gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo t tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold za pol leta 1 gold 0 kr za četrt leta pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt 1 gold. 10 kr V Ljubljani 8. februarija Obseg: Sol v živinski krmi. Gospodarske novice. Kako gnojiti vinograde. Vprašanja in odgovori. Vrtnarske reči Razne reči. (Dalje.) Na&i dopisi Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi. Nasledki snopsa u i (jiottpodarNke stvari. Pa kako pomagati? Kmetovalec si ne more vselej tudi z vre- Sol v ■ ■ i ■ živinski krmi. Sol je vsakemu želodcu potrebna; če soliš živini klajo, pomagaš želodcu, da laže prebavlja tudi slabejšo klajo, in živina ostane krepka, vesela in zdrava. dobre klaje omisliti, če je slabo pridelal menom ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd. Ob tacih okoliščinah ni druzega bolj gotovega pomočka zoper vse to, nego je sol. Uže natura sama naganja živino slano zidovje, da včasih celo srka scalnico in da po da rada liže Sol je človeku, pa tudi živini potrebna. To je res- žira pohotno vse, kar je le količkaj slanega okusa niča, zoper katero se ne da nič druzega ugovarjati, to zato in nego to, da vsak kmet ne more živini dajati soli si je revež večkrat še sam sebi ne more kupiti, ni nič, izgubil je tudi cesar pravico", slovi star pre- ker Kjer ker čuti v sebi silno poželenje po soli ter si prizadeva, temu poželenju kakor koli zadostiti zato se jej tudi scalnica ne gnusi > če je slana govor, katerega tudi mi ne zabimo človeku, pa tudi živini potrebna. 9 trdeč, Dajajmo taki živini potrebne soli in videli bomo A J J— - ------f ^lav/ 111 T 1UG1I da je sol kmalu, kako bo od dne do dne boljša, — koliko bo začela tudi slabo klajo uživati Ako priporočamo torej sol za živino, priporočamo sedaj prekuhavala raje koliko bolje jo bo jo takim kmetovalcem, ki si morejo vsaj nekoliko soli za svojo živino kupiti, posebno živo pa jo svetujemo onim, ki so premožni kmetje. Solna kislina (sol) je sestavni del želodčnega soka, kuha jo natura sama v želodcu živinskem, kakor človeškem. Vzemimo želodčnemu soku solno kislino, in želodec ne bo mogel več prav kuhati bo obležal neprebavljen v želodcu in čevih, živina bo začela hirati, ker si ne bo mogla narejati dobre, tečne slanega želodčnega soka ker jej sol nadomešča pomanjkanje In ker bo raje jedla in tudi bolje prebavljala, zboljšala se bo kmalu v vsem, da jo boš komaj poznal od poprejšnje. Vse to bo storila sol, če ni, kakor smo uže poprej rekli, nikakoršne bolezni v živini. Sol si moremo v tacih okoliščinah ravno tako použiti živež misliti, kakor priprego. Eno samo preslabo živinče krvi, lodcu katera se in čevih. dela ne more voza čez klanec spraviti; če mu pa priprežeš še eno v pomoč, šlo bode. Ravno taka je s soljo, ki - i 7 ------— i MV/ ^^IVM JU U dobro prekuhane piče v že- hodi prepičlemu ali preslabemu želodčnemu soku na Če dajemo torej živini soli, dajemo jej to, kar jej natura sama daje kot najpotrebnejši pomoček za pre-kuhovanje použite piče. pomoč v priprego. Krmska rastlina za suho peščeno zemljo. Mnogokrat vidimo živino slabo in klavrno s kr- Po mnogih krajih imajo prav revno, suho in pe malo zato mežljavimi očmi, s ščetinasto dlako in brez moči. Jed ščeno zemljo. Na taki zemlji pridelujejo se jej upira! Bodi taka živina za molžo ali za pitanje redijo malo živine in dobivajo malo gnoja. Koder je ali za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro storila, pa malo gnoja, tam pa sploh ni misliti, da bi zboljšali Poiščimo pa vzrokov, zakaj da je živina taka, in našli kmetije. Ako hočemo tako slabo zemljo popraviti, mo- bomo ako ni kakošne posebne bolezni v njej da ramo imeti več gnoja, oziroma živine; ako pa hočemo Kako jej ali manjka klaje, ali da je klaja slaba, sprijena ali imeti več živine, moramo pridelovati več krme. pa da je živina od slabega vremena in napačnega pa dobivati krme? Krmo dobivamo, ako sejemo take gleštanja začela hirati. rastline, ki dajo tudi na slabi zemlji veliko do krme. Med take rastline štejemo peskovo grašieo pod zemljo. Vsi načini plitvega gnojenja se pa razlo (vicia villosa), ki je pa drugačna od naše navadne, čujejo s tem, da se pri različnih razmerah različno se drugače in v hribih zopet domače grašice. Peskovo grašieo moremo sejati kot grašieo. Najbolje je sejati gra- Na ravnini gnoji gnoji ozimno ali pa kot jaro grašieo. Najbolje je sejati gra- drugače. Navadui živinski gnoj moramo smatrati za šico jeseni z ržjo skupaj, ker imamo potem uže sredi tvarino, katera z ene strani obdržuje trti potrebno or- meseca maja prvo košnjo. Peskova grašica z ržjo vred gansko in neorgan^ko hrano, z druge strani pa se spreminja v humus, vsled katerega postaja svet rah je izvrstna zelena piča, posebno molznim kravam. Kdor pa seje spomladi, sej konec meseca marcija ali v pri- lejši, da ga lahko prešinja zrak. ki je neogibno po četku meseca aprila t kei prvi čas raste grašica počasi. Zimska