Posamezna Številka 8 dinarjev ASAVSKI leto vi. _ Štev 39 m TRBOVLJE 30. septembra 1953 O Poštnina plačana c noto vini Izdaji Otratnt 08601 Socialistične rreze OelovirtS ljudi » Trbovljab - Urejuje in odsoearja uiednišlit odbor — Odgovorni urednik. Stane Šuštar - Tiska Mariborska tiskarni » Mar.boru - Nasiorr uredništva in uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika — Telefon »t 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 6l4-.,T“-t46.— List '/bara vsako sredo — Letna naročnina 300 din. oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 dtn — Posamezna številka 8 din - Rokopisi morajo biti v iredništvu nalkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Govor tovariša Mihe Marinka no sefi 0 avneaa odbora SZDL Slovenile v zvezi z volitvami Kandidature morajo biti resnični odraz volje volivcev V svojem uvodnem govora je tov. Miha Marinko poudaril, da mora biti osnova vse politične aktivnosti v zvezi s pripravami na volitve ekspoze tov. Edvarda Kardelja na zasedanju Glavnega odbora SZDL Jugoslavije. Govor o dosedanjem delu osnovnih organizacij SZDL je pa naglasil, da je bil doslej še vse premalo poudarjen vsebinski pomen jesenskih volitev, da namreč pomenijo dejansko izvajanje ustavnega zakona, ki je bil sprejet letos spomladi. Priprava na volitve mora obsegati prikazovanje prave vsebine naše stvarnosti na sedanji razvojni stopnji i-n to na podlagi doseženih uspehov v notranji in zunanji politiki ter na gospodarskem področju. Draga slabost, ki se opaža na terena, je pa zanemarjanje skrbi okrog problema zborov proizvajalcev v okrajih. Ker bodo volitve v okrajne zbore proizvajalcev prej kot pa volitve v republiško in zvezno skupščino, Je nujno, da se volitvam v zbore proizvajalcev posveča prvenstvena skrb. Nove uredbe na področju gospodarstva jasno kažejo, kako pomembno in kako velikansko vlogo bodo imeli sveti proizvajalcev s posebnim ozirom na razvoj komune. Zaradi tega je nujno potrebno, da so sl okraji in občina na jasnem glede komune, njenih nalog in njenih pravic, pa tudi glede njene vloge ln obveznosti do celotnega gospodarstva. Ce bodo okrajni zbori proizvajalcev dobro sestavljeni ln kos svoji nalogi, Potem ne bo težko Izbrati sposobne zastopn' 22- novembra, uto® volitve do 18 ure po-ttoiK ,, siccr stoodstotno, lestli JSi odbur SZDL bo ‘agra/i ,odbor SZDL Trbovlje z lepim darilom. predstavlja najbolj kritično prometno točko v vsem okraju. Projekti so že izdelani in potrjeni ter bi z deli na tem nevarnem prometnem mestu lahko že začeli, izgleda pa, da bodo morali zaradi neugodnega jesenskega vremena rešitev tega perečega vprašanja odložiti na prihodnje leto Mnogo razprav bo še o gradnji mostu preko Save v Renkah Tudi tukaj so gradbeni načrti že Izdelani in potrjeni. Z deli so že začeli, vendar še niso denarna sredstva za ta prepotreben most zagotovljena Nadalje Je za Solo v Mlinšah gradbeni program že zgotovljen, finančna sredstva so pa na razpolago samo za začetna pripravljalna dela, zato bodo z nadaljevanjem gradnje začeli šele prihodnje leto. Pri elektrifikaciji podeželja smo v povojnih letih dosegli v okraju velike uspehe vendar se gradnja teh važnih naprav v zadnjem času zožuje, ker ni na razpolago potrebnega denarja. Sola v Polšnlku Je v zadnji fazi izgradnje ln bo treba za njeno dokončne Izvršitev zagotoviti denarna sredstva. Tudi OLO Trbovlje Ima v načrtu izgradnjo dveh šttristanovanjsklh hiš za svoje uslužbence ln profesorje. Nekatere teh Investicij bodo vnesli v okrajni proračun, mladine. Hotel bi na kratko prikazati delo, težave ln uspehe, končno pa tudi napake mladine v trboveljskem okraju, hkrati pa nakazati nekatere pojave, ki so značilni pri naši mladini v zadnjem razdobju, zlasti pa po kongresu vse mladine v Jugoslaviji. Predvsem je naš CK mnenja, da je mladina, ln to zlasti slovenska mladina, poslala nehote pasivna takrat, ko so mladinski aktivi prenesli svoje delo iz podjetij ln tovarn na teren, kjer živijo v svojem prostem (asu. Ustanovile so se terenske organizacije mladine, katerih naloge so poslale nekoliko drugačne, kot so sedaj. le dalj časa vlada v našem okraju po aktivnih mladinskih organizacij stanje, s katerim nikakor nismo in ne smemo biti zadovoljni. Morda je v mladinskih vrstah temu vzrok odločna premajhna borba za Izgradnjo socializma, kjer mislim predvsem na politično borbo proti ostankom nerazumevanja naše demokratičnosti In naše socialistične stvarnosti in pa borbo za pravilno vzgojo novega mladega rodu. Naši mladinski aktivi često ne vedo, zakaj bi se shajali, ie večkrat pa niti ne vedo, kje in kako naj Začnejo delati. Ravno v našem okraju s speciličnim o ko- mičnih izdelkov v Hrastniku. I tjem, mislim delavske centre, se Prav tako je sprejel okrajni na našo pubertetno mladino, nezdravo izživljanje naše mladine kjerkoli In kadarkoli. Ze zgolj la vprašanja, da o vplivu našega klera sploh ne govorim, zaslužijo posebno pozornost. Ta vprašanja smo sicer načenjali in spominjam se, o njih tudi pisali, dalje pa nismo prišli. Važna In zdrava diskusija o teh perečih vprašanjih je ostala nedokončana, ostala je na pol poti. Nekateri mladinski aktivi so sicer ill dalje In so sprejeli ustrezne sklepe, ki so jih hoteli predložiti ljudski oblasti ln vodstvom mladine, toda tl sklepi so spel romali v zaprašene predale, ne pa tja, kjer bt jih morali ndjtl. — Dalje1 Kdaj smo diskutirali o pridobitvah mladine v pogledu sistema našega šolstva ln v pogledu njene moralne ln splošne fizične vzgojet Zelo malo, ali pa celo nič nismo govorili nadalje 0 zdravstvenem stanju našega mladega rodu, prav tako ne o današnjem socialnem sestavu naše dijaške mladine. Niti besede nismo spregovorili o načinu ali sistemu štipendiranja te mladine, čeprav jo lo najbolj živo zadene. Evo — to vam je samo nekaj bi se naše vodsvo spoznalo tudi z načini dela mladinskih organizacij v tujih državah, saj ni nikjer rečeno, da bi bile njihove oblike dela za nas popolnoma nespremenljive. Vse, kar je dobro ln koristno, naj od njih sprejmemo, kar je za nas nesprejemljivo, pa seveda odklonimo. Bližnji kongres slovenske mladine je torej Izrednega pomena. Na kongresu bodo prišla na dnevni red tudi vprašanja, Id nanje težko najdemo pravileu odgovor. Nekaj pa je jasno la zanesljivo. Ce povzamem besede tovariša Djllasa na V. kongresa mladine Jugoslavije, vem, da je prva In glavna naloga mladine borba za njeno socialistično vzgojo. Obdobje delovnih akcij je za nami. To /e bilo junaško obdobje mladine. Bilo je takrat nujno. O borbi za bodočo vzgojo naše mladine bi dejal samo tole: treba te je varovati dogmatizma, islarlh, utrjenih kalupov, zastarele miselnosti. Bodoče naše delo naj bo jasno ln nedvoumno: vzgajajmo mladega človeka, popeljimo ga iz mladih let čvrsto In zdravo, napravimo Iz njega vrednega človeka naše ljudske zbor proizvajalcev sklep o določitvi dneva volitev odbornikov zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Trbovlje Sprejet Je Pil tudi sklep o določitvi volilnih enot za valitve odbornikov zbora proizvajalcev ln o določitvi števila odbornikov. konkretno sedaj v lem času, ko bijemo bol proti ostankom birokratizma, zlasti pa proti napač-po javi ja jo popolnoma drugačne i ncmu pojmovanju naše nove de-oblike In pogoji dela naše mla-1 m°krac//e, Predvsem naj bi bilo vprašanj, ki pa so važna zlasti ■ skupnosti. Ce nam bo to uspelo, v našem okraju. • smo našo nalogo opravili. M. Postavljam torej vprašanje,! * kakšno na/ bi biio delo mladine Mladinski dan v Zagorju pogoji dine. Naf navedem nekaj primerov — predvsem negativnih — ki so važni ln v katerih moramo razpravlajti ln lih odkrito pred-očill vsem tistim, ki hočejo In želijo aktivno delati v naši mladinski organizaciji Vzemimo vprašanje vedenje naše doraščajoče mladine v gostinskih lokalih, vpliv alkohola « . ... .• i V* m. fmm m? ti*' mm sam;' Predsednik« mladinskih organizacij Slovenije zbrani na tečaju to delo mladine po vsebini širše In globlje, v ospredje pa moramo postaviti vzgojna ln politična vprašanja, ki jih je premnogo In ki nanje naletimo sleherni dan. Pred nami stoji vprašanje oblikovanja novega mladega človeka, proučevanje njihovih značajev, saj Imamo v naših vrstah doraščatočo mladino, ki je ravno v tej dobi Izpostavljena najrazličnejšim kvarnim vplivom. Ob vsem tem moramo poznati duševnost mladih ljudi v tej ali oni starosti. Opozoriti moram ob tel priložnosti na pomen naših mladinskih voditeljev, kt morajo seveda brezpogojno znati nekaj več, kol pa samo frazarltl. Vse bol/ se razvijajo oblike našega ljudskega samoupravljanja, vse bolj se zmanjšuje primitivizem našega človeka. Od naših mladinskih voditeljev se torej nujno terja poznavanje našega političnega, gospodarskega ln kulturnega stanja, poznavanje vseh naših važnih vprašan/. Zato mislim, da le nujno potrebno, da sedanji mladinski vodilni kader nenehno vzgajamo In oblikujemo, kajti to je potrebno za naše nadaljnje I delo. Zelo koristno bi bilo, da v počastitev V. kongresa LMS Zagorska mladina je priredila v nedeljo 27. septembra, velik mladinski tabor v Ravenski vasi nad Zagorjem. Ze na predvečer Je bila v Zagorju na čast kongresa mladine slavnostna akademija, na kateri je sodelovala Glasbena šola Iz Zagorja. harmonikarski zbor, zagorski pevski zbor ter mladinska godba »Svoboda«-center is Trbovelj. V nedeljo zjutraj se je mla-dina zbrala pred Domom TVD Partizan v Zagorja, kjer so mladinci in mladinke na čela z mladinsko godbo Iz Trbovelj odšli v Ravensko vas, kjer Je bil nato velik mladinski tabor. Ob tej priložnosti se je mladina spomnila padlih partizanov Iva Levstika, Feliksa Pečarja in tovarišice Vojke, ki so dali svoje življenje na Zeleni travi nod kroglami faSlsttčnib banditov. — Prometna nesreča v Zidanem mostu 28. sept. zjntral sta trčila pri premikanju v Zidanem mosta zagrebška kompozicija in ljubljanski Jutranji vlak. Poškodovanih je nekaj vagonov Smrtne nesreče ni bilo. pač pa je nekaj potnikov teže ranjenih. 'idoi/UtsUa obletnica Predvolilna aktivnost v okralu Ce se sedaj, svobodni in združeni v močni socialistični Jugoslaviji. oziramo na prehojeno pot uspehov in zmag, potem ne moremo iti mimo Zbora odposlancev slovenskega ljudstva, ki je bil pred desetimi leti v Ko čevju na Dolenjskem. V prvih dneh oktobra bomo praznovali deseto obletnico tega dogodka, ki se po pravici uvršča med mejnike v zgodovini slovenskega naroda. Leto 1943 je bilo obdobje ne-slutenega razmaha narodnoosvobodilnega gibanja. Partizanske brigade so zadale težke poraze okupatorjevim četam ter razširile osvobojeno ozemlje na Primorsko in Štajersko — »področje« Hitlerjevega Reicha. Padcu Mussolinija je v prvih septembrskih dneh sledila kapitulacija satelitske Italije. Cez noč se je partizanska vojska spremenila v regularno armado, razdeljeno v korpuse in divizije ter dobro oboroženo z zaplenjenim okupatorjevim orožjem. Okupatorjevi hlapet, belo-in plavogardisti, so pretrpeli uničujoče udarce. Na osvobojenem ozemlja so se vedno bolj utrjevali ljudski odbori kot edini resnični predstavniki ljudstva. Skratka, to je bilo zmagoslavno leto revolucionarnega in borečega se ljudstva. Takšne so bile okoliščine, v katerih se je vršil zgodovinski zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Tu so se prvič po dolgih stoletjih zatiranja in hlapčevanja zbrali svobodno izvoljeni pred- . , .