setev daje po dve dobri košnji, nam peskova grašica dozori, da nam ki je dobra krma vsakovrstni zelo Ako treben, da se tvarine v njem lahko razkrajajo ali da azpadajo ■ * zrnja, živini, in pa slame, ki je dobra za nastil ali pa tudi za krmo. Na en hektar je sejati zraven rži 70 do 80 peskove grašice nam grašica dozori, da nam 13 Ako 17 hektolitrov zrnja na enem hektaru. Seme peskove grašice prodajata na Dunaji Wieschnitzky & Clauser (Wien Wallfischgasse 8) 10 za 3 gld. 60 kr.; 100 % za 28 gld. Podoba 6. kaže peskovo grašieo, podoba 7. pa strok njen. Kako gnojiti vinograde Po končani trgatvi ne počiva vinščak, ampak jame takoj skrbeti za prihodnjo letino. Komaj je božja kapljica pod streho uze pričenja kole puliti, trte obrezavati, braniti jih zimskemu mrazu, zemljati, gnoj voziti v vinograde m kedar koli to o* & dopušča po zimi vreme, trtam nojiti. Vsi razumni vinščaki priznavajo, da je važno in koristno, vinograde gnojiti, a v obče vendar gnoje premalo, gotovo za polovico premalo. redilne snovi postanejo po okoliščinah prej ali poslej tekoče. Nekatere se jjJByl , j iJfcf kar naravnost raztopijo, druge iz-puhtijo iz gnoja ter te nabirajo v v kateri se od pokrivajoči zemlji, dežja tudi raztopijo. Vse raztopljene redilne snovi potopijo ali pogreznejo se pa v tla, kjer jih korenike posrkajo. Glede na poslednji stavek ugovarjalo bi se lahko, da je Liebig dokazal, da se na površje zemlje izlite raztopnine le prav plitvo pogrezajo * ker zemlja sama mehanično v tem zadržuje. Ce temu prav pritrjujemo, moramo si vendar misliti, da segajo redilne snovi pri vsem tem zadosti globoko, tem bolj, ker se ne pogrezajo iznad površja zemlje, am- pak iz dna jamice v globočino pot do korenik jim je torej vendar bistveno skrajšan. (Konec Vprašanja in odgovori Vprašanje Kupil sem lansko leto v Ljubljani semena krmske pese. To seme je pa slabo kalilo in rodilo Pohod 6. tudi slabo peso. Kje naj kupim dobro kaljivega semena in katere vrste? Kaj je tega krivo ? Pred vsem pomanjkanje potrebnega gnoja tem tudi in po zelo napačna, a žalibog (M . na V.) Odgovor. Kei je Vaša zemlja in prerazširjena misel, da vinogradi laže Podoba (na Vipavskem) nekaj posebnega ker vemo, da je poskušal v svojem času adjunkt vinarske šole na pogrešajo gnoja nego njive Resnično je pa tudi da Rohrman, z rajnimi vrstami pese porabijo naši vinščaki mnogo gnoja, katerega privo- do njega. Gosp. Rohrman nam piše ščijo svojim vinogradom, napačno, ali ga potratijo, ker bolj uspevala o k ga slabo podkopavajo. Ker zdaj prihaja čas, ko bo pesa u m e n a (grosse, gelbe Oberndorfer Futterriibe) , obrnili smo se Na Slapu je naj- oberndorlNka Peso treba vinograde g nojiti naj o tem nekoliko izpregovo smo rimo, in sicer posebno razložimo, kako je opravljati. Hočemo pa samo o gnojenji z navadnim to delo ejali na gredice, sadiko pa presajali potem v novič prekopan soldan (lapor). Prostor je bil namreč namenjen drevesnici. Med rastjo smo zalivali peso z gnoj- živinskim nico. Te vrste peso sploh najbolj priporočajo toda ne gnojem govoriti, vse druge snovi i s katerimi ga lahko brez gnoja Dobrega semena doboste od tvrdke vspešno nadomeščamo, opuščamo v tej razpravi. Kolikor načinov gnojenja v novejšem času pripo r o č aj o Wieschnitzky & Clauser, na Dunaji fiscligasse 8). skoro vsi so si v tem enaki da se gnoj ne % Vprašanje Večkrat sem bral v luiaju, OIVU1 Vj voi ou 01 v Utui cuaivi, u.e* ^^ ' t ------- podkopava globoko, ampak samo od pol do enega čevlja šanja in odgovore ter se tudi ravnal po nasvetih listu vpra tako da sem uže marsikaj zboljšal. Zatorej Vas prosim tudi blizu, ako namažeš drevje z vodo, v kateri si namakal jaz sveta. Imam nekaj kmetij troje živinčet v kravi sta pa prav zelo y • y • • čicavi Dve dlje časa pasje blato. Ker ni težko to poskusiti > pn- kakor imo, koža se ju namreč drži po rebrih pri nas pra- poročamo, da kedo to stori ter nam sporoči ob uspehu. Salato si moreš ohraniti nežno tudi ob hudi vro- m ata akor jesta adi Prosi s torej kakega sveta, kako ozdraviti kravi od te bolezn Tr Stražišči čini , ..Flora ako natrosiš, kakor priporoča vrtnarski u J okoli Odgovor. Bolezen, katero popisujete, imenujejo Slo- dobro . razkrojenega gnoja list salatnih rastlin drobnega, starega in li zemljo svežo in skoraj povsod ovčič. Od te bolezni morate kravi rahlo ter tudi ob enem gnoji, kadar prilivamo kmalu ozdraviti, drugače pritisne trebušna ali prsna vodenica, in žival mora poginiti. Ovčič dobi živina, ako si večkrat prehladi kožo, vrhu tega pa mora stra- Draga jabolka Pred kratkim smo dobili v roke cenik nekega Tauberja v Mei ki ti s tirolskimi dati ali pa ati prav netečno krmo. Najlaž to bolezen tista živ liano ujame dež, in 3 dobi ki se pase. Sestradano in spe- jabolki. Vsake vrste jabolka so četvera, in sicei Ka Pi niA se bolezen ki niti precej pokaže, a traja dolgo bujejo in krmijo živino, lezen. Zdraviti pa pričnite - * • vse, kar more to bolezen pospeševati, ter ji dobro sna-žite kožo. Pred vsem naj dobiva bolna živina zadosti tečne krme (klaje), in drgnite jo dobro s slamo po večkrat na dan po vsem životu. Dobro je škropiti živino, kadar jo drgnete, z zmesjo, ki jo naredite iz 4 ne Koder v hlevih dobro oskr- mi - pokaže se nikdar ta bo-žival s tem, da odstranite binetno blago, blago prve in druge vrste ter blago, ki hodi na vago. Cene prvih trojih jabolk veljajo za 10 jabolk. Najdraže jabolko je beli zimski kal vil; 10 ka- binetnih jabolk te vrste stoji gld Tirolskega rožma nna deset jabolk stoji gld > 10 mešanckarjev celo 80 krajcarjev. Seveda so to jabolka le s pritličnega drevj bi nikakei pege ali madeža delov navadnega olja 1 dela terpentina. To vse po * Gospodarske novice. kr. kmetijsko ministerstvo je potrdilo rokopis maga v pričetku bolezni; ako je pa začela živina uže tajnika Gustava Pirci o „Navodu obdelovanju šol- hujšati, potem mora dobiti zdravil prebavljanje in izhlapevanje kože katei Taka ivljajo skih vrtov". Knjiga bode tiskana še ta spomlad. Iravil so * Sirarska zadruga na Bledu. Deželni zbor kranjski plena moka, brinove jagode, brinovec, encijan itd. naročil je deželnemu odboru, da izplača novi sirarski Priporočajo zlasti to-le zdravilo: Vzemi vselej 4 grame zadrugi na Bledu 300 gold. deželne podpore, kadar B | V ^ * skokislega (kali — antimon) okisa (Brechweinstein), bode zadruga ustanovljena. ki . > ga je dobiti v lekarni, 15 gramov žveplenega cveta To stresi v steklenico kuhal brinje. Na dan dajaj živini piti po dvakrat takega zdravila. Kadar in 30 gr. encijanovega praška. ter jo zalij z vodo, v kateri si \ Razne reči. pa živina uže močno shujšala tei se idijo zna- menja pr ali trebušne vodenice, takrat je pa naj bolje živino zaklati, ker je neozdravna Vprašanje bi dobil stai železnih vodo Da rajše jedo svinje, katere pitamo, priporoča „Slov. Gospodar" to-le: Kdor hoče svinje rediti zato, da jih zakolje ter si priredi začimbe (zabele), zgodi se mu leliko, da mu svinje ne žro več, kadar bi najrajši da vodnih cevi, ki so pa vendar še rabne ter imajo 8 notranje svetlobe in so v sklepih toliko močne, zdrže tudi hud pritisek? Potreboval bi jih preko 60 Prosim tudi sporočila, kateri so zanesljivi lesni trgovci videl, da bi še žrle. Kar koli jim prinese človek, v Ljublj a Odgo v Trstu. (G v na Štajarskem.) vsega se malo lotijo, potem pa puste na miru. Leliko se toraj zgodi, da se jim maščoba manjša, ne pa veča. To je vsekakor nevolja; od nje bi človek kaj rad dobil zdravila. rnr. Glede prvega vprašanja ne vemo Vam dati nobenega odločnega odgovora. Morda ima kedo izmed naših gg. čitateljev takih cevi na prodaj? Tako zdravilo se tudi nahaja in ne stane 5 Bog zna ) koliko truda ali denarja. Zdravilo je čisto pre- prosto. Vzemi kak kebelj ali enako leseno posodo > ki debelih cevi bodete dobili v krajih, koder so drži vodo. Vanjo nasiplji ovsa za dva do tri prste na veča obrtniška podjetja. Najprej dosežete namen svoj debelo in potem potresi oves s soljo. Tacih ? ako objavite željo svojo Presse". Iz svoje skušnje med ati v 57 freie ovsa naredi toliko, kolikoi je treba za dva plasti dni. priporočiti Imen moremo ta pot najbolj ljivih lesnih trgovcev Vam po ne moremo tem javnem potu, tudi ko bi za nje znali, iz samo ob sebi umevnih vzrokov naznaniti. Obrnite se do trgovinske zbornice v Ljubljani in Trstu. Na zadnje pa vlij vode, ne preveč, pa toliko, da je ves oves v vodi. Ker se oves raztegne, zato ne sme biti posoda prepolna. Po dve pesti tega ovsa dajaj potlej vsaki svinji na dan. In čudo. kako bode žrla. Vse, kar daš z največo slastjo. To zdravilo je lahko Vrtnarske v ■ Y - reci. požre torej upamo, da se prijele, ako ga bode potreba > in ga bodo naše gospodinje rade po- dian Proti zajcem. Kmetijski list „L' Agricolla meri-poroča, da zajci ne glodajo drevja niti ne hodijo * :-T' Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Žito, moka, bob itd. Od Ljubljane po južni železnici do Tr9ta 44 kr. od 100 kilogramov. Od Vižmarij po državni železnici do Trsta 41 kr. od 100 kilogramov. Konopnina in različno vlakno. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr. od 100 kilogramov. Od Trsta do Kranja: a) posamična pošiljatev 82'5 kr., pol vagona 64'8 kr., c) cel vagon 33*3 kr. Smole: Od Trsta do Ljubljane brez razlike 52 kr. Od Trsta do Medvod: pol vagona 56*3 kr, c) Barvil ni les vsake vrste. Od Trsta do Ljublj 70 kr., v čokih 52 kr. po južni železnici: zdrobljen Od Trsta do Medvod po državni železnici pošiljatev 45 kr posamična vagon 36 k Ribe, ovoj ene in osoljeue. Od Trsta do Ljublj po južni železuici 66 kr Od Trsta do Kranja po državni železnici mična pošiljatev 82 vagon 51 kr. kr pol vagona 64 8 kr (Konec posa-celi prih.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o s lav. posamična pošiljatev 58 kr celi vagon 46*6 kr. Papir vsake vrste, i do Trsta brez razločka 66 kr Od Ljubljane Od Medvod do Trsta: a) posamična pošiljatev 74 kr pol vagona 59 kr., c) celi vagon 59 kr. Železo in jeklenina vsake vrste. 