___,,, . ________ stavniki slovenskega ljudstva, da jasno povedo vsemu svetu, Na bližnje volitve v okrajni, republiški in zvezni zbor proizvajalcev se v našem okraju pridno pripravljajo. V torek, 22. septembra je imel okrajni odbor SZDL v Trbovljah širšo sejo skupno s sekretarji mestnih komitejev in predsedniki Socialistične zveze. Na tej seji so predstavniki SZDL podrobno obravnavali položaj v organizaciji. Ugotovili so, da so bili doslej vsi sestanki, na katerih so razpravljali o bližnjih volitvah in kandidatih, dobro obiskani. Na njih so že stavljali predloge, kakšne kandidate naj bi v okraju Trbovlje izbrali za novembrske volitve. Samo v naših podjetjih in sindikalnih organizacijah je bilo že preko 60 predvolilnih sestankov, nad petdeset jih je pa bilo po naših vaseh. Povsod živahno razpravljajo o volitvah v naša okrajna, republiška in zvezna predstavništva, kjer obravnavajo tudi vse važne zunanjepolitične dogodke, v ospredju vsega zanimanja }e pa seveda vprašanje Trsta. Na vseh sestankih pozdravljajo naši ljudje odločne besede. H jih je izrekel naš maršal Tito glede tržaškega vnrašanja na Okroglici in v Splitu. Zelo dobro so uspeli sestanki glede volitev v zbore proizvajalcev v obratih rudnika Trbov-tje-Hrastnik, v Cementarni in Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah, prav tako v Zagorju in drugod. Pri ra zn ra vi o kandidatih za bližnje volitve so se vsi strinjali s tem, naj bi naš okraj zastarala v Zvezni i skupščini tov. Lidija Šentjur- J j v tem zboru tov. Maks Gošte. Glede tretjega kandidata za republiški zbor proizvajalcev, o katerem so razpravljali v Hrastniku, Zidanem mostu in v Radečah, so pa bili stavljeni 1 predlogi, naj bi bil ta predstavnik ali tov Franc Sihur ali pa j tov. Jože Klanjšek, direktor i Steklarne v Hrastniku — ven-' dar govorijo še o tretjem kandidatu, ki pa naj bi bil iz Radeč. Seveda bo od teh treh kandidatov izvoljen samo eden. Na sestankih po obratih naših velikih industrijskih podjetij in na vasi so tudi že razpravljali o kandidatih za republiški zbor, o katerem vprašanju je bila povsod živahna debata. Medtem ko so se v Trbovljah že odločili, da bodo volili v republiški zbor tov. Miho Marinka, so v Zagorju predlagali za republiško skupščino več kandidatov. Tamkaj so hoteli imeti najprej kot kandidata za to predstavništvo tov. Janeza Vipotnika ali pa tov. inž. Jožeta Levstika, vendar pa oba tovariša za Zagorje ne prideta več v poštev, ker so prvega zahtevali volivci v Slovenjem Gradcu, drugega pa v Ljutomeru. Zato so se Zagorjani odločil!, da sl bodo od štirih predlaganih kandidatov izbrali enega, Po dosedanjih izgledih bodo najbrž osvojili predlog večine, da naj bi bil kandidat tov. Alojz Lukač, sedanji predsednik mestne občine Zagorje. Številni drugi so predlagali kot kandidata tov. Franca Ludovi-ko, Otmarja Pečarja in Vik- torja Burkeljca. Bližnji zbori volivcev bodo odločili, kdo naj zastopa Zagorje v republiški skupščini. V Hrastniku ih okolici so vsi mnenja, naj predstavlja naš okraj v Zvezni skupščini tov. Lidija Šentjurčeva — kot kandidat za republiški zbor pa ima največ izgledov tov. Stane Brečko, predsednik tamkajšnje mestne občine. Na vseh sestankih v Zidanem mostu, Radečah, Loki, Dolah pri Litiji, Podkumu in v Polšniku so pa bili mnenja, naj bi interese njihovih krajev zastopal v republiški skupščini tov. Viktor Kovač, predsednik okrajnega odbora SZDL Trbovlje in dosedanji republiški poslanec za Radeče in okolico. I Z vseh teh živahnih predvo-' lilnih zborovanj in sestankov pa niso pozabili poslati Tajni-i štvu za 'zunanje zadeve FLRJ j ostra protestna pisma v zvezi ! z italijanskimi imperialistični-| mi zahtevami. Prav tako so v 1 nekaterih občinskih odborih Socialistične zveze obravnavali | vprašanje sprejema v članstvo SZDL, in sicer, da se vsi tisti, ki prihajajo iz drugih krajev, ia dobili Iz Hrastnika Mesnico, ki bo imela dnevno. v zasavskem rudniškem baze-sveže meso, je dobil te dni | nu. Stavkalo je 700 delavcev.« Zgornji Hrastnik. Birtičevo j Mi Hrastničani pa vemo, da so so prestavili v lepo rudarji z Ojstrega nad Hrastni- mesnico so prestavili v urejene prostore tržnice nasproti B ir tiče ve gostilne. To, kar žele prebivalci Spodnjega Hrastnika, so že dobili ljudje v zgornjem delu Hrastnika. Upamo, da bo občinski odbor ustregel tudi želji Spodnjehrastničanov in dal urediti še tamkajšnje neizrabljene prostore tržnice, kjer bodo lahko delovni ljudje dnevno dobili sveže meso. V zgodovinskem delu koledarja Prešernove knjižnice za letošnje leto beremo: »22. 7.1889 — V Zagorju ob Savi je izbruhnila rudarska stavka kot prva 1883. leta Toliko kom stavkali že leta 1884 pa celo dvakrat resnici na ljubo. Strokovno-praktfčni izpiti za osebje v trgovini za zamudnike in popravnike iz vsega okraja so bili te dni v Trbovljah. Hrastniški kandidati so vsi prestali izkušnjo. Štirje trgovski pomočniki ih pomočnice se pa niso priglasili k izpitom, zato bodo čutili posledice po predpisih zadevne uredbe, Osthlo hrastniško-dolsko trgovsko osebje je pa sedaj usposobljeno za svoj poklic. Mladinska organizacija na trboveljski gimnaziji v novem šolskem leto __=_____.#_.F Pred dnevi se je tudi na tr-! stvoval konferenci noben pred- so pa dobil? pri nas zaposlitev, I boveljski gimnaziji pričelo novo stavnik OK ali MK IMS, če-niso pa še člani Socialistične zveze, sprejmejo v organizacijo, če ni proti temu tehtnih pomislekov. — Teren okraja Trbovlje se je v tem važnem predvolilnem obdobju močno razgibal. V bližnjih dneh bomo že vedeli, za katere kandidate se bodo odločili volivci našega okraja. šolsko leto. Odgovorni mladinski funkcionarji so takoj prijeli za delo. Dne 19. septembra so sklicali mladinsko konferenco. Udeležili so se je vsi zavedni mladinci, razen nekaterih kljubovalnih izjem, pa tudi predstavniki profesorskega zbora s tovarišem ravnateljem Turkom na čelu. Na žalost pa ni priso- da to ljudstvo terja uveljavljenje svojih pravic. Zbor odposlancev je uzakonil največje pridobitve narodno-osvobodilne borbe: izvolil je najvišji organ ljudske oblasti v Sloveniji, Slovenski narodno-osvobodilni svet, In tako tudi pravno potrdil že doseženo stanje. »Londonska vlada« je s tem izgubila vse pravice, da bi še vnaprej nastopala kot predstavnik našega naroda. Poslanci so potrdili tudi sklep o priključitvi Primorske k združeni Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije. To je bil eden najpomembnejših nacionalnih aktov v naši zgodovini. Ta velika politična manifestacija je naše ljudstvo še tesneje povezala z Rfrrodno-osvobodil-nim gibanjem ostalih jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom Pravilnost njenih sklepov in zasnov naše Ijndske oblasti je pozneje v celoti potrdilo Drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. V tistih dnevih smo dohilf po besedah tovariša Borisa Kidriča »prvič v zgodovini zares narodno in ljudsko oblast«. V tem Je tudi veličina tega dogodka. nadalje vsi mnenja, naj bi trboveljski okraj predstavila! v tej ustanovi tov Alojz Ribič, direktor rudnika Trbovlje-Hrast-nik. V Trbovljah so predlagali kot kandidata za republiški zbor poizvajalcev tov Viliia Škrinjarja in tov. Franca Slarmika. od katerih bo predstavllal mesto Trbovlje seveda tisti ki se bo zanj na volitvah odločila večina. — Tudi v Zagorju so noleg kandidata za zvezni zbor nroizvaialcev obravnavali kandidaturo predstavnika mesta Zagorie v reoubliškem zboru oroizvajalcev. Tukaj prevladuje mnenje, naj bi Zagorje zastopal OBVESTILO VSEM ČLANOM SZDL TRBOVLJE-CENTER j Odbor SZDL Trbovlje-Cen-ter ima dežurno službo v prostorih Delavskega doma v sobi DPD »Svoboda-Center« vsak •prek in petek od štirih do šestih popoldne. Vsi člani Socialistične zveze delovnega ljudstva In vsi ulični aktivi imajo možnost dobiti vsa pojasnila in navodila za nadaljnje delo SZDL Trbo vi j e- Center v predvolilni aktivizacljl. Manevri so bil slovesno zoni j neeni Manevri, ki so se izredno uspelo vršili ves prejšnji teden, so bili v soboto ob navzočnosti vrhovnega poveljnika JLA, maršala Jugoslavije Jos. Broza Tita in več sto oficirjev in generalov slovesno zaključeni. Ob zaključku je komandant manevrov Kosta Nagy pozdravil Maršala in druge goste, nakar je njegovi zdravici odgovoril maršal Tito. V svojem odgovoru je naglasil svoje presenečenje nad enotnostjo in celovitostjo armade na manevrih, nad neverjetnim elanom, ki je prišel na manevrih do izraza in nad izredno sposobnostjo obvladanja tehnike, katero nam zavidajo mnoge moderne armade sedanjosti. Poudaril je, da je to mogoče doseči samo tam, kjer je armada ljudska in kjer sc gradi socializem. Ob koncu svojega govora je izjavil, da ne ogrožamo nikogar, ustvarili pa smo že orožje, ki bo sposobno odgovoriti vsakomur na tak način, kakršnega zasluži, če bo posegel v naše mirno življenje in stezal roke po naši prelepi domovini, kajti našim ljudem hočemo ustvariti nejšo bodočnost. Tudi opazovalci, ki so prisostvovali manevrom, so se o njih zelo laskavo izrazili. Prav vsi so bili enotni v navdušenju nad železno disciplino, tesnim sodelovanjem vseh rodov vojske, temeljito izvežbanostjo vojske, še posebej pa nad vojaškim duhom, ki vlada v vsej vojski. Prepričali so se, da je naša vojska sposobna braniti svojo domovino pred vsakim napadom od zunaj in da gre največja zasluga za to našemu vrhovnemu komandantu maršalu Titu. Nemški rudaril na obisku v Sloveniti je posebno zanimala podzemeljska strojnica za nov; Vinski jašek. Ogledali so si tudi stavbene objekte. Nemški rudarji ob-v Slovenijo nemški ru- j čudujejo predvsem prirodno leda vrnejo obisk V sku-, poto naših krajev. Zanimajo se Pred meseci je skupina slovenskih rudarjev obiskala najvažnejše rudnike m podjetja v | Zahodni Nemčiji Te dni so pa prišli dar ji, plnl je sedem rudarjev. Sprem- za naše delavske svete in upravljajo jih člani naših sindikalnih ' ne odbore, za socialno zavaro- organlzaclj. Ta skupina je obiskala tudi Zagorje. Gostja ^so si ogledali rudniške naprave v Kisovcu in Kotredežu, kjer jih vanje in še druge ukrepe v poglabljanju demokracije ih graditve socializma — vse stvari, ki se ti še zanje borijo Protinapad ob podpori tankov prav so bili nanjo povabljeni. V imenu starega komiteja je podal poročilo njegov sekretar Jože Bemot. Iz njegovega poročila smo razvideli, da se je v preteklem šolskem letu na gimnaziji precej storilo: pevski koncert, gledališka predstava, razna športna tekmovanja itd. Toda vsa ta dejavnost je potekala samoiniciativno, ne pa na direktno pobudo mladinske organizacije. Obnesli se pa niso prirodoslovni krožki, češ da mladina nima zanimanja zanje. Toda zanimanje je treba ustvariti. Največja slabost organizacije je bila zapostavljanje političnega dela. čeprav je LMS izključno politična organizacija. Mladinci so sprejeli v svoje vrste 15 novih članov iz šestega razreda gimnazije. Po referatu sekretarja so izvolili nov, sedemčlanski komite. Tukaj moram omeniti, da bo organizacija ostala na gimnaziji v nespremenjeni obliki in da se ne bo prenesla na teren. V diskusiji so se mladinci pomenili o bodočem delu. T\kli letos bo Dijaški oder uprizoril komedijo, ki pa je še ne smem izdati. .Izpopolnili bodo pevski zbor z dijaki nižjih razredov, da bo lahko tudi letos nastopil z Izbranim sporedom. Politično delo bodo poživili s predavanji iz notranje in zunanje politike. Pa tudi pri organiziranju krožkov bodo morali boli popri leti! Sramota je nadalje, da v »Partizanu« ne deluje noben višje-šolec. V Imenu profesorskega zbora se je oglasil v diskusiji tov. ravnatelj Turk, ki je poudaril, da se mora v bodoče bolj čutiti, da vse delo Izhaja Iz mladinske organizacije in da ta predstavlja gimnazijo. Ostro je obsodil tudi politični klerikalizem ki se ga nekaj dijakov še oklepa in so s tem v sramoto naivlŠJi kulturni ustanovi v Trbovljah. Ob koncu so s konference poslali pozdravno brzojavko CK LMS ob V. kongresu mladinske organizacije. Lepih načrtov je torej dovolj, samo da ne bi ostalo — kot v*$' krat — samo pri načrtih. Toda mladinska organizacija na g?rin' nazijl, ki je bila doslej najaktivnejša v našem mestu, h° ostala takšna prav gotovo tudi v prihodnje. Uspešno delujeta v Radečah je mestece ob koncu prejšnjega tudi mešani pevski zbor in god- stoletja dvakrat popolnoma poba na pihala, ki sta si že pri- I gorelo. dobila znaten sloves in prirejata | ob k lct i941 nnjrtlni številne samostojne koncerte doma in v večjih bližnjih središčih. Poleg tega pa ima v Radečah tudi kolektiv Papirnice svojo lastno dramsko skupino ter orkester, k; se zelo uspešno uveljavljata. Vse te skupine so včlanjene v Delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« v Radečah, ki vodi in pravilno usmerja njihovo delo Pred ognjem in nesrečo pa varujejo Radeče in okolico vrli in požrtvovalni rasilri ki so lansko leto zelo slovesno praznovali 80-letnico uspešnega delovanja svojega prostovoljnega gasilskega društva. Radeško ga- nemški fašisti izselili iz občine Radeče domala vse prebivalstvo z izjemo nekaj železničarskih in delavskih družin. Toda tudi ti, ki so morali ostati med naseljenimi »Volksdeutscherji« (Kočevarji, Besarabci in Bukovine!) se niso nič manj odločno vključevali v naše osvobodilno gibanje kot po drugih krajih naše domovine, samo da so to delalj še v mnogo težjih okoliščinah. Med prvimi talci, ki so jih nemški krvoloki ustrelili 1. 