75. A Kakao in čokolada. (Konec.) Pri čokoladi pa ne použijemo samo odlite vode, nego pojemo tudi vkuhano moko kakaovo in tako prihajata j beljakovina in škrob v naš želodec. Ce tedaj čokolada človeka tudi manj oživlja in razbistruje kot kava in čaj, pa ga tem bolje redi redilnimi sestavinami čokolade Od Ljubljane do Trsta po južni železnici serija IX. z beUa^ovino in škrobom, prihaja v nas še tudi zname 66 kr., serija X. 52 kr. Od Škofj e Loke do Trsta po državni železnici nita množina sladorja, ki se čokoladi primešuje zato je posamična pošiljatev 57 2 kr. čokolada dobra hrana. Marsikdo pa ne more uživati čo i pol vagona 48*6 kr. kolade kar gnjusi se m do nje celi vagon 48*6 kr. > Zato veli uže Giro« ' 1572 Špirit. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Kranja po državni železnici 62*4 kr Sol. Od Trsta do Ljubljaue po južni železnici 52 kr. Od Trsta do Vižmarij po državni železnici 41 kr Sladkor. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Vižmarij po državni železnici 57 kr Olja, masti. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr. lamo Benconi v svoji „Historia del mondo nuovou leta, da je ta pijača bolj za svinje, ne pa za ljudi. dobri nepokvarjeni čokoladi je polovica kakaova in polovica sladorja. Takova čokolada na jeziku neko liko pohladi a v ustih se brzo razgubi Na prelomu mora biti glauka in svitla. Slaba pokvarjena čokolada je navadno črna, okusa je grenkega, pijača je vodena, ter pusti na dnu nečisto usedli Temu pačenj je naj več svet sam kriv, ker zahteva čedalje cenejšo čokolado Da tvorničarji morejo cen kolado škrob od koruna v čo cenejšo robo dajati, mešajo una, riže in drugih naših žitaric. Mesto iztisnjene kakaove masti dodajajo cenejšo živalsko mast. in mesto ilij jemlj dušeče smolo in balzame Kedar tvorničar pomešava v čokolado škrob in živalsko Od Trsta do Medvod po državni železuici: posamična mast- Pa J° cenejše prodaja, tedaj to še ni tako napačno, pošiljatev 74 kr., pol vagona 59 kr. Bombaž, surov. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 55 gold. vagon » pa strupene Od Trsta do Kranja drž. železnica vagon 45 gold Klorovo apno. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Medvod po državni železnici: mična pošiljatev 58 kr., vagon 46*6 kr. pol vagona 56*3 kr., posa-celi Crin d' Afrique. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 103 kr. Od Trsta do Kranja po državni železnici: to ni škodljivo našemu zdravju, in ker nas ti nadomestki tudi še hranijo. Ali nekateri tvorničarji mešajo v čokolado zmljeto opeko ia drugo pripravno prst barve. To pa je gotovo sleparija in goljufija. Koliko se na svetu leto na leto nabere kakaovega zrnja, in koliko se čokolade v pojediuih krajih použije, to nam je dandanes še malo poznato. Leta 1874 je uvozila Angležka do 27,000.000 funtov kakaovega zrnja, pa je je zopet izvozila po tujih trgih okoli 18,000.000 funtov. Francoska je uvozila istega leta okoli 20,000.000 funtov, a Nemška 4,000.000. Največ se čokolade použije v Italiji in v Španjolski, v severnih krajih evropskih pa najmanj. Španjolski računajo na eno osabo P08& coski lotov, a v severni Nemški 1!/ 1 • lota. funta, v Fran mična pošiljatev 82*5 kr. pol vagona 64*8 kr. Podučile stvari. večino, poročevalca dr. P oklu kar j a in še celo gospoda deželnega predsednika, akoravno je predmet tak, Nasledki v 77 snopsa u da od ni mogel lahko imeti povoda » vtikati se v raz (Dalje.) Ker je bil uzorn mladeneč in milega značaja pravo in se tudi dejansko ni, in zato mu pa sedaj oči tajo celo to Poročevalcu očitajo, da je s pridoblj 5 rad nimi pravicami kar krog sebe metal in prav to tudi je plačeval za-nj; zanašal se je, da mu bode kedaj v dobri službi prava podpora na stare dni. Neizprosljiva smrt mu je pa ves ta račun za vselej prečrtala. Visoko- s - V ■ vThC^E * šolec Anton je, kot jurist, v zadu)i polovici četrtega leta sklepu večine Tukaj ni prostora za obširne razprave toliko pa vendar-le moramo omeniti, da so poročevalec in pa narodna veči pri vojih sklepih stali prav na onih načelih, katere je svoj čas zagovarjal sloveč prav za legarjem obolel in umrl. Konec novembra petega ni k in nepristransk sodnik Strah in leta 5 odkar bil je Plahtač v Zalesji, pogorelo je Le- odobril prejšnji deželui zbor katere je nasprotji pa je to se movcu neko noč vse; svoje in svojih življenje je s težavo si otel. Goreti pričelo je v hlevu; hlev in hiša bila sta tikoma drug druzega in s slamo krita. Ogenj se ni precej opazil, razširil se pa s tako naglostjo, da so bila Lemovčeva poslopja uže v polnem plamenu, ko ve da s sklepi nemškutarske deželnozborske večine iz leta 1883, po katerih se je hotela za vse čase uni- Jd » čiti pravica deželnega zbora do deželnega gledališča in to na korist lastnikom 42 gledaliških lož. • _ »- ■ ■ p Sedanja deželnozborska večina pa z njo tudi vsaj so bližnji sosedje Lemovca in njegovo družino iz spanja dva nepristranska člena manjšine držali so se prepn prebudili. Rešiti ni bilo moč prav ničesar. Dru jutro ča da se prejšnja brezpravna razmera nikakor ne stala so pri Lemovcu le gola zidovja, izmed katerih se s m č ponovit pri gradbi novega gledališča in je še Kadilo in se pošvigaval tu in tam pojemajoči pla- na tem stališči sklenila je narodna večina men. Lemovc bil je sicer za nepomenljivo svoto zava- želni gledališki zaklad in pa zgradbo deželnega da de-gleda- rovau, katera se pa s škodo, ki jo je požar napravil, lišča v svojih rokah obdrži deželni zbor, in 5 niti primerjati mogla ni. m I Vsa živina, vse seno, žito, po- da toraj lastnike lož odpravi enkrat za vselej. hištvo, kmetijsko orodje, ves živež in vsa obleka s precejšnjo denarno svoto vred je ogenj Lemovču vničil. Kar je imel kedaj v hranilnici, izdal bil je uže preje svojim trem hčeram za dote. Bil je sedaj, razun razpadajočega „merišča" in praznega zemljišča ob Zaleščani pa ob tem času tudi niso imeli več tiste # ljubezni med seboj, k dkorsna je pred Plahtačevo dobo kod ta vriš. Naravno je, da se temu protivijo lastniki lož, vsikakor pa je čudno, da so takemu predlogu nasprotni se bilo smelo celo. deželni poslanci. Zahtevati da se poslanci, ki so ob enem lastniki lož, ne vdeležijo vse. razprave iu sklepanja. Da sedaj po se jim, se ve da, ne more zabraniti, toda svet naj ve časnikih javkajo, od » _ med njimi vladala, za kar sta Plahtač in njegova Beta predobro vedela. Zakupno hišo sta pa ta dva izvr- žeka človeštva na vsak način hotela dobiti v svojo last. • . • Sklep bil je storjen. Plahtač ga je ono osodepolno, sicer mirno noč sam izvršil s tem da Lemovčevi hlev skri vaj zapalil ter tako svojega dobrega soseda ob vso imovino pripravil. Plahtač in njegova Beta bila sta tudi kmalu med prvima na mesto pogorišča prisopihala; delala sta se, Za zgradbo deželnega gledališča skrbeti bo v gotovih mejah deželi, o pravicah ložnikov pa naj razsodijo sodniki. Prav tako bode nasprotnike naše tudi sklep zarad obstanka kranjske gimnazije. Ker je pa vendarle tudi z njihovega stališča nekaj čudno — da ne rečemo protiviti se takemu sklepu mešajo, potikajo in kot bila bi sama hudo prizadeta ter sta hlinila vse sočutje do Lemovca in njegove družine. Ko sta obupanega soseda dobila, obsula sta ga kar 8 celo ploho pomilovalnih in sočutnih besedi; tolažila sta ga na vse pretega obetaje mu, da bodeta vsak od svoje strani zanj in za njegovo družino vse storila, kar se bode le storiti več pre8ukavajo na vse vetre besede onih narodnih poslancev, ki so zagovarjali ta predlog. Poročevalcu dr. P o-klukarju na pr. podtika v nemškem Gradcu tiskan njihov tednik besede, da bi bil rekel: „razpust kranjske gimnazije in pa nesprejemanje slovenskih učencev na šole je sramotna maroga tega stoletja." Vrh tega to pa trdi, kako stvarno je zavračal baron Schwegel dalo, da mu tako hud in neznosen udarec olajšata. po moči utemeljevanje. — Kdor je dotično razpravo deželnega zbora dne 21. januurija zvečer poslušal, prepričal se je lahko, da je poročevalec dr. Poklukar strogo s stvar- nimi razlogi zagovarjal predlug upravnega odseka da Naši dopisi. izraza sramotna maroga ali Schandfleck sploh ni rabil, pa tudi kaj temu podobnega ni izustil glede raz- pusta gimnazije. Gledč velikanskih zaprek spreje- Iz Ljubljane. — Deželno zborovanje kranjsko, manja gorenjskih učencev na slovenski oddelek I. gim-ki je uže sklenjeno pred obilnimi 14 dnevi, nasprotnikom nazijalnega razreda je poročevalec pač izrekel: „8ram našim in pa njihovim časnikom še vedno roji po glavi, meje, da se je pri nas v 19. stoletji moglo zgoditi kaj Razprave zarad deželnega gledališča in pa tacega", toda ravno glede ieh zaprek sprejemanja ni bil zarad kranjske gimnazije jim še vedno ne dajo baron Schwegel ne le v polnem soglasji s poročevalcem miru. Glede prve razprave napadajo deželno-zborsko temveč je on to ravnanje obsodil še mnogo ojstrej Pa vse to glasilo nemškutarj pošteno" zamolči n Čestiti čitatelji naši naj nam ne zamerijo, da smo četi vojsko vedno se je podtikalo Nemški in Avstrijski se danes ope svojo i navado obširno pečali z „državniki one ho- Sedaj bode to vsikakor odpadlo, ali se bo pa dosegel glavni nemškutarskega tednik-a; za naprej namen tega koraka da bod teklosti, držali se bodemo pra Vreme drži se vedao o kakor smo se v pre- nehala svojo v^jno pomikati proti avstrijski meji ,molče memo njih!" Ruska to je danes še negotovo se svoj mske pravice Od tega pa je ravno odvisno, ali krog 10° mraza, dober seninec, kakor je bilo od maža naprej, skoraj brez izjeme. 