1941 v Krškem, je bil tudi mladi študent Marjan Nemec iz Radeč — šestnajst drugih fantov je pa že takrat romalo ▼ 2g*£j££2T*£ ker stari ne ustreza več današ- fantov in tovarišev, Radeče (Nadaljevanje in konec) njim potrebam. Prav bi bilo, da bi podjetja, ustanove in organizacije priskočile temu humanemu društvu izdatno na pomoč, kot je to fe storila domača »In- Milan Kos. Vsi ostali so se pa zagrizeno borili proti okupatorju po gozdovih, na železnici, po tovarnah in povsod, kjer se Je dustrtla gradbenega materiala«, 1 ®Pl°h dalo in kjer ee Je naš naša? nikdar ne vemo, kaj se lahko rovsod. v vsem Sem nju. Se mnogo bi lahko -- „n„ o Radečah in Rodečanih, m"£ go dobrega, seveda na tudi • ^ bega. česar se pač nikjer . rac""'s. Radečam manika vod. o katerem Je »sanjar11^ bivša jugoslovanska obie* . ki je Radečam res nujno bcn. Tudi nove šoie W ” treba, ker je dannftnla ž* Jliei majhna, kajti v stavbi Hudske šole tudi nižja j Vse to ln še marsikaj ga bomo dosegli z dobi« In tesnim, složnim *° ,^ni-njem podiotli ustanov. <\r ^ zaefj in ljudske oblasti. jo mo korakali po poti ki n 1« začrtaln naša vodtteln£"*g* in Socialistična zveza ljudstva ki Je naša In najbolj ljudska ofg"r'vlfn. Sklepi OLO Trbovlje in okrajne volilne komisije v zvezi z volitvami Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Na podlagi odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o razpisu volitev odbornikov zborov proizvajalcev ln v smislu 12. točke 64 člena Zakona 0 okrajnih ljudskvh odborih je Okrajni ljudski odbor Trbovlje na sejah okrajnega zbora ln ztiora proizvajalcev dne 22. IX. 1S53 sprejel SKLEP O DOLOČITVI DNEVA VOLITEV ODBORNIKOV ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Volitve odbornikov zborov proizvajalcev se v smislu odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS opravijo na vsem ozesrjju Ljudske republike Slovenije v času od 2. do 8. novembra 1953. V teh mejah določijo okrajni in mestni ljudski odbori vsak za svoje območje dan volitev v posameznih prolzva-jalskib skupinah. V skladu s temi določbami se bodo na območju okraja Trbovlje opravile Volitve: a) v skupini Industrije, trgovine in obrti v četrtek, dne 5. novembra 1953; b) v skupini kmetijstva pa v nedeljo, dne 8. novembra 1953. Trbovlje, 22. septembra 1953. Predsednik: Martin Gosak Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo. Na podlagi 94 člena zakona o volitvah in odpoklicu odbor- (razen Steklarne) — volijo 1 odbornika. — Volilna enota št. 18: Papirnica Radeče ln Industrija gradbenega materiala v Radečah — volita 1 odbornika. — Volilna onota štev. 19: vse gospodarske organizacije na območju mestne občine Radeče in občina Loka. Podkum in Dole (razen Papirnice in IGM Radeče) — volijo 1 odbornika — Volilna enota štev. 20: enote državnih železnic v Zidanem mostu in v Bregu — volijo 1 odbornika. — Volilna enota št. 21: vse gospodarske organizacije na območju mestne občine Zagorje in občin PolŠnlk Senožeti, Mlinše. Trojane in Cemšenik (razen Rudnika Zagorje) — volijo 1 odbornika B Škapina kmetijstva: Volilna enota štev. 22: Kmetijske zadruge: Dol pri Hrastniku, Radeče, Loka pri Zidanem mostu, Razbor Podkum in Dole pri Litiji ter ekonomija v Loki, na Sirju in v Hotemežu — volijo 1 odbornika — Volilna enota štev. 23: Kmetilske zadruge v Trbovljah Dobovca Zagorje, Senožetih. Polšniku, Izlakah, Mlinšah Trojanah v Cemšeniku — volijo 1 odbornika. Gospodarske organizacije, za katere bodo skupni zbori volivcev, so: 1. Mestno krojaštvo Trbovlje; Mestno čevljarstvo. Brivnice, Dimnikarstvo in kleparstvo; Slikarstvo in pleskarstvo Trbovlje; Radio-center; Pekama Trbovlje in »Mehanika«, Trbovlje; 2. železnica Trbovlje; Avtopark Trbovlje; 3. Mestno podjetje »Meso«, Trbovlje; »Me-sopromet«, Trbovlje; Trgovsko podjetje OZZ. Trbovlje; Gostinsko podjetje OZZ, Trbovlje; 4. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Trbovlje; Slaščičarna, Trbovlje; Lekarna, Trbovlje; ONPZ Trbovlje; Poslovalnica »Varteks«,; »Tri-1 dvorska restavracija, Zidani most; 17. Kmetijska zadruga, Radeče; Posestvo Slrje in Ekonomija VPD Hotemež; 18. Kmetijska zadruga, Loka pri Zidanem mostu; Ekonomija Loka pri Zidanem mostu; 19. Kmetijska zadruga, Trojane; Kmetijska delovna zadruga, Trojane. Sporazumno s ostalimi gospodarskimi organizacijami bodo v III, točki tega sklepa prvo navedene gospodarske organizacije organizirale zbore volilcev. Tajnik: Slavko Grčar Predsednik: Stefan Lebar Okrajna volilna komisija Trbovlje Okrajna volilna komisija Trbovlje Okrajna volilna komisija Trbovlje Je na svoji drugi seji dne 18. IX. 1953 na podlagi 145 člena Zveznega zakona o pravicah ln dolžnostih ter o vo- 123. člena Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in od- nikov ljudskih odborov (Ur. list j Uudskib P^ncev LBS Sto. 31/531 .bor J«*-j 1^3) 1, "L- kona o volitvah odbornikov LO št. 31/53) ter sporazumno s pri stojnimj ljudskimi odbori spre Jela SKLEP društvo »Mrzlica«, Trbovlje; Bife »Partizan«, Trbovlje; Bife »Svobode II«, Trbovlje; Bife »Rudar«, Trbovlje; Bife »Svobode Zasavje«. Trbovlje; gostilna »Svobode« Dobrna - Trbovlje, Gostinstvo Klek, Trbovlje; Knjigama, Trbovlje; 5. Mestno gostinstvo Trbovlje; Okrajna ____ menza, Trbovlje; vsi zakupni litvah in odpoklicu ‘ljudskih! gostinski obrati' Trbovl^; vsl poslancev Zvezne ljudske skup-! zaP^leni ^ osebnem sektorju ščine (Ur. 1. FLRJ št. 35/53) gostinstva, Trbovlje; 8. Miloš Trbovlje; poslovalnica »Tri-[ Okrajna volilna komisija Tr-glav«, Trbovlje; Poslovalnica bovlje je na svoji 2. seji dne »Jugovinil«, Trbovlje; Posloval-, 18. 9. 1953 na podlagi 58. člena niča Kombinata »Borovo«, Tr-. zveznega zakona o pravicah in bovlje; Invalidsko podjetje »To-' dolžnostih ter o volitvah in od-bak«, Trbovlje; Podružnica poklicu ljudskih poslancev »Slovenskega poročevalca«, Tr- Zvezne Ljudske skupščine (Ur. bovlje; Podružnica »Ljudske list FLRJ št. 35/53) 52. člena pravice-Borbe«, »Zasavski vest- zakona o pravicah in dolžnostih nik«. Trbovlje; Sindikalni po- i ter o volitvah in odpoklicu ljud-čitniški dom »Franc Salamon«,) skih poslancev Ljudske skup-Trbovlje; Planinsko društvo / ščine LRS (Uradni list Št. 31/53) »Kum«, Trbovlje; Planinsko in sporazumno s pristojnimi vaialcev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje na svoji seji dne 22. septembra 1953 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ODBORNIKOV ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE IN O DOLOČITVI ŠTEVILA ODBORNIKOV KI SE IZVOIJTO V POSAMEZNIH VOLILNIH ENOTAH. Volilne enote za volitve odbornikov zbora proizvajalcev Ograjnega ljud«keg-i odbora Trbovlle in število odbornikov, ki se izvolijo v posameznih volilnih enotah, se določi takole: A) Skupine Industrije, trgovine ln obrti: Volilna enota štev. 1: Rudnik Trbovlje-Hrastnik; obrat Trbovlje — voli 4 odbornike. — Volilna enota štev. 2: Rudnik Trbovlje—Hrastnik; obrat Dobrna — Neža — voli 1 odbornika. — [Volilna enota štev. 8: Rudnik Trbovlje-Hrastnik; obrat Separacija — voli 1 odbornika. — VoHJna enota štev. 4: Rudnik Trbovljc-Hrastnik: obrati Hrast, bik, Ojstro. SRD In Zunanji °brat v Hrastniku — volijo 4 odbornike — Volilna enota štev. Rudnik Trbovlje-Hrastnik; bbratl SRD ln zunanji obrat v Trbovljah ter upravno osebje ' volilo 2 odbornika. — Volilna *bota štev. #: Rudnik Zagorje; borat Kotredež-Podstrana — vo-i* ® odbornike. — Volilna enota o določitvi enot za sklicanje zborov volivcev v gospodarskih organizacijah za predlaganje kandidatov za volitve v zvezni, republiški ln okrajni zbor proizvajalcev. V gospodarskih organizacijah se določijo enote za sklicevanje zborov volivcev zaradi predlaganja kandidatov za volitve v zbore proizvajalcev, zvezne tn republiške Ljudske skupščine ter Okrajnega LO Trbovlje takole: Škerbic. Trbovlje, ter vsi privatni obrati Trbovlje; 7. Brivnice Hrastnik; Splošno mizarstvo, Hrastnik; Vodovod, Hrastnik; Elektro-tehnična delavni- to odpokl.cn) «■ Hr?stn(ik’ Splošno čevljar-m. . trrntke. — Volilna enota št. 10: • r°jn« tovarna »Miha Martn-— voli 1 odbornika. — Vo-IVk* enota štev. 11: Cementarna — voli 1 odbornika. — rm »* W10*a štev. 12: Elektrar-kr« Trbov'1e Elektro Trbovlje, 5r*d Trbovlje ln komunalna Trbovlle — volijo 1 Ui uTlIka ~ Volilna enola št. bn'vit on Trbovlje. Ograd Tr-b 'i ln uprava za ceste Tr-vjj., — volijo 1 odbornika. — | enota štev. 14: vsa dr- J*t,a ln zasebna obrtna pod-Trk* ,n obrati n« območju MO — volijo 1 odbornika. ,’nna enota štev. 15: vsa bi r\k'c* ,n gostinska podjetja U v mestni občini Trbov-•omsTrr*1 lastniki zasebnih , .b obratov ln niihovl deloval *lan1 ne pa tudi tuja ** vmm rtla ** raposlulaio) h* o 1 odbornika. — VoHI-h»rk V* Mestni avto- ?''boviTrbrv,,e’ okr"1na pošla la*nu * n enote državnih že- - , , . _ .... Mvl! ^ Tr bovli »h — volijo 1 dra,» I,uk*: 81. Kmetijska sa-v^n'" — Volilna enota št. drB«» MUnle: 82. Kmetijska za sklicanje bo: 1. Strojna tovarna »Miha Marinko« Trbovlje; 2. Cementarna Trbovlje; S. Elektrarna Trbovlje; A »Betoni Trbovlje; B. »Ograd« Trbovlje; 8. »Megrad« Trbovlje; 7. Elektro Trbovlje; I. Uprava eest Trbovlje; 9. Meatno trgovsko podjetje Trbovlje; 19. Splošno strojno mizarstvo Trbovlje; 11. Komunalna podjetja MO Trbovlje; 18. Okrajna pošta Trbovlje; 13. Steklarna Hrastnik; 14. Kemična tovarna Hrastnik; 15. Enote državnih železnic, Hrastnik; M. Enote državnih železnic, Zagorje; 17. Tovarna dokumentnega ln kart. papirja, Radeče; 19. Enote državnih železnio, Zidani most; 29. Enote državnih železnic, Breg; 21. Kmetijska zadruga Trbovlje; 22. Kmetijska zadruga Dobovec; 23. Kmetijska zadruga Dol Pri Hrastniku; 24. Kmetijska sadruga Rasbor; 25. Kmetijska sadruga Podkum; 29. Kmetijska sadruga Dole prt LltVJl; 27. Kmetijska mdruga Polšnik; 28. Kmetijska sadruga Senožeti; 29. Kmetijska sadruga Zagorje; 19. Kmetijska za- Jz Litije in okolice gorje vsi privatni obrtni obrati e področja občin Zagorje, Senožeti. Trojane, Mlinše, Cemšenik ln Polšnik; 12 Avtoprevoz Zagorje; Hišna uprava, Zagorje; Vodovodno podjetje, Zagorje; Pogrebni zavod, Zagorje; Kro-jaško-šiviljska delavnica, Zagorje; Elektro-delavnica, Zagorje; Ključavničarstvo, Zagorje; Slikarstvo m pleskarstvo. Zagorje; _, . Lesno podjetje, Jesenovo; Radio » Letalski miting v Zavrstniku Letalsko društvo »Milan Bo-rtšek« v Litiji je organiziralo za nedeljo, 20. septembra letalski miting na provizoričnem letališču v Zavrstniku pri Litiji. Vabila so bila izdana šele v četrtek, torej že po zaključku naše litijske redakcije, zato tudi nismo mogli objaviti vabila za miting v Zavrstniku Miting v Zavrstniku je privabil precejšnjo število mladih in starih, ki se zanimajo za letalstvo, tako iz Litije in Smartna, pa tudi okoliških vasi, celo hribovskih iz Stangarske, prežganJske in druge okolice. Uvodoma Je bilo na sporedu tekmovanje jadralnih modelov, glavni del (poleti, padalske točke 1. dr.) pa bi naj prevzeli člani ljubljanskega Aerokluba. Tisti del sporeda, ki bi ga morali izvajati ljubljanski letalci, je pa iz nepojasnjenih razlogov Izpadel. Res sta prileteli v Zavrstnik dve letali, ki pa nista pristali- Da bi potolažili ljudi, ki so čakali od treh do pol šestih, je eden izmed članov litijskega Aerokluba odhitel z avtom v Litijo na telefon tn stopil ha IT. •""radarske organizacije mestne občine ln Dol pri Hrastniku zadruga Cemšenik; 32. »Beton« Zagorje; 34. »Slovenija Mate« Trbovlje. center; 13. Mestni magazin, Zagorje; »Potrošnja«, Zagorje; poslovalnica »Triglav«, Zagorje; Knjigarna. Zagorje; Podružnica Slov. poročevalca ln Borbe Zagorje; Kurivopromet, Zagorje; Lekarna, Zagorje; poslovalnica kombinata »Borovo«, Zagorje; Gostinstvo, Trojane; Gostinstvo. Zagorje; Gostinstvo KDZ Trojane; Gostinstvo Cemšenik; Mesarija, Trojane; Klavnica Zagorje; Koča na Sv. Gori; Počitniški dom, Izlake; vsi zakupni gostinski obrati in zaposleno osebje v privatnem gostinstvu na področju občin Zagorje, Senožeti, Mlinše, Trojane, Cemšenik ln Polšnik; 14. »Peta«, Radeče; Krajevna komunalna podjetja, Radeče; ».Pridobivanje premoga na Savi; Splošno kleparstvo, Radeče; Krojaška delavnice, Radeče; Šiviljska delavnica, Radeče; Čevljarska delavnica, Radeče; Čevljarska delavnica, Radeče; Mesnica, Podkum; Avto-podjerie, Dole pri Litiji; Gostinstvo, Podkum; Gostinstvo, Loka Vinska klet, Radeče; vsi zakupni gostinski obrati tn vsi zaposleni v privatnem gostinstvu a področja občin Radeče, Loka, Podkum ln Dole pri Litiji; Privatni obrtniški aektor, Radeče, 19, Splošno trgovsko podjetje, obljubili, da se bosta letali vrnili ln pristal! tar prevzeli tudi pa dalee v Zavrstniku in Izvedli ves program Ko so to sporočili ljudem po zvočniku, naj vztrajajo na svojih mestih, ker se bo program nadaljeval, kakor Je bilo napovedano, ljubljanskih letal in letalcev pa ni bilo. kakor že rečeno, do pol nega Jadralca Milana Boriška z vencem z državnimi barvami. Tako so se naši letalci oddolžili svojemu vzorniku katerega ime nosi litijski Aeroklub Mladinska konferenca je izvolila delegata 10. oktobra L 1. bo v Mariboru V. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki bo pregledal delo naše mladinske organizacije In nakazal tudi nove smernice za nadaljnje delo. V pripravah na kongres se je poživilo delo v vseh občinskih organizacijah LMS. V zadnjem času se je vršila tudi posebna konferenca LMS za litijsko občino ter za občino Vače. Konferenca je bila v Uti JI. Na njej so predstavniki mladincev ln mladink Iz Litije in Vač določili za delegata na mariborskem kongresu tov. Konrada Krhlikarja iz Utije. Ob zaključku razprav so ugotovili, da bodo priredili v kratkem še poseben sestanek, kjer bodo obravnavali tekoča vprašanja. Izvolili bodo tudi novega sekretarja Utijske organizacije LMS. Gospodarska, sadjarska in živinorejska razstava v Šmartnem pri Litiji V zadnji številki »Zasavskega vestnika« smo poročali o pripravah zasavskih sadjarjev za sadjarsko razstavo. Te dni je bil sestanek sadjarskih referentov vseh v poštev prihajajočih Kmetijskih zadrug, ki so šestih zvečer Takrat je pa za- sklenili, da bo ta razstava v čelo deževati in so sc oslovo- Šmartnem pri Litiji. Prireditev ljenl gledalci razšli, ker so bili potegnjeni . , nekateri so celo protestirali, ker so plačali vstopnino — napovedanega programa pa ni bilo Prav bi bilo. da bi odbor litijskega Aerokluba preiskal vso zadevo in Jo občinstvu po časopisu obrazložil da ne bo trpel ugled mladega Aerokluba. Kakor kažejo dosedanje Informacije, so člani litijskega Aerokluba v dobri veri. da jim bo ljubljanski Aeroklub priskočil tovariško na pomoč, povabili ljudi na miting, Ljubljančani so pa krivi, da miting ni uspel. Venec »h snominskl plošCi Milana Boriška V nedeljo 20. septembra, so člani litijskega Aerokluba in gostje iz Ljubljane, člani letal- Radeče; Kurivopromet, Radeče; I skega društva »Milan Hudnik« bo v novem Zadružnem domu ln bodo na njej sodelovali vsi sadjarji litijskega okoliša iz Besnice, Prežganja, Trebelje-vega, Stange, Dolskega, Senožeti, Velike vasi, Vemeka, Ribiča, Hotiča ln vasi okrog Li- sko razstavo, ki bo prva prireditev take vrste v tem mičnem zasavskem kraja Razstavila bodo vsa gospodarska področja, zlasti Tovarna usnja, republiško tesarsko podjetje »Tesar«, ki ima v Šmartnem svojo posebno obratovalnico, nadalje vzorno veleposestvo OZZ ter vsi napredni šmarski ln okoliški obrtniki Ta gospodarska razstava bo nudila pregled celokupnega gospodarskega delovanja v kraju, ki se je vključil z marljivim delom v vseskup-no dejavnost naše socialistične domovine Živinorejska razstava V ponedeljek, 5. oktobra, bodo živinorejci lz Šmartnega ln okolice priredili pred Zadružnim domom v Šmartnem živinorejsko razstavo rodovniške živine. Do sedaj Je ta okoliš med najboljšimi, ki ima že urejene rodovnike In v tem pogledu prednjači ostalim krajem in kmetijskim zadrugam. Na razstavo bodo postavili okrog sto glav rodovniške živine. Iz Loke pri Zidanem mostu Predvolilna konferenca. — Prejšnjo nedeljo zjutraj se je sešel občinski odbor SZDL* ki se ga je udeležilo 45 članov. Tajnik okrajne volilne komisije tov. Grčar jo navzočim pojasnil pomen novega volilnega sistema, ki se oslanja na spremembe v državni upravi Poudaril Je, da se kandidati za predstavnike v republiški ln zvezni skupščini predlagajo na zborih volivcev. Vsak poslanec bo Imel velike naloge ter bo moral zastopati v skupščini koristi delovnih ljudi svojega volilnega okoliš«.. Za njim je načelnik gospodarskega sveta pri OLO Trbovlje, tov. Maks Černe, razčlenil dosedanjo ln bo- tije ter lz območja Smartna, dočo gospodarsko politiko, ki bo Save, Polšnlka, Jablaniške in težila za tem, da se dvigne tlv>-Kostrevnlške doline. Izvolili so ljenjska raven našega delovne-poseben razstavni odbor, ki bo ga ljudstva. — Predsednik ob-urcdil prostor ln sprejemal, činskega odbora SZDL v Loki sadje In delal propagando. Pri- j se Je zahvalil obema odposlan-rediteljem bodo mnogo koristi- I cema okraja za njuno poročilo, le Izkušnje, ki so si Jih prido-! Nato je udeležencem konferen- bill na zadnji sadjarski in čebelarski razstavi v Litiji leta 1951. Sadna razstava bo trajala od 4. do 11. oktobra. Gospodarska razstava Istočasno, ko bo trajala sadna razstava, bodo gospodarski krogi Smartna in okolice priredili v Zadružnem domu v Mestna klavnica, Radeče; Kolo- okitili spominsko ploščo pokoj- Šmartnem pri Litiji gospodar- bližnjih dneh. ee pojasnil stališče FLRJ proti Italiji glede tržaškega vprašanja. Prebral je protestno resolucijo proti oboroženemu Izrivanju naše južne sosede na meji naše države. Resolucijo so vsi navzoči navdušeno »prejeli In jo odposlali Predsedstvu Izvršnega sveta FLRJ v Beogradu. Na sestanku so sklenili, da bo predvolilni sestanek za osnovno organizacijo SZDL v Loki v Širom po našem Zasavju Naše planine Vsem Slovencem niso prav dobro poznane naše gore in planine, Lahko se ponašamo z njimi in inozemci to vedo, zato nam jih lahko zavidajo. NajlepSd del naših Julijskih Alp je pač Triglavsko pogorje, kjer je najvišja gora Triglav. — Odkod to ime? Nekateri naši znanstveniki in etimologi trde (Davorin Trstenjak), da je ime nastalo od Trojan, jutranje pomladno sonce, ki so ga častili v Bohinju — geograf in zgodovinar dr. Franc Orožen, rojak 12 Turi j nad Dolom pri Hrastniku pa pravi, da je ime nastalo po staroslovanskem bogu Triglavu, bogu sonca. Ko te vlak odpelje iz Jesenic in sopiha proti Mojstrani, se ti kmalu odpre pogled pred postajo v dolino Vrat, nad katerimi oe dviga Triglav (2863 m), pod katerega vznožjem je poznana planinska postojanka Aljažev dom, kjer je bilo prve dni meseca avgusta letošnjega leta proslava 60-letnice Planinskega društva Slovenije. Na vrh Triglava drži pot iz štirih glavnih točk Bohinj. Bled, Mojstrana. Trenta sedem poti, ki trajajo 6 do 10 ur. V bližini Triglava so štirje večji vrhovi in sicer Kredarica 2541 m, Konjavec; 2568 m. Begunjski vrh 2461 m| in Stenar 2501 m Na vrhu Triglava je Aljažev stolp, malo pod vrhom je pa v ssalo vsekano Staničevo zavetišče. — V bližini Triglava je več oskrbovanih koč, kakor Triglavski dom na Kredarici 1 uro od Triglava, Dom Planika pod Triglavom 1 in četrt ure, Staničeva koča 2 uri in Tržaška koča na Doliču 2 in pol ure od Triglava, in tudi še Vodnikova koča, ki je tudi 2 in pol ure od Triglava. Vse koče ali domovi so dobro urejeni in opravljeni ter imajo zadostno število prenočišč Oskrbovani so od junija do septembra Najbolj romantični kraji naših planin so pa v Gornjesavski dolini, kjer je center letovišč in zimskega športa — Kranjska gora, 810 m nadmorske višine. Prebivalstvo kraja je že navajeno letoviščarjev in turistov ter si je zato uredilo «voje hiše, tako da ima vsaka hiša po več postelj za tujce. V glavni sezoni od julija do septembra je tu veliko število letoviščarjev in prehodnih turistov Tu čuješ govorice skoraj vseh jezikov Evrope. Letoviščarji so nastanjeni in se hranijo v hotelih »Razor«, »Slavec« in tudi v »Železničarskem domu«, člani socialnega zavarovanja so pa v »Porentovem domu« Letovišče v Kranjski gori nudi ljubiteljem narave poleg čistega gorskega zraka tudi več krajših in daljših izletov, kjer nemoteno občudujejo in uživajo lepoto naših planin in vrhov. Eno uro hoda od Kranjske gore je poznano letovišče Gozd Martuljek pod tako Imenovano Martuljkovo skupino, kjer je najlepši vrh Špik 2418 m, najvišja je pa Ponča 2592 m. Pogled na te strme gorske stene je res prekrasen. Od železniške postaje Martuljek prideš v pol ure do lepe jase sredi gozda, tako imenovane »Rajske livade«, kjer je naš pisatelj Franc Finžgar zgradil leseno kočo »Murka«, kamor Je zahajal na letovanje do leta 1958, kjer Je nemoteno pisateljeval. Od tu se povzpneš navkreber in prideš v 40 minutah do 60 metrov visokega slapa, kjer izvira potok Martuljek. S Kranjske gore imaš manjše ture pod Razorsko skupino. V 1 in pol ure prideš ob reki Pišenci do koče v Krnici 1218 m, od koder priapeš na Škrlatico 2738 metrov, na drugo najvišjo goro za Triglavom v 6 do 7 urah, na Špik v 5 urah, v istem času tudi na Prisojnik. Na poti s Kranj- lezniške postaje do svetovno-ske gore do prelaza na Vršiču znane mamutske skakalnice. Le-drži 12 km dolga avtomobilska tos grade novo, 120-metrsKo cesta. Po ena in pol ure dolgi skakalnico, ki bo pač največja, poti prideš do Mihovega doma Vsa del„ vrše preoizno pod vod- Izpred sodišča Ni se poboljšala 1080 m, ki je imenovan po planincu in partizanu Mihi Arhu — pol ure od tod je koča na Gozdu, a še pol ure dalje pa leži v višini 1515 m Erjavčeva koča na Vršiču. Sto metrov nad njo je pa Tičarjev dom. Od tu se ti nudijo ture v štirih urah na Prisojnik 2547 m in pol ure na Mojstrovko 2332 m. od koder imaš lep razgled na Koroško do Beljaka in Celovca. Lepi izleti so tudi na zahodno stran. V poldrugi uri prispeš skozi vas Podkoren na Podko-ransko sedlo v višini 1073 m, oa koder je prelaz na Koroško. Ob sobotah in nedeljah gre tod mnogo inozemskih avtomobilov in avtobusov, kjer Je res živahen promet. — Najlepši del Gorenjske je pa Planica s svojo prekrasno okolico. Le dvajset minut imaš do italijanske meje, kjer zagledaš nad seboj Pončo, a nekoliko dalje Mangart 2678 metrov, do kamor so zgradili stvom tov. inž. Bloudeka. — Eno uro od tod prideš v romantično dolino Tamar 1108 m, kjer izvira v obliki slapa Sava oziroma Nadiža. Tu je lepa jasa s planinsko kočo, kjer vlada res planinski mir Nad kočo se pa vzpenja 2643 m visok Jalovec, ki je pa zaradi rušenja kamenja nedostopen. Kranjska gora ima pa še več manjših izletov v okolico. Letošnje leto je začelo delovati turistično društvo, ki ima svojo informacijsko pisarno. Postavilo je po vasi napisne table, kakor na primer do kopališča Jasne in drugih izletnih točk. Napravilo je ob cestah in poteh nove klopi, kjer letoviščarji počivajo in uživajo lepoto narave. Letos so začeli predvajati tudi kino predstave, ki so vsak dan no kazen devet mesecev za po- vrniti rudniku vso storjeno ško-ra, ki bo verjetno vplivala na do, namreč Zopetno vgraditev Že meseca januarja letošnje- obtoženko toliko vzgojno, da si ventilatorske osi z materialom ga leta se je zagovarjala pred bo v prihodnje poiskala prime- v vrednosti okrog 5000 din — okrajnim sodiščem v Trbovljah ren pošten zaslužek in da bo vse ostale predmete je pa pod-Dragica Kastelic, ki je meseca znala ločiti svojo lastnino od jetje dobilo nazaj v nepoškodo-novembra lanskega leta vzela iz tuje. stanovanja Jožefe Sotlar ročno _ . - . . Zaradi tatvine se je zagovarjal Tudi Viktor Vodišek, doma iz Jurkloštra, stanujoč ob železnici v Trbovljah št. 30, se je zagovarjal pred sodiščem, ker je v letošnjem aprilu na rudniški uro, last Fanike Šmit, in jo nato prodala. Poleg tega se je pa še zagovarjala ker je z nožem napadla Silvo Klopčičevo, in to nekajkrat ponovila, ne da bi prišlo do dejanskega napada. — Obtoženka je bila obsojena na osem mesecev zapora, ker je sodišče upoštevalo da je bila imenovana že leta 1949 obsoje- ranem stanju. Na raCun Zavoda za socialno zavarovanje se je hotel okoriščati Franjo Maraš lz Osijeka, sedaj zaposlen na gradbišču podjetja »Beton«, je v letošnjem imeiiuvcuid ura ousuje- 6hii1«n ▼ pomoč. Pristojni uslužbenki pod- na na osem mesecev odvzema licnimi iraaji m omajem v h« c* prostosti s prisilnim delom za- skupni vrednosti okrog 30.000 (JSUŽu^ate! radi tatvine. - Sedaj se je pa dinarjev in si vse to prilastil,! te u*£T ■met zasovarialn nrerf sviščem, poleg tega pa tamkaj vzel še 3 broT ™ Eradihšču ter je usluž- spet zagovarjala pred sodiščem, P°leg tega pa tamkaj ker je iz stanovanja Gabrijele kilograme strojne masti v vred-Zltpanove lz Knezdola vzela zla- nosti 400 dinarjev Vse navedete verižico, izpred stanovanja P° le obtoženec odnesel domov pa par kratkih nogavic v skup- *n skril pod posteljo, kjer so ni vrednosti okrog 2200 din. Obtoženka se je zagovarjala, češ da je tatvino izvršila v denarni stiski, ko ni mogla dobiti nobenega dela ima pa šHri me- razen ponedeljka. Pred dnevi so odprli novo kavarno. Tako se je sece Starega otroka ^ Sodišče je Kranjska gora v turističnem upoštevalo nteno težko gmotno pogledu žejo dvignila. Delovni stanje, vzeti je na moralo prav naši planinci v višino 2000 me- ; ljudie uživajo v miru svoj letni tako v poštev da je bila obto- trov avtomobilsko cesto. V 25 oddih in se okreoljeni spet vra- ženka že predkaznovana zaradi minutah prideš od planiške že- čajo na svoje delo. S. S. tatvine ter ji je prisodilo enot- £no le#© gospodinjske šole v Trlbovlfal} Ta mesec se je pričel drugi) Problem brezposelnosti bo premajhne kavacitete preveli-enoletni tečaj Gospodinjske 5ole 1 težko rešiti, ker se dekleta bra- ko. Nastaviti bi bilo treba čfm-v Trbovljah. S tem proslavlja j nijo iti iz Trbovelj, doma pa prej tudi dobro šiviljo, ki bi ta šola svojo prvo obletnico in j služb ni. Ministrstvo je priznalo nudila lahko več kot sedanji, je prav, da ji posvetimo nekaj j leto v šoli kot učno leto za ku- predvsem pedagoški delavki na vrstic. j harico, strežajko ali šiviljo. Da ■ šoli. Gospodinjska šola je bilaj bi pa dekletu dosegla kvalifik^ Tako deluje nesHšno in ne-ustanovljena lansko jesen na cijo, bi se mora.a učiti še dve ^zno Gospodinjska šola v iniciativo samih staršev, ki leti v določeni stroki. Preostane Trbovljah, ki nudi našim de- , SROao sp.osr niso vedeli, kam s svojimi šole prostimi dekleti. Sola je dobila značaj nižje strokovne šole in je edina v vsej Sloveniji. Gojenke, ki dobivajo otroške doklade, morajo plačati določen znesek, to pa zato, ker imajo kosilo v Šoli, ki so si ga same pripravile. Učno osebje pa vzdržuje LOMO Trbovlje. Na razpis šole se je priglasilo 70 deklet iz vsega okraja in posluiiti so se morali različnih cenzusov, da so izbrali 37 učenk. Kot vodilo pri sprejemu v šolo je služilo socialno stanje priglašenih deklet in pa njihova starost. Nastavljeni sta bili na šoli dve stalni pedagoški moči, ostale predmete so pa predavali drugi honorarni predavatelji. Vse leto so gojenke marljivo študirale, in to teorijo o vseh predmetih, ki so nujni za splošno izobrazbo, in praktično v kuhanju in šivanju. Uspeh ni izostal; Šolo so izdelale vse učenke razen ene. Da bi se pa že bolj izpopolnile v kuhanju, se je uprava šole odločila poiskati dekletom primerno prakso izven šole. Stopila je v stik z direkcijo »Park hotela« na Bledu, ki se je obvezala vzeti za tri mesece vse gojenke. Tu so imele vso oskrbo in mesečno plačo tisoč dinarjev, kar pa je bilo za osemurno delo premalo. Enajst deklet je bilo v kuhinji, pet v za gospodinjsko pomočnico, za kar jih je šola v glavnem vzgojila. Ta poklic tudi ni tako slab, zlasti če je družina, h kateri pride, dobra. V gospodinjsko šolo hodijo že zaposlene žene in iščejo primernih pomočnic. Če bi poskusile še druge in pa sama dekleta, bi bilo to vprašanje kmalu rešeno. Letos se je v šolo vpisalo 41 pri preiskav1 vse navedeno našli, poleg tega pa še več kosov starega železa v vrednosti 400 dinarjev Obtoženec je dejanje priznal, dejal je le, da os ni toliko vredna, ventilator da pa je bil kot neuporaben vržen med staro železo ter je po njegovem mnenju vse skupaj vredno le okrog 2000 din. Iz poročila rudnika Trbovlje je pa sodišče povzelo, da predstavlja ukradena os večjo vrednost, kakor je pa skušal to dokazati obtoženec, ravno tako os ni bila med starim železjem, pač pa jo je Vodišek Iz ventilatorja sam demontiral. Glede masti se je prizadeti zagovarjal, češ da Jo je nabral lz praznih sodov, kar pa tudi ne drži, ker se sodi na rudniku očistijo In je nemogoče v tako kratkem času nabrati Iz njih toliko strojne masti. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da gre za tatvino na škodo splošnega ljudskega premoženja ter mu Je zaradi tega materam več, kot si sedaj same odmerilo tri mesece zapora Po- predstavljajo -t. leg tega bo moral obtoženec po- bone škode. benka na podlagi te Izpovedi izstavila ter izpolnila predpisan obrazec »Prijave nesreče pri delu« in vnesla vabijo neresnično Izjavo ponesrečenca, na podlagi katere je Franjo Maraš nato dobival bolniško oskrbnino. Obtoženec se je zlagal celo tako daleč, da si je Izmislil celo priče, ki naj bi potrdile, da je pri delu padel okrog osem metrov globoko in tako uslužbenko podjetja prepričal, da gre za nesrečo pri delu. Na podlagi take zlagane navedbe je pa obtoženec dobil pravico do socialnih dajatev. — Na razpravi se je ta mož zagovarjal, da je živel v prepričanju, da mu pritičejo daja+ve 'z socialnega zavarovanja, četudi se ni ponesrečil na delu, ter b!l mnenja, da neresnična izjava glede njegove nezgode ne more bistveno vplivati na njegove pravice iz socialnega zavarovanja. Sodišče je pa obtoženca seveda spoznalo za krivega kaznivega dejanja, namreč povzročitelja lzstave lažne uradne listine ter ga obsodilo na deset dni zapora, pri čemer je pa sodišče upoštevalo da je obtoženec dejanje priznal In da doslej le ni bil kaznovan, poleg tega na dejansko podjetju nl povzročil no* V novem Zadi žnem domu V nedeljo, 20 septembra so Zagorska kmetijska zadruga njih časih večkrat dejali da se . ., imeli kmetje iz Kotredeža in doslej m imela prostorov, ki bi naša ljudska oblast ne briga deklet, in to samo iz Trbovelj, okolice majhno, a vendar lepo bili resnično njeni, njena last, dosti za našega kmeta Seveda ker bodo v Hrastniku in tudi slovesnost. Tega dne 60 izročili in kar je te važnejše: prostorov, v Zagorju, če bodo našli ustrez-) svojemu namenu novozgrajeni ki bi bili čim bliže našemu ne Prostore, ustanovili podobno Zadružni dom last Kmetijske kmetu, ki je moral svoje pri- šolo. Število gojenk je spričo zadruge v Zagorju. Itako te draški meZaar pregnal Itaklanske falote z nfivc Sedaj, ko pospravljamo z naših njiv krompir in fižol, v času, ko so Italijani spet postali posebno glasni in kričavi ter pohlepno gledajo po naši zemlji, ki jo že dolga stoletja obdelujejo naši ljudje, Slovenci in Hrvati, poslušajmo, kako je bilo v Hrastniku z Italijani pred sto leti. Tudi tedaj smo imeli z njimi sitnosti. Italijani so delali starim Hrastničanom že pred več kot 'slaščičarni^‘dvanajst 'pa v Strel’! ** Jeti neprijetnosti. Takrat so bi. Omenimo naj, da so gojenke delali Južno železnico skozi naše delale o dveh izmenah in je kr»ie do Ljubljane. Spomladi imela vsaka od njih tedensko leta 1B47 so privrele cele trume en dan prost. Stalno osebje ho- tiijih delavcev v naše kraje, tela ji našim praktikantkam Pravijo, da Jih je bilo med mnogo nudilo in tudi same so Hrastnikom in Zagorjem okrog se zelo odlikovale. Hotel jih ji tri tisoč. Bilo je največ Italija-nameraval angažirati še za 1ep- nov Hrvatov, pa tudi precej tember, toda uprava šole je to Čehov in Nemcev. Takratni zavrnila. V hotelu so namera- hrastniško-trboveljski »ober-vali odpustiti svoj dragi perso- rihter« Miha Roš — ded našega nal in so se mislili okoristiti s častnega doktorja prof. Mirka cenenimi in pridnimi dekleti. Roša iz Švice — Je imel z že-Tako so preživela naša dekleta leznico In tudi s temi tujci veU-počitntee in... ko opravkov. Nlkdo od teh ljudi Otroške doklade so prenehale nj imel osebnih dokumentov, za — služb pa ne dobe. Iz Loke pri Zidanem mostu Mladinski sestanek. — Dne 21. septembra t 1 je bil sestanek mladinskih aktivov za Loko pred V. kongresom LMS. Na njem so obravnavali razna organizacijska vprašanja. Izvolili so novega sekretarja mladine v Loki, ker je prejšnji sekretar odstopil Delno je tudi ta okoliščina vzrok, da Je bilo delo mladine precej pasivno, ki ni Imela pravega vodstva. Na drugi strani so pa krive nezadovoljivega stanja tudi množične nikogar se ni vedelo, kdo je h odkod je. RazumHivo je, da se je marsikatera sumljiva oseba skrivala med poštenimi delavci. Tatvine, posebno sadja in polj- vec, dobro je razumel tudi Mihov namigljaj. Zadovoljno se je vrnil domov v Drago. To Je bilo dopoldne. Istega dne proti večeru pa prileti ves preplašen Jur s puško naravnost spet k Rošu in začne pripovedovati: tole: »Za božjo voljo, Miha, kaj mi Je početi? Obstrelil sem Italijana, ali sem ga pa celo ustrelil; še sam ne vem, kako Je. Danes popoldne ao tl prekleti Italijani delke prinašati v zadrugo tudi iz zelo oddaljenih krajev v Zagorje. Kmetje. In teh je v zagorski okolici precej, niso kaj radi prihajali v Zagorje iz čisto razumljivih razlogov: škoda se jim Je zdelo časa ki so ga porabili za dolgo pot, jim ga pa seveda vedno primanjkuje Novi zadružni dom, ki je stal skoro pet milijonov dinarjev, bo pripomogel k tesnejši povezavi med zadrugo in kmetom, saj so tudi 'okati - ‘*m jomu okusno opravljeni. Ljudje pravijo, da so ti prostori med naj-lepšiml v okraju. Stavbenik Kariž se je res vsestransko potrudil in napravil iz doma tudi stilno lepo zgradbo, ki bo dostojno reprezentirala kmetijsko zadrugo in okoliške kmete. Končno so pa ▼ domu poleg trgovskih še drugi prostori, ki bodo služili organizacije, ker niso znale dati zbor, Nato je predlagal pro-jnladinl prave spodbude. Tako testno resolucijo proti oborože-mladina nekako tava po svoji nemu izzivanju Italije na moji poti, kateri pojav Je opaziti tudi FLRJ, Iti so jo mladinci eno- mlOhnfeje priliki je mladina skih pr‘dcIkoVv ” bil® nadnhov' sprejela tudi sklep, da bo v nem redu. Nekoč pride k »ober-prihodnje na vsakem mladin- rihterju« Rošu njegov prijatelj, skem sestanku po en politično- mežnar iz Drage, Jur Plaznik, in situacijski referat, kar bo delo v aktivu poživilo Sestanek je vodil sekretar občinskega komiteja mladine. Predsednik občinskega odbo- ; Italijani se mu smejejo v brk,1 kajti mož Je imel vso zadnjico ra Socialistične zveze je dal polnijo svoje bisage s krompir- kakor s plavim proaom posuto... nekaj jiavodib kakonaj^ mladi- j jp fižolom ter odhajajo v štirinajstih dneh Je bil mo Ir „» jjjjjjjj Jn vesolj svojo pot. Pa kar spet zdrav. Tuji krompir vpraša Jur prijatelja Miho; pa ni hodil več kopat, kajti Ju> »Poslušaj, kaj praviš, ali mu na ga je z »dunstom« ozdravil, bi smel spustiti Iz moje flipta L. H. tja v rebra?« — »Ober- ...................» ■■ ......... 1 ..... se mu pritoži, da mu Italijani | atreljen. »Oberrlhter« ga Je dru-pri belem dnevu kradejo krom- gega dne videl v bolnišnici, ko - pir in fižol z njive; da jih podi,, ga je ravno pregledoval zdrav-| da pa vse skupaj plč ne zaleže nik. Jur je nanj dobro pomeril, -■* rt* IH Ani k © mu 6meie1o V brk. * knltl mni \* IMA zarinlico prišli še Usti večer nadenj, bb^TaSeg” kS”^! m-spet prišli na mojo njivo kopat torej n! bojazni, da bo novi krompir. Vpil sem nanje in Jin dom namenjen izključno v tr-gonll, pa se ti hudiči še zmenili govske namene, niso zame. Sedaj me pa poprime jeza, snamem flinto z rame In spustim enemu, ki Je čepel in kopal krompir, en strel .dunsta* v r. Ta pa zavpije: .O, Santa Marial' in se prevrne kakor zajec, tovariši pa zbežijo. Sam sem se pa tudi ustrašil in takoj pribežal k tebi...» Roš ga potolaži in mu priporoča, naj se nekaj dni čuva Italijanov In rea so Italijani prišli še tisti večer nadenj, napraviti mu pa niso mogli nič, ker je Jur s svojo ženo in hlapcem pobegnil in se skril v cerkveni stolp v Dragi. Tam je cel teden počival dobro oborožen. Od Jurjeve puške zadeti Italijan je bil na srečo samo ob- so te govorice iznašali v prvi vrsti večji posestniki — zakaj — to sami najbolj vedo! Mnogokrat so kritizirali, govoreč, da se od njih zahteva samo plačevanje davkov In nič več. Jasno je, da so bili to predvsem posamezni premožni kmetje, nikoli pa ne majhni kmetje. — Ko se je začela pred nekaj meseci gradnja tega doma, so spet dejali, da bodo dom gradili nekaj let. preden bo skončan. Seveda so se 1» zmotili, ko so videli, da dom hitro raste — popolno" ma so pa utihnili, ko je bil dom zgotovljen in pripravljen svoj namen. Neki star, pameten mož je dejal, da želi, da W vsi kmetje živeli složno in brez vsakih prepirov, da bi vsi drug drugemu pomagali, zlasti P« * stiski. Moram priznati, da tudi to vprašanje uglajuje, morda bo nov zadružni dom ugledi} tudi majhna nasnrotja — in tudi v tem pogledu pripomogel .* svojemu lepemu namenu. sem zadnjič pogledal na ta ponosni dom sem mu samo želel na sodeluje pri bližnjih volit- 1 vah v republiški in zvezni v sosednjih Radečah. Potek sestanka Je pa bil dovolj aktiven, da Je mladina sklenila, da bo priredila v ne- glasno sprejeJJ tn odposlali na pristojno mesto Upamo, da bo delo mladina v Loki z izvolitvijo novega ne- deljo, 4. oktobra, Mladinski dan kretarja potekalo zadovoljivo, s telovadnim nastopom, na ka- saj Je mod člani LMS mnogo terega bodo povabili k sodelo- ( mladincev, ki vanju še nekatere sosedne dela. ,eno obilo plodnega ustvarianja uspehov med našimi kmet' m In še nekaj bi želel omeniti. 1 rudarji. M- — Okoliški kmetje ao v preji- rihter« Roš se mu nasmeje in «. J- odgovori: »Veš kaj, Jur, ne lili S10 Z8 smem ti dati v tej »tvari nobe- i ml. k| Izhaja Jz steklar- pego nasveta: brent svoj krom- poravnal' naročninoZO *ke družine. Želimo, da bodo pir, kakor veš in znaš, samo če . ..... I tudi drugi mladinel Iz steklarne ...............Že sreljaš, pomeri bolj v noge in /IMUCUI UflCffllll* / tovariše Goloba In imajo voljo do j pabasaj poprej puško z ,dun- f fnfmni i | ji t PnUla. stom'.« — Jur Je bil dober lo- 1***1 Ibvšlllil ■ 1 pred nedavnim je povoda! na- IZ HR ASTNIKA Na*a visokošolska mladina. — I lemu dopisniku Hrastničan-Latoa gre šest Hrastničanov in upokojeni prof. Ivan Kavšek. ena Hrastničanka študirat na - ----- -j m visoko šolo. Pet jih Je od rudnika, eden pa iz steklarne. Hvale vredno je, da se po dolgih letih zanima za visokošolski študij tudi mladina steklarskih družin. Predlanskim se je opogumil nbiturient Alfonz Golob ter odšel na tehniško visoko šolo v Ljubljano in sicer na gradbeni odsek, kjub temu, da njegov socialni položaj nl rožnat saj nima očeta. Mati sama je pa delavka v steklarni. Do predlanskega lete pa nl bilo že 44 let nobenega mladeniča delavskega porekla te steklarske družine, ki bi bil deležen visakošolritega študija. Leta 1907 je poslal mizar steklarne Kaušek svojega drugega sina Karla pa visoko šolo. Postal Je geometer. Pozneje pa do predlanskim nobeden več te steklarne — Torej leta 1931 el je Izbral visokošolski študij abt-I turient Golob, leto* pa Frane aVwnvjnui JJŠVJ X. X V Čl 11 rv« v * več v Ljubljani, da Je Sel pred ^ leti, t. j. 1.1803, v klasično zljo v Ljubljano. E njim sta S1 tudi sošolca Miloš Roš ln Sorčan ml (oba že pokom'/; Nekdo Je v Hrastniku tem tom svetoval, naj gredo v Skl oddelek te gimnazije. Too na nasvet nekega zavedo** slovenskega profesorja *° ,1* vpisali v slovenski odoe}* llubllanske gimnazije. In ti tr», dljald so prinašali za čas« h ©ve ga študija slovenski dn takrat ponemčeni Jffrestnf* Ifrl KOS lot* lmTZ pla*iir *** ^ skega društvenega JltM*'11" .j Hrastniku — fcellmo dn ™ ks naša današnja viscMoio^ mladina posnemala svoje nike visokošolre In pom*1?-kulttimonrnsvetnem ter nem področju sod"" Hrastnika. Listnica ^ Pionirja Jana Trbovelj proatmo d« * ^ »klasi pri blagajnik" *^ ga vestnika«. — Urednik'"* olhiUlova Zola" % deug.e stcani (Nadaljevanje) Gospodarit starejši, ne vem iz kakšnega principa, ne pije belega vina, vsi ostali ga pa »obrajtamo*. Zato so mu iz •varnostnih« razlogov zaupali važno nalogo oskrbovanje maskerjev in drugih »korajže* potrebnih z »nafto* iz bifeja. To pot iz bifeja do garderobe je že tolikokrat prehodil, da bi mu že davno morali kupiti nove vendar to, Če dobi kdo tremo in je nervozen šele pri četrti ali peti predstavi, kot na primer Almira. Ampak vsaka reč ima pač svoj vzrok in tudi tu je bil prav velik in zelo živ »vzrok*. •Od kod pa mamice?