14 dni, r kraji in ( To- mir ali pa pride voj Ako ostane tako še ati se smemo, da je s tem huda zima pri zdravnik Ljubljan ) staj a nam Koze. tudi še vihanj repa ušcevega t vremenom v zvezi je, w vedno enako stanje bol kakor sodij i osepnic v čas, godba Ruska M - čez liti. v katerem se Ne bilo se nam ohrani obče se ne sme prezreti razglasila nemsko-avstrijska po- zključeno, da namerava Bismark aKO ne umakne od meje svoje voj pomlad, toraj ali 3 mesece Rus z da ruženima vojnama prisi to stori ali pa, da se poskusij v k na dan oboleva krog 10 oseb, približno vojski. Z je namreč da bil letos čas za tako po toliko jih odpade, deloma po smrti, večidel pa vendar po okrevanji. Število bolnih je okolo 200. okolici ljubljanski ta bolezen še ni ponehala. jsko ugodnejši, kakor pa kas enkrat ko bod Tudi v Ruska uže dodelala svoje železnice, trdnjave in druge pri prave in pa v času, ko bi uže tudi Francoska bolj ok Marijina bratovščina v Ljubljani imela je letos vala od svojih notranjih zmešnjav izključen drugači izid sedanje krize jako viham letni občni zbor. Sešlo se je krog 300 članov. Veliko razburjenost povzročilo je postopanje dosedanjega nemško-avstrijsko zvezo tudi dejansko podpira Laška Se ve da tudi ni Sedaj namreč in predsedništ z Regalijem na čelu zarad društvene namene njene podpi tudi loterije, pri kateri je bilo ravnanje predstojništva prav nemški cesar ali Bismark Angleška čudno. Nasledek splošne nezadovoljnosti bil je ta, da suče; ta položaj naganja Bismarka Ko bi pa umrl potem pa se lahko vse pre- 80 se v novo predstojništvo izvolili: načelnik vedno večjim voj L a- haj i Ah č namestnik Pak nim pripravam, in to z nedvomljivim Lamenom, porabiti blagajnik : Kaspar jih v najugodnejšem trenutku Vsi ti gospodje bili so uže v prejšnjih dobah Nemško-Avstrij8ka pogodba za ohranenje miru in v predstojništvu bratovščine, katera ima primeroma ve- pa za skupno brambo glasi se po oficijozni ..Wiener liko premožeuje in nad 2lL tisoč čla Veliko Smoletovo hišo na Koroški cesti v premože kranjske ieželnesra ki spada Abendpost" z dne tega lista vred, tako februarija št. 27. t. z uvodom K nezeinega muzeja, kupi Je g Izjava ke za 52.000 gold Vladi avstro-ogerske monarhije in pa Nemške spo znali ste za primerno razglasitev svoje dne n ". Iz mnogih strani nam 1879 skleujene zveze, da prihajajo pritožbe, da vsi ud še dobili izišle družbene mu j Glasbene Matice" niso katere se . oktobra se konec storil dvombam, na različnih straneh kalije za leto 1887 goje Na novo sestavlj odbor želi to stvar urediti mene porabljajo glede njenih in prosi vse (defenzivnih) uamenov. tiste gospode, katerim se je ta nam gotovo neljuba ne prilik pripetila n a j bla © oglasiti pri našem predsednik in v različne na-izključno obrambenskih Obe zavezni vladi vodi pred njuni politiki prizadevanje, mir ohraniti in njega mo-se pismeno ali ustmeno tenje po moči zabraniti; prepričani ste, da bode objav-ran Ravniharju v Ljub- ljenje vsebine njune zavezue pogodbo vsako dvombo o Odb tem izključilo in ste zato sklenili, objaviti jo. Pogodba se glasi: w Novičar iz domačih in tujih dežel. T> Glede na to, da morata Njihova anstva cesar Dunaja. avstrijski, kralj cesar, kralj Da je političen položaj veliko res- pruski, smatrati za ogerski in nemški svojo neizogibno vladarsko dolžnost 1 nejši, kakor se je sploh sodilo, kaže dogodba, katera je Pri vseh okolnostih skrbeti za varnost svojih držav in po vsem nova v diplomatični zgodovini: Nemška in za svojih narodov; Ui . ",v A • i <*. ■ jgi M_7 Avstrija objavile ste minuli petek večer med- glede na to, da bode obema vladarjema podobno one * sobno pogodbo za ohranenje miru in skupno PreJ obstali zavezni razmeri po trdnem skupnem ravnanji obeh držav mogoče, to dolžnost ložje in vspešneje b r a m bo. Kaj je dalo povod temu koraku, je lahko uganiti, spolnovati; ako se ozira na dogodbe zadnjih dveh mesecev in enako glede konečno na to, da tesno skupno postopanje se da tudi ugibati, kaj sta s tem razglašenjem tajne po- Avstro-Ogerske in Nemške ne more biti nikomur pre- godbe bil je uže zdavnej godbe nameravala Bismar* in KalnoKy. Obstanek po- tilno, temveč je pripravno, vtrditi po berolinski pogodbi znan, besede njene pa so bile ustanovljen evropejski mir, sta Njihova veličanstva cesar avstrijski, kralj ogerski in cesar nemški drug drugemu slovesno obetajoča, da svojemu čisto obrambenemu doda od one dobe govoru napadljiv (agresiven) namen na nobeno stran in tajnost za veliko občinstvo. Nikakor tudi ni dvomiti, da je knez Bismark minulo jesen ruskemu caru naznanil vsebino pogodbe. In opazovati je bilo car sam ni Rusko časništvo kazal tolike bojevitosti kot mnogokrat prej. nikdar nočeta pridevati, sklenila, storiti zvezo miru in pa se nikakor ni kazalo mirnojše in vzajemne obrambe. ta namen sta Najvišje ona za svoja pooblašče jakov. en milijon na rusko mejo in jih doma še tudi imenovala: Njegovo veličanstvo cesar avstrijski, kralj lahko ima na razpolaganje ravno toliko, da jih odpošlje svetovalca, mi- kamor koli treba; b) za najem posojila 2 80 mili- ogerski Najvišje svojega pravega tajnega nistra cesarske hiše in vnanjih zadev, feldmaršal-lieute- jonov mark. nanta Julija grofa Andrassy-a iz Csik-Szent-Kiraly in Kraszna Horka itd., — Njegovo veličanstvo nemški Bismark, ki je precej cesar, Najvišjega svojega izvanreduega poslanika, general - lieutenanta princa pooblaščene Henrik VII težko govoril in med govorom vode, omenjal je sam začetkom govora, da mu ni treba zagovarjati nobenega predloga, temveč spil 10 koza R e u a se po itd katera sta se danes na Dunaji združila ter hoče govoriti samo o položaju sploh. obče, pravi, je membi svojih, za dobre in zadostne spoznanih pooblastil, dogovorila, kakor sledi: . Ako bi se proti pričakov C proti od položaj tak, kot leta 1879, pa nekoliko boljši kot lansko leto, ker sedaj Francoska ne preti z vojsko. Glede Francoske rekel je Bismar*: Sinemo se zanašati, da bode politiko miru, katere zastopnika je veljal predsednik kritosrčni želji obeh visokih pogodnikov ena obeh držav Grevy, nadaljeval predsednik Caruot, pa tudi pre- od strani Rusij padla tedaj sta oba pogodnika ve- membe v francoskem ministerstvu so take, da pomenjajo zana, drug druzega podpirati z vesoljno vojno močjo svojih držav in dosledno samo skupno in soglasno skle- večjo pomirljivost kot preinembe v predsedništvu; iz vsega tega sklepa. a. je pogled na francosko stran pati mir. Čl e n II. Ako «• bil eden pogodnikov napaden po veliko pomirljivejši, kot vlansko leto. drugi vlasti, se s tem zavezuje drug visoki pogodnik, napadniku proti svojemu visokemu zavezniku ne Glede Ruske pravi i da je več strahu prizadevala ne pomagati, temveč najmanj držati se proti pogodniku do- viani. • - i r - letos Ruska, pa to bil je bolj prepir časništva; jaz pa mislim, da tudi na Ruskem položaj letos ni drugače kot Mi ne pričakujemo od Ruske nikakor bruhotno nepristransko (neutralno). Ako bi pa v takem slučaju vlast, ki je napadla od strani Rusije, dobila podporo bodisi v obliki dejanskega in pa nastavljanje ruske vojne. ne napada in ne sovražne politike. Strahu je dajalo povod rusko časništvo časništvu bodisi po vojuih naredbah, ki prete napa- sodi Bismark, da ima na Francoskem vpliv na politiko te pogodbe dogo vlade, na Ruskem pa ne; na Ruskem izražuje časništvo sodelovanja. deneinu, tedaj nastopi v čl jena dolžnost vzajemne pomoči z vso vojno silo tudi v namene bolj ali manj veljavnih višjih uraduikov, tem slučaju takoj v veljavo in vojskovanje obeh visokih veljava je lahka kot pero memo veljave njeeo- pa ta pogodnikov sklepa miru. tudi tedaj postane skupno do skupnega vega veličanstva cara ruskega. Prepričal sem se pa zopet, da car ruski nima ni kakor š- Č1 e n III. Ta pogodbo imata v smislu njenega mi- nih vojskinih uamenov zoper uas, da nima da se izključi vsako napačno namena, napadati nas in sploh ne napadoma tolmačenje, oba visoka pogudnika imeti tajno, ter se sme vojskovati se. Ruskemu časništvu ne verjamem, be- ro vnega značaja in pa. upam po vsem. tretji vlasti razodeti samo s poraz umljanjem obeh pogod- sedam rusisega cara pa verjamem m jim za- nikov in pa v smislu posebnega dogovora. Oba visoka pogodnika imata po mišljenji cesarja Aleksandra izraženem, pri dotiki v Aleksandrovem nado, nakopičavanji ruske vojne pravi: Prav lahko bi bilo videti, da ima to namen, eno sosednih držav da se oboroževanje Ruske dejansko ne bode skazalo njima nenadoma napasti, pa tega ne verujem ker to bi bilo v nevarno in zato sedaj nimata povoda, kaj naznanjati, nasprotji s značajem ruskega cara ter bi bilo v nasprotj ako bi se pa proti pričakovanji ta nada skazala kot na- z njegovimi izjavami dalj pa bil namen pra težko pačna, tedaj visoka pogodnika smatrala kot dolžnost umljiv, mislim, da ima Ruska obilno poljskih podlož enega kot svoje (lojalitete) odkritosti, to vsaj zaupno cesarju Aleksandru naznaniti, da bi morala napad na zoper oba obrnjenega smatrati. V dokaz tega sta pooblaščenca to pogodbo lastno ročno podpisala in zraven svoje grbe odtisnila. niko ne, kolikor jih želi leg ne erjamem celo za slučaj ko po kakovi razstrelivni prikazni, katere ne more nihče proračuniti, nastala nemško-francoska vojska; jaz nislim, da bi tej ne sledil posredno tudi ruska vojska, sploh da bi taka posledica ne bila neizogibna Storjeno na Dunaji dne 7. oktobra 1879. Nasproti pa se mi zdi za slučaj rusko-nemške vojske (M. P.) A n d ras sy. (M. P.) Henrik VIL Reuss Nemška. V ponedeljek od 1. do skoraj tretje ure govoril je knez Bismark v nemškem državnem zboru govor, katerega s pozornostjo spremlja vsa Ev- neizogibua tudi nemško-francoska vojska, ker bi take ne mogla zadržavati nobena sila. Nakopičavanje ruske vojne na naših iu avstrijskih mejah je drago in zato sodim, da more Rušita s tem ropa ker vsakdo čuti, da je vendar-le v p vrsti od samo eno nameravati da njen gl glede izhod namenov Bismarkovih odvisno, kaj nam prinese bližnja krize imel večjo veljavo. prihodnost seobgajo sedaj u ž ovi predlogi, o katerih se pomenljivi reči: a) pomnožit pravljalo lemške izhodnem vprašanji pravi Bismark: * t . j Jt"1* v "" i — Po kratkem pregledu izhodnih kriz omenja Bismark, kans k v J za 7 50.000 mož, da so bile nemško-ruske razmere vedno dobre tudi leta tako da lahko postavi na francosko mejo 1 milijon vo 1866 Ruska ni motila naših vspehov