* sem pobaral na tribuni dve stari ženici takole ob štirih popoldne, ki sta veselo mežikali v popoldansko sonce. Iz Boštanja sta prišli peš in ker igralcev po Kdaj bo otvoritev gledališke sezone „Svobode-Center" iz Trbovelj Ali bo začetek letošnje gledališke sezone v centru Trbovelj spet tako pozen kot lansko leto? — tako se vprašujejo številni ljubitelji gledališke umetnosti v Trbovljah. Lansko leto se je gledališka sezona začela šele v novembru. Letos se menda ne bo tako zakasnila, zlasti še, ker bodo čast gledališča »Svobode-Center* spet reševali stari svobodarji, ki že pripravljajo v režiji tov. Poldeta Majdiča dramo »Mrak«. To gledališče ima sicer že pripravljene lepo vezane knjige iger »Deseti brat«, »Draga Ruth*, »Krog s kredo« itd., ki so določene za uprizoritev V letošnjem letu, toda izgledi, kdaj bodo Trboveljčani videli umetnine iz teh skrbno vezanih knjig na odru, so za zdaj minimalni. Prvi je začel z režijo mladi režiser Franci Jarc, in sicer s pripravo igre »Draga Ruth*, ki jo kinematografska publika pozna že s filmskega platna. — Kakor smo izvedeli, pripravljajo sicer ponovitev spevoigre »Študenti smo* za zadnje dni meseca septembra, vendar smo z drugimi vred mnenja, da ta igra ni ravno posebno primerna za otvoritev letošnje gledališke sezone, zlasti pa še v reprizi. Omenimo še, da pripravlja mešani pevski zbor »Slavčki*, ki deluje v okviru DPD »Svoboda - Center• spevoigro •Pri belem konjičku«, katere premiera je predvidena v mesecu oktobru. Kaj pa druge »Svobode* v Trbovljah? — »Svoboda Zasavje* v Spodnjih Trbovljah pridno pripravlja Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali*, »Svoboda* v Zgornjih Trbovljah se vadi, da postavi na oder igro »Divji lovec* in igro »Za stanovanje gre*. Seveda se pripravlja na novo gledališko leto tudi »Svoboda* v Dobrni, vendar pa tukaj še nočejo izdati imena svoje igre, ker hočejo svoje gledališke prijatelje baje presenetiti. — Upajmo, da bodo te nekam pikre vrstice zganile tudi ostale režiserje pri »Svo-bodi-Center*, da bodo začeli s študijem začrtanih iger, kajti do konca leta je še samo tri mesece. ENA IZ AMERIŠKEGA LETALSTVA Obiskal sem vojaško letališče in naletel na letalskega častnika, ki je imel že precej let na svoji grbi, vendar je bil še vedno kapetan. »Drži, gospod,* je rekel odkritosrčno, »sem n ajstarejii kapetan ameriškega zrakoplov-stva. To pa je takole: Med drugo svetovno vojno smo morali zaradi prekletih Japoncev skakati križem kražem z otoka na otok po Tihem oceanu.' Imel sem smolo, da sem ostal Več mesecev vedno na Istem otoku. Poveljnik tega gnezda je neznansko uživat, Če nas je redno opolnoči s svojimi alarmnimi vajami pometat iz postelj. Ko sem to »srečo* doživel 32 noči zaporedoma, mt je pa stvar postala preneumna. Skoval sem načrt in zanj uporabil ukročenega orangutana, ki se je neprenehoma potepal okrog kantine In beračil za hrano. Oblekel sem ga v oficirsko uniformo In ga z nebeško potrpežljivostjo vadil In uril, dokler ni pri vsakem alarmu stekel k mojemu KOTIČEK ZA NAŠE PIONIRJE I Prizor Iz Miklove Zale sandale, žal pa nismo našli primernih v naših radeških trgovinah. Z nekaj »treme* in nervoze smo premiero srečno odigrali, saiho malo je rosil dež, ki ga pa niti igralci niti gledalci niso čutili, tako da je nekdo na tribuni slovesno izjavil, da ne gre domov, četudi začno padati »ošpičene prekle*, če bodo le igralci vzdržali. Pa so, in gledalci tudi, najlaže pa seveda tovarišice v bifeju, ki jih je v vztrajnosti spodbujal že pri prvi in še pri mnogih drugih predstavah sam ata župan poleg nekaterih drugih »navdušenih* gledalcev seveda. V četrtek zjutraj — spet dež! Gledamo skozi okna in ugibamo, če se bo vreme sprevrglo. Zidanomoškega šefa »najzanesljivejši barometer na svetu* — postajni vodomet, kaže na lepo, ker visoko meče vodo — toda oblaki visijo nizko in vodomet vremena ne dela, zato kar pridno dežuje. Spet pojejo telefoni: »Bo, ali ne bo?* Glavni masker Rajner kratko telefonira: »Vreme se boljša — igramo!* Tudi župan osebno telefonira in obljublja lepo vreme, ampak žal tako veljavna le ni njegova županska beseda, da bi vreme spreobračala — zato kar pridno dežuje dalje in predstavo spet —- odpovemo. Posebne škode pa W na sceni, ker je sedaj proti ■vremenskim spremembam že dovolj s platnom »utrjena*. Najlepša in najboljša stvar mi svetu je bila »za časa Miklove Zale* pač restavracijska kuhinja v Zidanem mostu in njena »primadona* Polda. Vsako jutro je režiserju Pešcu in moji vialenkosti velikodušno dala loko krepak zajtrk, da sva ga popoldne čutila — pa ne v želodcu ... Zato ji večna čast slava in se priporočava še *a drugo leto! Navadno je že tako, da so ralci-sačetniki nervozni in **najo — kot pravi to star tea-l*ski izraz — tremo. To ni nič *hdnega, saj jo imajo Se nekaki »stari* igralci pred začet-*-°m predstave, čudno je pa ( stari, ukoreninjeni nedisciplini še ni bilo ob določeni uri, smo pa malo pokramljali. Živo zanimanje sta kazali za »Miklovo Zalo*, ki sta jo dobro poznali že iz »Slovenskih večernic* in sta zato tudi peš prehodili takšno daljavo. Vse se jima je zdelo strašno imenitno, posebno še cerkev in pa — harem. S seboj sta imeli vsaka svoj cekar in v njem krajec kruha, poleg tega pa še zelenko »bunkovca*. Počasi sta žvečili kruh in ga zalivali s •tekočo* hrano — bunkovcem — jaz sem jima pa tudi pomagal, da smo prej zagledali dno zelenke. Tako jima je čas kar hitro potekel, saj sta si pa imeli tudi toliko povedati, ker se le redko kdaj vidita, saj sta vsaka na eni strani ceste doma... Težko je, če hočeš koga rešiti iz ječe, ga pa v ječi sploh ni. To je pri »Miklovi Zali* izkusila Almira, ki je •reševala« koroške junake, jih je pa morala vedno iskati in klicati, kajti tl »junaki* so ušli iz turške ječe kar na svojo pest in jo ubrali čez vrt kar naravnost v bife nad klobase in »mentol* — za dober glas seveda! Z »mentolom* v bifeju je pa tvegana reč, kajti po tem mentolu (ne po onem iz lekarne) postane glas kaj rad hripav. No, pa jih . je izza skal opazovalo nekaj parov radovednih oči in hihitalo se je nekaj dražestnih ustnic, kar pa naših junakov pri krepčanju s klobasami in pri »zdravljenju« z mentolom iz bifeja ni vznemirjalo Delati resen in moder obraz pri polni odrski iluminaciji, če ti kdo ob najslovesnejšem in najresnejšem prizoru v brk zamomlja »nikar ne kolofajči* — je res težka preizkušnja; to sta na svoji koži izkusila lskender beg in Mirko, pa tudi Tevže Ampak kruti Turki so jih s svojimi bukovimi handžarji kmalu pripravili k resnosti Sploh so bili Turki strašno neusmiljeni in nasilni Tako so se vživeli v svoje vloge, da bi se že kar zares zravsali, zlasti včasih, kadar jih je Gospodarič Pametna žival te bolj redko ima človek pri-1 Je slon začel metati žemlje na liko videli iivaJ, ki živi na dru- tla. gem predelu našega planeta. Vprašali boste, katera žival naj bi to bila. Da ne bo zamudnega ugibanja, naj povem takoj, da mislim — slona. Pred kratkim smo se vrnili Iz Zagreba, kjer is mo bili nekaj dni na obisku pri sorodnikih. Pot nas je zanesla tudi v tamkajšnji zoološki vrt. te ob vstopu vanf se ti zdi, da sl prišel res v drug, popolnoma tuj svet. Najprej te sprejme beli severni medved, ki se leno, a vendar brez prestanita sprehaja po kamenju sem ln tja. Na drugi strani so bili še drugi medvedi, rjavi in črni. Od teh nas je vodila pot dalje po vrtu. Videli smo vse mogoče živali od najmanjšega ptička do največjega orla, da tu ne naštevam naših fazanov, čukov, sov ln še drugih ptic. Ko smo se teh nagledali, smo opazovali našo domačo divjad, srne, jelene, divje koze, osla Itd., pa tudi eksotične zebre, kamele, in ne vem kaj še vse. Imen vseh Hvali niti ne vem. Končno smo prišit do prostora, kjer domuje in kraljuje puščavski velikan, o katerem hočem napisati nekaj vrstic. Bil je ravno pri večerji. Morda bo koga zanimalo, kaj slon sploh jč. Takrat je večerjal žemlje. Opazovali smo, kako slon ji. Paznik razlomi žemljo na štiri dele In jih daje posamič slonu na rilec. Kaj slon stori? Rilec /e ukrivil ln z njim potisnil kos žemlje v gobec, nato pa hrano polPdel Ko je bil že sit. Paznik je nato odšel v stavbo In zaprl vrata za seboj. Slon pa kar urno za njim. Vse gledalce je zanimalo, kako bo odprl vrata. A kaj hitro smo videli tudi to. Rilec je ovil okrog kljuke ter nanjo pritisnil. Vrata so bila odprta. Kmalu je prišel paznik skozi vrata s sladkorjem v žepu. Slon je hotel sladkor imeti, a si ga je moral zaslužiti Pricapljal je do ograje h gledalcem in ponudil svoj rilec. Ljudje so trm začeli dajati dinarje na rilec. Slon je ponudil denar pazniku, nato pa je dobil zaželeni sladkor. Med gledalci je bil tudi neki mlad fant Ta je dal slonu namesto denarja tramvajsko karto. Gledali smo, kaj bo slon storil. Pa smo hitro videli, da ni tako neumen; tramvajsko vozovnico je vrgel na tla in odšel k drugemu gledalcu. Ta mu je pa dal oboje: vozovnico In papirnati denar. ln veste, kaj je s Ion napravil? Papirnat dinar je dal pazniku, tramvajsko vozovnico pa je vrgel na tla. Ugotovili smo, da slon ni tako neumna žival, kot bi človek morda mislil, da ne rečem še zraven, da je včasih pametnejša od človeka. J. H. .REŠITEV MAGIČNEGA LIKA IZ ZADNJE ŠTEVILKE Rešitev se glasi: L šola, 2. ohol, 3. lopa, 4. Alah. — Žreb je prisodil nagrado Marinki Rajšek, učenki 3.a razreda trboveljske gimnazije, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darila * NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE le preveč »obdaroval*. Namesto »Allah* bi se raje drli »auf*, to jim gre bolj od srca. Davorin je odnesel iz boja z njimi precej res krvavih prask, pa tudi drugi so bili deležni dokaj krepkih bunk. samo Vinko se je vedno potuhnil in bunke drugim prepuščal... Največ bi o »Miklovi Zali« vedel povedati šolski vrt, ki je bil v resnici pravo pozorišče vsega dogajanja — zato pa v (Nadaljevanje sledi) PIONIRJI IN PIONIRKE V zadnji številki našega lista smo pisali, da bomo nagradili dva pionirska spisa, vsakega s po 500 din, za najboljši opis, kako ste preživeli letošnje šolske počitnice. Trije so nam že poslali takšne opise, najprej Milena Knežak iz Hrastnika, nato pa Jano Koprive ln Jožko Ledinek iz Trbovelj. — Spise bomo priobčili. Kje ste drugi pionirji in pio-nike? Nam ne boste nič poslali? Saj vas je vendar na stotine in stotine v našem okraju. Vsak je doživel kaj lepega in zanimivega med počitnicami. Tekmujte in pišite nam! Mogoče bomo dali komu še kakšno posebno nagrado. To je pa Uganite, v katerem mestu živi ta mož! — Rešitve pošljite ali prinesite do sobote, 3. oktobra, v naše uredništvo. Izžrebani bo dobil spet lepo knjižno darilo. * Slovenija (Občutki Tržačana) Očaran sem lepote tvoje, žal, da pod streho nlst vsa. Na svojem delajmo za svoje, da kmalu bomo vsi domč. Delijo nas — a duh rti ločen in v trdi borbi se kali. Kdor tlačen ni, tudi ni močen, kdor ni odločen, ne živi. Vse ljudstvo, kjer je zemlja naša, vdano ljubi, draga, le, pozdrave vroče ti prinaša, naj Trst živi naš in morjč. 1162 km na uro Britanski preizkusni pilot Ne-ville Duke je z lovcem na reaktiven pogon tipa »Howker Hunter« postavil nov svetovni rekord v hitrosti. Dosegel je 1162 km na ura S tem je prekosil dosedanji rekord 1151 km na uro, ki ga je postavil ameriški polkovnik Bumes. Vprašanje pa je, če bodo ta rekord tudi uradno priznali. Po določbah Mednarodne aeronau-tične zveze mora novi rekord prekositi dosedanjega za več Uredništvo kot 1 odst. letalu, splezal vanj, zaprl streho iz nezlomljivega stekla, si nataknil naočnike, pognal motor ln držal svojo taco na ročaju za plin, dokler ni bil dan signal za konec alarma. Vse tedne je stvar šla odlično. Neke noči pa tega signala ni bilo. Kakor blisk sem planil iz postelje, si nataknil hlače in čevlje let se v divjem teku proti letališču oblekel in obul do kraja. Ravno sem še lahko videl, kako se je med drugimi brez napake dvignilo tudi moje letalo z orangutanom kol pilotom. Ko je zadnje letalo izginilo na nočnem nebu, sta ostala na vsem letališču le še dva človeka: poveljnik ln jaz. Prebodel me je z uničujočim pogledom, zinil pa ni besedice. Vidite, gospod, zato sem naj-starejšl kapetan letalskih sil. Toda, hudiča, vse skupaj bi ml bilo popolnoma vseeno, če ne bi ta prekleti orangutan medtem že poslal — polkovnik .. .* (Po Readeds Digestu) * „MREŽA“ Napetih pustolovskih filmov smo videli na naših filmskih platnih že celo vrsto, ne moremo pa trditi, da so nam vsi tudi ugajali. Film pod gornjim naslovom — izdelek angleške filmske družbe J. Arthur Rank .— lahko uvrstimo med uspela filmska dela te vrste že zaradi skrbno grajene psihološke plati filma in skoraj vzorne fotografije. Ves film je mreža okrog mož, žena in tajnosti letala M-7, mreža varnostnih predpisov okrog letalskega konstrustorja Heathleya, ki jo konec koncev srečno pretrga ta igralca glavnih vlog? James Donald, ki igra Heathleya, nam ni neznano ime, tudi Fhvllis Calvert, ki nastooa v vlogi njegove žene (spominjamo se je iz filma »Mandl«, kjer je odlično zaigrala mater), nam je že znana s filmskega platna. Film. ki ga bodo predvajali v kinu Svo-boda-center, je režiral Anthony Ascjuith. Kino »Svobdda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal od petka do ponedeljka angleški vohunski film „MREŽA“ prihodnji teden pa ameriški barvni film »RUDNIKI KRALJA SALAMONA" Razpored predstav bo razviden z 1epakov. Kino »Svoboda« v Trbovljah II. bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka ameriški barvni film »PLAMEN IN PUŠČICA" Važno opozoril' kine-obiskovalcem! Od sobote, 2. oktobra, dalje bodo vse kino predstave eno uro prej, t j. ob delavnikih ob 17. in 19. uri, ob nedeljah pa ob 15., 17. in 19. uri. C K.; Cnafat tet Nepričakovano je stal pred Jima nekj menih z vprašujo-. 1,1 obrazom »Želite, prosim?« »vprašal. Niko je bil toliko priseben, JJ Je dejal menihu: »Hotela | * Ogledati Stari vodovod. Ali • nama lahko pokažete?« Vah!611**' I® naPravil z roko po-Sii **v° kretnjo, naj mu sledita. U 80 skozi neki stari hodnik. L^Oenita tla so odmevala od b. rakov Le hoja meniha, ki je *lUna Ut v sao^c' le kila ne* „VstavLli so sc pred kratkimi binpn*caml, ki so držale v glo-Na koncu stopnic so bila bM ® ^®*®na vrata. Menih Je te k^binll, da mora iti po kiju-h^.,iaradl česar naj nekaj tre-& Potrpita. zirtn v>n° J« stala pred neko K,) 0 °dprtlno, ki Je imela oblile v,'Y‘z<*e Skozi to odprtino sc ta k0* samostanskega vrta, bike x P® del križnega hod- hlbn v ^ ' No j« pogledala nazaj, Je hodnika opazila H as- __s i. __i___ Je ob nekem hje. *>£*n stebru ln gledal proti "juna pogleda sta se sre-bojjl^, minuto je tralsl tn he w. • Kazalo Je, kakor da °*’eu umuknlti svojih oči drug od drugega Bil je nem, obupen pogled dveh ljudi »Pojdi!« so rotile Hassolta Silvinine oči. »Pojdi! Kaj hodiš za menoj? Kaj hočeš od mene?« Hossoltovc oči so pa beračile: »Saj te vendar ljubim. Da, ljubim te. Ni mi za tovarno, tebe hočem Imeti za ženo N* smeš me zapustiti.« Niko je medtem stopil nekaj stopnic navzdol Tamkaj Je pričel tresti neka vrata, ki pa so se takoj udala. Niso bila zaklenjena. Rahlo je vzkliknil ln Silvina Je ob njegovem glasu stre-petala. Obrnila se je proti Niku, opazila odprta vrata in stekla po stopnicah navzdol. »Pridi!« ga je prosila. ža vrati so držale stopnice spet niže v globino. Silvina J« šla pred njim. Ko je vrata zaprl za seboj, ji je sledil in prižgal vžigalico. Ko sta prehodila kamenite stopnice, je Silvina obstala vsa zasopljena. »Ali so to spet katakombe?« ga Je vprašala, ko Jo Je Niko dohitel. »Podzemeljski hodniki so,« ji Je odgovoril, »Stare shrambe, silosi, skrivališča za vojščake, vodovodi ln kaj vem še vse. Zelo hladno Je tukaj. AH te n« zebe v tej tanki obleki?« »Ne Poslušaj! Za nama prihaja.« »Kdo vendar? Kdo prihaja *» nama?« »Človek, o katerem sem še pred štirimi tedni mislila, da ga bom poročila.« »Oh ...« Tudi Niko Je sedaj razločno slišal glasove pred vrati, skozi katera sta prišla semkaj. Nekdo Je vtaknil ključ v zarjavela vrata. »Dalje morava, proč od tod,« je zašepetala Silvina hlastno. »Pa to je vendar vse skupaj nespametno. Zakaj se bojiš? Kaj ti kdo more?« »Ne govori! Pridi!« Niko je z vžigalico razsvetlil ozek, obokan hodnik, ki se je odcepil na desno, drug, večji hodnik pa je držal na levo. V njem je bilo, kolikor si ahko opazil v poltemi, nekaj vdolbin v steno. Medtem je zgodaj nekdo zaprl vrata V svetli luči Je bilo razločno videti meniha, za njim pa še nekega drugega moža. Bil je Hassolt. Menih je nosil ▼ roki gorečo svečo. SElvfna Je hlastno potegnila Nika na levo. Skrila se je v neko stensko vdolbino hodnika, Niko pa, ki se Je nehote nalezel njenega nerazumljivega stopnicah navzdol. Oba sta nekaj zaklicala v hodnik. Najprej na levo, potem pa na desno. Nihče se jima ni oglasil. »Nista več tukaj,« je dejal menih končno. Plamen sveče je v prepihu zaplapolal »Toda oba sta ad vendar ho-tega ogledati hodnike, kaj ne?« Bil je glas Hassolta. Niko ga ni poznal. »Morda sta se premislila,« je dejal menih. Ni ga veselilo, da bi še postajal tu doli m čakal. Obrnil se Je, da bi odšel Ni dolgo trajalo, ko so gori spet zaškripala vrata. Menih in Hassolt sta odšla. »Sedaj samo še manjka, da sta zaklenila vrata,« Je rekel Niko in se odmaknil od stene vdolbine, na kateri je slonel. »Ali bi ras bilo tako strašno, če bi naju ta človek videl?« Silvina se ga Je z obupno kretnjo oklenila okrog vratu. »Hočem še v Tripolis,« je vzkliknila. »Hočem še v Tripolis s teboj, preden... preden ...« Niko jo Je nežno pobožal po laseh. »Da,« Je dejal tiho. »Da, šla bova v Tripolis.« Ko sta spet prišla na svetlo, ni bilo Hassolta nikjer. * Hassolt Je medtem tekal križem po cestah Agrigenta. Begal strahu, Ji je molče sledil Takoj Sle nemirno po ulicah sem in tja, nato je prišel menih z gorečo kakor da nekaj išče, kakor da svečo v spremstvu Hassolta po mora nekaj najti Vedel je, da Je Silvina bila pri Niku, toda šele sedaj, ko je sam na svoje oči videl, kako i hodi z njim složno in sporazumno, kakor da tako potujeta že celo življenje, je doumel ves smisel te neusmiljene resnice. Silvina je bila zanj izgubljena. Izgubljena dokončno. Ne bo se. več vrnila k njemu. Seveda ne more govoriti o kakšni izgubi. Saj ga ni nikoli ljubila in zato tudi ni bila nikoli njegova. Ni izgubil Silvine, pač pa neko upanje, ki ga je nosil in gojil v svojem srcu dolga, dolga leta. Konec! Prešlo Je, je pomislil grenko. Njegova jeza na Silvino je izpuhtela kot dim. Čakal je, kdaj se bo spet oglasila bolečina. Pa ni bilo nič. Samo roke so se mu zdele naenkrat tako prazne. Sedaj ni več vedel, na kaj naj se v prihodnje veseli. Neippergove tovarne ... Trudil se Je, da ne bi mislil nanje. Seveda se bo sedaj v njih nekaj spremenilo. Vsekakor mu bo ostala Še Irena Talbot v Nilmbergu, Id ga bo poslej tolažila. Ko je tako tekal in begal po ulicah Agrigenta, se Je moral smejati. Imel je Se prijatelja Frica. Lahko bi se združila. Fric je bil dober družabnik. In potem ostane Se zastopstvo žveplenega rudnika Santa Lucia, prodaja novega eksploziva Hassolt je pospešil korake. Sedaj Je vedel, kam Je hotel. V pisarno rudnika Santa Lucia. In tam bo čakal, dokler se spet ne pojavi Jiirgen Vopeli Enkrat mora vendar spet priti. In ko je tako hodil svojo pot, se mu je naenkrat zazdelo, da sliši Silvinin glas: »Kupčija ti je vse...« Nekako sram ga je začelo postajati. Pa se je spet opravičeval. Bil je pač trezen, poslovno misleč človek. Bil je stvaren. Kako se je ustrašila, ko ga je zagledala! O, ni ga poznala! Sam bog vd, kaj je mislila o njem, med kakšne ljudi ga je prištevala. Ali je morda vedela, da je bil pri Pat-tiju, direktorju muzeja? Ta trenutek si je močno želel, da bi se zadeva z ukradenim zgodovinskim bodalom na kakršen koli način — pa naj bi se zgodil tudi čudež — dobro iztekla. Ko je stopil v poslovne prostore rudnika Santa Lucia, se je smehljal. Bil je smehljaj človeka, ki je opupal nad Silvino in nad samim seboj. O, trajalo bo še dolgo, preden jo bo pozabil. * Celo noč ni mogla Fiametta pozabiti pripombe Vittorija, da živi mnogo ljudi ki hi v takem primeru romali k Madonni delte Rocca in ji prižgali svečo. »Kaj mislite o božjih poteh?« jo je vprašal na pol resno, na pol posmehljivo (Dalje prihodnjič) yv\ 9pCKt Uspen Proletarca v Mariboru Gotovo ni bilo niti enega med onimi tisoči gledalci, ki so se zbrali na stadionu ob Tržaški cesti, ki pred pričetkom prve letošnje tekme slovenske lige v Mariboru, ne bi prognoziral zmage domače enajsterice Vendar pa so prognoze eno, rezultat tekme pa drugo. Tokrat so Železničarji zaigrali približno v istem »stilu* * kot v kvalifikacijski tekmi z Izolo. Vse linije so prav pošteno »plavale« in poleg KOŠARKA Slavijo. (Karlovac)—Rudar 43:38 (17:14) V 'prijateljski tekmi so v nedeljo košarkarji Rudarja zasluženo izgubili proti boljšemu nasprotniku iz Karlovca. Rudar je pokazal eno najslabših iger v letošnji sezoni. Svoboda (Kisovec)—Loško 3 d) Ker gostov iz Laškega ni bilo, je to tekmo Svoboda iz Kisovca dobila 3:0 p. f. KEGLJANJE Proletarec—Poštar (Ljubljana) 287:234 Kegljači Proletarca so v nedeljo po zelo dobri igri premagali odlične Ljubljančane. vsega se moštvo niti ni preveč trudilo. Se več, gostje so imeli celo smolo, da niso dosegli višjega rezultata — nekajkrat se je žoga namreč odbila od prečke. Edini gol tekme je dosegel Ogrin v 80. minuti igre. Igralci iz Zasavja tudi niso pokazali kakovostne igre, bili pa so vsaj požrtvovalni in hitri. Sodil je po dolgem času Jančič, ki še ni nič izgubil na svoji odločnosti. Nogomet v Litiji Nogometaši Litije so v novi sezoni člani ljubljanske nogometne podzveze skupine B. V jesenskem delu prvenstva so odigrali na svojem igrišču že dve tekmi. V prvem kolu so odigrali prvenstveno tekmo z Mengšem neodločno 1:1 (1:0). V drugem kolu pa so premagali Ardela iz Ljubljane, ki sodi med favorite za osvajanje prvega mesta v tej skupini, z rezultatom 3:2 (1:1). Gole za Litijo so dali: Mulja-vec, Stamatovski in Zrimšek, za Ardel pa Tišler in Štrus avtogola. — Sodil je Zajc iz Ljubljane. Moderno dvostezno kegljišče v Zagorju KONČNO SE JE PRIČELO PRVENSTVO RUDAR—NAFTA (DOLNJA LENDAVA) 5:3 (1:0) Prvo tekmo v tekmovanju slovenske lige, vzhodni del, je trboveljski Rudar odigral proti Nafti iz Dolnje Lendave. Na igrišču se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki pa niso bili popolnoma zadovoljni z igro Rudarja V prvem polčasu je imel Rudal veliko premoč, katere pa ni znal izkoristiti. Edini gol prvega polčasa je dosegel ing. Keržan, ki je streljal prosti strel iz 22 metrov. V drugem polčasu je sicer Rudar dosegel štiri gole, uspešni pa so bili tudi gostje s tremi, tako da je končni rezultat 5:3. Zadnjih 20 minut so imeli besedo gostje, vendar k sreči brez hujših, posledic. Rudar je v nedeljo nastopil v dokaj čudni postavi, vendar upamo, da bo že prihodnjo nedeljo bolje, ko bo pri Rudarju že igral Opresnik in mogoče tudi Hudarin. Rokometaši Proletarca prvič v Trbovljah V četrtek, 24. septembra, so na stadionu Rudarja v Trbovljah odigrali dve prijateljski rokometni tekmi, namreč ženska in moška ekipa Proletarca iz Zagorja in Rudarja iz Trbovelj. Ženska ekipa Rudarja je pre-' magala borbene Zagorjanke z | rezultatom 10:0 (6:0). Kljub vi-j sokemu porazu so Zagorjanke ! pokazale, da bodo ob vztrajnem treningu lahko še resen tekmec ostalim ekipam. Kombinirano moštvo Rudarja je v drugi tekmi premagalo rnlado ekipo Proletarca z 12:3 (4:1). — Obe tekmi je sodil Va-neli dobro. Rezultati I. kola nogometnega tekmovanja celjske podzveze Rezultati I. kola so bili sledeči: Rudar II—Svoboda (Trbovlje) 1:1 (0:1); Bratstvo (Hrastnik)—Šmartno ob Paki 15:0 (7:0). Bratstvo je zmagalo z visokim rezultatom ter gostje niti za trenutek niso predstavljali resnega nasprotnika. Na lestvici po prvem kolu vodi Bratstvo. Dobrna (Trbovlje) — Usnjar (Šoštanj) 2:1 (0:1). — Moštvo Dobrne je gostovalo v Šoštanju ter zmagalo s tesnim rezultatom. Z malo več sreče bi lahko dosegli boljši uspeh. RUDAR HI—PROLETAREC-PIONIRJI Fionirji Rudarja so dosegli v nedeljo proti pionirjem Proletarca v Zagorju kar lep uspeh. Igrali so neodločeno 1:1. Jože fric, prvak Slovenije v drugem razredu Preteklo soboto in nedeljo je bil Bled prizorišče napetih borb slovenskih igralcev namiznega tenisa. Slo je za prvenstvo Slovenije. Tega prvenstva so se letos udeležili tudi igralci Rudarja (Fric, Ličar, Repše, Herman in Vozelj), ki so se sijajno odrezali Prvič v zgodovini trboveljskega namiznega tenisa je šlo mesto republiškega prvaka B skupine v Trbovlje. V tej skupini je nastopilo 48 tekmovalcev, Izmed katerih je izšel Jože Fric kot zmagovalec in neporaženec, saj je po vrsti (premagal Ličarja 2:1, Sabca (I) 2:0, Oblaka (S) 2:1, Prihodo (S) 2:0, Žumra (S) 2:0 itd. Igral je ves čas odlično in ni popustil niti za trenutek. Za svoje prvo mesto in naslov prvaka se ima zahvaliti pametni, mirni in obrambni igri, ki je vznemirila vse udeležence republiškega prvenstva. Nič manj važen uspeh je pripravil tudi 13-letni Miloš Repše, ki se je pri pionirjih uvrstil v finale in premagal novoletnega pionirskega prvaka Slovenije z 2:1, v zaključnih borbah pa je nekoliko popustil in zasedel četrto mesto. Upam, da ga bo ,ta uspeh vzpodbudil, da se bo še bolj izpopolnil v tej lepi igri. Tretjo diplomo za Rudarja Je prinesel v Trbovlje Ličar, ki je skupno z Wallasom (Slavija) v dvojicah zasedel drugo mesto med mladinskimi pari Slovenije. To mesto sta si Ličar (Rudar) in Wallas (Slavija) popolnoma zasluženo priborila, saj sta v polfinalu premagala favorita te skupine, par Hlebš— Teran (Kranj) v 21:19, 19:21, 21:12. —pl- KOLIKO UR SPANJA POTREBUJE OTROK? Statistika in tabele nam sicer nazorno govorijo, koliko ur spi otrok v določeni življenjski dobi, vendar nam pa to ne zadostuje, kajti ne smete pozabiti, da vaš otrok ni samo »povprečen otrok«. Vaš otrok je čisto določena oseba in morete zato zanj šele po daljšem opazovo- , nju izslediti, kar je normalno. Iz sledečega boste takoj videli, da si, ko gre za vašega otroka, prav nič ne morete pomagati s povprečnimi statističnimi številkami. t Na otroškem oddelku slavne ameriške klinike Mayo v Roche- medvedka, da bi spal z njim. Nekateri otroci so v tem pogledu precej zahtevni in hočejo, da jim ponavljamo dan na dan iste ceremonije, brez katerih nočejo in ne morejo zaspati. Vse to zahteva od staršev precej potrpežljivosti, ki pa ne bo zaman, saj pride končno do uravnovešeni a živčevja, ki je potrebno za nemoteno spanja Otrok naj zaspi z lepo misli) a Poslednjih minut pred spanjem naj ne spremljata zlovoljnost in prepir, temveč radosten spomin na minulo in veselje nad prihodnjim dnem. V spanju ne ra- Kako pripravno dober jabolčnik? Sadjevec je pu nas priljubljen« pijača. Ne napravljajo si ga le kmetje, temveč tudi tisti, ki jim raste vsaj nekaj jablan okrog hišice — pa celo taki, ki nimajo niti jablane niti svoje hišice. Kmetje — četudi ne vsi — ved6, kako se pripravlja dober sadjevec, ne vedč in ne znajo pa tega mnogi drugi, ki si s težko prisluženimi dinarji kupijo nekaj sto kilogramov »sadja za prešanje«, ga prevažajo ure In ure daleč, nazadnje pa v potu svojega obraza pridelajo marsikdaj odličen — kis... Vsem tem in vsem, ki jim je letos sadni vrt okoli hiše obrodil več sadja, ki pa je krastavo, drobno ali črvivo in zato nesposobno za shrambo, bodo morda prav prišla sledeča osnovna navodila za napravo dobrega sadjavca. Seveda so pa ti napotki zelo nepopolni, saj bi bila za natančen pouk potrebna posebna knjiga, ki je v slovenščini prvič Izšla pred 35 leti. Sedaj pa kar od kraja: 1. Za napravo dobrega sadjevca so uporabne vse vrste jabolk in hrušk, toda trpežen sadjevec j« le iz poznih jesenskih in zimskih sort. Sadjevec iz zgodnjih vrst sadja je skraja zelo okusen, vendar se ne drži in ga je treba zato kmalu popiti. To je tudi vzrok, da so zgodnja moštna jabolka toliko cenejša kot pozna. 2. Za napravo dobrega sadjevca so primerne le kisle vrste jabolk in le moštne sorte hrušk, sladke vrste jabolk in namizne sorte hrušk pa smemo le primešati. Močno nagnito sadje ni za sadjevec. 3. Ce hočemo imeti dober sadjevec, ga moramo napravljati iz jabolk posebej, iz hrušk pa spet posebej. Sadjevec iz pomešanih jabolk m hrušk je redkokdaj dober, še redkeje pa čiste barve! 4. Koliko sadjevca dobimo iz 100 kg sadja, je odvisno predvsem od temeljitosti mletja ln stiskanja, pa tudi od sorte !n zrelosti sadja. Prezrelo sadje ne da veljko soka in dela težave pri stiskanju, premalo zreto pa dš spet maki mošta in še ta je slab. 5. Snažnost sadja, sadnegt mlina ln stiskalnice je tudi važen pogoj za napravo dobrega sadjevca. Zato je treba sadje dobro pa moramo očistiti tudi vse priprave pred in po porabi, zlasti pa vse železne dele, ker sicer lahko povzročijo počmitev sadjevca. 6. Iz 100 kg sadja dobimo 50 do 70, povprečno pa okrog 60°/o mošta. Kdor ga hoče dobiti več in primešava v sadjevec vodo, naj ee zaveda, da bo sadjavec zato manj trpežen in seveda tudi manj »močan«. Boljše je naliti vodo na zdrobljene tropine in Jih še enkrat vložiti v stiskalnico ter tako napravljati »petijot«, ki je sicer zelo »lahka« pijača, vendar dovolj dobra, zlasti če ji primešamo nekaj pravega sadjevca. 7. Sadni mošt mora izpod stiskalnice čimprej v sod! To je važno zlasti v primerih, če nimamo lesenih posod za prestrezanje mošta izpod stiskalnice. Sod napolni v čim krajšem časul 8. Za shranjevanje mošta pridejo v poštev poleg lesenih, zdravih in zadosti očiščenih sodov, v katerih je že bilo vino ali sadjavec, nadalje tudi vse druge posode, ki sadjevcu ne spremenijo vonja, barve ali okusa in jih je mogoče po konča- .nem vrenju zapreti — torej zlagati stekleni baloni, pa tudi pivski sodčki, v sili tudi sodi od jedilnega olja, ki jih Je pa treba seveda dovolj temeljito očistiti. : Boljše je shraniti sadjevec v sa- I mih zasilnih posodah, kot pa naliti ga v plesniv sod! Ce se sami ne spoznamo na presojanje uporabnosti sodov, na njih umivanje in pripravo, naprosimo koga, ki to zna, ker nam sicer utegne biti žal pri vsakem požirku pijače iz slabega soda. Kot osnovno pravilo za umivanje sodov velja, da je treba iz soda izmiti vso nesnago s hladno vodo in kamenčki, ki Jih nasuje-mo za prgišče v sod — in šele nato zaparimo sod z vrelo vodo, da uničimo glivice ln ugotovimo, če sod drži. Nazadnje sod izplaknemo še z mrzlo vodo in ga obrnemo tako, da se voda izcedi inj pustimo, da se sod znotraj osuši. Sele potem ga smemo rahlo zažveplati. Toda žvepljanje ni nujno, če je sod zdrav, vendar če je sod plesniv, ga tudi s tem ne bomo ozdravili. Seveda je treba zažveplan sod tik pred uporabo spet jz- oprati, č« je prašno ali blatno, plaknitj. z mrzlo vodo! 9. V so.d ali kako drugo posodo nalitega sadnega mošta ne smemo zamašiti, ker bo kmalu začel »vreti« in bi veho ali zamašek sam mošt izstrelil, zraven pa š« precej mošta. 10. Vrenje sadnega mošta lahko uredimo na dva načina: ali z izmetovanjem drož, kakor to delajo na kmetih ali pa brez tega. Če hočemo, da bo mošt drože sproti izmetaval, moramo sod ali posodo z moštom napolniti do vrha in med vretjem mošt dolivati, da Je sod vedno poln. Lahko pa uredimo tudi »zaprto« vretje mošt«, pri katerem napolnimo sod sli posodo z moštom samo do devet desetin vsebine ter postavimo v veho tako imenovano »vrelno« ali »kipel-no« veho. Seveda ostane v tem primem v sodu veliko več droz ln je treba sadjevec po končanem vrenju brezpogojno pretočit! — vsaj okrog novega leta. Pri »odprtem« vrenju v polnem sodu zimsko pretakanje ni tako nujno, pač pa je večja nevarnost, da se sadjevec med vrenjem naleze kakšnega tujega ali celo neprijetnega duha, zlasti v primem, če ga med vretjem hranimo v proštom, kjer so shranjene tudj snovi z močnim vonjem: zelje, bencin itd. 11. Po končanem prvem, tako imenovanem »burnem« vrenju mošta moramo sod ali posodo z moštom vsekakor zapolniti ln zamašiti, vendar ne neprodušno, temveč tako, da lahko lz doki-pevajočega sadjevca odhaja ogljikova kislina v zrak, ne morejo pa nezaželjene glivice v sod, kar bi lahko povzročilo, da bi se sadjevec skisal ali vsaj zbolel. Vedeti namreč moramo, da povzročijo sklsanje sadjevca in večino njegovih bolezni glivice, prav tako kot tudi pfevre-nja sladkorja v Wkohol. Najenostavnejšo »dokipevalno veho« si lahko napravimo sami na ta način, da zvrtamo vanjo za prst debelo luknjo od spodnjc-ga konca, pa ne čisto do vrha. Na mestu, do koder se*, luknja po sredini vehe navzgor, prevrtamo veho počez, da nastane nekakšna pipa bre« kliuča nato pa ovijemo tam, kjer je veha počez prevrtana, 0*011 n j* gumijasto pasico, ki jo pritisk ogljikove kisline iz soda lahko prl-dvlgne, zrak si pa > svojim pri- tiskom sam zapira pot v veho in v sod. 12. Med »burnim« vrenjem mora biti v kleti 10—15 stopinj Celzija, pozneje pa naj toplina kleti ne presega 12 stopinj Celzija. V prevroči kleti se Sadjevec kaj rad skisa, v prehladni vre počasi in ne povrč dovolj ali pa ne pravilno. 13. Prostor, kjer hranimo sadno pijačo, zračimo pogosto, že med vrenjem, prav tako pa tudi pozneje. Sadjevec se vonja iz zraka le kolikor toliko navznm in če Je ta slab, bo tudi sadjevec imel slab vonj. 14. Ce hranimo sadjevec v večjem sodu ali posodi in ga hočemo piti le »po pameti«, ga moramo na spomlad raztočiti v manjše posode, ki jih spravljamo »v promet« zaporedoma, kajti če bi načeli veliki sod In iz njega po malem pili vse poletje, bi se sadjevec spremenil v kis preden bi bil sod prazen, zlasti Še, če Je klet topla. 15. Kdor sadjevec sam doma napravlja, naj tudi tropin ne zavrže, lahko jih pokrml, surove ali kuhane, lahko jih namoči za žganje, samo naj Jih potem ne pozabi pravi čas skuhati, .kajti sicer bo dobil namesto žganja iz tropin — dober sadni kis. Kto se namreč »izdeluje« tako, da potem, ko so kvasne glivice spremenile sladkor v moštu ali V tropinah v alkohol, pustimo povreti mošt ali pa tropine na toplem kraju, kjer ima zrak dovolj pristopa; oboje Je pogoj za razvoj glivic, ki spreminjajo alkohol v ocetno kislino. In če posode še potem ne zapremo ln ne postavimo v hladen prostor požro glivice Še ocetno kislino, zaradi česar se kis spremeni v — vodo, k) p* res »še za čevlje nj dobra« ter jo čista studenčnica daleč prekaša. T. B. DATEKTNOVA PAT,MA — v Želodcu Knjigovodja neke tovarne It Sl- Vlcenta je neka/ dni tožil, da ga nekaj v želodcu strahovito Užil. Zdravniki so se odločili ta operacijo. V želodcu so na svoje začudenje naill kakih lest centimetrov dolgo daleljnovo palmo, ki /e vzklila It zaužitega daleljnovega trna. sterju so dalj časa opazovali nad osem sto otrok v starosti 2—3 let, kako dolgo spijo, in so videli, da znaša povprečno čas spanja 13 ur na dan. Toda nekateri otroci so spali v 24-umi periodj samo osem ur, medtem ko so drugi potrebovali za spanje celih sedemnajst ur. Torej velikanska razlika! V končni tabelj pa ni ostalo od vseh teh Individualnih razlik nič drugega kot ena sama številka: otrok v starosti dveh do treh let spi povprečno trinajst ur na dan. Spanje Je prav tako kot jed fiziološko dogajanje. Zdaj ga potrebujemo več, zdaj manj in potreba po spanju je v tesni zvezi z rastjo otroka. So otroci, celo dojenčki, ki že od vsega početka malo spijo, a so kljub temu »drnvi in dobro uspevajo, so pa spet otročički, ki skoro ves dan spe. Ne bodimo torej v skrbeh, saj otrok ni stroj. Individualne razlike tudi v poznejšem življenju ne Izginejo, saj je na primer znano, da Je spal filozof Schoppenhauer celih dvanajst ur, medtem ko je Edisonu zadostovalo le pet ur, da se je dobro naspal ln spočil. Na vprašanje torej, kako dolgo mora spati vaš otrok, ne more nihče odgovoriti, ne noben zdravnik, a še manj statistične tabele Sledite vztrajno otrokovim navadam in spoznali boste, da Je deseturno spanje za vašo hčerkico popolnoma dovolj, pa četudi veste, da spi sosedova hčerka, ki je prav toliko stara kot vaša, po dvanajst ur. Novorojenček se nahaja tako rekoč v somraku med spanjem ln bedenjem, saj spi skoro ves čas ln ,e 8lad Sa zbudi, ko pa postaja starejši, spl mani. Cesto opazujemo, da gre dveleten otrok rajši pozne|e v posteljo, kot b{ to morda Želela mati, ko pa bo otrok star stirt leta, ga bo spanec že prej premagal in bo tudi dalj časa spni. Cesto si delajo matere skrbi o tem, kako naj otrok leži med spanjem. Lega med spanjem ni bistvenega pomena in precej razširjeno mnenje, da se bo dojenčkova zaglavnlea sploščila, če bo stalno ležal na hrbtu, nc drži. To se pozneje vse zravna in starejši otroci prav tako med spanjem stalno menjavajo lego, kot to delajo odrasli ljudje. Nekateri otroci ležijo ponoči radi na trebuhu. V takih primerih ne sme biti blazinica premehka, sicer se utegne zgoditi, da se bo otročiček zaril z glavo v pregloboko blazino In no bo dobil j dovolj zraka za dihanje, saj Se no more prav dvigati glave. Vsaka mati ve, da Ima otrok i določene navade ln opravke j preden zaspi: zdaj hoče kozarec ' vode ali poljubček, zdaj si 2eh ste samo telo, ampak se razvija tudi duševnost, zato torej ni vseeno, v kakšnem okolju klije otrok. Skrb in nevolja naj ne zasenčujeta spanja, veselje in ljubezen bodita most iz resničnosti v kraljestvo spanja. Ce le razmere dopuščajo, naj otrok spl sam v svoji sobi. OPOZORILO Opozarjam vse tiste osebe, ki širijo o meni neresnične govorice, da bom proti vsakemu takemu sodnij sko postopat Pisca nepodpisanih pisem pa prosim« naj bo za primer, da mi ima kaj važnega povedati, toliko moža, da se podpiše ali se pa osebno oglasi pri meni doma, kjer ml bo lahko razložil, kar mu Je na srcu. Pibš, Trbovlje ZIDARJE, TESARJE in DELAVCE sprejmemo v stalno zaposlitev. Dela se lahko v«® ur dnevno. Gradbeno podjetje Moste Ljubljana, Zaloška cesta 5*» Gradbenega delovodjo s prakso na visokih gradnjah sprejmemo v stalno zaposlitev. Gradbeno podjetje Moste Ljubljano, Zaloška cesta 5«* E4MSONOVA DEFINICIJA Ko so slavnega Izumitelja Bar sorta nekoč vprašali, kaj ia 9 nlj, je odgovoril: •Genij, verjemita ml, Je šara en odstotek navdahnjenja, 99 o°r siotkov pa ho(en/a.‘ SAMO DALJŠI w Napoleon je bil silno obiut '„a m nobenega namigovanja a svojo postavo ni trpel. Bil > majhen In zato le mislil, da \ mu ljudje posmehujejo. ^ckng se je mudil v Rima. Hodil le vatikanski knjižnici. Hotel /• "je gledali neko knjigo in dvignil je na prste. Ker pa je bil P majhen, knjige vzIlc lemu n 'J v gel doseči. Priskočil je ujed adjutant, da bi mu pomagal- n, •Dovolite, da vzamem jat * i;o s police, ker sem večji-* „ Napoleon ga je zanlčljlv° r gledal, rekoč: sie • Nikakor ne, general, v' samo daljši In nič drugega•* OCIVIDNO gg- Rokoborec Os Wlldcr J* stona se je znašel pred sodi-Neka priča ga je obtožila■' j. obeh očesih je Imel krvne r plutbe..,« »No obelil* /° [ev0 šal obtoženec. Vzel tl le stc-oko venkaj, kajti bilo je gio kla. In sodišče ga je aP' zaradi neke obtožbe.