j 1877 pa nismo storili, zadeval mirovni Ruske. ka je zahtevala Ruska in tudi pri Avstrij si je brezvsp 9 kaj doseči i pri-beroli nski svojih dosedanjih korakov, da je rusko francoska-an pogodbi prizadeval sem si vstreči vsem željam Mislil sem res, da sem si zaslužil pravico pri- znanja od strani Ruske, tod m hotel od p tuj iti se Avstro-Ogersk m o g gleška zveza postala neizogibna, to odgovorila s kursi, ki so za 1°/ prejšnjih. Borza pa je na vse do 2% nižje memo Ako i n n e bil Bolgarska Videti je, da ima bolgarska vlada to storil > potem bili post eni ter d Ruski bi bili post v Evrop m na vse kola posla prežati na to, da se zaroti selij - Nag nas k obrambi. Šuk li brezpogoj _ — Francoske in R e Francoske d v i s u i k vojski njo kneza, ki zoper in Ruske silile in zaduše bolgarske Tudi donašajo iz bližnjih pokrajin zaslede neposrednjo pa je segla Ruska v azmere, ker je Turški o ala, da njen rekel je Tu so nas postati karpi." Glede Bolgarske vali smo si, želje Ruske pa doživeli smo, da so nekateri Ruski korake imenovali Ruski najbolj sovražne poslanik pri Turški zapusti Carigrad, ako bi ta Kiazim polnovati po iu tam prizade- aupnih migljajih bej poslala v Sofij s tem neposredno pripoznala postavnost sedanje Bolgarske vlade in njenega kneza ravno te naše Srbska Minulo nedeljo imela je „liberal a prihodnje bodem obrne strogo rad svetoval zgodi. toraj ako 86 Ruska uradno stranka povodom predstoječih volitev za „ Skupščino shod stranke. Ristič razlagal je program stranke z leta do Nemške zato, da pripomore v Bolgarski uvesti 1883 z 4 glavnimi točkami: Balkanska konfed postavno stanje in po pogodbi določen vpliv Ruske njegovemu veličanstv česan i da se to rac z d mij ? poli tišk državljanska prostost d vi s nos tj o > kv t Sklepal je Bismark tako Izrekel bi izrekoma notranjskim časnikom tedlivost v drža vnem gospodarstvu Francoska. P 7 febr tako ^^ mm ah Jr A ■ V I I M » H I I I I I > M I. H H I I B ■ H I • I . pretenje opustiti. To ne pelje nikamor. Pretenje izraža se, da je govor Bismarkov katero nam izreka ne vlada, ampak časništvo 7 v resnici Večina časnikov videz mirneji nego političnih krogih se povprašuje ali Bis marck res služi je prav misli za mirovni stvari, proglašajoč nemško > da koršna je nemška država prav neverjetna neumnost, ako se po- vojaško hegemonijo in to v izrazih, ki morajo žaliti ■ samoljubje drugih vlastij ter opravičujejo ruska obo- se hoče velik n ponosno vlast ka preteči obliki tiskovnega črnila v strah spraviti po gotovi roževanja > To po uvrstenji besedi se moralo opustiti, potem bi se nam polajšalo našima obema sosedoma tudi prijaznejše se bližati Ljubezen in dobrohotnost nas lahko podkupi Najnovejše vesti. mo ebiti še prelahko (Dobro!) Mi Nemci bojimo se Boga s pretenjem pa prav gotovo ne. Dunaja. Ta teden zboruje zbornica poslancev J sicer pa nikogar vsaki dan, za to p& pustne dni ne bode sej. Včeraj ne na vsem svetu, m bogaboječnost sama nam že nalaga mir ljubiti in gojiti. Kdor ga pa vendarle krha, ta se bode prepričal, da je bojavesela domovinska ljubezen, a je leta 1813 vse prebivalstva takrat slabe, male sprejela je zbornica poslancev zakon o davku na sladkor. Pri daljnih točkah dnevnega reda vpisanih je pri trgovin- ski pogodbi z Laško eden govornik za, dva proti ? kater in izsesane Pruske klicala trgovinski pogodbi z Nemško trije govorniki proti pri 9 zastavam dandanes po stala lastnina vsega nemškega naroda, in da oni, kateri nemški narod kakorkoli napade, njega najde enotno oboroženega in vsakega brambovca s trdnim govornikov za, mične prostosti pri načrtu zakona o omejitvi akade govorniki 10 govornikov proti čenjem v srcu pohvala.) 7? Bog bodi z nami Mm (Živahna prepri- trajna Kitna cena Po govoru Bismarkovem pritrdili so s prav malimi v Ljubljani 4. febrnarija 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. baoaške besedami vodje večjih strank in predlog brambovski kr. sprejel se je soglasno. Ako bi se hotelo soditi o vspehu govora Bismar-kovega in razglašenja nemško-avstrijske pogodbe, priznati je, da iznemirjenje ni postalo toliko, kakor bi se rži 4 gold 7 gold. 80 kr. prosa 3 gold. 74 kr. 44 kr. tursice 5 gold. 36 kr. soršice 5 gold, 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. bilo smelo sploh bati Časništvo sicer sodi o teh V Kranj i 6. februarija. izjavah lič vsak z ojega političnega stališča Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr.- Rrž 5gold. 4 kr Laški, angleški, nemški in avstrijski časniki pripozna sodijo, da se s tem ko- Zelo Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen vajo resnost položaja, toda rakom nismo približali bolj nevarnosti vojske, hladno sodijo tudi časniki ruski. Francoski časniki pa sodijo, da potem pretenji Ruska ne more odjenjati od 4 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 56 kr. Ajda 4 gold. 39 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr« Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani