Leio VI., štev. 242
Ljubljana, nedelja 18. oktobra 1925
Poštnina pavšallrana.	Cena 3 Din
ca lihaja ob 4. gj«rtra|. ea
Stane mesečno Din »5—; trn lno> aemstvo Din 40*— neobvezna.
Oglasi po tartfu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/1. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knatlovi ul. št. j/L — Teieion it. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravniStvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54.. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica št. 4. — Telefon št. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-ijana št. 11.841 - Praha čislo 78 160. Wien, Nr. 105.141.
SSSMTiTSm
LJubljana. 17. oktobra.
Locarno je plava! včerai zvečer v morju luči. Tisočglave množice so v prazničnem razpoloženju prežete svetlega navdušenja, pozdravljale na trgu pred palačo Pravice državnike, ki so pravkar zapisali začetno črko vsak svojega imena pod odslej zgodovinske lo-carnske dokumente. Tako parafirani varnostni pakt in arbitražne pogodbe pridejo zdaj v razpravo pred parlamente.
Švica, kjer je sedež Zveze narodov, je ime enega svojih najlepših mest za vse čase podala diplomatskemu instrumentu. ki vsebuje brez vsakega dvo ma najvažnejši dogodek po svetovni vojni in pariškem miru. V Švici je na šla Nemčija pot v Zvezo narodov, \ katero ji ne bo treba iti pri stranskih vratih kot spokorjenemu grešniku. Nasprotno. vkorakala bo v njo pri na ste-žaj odprtih glavnih vratih kot enaka med enakimi, kot ponosna velesila.
Končna ratifikacija bcarnskih dogovorov pa bo v prestolici Velike Britanije. kjer je bila započeta misel o včeraj dogotovljenem velikem delu. Angleški poslanik v Berlinu lord Abernon je tisti, ki je po naročilu svojega šefa pre govoril nemškega zunanjega ministra k ponudbi varnostnega pakta. London bo torej zaužil 1. decembra sladko čašo svojega desetmesečnega truda.
Britanska koncepcija ali pravzaprav zamisel angleške konservativne stranke je z locarnskim paktom popolnoma zmagala v evropeiski politiki. Na tleh leže zadnji stebri Poincarejeve politike dobesednega uveljavljenja versailleske mirovne pogodbe. Z locarnsko pogodbo sicer ni formalno razveljavljen pariški mir. v resnici pa mu je pravkar završe-na konfercnca zadala zadnji «coup de grace». Odslej se Nemčija v diplomatskem jeziku ne bo več imenovala krivec za najstrašnejše klanje človeškega rodu. ampak častivredna svetovna sila.
Boj. ki ga je Nemčija vodila za ru šenje versailleske pogodbe, ie niz bitk okrog posameznih stebrišč versailleske mirovne pogodbe. Poražena na krvavem bojnem polju je Nemčija dobila sleherno teh povojnih diplomatskih bitk. Lani ie bila v Londonu začasno markirana v Dawesovi pogodbi dosedanja meja kolosalnih nemških uspehov v boju proti reparacijskim obveznostim. Letos v Locarnu pa si je izposlovala 1. 1918. izgubljeni pobžaj velesile.
Ves nemški napor pa bi bil neuspešen. če ne bi za Nemčijo stali njeni nedavni sovražniki, obe anglosaksonski sili to in onstran Atlantskega oceana. Taista Anglija in ravno tista Amerika, ki od svojih zaveznic zahtevata izplačilo do zad.iiega beliča vseh medvojnih dolgov, sklenjenih za skupno zmago, imata že leta sem zelo blago in občutljivo srce za Nemčijo. Anglosaksonci so na vsakem koraku pomagali rušiti ver-saillesko pogodbo, ki ie na koncu koncev vendarle tudi delo njihovih rok. Danes beleži to prizadevanje nov in ekla-tanten uspeh.
Velika Britanija vztraja že od I. 1919. v tej politiki v lastnem interesu, ker hoče obdržati v Evropi ravnotežie. pri katerem bi ona bila ieziček na tehtnici. Kratkoviden pa bi bil. kdor bi Angliji očital čisto ozke. zgoli egoistične namene. Nieno politiko zadniih l"t insplriraio tudi višii vidiki: skrb za ohranitev ev-ropejske civilizacije in obvarovanje današnjega družabnega reda v svetu. Podpora. ki io ie nudila Nemčiji, ni veljala samo onemognčeniu francoske »hegemonije« na našem kontinentu, ampak ie imeia rešiti ponižano Nemčiio pred sovjetskim zapeljevaniem. Anglija je čutila. da utegne kdaj postati nemško-rusko - aziiski blok realnost. Uspehi sovjetske politike v prednji Aziji in na Kitajskem ter rusko - nemška taina pogodba v Rapallu so za ves zapadni svet živ oporrnn. Angliia le pripravljena iti do skrainih mei. da iztrga iz sovjetskega objema industriisko Nemčiio. ki bi mogla dati na sirovinah in človeškem materijalu neizmerno bogatem iztoku orožie za oriaški naval na zanndno civi-lizaciio in dannšnii svetovni red.
Tudi v Locarnn ie šlo za več. nego povedo mrtve črke pravkar parafiranih pogodb. Z zagotovitvijo miru na zapa-du in iztoku Nemčije, z njenim vstopom v Zvezo narodov, z njenim sprejemom med velesile, s pomSrieniem in spravo med Berlinom in Parzom ie Angliia zmagovito doboievala boi za ustvaritvijo evrope'«k^ga bloka proti sovjetsko-aziiski volni].
Ali pripravita Angliia križarsko voino proti Rusiji, kot jo d"lži sam CiTčerin. ki je brez tmeha skušal reševati v Berlinu rapalski pakt? Za to domnevo ni prave podlage. Pač ra se bo sovjetska Pu«'ja. ko se prepriča, da je končno zgubila ieno v snnblieniu Nemčije, morala vprašati, ali Ji ie korist vedno večja. vedno turobnega osamelost. Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov postane ta institucija "rvovrsten faktor svetovne politike. Ze se čuieio nanovedi. da po pristopu Nemčiie tudi za Ameriko odpadejo razlogi, ki so nekdaj bili me-
Razčiščenje politične situacije
Važne odločitve definitivno odgodene. — Pašičevo stališče napram zahtevam HSS. — Kako naj bi Radič dobil poslanski mandat. — Minister Radojevič ostane.
Beograd, 17. oktobra, p. Današnje izjave Stjepana Radiča v polnem obsegu potrjujejo našo včerajšnjo informacijo.
Za politiko narodne koncentracij v Sloveniji
da so vsa važna politična vprašanja definitivno odgodena in da je zlasti vstop Radiča v vlado za dogledni čas odstavljen z dnevnega reda. Radič je to — na ravno v svoji lastni nekoliko originalni formulaciji — sam razglasil. Izgleda, da je Pašič odkrito povedal Radiču, da on ne bi mogel pristati na njegov vstop v vlado, dokler Radič ni poslanec. Zato se sedaj v radičevskih krogih živahno razpravlja o tem, kako bi bilo mogoče napraviti Radiča za poslanca. Kot izvedljiv se smatra sledeči načrt. V enem izmed hrvatskih okrožij, kjer imajo radičevci večino mandatov (misli se na varaždinsko) naj bi vsi dosedanji poslanci HSS in njih namestniki podali demisijo, nakar bi se v tem
predsednika neradikal.
V političnih krogih se živahno raz motriva, kako je moge! Radič zadevo svojega imenovanja za podpredsednika proglasiti za »svršeno stvar*. Izgleda, da Radič pripisuje krivdo na napačni informaciji ministru Ninčiču, na katere' ga se je svoječasno tudi skliceval. Radič se je danes že maščeval, poudarjajoč v svojem razgovoru z novinarji, da je dr. Beneš pravzaprav tudi naš zunanji minister. Gospod Ninčič in njegovi prijatelji so s to izjavo upravičeno užaljeni.
Mnogo se komentirajo tudi Radičeve navedbe, da Pašič želi sodelovanje vseh narodnih sil in da ne kaže razpoloženja za borbo z opozicijo. Prvo se smatra kot dokaz, da Pašič današnje kombinacije ne smatra za definitivno in da si pridržuje v tem oziru nadaljne
okrožju razpisale nadomestne volitve. 1 korake, drugo pa znači očividno, da je
Na novo kandidatno listo HSS naj bi prišel Radič ter tudi dr. Maček, Pre-davec in Krnjevič, ki bi naj tako prišli v parlament in event. nadomestili tudi sedanje radičevske ministre v vladi. Na ta načrt aludira tudi Radič v svoji izjavi novinarjem. Kar se tiče podpredsedniškega mesta je Pašič opozoril Radiča. da je ta zahteva neizpolnjiva že z ozirom na določbo svoječasnega sporazuma med NRS in HSS, ki izrecno pridržuje predsedstvo, to je vodstvo vlade radikalom in tako implicite izključuje, da bi mogel biti namestnik
Pašič odbil partizanske zahteve radi-čevcev po preganjanju nevšečnih uradnikov.
V zvezi z odgodeno rekonstrukcijo je zabeležiti tudi, da se napori, podreti ministra prometa niso posrečili. Gospod Radojevič ie danes izjavil, da je njegov položaj trden in da dobiva mnogo čestitk za energični nastop,
Na jutrišnji seji radikalskega kluba bo imel Pašič daljši ekspoze o notranji politiki in se pričakuje, da se bo obširno izrazil tudi glede nadaljnega sodelovanja med radikali in radičevci.
„Za sporazum je najbolje, ako ne vstopim
v vlado!"
Radičeva izjava o odgodftvi njegovih zahtev. — Pašič in sveti Bija. — Ena kreoka oo glavi g. Ninčiča. — O Angležih, Slovencih in blokih. — Povratek Radiča v Zagreb.
Beograd, 17. oktobra, r. Stiepan Radič je danes'opoldne po kosilu sprejel novinarje v mali sobici hotela «Pariz»
in jim glede včerajšnjega razgovora s Pašičem podal nastopne izjave:
»Kakor veste, je moj razgovor s predsednikom Pašičem trajal cele dve uri in četrt. Razdelim ga lahko v tri dele: V prvem delu sva ponovno ugotovila temelje, metode in cilje narodnega sporazuma. Ne samo jaz. temveč tudi gosp. Pašič je pri tem posebno podčrtaval so-cijalno. namreč seijaško obeležje sporazuma in njegovo nacijonalno. ali ne nacijonalistično vsebino. Nacijonalna vsebina znači popolno pomirjenje Srbov in Hrvatov za razliko od nacionalističnega iugoslovenstva. ki pomeni dušenje nas Hrvatov.
V drugem delu razgovora je gosp. Pašič obrazložil razvoj borb radikalne stranke kot glavni faktor sedanjega sporazuma in je skoro doslovno dejal. »Jaz kot predsednik radikalne stranke posebno povdariam. da smo mi celo raz dobje porabili samo za borbo proti bi-rokratizmu. za osiguranje narodnih pravic in avtonomije. To ie bilo one čase. ko je skupščina bila samo posvetovalni organ in smo mi stremeli za tem. da narodova suverenost ostane osnova Srbije. da bo Srbiia zares svobodn aška država, srosebna. da s svoio svobodo pritegne in ujedini ves narod. Drugo razdobje je tvorila nedavna borba za osvoboienje in ujedinjenje. Tu nas ie podpirala Amerika in podpirali so nas zavezniki v toliki meri. da so se z malimi iziemami oživotvorile celo našt same. Najvažneiše ie sedanje — tretje razdobje. Vse delo se zdaj mora osredotočiti tako. da dvignemo narod gospodarsko. kulturno in moralno. To so fako ogromne in obenem tako težke na loge. da bi zahtevale sodelovanje vseh narodnih sil.» Gosp. Pašič — je pri tem opomnil Radič — tudi ne kaže razpoložena za kako borbo z opozicijo!
Tretji del razgovora ie vela! vpraša nju moiega vstopa v vlado, laz sem izrekel nastopno stal šče: Moj vstop v vlado je zso'i podrobnost. Jaz uvažuiem stališče radikalne s ranke in sporočilo, poslano mi od gosp. Paš:ča nreko dr Ninčiča, da naj iaz kot šef sel;ašk'. stjanke vstopim v vlado. Dostavil p:t sem da soričo vsesra oneia. kar gosp Pašič seda? rnz'ožrI. za tako ve'!!to sodelovanje ne zadostne samo moj vstop v vlado, marveč da celotno vodstvo Hrvatske sel;aške stranke pride v Na rodno skttršx:no. nrek-o nie v posame?
rodami. da se potepta slovesna obljuba pr°z;d?nta Wil?nna.
Če bo hote! C;čerin preprečiti, da iz ženevske orgamzacii® ne postane de-iansko zdntženie vs^h prot;bo!'ševiških sil. bo moral nrejkodei tudi on v imenu Sovjetske Uni!e potrkati n3 vrata palače narodov. Ta vrata, ki so se v Lo carnu odorTa Nemč!ii. se ne bodo zaprl* Rusiji. Samo pravi čas bo morala priti.
ne skupščinske odbore in nato večji ali manjši del v samo vlado. Opisal sem nato predsedniku vladi* vse člane vodstva HSS po njih sposobnostih in vrednotah za konstruktivno delo: zatem sva razoravbala o najprimernejšem načinu. kako bi celotno vodstvo prišlo v skupščino. Pašič ni mojega predloga niti sprejel niti odbil. Videlo pa se je. da mu ne nasprotuie. ker ie izrečno dejal, da ga bo dobro premisli. proučil in pretresel s svojimi tovariši
Jaz sem nato odgovoril gosp. Pašiču. da smar^m. da ie za provedbo soora-zuma najbolje, ako jaz ne vstopim v vlado, dokler se to vrrašanie ne reši — toda. da se to ne bi zdelo kot pogoj moiega vstopa v v'ndo. sem povdaril. da sem vedno in tudi pred reš-tvi.io tega vnrašania prioravli°n vstopiti v vlado. ako predsednik vlade, odnosno ra-dikalski klub smatra, da je to potrebno zato. da prevzamem polno formalno odgovornost za današnjo politiko.
Novinarjem ie gosp. Radič k sklepu zatrjeval, da iih ima ze'o rad in da jim bo vedno dajal potrebne informacije. Navedel ie še to. da ga ie ziutrai posetil češkoslovaški poslanik Seba. ki mu je orinesel važna in diskretna sporočila od dr. Beneša. Dr. Ben~š bi bil moral iz Locarna dospeti v Beograd, toda ker ie včerai bil razpršen praški parlament in se volitve vršijo 10. novembra. ;e dr. Beneš moral odnotovati naravnost v Prago. Radič ie obsežno pohvalil dr. Beneša ter povdaril. da ie dr. Beneš de fnc+n trdi naš z"mnii rrrnister . . .
Popoldne je imel Radič sestanek z nekaterimi ožjimi pristaši, nakar je prišel v Narodno skupščino, kjer je ostal pol ure v radičevskem klubu. Na hodniku je znova pripovedoval novinarjem razne stvari ter deial med drugim: »Angleški poslanik, s katerim sem govoril. se zelo zanima za našo državo. Govorila sva tudi o konkordatu. Angleški poslanik meni. da je treba skleniti tako pogodbo z Vatikanom, vendar mora biti dobra. On dobro pozna glago-lico in je rekel, da se sedai uči srbski. Neki novinar je vprašal Radiča: «Ali se uči tudi hrvatski?« Radič se je nasme-ial in odgovoril: »Angleški poslanik ni rekel, da bo kmalu govoril tudi hrvatski. aj. ko smo sklenili sporazum, pa res ne smemo govoriti le »srbski, srbski. srbskU ali »hrvatski, hrvatski, hrvatski«, temveč »srbski in hrvatski«. Na vprašanje istega novinarja: »ln Slovenci?« .ie odgovoril Radič: «0 Slovencih sem rekel, da jih ne pustimo požreti. — Angleški poslanik se je posebno zanimal za moje delovanje v Ženevi. Angleži se bo;e panslavizma. jaz pa sem prepričal njihovega zastopnika v Beogradu, da se iim ni treha bati blokov. ker so vsi bloki propadli, tako anglo-iaponski. rumeni, islamski, nemški in slovanski in so vsi končali v vojni. Vsi narodi streme za zvezo člove-čanstva »
Beograd. !7. oktobra, p. Nocoj se je Stj. Radič vrnil zooet v Zagreb.
in dr. Pivka v klubu SDS.
piti v radikalno stranko. Dr. Žerjav In dr. Pivko sta pooblastila predsedstvo stranke, da demantira govorice o njunem izstopu iz poslanskega kluba SDS. Oba poslanca sta izjavila, da je treba tudi pod vlado RR nadaljevati v Sloveniji dosedanjo politiko koncentracije narodnih elementov in da morata brez ozira na trenutno sestavo vlade v to svrho sodelovati z vsemi onimi, ki to hočejo.
Izjave posl. drja Žerjava
Beograd, 17. oktobra, p. Nocoj je bila skupna seja poslanskega kLba in glavnega odbora Samostojne demokratske stranke. M. dr. je bilo sprejeto poročilo dr. Pivka o njegovem zavzemanju za reviziio carinskih tarif v prid kmetovalcem. Sklenilo se je. da ie treba nadalje, vati akcijo za dosego olajšav v krizi, v kateri se nahaja naše kmetijstvo.
Na seji se je načelo tudi vprašanje stališča dr. Žerjava in dr. Pivka z ozirom na govorice, da nameravata vsto-
Zbližanje med zmagovalci in premaganci
Zunanji ministri zavezniških držav in Nemčije prorokujejo pri-četek nove dobe v Evropi. — Še obstoječa težave je treba od-
s tram ti.
Locarno, 17. oktobra, s. V zaključnih govorih, ki so jih imeli včeraj zunanji ministri na locarnski konferenci, je Izjavil kot prvi nemški zunanji minister dr. Stresemann da odkritosrčno in z veseljem pozdravlja veliki razvoi mirovne misli v Evropi, ki se je pričela razvi ati na locarnski konferenci. Minister je pozdravil zaključni protokol kon ference in je izrazi! svoje prepričanje, da bo privedel ta protokol do zbližanja narodov in olajšanja rešitve mnogih političnih in gospodarskih vprašanj. Le v tem slučaju bodo ohranile sklenjene pogodbe svoj globok pomen v razvoju narodov, če ravnokar zaključena konferenca ne znači konca, temveč začetek dobe zaupnega sodelovanja med narodi.
Francoski zunanil minister Briand je med drugim izjavil, da polaga kot zastopnik Francije veliko vrednost na to, da more od srca pristati na občutke, katerim je dal izraza nemški zastopnik. Ne bi bilo prav. če ne bi omenil odločne geste, ki je tvorila začetek konference In še enkrat ne pozdravil spomenice z dne 9. februaria k| io ie nemška vlada na inicijativo dr. Stresemanna poslala francoski vladi. Ta spomenica je bila Izhodišče dela v Locarnu. In to dejstvo, katero je treba pohvalno omeniti, je privedlo do zaželienega uspeha. Po locarnski konferenci se mora pričeti novo življenje. Nekatere točke še niso razč^čene, vendar pa bo ta pakt blagodejno vpliva! na obstoieče rane. Vse obstoječe težave je treba še odstraniti.
Belgijski zunanji minister Vandervelde je Izjavil, da je med člani te konference on edini ki je podpisal tudi versalllesko mi-
rovno pogodbo Od danes dalje je ta konf©. renca dogodek nepreračunijivega moralične-ga pomena za narode, ki so prevzeli obveznosti ne le da ne bodo napadali s silo, temveč da so postavili medsebojne garancije pod suvereno garancijo Zveze narodov kjer ni sovražnikov, kjer nI premagancev in zmagovalcev, temveč samo narodi, ki so se združi!! v znarren;u pravičnosti.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini ie izjavil, da je srečen, da se more v imenu Italijanske vlade priključiti besedam, ki so bile izrečene. Veseli se srečnega izida konference in je prepričan, da je medesboj-na naklonjenost storila veliko delo za srečen Izid konference.
STRESEAIANNOVA IZJAVA.
Koln, 17. oktobra, k. Pred svojim odhodom tz Locarna je izjavil nemški zunanji .Tinister dr. Stresemann locarnskemu poročevalcu »Kolnische Zeitung« o porenskem vprašanju:
»Ako bo locarnska pogodba sprejeta, potem znači to praktično olaršan;e za zasede, no ozemlje Zelja, da bi se spravila poren-ska pogodba pod idejo razsodišča, se je uresničila. Francoski zunanji minister je označil za samo po sebi razumljivo, da bo locarnska pogodba pomenila bistveno spre-membno in olajšavo v razmerju do zasedena ga ozemlja.
Glede izpraznitve k6!nskega pasu je odgovoril minister: Mislimo, da imamo pravico, da se izprazni; odklonili smo to vsled tega, da bi iz tega ne nastala kupčija. Menim da ne bo trpelo dolgo, ko bo določen termin za izpraznitev severne kfilnske cone.
Seja Narodne skupščine
Bila Je le formalnega značaja.
Beograd, 17. oktobra, n. Za današnjo sejo Narodne skupščtne. ki se je po velikih počitnicah sestala k delu. ie bilo zelo malo zanimanja, tako v javnosti kakor pri politikih. Seja ie bila le formalnega značaja in v dvorani se je nahaalo le kakih deset da-vidovičevcev, 30 do 40 radičevcev in okrog 50 radikalov. Seja je bila zelo kratka in je potekla popolnoma mirno.
Sejo je otvoril drugi podpredsednik dr. Nikola Subotič ob 5.10 popoldne. Po odo-brenju zapisnika zadnje seje je bil prečitan ukaz o Imenovanju novih državnih podtaj-nikov. Proti koncu čitanja je stopi! v dvorano ministrski predsednik Pašič in je sedel na svoi navadni ministrski sedež. Poslanci vladne večine so ga živahno pozdravili s klici »Zlvio«. Predsednik 'e potem sporočil, da je umrl radrkalski poslanec Miha lo Ko-sovljanin Poslanci so vstali in mu zaklicali »Slava«. Tajnik Kobasica je nato prečital imena poslancev, katerih izročitev zahtevajo sodišča. Predmet se je odkazal imunitetne-nemu odboru
Po prečitanju došlih spisov je predlagal predsednik naj se na dnevni red prihodnje seje stavi poročilo posebnega preiskovalnega odbora v zadevi dr Luklniča. Zbornica ta predlog sprejela, nakar ie bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v poa-del ek ob 10. dopoldne.
Dr. Korošec v Zagrebu
Obračunavanje HPS z njegovo politiko.
Zagreb 17. oktobra, n. Danes je dospel stmkaj poslanec dr. Korošec. Zvečer je imel konference z vodstvom Hrvatske pučke stranke, ki so tra:a!e pozno v noč. Dr. Korošec je imel na tem sestanku dolg govor, v katerem je pojasn eval politični položaj ter skušal braniti svojo politiko. Splošen utis je bi!, da voditelj SLS sam najbolje občuti brezizhodno situacijo, v katero je zabredel. Na sestanku so člani HPS povdarjali, da je HPS svojo slovensko posestrimo SLS dovolj dolgo svarila pred pogubno politiko in to ne samo zaupno, temveč tudi javno preko svojega službenega organa »Narodr.a politika«. Zato odklan a HPS vsako odgovornost za zle posledice politike SLS, ki bi mogle zadeti ne le slovensko ljudstvo, za katero končno HPS nima skrbeti, pač pa tudi Interese, kateri so obema strankama skupni. Razpravlialo se ie tudi o možnosti zopetne kooperacije obeh strank, ki je bila prekinjena odkar je lani dr. Korošec napravil svojo pozneje tako žalostno skrahirano zvezo z g. Radičem.
Incidenti v Locarnu
Pariz, 17. oktobra, s. Kakor poročajo iz Locarna, se je dogodil ob priliki včerajšnje, ga sprejema novinarjev pri Mussoliniju mno. go opaženi incident. Socijalistični zastopni« ki časopisja so odklonili povabiio Mussoli* nija in tudi sicer so bili listi zelo slabo za. stopani. Ko je stopil Mussolini v dvorano, je videl tam že prej znanega zastopnika »Daily Heralda«. Stopil je k njemu in ga vprašal: »No, kako gre komunizmu? Ali koraka še vedno?« Novinar je odgovoril osorno: »Ne vem. Nisem komunist!« Mus« solini je rekel: »Oprostite, potem sem se zmotil.« Nato je pristavil neki znani nizo. zemski novinar: »To se Vam zgodi zelo po« gosto, gospod Mussolini!« Mussolini, ki je bil v prvem trenotku popolnoma osupel, ga je ostro pogledal, zamahnil zaničljivo z ro« ko in urno odšel.
Danes popoldne se je dogodi! pod arkada« mi »Piazza grande« v Locarnu incident, Id se v krogih konferencc živahno obžaluje, ker je konferenca sicer poteki; popolnoma mirno. Posebnega poročevalca »L' Oeuvre« je ustavil neki fašist in ga vprašal, jeli oa pisal v svojem listu, da stražijo vilo Mari« nelli. kjer je bival Mussolini, fašistovski raz. bojniki. Ko je francoski novinar pritrdil, ga je fašist oklofutal in nato izjavil, da je bil or sam tudi med stražniki. Incident ni imel posledic.
Velika železniška nesreča v Italiji
Rim, 17. oktobra, k. Opolnoči se je ▼ postaji Brcssana, 10 km od Pavije, za 10 minut ustavil pospešeni osebni v!<ik, ki vozi iz Milana v Genovo, da bi zvišal pritisk lokomotive. Na vlak je zavozi! za njim vo« zeči tovorni vlak, čigar strojevodja je pre« vozil signale. Vodja in kurjač sta v zad« njem trenotku skočila s stroja, tako da jo vlak s polno brzino zavozi! v osebnega. Zad« nji voz osebnega vlaka je bil popolnoma raz« bit. Dva potnika v njem sta bila težko ra« njena. Najtežje poškodovana sta bila zad« nja dva voza in dva voza III. razreda, ki so se zarili drug v drugega. 12 oseb je bilo takoj usmrčenih. 50 pa več ali manj ranje« nih. Nekateri mrtveci še niso identificirani. Po drugih vesteh se je število mrtvih zvi« šalo na 14. Mrtvi in ranjeni potniki so ve« činoma kmetje iz okolice.
Ponesrečeno italijansko letalo
Gradec, 17. ckt. d Snoči se je na leta. lišču Thalerhof radi motornega defekta po« nesrečilo neko italijansko vojaško letalo. Lctalec. ki je popoldne odplul iz Budimpe« šte. je hotel pluti naravnost proti Vidmu t Italiji.
Politično svobodoljubje SLS pod komando škofovske kamarile
Kaj je pisal »Slovenec« o politični neodvisnosti SLS in kaj pišejo novine SLS o škofovski avtoriteti danes. — SLS proti »prepoten« države. — Dva dokumenta jezuitske polemike.
Radi škofovega pisma župnikom, ki smo ga pred nekaj dnevi priobčili, sta napisala »Slovenec* in »Naša Straža* v polemiki z našim listom članke, ki naj dokazujejo, da je politika pravzaprav vera. vsled česar spada politika pod cerkveno jurisdikcijo. Ko smo prečitali ta najnovejša principijelna izvajanja glasil SLS, smo se spomnili, da je »Slovenec« pred nekaj tedni glede politike in cerkve čisto druge principe postavljal. Spodaj priobčujemo najmarkantnej-še stavke obeh člankov iz istega škofovega lista, da se naši bralci na lastne oči lahko pripričajo, kako je SLS sposobna z jezuitsko moralo pitati slovensko ljudstvo z najbolj nasprotujočimi se trditvami. Citati iz škofovega in doktor, ja Koroščevega lista se glase takole:
»Slovenec« 5. septembra 1925:
»Jutrov* zmaiederec torej pravi, da je slovenska ljudska stranka odvisna od Vatikana, da jo pravzaprav Vatikan vzdržuje in da dobiva od njega bodisi direktno bodisi indirektno povelja in navodila. V resnici je SLS pravtako neodvisna od Vatikana ali od katerekoli duhovske ali posvetne oblasti kakor so neodvisna vobče vsa politčna društva na svetu, v katerih se zbirajo katoličani. Vatikan si ni nikoli lastil nobene ingerence v politične zadeve katoličanov, ampak vodi izključno njihovo versko in moralno življenje. V tem ozi-ru ima gotovo pravico reči katoličanom v določeenm slučaju, da se to ali ono njihovo stališče ali zahteva ne strinja z versko dogmo, s krščansko moralo, s katoliškim svetovnim naziranjem. Stvar vesti je za katoličana, da to posluša; če ne, pač ni katoličan in se je sam Dostavil iz katoliškega občestva. To se zgodi le v slučaju, če prideta v nepremostljiv konflikt politično stališče katolika In versko-moralni zahtevek katolištva. Z ničemer se ni vodstvo Cerkve v političnem oziru izpostavljalo za eno ali drugo stran, marveč puščalo vedno najširšo politično svobodo, zanašajoč se na notranje moralne sile, naravni razvoj in tendenco človeštva k boljšemu, vedoč, da je tista ideja najboljša, ki se uveljavi v trdem in dolgem boju . . . Od zgodovine na vsaki strani potrjena resnica je, da v političnem oziru ni bolj svobodoljubne, tolerantne in široko-grudne sile kot je katoliška Cerkev... In Cerkev je res povsod pokazala najširšo svobodoljubnost tudi v našem veku, tako, kakršne si pri liberalnih ali so-
cialističnih strankah niti misliti nihče ne upa! V širokem okviru krščanskega moralnega nazora o družbi vlada v katoliškem svetu v političnem oziru taka svoboda, kakor nikjer drugod na svetu v nobeni stranki . . . Cerkev se tudi danes v politiko SLS ne vmešava ln tudi vmešati niti namerava niti je kdaj nameravala. SLS je odvisna kot politična tvorba zgolj od svojega vodstva, ki se demokratično izvoli, in je le svojim volilcem, to je veliki večini slovenskega naroda odgovorna.«
»Slovenec* 16. oktobra 1925:
»Jutro* je v št. 2-38 objavilo pismo škofa Jegliča nekemu župniku in izvaja iz tega, da škof »z vsemj sredstvi svoje cerkvene oblasti spasava — ne cerkev in vero, temveč stranko gosp. Korošca.*
Vsa duhovščina je po cerkvenem pravu dolžna, v edinosti in odvisnosti od svojega škofa delovati med verniki. Prav posebno velja to še za župnike, ki morejo vršiti svojo službo le pod škofovo avtoriteto. Brez te avtoritete sploh nimajo nobene verske oblasti nad ljudstvom. Noben škof na svetu ne bo pripustil, tudi ne sme pripustiti, da bi duhovščina brez njegove avtoritete aH celo proti njej skušala delovati. V gospodarskih zavodih in zadrugah, pa duhovnik brez dovoljenja škofovega sploh ne sme sodelovati, če imovina pripada lajikom ... In le škof je upravičen in dolžan razsoditi, kdaj In komu more in sme dati to dovoljenje in komu ne, pa nihče drugi . . . Papež pravi, da je vsaka verska akc"ja podvržena avtoriteti apostolske stolice in se sme katolik v njej udejstvovati le v pokorščini do cerkvene oblasti . . .
Kdo ima pravico in dolžnost ugotavljati, katero delovanje duhovnikovo se tiče vere, ali škof aH pa dnevno časopisje? Zato ie škof, ravno škof, postavljen na čelo duhovščini svojega delokroga, da nadzoruje, vodi ln v potrebi korigira njeno delovanje ln to z vsemi disciplinarnimi in kazenskimi sredstvi, katere mu stavi cerkveno pravO na razpolago. Škofovo pismo ni n:č drugega kot akt cerkvene jurisdikcije, katero škof nad svojo duhovščino izvršuje in mora izvrševati na podlagi predpisov veljavnega cerkvenega prava. Klicanje posvetne oblasti na pomoč zoper izvrševanje cerkvene oblasti pa spada še tudi po novem cerkvenem zakoniku pod strogo cerkveno kazen.
Gospodarski položaj našega Jelavstva
Delavska zbornica za Slovenijo je izdala za leta 1922. do 1925. uradno poročilo. V drugem delu tega poročila obravnava Delavska zbornica »Položaj delavstva*. S pomočjo vprašalnih pol ter zapisnikov je zbornica ugotovila, koliko živil porabi petčlanska delavska rodbina ter koliko znaša eksistenčni minimum za tako rodbino. Zal, da je zbornica samo pri 15 rodbinah ugotovila, koliko najvažnejših živil je bilo na mesec porabljenih. Za podlago bi morali služiti podatki mnogo večjega števila rodbin, da bi se na ta način dobila bolj jasna in točna slika. Da bi imeli popolno sliko o rodbinskem gospodarstvu delavstva. bi se moral voditi pregled o vseh izdatkih.
Kljub tem in še kakim drng!m nedo-statkom vendar moramo pozdraviti to poročilo kot temeli za bodoče delo v tem oziru. Glavni namen ie vsekakor dosežen: na podlagi poročila ie dobila javnost še precej dober vpogled v gospodarske in socijalne prilike najvažnejših kategorij našega delavstva Kar se je do sedaj le ugibalo ter o čemur se ie le na splošno govorilo in pisalo, je tukaj s številkami ugotovljeno.. Važno ie. da se te številke opirajo na fakta in ne na aproksimativne cenitve. Oglejmo si. do katerih rezultatov ie prišlo to poročilo glede položaja delavstva.
V eksistenčni minimum všteva Delavska zbornica samo izdatke za prehrano, brez izdatkov za stanovanje, obleko, perilo in slično. Po tem računu ie izdala petčlanska rodbina za prehrano leta 1913 mesečno 50.20 (zlatih) kron. ter ie pri tem porabila 8 kg moke za pecivo. 6 kg moke za kuho, 35 kg krušne moke, 6 kg koruzne moke. 51 kg krompirja. 6.< kg fižola, 1.2 kg kaše. 2.1 kg riža. 1 Iifer olja. 3.9 kg masti. 45 litrov mleka. 3 5 kg mesa. 5 8 kg .,lad korja. 2.5 1 kisa. 2 kg soli. 0.4 kg kave ter 2 kg kavine primesi. Vse to blago pa ie stalo glasom poročila meseca julija tem leta do cenah v drobni prodaji 1006 Din 70 par, kar znači, da so bile te potrebščine iuliia tega leta povprečno sedemnaistkrat dražie (v Din) nego leta 1913. (v kronah). Rodbina, ki si je hotela letos vse to blago nabaviti v isti množini, je morala Imeti torej 17 krat večio svoto na razpolago. Z drugim5 besedami: Družina, ki je imela letos zn prehrano sedemnaistkrat več dinarjev kakor pred voino kron na razpolago, ie ravno tako izha;a!a kakor pred 12 leti.
Medtem ie postala situacija v tem oziru nekoliko boljša. Od meseca iuliia do danes so namreč cene nekaterih živil precei padle Takrat ie stala moka za pecivo 7.50 Din. danes pa samo 5.50 Din. cena krušne moke je padla od 5.50 na 3.50. kaše od 7 na 6. mJeka od 3.50
na 3. sladkoria od 17.50 na 13.50 ter kave od 64 na 56 Din za kilogram. Po navedbi Delavske zbornice so stala meseca julija vsa ta živila, potrebna za pet člansko rodbino 1006 Din 70 par. sedaj (začetkom oktobra) pa stane to blago le 822 Din. Draginjski multlplikator se je radi tega zvanišal od 17 na nekaj malega izpod 14 (822 : 59.20 = 14). Na drugi strani pa so stroški za stan (na katere se račun Delavske zbornice ne nanaša) tudi za delavce sigurno precej narastli.
S pomočjo zgoraj označenega draginj-skega multiplikatorja ie Delavska zbornica potem ugotovila za nekatere delav ske kategoriie. v koliko izhaiaio s sedanjimi dohodki boliše. oziroma slabše nego pred voino. Ako se vzame za podlago zgoraj rektificirani draginjski mul-tiplikator 14 namesto 17, pridemo do sledečih zaključkov:
Slabše nego pred vojno izhajajo delavci v kovinskih tovarnah. Glasom poročila Delavske zbornice imajo sedaj topilci 95 %, strugarji 75 %. modelni mizarji 77 %. režijski delavci 75 ter strojniki 93 % od predvoj. dohodkov (pre-računjeno na draginjski indeks). Delavci v tej stroki so imeli torej povprečno kakih 20 od sto manj dohodkov nego nred vojno. Dohodki delavcev v stav-binskih podjetjih so ostali več ali manj neizpremenieni: tesarji imajo 104 %, zidarji 96 % ter pomožni delavci 89 % od predvoinih dohodkov. Njih stanje se ie torej le malo poslabšalo. Položaj nekaterih kategorij delavcev v premogov nikih je približno tak kakor leta 1913. Glasom poročila Delavske zbornice znašaio namreč dohodki kopačev in učnih kopačev 100 %. drugih jamskih delavcev 96 naddnevnih odraslih delavcev 102 % ter delavk 132 % od predvojnih dohodkov. Povišali so se dohodki delavk, kar je iz socialnega stališča iako razveseljivo. Pred vojno so imele delavke, zaposlene v premogovnikih komaj 1.73 krone na dan, sedaj pa imajo povprečno 31.97 Din.
Posebno razveseljivo dejstvo je, da more kemična industrija vse svoje delavstvo bolje plačati kakor pred vojno. N.iih dohodki so poskočili pri strojnikih na 124 %. pri priučenih delavcih na 106 %, pri pomožnih delavcih na 160 % ter pri ženskih delavskih silah na 140 % Položaj tega delavstva se je torej zboliša! povprečno za eno petino. Končno navaia poročilo Delavske zbornice. da so dohodki kvalificiranega delavstva v tlnografskfh pod^tjlh poskočili od 7.50 K na 133 Din dnevno, tako da so sedai njih plače (proračunjene na podlagi draginjskega indeksa) za 26 % večje nego leta 1913.
!z statističnega materiala. ki nam ga nudi poročilo Delavske zbornice, si moremo napraviti vsai približno sliko o po-ložaiu našega delavstva. Ako bi bila merodajtia samo prehrana, bi zavzema-
lo naše delavstvo eno izmed prvih mest v Evropi Angleški delavec, da ne govorimo o nemškem ali francoskem, ima še vedno manjše dohodke v primeri z draginjo nego pred vojno. Pri nas pa vidimo, da so nekatere kategorije de lavstva že prekoračile predvojno pari teto.
Zalibog. da ni statistika Delavske zbor niče popolna, to je da niso upoštevani vsai še izdatki za stanovanje ter obleko in perilo. Ako bi bile tudi te postavke Drimerjene s predvojnimi, bi imeli iasno sliko o gospodarskem položaju delav stva.
Razveseljivo je dejstvo, da se ie dra ginjski multinlikator od meseca julija t. L. ko je bilo predmetno poročilo sestavljeno. do začetka oktobra t. 1. zmanjšal od 17 na 14. to ie za 18 %. medtem ko so ostale mezde nespremenjene. Za teh 18 % se je torej položaj delavstva efektivno Izboljšal. Kako se bodo razvliale cene živil tekom bodoče zime. se ne more danes še vedeti. Letošnja letina ie bila sicer dobra. bol:ša nego prošlo leto. S skrbjo na opazuie-mo dejstvo, da je b?la naša trgovinska bilanca v prvem polletju pasivna, to je da smo več uvozili nego izvozili. Naše žito ter drogi pridelki našega poljedelstva in šumarstva ne morejo iti v velikih množinah v inozemstvo, ker so niih cene nad pariteto svetovnega tržišča. Cene teh predmetov ali pa ktirz d;nar-ja moralo pasti. V prvem slučaju se bo položai delavstva zboljšal. v drugem pa poslabšal. _
Kongres francoskih radikal-cev
Pariz, 15. oktobra. V Niči se danes otvarja letni kongres francoskih radikalcev. katerega se med drugimi udeležita Herriot in Ca;Haux in kot gost tudi Painleve. «Rad;kalci* je pravzaprav le okraišano ime za najdaljši strankarski naziv na Francoskem. Najmočnejša stranka levičarskega kar-tela, ki jo vodita Herriot in Caillaux, se namreč imenuie pravilno »radikalno republikanska in radikalno socialistična stranka*. Kajneda nekam bobneč naziv? Človek bi po imenu sodeč menil, da itna opraviti s kakimi ekstremnimi socijalisti. No. pa ni hudega. Herriotove ovčice niso niti radikalne niti socijalistične. Strašno revolucionarno ime je le odsev preteklosti, zapuščina od časa strankinega rojstva. Danes bi se »socijali-stični radikali* čisto lahko imenovali republikanski demokrati, ime. ki si ga po krivici lasti Millerandov bivši naci-jonalni blok.
Francoski radikali so malomeščanska, demokratična stranka. So pristaši zasebne lastnine, vendar pristajajo na obširne socijalne reforme. Kot svobodo-miselci so odločni nasprotniki klerika-lizma. V zunanji politiki so pacifisti, čeprav ne zanemarjalo francoskih nacionalnih interesov. »Socialistični radikali* imajo svoio klijenteto največ na deželi. njihova glavna domena oa ie francoski jug.
Stranka je že pred vojno dobro izhajala z internacionalnimi socijalisti. Slednji so ji s svojimi glasovi zasigurali večino v parlamentu, za plačilo oa so dobivali eno socialno reformo za drugo. Leta 1919. je večina radikalov presedlala v »nacijonalni blok*, ki ni odgovarjal niti v notranii niti v zunanji politiki načelom radikalne stranke. Sam Herriot. veliki mojster francoske radikalne demokracije, je tedaj prav rad podpiral tistega »reakcijonarca* Milleranda, katerega je lani in letos preganjal kot steklega psa.
Ko so radikali uvideli, da preti Poin-carčjevi »imperialistični* politiki polom. so zapustili (v kolikor so še bili njegovi člani) »nacijonalni blok* in se približali svojim starim prijateljem soci-jalistom. Ta novi »levičarski kartel* je pri lanskih volitvah potolkel Milleran-dovo stranko in v njegovem imenu je prevzel predsedstvo vlade Herriot.
Lyonski župan je vodil francosko republiko pod inspiracijo kapelnika mednarodnih socialistov Leona Bluma. Tej politiki se je letos poleti uprl desni del radikalcev. Herriot ie padel in napravil mesto šefu »republikanskih socialistov* znamenitemu matematiku Pinleveiu Tudi v tem kabinetu sodelujejo radikali. Socijalisti pa so pokorščino odpovedali, ker jih Painlevč ne mara ubogati niti v maroški zadevi, niti v davčni politiki. Namesto njih podpiram sedanjo vlado, ne da bi jih kdo naprosil, desničarski »republikanski demokratje* Dod vodstvom Poincarčjevega vojnega ministra.
Radikali sanri so danes na razpotju. Pri zadnjem zasedamu parlamenta jih ie 50 glasovalo za sociialistični načrt obdavčenja kapitala. 60 pa jih je odobravalo Caillauxovo davčno politiko. To glasovanie ie značilno za razmere v stranki. En del pod vodstvom Her-riota je za obnovo zveze s socialisti, drugi pa ne marajo več pod taktirko Leona Bluma. Kongres v Niči bo odločil med obema struiama.
Predložene resolucije so ori.ientirane nazaj v levo. Politični referat, ki ga poda poslanec Ducos iz Zgornje Garon-ne, a. pr. govori o »razočaranja demo-
kratičnega tabora* nad Painlevčjetn, ki ni hotel davka na kapital in ki se pusti podpirati od Maginota. Vendar Duclos ne zahteva Painleve.ieve glave brezpo-goino. Pušča mu še vedno odprto rešilno okence. Referat namreč pravi:
»Kriza v radikalni stranki mora končati. Enotna stranka mora zahtevati pogumno demokratično politiko in podpirati Painlevč.iev kabinet, če se ta odloči vladati z vsemi močmi kartela (torej tudi s socijalisti) in če odkloni podporo. ki mu io nudijo zmerni v osebi gosp. Maginota.*
Painlevč mora torej vodit; Herriotovo politiko, če noče zapraviti prijateljstva radikalnih pobrafmov. Kot kaže zadnja rekonstrukcija kabineta, se Painleve ne brani tega nasveta in je pripravljen vrniti se nazaj na levo. vsai — glede oseb. s katerimi hoče sodelovati Pain-levč ponuia socialistom celo nortfelje. ti pa jih ne maraio Ne zadovolittjejo se z ministrskimi sedeži, ampsk hočejo socialistično politiko. Te pa jim ne da Cai!laux, ki rn^če zdraviti francoske finančne bo'ezni s socialističnim ooera-terskim nožem. Da bi se odrrla socialistom pot v vlado, bi se moml Cail!aiix izpreotjrnlti ali Pa žrtvovati. Toda Cail-!attx je poleg Herriota druga glava francoskega radikaloma, in sicer zelo trdovratna, ki se ne da z^na sn°ti . . .
Danes r>o uspehu v Locarnu ni vzroka za izprem?mbo politike Painlevč-Briand - Cni1lauxovega ministrstva, še manj za njegov padec. Zato ie nričako-vati. da se bodo morali oni rad'kali. ki kličeio nazai socialiste, zadovoljiti tudi v Niči le z blagodonečimi resolucijami. Dejansko pa ostane vse pri starem.
Politične beležke
-f Poslanica postenca Pušenjaka. V »Slovencu* objavlja poslanec Pušenjak beograjsko pismo o začetku parlamentarnega dela. v katerem govori predvsem o delu finančnega odbora v zadnjih dneh. Lepa ie sicer Pušenjakova skromnost, da ne hvaiisa sebe in svojega tovariša, zato Pa je tem boli čudna metoda, s kakršno obravnava dr. Piv-kov nastop v finančnem odboru. — Ne ponoča Pušeniak tistega, kaj počne sam
in njegov tovariš, marveč beleži le ti sto. kdaj je dr. Pivko »molčal*. In mu hudo zameri tudi to - le: »Pri razpravi o predlogu dr. Gosaria. da se ukine ne-sociialni delavski davek, ki povzroča težke, nove izdatke za delavstvo, ni smatral poslanec dr. Pivko za potrebno, potegniti se za ubogo delavstvo, ako-ravno sta on in dr. Zeriav prišla v Na-rodno skupščino samo s pomočjo delavskih glasov.* O fatalnem predlogu dr. Gosarja smo v »Jutru« govorili in povedali tako. da je obmolknil tudi »Slovenec*. In zdaj se poslanec Puše-p.jak obrega. da ni dr Pivko pomagal z Gosarievim predlogom pokopavati upravičeno zahtevo po ukinjenju Go-sarjevega davka. Zares čudne metode ima poslanec Pušenjak. ki je bil izvoljen z glasovi samih pravovernih
+ Odprto pismo Stiepanu Radiču pri-občuje v beograjski »Politiki* bivši bolgarski poslanik na našem dvoru Kosta Todorov. Povod pismu ie dala vest. da se je Radič v Ženevi razgovaria! s Can-kovom, Madžarovom in Dona lovim. Kakor znano,- je Radič vse te može lepo pohvalil. Kosta Todorov zdaj odgovarja na Radičeve karakteristike. Glede Kalfova, katerega je Radič označil za «zgodnega čov.iel<a». pravi Todorov, da ga bolgarski narod smatra za vulgarnega ubialca. koburškega lakaia i.i izdajalca Cankova označuje za naj-mračne.išo figuro sedaniega stoletia. Do-na'1ov ie bil cesarski agent med vojno in še danes smatra, da bi sreča Bolgarske bila zagotovljena samo z uničenem Srbov. Edina iziema med njimi je Madžarov. Najstrašnejša pa je v Radiče-vih izjavah trditev, da se tudi sedanji bolgarski režim opira na »seliaško de-mokraci.io», četudi je ta režim pobil 25 tisoč seljakov zgolj zato. ker so san;ali o bratstvu in želeli mir na Balkanu. Naj Radič ne goji simpatije za takšne «hero-ie» kot so nosilci dannšniega režima na Bolgarskem! Kosta Todorov zakliuču-ie s prepričanjem, da mora priti do uie-dinjenja Bolgarije in Jugoslavije. Toda za vse to je poglavitno, da se bolgarski narod prej osvobodi sedanje tiranije. No. medtem se je na srečo pokazalo, da razgovori gosp. Radiča z bolgarskimi politiki v Ženevi niso bili drugega nego prijazni »dober dan* in si je gosp. Radič drugo Ie izmislil.
II. serija Jutrovih* jubilejnih nagrad
V smislu našega glavnega razglasa o jubilejnih nagradah «Jutra». objavljamo danes
podroben razpis
načrta in pogojev za žrebanje 1000 nagrad II. serije, ki so namenjene vsem onim, ki so postali naročniki «Jutra» najkasneje do konca prve polovice (30. junija) 1925. Upravičenci I. serije imajo torej tudi v II. seriji pravico do udeležbe pri žrebanju.
Število in višina nagrad
7. nagrada: 7500 Din (v denarju).
10 nagrad: po 400 Din, skupaj 4000 Din. (Vsaka teh nagrad obstoji iz
10 vezanih, doslej izišlih «Jutrovih» romanov.) 300 nagrad: po 30 Din, skupaj 9000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en
izvod «Jutrovega» romana «Pater Kajetan».) 300 nagrad: po 20 Din, skupaj 6000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en
izvod «Jutrovega» romana «Gusarji».) 389 nagrad: po 10 Din, skupaj 3890 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «Prigode gospoda Collina».) Skupna vrednost vseh teh nagrad znaša nad 30.000 Din.
Čas, prostor in način žrebanja
Žrebanje «Jutrovih» nagrad II. serije se vrši 5. novembra t. 1. ob 17. popoldne v prostorih dnevne redakcije «Jufra». Žrebanje se bo vršilo pod vodstvom posebne komisije. Izžrebanih bo iz prijav upravi* čenih naročnikov, ki prispejo do konca prijavnega roka v naše roke, 1000 številk, in sicer velja prva izžrebana številka za najmanjšo, zadnja izžrebana pa za največjo nagrado.
Pogoji za udeležbo pri žrebanju
Pravico potegovati se za II. serijo «Jutrovih» nagrad imajo vsi oni, ki so postali naročniki «Jutra» najkasneje do konca prve polovice tega leta (30. junija) ter imajo plačano naročnino vsaj do 31. decembra tega leta, odnosno jo poravnajo z morebitnimi zaostanki vred do trenotka. ko poteče rok za prijave k udeležbi za žrebanje. Vsakdo teh upravičencev se mora za žrebanje posebej prijaviti.
Prijave je treba poslati ali oddati na naslov: Uprava «Jutra» v Ljubljani. Prešernova ulica 54, naikasneie do sobote 24. t. m. opoldne. Upoštevale se bodo samo one prijave, ki bodo vposlane upravi «Jutra» frankirane.
Ta prijava velja tudi za III. serijo nagrad
Ker imajo upravičenci I. in II. serije pravico udeležiti se tudi žrebanja ITI. serije «Jutrovih» nagrad — da jim prihranimo dvojno prijavljanje, upravi «.Tutra» na dvojno de'o pri kontroli doSUh nrijav — bomo smatraM vpos^ne prijave za TI. seriio obenem tudi kot prijave za žrebanje Ul. seri;e, ki se bo vršilo 21. decembra t. 1.
Za nove naročnike ter one, ki so postali naročniki po 30 juniju f. 1. pa bo pravočasno objavljen za žrebanje ITT. serije nagrad poseben razpis, na podlagi katerega se jim bo mogoče prijaviti.
Upravičencem za II. seri in nagrad nrineročamo, da se za vrijavo poslužijo dolniela odrezka, ki nai ga iznolnjene^a ter nai "o//enega na donisniro nn'lir'"o na naslov: llnra\>a «.lnfrn-n v I.nthlifini.
Upravi „Jutra"
v Ljubljani.
Podpisani sem postal naročnik «Jutra» do 30. junija t. 1. in se prifilašam za udeleženca pri žrebanju II. serije «Jutrovih» jubilejnih nagrad. Naročnino do 31. decembra t. 1. sem poravnal.
Ta nri>ava naj velja obenem tudi za žrebanje 111. serije nagrad.
(Natančni naslov, pod katerim dobiva naročnik «Jutro».)
Ime. priimek in poklic:
Pošta in kraj:
podpis
£
!!
I
Maribor, 17. oktobra.
V mariborski bolnici je izdihni! danes 17. t. m. ob do! 12. svojo blago dušo pran Vogiar. ravnatelj državnega ženskega učiteliišča v Mariboru. Dan pred svoio smrtjo je še poučeval in opravljal ravnateljske posle, tekom včerajšnjega dopoldneva pa ga je zadela kap, padel ie v nezavest, iz katere se ni več prebudil.
.Maribor is izgubi! z Voglarfem mar-'cantno osebnost. V ospredje ie jel stopati Vogiar v vojrem času. ko ie vlada. to med mariborskimi Slovenci popolno rrivilo Sai pa je tudi vise! nad njimi avstrijski meč. ki ie grozil s smrtjo ali ječo vsakomur, ki bi se bil količka i npal pokazati javnosti. Tedai je prišel raini Vogiar na srečno misel: vzel ie v roke v-3:eti starega in obče priljubljenega mariborskega Dramatičnega društva. Sicer a: Mir, mogoče nrireiat! pod njegovim okriljem gledaliških predstav, ker ie držala avstrijska soidateska dvorano "'orodnega doma do zadn.iega zasedeno: r,-" pa je ustanovi! pevski zbor drama-tfjnega društva, ki ie lahko prireja! svo ■e koncerte v gostilniških prostorih Narodnega doma. Navdušenje za te prire-ditve ie rastlo od dne do dne, kajti ,sem Slovencem v Mariboru je bilo zr.ano. da zasleduje Vogiar vse druge cilje nego zgolj koncertne. Hote! je potegniti Slovence zopet iz mrtvila. Hotel je zopet obuditi njihovo narodno zavest n jih pripraviti na dan vstaienia ob koncu voine. in srečno je izvrši! svoi lep načrt. Narodni ljudie so mu bili za njegovo neustrašeno delo hvaležni in sme. o trdimo, da je bil Fran Vogiar tedaj najpopularnejša oseba med mariborskimi Slovenci. 2e so postali pozorni nanj udi Nemci Najbrž bi bila sledila disciplinarna preiskava, toda bilo te prepozno. Nastooil je prevrat. Ob prevratu je prevzel Vogiar v Na-odnem svetu mariborskem važno mesto tainika. Z neutrudliivo marljivostjo e delal noč in dan in bil ie vedno dobre volje in poln novih načrtov za bodočnost. Tako ie ustanovil društvo stalnih nameščencev, bil ie predsednik dratna-ICr.ega društva, predsednik JDS. član •iSjega šolskega sveta. Ko se je sešlo orvo naše Narodno predstavništvo v Beogradu, je bil Vogiar v njem poleg Keižar.ia in doktorja Kukovca zastopnik DS iz bivše slovenske Štajerske, franka je s tem mandatom izkazala ' oje zaupanje skozinskoz znača.inemu !n neomahljivemu pristašu svojih idej, možu. ki ni nikdar nikomur skriva! svo-ega mišlienia in ki ie z vnemo in vestobo vršil poverjeno mu častno na. !o?o. V parlamentarnem klubu demona tske stranke ie vrši! ves čas tajniške posle In si le v Beogradu pridobil splošen ugled.
Ko se ie obnovilo zopet državno žensko učiteljišče v Mariboru, je postal ■ 'ar megov prvi slovenski ravnatelj. Moral ie premagati velike težkoče. redno si je pribori! de! poslopia. ki le bil že prej določen samo za žensko uči-reliišče. Neka; časa ie bil med tem Vog-ar tudi predsednik Mestne hranilnice, "bonski svetovalec, predsednik CMD. za katero ie že med vojno nabral ogro-nen znesek i50.000 kron. deloval je '■.idi v upravi Mariborske tiskarne. Niso bila to mesta dobička, temveč napor-"ieca dela. Kamor ie Vogiar stopil, tam ie izvršil svojo dolžnost z izredno agil-nostio in spretnostjo.
V živlienju ravnatelju Vog!ariu ni bilo ros tla no z rožicami, a z neustrašeno energijo ie premaga! vse težkoče. Rojen !e bil kot sin kmečkih staršev 5 oktobra 1877. v Nadbišecu nri St. Runertu v Slov. goricah. Na mariborski gimnaziji <e ie preživlia! večinoma sam z instruk-:;iami. Kmalu no maturi se je poročil, obenem pa odšel na filozofsko fakulteto dunaiske univerze Študirat klasično fi-lologijo. Preživljal se je z domačim učitelievaniem v raznih aristokratskih družinah, med drugimi dve leti nri gro-iu Thurn-Taxisu. Po absolutoriju ie prišel za suplenta na gimnazijo v Celie, kier ie deloval tndi kot tainik Dramatičnega društva. Nato pa se ie preseli! radi bolezni soproge za nekai let na Koroško. Pred vojno je dobi! mesto profesor _>a na mariborski gimnaziji, od koder ie bil I 1921 imenovan ravnatel'em državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. ki mu ie načeloval do svoie prezgodnje smrti. Vog'ar zapušča vdovo in Det otrok, med katerimi so štirje nepreskrbljeni.
Pred nekai meseci je Fran Vogiar hudo obolel radi organične srčne hibe. Vzlic te?Vi in trplienia polni bolezni in vzlic temu. da ie nenadoma oslene! na enem očesu, ie opravlial svoie službene Posle še dalie. O megovi narodni zavednosti nriča naiboli dejstvo, da se ie še preteklo nedelio udeležil manifestač-rega obhoda za Koroško, popoldne na
ie prišel pozdravit na kolodvor švicarske pevce. V četrtek zvečer je bi! še pri občnem zboru dijaške kuhinje, drugi dan pa je legel na smrtno posteljo. Vrlemu možu. zaslužnemu narodnemu delavcu in izvrstnemu vzgojitelju bodi časten spomin in lahek počitek v ljubljeni slovenski zemlji.
Promocija Vladimirja Mažuraniča za častnega doktorja prava zagrebške univerze
V četrtek, dne 15. t. m_ je bil na zagrebškem vseučilišču pnomovira.i za častnega doktorja Drava Vladimir Mažuranič. znani pisatelj, učenjak in bivši predsednik Jujjoslavenske akademije znanosti in umetnosti. Vladimir Mažuranič .ie ostanek one stare ilirske generacije. ki ie bila priča najtežjih dni naše narodne preteklosti. Po ilirskem navdušenju in zmagovitih pesmih Jelačičevih graničariev. ki so g?, budili v otroški zi-beiki. je v svo;ih mladih dntfa doživel in prestal Mažuranič režim avstrijskega absolutizma. Vladimir Mažuranič. ki je bil po svoiem očetu Primorec, se ni vklonil. Trdno ie sta! na svojem mestu. V svojih moških letih si ie izbral za to-lažnico lepo knjigo, pozneje pa se je posvetil znanosti.
Njegova vzgoja ie bila taka, da ni nikoli obuDaval. kadar ie misli! na proš-lost. sedanjost in bodočnost svojega naroda. Vztrajal ie na junaških okopih svojega prepričanja do realizacije končnih ciljev našega narodnega življenja in se ni nikoli izneveril ide.ii jugosloven-skega edinstva. Vladimir Mažuranič spada med naiodličnejše jugoslovenske pravnike in ie sološno znan kot edei najboljših poznavalceev slovanske pravne preteklosti. Uvaževan ie tudi izven meia naše države Poznalo ga posebno dobro v slovarskem svet;;. pred vsem na Češkoslovaškem in Poljskem čast, katero ie dosege! s tem. da ga ie imenovala zagrebška univerza za častnega doktoria prav2. je popolnoma zaslužil s svojim delom.
Vladimir Mažuranič se je rodi! v Kar-lovcu dne 16. oktobra 1845. leta. Bil je torej promoviran za častnega doktorja prava baš na svoj 80. rojstni dan. Znanost drži pokonci svet — ta star latinski izrek mu ie bil vodilo skozi celo njegovo življenje.
Mažuranič ie sin bana Ivana Mažura-niča in Aleksandrrne Mažuraničeve. sestre zdravnika Dimitrija Demetra. ute-meliitelia moderne hrvatske drame in začetnika hrvatsko-ilirskega g'edališča Ljudsko šoli-) ie obiskoval v Karlovcu. Pozneje je še! v Zagreb kjer ie stanoval nri svoiem stricu, ki ga je vzgajal v klasičnem duhu ter mu ie vceoil posebno ljubezen go starih jezikov. Ko ie dovrši! gimnaziio. je ooleg materinščine per-fektno -obvladal nemški in francoski jezik. Med tem le bi! niegov oče imenovan za hrvatskega državnega kanclerja. Se! je ž mim na Dunal. kjer je nadaljeval svoie študij* Na Dunaiu je študira! nravo. s katerim se ie bavi! od leta !862. do 1864.. izpite pa je nanravil na tedanji zagrebški pravni akademiji.
Potem je stop?! v državno službo pri sod:šču v Zagrebu. Služil je tri leta. od ! 1867 do !. 1870.. nakar ie ostavi! službo radi po!itičn:h razmer, ki so zavladale na Hrvatskem no Rauchovi ogr-sko-hrvatski nngodbi. Hote! se ie že posvetiti odvetniškemu poklicu ter ie v ta namen nraktic:ra! v p:sarni dr. Kopača Rodno mesto Karlovac na ga je kmalu nato — 1. 1871. — izvolilo za mestnega sodnika. Spreie! ie službo in ie na tem mestu do svoiega povratka v državno ^'ii^bo Irnpnovnn i? h*' nimr-1* za dr-
Samo še danes je dan smeha, Krohota ln vriskanja, ker se samo še danes predvaja kolosalna burka v 6 dejanjih:
„Tju1en v zastavljalnici" al! ..Vesolfni ootoa"
V glavni vlogi izvrstni komik: S. C H A P L S N v novi maski.
Fl m popo'nomi nov in v Jugoslaviji Še nepredvajant izven sporeda: Vseslo^nski sokolski zlet v Zagrebu leta I9I l. V snoiedu se posebno razločno vidijo znani ljubijanski obrazi, kar vzbuja splošno vese'ost. Jutri v ponedeljek: Najnove!H IHm temneiamen'ne Lia de Putti .Malva*. Kot njen
partner nastopa Hans A. Vaschlettow, znani Hagen von Ironje v Nibelungih. Predstave dane« ob; '/»5-, 6., Vj8 . 9, Jutri ob 4., >/i6„ 'hS., 9.
Prvovrstni umetniški orkester sv rs pri vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA (tel. 124)

žavnega pravnika v Ogulinn. Na tem mestu je ostal do I. 1883. Ko je njegov oče Drvi prišel do spoznanja, da ie treba upravo modernizirati, ie posta! Vladimir Mažuranič podžupan v Karlovcu. Tam ie ostal do okupacije Bosne in Hercejjv vine. L. 1879. Je bil dodeljen podmar-šalu Filipoviču za civilnega komisaria okupirane dežele. Na tem mestu Je Izdelal velik načrt, ki je slone! na temelmem principu, da «e mora kmetstvo v zasedenem področiu odnraviti. V elaboratu, katerega ie nodmaršal Filipovič predloži! cesariu Francu Jožefu na Dunaiu. ie Mažuranič poudarjal, da bo izvedba tega načrta Imela zelo ugodne politične posledice.
Madžarski ministrski predsednik Ko-loman Tisza in tedanii zunanji minister gnof Andrassv sta ta načrt onemogočila. Do?eg'a sta pri cesaric, da ga je zavrgel. Nato je posla! Mažuranič cesariu memorandum o ustavni ureditvi okupirane Bosne in Hercegovine. Posebno pozornost je posvetil občinski samoupravi ter parlamentarnemu zastopstvu dežele. A tudi ta načrt so na Dunaju zavrgli. Ko ie Filipovič odstopi!, se je zato i Mažuranič nmakni!. Se! ie nazaj v Kariovac za podžupana. Iz Karlovca ie bi! premeščen v Jasko. in od tam v Zagreb, k notranjemu oddelku deželne vlade. L 1894. je prešel k pravosodnemu oddelku ter ie bi! pod banom grofom Khtienom Hedervarvem referent za dr-žavno-pravr.e spore med Ogrsko in Hrvatsko. V tel mrčni in diskretni politični misi ie ostal štiri leta. L. 1895. Je bil imenovan za podpredsednika banskega sodnega sto!a. katerega pa je zasedel šele i 898. Kasneie je bil imenovan za predsednika sodišča. !. 1912. pa so ga na lastno prošnjo upokojili.
Njegove zasluge so priznale številne znanstvene institucije. L. 1908. je bil imenovan Za dopisnega člana. 1913. pa za pravega člana Jugoslavenske akade mije v Zagrebu. V letu narodnega osvo-boienia Srbov. Hrvatov in Slovencev. I. 1918. ie bi! izvoljen za predsednika t ustanove, odložil pa je svoje mesto radi boiehnosti.
Dr. Vlad;m'r Mažuranič ie tudi mnogo pisal. Začel ie natprel sodelovati v »Vencu« pozneje ie spisal šaljivo eno' deianko »Anarhisti«. Njegovo socialno dramo »Grof Ivan« je izdala Hrvatska Matica v »Zabavni biblioteki« L 1S83 Ista Matica .ie izdala tekst dram »Telita« in »Orobničko polie«. Vladimir Mažuranič ie napisa! poleg tega predgovor k izdati pesmi svojega očeta. ka> tere ie natisnila Matica 1. 1895. V »Ven cu« ie obelodani! še kritično razpravo o epu »Smrt Smail-age.« S to razpravo ie hotel enkrat za vselei končati legendo. v koliko ie to delo bana Mažurani-ča in pesnika Njegoša.
Vladimir Mažuranič ie najvažnejši kot delavec v pravni stroki. Prvo njegovo večje delo tega značaja ie »Zakon o zemljiških zaiednicah.« L. 1902. je napisa! večjo razpravo za »Rad jugosla venske akademije.« Določil je svoie nazore o siovariu hrvatske pravne terminologije. Sest let pozneie mu je poverila Akademija sestavo tega slovarja, ki je izhajal v snopičih od !. 1908. do 1916 Lani je Vladimir Mažuranič napisal še dodatek. To Je največje in najznamenitejše Mažura tičevo delo. v rjem je zbrano vse hrvatsko pravno gradivo. Za raziskovanje splošne pravne zgodovine Slovanov je ta knjiga neprecenljive vrednosti.
•
Svečana promocija Vlad. Mažuranlča se je vršila v avli zagrebške univerze v navzočnosti številnih odličnikov. profesorjev vseučilišča ter univerzitetne omladine. Udeležili so se je člani škofovske konference, ki se ie baš v četrtek vršila v Zagrebu. Na promoci;o je prišel tudi zagrebški veliki župan Tre-ščeč, načelnik zagrebške mestne občine arh. Heinzel. češki in poljski konzu! ter delegati sodišča.
Ob 11. dopoldne je stopi! v dvorano 80 letni jubilar s svojim sinom dr. Zelj-kom Mažuraničem. Z n.iim so prišli rektor dr. Perovjč. J ' dr. Dimitriievič in promotor dr. Ko^.renčič. Rektor dr. Perovič je nagovoril Mažuraniča s kratkim nagovorom ter mu je naznanil, da je akademski senat na svoji zadnji seji skleni! akademiku Vladimiriu Mažurani. ču. predsedniku banskega sodišča v pokoju. povodom njegove osemdesetletnice v znak priznania za zasluge podeliti naivišio čast vseučilišča, čast doktoria prava honoris causa. Rektor ie tudi naglasi!. da ie zagrebška univerza zelo skopa s podeljevanjem tega visokega odlikovanja.
Nato ie izpregovoril promotor doktor Marko Kostrenčič. ki ie očrtal življenje in delo Vladimirja Mažuraniča. Poudaril je zlasti imenitno Mažuraničevo delo — slovar iz pravne stroke, ki obsega 1800 strani ter ni priznan samo pri nas doma. ampak tudi v inozemstvu. Vladimir Mažuranič. je deial govornik, je čist Slovan po rodu in čustvovanju. On je pravi tip delovnega Slovana.
Vladimir Mažuranič se je dr. Ko-strenčiču v latinskem jeziku zahvalil za izkazano čast ter ie orečital kratek govor. v katerem ie izreke! zahvalo za doktorsko čast ter izrazi! nado. da bo mlajši rod dovršil to. česar nI mogel napraviti on.
Nato so se izvršile formalnosti promocije. Navzoči odličniki so Mažuranl-ču častita!!, akademska omladina pa je častnega doktorja pozdravila i ploskanjem in živio-klicL
KINO IDEAL
Dane« v nedeljo, ponedeljek in torek največji znanstveni film sezije 1925/26
„S filmskim aparatom okoli sveta"
To potovanje je podvzel leta 1923 mani dr Colin Ross, ki je bil vodja ekspedicije, pi«
satelj in operater. Ameriški Imperij. — Japonska — Kina — Indija — Siam — 0*ok Bsli. Film je brez. mejne kulturne vrednosti, poučljlv ln rani« mir za vsakogar Posnetki so krasni in vse«
»kozi napeto zanimivo dejanje. Predstave » nedeljo: ob pol 11 dopoldne, popoldne ob 3., pol 5.. 6. po! 8 In 9 uri
Stolelmca rojstva D jure Daničiča
Dne 18 ln 19 oktobra proslavita v Beogradu Srbska kraljevska Akademija in Jugoslavenska Akademiia na svečan način stoletnico roistva znamenitega jezikoslovca in slovničaria Djure Da.ii-čiča.
Diuro Daničič se ie rod'l v Novim Sadu dne 13. oktobra !. 1825. Sprva s*1 ie šolal v Nov«m Sadit, kier ie dovršM oet gimnazijskih razredov, šesti razred in nato filozofijo pa ie dovršil v Požtmu —Bratislavi. Nato je nadaljeval študiji na Dunaiu. kier ie priče! pomagati Vn-ku Karadžiču pri književnem delu. Leta 1852. ie prišel v Beograd, kier ie bil leta 1856. imenovan za kniižničarja. d leta 1857 za taj.iika »Društva srpske slovesnosti«. !eia 1859 pa za profesoria na liceju. kjer ie Predava! slovansko fi-lologiio do leta 1865.. — licej se ie bi! leta 1863 preuredil v visoko šolo (velika škola).
Med tem so v Zagrebu snovali Ju-goslavensko Akademijo. Pozvali so Daničiča za tainika. In ta ie sprejel ponu-deno mu mesto leta 1866. Ko Pa ie Sto-ian Novakovič oosta! minister prosvete v Srbiii. ie pozval Daničiča zopet v Beograd. Daničič se je vrnil v presto!'-cn Srbiie in priče! leta 1873. zopet predavati s katedre slovanske filologiie na tamkaišnii visoki šoli. Predava! ie tu do leta 1877.. ko ie zopet odše! v Zagreb. da tamkai sestavi veliki historiški besedniak hrvatskega ali srbskega jezika. Umrl ie v Zagrebu dne 16. novembra leta 1882.. njegove telesne ostanke oa so prepeljali v Beograd.
Daničičevo delo ie zanustib na področju srbske in jugoslovenske kniižev-nosti iz""!ne sledove. Niegovo prvo veliko delo ie no učinku, ki ga ie napravilo skoroda najznamenitejše. To ie spis »Rat za srpski iezik i pravopis«, ki ie izšel v Budimu leta 1847. To delo da-te znanstveno utemeljitev jezikovni in "•ravonisni reformi, k! io je pričel Vuk Karadžič. a ie Imel dotlei malo uspeha med srbsko publiko. Daničič pa le z znanstvenim! razmotrivanii utemelji! pravilnost in upravičenost Vukovih reformnih tez in baš vznričo tega ie napravilo to delo velika.isk vtis na kulturno iavnost med Srbi ter bistveno pripomoglo do zmage Vukovi reformi. Zato ie malokatero jezikovno delo tako izredne važnosti kot ta študija Daničl-čeva.
Leta 1850. ie izdal Daničič na D«TTalu »Malo srpsko gramatiko«, leta 1857. ie natisnil v »01asmku Društva srpske slovesnosti« spis »Razl:ke izmediu jezika srnskog in hrvatskog«. leta 1858. se ie natisnila v Beogradu »Srnska sintaksa. deo prvi«, ki so »> silno hvalili prvi slavisti, n. nr. M1<!o5:č. a ruski car ie avtoria odl;kova! z brijiantnim Prstanom. Leta 1863 in 18r>4. se ie natisnilo niegovo delo »Riečnik iz kn'iževnTh starina srp^kih« Potem ie izda! nekatere stare srbske rokopise Leta 1894. ie izšlo deb »Istoriia ob!;ka srbskega ili hrvatskoga iezika«. a leta 1877. »Koriie-ni s riiečima od .tiih postanem«. Venec niegoveg3 znanstvenega delovania pa ie velfki zgodovinski Rnečnik hrvatskoga ili srpskoga iezika. ki ga ie nod Da-ničičevim vodstvom pričela zbirati in sestavliati Jugoslavenska Akademija v Zagrebu.
S svojim neumornim tridesetletnim studfiem ie postal Daničič nalod1'čnei5i srbski filolog. ki ga Je poz.ia! srbski iezik. kakor še nihče nred niim. Klasično znanie iezika ie praktično pokazal Izredno nazorno v pr^v^dih. ki iih ie oskrbel on; med temi ic trdi celo sv. p'smo starega testamenta. Njegove Je-rltovne studiie tvorlio osnove srbski filologtil: niegovi jezikoslovni In pravo-"is.ii nazori na so post*!! glavna opora Vukovi reformi in so c*tall r praksi do danei
Sijajen uspeh
je dosegel pri včerajšnji premljeri velefUm
Tat v raju
Se danea in ponedeljek 19. oktobra.
Kino «LJUBLJANS££! DVOR*,
Telefon 730
Predstave ob nedeljah oh pol 11 dop in ob 3, H 5 . 6 . H 8 io 9 uri zvečer, ob de*
lavnikih ob *, H K 8 in 9. ------ i
Dragiša Vasic Devetsto-treča
(Majski prevrat.) Priloži za istoriju Srbiie od 8. iula 1900 do 17. januara 1907. Beograd 1925. Izda.ije i štampa štamnarije «Tucovid».
Beograd.
Drag!ša Vasič ie znan kot pisatelj kmige »Karakter i mentalitet lednog po-kolen.ia» (1919). dalie manjšega dela «Dva meseca u Jugoslovenskom Sibi-ru» (1920). v katerem črta v jarki kritični luči tedanje težke, skoroda neznosne razmere na vojaško zasedeni meji napram Albaniji, kamor ie bil pozval na dvomesečne orožne vaie. p->tem pa še vrste leposlovnih kmig «Utuliena Kandila» (1922). «Crvene Magle. (1923), «Vitlo i druge nriče» (1924) ter »Bakuč Uliia Novele*, ki se nahaja še v tisku. Pričujoča knjiga spada v vrsto histo-riških memoar in poseza v velevažno, za vso našo sedanjost odločilno dobo devetstotretiega leta. ko se ie z nasilnim padcem zadnjega Obrenoviča odstranila zapreka naciionalnega razvoja Srbije. V predgovoru naglaša avtor, kako ie bila doslej baš ta doba neobdelana. za iavnost nerazmsnjena. kako s« ni smatralo za oportuno, da se iavia razpravlia o tem kočljivem dotrodku. Da se ie loti! pričujočega dela. na to ga te. kakor ponisu;e avtor uvodoma, navedel go! slučaj Pred par leti je našel po razdejaniu velike voine slučajno Še svoie stare zaoiske in med njimi svoie memoare na 29. mai (po starem) 1903, ki jih je napisal še ! 1903.. ko ie bil kot maturant priča burnim ponočnim dogodkom. Ko ie čita! svoie memoare. je opazil, da ie bi! neštevil.ie podrobnosti te usodne noči že popolnoma pozabit tako da mu ie bih kakor da čita opis dogodka, kier ga snloh ni bilo zraven. To ga ie navedlo na misel, da publicl-ra svoje memoare. Toda ko je govoril o tem s svoiimi znanc;. <r> ga pregovori!!. da razširi svoje delo in poda zgodovinski opis usodnega dogodka. Zares ie nato zbra! ves materiia!. bodisi po dnevnikih, do tiskanih virih i.i do ustnem pripovedovanju aktivnih, še žive« čih tideležnikih. In tako smo dobili pričujočo. dokaj obš'rno in popolno slikoi dogodkov leta 1903. ter bližnjih let. * kolikor so v neposredni zvezi s samo katastrofo.	;
Vasič poseže dovoli daleč nazaj fn podaja naiorei podrobe.i opis zaroke ia ženitve kra!ia Aleksandra Obrenoviča X Drago Mašin, roieno Lunjevica. Prav tako ie Podrobno opisano razmerje msl Aleksandrom in očetom Milanom Obre-novičem v 1. 1900. tik pred smrtjo slednjega (t 29 ia.iuaria 1901). Sledi podroben onis važnih političnih dogodkov d> I. 1903.. povsem po znanstveni metodi oprt na citate, ki so po velikem delu doslej še neobiavlieni memoari odličnih politikov, kar le gotovo velika odlika knjige. V avgustu i. 1901. se ie pričela organizirati zarota med mladimi častniki. med katerimi sta bila prva Dragutin Dimitriievič in Antonije Antič. dalie Ra-domir Arandielovič. Milan Petrovič in Dragutin Dulič, ki so se odločili, da usmrtilo kra!ia Aleksandra Obrenoviča in kraliico: na zaroto so iih vzpodbudile neznosne tedanie razmere: obnašanje kralia. ki io tolik rat prelomi! besedo, gazil ustavo in zakone, nesramno ponašanje kraliice Drage Mašinove. načrt, da se proglasi prestolonaslednikom kraljičin brat Nikodli. ki ie bi! med oficirji skraino osovražen, splošno razsulo ▼ državi, finančna desorgamzaciia itd. Ko so se zarotniki sestali prvič — bilo iih 'e sedmero — dne 6. septembra, so skle lili. da se kralievski par umori II. septembra na kraliičin ro;stni dan. in sicer na plesu v dvorani «Kolarca» Načrt J3 sestavi! in predloži! Dimitriievič. ki ie takoi nričetkom vzel vodstvo zarote v roke in odločilno vpliva! na vse tovariše. Toda načrt ie bi! prefanatično izdelan in se ni mogel izvršiti. Zarot.Tki so iskali novih pr'ik za izvedbo zarote. Sprva so stremeli samo po tem, da odstranilo osovraženega vlada na. — kaj in kako potem, na to niso mislili. Sele oozncie so pričeli misliti na to. da si po-iščeio sozarotnikov tudi med civilisti-politiki in streme po popovem preobratu v Srb;ii. Tako so sprožili sestanek enakomis!°č'h nolitikov pričetkom novembra 1901. in na tem se ie sklenilo, da se v slučaiu uspeha pozove na nre-stol Peter Karadiordievič. Zarota se io razpred'a tudi po garn;z'>ah v notran'o-sti: niški zarotniki so hoteli izvršiti umor na svoio roko v fe^r!'arH 1903 v
Najcenejše io res dobro
si lahko nabavite ženski pliSč, moško tukaj«
di obleko če kupite
velour, sukno i doubfc
o«
a POTOKAR. Liuhiiana.
pol*B «•»» «n /fnaiakcm
is rf <*•»»• V uor»*»»> fK, jvctt » v? pgf
mm
MigW»JB
Nišu, ker so jim Beograjčani predolgo odlašali z izvršitvijo. V vsaki garniziji, v vseh polkih, osobito v Beogradu, m tudi v gardi, so imeli zarotniki svoje somišljenike, največ med mlajšimi častniki. Osobito mnogo je pristopilo oficirjev k zaroti po 23. marcu 1903., ko so se vršile po beograjskih ulicah velike demonstracije in je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti, največ ©mladino, ter orožništvom in ko je na pomoč poklicana vojska kazala očitne simpatije do demonstrantov.
Naposled so se zarotniki dogovorili, da izvrše umor v noči od 2S. na 29. mai 1503, in sicer v samem dvoru; ta drzni načrt je izdelal Dragutin Dimitrijevič-Apis.
Priprave za "izvršitev zarote, pridobivanje zarotnikov i.i naposled opis dogodkov v usodni noči 29. maja v jutru je očrta! Vasic tako zanimivo, da se knjiga slede interesantnosti in napetosti kosa z vsakim romanom. Kdor prične čitati te zgodbe, nadaljuje v največji razburjenosti: ne moreš odložiti k.iiige, dokler nisi končal. Pa ne morda da bi pripovedovanje namenoma hotelo biti napeto; nasprotno, — pripoveduje se mirno in ves čas stvarno in suho. Toda snov je tako veiezanimiva i.i napeta, je najdramatične.iši kos živega življenja. Pohod oficirjev ob 1.45 ponoči iz oficirskega doma. vdor v dvor. opis. kako so posamezniki izvrševali prevzeto nalo-Ko. v soglasju s svojim karakterjem, to so psihološki veleinieresantne stvari. Tu dobiš respekt pred onimi močnimi osebnostmi, ki so tvegale vse za višje potrebe domovine, tu čutiš, kakšni so možje, ki gibljejo zgodovinsko važie vozle državnega živijenia. Posamezne scene so dramatične do neverjetnosti: n. pr. prizor v dvoru, ko so zarotniki sicer gospodar položaja, a ko ne more« najti kralja in kraljice, ki sta se bila skri la neznano kam. morda ušla — pri kraljičini postelii pa so lašli odprt roman cTa Trahison» — izdaja, — ter se jih ie polotila misel, da je vse izdano. In takih dramatičnih scen je še več.
Knj'ga Prinaša tudi opis razvoja notranjepolitičnega življenja v prvili štirih letih po prevratu 1903. leta. v kolikor se nanaša na aktivno nastopanje bivših zarotnikov v političnih zadevah. Obravnava predvsem takoimenovano zarotni-ško vprašanie. po.iave protirevolucij-skega ali točnele: protizarotniškega raz položenia. kateresra izraz sta bili poskus zarote med častniki srarniziie v Nišu v avgustu 1. 1903. in v Kragujevcu v prvi tretjini 1. 1906.: pobudo za obe proti zarotnikom naperjeni zaroti ie dal mladi ambicijozni oficir Milan Novakovič: obe pa sta končali brez uspeha in učinka. Obširna karakterizaciia zadnjega Obrenoviča in njegovih poslednjih političnih načrtov, kakor n. pr. odstranitve kraljice, zveze s Klofačem itd.
Delo Dragiše Vašiča je velezanimlv In velevažen pogled v novejšo politično zgodovino Srbije, oris dogodka, katerega velike posledice segajo prav v našo dobo in tvorijo osnovo vsej iugosloven-ski zgodovini po 1. 1903.. osobito pa našemu osvobojenju in uiedi.iienju. Zato knjigo ne Ie priporočamo vsakomur, marveč naglašamo svoje uverjenje. da nam bo hvaležen vsakdo, ki jo bo pre-čital da smo ga opozorili nanjo.
trebna boljša prehrana, za katero pa naša strok« nima potrebnih sredstev na razpo« lago, ako pomislimo, da so ti organi po ve» čini družinski očetje ter iz dobe »maksimi« ranja« i veliki meri in po večini vsi zado!» ženi. Vestno izvrševanje poverjene službe pa bo zameglo vršiti le dobro plačano osob« je policijske stroke.
Strokovne organizacije drž. policijskih na« meščence- so po svojem »Savezi!« že v ma« ju t. L poslale ni merodajna mesta in pa vse politične stranke prošnjo za odpravo in popravo krivic, k; se gode naši stroki. Upa« mo, da ta naša spomenica ne bo ostala pri sestavljanji rednega letnega drž. budžeta — nerešena. Zato se obračamo javno do vseh merodajni'i faktorjev, vladnih kot političj nih, naj se za naše zahteve :n utemeljene prošnje na merodajnem mestu zavzamejo ln tako zholjšajo n " položaj, podpirajo v vsem naše odposlance, ki v nekaj dneh odpotu« jejo k centralni oblasti, da še tamkaj oseb« no inte-ver.irajo za izboljšanje našega gmot« nega položaja.
Lelolska razstava v Beo-
gradu
Težnje državnih policijskih organov
Vsi državni uslužbenci brez razlike kate« jgorije smo z veseljem pričakovali pred leti uveljavljenje službene pragmatike, ki je imcfci predvsem rešiti in urediti razmeram in draginji primerno naše mesečne prejem« ke. Z novo službeno pragmatiko se je pa le delno in za kratek čas odpomogio po» trebam drž. nameščencev, ker se je stana« rina v prečanskih krajih 24«kratno povišala.
Najmanj ali skoro nič je pa prinesla služ« bena pragmatika drž. policijskim uslužben« cem, ker so se jim istočasno ukinile vse bo» nitete, ki so jih imeli pred uveljavljenjem pragmatike. Najbolj pereče vprašanje je plačilo za čezurno delo, za katero so bili sicer skromno in v kronah plačani, vendar pa niti tega nimajo.
Naši mesečni prejemki so popolnoma ena« ki plači drugih tirž. nameščencev, ki vrše službo Ie v določenih uradnih urah, dočim moramo policijski nameščenci opravljati službo dnevno po 12 in še več ur, ako za« htevajo to gotove časovne razmere, s vse brez posebne nagrade. Čl. 40 zakona o drž. uradnikih in drugih uslužbencih navaja: »Za stroke ali krajine, kjer se opravlja služba s stalno zvišano pozornostjo ali s posebnim naporom n'! z izvestno nevarnostjo za živ« Ijenje ali zdravje drž. uslužbencev ali za stroke, ki se po svojem značaju posebno odlikujejo, prav tako pa tudi za poedine službene položaje ne glede na značaj st.o« ke, ki se nekoliko dviga nad skupino, v ka« tero spadajo, pa vendarle ne morejo biti uvrščeni v vi!Jo skupino, odredi ministrski svet sporazumno s fin. odborom Narodne skupščine posebne doklade na plačo, bodisi v denarju ali naravi.« Kljub vsem doseda« njim prošnjam na podlagi navedenega čle« na pa ne dobivamo že od aprila 1924. ni« k..kih doklad za to čezurno delo. Ako velja ta člen za katerokoli stroko drž. nameščen« cev, mora predvsem in v prvi vrsti ve« Ijati za organe javne varnosti«policijo. Jas« no je. da je zakonodajalec pri stilizaciji čl. 40. omenjenega zakona imel predvsem v mi« slih našo stroko, ki je specijalna varnostna oblast v državi, vzdržuje javni mir in red, ščiti državno in zasebno imovino in skrbi, da se zakoni in odredbe točno izvršujejo. Policijski organi ne poznarro ne nedelj ln praznikov, ne poznamo nobenih ovir in tež« koč, ter moramo vršiti službo ob vsakem vremenu in kljubovati vsem vremenskim nc« prilikam.
Za izvršcanje tako naporne in življenja sevam« slu-bc je Mmoobsebi umevno po»
Olavni odbor Aero - kluba v Beogradu je priredi! letalsko razstavo, ki se je otvorila v soboto, dne 17. t. m. ob pol 11. dopoldne na Obiličevem vencu št. 6 ter bo odprta štiri dni. do 21. oktobra. Prostor za razstavo je da! na razpolago beograjski trgovec Miletic, ki je znan kot dobrotnik in podpornik naše avijatike. V njegovi hiši je razstavljen poleg drugih predmetov tudi zanimiv star aparat Bleriotovega tipa, ki je svoj čas letal nad Skadrom.
Nocoj ob 21. bo v prostorih Oficirskega doma prijateljski večer, katerega se udeleži posebno številno častniški zbor. V pondeljek bo razstava naprej odprta, v torek popoldne pa bo predaval inženjer Tadij Sondermayer v dvorani nove univerze o avijatiki. Predavanje bodo Izpolnjevale skioptične slike. Danes, jutri in pojutrišnjem zvečer bo svetil v Beogradu tudi velik propagandni reflektor, ki bo opozarjal prebivalstvo na poset razstave. Letalska razstava je prva prireditev te vrste v naši državi in bo nedvomno krepko podprla razvoj naše avijatike.
Živinorejska razstava v Tr-
Trbovlje, 17. oktobra.
Danes dopoldne se je vršila v Trbovljah živinorejska razstava, za katero je vladalo med našimi kmeti že dalje časa veliko za* nimanje. Prostorno občinsko sejmišče je bi« lo polno prijavljene razstavljene živine, ki jo je bilo natančno 149 glav, namreč 25 parov volov, 49 krav, 25 telic, 22 juncev in 3 biki Poleg tega pa je bilo sejmišče nabito polno ljudi od blizu in daleč, ki so prihiteli tudi na jesenski Lukežev sejem, ki je poleg spo« mladanskega sejma sv. Jederte najboljši. Iz. brana delavska godba je v presledkih prav pridno igrala narodne komade, tako da je bilo razpoloženje prav svečano, kakor na« lašč za prvo živinorejsko razstavo po vojni v Trbovljah.
Prvi živinorejci so pričeli prihajati ob 9. dopoldne, polnoštevilno pa so bili zbrani še« le ob 11. Oči vseh prisotnih so se ozirale na oder. V njegovem ozadju so bile razstav« Ijene nagrade, 21 po številu, nalepljene na karton, ki je imel obliko grbov. Razstavo jc otvoril kmalu po 11. g. Dominik Kolenc kot predsednik Kmetijske podružnice. Uvo« doma je pozdravil zastopnika Kmetijske družbe, tajnika inž. Rado Laha, in živino« zdravnika Lovro Tepino, oba iz Ljubljane. Govoril je predvsem o težavnem položaju trboveljskih kmetovalcev. Zatem je stopila v akcijo ocenjevalna komisija, obstoječa iz predsednika g. Tepino, inž. Laha, trbovelj« skega živinozdravnika Oskarja Deva, taj« nika Adolfa Jesiha in dveh kmetovalcev: Dominika Kolenca in Rudolfa Ahaca.
Ko je bilo premovanje med nestrpnim pri« čakovanjem končano, je poda! kratek re« ferat g. inž. Lah, ki je naglašal glavne smer« niče umne živinoreje. Povdarjal je, da je razstava pokazala dober plemenski materi« jal, ki se da še mnogo izboljšati. Cilj mora biti, vzreja dobrih mlečnih krav, ker prina« ša mlekarstvo večje koristi. Za vzrejo dobrih mlečnih krav je treba preskrbeti najprej do« bre plemenske bike, ki izhajajo iz dobrih mlečnih staršev. Ker je v tukajšnji živini splošno premalo mlečnosti, bi bilo umestno vcepiti semkaj nekoliko krvi montafonske pasme, ki je zelo mlečna. S tem ni rečeno, da se vpelje montafonska pasma v ta okraj, ampak samo nekoliko njene mlečne lastno; sti potrebuje naša siva živina. Prav tako je potrebno, držati se že udomačene sive in pšenične živine, ki postane prav tako do« bičkanosna kakor druga, le da jo je pri« merno vzgajati.
Za poročilom g. Laha se je vršila razde« litev nagrad v celotnem iznosu 6400 Din Premije so bile sledeče razdeljene: Za vole nad 2 letoma, v parih: prvo nagrado v zne« sku 500 Din Marija Durnik, Sv. Katarina: dve drugi v znesku po 400 Din Jožo Frajle, Retje 13, in Pongrac Knaflič, Knezdol: tri tretje v znesku po 300 Din Martin Gričar, Plesko, Roza Kmet, Ojstro, Matevž Lukman, Retje. Za junce, posamezne: tri premije po 200 Din: Matevž Lukman, Retje, Dominik Kolenc, Gabersko, Ignac Štravs, Sv. Marka. Za tetice, posamezne: tri premije po 300 Din: Filip Tekavc, Planinska vas, Alojz Ce« stnik, Knezdol, Ivan Jerman, Knezdol. Za krave posamezne: tri premije po 500 Din: Rudolf Ahac, Planinska vas, Ivan Urbajs. Praprotno, Amalija Keršič, Trbovlje; tri premije po 300 Din: Ignac Štravs, Sv. Mar« ka, Antonija Stakne, Trbovlje, Jože Hauk, Loke; tri premije po 100 Din: Ivan Prislan, Gabersko, Martin Plaznik, Hrastnik, Franc Zupan, Praprotno Za Hka je prejel diplr» mo, ki pa mu jo bodo poslali šele po pošti, Franc Strars, Knezdol.
Pogled v »Koroško razstavo v LJubljani,
JEŽICA. Da ima tukajšnje sokolsko društvo tudi mnogo nasprotnikov, spričo kleri-kalnosti občine nikogar ne preseneča. Ali tudi sovražnost mora poznati neko mejo. Zato obsojamo kot nedostojen, za učiteljstvo !n za večino staršev razžaljiv čin dogodek, ko je ob priliki zadnje Sokolove prireditve prišel cel organiziran trop miadeni-čev pred šolo, sramotit in odganjat mladino, ki je biia s svojimi učitelji namenjena k javni telovadbi Sokola. Tja jo je namreč — kakor doslej še vsako leto — tudi letos povabilo društvo in ponudilo vsej šolski mladini prost vstop. V tem vabilu ne moremo najti nič slabega, nasprotno, v nje-m vidimo plemenito prizadevanje resnega društva, da da nepremožni mladini priložnost, ogledati si koristno stvar. Vedno nas je veselilo, kadar je požrtvovalno učiteljstvo ob svojem prostem času seznanjalo mladino z napravami, ki izven šole dopolnjujejo njeno vzgojno delo. Telovadbo so prosvetni organi spoznali za vzgojno toliko potrebno, da so jo uvrstili celo v učni red ljudske šole. Naša borna šola telovadbe seveda v danem položaju ne more dovolj gojiti. Zato moramo s stališča skrbnih staršev in strpnih občanov le pohvaliti prpravljenost šole, da ob priliki javnih nastopov naših telovadnih društev opozarja mladino na vrednost in napredek telovadbe. Naglašamo potrebo, da naj bi poleg Sokola tudi druga društva seznanjala r.a ta način mladino s svojim znanjem. Razpolaganje z mladino pripada seveda le staršem In šoli. Zato naj se v to v prihodnje več ne vtika ne tisti trop vro-čekrvnežev in ne tisti gospod orlovskega društva, ki je hetel s siadkorčki izvabiti mladino izpred šole tn od Sokolove telovadbe. — Več staršev.
GOLO PR! IGU. Po skoraj 12-letnem omahovanju in odlašanju smo se vendar zedinili vsi tukajšnji prebivalci ln začeli graditi novo šolo. Stavba že stoji, ie žal da se morajo razna zidarska dela zaradi mokrega vremena odložiti na pomlad. Iz teh razlogov bo možno le delna mizarska dela do spomladi izgotovitl. Naš! otroci so že mnogo časa brez pouka ln komaj čakamo prihodnjega leta, ko bodo otroci zopet všo-lani. Ponosno stoji naša stavbica na najbolj razgledni točki proti beli Ljubljani. Iz daljave se nam bleščijo Kamniške planine, Karavanke in včasih ob solnčnih dneh se prikaže tudi stari očak Triglav.
HOTEDRŠICA. Nebratsko bi bilo, ko b! se mi Hotenje!, ki smo trpeli 2 leti pod italijanskim jarmom, ne spominjali ob priliki nesrečne petletnice plebiscita ubogih koroških bratov, ki jim še n! zasijala zlata zarja svobode. Saj vidimo in slišimo vsak dan preko bližnje državne meje, kako kruto Je tujčeva pest, pa bodisi Italijanska ali nemška. Zato smo se zbrali dne 11. oktobra vsi brez razlike strankarske pripadnosti v čital-niških prostorih ter priredili skromno, našim razmeram primerno »Koroško akademijo«. Mnogoštevilno zbrano ljudstvo ie sledilo pozorno govoru in deklamacijam, neizbrisen vtis pa Je napravila na vse gledalce živa slika, izza katere se je čula neskončno žalostna koroška «Oor čez lzaro». Nabralo se je pri tej priliki 200 Din za Jugoslovensko Matico. Skupni nastop hotenj-skih društev je pokazal, da naše ljudstvo čtrti s koroškimi brati in da zna podrediti strankarske interese visokemu cilj« popolnega narodnega ujedinjenja. Upamo trdno, da ni daleč dan, ko bomo rekli z našim govornikom: «Mi vstajamo, a vas le strah!«
A1ETLIKA. Tukajšnja šola le začela graditi svoj šolski oder. Stroški zanj so prora-čunani na 15.000 Din. Razveseljivo |e, da ie naš denarni domači zavod Iz ljubezni do mladine z zneskom 1000 Din podprl to dobrodelno delo. Šolsko vodstvo in učiteljski zbor izreka tem potom zahvalo odboru metliške «Prve imeniike posojilnice, ki je s tem velikodušnim darom položila temelj zgradbi m obenem dokazala, da so v odboru možie. ki znajo ceniti pomen vzgoje mladine. Tudi igra »Mati«, ki Je bila uprizorjena v korist novemu šolskemu odru, je izpadla izvrstno ln prinesla lepo vsoto. Prva predstava na novem šolskem odru se bo igrala že 1. decembra.
NOVO MESTO. Na pobudo podružnice Jug. Matice so narodni društva v N>,vem mestu priredila v soioto dne 10. rktrbra • Koroški ve".cr». Občinstvo ie v ve':k»-<n številu napolnilo prostorno dvorano v Narodnem domu. Sodeloval je salonski orkester pod vodstvom sodnega svetnika B. Romiha. Glavni govornik prof. J. Kovač je orisal junaško dobo Slovencev, ki so v svobodni državi rmeli svoje središče v Koro-tan-j in predli! dolgo dobo trpljenja pod nemškim gospostvom. Lep! sta bili dekla-
macij! četrtošolca E. Puclja ln učenca osnovne šole S:ojana Groma. Sedmošolec St Pretnar je v svojem govoru kot glasnik probujene omladine poudaril krepko voljo slovenstva in slcrvanstva, da dvigne svoje zatirane rojake v svobodo in jih pridruži ve liki jugoslovenski domovini. Oktet pod vodstvom g. učitelja J. Puša je zapel več koroških narodnih pesmi, ki jih je občinstvo z živahnim odobravanjem sprejelo. Zaključni učinek je b;l določen dramatskemu prizoru, ki mu je bil naslov: Koroška — vstala boš! Celotna prireditev Je popolnoma uspela.
AH pojdemo v Lyon?
Dve veliki nalog! čakata jugoslovensko Sokolstvo prihodnje leto. Začetkom julija bo v Pragi VIII. vsesokoiskl zlet in z nJim združena tekma za slovansko prvenstvo. Vprašanje o udeležbi na češkem zletu Is slovanski tekmi je za jugoslovensko Sokolstvo rešeno samo po sebi. Ni dvoma ln n« sme ga biti Klede te udeležbe, zakaj povsem jasno In razum!'ivo je, da se bo naie Sokolstvo obeh prireditev udeležilo, in to z veseljem in navdušenjem, saj gre brat k bratu. Jugoslovensko Sokolstvo si bo v Prag; nabralo novih izkustev in novih moči za svoj napredek. Tekma za slovansko p r venstvo bo za nas posebne važnosti ln zanimanja. pa tudi v nekem oziru večje vred. nosti nego so mednarodne telovadne tekme.
Koncem maja o binkoštih pa bodo tudi mednarodne telovadne tekme v Lyonu. Odločitev o udeležbi na mednarodni telovadil! tekmi pa še ni padla, to vprašanje je še od. prto in neodločeno. Ne gre pri tem zaradi pripravljenosti naših tekmovalcev. Imamo na razpolago izboren materija! ln se ne bojimo, da bi s svojo udeležbo doživeli liasko. Toda udeležba na mednarodni tekmi zahte va mnogo denarnih žrtev in zato smo še v dvomih, ali gremo v Lyon aH ne. JSS s svojimi skromnimi dohodki ne more financirati drage ekspediclje na Francosko Iz lastnih sredstev. Zato je na zadnji odborovi seH v Zagrebu bilo sklenjeno, da rešijo to vprašanje župe same s tem, da se zavežejo preskrbeti za udeležbo potrebna sredstva. Ako se sokolske župe Izjavijo proti financiranju, potem jugoslovensko Sokolstvo tokrat ne bo udeleženo na mednarodni telovadni tekmi.
ALi je za nas udeležba važna, o tem menda nj potreba mnogo razmišljati. Doslej smo se udeležili že štirih mednarodnih telovadnih tekem, na katerih smo častno nastopali in varovali sokolski ugled na mednarodnem poprišču. Tudi lanska udeležba na Olimpi adi — prvič na tem tekmovališču
—	je bila za naše Sokolstvo In za našo državo nad vse častna, saj smo odnesli prvenstvo. Nedvomno je, da z našimi nastopi nele dvignemo ugled jugoslovenskega Sokolstva ampak tudi ugled naše države. Bila bi torei dolžnost države same, da skuša omogočiti našo udeiežbo na mednarodnih tekmah, toda naša politika nima smisla za take stvari, zato smo navezani na lastno moč.
Do 1. decembra morajo vse župe zagotoviti denarne prispevke, potem se začno takoj priprave za treniranje tekmovalcev. Po številu članstva so odmerjeni prispevki za udeležbo na tekmi. Gotovo tudi za župe, ki ne razpolagajo z veliko gotovino, te žrtve niso lahke. Toda kakor izgleda se mnoge župe zavedajo velike važnosti, ki bi Jo dosegla naša tekmovalna vrsta s svojo udeležbo v Lyonu. Ze več žup je sklenilo — kakor se čuje — da so pripravljene preskrbeti nanje odpadle zneske. Ni jih strah pred gmotnimi žrtvami, gledaoč pred seboj le ugled Sokolstva. To je razveseljivo dejstvo, ki kaže dobro vzgo'o sokolskega članstva. So Pa med župami tudi take — menda dve.
—	ki nimajo poguma doprinesti denarnih žrtev za udeležbo v Lyonu.
Ni še torei gotovo, kako bo Izpadla odločitev. Vsekakor pa je odločitev važna ln zato z zanimanjem pričakuje Sokolstvo ia naklonjena javnost razrešitve tega vprašanja.
Novomeška sokolske žtroa
Prošla nedelja je bil pomemben dan za Sokolstvo v novomeški sokolski župi. Ob pol 10. je otvoril starosta novomeške sokol« ske župe dr. Ivan Vasič prvi vaditeljski te« čaj s historičnim in programatičnim govo> rom, ki bo ostal gotovo vsem navzočim ži» vo v spominu in jim dajal podbudo pri so« kolskem delu. Otvoritvi, ki se je vršila ▼ dvorani mestne posvetovalnice, katero Je dal br. župan dr. Josip Režek rade volje na razpolago, za kar mu bodi izrečena jav« na sokolska zahvala, je prisostvovalo tudi
nekaj fiaao* norome&eg« »okoiskegi dn» ttva ter več naraščaja. Društev je sastop«, nih na vaditeljskem tečaju devet in so go. jenci ptzno sledili predavateljem. Tudi pre« davanja so bila zanimiva in strokovno do« vržena. Ves vaditeljski tečaj je razdeljen na sedem do oser nedelj, tako da bodo mo« gli gojenci dobiti zadostno vaditeljsko ipo. »ob nos t in bo imel« tupa končno le nekij vaditeljev, ki jih povsod, zlasti p« na deželi primanjkuje.
Pri tej priliki p« moramo zopet pribiti žalostno dejstvo, d« nekatera društva kljub opominu in soglasnemu sklepu T. O. župe, da ne sme nobeno druitvo izoatati od vadi. teljskega tečaja, niso spoznala vrednosti do. brih vaditeljev, ker bi sicer ne bila iz» stala in bi poslala n« tečaj vsaj po enegt telovadca.
Vaditeljski tečaj prt v iakreno pozdnvljt, mo, gojencem tečaj« želimo mnogo uspehi ia jim kličemo bratski Zdravol
Popoldne sc je vršila seja odbor* sokol, ske župe Novo mesto, n« kateri J« bilo if stopanih 14 društev. Po poročilih posamez. nih funkcijonarjev in debatah se je prešlo n ■ nadaljnji dnevni red, čig«r prv« točka je bila ustanovitev glasil« tip Ljubljana, Mi« ribor. Celje, Kranj in Novo mesto. Skle« pati se ni moglo definitivno, ker delegati ni« so mogli podati točno število naročnikov in to nsjveč iz razlog«, ker se ni vedelo m ceno vestnik«. T li so bil« mnenja raznih društev deljena. Zato se je sklenilo predla« gati župi Ljubljana, naj skliče sestanek v svrho natančnejših informacij. V celoti pa je odbor sprejel to vest z odobravanjem znanje in pozdr«vlj« ustanovitev skupoegt glasil«
Druga točk« glede prispevkov z« tekmo v Lyonu se je rešil« tako, d« bo vsako dru« štvo z manjšim zneskom prispevalo, rr.id temi tudi on« društva, Id ne bi bila obvez« n« po sklepu odbor« JSS, vendar p« bo tež« ko prispevati celotnim zneskom, ki odps« de n« tu po, ker društv« pač težko zmaguje« j< denarne d«jatve. Ker bo p« t lupi for. mir«n« vrsta te!ov«c;ev, ki se bo udeležil« Izbirne tekme za tekmo v Lyonu pod rod. st-om br. Leona 5t ik!ja In bodo morsls imeti več skupnih treningov, se je sklenilo, d-? pod. re župa trdi te telovadce z dcn«r. nlm prispevkom.V nadaljnib točkah }e bilo sprejetih več ; red'ogov ln »e je r«rpr«vljslo zlasti o zletu v Prago ter za to določenih zletnlh fondih, Id naj se -t-\ druitvih ust«, nove. Odbor je sprejel ▼ župo društvo Sko« clj«n pri Mokronogu, ki mu želimo k«r sti« več napredka. Zdravo!
Otvoritev Sokolskega gledališča na Viča
Danes 18. t. m. otvori sokolski tfedaJšk! oder na Viču »vo)o peto sezono z narodno igro »Rokovnjačl«. Pred dobrim! petimi leti si je viški Sokol postavil svoj Talifln hram, na katerem Je uprizoril že več dobro uspelih iger. Kljub raznim tehničnim nedostat-kom, bodisi radi kulis ali razsvetljave mere viški Sokol zaznamovati v preteklih letih prav častne uspehe. Predvsem j« to zasluga j neumornega brata Borštnika, ki Je skoro vseh pet let režiral večino Iger, kolikor jih ie uprizoril Sokol. Seveda so mu pri tem pomagal! tudi ostah bratje, med katerimi so uekateri še danes ostali zvesti svojemu pr. vemu režiserju ia voditelju.
Do danes Je Sokol uprizorfi približno SO iger in priredil več zabavnih večerov te poučnih predavani, ki so bila dokaj dobro poteča na. Da pa se nI mogel dramatični od-tek povzpeli do one viiine, kakor je biia želeti, je bflo največ krivo to, da n| bilo potrebnih kulis In pa razsvetljave, od kate-re je veliko odvisen uspeh posameznih predstav.
Z letoSnJo, nekako slavnostno sezono si je viški gledališki oder s pomočjo agltaegz brata Gašperina nabavil neka; novih kališ in pa moderno električno razsvetljavo, ki bo ustrezala vsem pogojem, da »e bodo predstavo mogle vriltt z kar največjim uspehom.
Da pa bodo uspeiti letošnje sezone Cirn največji, je dolžnost vsega članstva, da se z ljubeznijo oklene prosvetnega dela sebi v korist, Sokolu pa v čast. Kakor Izvemo bo Sokol v mesecu decembru na svečan način proslavil svoj petletni oderski Jubilej, v zvezi z častnim večerom svojemu dolgoletnemu režiserju bratu Borštniku.
2elimo vlškemu Sokolu na prosvetnem polju kar najlepše uspehe za izobrazbo svojega članstva. Zdravo!
Ljubljanski Sokol priredi v četrtek 29.
oktobra točno ob 8 zvečer v svoji telovadnici v Narodnem domu naraščaisko akademi io. katere čisti dohodek ;e namenjen za delno kritje potnih stroškov naraščaja v Prago, kjer se vrši prihodnje leto vsesokoiskl zlet. Na to prireditev vabimo cenj. roditelje in prijatelje sokolskega naraščaja. Zdravo! — Odbor.	1985
Sokol Ptuj otvori ciklus svojih zimskih predavanj v nedeljo dne 8, novembra. Ta dan nas obišče starosta JSS br. E. Gangl, k! bo ob štirih popoldne predaval deci in naraščaju, dočim se vrši predavanje za članstvo in prijatelje Sokolstva cA osmih zvečer v Društvenem domu v Ptuju Vabimo sosedna br. društva, da se polnoštevilno udeleže tega predavanja. Vlakovne zveze zelo ugodne.
Sokolsko gledališče v Radovljici naznanja. da igra »Vozel« v nedeljo 18. t. m. ra<8 smrti br Ivana Der niča odpade In se vpri-zor| prihodnjo nedeljo 25. t m. ob pol štirih popoldne.
Sokolsko društvo Koroški Beta-Javor-
nlk ie petletnico nesrečnega koroškega plebiscita na lep načta In primerno proslavilo. Trpljenje naših koroških bratov onstran Karavank nam je v lepih in zbranih besedah orisa! br. Ferdo Perluga. Pri slavju je primerno sodeloval tudi domači tamburaškl zbor, šolski naraščaj pod vodstvom br. Per-luge pa je nastopil z deklamacljami. Večer ie potekel v popolno zadovoljnost polnoštevilno zbranega občinstva.
4
J.-i...
«
Domače vesti
Smola
Tudi naše eselesarie ie (poleg drugih) zabolelo, ko se ie sestal dr. Žerjav v Ljubljani na kolodvoru z ministrskim predsednikom Pašičem. Pomislite: Dr. Korošec se ie peljal v daljni Evian les Bains. a Pašča niti videl ni. kakor je trdil pred tedni sam »Slovenec* s prikrito jezo Dr. Zeriav pa je šel samo na kolodvor in Pašič se mu je pripeljal nasproti. Sedai ugibajo pri »Slovencu«, kako je to mogoče in kako ie zvedel dr. Zeriav. da pride Pašič v Ljubl;ano. Pri »Slovencu* zvedo namreč tako stvar vedno 24 ur prepozno. Kaj pa. če je Pašič sam sporočil dr. Žerjavu, da se bo peljal skozi Ljubljano? Naj povprašajo pri Pašiču. — morda iim bo povedal. In celo čaj ie pil dr Žerjav s Pašičem. dr. Korošec pa v Evian les Bains še slatinske vode ne. kar se je celo Radiču posrečilo.
To je res smola in škandal!
_ M. A- C.
*	Jugoslovensko novinarsko ndruienje,
sekcija Ljubljana, ima izredni občni zbor v nedeljo. 25. t. m. ob 10. dopoldne, kavarna Emona. Na dnevnem redu poleg drugega: poročilo o skoplianskem kongresu In volitve odbora.
*	Promocija. Diplomirana sta bila na zagrebški visoki šoli naša ožla rojaka g. Jo-ško Tršan za inženjerja agronomije in g. Fianjo Stepančič za inženjera forestik.e. Oba mlada inženjerja sta bila več čas svojih študij vneta in delavna člana akademskega društva »Triglav«. Čestitamo!
*	Vprašanje Sv. Nauma deflnitlvno rešeno Albanski parlament je te dni ratificiral odlok veleposlanikov glede Sv. Nauma in Vrmoša ob Ohridskem jezeru. Tako je to obmejno vprašanje med našo državo in Albanijo rešeno na kompromisni bazi v korist obeh držav. Sedaj so rešena vsa naša obmena vprašanja in nimamo več teritorijalnih sporov z nobenim sosedom.
*	Pravilnik o radio-aparatlh. Ministrstvo pošte in brzo!ava je izdalo nov pravilnik o rtdio-aparafh. Po novem pravilniku sme vsak državljan imeti radio-aparat, v manjših krajih pa je dovoljena tudi uporaba aparata z reakcijo.
*	Plačevanje telelonske naročnine. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se v krajih, ker je več telefonskih naročnikov, telefonska pristojbina plačuje potom pjlož-nice pošrne hranilnice.
*	Naša železniška mreža. Po najnovejših podatkih prometnega ministrstva znaša danes naše železniško omrežje 10.011 km In sicer: 6756 km proge normalnega tira. 2525 kilometrov proge ozkega tira po 0.76 metrov, 545 km proge ozkega tfra po 0.60 m ter 183 km proge po 1 m širine.
*	Nakup aromatičnega tobaka. Posebna komisija državnih monopolov je odpotovala te dni v Smirno v Mali Aziji, da nakupi tamkaj soH in večio množino finega aromatičnega tobaka. Aromatični tobak se bo meša! z našimi domačimi vrstami tobaka
*	Sežigan e dinarskih novčanic. Ker se je izdala v promet že velika množina kovanega drobiža po 2 Din, se je vzela Iz obtoka sorazmerna množina bankovcev po 1 Din, ki so za cirkulacijo že popolnoma nesposjonf. Ta papirnati denar se izroči delegacijam finančnega ministrstva, kjer se komistjo-nelno prešteje. Ves ta papirnati drobiž se potem sežge.
*	Sporren k kralju Petru v Bosanski Gra. dlški. V Bosanski Oradiški odkrijejo prihod-rji mesec spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik, ki je že dogotov-Ijen predstavlja kral'a kot hercegovirtskega vstaša s puško v rokah v naravni velikosti Kot vodja bosenskih vstašev je kralj Pete-irrel v Bosanski Gradiški dalje časa svoj glavni stan.
*	Za avVatfko ln volno mornarico. V težnji, da se naša vojska čim prej ln čim bolje opremi, so rr.«--^-,;,,; krog; Izdelali program, v katerem je posebna pozornost posvečena avijntiki. Uvedla so se pogajanja z neko francosko tvrdko glede ustanovitve tovarne za Izdelavanie zrakoplovov v Jugoslaviji. Poga:anja bodo v kratkem zaključena Trt Francozi so pristali na to, da se v projektirani tovarni izdeluieio samo železni deli in motor i. dočim se bodo leseni d»!l Izdelovali v novosjdski tovarni »IkiruSi, ker se je izkazalo, da je nien materija! ta njena i7delavd boljša kakor pri drugih podjetjih. Kakor javljajo iz Beograda, so se Francozi nadal e obvezali, da bodo v ome-nienj tovarni Izdelovali pozneje tudi motorje. V zvezi s tem predvideva vojni minister poveč?n;e kadra avi:atikov. kakor tudi zavarovanja njihovih rodbin. Zavarovalna svota bi znašala zaenkrat 50.000 Din Posebna pozornost se bo posvetita tudi potrebam naše vojne mornarice. To vprašanje pa se mora zaradi pomanjkanja materijalnlh sredstev le postopoma reševati.
*	Kaj Je t orožnlšklm zakonom? Pišejo ram: Sčasoma jj bilo vsem kategorijam državnih nameščencev regulirano odnosno osigurano nfhovo eksistenčno vprašanje, nerešeno je pa do danes ostalo vprašan e orožništva. Dne 9. avgusta L 1923. Je stopil v veliavo tudi novi zakon o usirojstvu vojske in mornarice. V ta zakon bi moralo biti uvedeno tudi orož.iištvo. ker predstavlja kot vse drugi vojaške stroke sestavni del armade. Iz kakega razloga ni bilo orožnlštvn sprejeto v ta zakon, nam ni znano. Obljuho-valo se nam je sicer že takrat, da je v delu tudi zakon za orožništvo. ki bo v najkrajšem času Izgotovljen ter podložen v pretres Narodni skupščini, kar pa se do danes še ni zgodilo. Radi tega zav'ačevanja je v težki treri prizadeto vse orož.iištvo osobito pa starejše moštvo, ki je radi fižične nesposobnosti pnmorano iti v poko:. a pokojnina znaša za narednika, ki je odslužil 30 aktivnih let komaj 570 din mesečno z draginjsko doklado vred. Ker se nahajamo neposredno
pred zasedanjem Narodne skupščine, apeliramo na naše narodne poslance, naj na pristojnem mestu zahtevajo, da pride pri bodočem skupščinskem zasedanju tudi naš tako težko pričakovani zakon v pretres. — Prizadeti.
*	Popravilo dravskega mosta v Ptuju.
Okrajni zastop v Ptuju bo pričel 19. oktobra t 1. popravljati dravski most v Ptu u. Skrbelo se bo, da se radi tega promet ne bo oviral. Opozarjajo se vozniki in avtomobi-listi na skra no pazljivost, da se ne zgodi kaka nesreča ker okrajni zastop ptujski ne prevzame nobene odgovornosti, posebno če je povzročila nesrečo neprevidnost voznika Posebej pa še povdana. da se navzlic skrbi za neoviran promet ne more zagotoviti, al: bo prevoz za težke tovore ali tovorne avtomobile mogoč ali ne. To naj služi voznikom in avtomobilistom kot opozoritev za čas, dokler ne bodo popravljalna dela mostu končana.
*	Izvoz naših čebel v Francijo. Kakor znano, so naše slovenske čebele med čebelarji tudi v tujini na najboljšem glasu. Par let pred svetovno vojno se ie bila pričela organizirana akcija za Izvoz naših čebel v Ameriko. Vsled vojne pa se je ta akcija izjalovila. Sedaj se francoski čebelarji zanimajo za naše čebele rn veliki čebelarski zavod U!ysse Fabre v Vaisonu je prevzel nalogo, da organizira izvoz naših čebel v Francijo.
*	Udruženje železniških člnovnlkov SflS priredi danes, v nedeljo skupe.i izlet č'ai-stva v Ormož, kjer je po dohodu vlaka v restavraciji g. Bauerja sestanek članstva. Zvečer ob 7 je družabna prireditev sekcre Cakovec-Ormož-Ptuj. na kateri sodelujeta Zidanmoški oktet in znameniti Serajnikov kvartet. Vabljeni so vsi železniški uriJni-niki z družinami in njih prijatelji. Odhod iz Ljubljane danes z vlakom ob 12. 10 opoldne. Povratek iz Ormoža ob 24.50 z brzovlakom.
*	Za Jugoslovensko Matico daruje g- Lu-dovik Plavšak, Sv. Jurij ob Taboru mesto venca na gomilo umrlega prijatelja g. Leop. Cimperška Din 100. Nadalje so darovali g. Fuchs Anton. Apače In prijatelji za koroške Slovence Din 50.
*	Italijanske žalitve Beograda. Italijanski list »Illustrazione Italiana« je objavil v nekem dopisu iz Beograda ce'o vrsto žalitev na račun naših oficirjev, avi,atikov. mesta Beograda in njegovega prebivalstva O kavarni. v kateri so se pred Vidovim dnem 1. 1914. sestajali Princip in tovariši, pravi, da se ie tu sestajalo nekaj razbojnikov in se dogovarjalo v pritlični sobi o umoru nadvojvode Franca Ferdinanda. O beograjskem prebivalstvu trdi, da ga tvori o večinoma gorjanci, pastirji, nosači In delavci. Prebivalstvo in ulice so bolj zanikrne kakor v kateremkoli mestu Male Azije. O naših oficirjih piše. da so neokretni kakor lutke, medtem ko govori o naši aviatiki enako za-ničljivo. Kakor poročajo, so zaradi tega napada ptoglasili dalmatinski nacijonalisti boikot nad tem italijanskim listom.
Ainundšenč
polet na Se v. pol pride v i-r a tkem
v kino «Dvor».
*	Sokolsko društvo v Šoštanju pri edi danes v nedeljo 18. t. m. popoldne ob treh vaško šalo: »Vozel«. Za obilen obisk se priporoča odbor.	1984
*	Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posarreznj zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v L'ubljani In njene podružnice.
*	Nekvalificirani trgovski potniki. Podpisano društvo poziva vsa podjet a. ki zaposlujejo nekvalificirane moči kot potnike, da jih nadomeste s kvalificiranimi potniki, ki jih »e dovolj na razpolago, ker bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni priti na dan z imeni. Obenem prosimo vse naše člane, da nam javijo vse tvrdke, ki imajo nekvalificirane potnike. — Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov za Slovenijo. Ljub'jana
*	Oospodin'a ne trudi se, saj imaš itak preveč dela! Kupuj za juho in prikuho izbor-ne makarone, nudelne in druge testenine znamke »Pekatete«! Mož te bo vedno pohvalil!
*	Pralnica, likalnlca In popravljanje perila
Šimenc. Kolodvorska ulica 8. Najsolidne.ie in najlepše delo v Ljub! ani.	1978
*	Ljudem, ki so telesno slabi, onemogli, za delo nesposobni, povzroča naraven Franc Jožefova grenčica prosto kroženj« krvi In zvišuje njihovo miselno in delavno sposobnost. Prvovrstne klinike dokazujejo, da je Franc-Jožefova grenčica najsposob lejše sredstvo, najviš:e medicinske vrednosti za odprtje čreves. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, in trgovinah z mineralnimi vodami.
*	Ko Ustje odpada, ie čas, da mažemo sadno drevje z Arborinom. Kilogram stme Din 10 in se dobi pri tvrdki Chemoteehna družba z o. z. Ljubljana. Mestni trg 10 (na
dvorišču ).
Norveško ribje olje (Dorsth) in emulzi o parantirano prisvo med' ri' alno rri-oroča leVarna Bahovec, Llobljana, (pri čevlfar-kem mns'u).
češkega in angleškega sukna mo"ke ohlek". damske kostume in plašče po metr 2*5 ' do 3*20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od Din 250 naprej v razpoš Ijalnid
JOSIP IVANČIC. L ubit a na, Miklošičeva cesta 6*. 4.
(Nasproti Iranč.škanske cerkve)
Oglelte si izložbe i Preorieaite se I
*	Spomenik padlim vojakom. V Novi Štifti pri Gradu se vrši prihodnjo nedeljo, dne
25	oktobra, slovesno odkritje spomenika za v vojni padle in pogrešane vojake. Slavnost se vrši ob desetih predpoldne.
*	Naši v Ameriki. Dne 20. septembra Je v okolic; Clevelanda strela ubila našega rojaka Ignacija Zeleznikarja, rodom iz cerkljanske župnije na Gorenjskem. Zeleznikar je bi! zaposlen pri tlakovan u ceste, ko je rastala nevihta hi so delavci iskali zavetja rod bližnjim drevesom. Nenadoma ie udarila strela in Zeleznikar se je mrtev zgrudil na tla Pokojnik je bil star 54 let in vdovec. V Ameriko je prišel pred 14 leti. — Eden najstarejših slovenskih naseljencev v Clevelan. du Alojzij Rehar in njegova soproga sta dne
26	septembra obha;3la svoio srebrno poroko. Par dni prej sta se pojočPa Alojzi Za-krajšek in g. Stanislava štefančič. — Umrl ie v Clevelandu ro ak Ivan Belčar v starosti 56 let. Delal je v topilnici svinca in se zastrupil s svinčenimi plini Rodotn je bil iz goriške okolice Umrl ie tu Ji Matija Hra-star, star 43 let. Pri delu ga je zadela kap. Rodom je bil iz Št Jerneja na Dolenjskem. V Ameriki ie bil 25 let.
*	Iso Lang v Stenjevcu. Iso Lang, ki Je bil na Dunaju aretiran in zaradi goljufije izročen našim oblastem, je bi! po predlogu n egovega zagovornika odpravljen v blaz-nico v Stenjevcu na opazovanje, ker so se po avil; pri njem znaki blaznosti.
*	Bogat lov tunov v Dalmaciji. Ribiči so te dni blizu Omiša v Dalmaciij vlovilj 17 tunov nenavadne velikosti. Posamezni eksemplari tehtajo nad 100 kg. Najlepši eksemplar so ribič! poklonili prirodosiovae-mu muzeju v Splitu.
*	Preprečena rudn'ška katastrofa. Kakor javljajo iz Fohnsdorfa na nemškem Štajerskem je v tamkaišn em rudniku prošlo sredo odpovedalo dvigalo v rovu. v katerem se ie nad 900 metrov globoko, nahajalo 300 delavcev. Med delavci v rovu je nastala velika razburjenost, ker je bi! izhod iz mučne situacije popolnoma nemogoč. Šele v četrtek popoldne je rešilna alkciia končno uspeh in so delavci z velikim naporom bili spravljeni iz jame.
*	Zastruplenje s sardinami v Splitu. V Splitu se je pripetil tragičen slučaj, da se ie cela neka rodbina zastrupila s sardinami. Pločevinasta škatlja je bila slabo zaprta in so se sardine vsled tega pokvarile.
*	Akcija učiteljskih upokojencev. Učitelji in učiteljice, ki so bili upokojeni, predno je stopil v vel.iavo novi uradniški zakon, ter se im je pokojnina odmerila po starem zakonu, so ministrstvu prosvete in Narodni skupščini poslali prošnjo, naj bi se im pokojnina odmerila po rovem uradniškem zakonu. V ministrstvu prevladuje baje tendenca. da se prošnji ugodi, tembolj, ker je število takih upokojencev razmeroma majhno.
*	Trgatev po štajerskih goricah j? s te n
tednom skoro končana. Splošno se sodi, da j; bila letos mnogo obilnejša od lanskegi leta, vendar pa kvaliteta zaostaja za okoli 2% Zadnji solnčni dnevi so izdatno pripomogd, da se !e trgatev nemoteno vršila. Upamo, da se bodo letos z vinskim izvozom v Avstrijo naš; kmetje precej opomogli. Povpraševanje po novem vinu je že sedaj precejšnje.
Iz L ju
• * s •
f?
Pijane
u— Klerikalci ln mestno gospodarstvo.
»Slovenec« je včeraj objavil zopet nov napad na gerentski svet, dasi se ie že ponovno blamiral. Na vsak način bi klerikalci radi našli dlako v jajcu, pa se jim vsak poizkus ponesreči. Včeraj je zopet objavil dolgo klobaso, s katero hoče dopovedati, da gerentski svet zapravlja mestno imetje. Trdi namreč, da je skleni' prodati neko zemljišče na Prulah za znatno nižjo ceno, kakor pa je kupil svet na Ljubljanskem polju. Informiral1 smo se o zadevi na pristojnem mestu ter zvedeli, da so vsi »Sloven-čevi» podatki nepravilni, da sploh ni bila sklenjena nobena pogodba zaradi prodaje mestnega sveta na Prulah in da tudi ne obstoja noben tozadevni sklep gerentskega sveta. Pritožba upokojenega ravnatelja J. legliča in tovarišev v tej zadevi na velikega župana bo zaradi tega zopet udarec v vodo in klerikalci s »Slovencem« vred b^do doživeli novo blamažo, ki jim jo odkritosrčno — privoščimo.
u— Za-ušnico za padlimi m umrlimi vojaki bo imelo Udruženje vojnih invalidov v sredo dne 21. oktrbra ob 10. uri dopoldne v stolnici v cerkvi Sv. Nikolaja v Ljubljani. Vabljeni so vsi zastopn:ki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, da se zadušnice po možnosti udeleže. Za invalide, vdove in sirote pa je dolžnost, da s svojo navzočnostjo poinoštevilno počaste spomin svojih tovarišev. — Izvršni odbor.
u— Zahvala. Ob 20-letnici našega društva smo prejeli nebroj čestitk. Naj prejmo vsi, ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoie simpatije, najp-isrčnejšo zahvalo naših pevskih sre. Ljubeznivost in naklonjenost naših prijateljev nam bosta v pobudo za nadaljne delo na poti izpolnjevanja v pro-speh jugoslovenske pesmi. Odbor »Ljubljan skega Zvona«.
u— Zahvala. Vsem. ki so se me povodom koncerta ob 20-Ietn:ci »Lluhlianskega Zvona« in I5-Ietnici mojega pevovodstva pri društvu na katerikoli način spomnil, posebno pa svojemu pridnemu, požrtvovalnemu in zvestemu zboru izrekam svojo najiskre-nejšo zahvalo. Zorko Prelovec, pevovodja • I.iublianskeea Zvona«.
* Zveza kulturnih društev v Ljubljani opozarja vsa svoja društva, osobito ženska društva na predavanie pripravl alnega odbora abstinentskesa društva »Treznost« v Ljubliani. ki se bo vršilo v torek, dne 20. oktobra ob pol 20 uri v »stalni higijenični točilnici na veleseimu«. Prosimo in pozivajo vsa društva da pokretu snujočega se društva »Treznost« obračajo čim več o paž-nio.
u— Opozarjamo na I. m!?dinsko predavanje, k! se vrš' dines dopo'dne ob II. url v dvorani Fiiharmoničr.e družbe. Na sporedu je glasba Rusov, Predavanje ie name-
njeno mladini bi stane spored 2.50 Din, ki
se dobi od po! U. dalje pred dvorano.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata se je v dobi od 8. do 14. oktobra v Ljubljani rodilo 23 otrok (15 moškega, 8 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojervčka, umrlo pa je 6 moških in 10 žensk, skupaj torej 16 oseb in sicer: 4 osebe za prirojeno slabostjo, 2 osebi za Jetiko, 1 za dušljivim kašljem, 1 za rakom, 1 za boleznijo na srcu, 1 za pljučnico, 1 za novotvorbo, 2 vsled smrtne poškodbe, 3 osebe pa vsled drugin naravnih smrinih vzrokov. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 3 na škrlatinki. 3 pa na davici.
u— Usoda »izumitelja« rotornega letala. K našemu tozadevnemu članku v četrtkovi številki «Jutra» n3m naknadno poročajo: G. Kare! Gligorin je obiskal na svoji turneji tudi Jugoslavijo, da tu propagira za svoj »izum«. Bil je v Beogradu, Novem Sadu itd., kjer je predava! pred izbrano publiko o svojem letalu. Imel je baje uspeh. Pršcl je tudi v Ljubljano in je priredil predavanje v Udruženju jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov. Pri tolmačenju svojih idej je pokazal, da more sloneti tako nemogoč izum le na popolnem nepoznanju aerodinamičnih zakonov. Zoper njegova izvajanja je nastopil že sredi predavanja g. inž. V. Koželj, takrat še dijak, in mu je v temperamentnih besedah povedal, da naj se o stvareh, ki jih ne razume, raje ne široko-usti. V debati, nastali koncem predavanja, v katero so posegli tudi naši gg. inženjerji, je doživel g. Gligorin popolni fiasko. V Ilustracijo njegeve osebe naj še pripomnimo, da je ime! namen, po predavanju nabirati za jugoslovensko aeronautiko ... Od nas je odše! v Italijo, Francijo, Anglijo itd., kjer je več ali manj uspel, dokler ga končno ni dosegla v Stuttgartu roka spravice. Veseli nas, da mu vsaj ml v naši mali Ljubljani nismo nasedli.
u— Ljubljanske organizacije opozarja odbor Jugoislov. novinarskega udrtrženja, da časopisje ne bo moglo delati rekiame za nobeno prireditev, ki bi bila napovedana za 1. decembra zvečer, ker se takrat kakor vsako leto tudi letos vrši popularna akademija v prid novinarskemu penzijskemu fondu.
u— Kollzejskl gledališki oder prosi vse
gospode in gospodične, ki imajo veselje do dramatike, naj se takoj priglase odboru. Otvoritvena predstava se vrši v nedeljo dne 8. novembra. Uprizori se veseloigra »Namišljeni boin.k«. Prijave se sprejemajo vsak večer od 8. do 10. ure v prostorih dijaške kuhinje »Domovine« na Dunajski cesti.
u— Gledališki oder Narodne čitalnice v
Šiški: V nedeljo dne 18. t. m. »Ljubosumnost« in «Priljudni komisar«. Začetek ob 20. uri., cene običajne. Predprodaja vstopnic v
Čitalnici.
* Sokclshi gledališki oder na Viču vprl-zori danes ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu narodno Igro »Rokovnjačl« v rež'jl br. Retnsa.
u— Knjižnica trg. društva »Merkur« v Ljubljani posluje za članstvo poslej vsako sredo od po! 7. do pol 8. ure zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17, I. — Knjižničar.	1986 u— Učni tečaji trg. društva »Merkur« se prično vsled ovir zaradi prostora šele dne 22. oktobra. Končno In definitivno vpisovanje v sredo od 6. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17, l. 19S7 u— Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov v LJubljani iavlja, da se vrši 2. redna skupščina A. D. J. T. dne 26. oktobra 1925. ob 14. uri popoldne v društveni sobi na tehniki na Miri«. 1985 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mrth-nič-Gorjanc. 348 u— Zadnje novosti damsklh klobukov priporoča Angela Pekolj, modistinja, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 1889 u— Prvovrstne dnmače, krvave ln jetrne klobase se d,vbe vsako soboto in nedeljo v restavraciji na Strelišču pod Rožnikom.
u— Plesna akademija ima prvo plesno vajo v nedeljo ob 3. uri popoldne za začetnike in ob 8. uri zvečer za odrasle v veliki dvorani Narodnega doma.	1981
u— Vojni Invalidi In vdove, ki so se pri podružnici v LJubljan: priglasili za premog po znižani ceni, se opozarjajo, da lahko istega prejmejo v pondeljek, torek in sredo popoldne od 3 do 6. ure. Zglasiti se le v podružnični pisarni.	19S8
u— Marta Slanovic. modni salon, Miklošičeva cesta (palača Vzajemne posojilnice), priporoča najfinejše m najcenejše damske klobuke vseh vrst po solidnih cenah.
Pozor! Zadnja novost! «Ooozet«
v sivi, rjavi in črni barvi, primeren za dam« ske plašče, ovratnike in obreme se dobi radi preselitve po znižanih ccnah pri
P, Ferrko. Križevmška rlica 7.
Za fesensteo prodajo
Ite^lesH in =— linami sfrnii
ce*te zna'no znižane pri
i.Gcsrec
Znižane cenel
Pa^^a Ljuhlianske kr d tne banke
Znižane cenel
Volnene jopice,
pletene, modne telovnike za gospode in dame, svitarje, male ob'ekce, k3-ce, ma ce in vseh vrst tr kotažo nudi najceneje 44l-«-n
E. In J. GOPliflR, Llub-iana, Sv. Petra cesta 29
Proti odebetosti
delu!e s koosalnim usuehom samo .Vilfanov fe ". Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboraiorii Mr. D. ViJan, zaeteb, i 1 lica 204,	i
Krznarstvo
Filip Bizjak,
Kolizej, Gcsposvetskd cesta št 13.
Priporočam vsakovrstne kože v najnovejših barvali za v plašče in kostume. Vedno ns zalogi različne hoe, štole in ovrainlki po so-lidn h cenah. Prevzamem kožuhasie plašJe jn jopice v izdelavo in p ekro.enje po najnovejših krojih.
u— Trnovčanl ln Krakovčanil Pridelovalce cvetlic in solate vabimo na važen sestanek, ki se vrši danes dne IS. oktobra ob
16.	uri pri g. Steinerju, Opekarska cesta 31. Namerava se ustanovi*' nepolitično društvo, ki bo imelo namen ščititi naše interese. — Udeležite se vsi!
u— Policijske prijave. V času od 16. na
17.	so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji: l radi ugriza psa, 1 izgreda v gostilni, 1 nedostojnega vedenja, 1 pijanosti, 7 cestno-policijskega reda in 1 neoznačenja cen v gostilni. Aretacija je bila Izvršena 1 in si« cer radi postopanja.
u— Prostori za otroški vrtec. Mestni občina ljubljanska nujno potrebuje prostore za otroški vrtec v Št. Peterskem ali Poljanskem predmestju, obstoječe iz 1 velike sobe in I manjše sobe Ponudbe je poslati do 22. oktobra z navedbo najemnine na mestni gospodarski urad.
Neobvezno
si oglejte krasno zimsko zalogo oblek in ulstrov pri
Jos. Roiina Ljubljana Iz Maribora
a— Polemika aH volk v ovčH obleki.
Mariborskim klerikalcem je že par let najgloblje v žolču »Jutrov« dopisnik, in tako se vedno vnovič in vnovič pri vsaki polemiki zaženejo v njegovo osebo. Zaganja-nje seveda nima zaželjenega uspeha in onemogla jezica raste tembolj, čimbolj jim dopisnik gleda v karte, kadar hočejo v kalnem ribariti. Ves trud pa jim nič ne pomaga. Videli smo mariborski klerikalizem na delu ob ustanavljanju Zveze kulturnih društev, pri Glasbeni Matici in pevskemu detetu »Mariboru« in tudi pri koroškem siav-Iju. Tu smo prav vse videli: petek, soboto in nedeljo... Se razumemo? Poskrbljena je, da v bodoče gospodje ne bodo izrabljali vsenarodr.ih organizacij za svoje namene. Za nameček še to-le: Kadar se narodne strasti najhujše razvnemajo ob voiitvah, so na pr. vsi politični duhovniki na delu in zlasti pp. frančiškan: in bogoslovci gredo kar v procesijah k skrinjam — kje pa so bili v nedeljo? Ne enega nI bilo blizu in ru* di zastave ni imela ne ena cerkvena hiša. Za danes to. Če pa si želijo gospodje še nadaljne debate, smo pripravljeni. «Jutrov» dopisnik še ni bil nikdar truden in snovi ne bo zmanjkalo. Tudi brez osebnih napadov bomo ugnali nadebudnega dopisnik^ iz sodišča, —a. r.
a— Sokolsko društvo v Mariboru poziva svoje članstvo, da se poinoštevilno udeleži (v civilu z znaki) pogreba brata ravnatelja Voglarja.
a— Program koncerta vojaške godbe v mestnem parku 18. oktobra: 1. Cermak «Za grebčanka«, koračnica; 2. Adam «Kad bi bio kralj«, uvertura; 3. Fučik «Eskarpolett» valček; 4. Maillart »Pustinjakov zvon», fantazija; 5. Novak »Hrvatsko]«, pesem; 6. Burza »Srbinov dan 1 san», potpuri; 7. Parma »Jadranska straža«, koračnica.
a— Kuharski tečaji na dekl. zavodu »Vesna« v Mariboru, se začnejo dne 26. oktobra. Prijave sprejema vodstvo dnevao od 10. do 11. ure.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 8. do 14. oktobra beleži mestni fizikat 2 slučaja škrlatinke, 3 davice, na tifusu pa Je umrla 1 oseba.
a— Zahvala. Tem potom Izrekam najis-krenejšo zahvalo primariju mariborske bolnice g. dr. Černiču za izredno dnbro uspel« in z neprekosljivo spretnostjo izvršeno težko operacijo, ki sem se ji podvrgla po večletnem bolehanju na žolčnem kamnu. Za njegovo res veliko požrtvovalnost in skrb, s katero se je za mene zavze! in me rešil neznosnih bolečin, mu ostanem trajno hvaležna. Istočasno se tudi zahv?ljujem g. dr. Ramšaku in operacijski sestri Fabijani za nujno vztrajno in skrbno nego. — V Mariboru, 12. oktobra 1925. — Julija Lepej, trgovka.
a— Zahvala. Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega, ljubljenega Josipa Cilenšeka stal' ob strani, najsrčnejša zahvala. Zlasti »Društvu odvetniških In notarskih uradnikov v Mariboru« za vsestransko pomoč in vsem, ki so blagopokoj-nika spremili k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. — Žalujoči ostali.
a— Odbor Zveze kulturnih društev t Mariboru se Je na svoji seji dne 8. oktobra konstituira! sledeče: Predsednik: Anton Skala; tajnik: Ivan Robnik; blagajnik: M. Vidmar; knjižničar: dr. Maks Kovačič; referent za predavanja: Vek. Spindler; ref. za prireditve: Ivan Kejžar. Svetovalci: dr. P. Strmšek, Josip Malenšek, dr. Josip Ju-hart. Nadzorstvo: dr. J. Boštjančič, Drago Humek m Maks Dominkuš Ko objavljamo ta odbor, se Zveza kulturnih društev v Mariboru zahvaljuje vsem, zlasti odličnim in požrtvovalnim narodnim gospem, ki so tako marljivo in neumorno sodelovale pri prireditvi v korist Z. K. D. Hvala in zdravo!
a— Predavanje o Hynajsu. V četrtek zvečer Je agilna mariborska podružnica Jugosl. - češkoslov lige priredila v prostorih Ljudske univerze predavanje g. dr. Me-sesnela o velikem češkem slikarju Vojte-hu Hynajsu. Ljubljanski gospod predavatelj, ki je po svojih simpatičnih predavanjih znan Mariborčanom že od lanskega leta, je v lepem, nad eno uro trajajočem govoru zelo pregledno obrazložil iivljeaj«
in slikarske ospefie HynaJ$a, ca spremljal
oa njegovi flvljenskl poti od rojstva ln študija na Dunaju do vedno večjih uspehov v Italiji, PaTizu, Pragi in Dunaju ter omenjal Hynajsove ozke stike z našimi slikarji Wolfom ter bratoma Sublcema kakor tudi z vladiko Strossmayerjem, kateremu Je naslika! oltarne slike za novo djakovsko katedralo. Predavatelj Je pravilno poudarjal veHko tvorno- sBo tn neumorno delavnost tega nacijonalnega Ceha, ki se Je razvil od klasičnih početkov do resne realnosti in ustvaril bratskemu češkemu narodu velike mojstrovine, od katerih najbolj znan Je zastor v Narodnem divadlu v Pragi. Predavanje, ki ga ]e v velikem Številu obiskala mariborska Inteligenca, Je počastil s svojim obiskom tudi g. generalni konzul dr. Beneš lz LJubljane.
Iz Celja
e— Falska elektrika. Zaključne razprave t elektrarno na Fall so torej povsem uspele in občinski svet celjski jih Je vzel na znanje ln odobril. Dogovor traja v smislu sklepa deset let. Državna taksa znaša 101.088 dinarjev ta plača vsaka stranka polovico. — V smislu dogovora med mestno in okoliško občino glede stroškov za inštalacijo električ ne razsvteljave na meji med obema občinama bo plačala vsaka občina polovico skupne vsote. Samo stroške za obe lučd na JLavl bo nosila okoliška občina sama.
e— Parastos za vojne žrtve. Podružnica UdruženJa vojnih invalidov kraljevine SHS v Celju priredi v pondeljek dne 19. oktobra parastos za padlimi in umrlimi vojnimi ter vojaškimi žrtvami. V to svrho se bo brala cb 8. url dopoldne v župni cerkvi sv. Danijela maša • zadušnica. Občinstvo, zlasti pa vojne invalide, vdove ta sirote se vabijo, da se maše - zadušnice v čim večjem številu udeleže ter s tem počastijo 6pomin v svetovni vojni padlih herojev. — Odbor.
e— Redna seja občeslov. obrtnega društva se bo vršila v sredo dne 21. t. m. v društveni pisarni v Razlagovi ulici. Vabljeni so člani gospodarskega sveta.
e— Gradnja vojaških ob'ektov erarju. Mestna občina je ponudila stavbišče na Sp. Lanovžu vojaškemu erarju, da si tam zgradi skladišče ta hleve. Ta svet prodaja le pod pogojem, da JI erar odkupi tudi vse objekte, ki jih rabi že sedaj, a so njena last.
e— Opozarjam vse dotlčne osebe, ki pišejo anonimna pisma s podpisi: M. P., S. R. tn Oboževalec, da je njihov trud brez pomena, posebno ker se njihova podlost zrcali v vsaki besedi. Ako so to ženske, sem uver-Jena, da je to gola nevošljivost, ako pa moški, jih obžalujem, da se ne upajo govoriti v obraz, ko nosijo hlače. Čast jemati drugim je lahko! Pometaj pred svojim pragom! A. Z.	1980
e— Odpiranje ln zaplranle trgovin. V zadnji številki smo objavili, da opozarja cremlj trgovcev, da morajo odpirati trgovine točno ob pol osmih dopoldne tn ob pol dveh popoldne, kar je zmotno. Trgovina se imajo odpirati točno ob dveh popoldne. ZapiTajo pa se točno ob pol eni in ob šestih popoldne.
e— Sestanek delegatov obrtnih zadrug. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru sklicuje za dan 25. oktobra ob devetih dopoldne v Narodnem domu v Celju sestanek delegatov obrtnih zadrug za mesto In okolico s šmarskim in gornjegrajskim okrajem vred. Namen sestanka Je, določiti kandidate za volitve v Trgovsko ta obrtniško zbornico. Vabila za sestanek so že razposlana. Zadruge so vabljene, da odpošljejo svoje delegate k sestanku, da ne bi bilo pozneje očitkov. Ce se kaka zadruga sestanka po delegatu ne bi mogla udeležiti, more predati svoje predloge tudi pismeno tajništvu zadrug v Celju.
Iz Trbovelj
t— Pred egiptovsko temo na trboveljskih tofah. Zadružna elektrarna je soglasno skle« nlla, da ustavi vsem članom, ki že dalje ča> sa ne plačujejo toka in inštalacij, električni tok. Med dolžniki je tudi krajni šolski svet, ki dolguje več tisoč dinarjev. Krajni šolski •vet se ne more odzvati svoji dolžnosti, ker mu občina še ni nakazala šol. prispevkov za četrto četrtletje z opravičilom, da že 4 mesece ni prejela občinskih doklad in di= rektne davke od pristojne finančne oblasti. Zadnji čas je že, da napravi red fin. dele« gacija v Ljub'jani, ker ni nastal zastoj sa« mo v gospodarstvu občine, temveč tudi v gospodarstvu okrajnega zastopa Tako bo« sta oba prisiljena najeti pri denarnih za« vodih večje vsote. Zadeva je tem bolj nuj« na, ker bi bila v negativnem slučaju od 23 t. m. dalje najbolj prizadeta osnovna šola v Trbovljah, ki nujno rabi razsvetljavo za viš« Je razrede osnovne šole, zlasti pa za raz« rede rudarsko«nadaljevalne šole. V petek 23. t. m. poteče namreč rok, do katerega mora biti plačan po sporočilu Zadružne elektrarne ves dolg krajnega šolskega sveta, če noče. da bi mu bil odvzet električni tok t— Krajni Šolski svet v Hrastniku je pred daljšim časom prodal konzorciju Narodne« ga doma materijal stare šole. Takrat je ra« di tega nastal precejšen hrup, toda kako umesten je bil njegov ukrep, je najbolj raz« vidno iz tega, ker se bo stara telovadnica deške šole preuredila v razred deške šole, da bo imela ta popolnih 7 razredov. Otroci z obeh šol pa telovadijo že leto dni v te« lovadnici Narodnega doma.
Opozarjata «e, da eden pat nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
nklju&u
traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par In prepričajte a«. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
Volnina
telovniki za dame in gospode, Pull-overs površna jopice«
Nizke cene I
F. & H. Rozman
modna trgovina, Židovska nI. St. 4
t— Pri licitaciji poštne vožnje v Trbovt Ijah je zlicitiral poštno vožnjo kot najce« nejši ponudnik g. Miloš Rozin za 24-3l50 Din na leto. G. ravnatelj Vodušek je kot član komisije izrazil svoje zadovoljstvo, ker je po imejitelju avto«koncesijonirane družbe omogočena popoldanska pošta, ki je za Tr» bovlje velike važnosti.
t— Proračun trboveljske občine izgotov* Ijen. Občinski proračuni krajnega ubožnega zaklada občine za 1. 1926. bodo do 29. t. m. javno razgrnjeni pri županstvu, da se mo« rejo morebitni ugovori vložiti v teku gor« njega roka.
t— Na kongres »Udruženja graditelja kraljevine SHS« v Beogradu je odpotoval z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom kot delegat ljubljanske sekcije g. Rudolf Ro« čak, mestni stavbenik v Trbovljah. Z njim vred je odpotoval ie g. Ivan Zupan, arhi« tekt v Ljubljani.
t— V o/i/ve v rudarsko zadrugo, Id vsebu« je dve skupini, se bodo Izvršile spomladi najbrž še po starih avstrijskih odredbah, če ne bo sprejet do tega časa novi rudarski za« kon, ki Je bil izdelan za ministrovanja mi« nistra za šume in rude dr. Gregorja Žer« java.
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama:
Nedelja, 18.: »Zimska pravljica*. Izv. Ponedeljek 19.: Periferija E Torek 20.: zaprto Sreda 21.: ^'mska pravljica C Četrtek 22.: Pegica mojega srca D Petek 23.: Za narodov blagor F Sobota 24." Periferija A Nedelja 25.: Pegica mojega srca Izven Ponedeljek 26.: Za narodov blagor B Opera:
Nedelja 18.: Cavalleria rusticana » Glumači.
Znižane cene. Izven Ponedeljek 19.: zaprto Torek 20.: Manon F Sreda 21 : Mrtve oči B Četrtek 22.: Nabor*Povratek (premijeri) E Petek 23.: zaprto Sobota 24.: Aida D Nedelja 25.: Na^or^Povratek Izven Ponedeljek 26.: zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani
Torek 20.: Jakob Ruda Otvoritvena pred« stava: gostovanje g. Milana Skrbinška. Janko Benedičič, Ljubljana:
Gledališka vzajemnost med Jugoslavijo in Poljsko
Pred kratkim se je vrnil iz Varšave In-tendant Narodnega gledališča v Zagrebu, g. Julij Benešič, ki se je mudil na Poljskem v posebni kulturni misiji. Skuša! je ustvariti sodelovanje poljskega in jugoslovenskega gledališča.
G. Benešič, je obiskal Varšavo in se ie mimogrede oglasil tudi v Krakovu. V Varšavi se mu ie posrečilo doseči zvezo s šefom poljskega presbiroja drjem Stan. Tad. Grabowskim in s predsednikom kluba poljskih književnikov, Janom Lorentovviczem. Z njunimi priporočili je navezal stike z direkcijo »Poljskega teatra« v Varšavi ln z njegovim voditeljem Arnoldom Szyfiman-nom. Pogajanja med obema predstavitelje-ma pol skega in jugoslovemskega gledališke' ga življenja so imela dober uspeh ta Szyf-fmann je obl ubil, da pride meseca maja 1926. v Zagreb in Beogrnd. Po tem gostovanju odide na turnejo na Poljsko poseben ansambel zagrebške in beograjske dra.ne. V tej skupini bo 20 do 30 članov zagrebškega in beograjskega gledališča. Oba zavoda bosta nastapala kot eno telo. Ansambel nastopi v Varšavi, Krakovu in Poznanju.
Dočim so Poljaki že določili repertoar za gostovanje, se program v Beogradu in Zagrebu sestavlja šele sedaj. Poljaki prinesejo: \Vyspianskega »Svatbo« ali »Bolesla-va Hrabrega«, Kraszinskega »Nebožanstve* no komedijo« ter eno dramo Aleksandra Predra. Igrali bodo tud! noveše komade: Klselevskega »V mreži«, Rittnerjevega »Človeka iz suiiers?:ega zaboja«, Przybjs-zewskega »Slavo življenja«, Szwinskega »Zamorca« ter Žeromskega »Pobeglo prepelico«. Poleg tega nastopijo s tujim repertoarjem, ki pa še ni določen.
Poljaki posetijo na povratku v domovino Dunaj tn Prago. Poljska vlada bo podprla to akcijo s 60 tisoč zlati Zagrebška opera se bavi sedaj z mislijo uprizoritve Rožyc* kega baleta »Pan Twardowskl«, ki ga ima letos na programu. Nar. divadlo v Pragi. Originalne kostume je Zagrebčanom obljubila posoditi Varšava.
Naloge modernega gledališča
Firmin Gemier, ravnatelj pa* rišfcega xOdeona», eden izmed največjih sodobnih oderskih umetnikov v Franciji, se izraža o modernem gledališču tako=le: Dramska umetnost se mora izpreminjati r.e le vsebinsko, ampak tud! po zunanjih sredstvih. Dejal sem že ponovno: Gledališče se mora, da zgane dušo in čute gledalca. rx)služevatj vseh umetnosti. In pred vsem: da doseže svo'o nekdanjo moč, mora misliti na vse ljudstvo. Zvezati vse gledalce v eno telo v enem trenotku, to se pravi umetniško podajati. Stari pesniki so to dobro vedeli. Na stopnicah atenskega amfiteatra so sedeli mornarji iz Pireja poleg filozofov. Aristofanes je pisal take komade, ki so vstrezali tem in onim. Pri Shakespearjevib dramah je bil deležen užitka elizabetinskl dvor prav tako kakor londonsko ljudstvo z ulice in znan je Moličrov izrak, da mu je tehtnejša sodba preprostega gledališkega (.biskovalca kot rmene markija. Predočiti čiste ideale vsem slojem naroda, to je bila ideja tega genijalnega moža.
Kako drugače je danes v moderni dra-matski umetnosti, ki očitu;e tendenco oddaljevanja od ljudstva! In pri tem Ji pomaga celo država. Ona, ki bi morala razumeti, da je gledališče demokratična ustanova, do katere bi moral Imeti dostop vsakdo, pesti gledališče z visokimi davki ta sili ravnatelje, da zvišujejo vstopnino. Visoke cene krčijo vrste Gledaliških posetnikov. zato pa se množe mala gledališča, ki nudijo slabo
duševno hrnno ter dušč inspiraciji s te-n da uprizarjajo mala dela malta liudl Država je na ta način postala -»odgovorna za gledališko pornografijo! Plsatei-I brez hrbtenice pišejo za par snobov. Z-it-o se tudi vrste pravih pisateljev za veliko gledališče čedalje bolj redčijo. Med tendencami sodobnega gledališča rn med moderno družbo zija globok prepad. IndividiJ stremi k «"'ošnosti gledališče se oddaliuje od tega Mesto da bi postalo svetovno, postaja mon-deno. Šele če izgine ta protidemokraMčna črta v gledališču, bo pomenil oder za družbo zopet nekaj adekvatnega.
Moderno gledališče mora svo'a vrata našlroko otvoritf vsem. Država mora blazno visoke davke črtati tn mora dajati zadostno podporo gledališčem. Oder je treba očistiti mikrobov pornografije In snobizma. Treba je ljudstvo zdramiti kot za časa So-frkla in Mollč-a. Potem se bo dramatska arretnost zopet osokollla in bo dobila zalet. Idealno gledališče bi moralo biti skupno zatočišče vseh hudi. Kako Je odgovarjala svoji svrhi Meja amfiteatra! Nič nI ločilo gledalcev po stopnjah. Rados! ta strah sta se razlivala z odra kakor veter med množico in sta bila kot božji dih v gozdu Skupen občutek groze in vznešenosti je druži! gledalce v eno telo. Na ta način bi se tudi danes morale učiti ljudske plasti druga od druge, kaj se pravi doživeti zadoščenje v gledališču. A tudi pisatelji bi morali drugače delati. Morali bi začeti pisati za ljudstvo in opustiti vse, kar prlja sroblzmu Le pod temi pogoji bi postalo gledališče last skupnosti te' bi kazalo ljudstvu njegovo usodo ia njegove naloge.
Konjoviceva „MiIoševa ženitev" (Vilin veo)
Med divjanjem svetovne vojne, 20. apri« !a 1917. se je izvajala prvič na opernem od« ru v Zagrebu mladega skladatelja Petra Konjoviča opera »Vilin veo». Občinstvo je takrat s toplimi simpatijami sprejelo prvo skladateljevo operno delo, ki ni šlo baš brez težav čez oder.
Največje težave je delal naslov in osnov« ni motiv opere — Miloševa ženitev. Mladi avtor ni smel ž njim odkrito na dan, zato Ca je ovil z naslovom »Vilin veo» (pajčo« lan). Pozneje je Konjovič označil opero z imenom, ki ji gre po vsi pravici. Tako je nastala iz Vilinega pajčolana — Miloševa ženitev.
Za letošnje uprizoritve je skladatelj predelal nekatera mesta, skrajšal je opero v zadnjem dejanju ter ji odvzel vso teatral« flo navlako. Pregledal je tudi partituro, ka« tero je mestoma uspešno retuširal Orke« s tir diha svobodno, prvotna natrpanost je izginila iz njega.
»Miloševa ženitev« je po besedilu roman« tlčna opera. Ideja je zelo enostavna: Miloš Ob-lič in kraljevič Marko ljubita vilo Ravi» jojlo. Njun ljubezenski spor pa se razplete na ta način, da vzljubi R vijojla dragega po srcu - Miloša, s kraljevičem Markom pa se pobrati. Tako dobita Miloš in Marko vsak svoj del. MiloS se veseli Ravijojlinih objemov. Marko pa uživa med svati. V idej ni koncepciji spominja Koniovičtvo delo na NVagnerjeve glasbene drame. Konjovič je postavil prvo dejanje v divje romantične kraje jugoslovenskega juga. S tem je ute« meljil proveniienco vil in dal operi lirski značaj. Drugo dejanje se vrši v sobi co* prnice Marte in prikazuje ženske vplive tu« di na silnega moškega — kraljeviča Marka — z mistične strani V tretjem dejanju se vozel razveže. Miloš dobi Ravijojlo in se ž njo oženi. Opera doseže vrhunec v sceni poveličanja ljubezni in sreče. To deianje je velieanstno, mogočno, zlasti po molitvi carja Lazarja, ki je obdelana v lepem, si« jajnem basovskem partu.
V čast si lahko štejemo Slovenci, da so letos v tem delu sodelovali naši rojaki in
Vse »«P«ifcaI® ave podplutbe itd. HSile. mozolje, zajedav«krja V^ >v,sa. zalamčeno odstranjuje	rfektno In ne-
gme Adelina PaW. .*»"°av&ov priporočeno škodljivo, od tnnog.h «r®v"ki 0nrmo-očuje sredstvo za »mlvan e • km,ade„|škl iz.az guban je kože ter da,e ob «« 5teviin, rri-in svežost. Vs'k dan P"n , h ukanah, dro-
bggoSgstfji ——
Es-ka Jogo
Torpedo 2 Bianchi
so
le
na|bolj&a
IN H
najcene-e pri
Palača Ljubljanske kreditne banke In Gosposvetska c. 14
Vsi nadomestni deli In oprema.
J. Goreč
Izredno lepe
novosti v damskih plaščih, kakor tudi v suknjah, raglanih in površnikih po izredno nizkih cenah je dobiti
pri Fran Lnki6, Pred &koIf)o 19.
me«MO«juxm mooopooobooccooooooooooooboooooooooooo^oo
pevci, ki so vzrasli na ljubljanskem oper« nem odru. Vlogo vile Ravijojle je kreirala ga Zdenka Zikova, Miloša Obiliča je pel g. Marij Šimenc, kraljeviča Marka g. Josip Križaj. Izvedba opere je bila izvrstna Di« rigiral je ravnatelj Konjovič, načrte za in« scenacijo pa je napravil slikar Krizman. Naj še omenimo, da se je predigra k »Mi« loševi ženitvi« lansko leto izvajala v ljub« Ijanskem «Unionu» pod taktirko kapelnika drja Čerina.
Razstava arhitekture ln kiparstva v Ljubljani. Danes 18. t. m. ob pol 11. dop. se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava aiHtekture in kiparstva. Razstavljena so dela umetnikov ing. arh. Draguttaa Faturja in akad. kiparja Tineta Kosa in sicer v treh sobah in v predsobi paviljona. Na tej razstavi nastopi v Ltabljani prvič arhitektura skupno s plastiko. Otvoritev razstave je združena s tolmačenjem razstavi enih umetnin. Razstava ostane do nadaljnega otvor-iena dnevno od 10. do 17
PremPera slovenske Izvirne opere »Na. bor« ln Hatzejeve opere »Povratek« bo v Ljubl ani v četrtek dne 22. t. m. O obeh izvirnih delih še spregovorimo.
Mesino gledališče v Celju. V petek dne 23. t. m. bodo Igrali kot premiero Ibsenove »Strahove« v. prevodu In režiji Celjana g. mag. pharm. Fedorja Gradišnika. Zasedba bo popolnoma domača. Doslej so igrali v Celju z lepim uspehom sledeče Ibsenove drame: Heda Gabler, Gospa z mor a in Rosmersholm Za »Strahove« je oskrbela uprava gledališča čisto novo odrsko opremo. Vstopnice so dobijo v knjigarni Goričar & Leskovšek.
Jugoslo venski umetniki v pariškem Salonu. Letošnje razstave v pariškem Salonu so se udeležili tudi nekateri naš; kiparji in slikarji. Imenovati velja med njimi posebno gg: Šunianoviča, Uzelca, Mujadž:ča in Organa. Prvenstvo gre seveda Šumanoviču in Uze!cu. G. Sava Šumanovič ie stalen gost pariškega SaJona in njegova dela tudi kupujejo. Letos se bavi kritika obširno zlasti z njegovo podobo »Concert champetre«.. Revija »L' Art Vivant« pravi, da kaže to deio veliko silo.
Dr. Branko Šenoa o pokrajinskih gledališčih. Dr. Branko Šenoa, načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu je dal zastopnikom listov zadnje dni važne izjave o stanju naših pokrajinskih gledališč. Na prvo mesto ie postavil Maribor in Skop-Ije. Obe mesti imata radi svojega obmejnega položaja posebne naloge v gledališkem oziru. Mariborski zavod uživa najmanjšo državno podporo ter zavisi v veliki meri od repertoarja, ki mu veže roke Gledališče v Skopljj ie važno radi tega. ker se mesto razvija in modernizira. Za enkrat se vršijo predstave v neki baraki. Na boljšem od teh dveh mest je Sarajevo, kjer skuša Branislav Nušlfi sanirati finance ter je to že deloma dosegel. NajtežM so življenjski pogoji gledališča v Splitu. Split ima največje gledališko poslopje v državi. Z ložami ne razpolaga gledališka uprava, marveč njihovi lastniki, ki delajo zavodu težke preglavice. Pri reševanju tega vprašanja bo treba velike opreznosti. Na splošno pa so naše gledališke institucije v zelo težavnem položaju. Računati morajo s povojno mentaliteto občinstva ki vrs rajši v kinematografe Kadar se bo pri nas delal zakon o kinematografih, se bomo morali ozirati na zglede tistih držav, ki zabranjujejo obiskovanj kinematografov m'adini do 18. 'eta. V odškodnino zato se bodo vršila na šolah predavanja s skioptičnimi slikami. Dr. Šenoa namerava v kratkem sklicati konferenco, ki se bo bavila z aktualnimi vprašanji naših pokrajinskih gledališč. Na tej konferenci se bo skušalo enkrat za vselej premagati vedno nanovo ponavljajoče se težkoče in odpraviti vzro- i ke neprestanih kriz, ki ovirajo delovanje i gledaliških zavodov.
klub, ki more pokazati na opetovane pozi. t v ne rezultate proti Iliriji. Srečanj., teh dveh klubov so Via vedno zelo zanimiva in na« peta, vendar pi vselej fair. Momentano se nahaja lapid v osobito dobri formi in mu mnogi dajejo za nedeljo celo šanse za zrna« govit rezultat. Spremenjena pravila faktično zelo prijajo Rnpidovemu na'Jnu igre in Ili« rija stori dobro, ako vzame tekmo z najres« nejše strani. — Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena hazenska tekma Atena : Ilirija, za katero vlada med pristaši hazene posebno veliko zanimanje.
Stafetni tek Kranj - Ljubljana
Danes se vrši interesanten stafetni tek Kranj=Ljubljana za prehodno darilo SK Ja« drana razpisan po Ljub. Lahkot. Posavezu. Proga meri 24 km; vsako stafetno moštvo postavi 6 tekačev, ki morajo vsak preteči progo, dolgo 4 km, izvzemši ene štafete Ja« drana, ki mora postaviti 3 tekače, od kate« rih teče vsak 8 km. Zadnja proga pelje v Ljubljano skozi Šiško, po Gosposvetski ce« sti, Bleivvcisovi in Aleksandrovi cesti pred glavno pošto, kjer se nahaja cilj. Start je pri km 24 v Kranju ob 1045; cilj pred glav« no pošto med 12. in 12.50 uro. Prvič se je vršil stafetni tek 1 1923.. v katerem je po ostri borbi na zadnji progi zmagalo moštvo SK Jadran pred bivšim Laskom. Letos star« tajo po ena štafeta SK Ilirija in ASK Pri« morje ter 2 štafeti SK Jadran. Borba bo letos zanimivejša, ker gre moštvo SK Ilirije v boj kot favorit, vendar mu bodo štafete ASK Primorja in SK Jadrana zelo resni konku« renti ter je vsled tega pričakovati znatno zboljšanje dosedanjega rezultata Pozivamo cenj. občinstvo. iia se drži disciplinirano na cestah, po katerih se vrši stafetni tek, in se pokori navodilom rediteljev, ki bodo raz« postavljeni posebno po Bleivveisovi in Ale« ksandrovi cesti do glavne pošte.
Ilirija : Atena
Danes popoldne ob 14.30 se vrši na pro» štoru Ilirije prvenstvena hazenska tekma Ilirija : Atena. Od nastopa obeh družin, ki se srečata v letošnjem letu drugič, pričaku« jemo lep športni užitek. Igra bo zbog svoje važnosti sigurno jako zanimiva in napeta. Od njenega izida bo odvisno, katera druži« na si pribori prvenstvo Slovenije za leto 1925, zato bosta obe družini napeli vse mo« či, da izvojujeta zmago svojim barvam. Po« mladanska prvenstvena tekma med obema kluboma je izpadla z zmago Ilirije v raz« merju 6:2. Obe družini pa sta med tem ja« ko napredovali, zlasti se je to opazilo pri Atcni, za katero nastopa sedaj Cimperma« nova, naša najboljša vratarica, ki je opeto« vano nastopala reprezentativno za našo dr« žavo. Atena ima v njej velik plus pred Ili« rijo, katera pa ' o skušala nadoknaditi to s svojo znano požrtvovalnostjo. Družini na« stopite v svojih najmočnejših postavah, ki nam obetata oster in zanimiv boj. Tekma se vrši kot predigra nogometne tekme Rapid : Ilirija. Vstopnina enotna za obe tekmi.
Šport
Državna reprezentuica : WAC
3:3 (1:1)
Včeraj popoldne se je vršila v Zagrebu nogometna tekma med našo reprezentanco, ki je določena za tekmo proti Češkoslova« ški, in dunajskim \VAC. Tekma, ki je osta« la neodločena, je pokazala, da naše moštvo ni sestavljeno baš najbolje. V njem so pač poedinci, ki so odlični igralci, vendar pa kot celota ne predstavlja onega moštva, ki bi mogla vsaj častno nastopiti proti češko« slovaški reprezentanci, ki je nedavno lepo porazila močno madžarsko reprezentanco. Našemu moštvu manjka predvsem trening. V prvem polčasu so naši večinoma napadali, vendar pa niso mogli doseči vodstva, ker so prešli v hiperkombinacijo. Poleg tega so na« šli trd odpor v vzorni obrambi Dunajčanov, ki je igrala sicer nekoliko ostro, vendar pa je rešila mnogo nevarnih situacij. V zadnjih 15. minutah so Dunaičani samo branili, le da obdržijo tedanje stanje 3:2 v korist WAQ Sodnik Valeeki, ki je bil slab, pa je našim prisodil neupravičeno enajstmetrov« ko, ki je prinesla izenačenje. To je povzro« čilo precej slab vtis. Danes igra WAC proti Gradjanskemu.
Ilirija : Reoid (Maribor)
( Danes ob 15 30, igrišče Ilirije.)
Ilirija nastopi danes po daljšem presledku zopet proti zunanj-mu protivniku Maribor« ski Rapid sicer nima zvenečega mednarod« nega imena, predstavlja pa vsa leta po vojni v našem pi Jsavezu pravzaprav edinega re» elnega rivala Ilirije in ia e<iini domači
Hazena tekma, TKD Atena : ASK Pri« morje. V torek 20. t. m. se vrši ob 12.30 uri n:- igrišču TKD Atcna»TivoIi zaključna pr« venstvena hazena»tekma v 1. 1925, in sicer med družinama TKD Atena in ASK Pri« morje. Moštvo TKD Atena, ki je najres« nejši kandidat za letošnje podsavezno pr« venstvo, ima za nasprotnika mlado hazena družino ASK Trimorje, ki je sicer bila v dosedanjih prv. tekmah od Atene in Ilirije poražena, po':azuje pa od tekme do tekme stalen napredek in se odlikuje s svojo po« žrtvovalnostjo. Isto moštvo ima izboren na« ravni mate-ijal, ki je v stanu z resnim tre« ningom posta ' konkurent našim dvem vo« dilnim drr^inam. Cene so z ozirom na pro« p igandnost tekme zelo nizke.
lil. kolo prv. nogometnih tekem. Da« nes v nedeljo se odigra III kolo prven« stvenih tekem, pri katerih nastopijo tudi 4 pari. Tudi v tem kolu nastopita dva enako si močna nasprotnika, ki bosta skušala d izvojevati dve važni točki. To sta SK Slo« van in ŽSK Hermes. Tekme se odigrajo v sledečem redu: predpoldne ob 9 30 SK Slo« van : ŽSK Hermes (rez), ob 11.10 SK Ili« rija : SK Svoboda, popoldne ob 14 ASK Primorje : SK Slavija in ob 15 40 SK Slo« van I. : ŽSK Hermes I. Vse tekme se vrše na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta.
lz damske sekcije SK Ifirijn. Članice: Koch II., Privšek, Lcgan, Jermol L, Bernik, Petan, Jermol II, Vider, Oman morajo biti točno ob 2. uri v garderobi. Tekma proti Atcni prične ob pol 3. uri. Oprema: črna krila, beli sveatri (rdeče sveatre je tudi pri« nesti s seboj). Istočasno se opozarja vse članice dijakinje, da morajo poravnati na« raščajsko članarino v roke g Baltesarja naj« pozneje do četrtka. V ponedeljek in torek morajo prinesti vse članice opremo, katero imajo doma, oddati je vse predmete gdč. Omanovi. V torek ob 5. uri sestanek za vse članice v garderobi rad: ureditve jesenskega tn zimskega treninga Za one, ki so za Ir« žane v torek, se vrši sestanek v sredo isto« tam in ob isti uri. Vse članice se opozar« jajo, da se točno ravnajo po teh objavah. Nače'nik.
Službeno iz LHP. Službujoči odbornik pri današnji prvenstveni tekmi Ilirija : Ate» na je gospa Pajničcva. Tajnica
Službene objave LNP. Vsi klubi LNP se tem potom obvešča ;o, da imajo odslej naslavljati vso io*to na LNP: Ljubljana VII, Zibertova ul. 269, g Kuret.
ASK Primorje — Hazena sekcija. V nedeljo 18. t. m. ob 10. uri na našem igrišču obvezen trening za vse hazenašice Prvo moštvo kombinacijski trening, ostale teh« nični trening. V torek 20 t m. se vrši ob 12.30 prvenstvena ha - kma s TKD Ate« na na igrišču A^-ne, Tivoli. Sledeče igralke moraio biti točno ob 12 15 uri ia igrišču s kompletno opremo: Jančigaj Vika in Vida, Kump. Regal!y. Vidic, Sever, Prekuh, Piro. Trener.
Reprezentanca Bukarešte, ki Jo Je, kakor smo že poročali, v sedello porazila beograjska reprezentanca, ie v nedello igra la proti B S. K. Tudi to pot so zmagali Beograjčani Jn sicer s 6 : 0 {2 : 0).
a
Četrto newyorsko pismo
New York, 30. septembra.
Pereče vprašanje francoskih dolgov Ameriki, ki je kolikor toliko oviralo prisrčne stike med Francijo in Zedi-njenimi državami, bo končno menda vendar le rešeno. S parnikom »Pariš« je dospela te dni v New York francoska misija, ki ji načeiuje finančni minister Caillau*. — Z istim parnikom kol francoska misija sta se vrnili v Ameriko tudi dve popularni ameriški igralki: Miss Gilda Gray, izumiteljica in kraljica »shimmy« plesa in krasna igralka i newyorškega Broadwaya, Miss Ho-pe Hampton, ki je pripeljala s seboj iz Pariza kakih deset velikih kovčkov, natrpanih z dragimi, najmodernejšimi pariškimi toaletami. — Da je monsieur Cail!aux pravi francoski galan, in ne poosebljen računski stroj matematičnih jinančnih iormul, dokazuje dejstvo, da se je dal na parniku v newyorškem pristanišču fotografirati v družbi zale plesalke GilJe; gospodični Hampton pa je poklonil med vožnjo vizitko, na katero je zapisal pod svoje ime: »Mere are fruits and fiowers, and bere is my heart which beats onlv for you...« (Tu je sadje in cvetje, in tu je moje srce, ki le za Vas bije...«).
8a5 zadeva dolgov je izzvala v Franciji in v ameriški Uniji — nebroj komentarjev in vročih besednih bitk. Tuko v francoskem parlamentu, kakor v ameriškem senatu in kongresu, so se pojavili glasovi , naj bi se ti dolgovi kratkomalo črtali in pozabili. Naravno je, da je zadela ia ideja na velik odpor ameriških davkoplačevalcev, ki so dali in še dajejo potom člankov v časopisju duška svojemu ogorčenju. V odgovor francoskemu poslancu Marinu, ki je pobijal meseca januarja v francoski zbornici ameriške zahteve, je izjavilo v tč ameriških senatorjev, med njimi Borah. da je obligacijam ameriške revolucije Franciji tako v denarju, kakor v h.aležnosti, v polni meri zadoščeno
Splošni nazori Amerikancev napram Franciji in njenim dolgovom tej deželi so sledeči: Mi smo vsikdar hvaležen ;iarod, vendar pa ne vidimo absolutno Bobenega povoda, čemu naj bi naša hvaležnost zavzela obliko delnega ali popolnega črtanja francoskih dolgov!
—	Prvič: naše čete so na francoskih bojiščih s krvjo odplačale v polni meri.
—	Drugič: zadeve čisto prijateljskega m trgovskega značaja nimajo in ne sinejo imeti v mednarodnih odnošajih nobene skupnosti. — Tretjič: — absurdna in nezmiselna je domneva, da ;e biia Francija idealno navdahnjena za stvar Amerike v njeni revoluciji napram Angliji, kakor bi radi sedaj prikazali to srvar Francozi. Amerika se z globoko hvaležnostjo spominja markiza La?ayetteja, Rochambeaua, Salnt Si-!Tiona in drugih, toda ti niso bili — ofi-cijelna Francija, kakor niso ameriški avijatikl, ki se borijo zdaj na strani Francozov proti Rifovcein — oficielna Amerika!...
•
Splošno nevoijo ameriškega naroda,
VI je sicer politično konservativno orientiran, je izzval tudi odlok ameriškega državnega tajnika Keiloga, odnos-i:o Coolidge-vega kabineta, ki je pre-revedal Indijcu Sakiatvali. kc>munlstič--iffiu poslancu v angleški zbornici, odeiežbo na medparlamentaroem kongresu v \Vashingtonu, ki se ima kmalu sestati. Čuden in nerazumljiv je res ta odlok ameriške vlade, ki si je s krvjo Izvojevala svobodo in neodvisnost izpod angleškega nadviadja, v čigar železnem oprijemu se zvija Še danes prostrana Indija, domovina omenjenega poslanca! — Bili so časi, ko je bila ta velika dežela svobode glasnica politične, duševne in osebne svobode narodov. in zatočišče onih, ki jim radi njih prepričanja ni bilo več mesta v domovini. Zdaj pa se ameriško ljudstvo upravičeno vprašuje: — Ali ima en sam samcat komunist res toliko moči in njegove doktrine toliko privlačnosti, sli pa je vlada naše velike Unije tako S.bka in majava, da se mora zatekati k takim drastičnim odlokom?!...
Ameriško ljudstvo bije zadnje čase udarec za udarcem nenaklonjene usode. • Niso še pozabljene žrtve zračne katastrofe, ko se je pripetila zopet strahovita nesreča, in sicer to pot na morju. V petek, dne 25 septembra ob pol-enajstih zvečer je parnik »City of Roma« zadel v bližini B!ock Islanda v ameriški podmorski čoln S—51, in poldrugo minuto po koliziji se je podmor-nik potopil z moštvom v morsko globino... O priliki te straVie nesreče se je rešilo troje mornarjev, ki so pri-nadali posadki podmornice: vsemu ostalemu moštvu — 34 mornarjem in častnikom — pa je postala jeklena podmorska riba grobnica — Na mesto nesreče so takoj pripluli rešilni parniki in vlačilci, ki so se nemudoma lotili reševalne akcije. V globino so se spustili potapljači, ki so pritrdili cevi v odprtine podmorskega čolna, nakar so takoj pričeli z ladij sesati zrak v podmorski čoln, v unanju da ohranijo moštvo pri življenju, dokler se ne posreči spraviti potopljene podmorske--Jadje na površino Do danes, ko to pišem, se jim težko delo še ni posrečilo. Neki potapljač ie naše! v čolnu, ki ima tik ob poveljniškem stolpiču veliko luknjo, dvoje trupe!. Ležali sta v oddelku za električne baterije. Vrata v nadaljne Drostore so biia odorta, kakor je pozneje poročal mornariški oblasti, toda naprej ni mogel v svoji potapljalski obleki. — Čoln se je potopi! 14 milj daleč od obale in globina morja na mestu katastrofe znaša 130 čevljev. — Kdo je povzročil to veliko nesrečo, do-zdaj še ni natančno ugotovlejno. ker mornariški departman ni še uvedi! preiskave. Kapitan parnika. ki je zadel v podmorski čoln. trdi, da je zagleda! podmornik šele v z?Hniem trenotku ter da ni mogel preprečiti nesreče, ker je podmorski 6oln vozil brez običaitvh ~-:g-nalnlh lučL _____ A. S.
Kralj m operna
Kako le Švedski kralj Oskar poljubil operno pevko Melbo.
Slovita operna pevka Nellie Melba !e pred kratkim izdala svoie spomine, kjer pripoveduie med drugim o neki zabavni epizodi, ki se ii je pripetila 1. 1S93. pri-likom niene turneje no Švedski.
»Švedi«, pripoveduje umetnica, »in njihov kralj Oskar I!., poslednji skupni vladar nad Švedsko in Norveško, so mt ostali še danes v neizbrisnem spominu, (zmed vseh monarhov, ki mi iih je usoda pripeljala na pot. ni bil nobeden tako ljubezniv in pri-azen kakor ta kronani ve!;kan. Da sem sploh prišla v njegovo bližino, se moram zahvaliti ie srečnemu slučaiu. zakaj kralj se je ves čas moiega gostovanja na Švedskem nahajal na Norveškem Toda baš ko ml
je rok potekel in sem se odpravljala v Ameriko, sem dobila od kralja poročilo, v katerem me je prosil, naj svoje potovanje če le mogoče odložim in počakam vsaj toliko časa. da bo tudi on imel priliko slišati me.
Res sc mi je posrečilo svoj angažman v Ameriki odložiti za štirinajst dni, in tako sem dala sporočiti Njegovemu Veličanstvu. da spreiemam niegovo povabilo. ki me je bilo v izredno čast. Ko sem preletela program, ki mi ga je kralj Oskar predlaga!, se nisem mog!a ubraniti smeha. Vseboval te namreč izključno le najtežje partije, ki jih je mogoče od pevke zahtevati, tako na primer: balkonski prizor iz »Romeo in Julija«, drugo deianie »Lohengrina« tretje dejanje iz »Lucije Lamermoorske« in četrti akt iz »Fausta«.
No. v tistem času mi ni bih težko, peti štiri akte iz štirih različnih oper. in nestrpno sem pričakovala trenotka. ko bom kralju mogla čestitati na izbra-nosti njegovega okusa.
Se večjo hvaležnost do kralja pa sem občutila tekom svn^sra nastopa v operi. Med predstavo ie namreč kralj Oskar dvakrat vstal s svojega sedeža in se mi priklonil. Ta niegova viteška gesta, ki so io vsi seveda opazili, je vzbudila med liudmi neko negotovost, ker si očividno niso bili ra jasnem, da-li nai kralievemu vzgledu slede ali ne. De! publike ie obsedel, drugi del pa Je nekam nesigurno vstal, boieč se. da se ni morda pregrešil proti etiketi.
Med pavzo mi je prinesel komomik pr zdrav od kralja ter mi obenem sporočil njegovo željo, da bi me rad naslednjega dne spreiel na svojem gradu v avdijenci. Ker mi je bil čas pičlo od-merien. '"e biia avd:i*nca določena že na enaisto uro predooldnem. Prišla sem na grad deset minut pred napovedanim časom. Krali me le že pričakoval v spremstvu komornika. Nagovoril me Je v italijanskem jeziku in nekaj časa sva se tako rogovarials n^to pa sem mu dejala. ker mi italijanščina ni šla preveč globoko:
»Vaše Veličanstvo morda ne ve. da sem doma z Avstralije?«
»Res?« se je začudi! krnil. >fzbnmo, pa se pogovarjala v avstra'ščini. Toda predno nadaljujeva, bi Vas še prosil, da izvolite sprejeti iz mojih rok tole priznanje.«
Bi! Je red »Litteris ti artibus«. Bila sem nadvse iznenadena in očarana obenem in sem se zahvalila tako goreče, da se m! ie krali počel smejati.
»A!i bi mi hotelo Vaše Veličanstvo red takoj pripeti?« sem vprašala.
»Zelo rad,« ie odvrnil kralj Oskar. »Imate kako iglo pr! rokah?«
»Imam le igla za klobuk,« sem odgovorila.
Skoraj sem bila v zadresrl. Tedaj pa
nama Je priskočil komomik na pomoč. Ponudil je kralju iglo in le-ta ie t njo pripel red na moje Drsi.
»Ali.« je nadaljeval kralj, ki ie bil očividci dobro razpoložen, »pravzaprav bi ne sme! dovoliti, da uporabljate tujo iglo. utegnila bi nastati razprtija med rama. Prisiljen sem, da Vam red od-vzamem«
i Nikar. Veličanstvo.« sem prosila, »nikar mi ne storite tega!« »Potem pa,« je odvrnil krali »«e dr<
stvar nreditl na drug način.«
In kralj me ie poljubi! na obe lid I« m! razložil, da so s tem poljubom onemogočene vse zle posledice, ki bi iih utegnila povzročiti usodna igla.
In potem me ie krali spremil k prestolonasledniku. sedanjemu švedskemu kralju, ter nato dalje do voza. »Ponosno.« zakliučuje operna pevka, »ponosno sem zapustila Stockholm. vsa srečna od kralieve ljubeznivosti in priljud*
K srečnemu zaključku konference v Locarnu: posvetovalna dvoi rana, v kateri je prišlo do sporazuma.
Vtihotapljanje ljudi v Severno Ameriko
Ameriški tihotapci nikakor niso zadovoljni z velikanskimi dobički, ki jih imaio z vtihotaplianiem alkohola. Začeli so delati še druge kupčije, ki jim ne nesejo nič mani. namreč vtihotapljanje ljudi. Po oficiielmh cenitvah ie mednarod-na organizacija vtihotapila lani 40.000 inozemcev v Zediniene države. Državni tajnik delovnega urada J. J Daviš je te dni poda! poročilo o razmerah v Karaib skem moriu Iz tega poročila se vid', da pride okrog 10.000 inozemcev na leto samo preko Kube pod roko v Zed-nji-ne države in da jih to stane nad 10 milijonov dolarjev.
Ti liudie. veli poročilo državnega tajnika Davisa. prihajajo v Zedinjene države iz vseh delov sveta in z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi. Uvažajo iih zaprte kot živino v temnih skladiščih tibotaoskih ladij skupai s prepovedanim alkoholom, opijem in drugimi dražili, ženske se pelieio na kratki poti od Kube do Floride kot »žene« ladijskih častnikov in morajo zato plačati skupaj it vožnjo v notranjost dežele do 500 do lariev. Prevoz v hitrih motornih čolnih stane povprečno do 180 dolarjev za osebo. Ker se v malih čolnih lahko pelie l'J do 20 ljudi, vidimo, da je ta kupčija zelo dobičkonosna. Za vtihotapljanje mo-
raio največ plačevati Kitajci. namre3 900 do 1000 dolarjev. Zanje je namreS nevarnost, da jih zalotijo, največja.
V zvezi z vtihotapljaniem ljudi v Ame« riko pripovedujejo grozne stvari. Tako «o prinesle pred kratkim »New York Times« članek, v katerem pravijo, da so nedavno preiskali uradniki ves parnik. ki je bil osumljen, da prevaža priseljence preko določene kvote, in našli Kitajca skrite pod stroji. Tiakai iih niso spravili le takrat, ko so prišli uradnik! na krov. ampak so se nahajali pod stmJU med premogom, zaboii in tako dalje vso vožnio. Se strašnejša ie bila usoda sku-pine Kitaicev. ki so jih mornarii skrili v vreče in jih potem kratkomalo vrgli v morje, ko tih ie državna ladja začela zasledovati. Našel se ie drzen mulat. ki ie 7 dvema nomagačema pe!:a! vsak teden po pet inozemcev v vesljaškem čolnu iz Morro Castlea na Havanl v Ameriko. I a sin belo- in črnopoltniH starišev pa ie med vožnio hladnokrvno umoril potnike, jih oropal, potem pa jih vrgel morskim psom. ki jih tam kar mrgoli. Na obali Floride so našli pred kratkim okostniake. edine ostanke 35 izseljencev, ki iih je na zapuščenem
Promenada med palmami v Locarnu
K srečnemu zaključku konferen^ ce v Locarnu: italijanski delegat Scialoja
U nai h ni I i zimi
boste imeli veselja do sprehodov ako si boste preskrbeli temeljito suknjo a![ raglan, Prav po Vaši volji bo izgotovila le tvrdka
Drago Schwab - Ljubljana
Vladimir Levstik:
Kako sva šla s Tičo na komisijo in kaj sva našla
V začetku lanske pomladi se je Tiča Veselinovič mahoma naveličal naše le-re in z mnogošteviiniml zabavišči okrašene prestolice. To je, ne da bi se baš raveličal; le hinavska prijaznost upnikov mu je postajala čedalje bolj zopr-r.a in prostora v njegovi pisarni je bilo Čedalje manj.
Tiča je namreč po božji, kumovi in ajčevl milosti vzlic svojim razmeroma hladim letom predstojnik jako važnega oddelka v ministrstvy za — a čemu bi vam pravil, ko je še njemu vse eno. a kaj! On puši cigareto za cigareto !n si beli ves božji dan glavo, kako naj Prebije večer. Malo je ljudi v Jugoslaviji. ki bi umeli toll dostojanstveno Prenašati tako morečo skrb; čudo ni, v!a se kopičijo ob tem prenašanju v Tl-Čevi kancelariji uprav fantastične zaloge nerešenih aktov in da zbuja po-Kled na te akte gospodu predstojniku vsako ju»ro umevnejši strah.
Ko je bilo aktov toliko, da je Tiča lahko na prste izračunal, kdaj bo moral po&taviti stol pred vrata, ako bo
; hotel še sedeti, se je napotil k svojemu j kun;u.
Ta kum je imeniten gosi>od; tako ; imeniten, da bi se vsi odkrili, ako bi ! vam ga nazval z imenom. I »Česa želiš, dete?« ga je pozdravil, I prijazno migaje z brado. »Para nema, ;■ da veš naprej«.
»Dete« je razložilo svoje bolečine: tako in tako. Jetika se ga loteva: zdravniki majejo z glavami in ga nagovarjajo, naj premeni podnebje. Ako . bo sploh še kaj pomagalo! | »To. to,« je kima! kum; »ako bo sploh pomagalo! Jaz mislim, da ne — ! kaj. Tiča? Ali nisi nekaj reke!? Pozno, vidiš, pozno te je zgrabila letos ta tvoja jetika: da te je vsaj pred štirinajstimi dnevi! Vse je oddano, dete, naše komisije v Franciji, v Italiji, na Angleškem in v Ameriki se že odpravljajo domov. Hm. žal mi je.« j To rekši je nabral lice v gube Iskrenega sočutja.
Tiča ni hotel razumeti; sta! je In mencal kakor grešna duša. Ne zaman! ; Kum je v nenadnem razsvetljenju po-, loži! prst na čelo.
I »Pač.« je dejal, »nekai bi še bilo! Ali si morda čital o sanatoriju za umo-bolne politike, ki ga mislimo zgraditi ; v Liidjakovcu? Poznaš Ijudjakovac?
Prekrasen kraj. In kar Je glavno, miren. Nikake industrije, samo pet aH šest opekaren, ki pa ne delajo veliko hrupa. Zemljišče je kupljeno, kredit Je tu, načrt smo sprejeli, arhitekt je dobil nagrado — z eno besedo. yse je gotovo, le sanatorija še ni. Stavba ne bo vsakdanja, to se zna: vse samo najfinejše... Kaj praviš, ali ne bi kazalo proučiti.... ovaj, pogledati okrog za-.itran opeke in vsega ostaleja?«
»Komisija za nabavo opeke!« je navdušeno vzkliknil Tiča. »Baš to sem mislil! Vsekako! Seveda! Opeka mora biti iz Pariza!«
»Opeka ne bo Iz Pariza.« je rekel kum in bodeča iskrica mu je zaigrala v zenicah rdeče obrobljenih oči. »Kdaj si slišal, da bi hodili po opeko v Pariz? Med opeko ln ženskimi hlačkami je bilo časih dokaj razlike, he, be, he...«
»Ali.« Je poizkusil Tiča, »zadnja leta
so tam zgradili velike opekarne... za obnovo opustošenih krajev... Jaz sam imam nekaj prijateljev, ki...«
»In nekaj prijateljic, znamo ml to, be. he! Z eno besedo, opeka ne bo Iz Pariza: to bi vendarle mejilo ob korupcijo... Opeka, dete, bo — ve$ odkod?«
»Iz Londona!« , . 1 ;; k
• »Ne.«
»Iz Rima!«
»Ne.«
»S Kanarskih otokov?«
»Jok. Ampak iz Babilona.«
»Iz Ba---!?«
Tiča je izbuljil oči. V duhu Je zagledal nameravani sanatorij v Ludjakov-cu in svojega kuma, kako stopa vanj kot prvi pacijent. Toda kum je mirno vrtil palce na trebuhu in njegove črne oči so se iskrile čedalje bolj razborito.
»Iz Babilona,« Je ponovil, »Ali se mar čudiš? Vraga, Mezopotamija je vendar domovina opeke! Babilon in Ni-n!ve sta bila zgrajena iz nje: ondukajš-njl učenjaki so celo pisali nanjo in vsi nerešeni akti, na katerih so dremali či-novniki v ministrstvih kralja Nebukad-nezarja, njegovih prednikov ln njegovih potomcev, so bili pisani na opeko... Kam. vprašam te. kam naj se obrne komisija, ki jo pošlje vlada Srbov. Hrvatov ln Slovencev kupc^at opeko? Nikamor drugam nego v Mezopotamijo!«
»Ali...« se je predrzni! Tiča.
»Nič ali. V Mezopotamijo Slišal sem, da Je tam imeniten zrak za bolna pljuča. Solnce, dete. jutrov.-ko solnce! In opeke na kupe! Ozdraviš se in koristil boš domovini... Čez teden dai potu-
ješ pa gotova stvar. Ako Je moj tovariš naročil državne poštne znamke v Ameriki in moj prijatelj Korošec državne ženske steznike istotam. zakaj ne bi jaz siromak končal svojih trudnilj dni v sanatoriju iz prave babilonske opeke?«
»V Mezopotamijo!« je stokal Tičai »Po babilonsko opeko!...«
»Nočeš? Dobro. Preveč komedij imam s teboj — in zmerom kakor nalašč v seziji kabinetnih kriz! Mislim, da ne bo težko najti drugega, ki bo lenaril v ministrstvu namestu tebe. Še to minuto odredim revizijo tvoje kan-celarije in te pošljem... ,po nadlež-nosti'. Ako ne razumeš te besede, odpri Vukov rečnik in poglej. Pojdeš aU ne pojdeš?«
Tiča Veselinovič se je vda! In je ostavii kumov kabinet kot predsednik državne komisije za nakup opeke r Mezopotamiji.
Kum pa je še dolgo bobna! s prsti po pisalni mizi ter mislil nanj. Pred njegovimi očmi so se širile planjave mezopotamske, šumela sta Evirat in Tigrid, štrlele so razvaline mrtvih mest... Koliko je v teh iztočnih deželah krajev z imenom .Bunar, kar znači .vodnjak'! Gotovo so tam tudi levi, tigri, krokodili vodni konji in ka-
bregu izkrcala tihotapska ladja in Jih potem prepustila svoji usodi. Reveži nI-so imeli niti beliča, bili so brez obleke in živil in so morali žalostno poginiti.
Spričo velikanskih dobičkov, ki jih Imajo tihotapci od teh tajnih priseljencev, ni čuda, da kubanski ribiči vedno bolj opuščajo trgovino z alkoholom. Sicer plačujejo povprečno za zaboj ruma po 17.90 dolaria in jih prodajajo na ameriški obali po 35, vendar so obratni stroški, kakor pravijo sami. precei veliki. Pri nas bi se človek zadovoljil z vsakim dobičkom, tihotapci Pa niso tako skromni. Deloma imajo prav, ker jim igre za vrat, ako jih dobe. Tako zasluži ribič z večjim čolnom, ki lahko prevaža do 200 zabojev ruma, pri vsaki vožnji povprečno po 3000 dolnrlev. Ista vožnja 2 nedovoljenimi priseljenci pa mu vrže 12.000 do 20.000 dolarjev.
Zanimiv je članek chicaških »Daily News«. ki so zadnjič pisale, da je prišlo v poslednjih 12 mesecih približno dvakrat toliko priseljencev tajno preko Kube v Zediniene države, kot to dovoljuje izselieniški zakon, ki je v veljavi Od 1. julija 1924.
K srečnemu zaključku konference v Locarnu: nemški državni kanceiar dr. Luther
Najvišja hiša na svetu
Število newyorških nebotičnikov se bo v kratkem, kakor poročajo ameriški Usti. pomnožilo z novo stavbo, ki bo po svoji višini ie mali zaostajala za najvišjim stolpom na svetu. Kakor znano, sega Eiffelov stolp v Parizu 300 metov nad površino Seine. najnovejši nebotičnik pa bo meril v višino 270 metrov. Imel bo 65 nadstropij, v katerih bo prostora za 5500 stanovanj. Ce bi ga postavili v Liubljano. bi v njem našlo prostora domala vse ljubljansko prebivalstvo. Nova palača Pa bo imela vrhu tega še posebnost prav posebne vrste: imela bo dvanaist visečih vrtov. O Se-miramis, kako daleč si zaostala za dvajsetim vekom!
Graditelj nebotičnika, kojega ime poznajo že vsi listi to- in onstran oceana, se zove Oskar Konkle. Le-ta je v New-yorku dobro znan arhitekt, po postranskem poklicu pa je milijonar. Zgradil je že celo vrsto stavb, ki se aanes dvigajo v trgovski četrti Newyorka. Najnovejša njegova zgradba bo seveda vse ostale nebotičnike daleko prekosila; da celo woolwortska palača, ki je doslej slovela kot največja in najvišia stavba na svetu. se bo morala skriti pred njo. Stroški za to gigantsko delo ameriške arhitekture so preračunani na 14 milijonov dolarjev (po naše nad tri četrtine milijarde dinarjev); toda za newyorškega
Kreza. ki plača na leto več sto milijonov dolarjev visokega premoženja nad 300.000 dolarjev samo na davkih, je tudi ta ogromna svota le majhna baga-tela.
Iz Konklijevega življenja vedo ame-riSki listi povedati nekatere zanimive podrobnosti Leta 1913. mu je težko obolel edini sin. Zdravniki so nad njegovim življenjem že obupali. Tedaj pa se ie Konkle. ki je bil na glasu kot velik pobožniak. zaobljubil da bo daroval velik del svojega premoženja cerkvi če mu sin ostane pri življenju Sin je v resnici ozdravel, in njegov oče je zvesto izpolnil obljubo, ki jo je storil. Ustanovil je posebno misijonsko sekto in ji da! na razpolago več milijonov dolarjev, s katerimi nai bi sekta izpreobračala afriške pogane h krščanstvu. Njegov sin. ki sedaj študira bogoslovje, namerava Prevzeti vodstvo misijonskega reda. Arhitekt se ie zavezal, da bo misijonarjem stavil desetino svojih dohodkov na razpolago.
Najemniki bodoče palače pa nikakor niso vredni zavidania. Konkle namerava namreč vseh 5500 stanovanj oddati v najem le tistim strankam, ki se obvežejo, da se bodo pokorile njegovemu hišnemu redu. Naj navedemo le nekaj točk: sleherni stanovalec mora iti vsako nedeljo v cerkev. Darovati mora gotovo svoto v misijonske namene. A to še ni dovolj. V nobeni sobi ogromne palače se ne bo smelo kaditi. Odveč je menda omeniti, da je uživanje alkoholnih pijač istotako strogo zabranjeno. — Seveda je vprašanje, koliko yankeejev bo na te pogoje pristalo.
Nebotičnik nameravajo početi graditi začetkom prihodnjega meseca. Stal bo na eni najbolj obljudenih točk Newyor-ka, namreč na križišču Broadwaya in 122. ulice. _______
Dvanajst let v zazidani celici
Kriminalna senzacija v Londonu.
Londonska policija je prišla na sled misterijoznemu zločinu, ki sta mu i storilec i žrtev mrtva že več let. V nasled. njem prinašamo poročilo o tem kriminalnem slučaju, ki spominja tupatam čudovito na najbolj fantastične scene modernega senzacijskega filma.
Pred tedni se je javil Doliciji v Swin-aonu delavec, ki je naznanil, da ie našel na vrtu neke vile. ko je kopal temelje za zgradbo paviljona, žensko okostje. Komisija, ki se je takoj podala na lice mesta, je ugotovila, da gre za žensko, staro kikih štirideset let. Na-daljna preiskava okostja je dognala, da je bila neznanka po vsej priliki ustreljena. Zločinec je truplo očividno v veliki naglici zakopal, ker mu je najbrž manjkalo časa, izkopati dovolj globoko jamo; potrese! je truplo svoje žrtve z apnom in ga zakopal jedva pol metra globoko.
Kriminalnim uradnikom se je kmalu posrečilo, odgrniti zaveso, ki je toliko časa zakrivala tajinstveno tragedijo, v katere središču je stal prejšnji posestnik vile, neki Colbourne. Colbourne je bil po poklicu stavbni mojster in ie v velikem ugledu nenadoma umrl pred približno štirimi leti. V Swindonu je bil na glasu čudaka. Nikdar ni občeval z nikomur in kot samec je živel samotno življenje v svoji vili. Razen njega je stanoval v hiši le še niegov sluga, ki je služil svojemu gospodarju £e dvajset let. Leta 1900. se je Colbourne podal v trgovskih poslih v London, in ko se je čez par tednov vrnil domov, je na veliko začudenje starega sluge pripeljal seboj mlado, jedva dvajset let staro damo.
Razen sluge ni v Swindonu nihče videl te dame. Niti enkrat ni ostavila hiše in le redko se je pokazala na vrtu. Sluga si sicer ni vedel prav razlagati, zakaj se dama skriva v vili, toda ni si drznil obrniti se z vprašanjem na liudo-mržnega svojega gospodarja. Nekega dne pa je deklica izginila brez sledu. V istem času pa je Colbourne slugi prepovedal. stopiti še kdaj v tri notranje prostore vile. kjer je v poslednjem času stanoval Colbourne s svojo prijateljico. Gospodar sam je od takrat svoje poslovne prijatelje sprejemal v sobah, ki so ležale na drugem krilu hiše. Slugo pa je končno radovednost premotila in ko se je nekoč gospodar odpeljal v mesto, si je preskrbel ključ in odprl edina vrata, ki so vodila v za-
branjeno stanovanje. Toda kdo bi ro-pisal njegovo začudenje, ko je onazil, da so bila vmesna vrata, ki so spajala drugo sobo z naslednjim kabinetom, zazidana. Kabinet sam pa ni Imel ne oken ne vrat. V zidu je bila vdelana le mala lina, skozi katero je mogel sluga pogledati v kabinet. V njem je v svojo grozo opazil izginolo priiateliico svoie-ga gospodarja, ki je bila strahotno shujšana in predčasno osivela. V primi, tivno opremljenem kabinetu je sedela na otomani in zrla brezizrazno pred se. Ker se je sluga bal. da bi ga uteenil gospodar zalotiti, se ie hitro umaknil in zopet zaklenil vrata za seboi. Da bi svoio skrivnost komu odkril, za to ni imel Doguma.
Pred štirimi leti pa je Colbourne nenadoma umrl: zadela ga ie kan. Stari sluga je nenadoma hitel na policijo in tam pripovedoval o nesrečni ujetnici, ki je morala več kakor eno desetletje prebiti v samotni, zazidani celici. Kriminal uradniki so se takoj podali v vilo. toda ko so nogledali skozi lino v t-nbi-net. — ie bil kabinet prazen. Seveda ni čuda, da ni ood takimi okolnostmi nihče hotel verjeti izpovedbam starega moža. Vsi so bili mnenja, da ie bil sluga žrtev halucinacije ali pa svoje prenapete domišljije. Nekaj mesecev nato je sluga umrl in je svojo skrivnost vzel seboj v grob.
No. zdaj ko so našli na stavbnikovem vrtu okostje, se zdi, da so bile besede starega sluge točne in resnične do nike. Zakaj nedvomno je. da je ta naidba v neposredni zvezi s tajinstveno tragedijo. ki se je odigravala leta in leta v zazidani celici in ki je končno doživela svoj epilog na vrtu. — Policija zdai išče in raziskuje na vse kriplje. da popravi zamujeno, toda le malo upanja je. da bi se ji posrečilo razmotati motive, ki so pred tolikimi leti privedli do tihe, a zato nič manj grozne tragedije.
Danes in v ponedeljek »3. 1 m.
v velefilmn „?af v raju" Kino »Dvor«.
X Samomor sluge dr. Zimmermanna. Sluga fin. komisarja avstrijske republike dr. Zimmermanna je izvršil samomor Pi« sa! se je Leopold \Vollmann in ko se je iz« vedelo za njegov čin, so zače!i ljudje oči« tati komisarju Zimmermannu, da ga je on pognal v smrt, ker ga je odpustil iz službe. Fin. komisar zatrjuje sedaj, da ni mogel ravnati drugače in da je sluga izvršil sa* momor radi mučnega glavobola, ki ga je popolnoma oropal življenjske odporne sile
X Japonska prod tobaku. Prohibistič« no gibanje se je preneslo iz Zcdinjenih dr« žav zadnje čase tudi na Japonsko. Sedaj so začela japonska oblastva boj ne samo proti alkoholu, ampak tudi proti tobaku, zlasti proti cigaretam., lei jih smatrajo za najbolj škodljive. Mestni svet v Tokiu je sprejel predtog, nai se vlada pozove, da prepove kajenje ljudem izpod 20 let. Splo« šno sodijo, da bo v petih letih kajenje na Japonskem popolnoma prepovedano, do« čim se to ob alkoholni prepovedi v tem roku na Japonskem še ne more reči.
X Čuden pafron. V cerkvi sv Štefana v Karlsruhe v Nemčiji je bral pred par dne«
vi mašo župnik VVolf. Med cerkvenim opra« vilom je skočil nanj iz občinstva mož in ga začel zabadati z dolgim nožem. Cerkov« nlk in verniki so prihiteli in imeli mnogo opravka, preden so besnega zločinca ločili od žrtve, ki se je vsa krvava zgrudila na tla. Napadalec je gluhonemi Ivergen, ki ie na policiji s pomočjo tolmača izjavil, da je hotel umoriti duhovnika samo zato, da bi ga obsodili na smrt, ker se mu je živ. ljenje pristudilo, za samomor pa da nima poguma.
X Sleparski zobni zdravnik. V Lincu so prijeli te dni parček, ki se je izdajal za za« konca. Mož je pravil, da se piše dr Ru« dolf Sabin, da je zobni zdravnik in da se je kot tak pred par meseci naselil v Wai!« seeju na Gornjem Avstrijskem. Iz tega me« steca pa jc te dni izginil in zapustil pre« cejšnje dolgove, razen tega je tudi okradel svojo gospodinjo. Ugotovilo se je, da je dozdevni dr. Sabin identičen z zobnim tehnikom Jurijem Schliichterjem z Dunaja. Zaradi sokrivde je bila izročena sodišču v Lincu tudi njegova dozdevna žena, ki se v resnici piše Leopoldina Angelmeyerjeva.
če klopotače... Da bi ga pičila kača, da bi ga pohrustal krokodil, malopridnega Tičo, ki je v skrb in žalost in nadlego kumu in vesoljni porodici! Da bi utonil v Evfratu, da bi štrbunknil v najgloblji bunar tega sveta! In če že uide opasnostim, da ga vsaj kum nekaj časa ne vidi!
Tretji dan po tem znamenitem razgovoru sem prejel ekspresno pismo z vabilom prijatelja Tiče, naj se kot slavnoznan asirijolog udeležim odprave v Mezopotamijo. Pristal sem brzojavno in sem tako postal »sekretar« v državni komisiji za nakup babilonske opeke. Priporočjl sem tudi ljubčka svoje služkinje, da vsaj ta čas ne bi živel na moje stroške, in ljubček moje služkinje je pridobil nekakšnega bratranca, ker bi ga bilo drugače strah krokodilov in kač klopotač. Podobno je ukrenil tudi Tiča, tako da se nas je zbralo vsega skupaj dvanajst mož ...
Tri mesece smo zapravljali čas po tujini. S Tičo sva se krepčala pri »Črnem kitu« v Askalonu, plavala po Evfratu in Tlgridu, obrela vse vesele kraje od Rdečega morja do Mozula, pu-šila cigarete na razvalinah ninivskih in pila kavo s kajmakonj na ostankih babilonskega stolpa.
Ker Je Tiča trdil, da se domača glina
bore malo razlikuje od tuje, sva naročila mezopotamsko opeko še pred od-potovanjem pri nekem podjetju nedaleč od Ludjakovca, ki se zaradi iro-škov prevoza na stavbišče ni upalo konkurirati s tamkajšnjimi opekarnami in nama je v radosti svojega presenečenja dovolilo zelo visoko provizijo.
Že sva se odpravljala domov, ko pri-jaševa lepega dne v izgubljeno sotesko, kamor gotovo že dolgo ni stopila človeška noga. Najine oči so takoj nb-vjsele na razvalinah ogromne zgradbe, ki se je dvigala v tem samotnem kraju. Viharji tisočletij so jo porušili malone do tal; toda med dvema stebroma, okrašenima s prekrasnimi relijefi, je svobodno zeval vhod v dobro ojiranje-no klet.
V tej velikanski kleti sva odkrila s Tičo Veselinovičem zaklade, nad katerimi bo strmel ves svet, kadar bodo objavljeni v celoti.
Našla nisva ne zlata ne srebra; pač pa sva zapazila v obokanem podzemlju neizmeren sklad opeke.
»Evo ti kumovega sanatorija!« se je zasmejal moj 'prijatelj.
Mene pa je prešinila mogočna slutnja. Posvetil sem s rlamenico in sem spoznal na prvi mah, da so vse opeke pokrite s častitljivimi klinoprsL Se pet
minut in moja učenjaška duša se je za-šibila pod težo svečane zavesti, da zrem pred seboj celokupno vseučiliško knjižnico Hammurabijeve univerze!
Ta najdba bi naju storila milijonarja, da je šlo vse po moji volji. Ali blebetavi Tiča, ki se norčuje iz vsega, kar količkaj diši po minulosti, jo je v Možu^ med dvema kozarcema škotskega \vhiskyja lahkomiselno izdal angleškim oficirjem ifl tako se je zgodilo, da jo baš zdaj prevažajo v Britski muzej. Vzeli so mi cel6 naslovno opeko kataloga, ki sem si jo prisvojil v spomin.
Po naklonjenosti angleškega zajvo-vednika sem smel vsaj prepisati nekatere odlomke iz babilonskega slovstva. Posebno me je zanimala doktorska disertacija glasovitega maga Nabukio-basarja, ki navaja v podkrepilo svoje filozofske teze več mičnih zgodbic iz prvih dni Človeškega rodu.
Dve izmed njih nam prikazujeta ve-levažne stvari v docela novi luči. Kakorkoli utegneta razjariti bogoslovce in sufražetke, vendar mislim, da jih ne smem zamoičati. Povem jih tedaj, do svoje in v sodobnejši obliki, v zabavo tistih redkih prijateljic, ki so dovolj poštene, da ne skačejo z nohtmi v zrcalo, ako ugledajo v njem svoj resnični obraz, m v požgačkanje mnogo-
Zanimiv coskus z radijem v morski ^obini eri Ha^bu-^u
Slika predstavlja morskega potapljača, v čigar čeladi je oddajna postaja za radio. Po. tapljača so slišale govoriti vse radio»posta> je v Hamburgu in okolici.
Spremenitev valovne dolžine evropskih radioionskih oddajnih postaj
Mednarodna radioionska zveza U. I. D. R. (Union Internationale de Radtophonie) s sedežem v Ženevi je imela letos med 6. in 8 julijem svoja prva posvetovanja, kako preprečiti medsebojne motne evropskih koncertnih oddajnih postai. Oddelili so posameznim postajam nove valovne dolžine in Izpeljali na njih poskusna oddajanja, ki so se vršila med 31. avgustom ia 15. septembrom. Na podlagi rezultatov tega poskusnega oddajanja, so na konferenci, ki se je vršila 23. in 24. v Ženevi končnoveliavno razdelili razpoložljive valovne dolžine. Nova razdelitev stopi v veljavo najbrže s 1. novembrom.
Kar se tiče nove razdelitve so se na tej zadnii konfereacl sklenile »Sedeče podrobnosti:
Ce bi se tudi po novi razdelitvi dve radio-fonski oddajni postali medseboj motili, potem |e mlajša, torej pozneje zgrajena postaja prisiljena spremeniti valovno dolžino. Oddajne postaje, ki imajo 2 al® več k. v. oddajne energije, se morajo po frekvenci razlikovati za 10000 period. Postaji, ki sta medsebojno oddaljeni čez 1500 km, se morata razlikovati po frekvenci za 5000 period. Nestalnost valovnih dolžin sme znašati maksimalno nad 1000 period.
Da bodo posamezne oddajne postaje svojo valovno dolžino natančno držale, nameravajo oddajati iz ene izmed velikih nemških ali francoskih oddajnih postaj, normalne valove, ki se iih bodo morale vse oddajne postaje strogo držati.
Dalje je bilo določeno, da U. I. D. R. nastopi pri posameznih državah giede preureditve valovnih dolžin radiotelegrafsklh oddajnih postaj, ki se sedai nahajajo v valovni skali, ki se je posiužn.ie radiofoni a. Radiotelegrafske oddajne postaje, posebno one starih sistemov, naj b| se premestilo vse na valove čez 800 m, da bi ostal med njimi in radidjpnskimi oddajnimi postajami dovol1 širok rmren pas.
Ob tej priliki je izdala U. 1. D. R. tudi pregled o sianjiT radiofonskih oddajnih postaj tistih držat^iki so v njej zastopane. Tu seveda niso., navedene vse evropske oddajne postaje, kgitf v U. I. D. R. n| zastopana Poljska, jlisiia: nobena balkanska država itd. Po gj tabeli je torej stanje evropskih radiofoffških oddajnih postaj sledeče:
številnih prijateljev, ki so tolikanj pogoltni, da jim ne skvariš slasti do pečenega zajčka, niti če vržeš prednje še tako svež mačškov meh...
Hoja na Golico
Jesen je melanholična, hoja na Golico težka. Ljubljančani so pa vneti turisti, osobito ob nedeljah in narodnih praznikih. ko je treba doma manifestirati za to ali ono rodoljubno zadevo. In tako se je zgodilo tudi v nedeljo, da je plebiscitna povorka pogrešala več vrlih sinov in hčera naše ožje domovine. Kriva je bila kot rečeno melanholična jesen, potem lena kranjska navada, da se obravnavajo vse važne stvari po ožiih družbah, rekli bi po sekcijah, da torei do plenarne «sjednice» sploh nikoli ne pride in naZadnje še naši hribi, na katerih v nedeljo izjemoma ni bilo ne oblakov, ne megle. Med te zapeljive hribe spada tudi Golica. Imamo sicer vodič po vseh hribih in dolinah, pa vendar ne bo odveč. ako omenimo, da vodi pot na Golico od glavnega ali državnega kolodvora preko vseh gorenjskih postaj tia do Jesenic, kjer se trenirani turisti izkrcajo in razdele v dve osnovni sku^-M. Prva je na dobrem glasu glede krerkih mišic in zato zavije od jeseniškega ko-
Sedal delujoCIh postal fcna: Angleška 20 Nemčija 16, Francoska 13, Švedska 12, Španija II, Finska 5, Avstrija 2, Čehosiova. ška 2, Belgija. Švica. Italija, Holandska ia Madžarska pa vsaka po 1.
V projektu pa imaio: Norveška 5, Italija 5, Nemčija 4. Švedska 4. Belgija, Finska, Avstrija, čehoslovaška in Svtca po 3, Irska in Španija po 2. ter Angleška fn Madžarska po 1 novo radiofonsko oddajno postajo.
Za primero lahko navedemo še. da imajo največ radiofonskih oddainih postaj na svetu Zediniene države, namreč čez 500. Nato slede: Kanada 95. Mehika 83. Kuba 46 Ra. sija 38 (?) in Angleška.
Ruske opere na Angleškem.
Na Angleškem se mude že dalje časa ru. skl Inženjerji radi prenašanja ruskih ope,-potom angleških radiofonskih oddajnih postaj. Nova moskovska radiofonska oddal-j postaja, z oddajno energijo 50 k. v. oo radiofon;raia vse pomembnejše opere i moskovskih gledališč. Te opere bodo rts Angleškem brezžično sprejemali in jih zope: oddajali Iz lastnih oddajnih postaj.
Jakost Rakovlce-
Zagrebški radiokiub se je že večkrat trudil sprejeti našo radiofonsko oddajno postajo Rakovico. Parkrat se jim te to tudi po. srečilo !n so pri tej priliki ugotovili, da sprejemajo Rakovico, ki ie oddaljena od Zagreba približno 380 km ravnotaki jako, kot angleške postaje iste jakosti. ki pa so od Zagreba oddaljene 1800 km.
Naraščanj'e števila pre'emnlh postaj v Nem. čili
Meseca septembra t. I. Je bilo v Nen-čiii Izdanih 12601 dovoljenj za postavitev prejemnih postaj. Vsak dan se je -/višalo to. rej število prejemnih postai za A Pr| nas čakamo na enak prirastek skoro eno leto.
Domski [šle klobuki
v najmodernejših barvah *e dobijo najceneje v modnem salonu
Z. IHahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica itev. 1.
Teika i
Ali zepet nova bluza In novi čeveljčki draga Ruža?
Nečklnjai
Moiite se, tetka Klara! Samo novo pobarvane so te stvari, kai sem &toiila včeraj sama z
BRAUKS-ovim! barvami za tkanine in novo W!LBRA barvo za usnie
Tovarna anilirsklh barv
Vllfem B3AUNS, Cel e
To je
pravi zamotek
Aspirin
tableta
katera iz vratno
polajiavajo boli,
Pazite na modro-belo-rdeb
pečatno znamko!
lodvora takoj na levo. potem pa na desno in hajdi čez drn in strn do prve oštarije, do širom turistovskeea sveta dobro znanega Kopišarja. Tu je odmor in zbiranje novih sil za plezalno turo od Kopišaria do spodnie koče na 0^'ti. Druga skupina se razprši po Jesenicah in išče primernega vozila, da bi se noge do Kopišarja preveč ne utrdile. Sreča te skupine je odvisna od teže. odnosno obsega poedinih njenih članov. Jeseniški konji so sicer žilavi, vendar na ne tako. da bi vlekli v klanec re;ene turiste. Gospodar si ogleda vsakega prosilca posebej in če njegovo pr»'7-kušeno oko spozna, da presega teža turista brez nahrbtnika 90 kg. mu ne kaže drugega, nego da si pomaga z zvijačo. Utaji namreč vse konje izvzemši enetra. ki ima teoretično naduho in fingirano trmo. tako. da v hrib sploh ne more voziti. Razpršeni turisti se zopet zbero sredi Jesenic in jo mahnejo z večino glasov proti Kooišarju peš.
Kopišarjev očka jih dočakajo z razprostrtimi rokami. In kako bi jih todi ne? Saj je pot od Jesenic dolga, strma in težavna, nahrbtniki nabito nolni in že ja ogromna. No. pa je tudi požrtvovalnost naših turistov vse časti vredna in tako gre po primernem okrepčilu vse srečno naprej, dokler ni premagana
Kraljestvo mode
Moda na pariški razstavi
Od Porte d' Honneur na levo nekako za Petit Palais-jem leži Pavillon de 1'elegance. Tu so razstavili štirje «grands coutieriers« svoje kreacije. Štiri zveneča širom sveta znana imena: Callot. Jenn.v. Lanvin, Worth. Po sebi je umevno. da ie tu uporabljen najlepši materi-jal in največji rafinement. In da to še bolj podčrtajo, so napravili vstopnino. V vse paviljone cele razstave je vstop prost, edino »Pavillon de 1'elegance« ima kar 10 fr. vstopnine. Dva dneva v tednu pa sta vendarle pnosta in takrat seveda se tare ljudi. Istotako sta tudi dva dneva, ko ie vstopnina na razstavo dosti višja kakor sicer. Te dneve imenujejo »Jours sclect«.
Zadnia in največja modna postojanka je v Grand-Palais-u. Ob glavnem vhodu Palais-a desno od L' escalier D' Ho.1-neur. V teh dvoranah je največja skupina toalet in vsega pripadajočega. Pravcat ženski paradiž. Vsa mogoča kožušja aristokracija. Troteurske. športske. letoviške, družabne m kar se da globoko dekoltirane večerne toalete. Drzne so te kompozicije. Izrez in vlečka se stikata Prvi prehaja s svojim koncem v začetek drugega. Je umetnost zase. noš-nja rafinirano drznih toalet, da vkljub imenovanim lastnostim učinkujejo de-centno Noblese in elegance ne tvorita samo plemenitost materijala in umetnost fasone. K temu je potrebna tudi primerna vitkost in gracijoznost telesa. Kretnje navadno izražajo bitnost in izdajajo individualnost, zato morajo biti vedno skladne z materijalom in fasono.
Vsaka dama mora ta dejstva resno npoštevati. Nepoznanje individualnosti lastnega eksterijeria ima včasih prav slabo učinkujoče posledice. Zgodi se pač lahko vsakemu, da si Iz tega ali onega vzroka ali v naglici nadene nekaj, kar ni skladno z niegovo osebnostjo. Kakor hitro pa se tega zave. je treba korekture. Mimogrede bodi omenjeno: zadeti pravo je včasih kaj težavna stvar, ki zahteva dokaj potrpljenia pri izberi in poskušaniu. Velika napaka ie nadcen.ie-vanie kakor tudi podcenjevanje lastne zunanjosti. Se včasih dogodi, da ljudje v svoji bojazljivosti in skromnosti ne podčrtavaio svoiih simpatičnih vrlin in lepot temveč jih prav nerodno skrivajo.
Za vsakega interesenta bi tu in tam bilo koristno videti defilč mannequinov. ki pravilno priučeno orednašajo vsaka sebi primerne toalete. No. pa to ne spada na razstavo, ker to se da videti le. ako dobiš dostop v salon kakega grands-coutierierja v urah. kadar prednašajo modele.
Priznajo merodainih modelnih hiš je v Parizu menda 23. Pripomniti je treba, da ni razstavita ne ena h!?a kakega za


Iz garderobe bogate Parižanke.
Kasha za sprehod gorkega jesenskega dopoldneva.
bodočnost menodajnega modela. Vse razstavljene toalete so bile izgotovljene zgolj po direktivah tekoče pariške mode. Je značilno to in tudi razumljivo, da pridržujejo skrivnosti bodočnosti le zlati kliienti. Splošnost še itak dovolj zgodaj pride na svoj račun, a »ravno originalni modeli že precej predrugačeni prideio potom različnih repeticii in posnetkov v široko cirkulacijo. Nasmešek se ti pojavi, ko gledaš defiJč izbranih pariških mannequinov. ki nosijo stvaritve največje fantazije, ako se vprašaš, kako bodo neki izgledali ti modeli, kadar jih bodo kopirali za province in v provincah. Zlasti še. ker bodo morali od računati na ceni in priračunati na obsegu.
Vse toalete na pariški razstavi so oblečene na lesenih, tudi za Pariz povsem novih manneouinih. To ie nekaj prav elegantnega, glava kakor poza. Prepričan si v prvem hipu. da sedi ali stoji pred teboj najbolj rafiniran živ manne-ouin. Podolgovati ozki obrazi, gladko izrezani lasje, na tilniku počezno zloženi. Figure so v členkih pregibljive za poljubne poze. Stvar ie zares posrečena.
Zato Pa učinkujejo figurine z voščenimi obrazi, pravimi lasmi in trdimi udi povsem nepraktično in nemoderno. Voščene lepotice so na modni pozornici odigrale.
Dalje od dvoran modelov je razstavljena svilenina. baržun in volneno blago. Potem vse mogoče razkošje jutranjih potrebščin. Pyjame. matineji itd. V tem oddelku pridejo tudi gospodje v polni meri na svoj račun. Sledi oddelek za steznike, nogavici, svileno perilo, podveze m čevlje.
Po desni strani hodnika so razvrščeni •oddelki za parfumerijo in bijuterijo. Hiteč mimo vsega tega dragega in nedra-gega blestečega nakitja pridemo mimo umetnih francoskih cvetlic in peresnih okraskov. Potem zopet v krogotok prej imenovanih hodnikov in dvoran, katere prebežimo še enkrat z mislijo, da se prihodnji dan zopet povrnemo, ker ženski paradiž privlačuje ženski svet zopet in zopet.
Zvečer ie na razstavišču (posebno kadar je »grande fčte«) kljub velikosti prostora silna gneča. Ko zažari Ciffelov stolp, ko zablestijo mostovi in se užiga-
jo na Seini razsvetljeni vodometi takrat se bogata eleganca Porazgubi po dragih obrežnih razstaviščnih restoranih. da pri supejih sede občuduje pestrost razsvetljave. Mnogo elegantnih madames in Iady pa se iz komodne blaziranosti pusti voziti po razstavišču ob bajni razsvetljavi na približno takih trokolesnih tapeciranih vozičkih kakršne imajo pri nas hromci.
Da. Francoz si zna uslužiti sleherno priliko. Korak za korakom tahko to ugotavljaš. Naj prednesem še sledečo ilustracijo: Lepega popoldne smo se peljali do Trianona. to je gradič kraljice arije Antoinete. kjer ie v parku imela zase ureieno vasico z vsemi kmetijskimi prilikami. Ribnik, mlin. backe. kra ve. mlekarno, kier ie Prav dostikrat sama posnemala mleko in pripravliala su rovo maslo. Izstopivši iz električne, smo zag'edali na travniku ob poti primitivno belo pogrnieno stojnico z pre-pnostimi okusnimi rdečimi, belo pikčastimi skodelicami, poleg tega oa se je pasla kravica. V prvem hipu nam ni bilo jasno, čemu to. nato pa smo takoj obstooili stomico in dali s nam sveže pomolzenega mleka Domiselnost in kultura naroda ie tudi iz takih malenkosti jasno razvidna. Francozu vsaka domislica služi k udobnosti in prijetnosti spominja na preteklost in ostane originalna.
Pri nas pa je vsako malenkost tako težavno doseči	M. Šarčeva.
Komplet
Komplet je nedvomno posrečena ideja mode in zato se drži že tretjo sezono. Komplet obstoji iz obleke in jope. ki imate v celoti nekai skupnega. Lahko ste iz enakega blaga, kar ie pa redek slučaj, zakaj jopa ie navadno iz težjega blaga. Večinoma ie obleka iz laž iega. svetlejšega blaga in okrašena s trakovi iz enakega blaga, kakor ie iopa. Lahko ie pa tudi iz istega krepdešina. kakor podloga na iopi. Tudi kompleti so zelo praktični in elegantni osobito za zimsko sezono. Koliko skrbi in sitnosti si lahko prihranijo zaposlene ženske, ki bi se morale sicer Iz pisarne, šole ali tigovine vračati domov, da se preoble-čejo. če bi ne bilo kompleta, ki jih reši teh skrbi. V službi si praktična ženska že zna pomagati na kak način, da se obleka ne umaže in da je vedno čedno oblečena. V kratkem platnenem plašču, kakršnega nosijo zdravniki v bolnicah ali pa slikarji pri delu. lahko delajo tudi
Iz garderobe bogate Parižanke.
Popoldanska toaleta: bolero! Plesirano krilo In istotaki balončasti rokavi.
Iz garderobe bogate Parižanke.
Intimna domača obleka za prostore bogatega doma.
zadnja težava, ki čaka vrle plezalce na strašni strmini pod spodnjo kočo. Končno so na ciliu in z višav za Jone v niža-ve spontani «ura» klici. Planinski zrak je čist. nebo jasno, večer krasen, gore z očakom Triglavom bajne in našim turistom se omehčajo zaprašena srca. Ah, oh, kako je lepo. divno. čarobno in nepopisno in kako nespametni so tisti, ki ne gredo manifestirat v višave . . . Tako se ponavlja nekaj časa venomer to navdušeno opevanje prirodnih lepot in pomilovanje zaslepljenih Ljubljančanov, ki ne vedo. da se lahko človek ogreje za vse vzvišeno In plemenito samo v višavah. A glej spaka! Komaj so se t"ri-stovska srca navdušila, že se oglaš^o želodci, noge. križ in pa spanec, ta preklicani spanec. Lepo je res. lepo. toda v koči ni mehkih postelj, ni ogledala, da bi si turisti z nabitimi «pump» hlačami popravili frizure in napudrali prepotene obraze. nI prvovrstne kuhinje, da bi dobavila potrebno količino finih iedil. Vsega tega ni. zato ie pa tem več<i pretit. žeia, utrujenost, zaspanost in trganje v križu.Vendar pa premaga vse težave ponos in zavest, da ie prva visoka tura srečno končana. Po obili večeri. ki znatno skrči vsebino nahrbtnikov in skromno zalogo v koči. nastane noč. Čudno, tudi v višavah je noč. Naši turisti so pa mislili, da na hribib solnce nikoli ne zahaja.
Modni atelije M. Šare
Vedno po zadnjih pariških direktivah
Ljubljana, Kongresni trg 4/1.
Noč. Čudne so te noči po planinskih kočah. Nemci menda že poznajo te noči. sai imajo pesem, ki pravi, da na gorah greha ni ... Po bodimo diskretni in spustimo zastor. Jutro. Solnce vzha-ia, v nižavah je gosta megla, planine odsevajo v zlati jutarnji zarji, naši turisti se pa premetava;o no nosteliah in tarnajo, da ni rjuh. da jih je vso noč zeblo, d ajih bole križi in da so morali blazinice prevleči kar s srajcami, ker bi se sicer vrnili s »šnehastimi* glavami. Pa pihalo je, joj, kako je pihalo od vseh strani.. Pet se iih je tiščalo skupaj, bolj okrogli so ležali pri oknu, nežni in občutljivi sredi med niimi. oa vse ni nič pomagalo. Pihalo je. strašno je pihalo. Sivi volk se smete. Ne pije in ne kadi — take so skavtske postave — samo smeje se.
Ko je solnce že visoko, prilezejo turisti iz koče in se solnčijo. Ves dan se solnčijo. jedo. piiejo in vdihavajo planinski zrak. Pa fotGgrafiratj se morajo tudi, vsai petkrat ali šestkrat v nairaz-ličneiših legah in stojah, da bo še pozno potomstvo vedelo, kako so hodile prababice in prapradedi na Golico. Kako bi se neki ne fotografirali? Tako visoko so nad morsko gladino tn tako nevarna je žica. s katero ie pritriena koča k skali, da bi bila zgodovina naše 'u-ristike težko oškodovana, če bi ne zabeležila cinlfvega orizora, kako se je
turist krčevito oprijel te žice in kako ga je drugi v kritičnem trenutku fotografiral, češ, da bodo oni v nižavi videli. kaj so plezalne ture.
Sivi volk se pa smeje. Čuden ie ta sivi volk. Ne pije in ne kadi. je samo suhe češpl.ie in sladke koreninice, pa smeje se. Zakaj ni v skavtskih postavah rečeno, da ie tudi smeh prepovedan osobito kadar ni umesten. Toda sivi volk pozna vse postave in zato se venomer smeje. Sai se pa tudi lahko smeje. Ponoči je hodil na Golico in svetil turistom, ki hodijo v višave brez luči. Skavti imajo stroga pravila in morajo svetiti vsakemu, kdor ne vidi.
Popoldne se turisti vračajo. V vlaku kihajo na komando in pojo. Na vsaki postaji brezplačen koncert za potujoče občinstvo. Za čiste akorde skrbi steklenica. ki roma izpod klopi od grla do gr. la. Lepo gospo trga v križu, dva gospoda sta židane volje, ker opozicija v sosednem kupeju «žaga». sivi volk se pa še vedno smeje. Zakaj neki se smeje? Morda zato, ker je dobil nagrado. Svetil je. pa so mu ponudili najprej pijače, potem nikotina in ko je glasom skavtskih postav vse to odklonil, je dobil iz ročice lepe H. sladkega grozdia. In zdaj
se smeie. . . . As. tref. pik. herc--
čih — čih--Bog pomagaj!

v ivvŠ^-r '' 't
JfcSSf
--*.*•.''-V
'. *. »s::: šum

"V.
Iz garderobe bogate Parižanke.
Toaleta za pariško opero, kombinirana z desiniranim in gladkim velurjem.
ženske v vsakem poklicu. Taki plašči so dobri za delo v banki ali za pultom in nihče ne ve. da je pod njimi plisirana ali krepdešinova obleka, v kateri pojde gospodična odnosno dama zvečer na premijero ali na koncert. S tem si prihrani toliko časa. da gre lahko pred večerjo še na sprehod ali na sestanek. Brez kompleta pa to ne gre. Treba je hiteti iz urada domov, treba je poiskati primerno obleko, preoblačiti se in večerjati v največji naglici tako. da nobena jed ne tekne. Zunaj oa čaka fant in se jezi, da ga je preoblačenje prikrajšalo za celo uro. Vseh teh skrbi in neprijetnosti ni treba, če .nosijo dekleta komplete
Komplet je res imenitna stvar in nobena datnska garderoba bi ga ne smela pogrešati. Nosi se lahko vedno in povsod. ne da bi se bilo treba bati. da pojde prihodnje leto med staro šaro. kakor marsikatera druga prehodna modna novotarija. Seveda je treba tudi pri kompletu paziti na kakovost blaga i.i na kroj. Najmodernejši in najbolj praktični so povsem enostavni kompleti iz dobrega, trpežnega blaga Telovnik Je gladek, krilo spodai precej široko, krasi ga torei samo dobro blago in enostaven kroj. Razni drugi priveski, našivi, gumbi, trakovi itd. so brez pomena ali pa celo na škodo splošnemu elegantnemu vtisu, ki ga napravi komplet na lepem ženskem telesu.
Kino
Zadnji filmi v Ljubljani
Zadnje čase smo Imeli priliko videti par filmov, k! so bili v nekaterih obzirib prav zanimivi, vendar se ne moremo ž njimi popolnoma strinjati. SIcer je hvalevredno od naših klnopodjetij. da predvajao filme, ki se Igrajo pri nas preje nego v Zagrebu aH Gradcu, vendar pa se ni kar tako zadovoljiti z vsakim Industrijskim filmom, pa naj nosi še tako imenitno znamko firme ali stara. Filmska industrija bo morala končno na to pristati, keT občinstvo ne bo več zadovoljno s kalifornijsko Afriko, ameriškimi Montmartri, hol!ywodsklml piramidami in papirnatimi Etffeli. Zato je čiovek bridko razočaran, če se razveseli plakatiranih pokrajin afriškega obtnorja, v filmu pa gleda slfbo namazane, a pristno div;e amerikan-ske filmske tlačane, ki igrajo divjake. Fitnu sko podjetje bo moralo potovati v dotične kraje !n se pri pokrajinah res ustaviti, kafcor smo to videli v slavnem Cskimo-filmu (Matica). k| ga še danes nismo pozabil;. Zato precej nezaupljivo pričakujemo Amundseno-vega filma, ki je baje posnet v severnih ruskih obrežjih, kakor nekdo piše v zagrebških listih, ki so flhn odklonili. Posebno bomo razočarani tisti, ki smo videli »Kapitana Cooka«. ki je bil zagotovo dober film. — M| bomo na vsak način v tem pravcu vodfli odločno kontrolo In lilme tozadevno brezobzirno ocen!evali.
Zadnji trije filmi, ki smo jih videH, so Lili za nas v tem-le oziru zanimivi. »Burja« ln »Edina žena« Je bila aktualna že radi vsebine. Vendar pa sta bila dva Gloria Swanson-fi1ma (Dvor In Ideal) tudi zelo in-teresantna. Sta sicer skozinskoz startovska, vendar se to igrafko prav 'ahko prenaša. fKirrnelita«. ki nas navidezno seznanja z žalostno usodo takozvanih »tujskih legij«, v katerih se nahajajo tudi Slovenci, Je bila
sfcer prav lepa; posebno ttpi posamezna ltgfjonarjev so bili izvrstni. Vendar nam pa manjka predvsem Iluzije Algira, Airike la domačinov. — »Osma žena« je bila Pa resnično zanimiva že radi tega, ker smo io lani videli v našem gledališču Zakaj niso obdržali tega naslova? Ze radi reklame. Sploh pa bo treba pri naših kinih paziti na jtzik malo več. Saj smo gledali na primer pred meseci »dramo neumrlega Schil-lerja« Itd. Dovolj naj nam bo že ona čifut-ska hrvaščina' pri tekstih, ki morajo vsakega Hrvata v oči In srce bosti. — Se nekaj. Prednaznantl je silno veliko. Radovedni smo, kaj bomo dobili. Janningsov »Kdor se zadnji smeje« (Matica) je bil med redkimi izjemami. Komaj pa že čakamo »Deset zapovedi« (če bodo originalne!) in »Pota do lepote in zdravja«, če jih ne bodo pri nas prepovedali, zaka spoznati samega sebe se pri nas liudje silno boje.	S. D.
»Tat v raju«, ki ga od včeraj predvaja kino »Dvor«, je ameriški film, po t po neki Morricejevi noveli. Film je napet, ran burljiv in raznovrsten, kakor vsi ameriški filmi, malo detektvsk in pustolovski, malo pikanten in sentimentalno zaljubljen, škrat, ka družabna drama, o kater smo uvrejeni, da bo naši kinopubliki zelo, zelo ugajala.
Krasne fotograflfe
filma .Sen kresne noči" je izstavil kino Lfnbljanski dvor v Šelenburgovi ul. (Hiša tv. Bonač). Film pride v kratkem v kino «Dvoi>
Kaj igrajo drugod?
V Zagrebu:
Plesalka Klca (drama v 6 dejanjih, * glavni vlogi Mac Murray). — Quo vadiš? (Historijski film v 2 delih po Sienkiewicze« vem romanu; Unione«Cinematografica*ltali» anasfilm, Rim. V glavnih vlogah E. Jan« nings, A. Frvland, Elena di Sangro). — Marokanska plesalka (First»National»film; Norma Talmadge in J. Schiidkraut). Groom, sin Rin»tin»tina (drama v 6 aktih, v glavni vlogi Groom, volčji pes).
v Beogradu:
BagdadskI lopov (v naslovni vlogi Dot*. glas Fairbanks. Čudno, kake metamorfoze doživljajo — v naslovih! — nekateri filmi na svojem potu okoli sveta. V Parizu so zvali film «Le voleur de Bagdad« — Tat iz Bagdada — v Beogradu so ga krstili za «lo> pova», v Ljubljani pa nam obetajo kar »princa« — in pod vsemi tremi imeni sc skriva taisti Fairbanks. Reklama se oči vid« no boji, da bi originalni naslov ne «vle» kel»). — Rdeča lilija (Ramon Navarro). — Maharndževa ljubezen (Ivan Možuhin, Ne talija Lissenko). — Mož na posodo (Regi« nald Dennv, Laura la Plante). — Fantom iz »Rdečega mlina« (Sandra Milovanoff, Georgcs Vaultier).
na Dunaju:
Igračka Pariza (Sascha.fflm). — Naviga« tor (Metro»G©Idwyn«film; v glavni vlogi Buster Keotrm). — Bojazen pred zakonom (brakom) (Flaming Youth; v glavnih vlo« gah Collun Moore in Milton Sills; First»Na« tionalsfilm, Newyork). — Iz greha v slavo (Lil Dagover). — Prodajalka rož s Pots« damskega trga (Reinhold Schiinael in Eri» ka Glassner). — Svobodna ljubezen (Ufa» film v 6 aktih). — Zorro (Douglas Fairbanks
—	Tornado (Americansfilm; House Peters).
—	Jackie med kanibali (Jackie Coogan). — Zamenjani soprogi (veseloigra v 7 dejanjih; Mihael Varkooyi).
v Parizu:
Fanfan«La«Tu!ipe (francoski zgodovinski film). — Grbec (francoski zgodovinski film)
—	Poljub v noči (v glavni vlogi Adolphe Menjou). — Lo za zlatom (v glavni vlogi Charlie Chaplin). — Navigator (Buster Ke« aton). — Nibelungi II del (Kriemhildino ma« Jčevanje). — Doktor Jack (v naslovni vlo» gi Harold Llovd). — Quo vadiš? (nemški film z Emilom Janningsom). — Roman (v naslovni vlogi Charlie Chapiin) — Rav« mond, pes in podvezniea (vesela komedija; v glavni vlogi kaymond Griffith). — Žup» nik Constantin (po drami Ludovica Hale' vyja).
Poziv IjJbljpnrkim kinopodjet-jemf
Pretekli teden so imela naša kinopodjetja srečno roko, zdi se nam celo. da preveč sre« čno. Ali bi se res ne dalo že enkrat doseči
—	če že ne gre, da bi se podjetja med se« boj domenila o repertoarju par tednov vna« prej —, da bi - j skušala izogniti se slič« ni koliriji programa, kakor se je pripetila početkom tedna, ko sta dva kina istočasno dajala Glorio Swanson, tretji pa Normo Talmadge? Tako se neredko zeodi, da vča« sih ves teden in tudi dlje v nobenem kinu ne vidimo privlačnega filma, drugič pa kar tri naenkr**. škodo trpe od tega itak naj« več !e kinopodjetja, saj so bile to pot kljub dobrim filmom vse tri dvorane zasedene jc dva do polovice.

GAZELA MILO

Esperanto
Bančno nradniStvo In esperanto. NemSko
društvo bančnih uradnikov v Berlinu jc spreeio esperanto v program svojih predavanj In tečajev. Časopis »Der Bankbeam-te« piše k temu: »Poleg drugih jezikov morama gojiti tudi esperanto, ki postaja za bančnega uradnika vedno važnejši. Gojiti ga morarro v knnverzacijskih tečajih za one, ki so že napredovali in v začetniških telajih. Vemo iz raznih vprašanj, da vlada med bančnim uradništvom veliko zanimanje za ta jezik.«
Papež Pil XI. o esperantu. Ob priliki katoliškega esperantskega kongresa so podali tudi pozdra\ papežu, k! se je potom kardinala Gasparrija zahvalil zanj ln se ze-Jo povoljno izrazil o esperantu. ki nai pripomore k razširjenju evangelija. Zanimiv je ta dokument predvsem radi tega, ker se mnogokrat sliši mnenje, naj postane latinščina mednarodni pomožni jezik. Da je to nemogoče, nam kaže najbolj naziranje sa-,me;a glavarja katoliške cerkve, ki sicer tporabija latinščino v liturgične svrhe in ki bi se torej ne zavzemala za esperanto.
Esperanto v službi železnic, švicarska Sefczniška federaci a je izdala krasne turi-stovske kane z esperantskim tekstom ln Ilustracijami. Kmalu nato ie izdala slKen »emijevid v esperantu alpska že'eznica Bern—Simplon, ki hoče na ta način dvignit! promet na omenjeni progi Ker razpošilia administracija karte vsakomur, se nudi uči-tcljstvu lepa prilika, da si karte zastonj na-bsvi !n jih potem uporablja pri pouku. Dobe se pri Ju!esu Perletu, poštkesto transito 560. Bern.
V Gradcu nosijo policisti, ki obvladajo kak tuj jezik na desni roki trak. na katerem Je napisan jezik, ki ga govore. Tu ci vidijo Bapise: »Rsperanton«. »Pnalish«. »JtiHano«.
»Srbo-Hrvatslro«, »Prane ais« itd. FoBctstt
«o primorani nositi te »rake In umi/Iva je. da ta metoda dobro služi tujskemu pro/netu.
Industrija ln trgovina. Kongres o uporabi esperanta v trgovini In industrij) v Pa-tzu, o katerem smo že poročali, je pokazal za esperanto tako veliko zanimanje pridobitnih krogov iz vseh evropskih, azijskih ln južnoameriških držav, da so postali na esperanto pozorni tudi gospodarski krogi v Združenih državah, kjer se rad! splošne uporabe angleščine ne čuti tako velika potreba po svetovnem pomožnem jeziku. Sedal so sestavili vodilni ameriški pridobitni krogi odsek, ki naj preštudira to vprašanje z njihovega vidika. Tajnik te mednarodne Izvedeniške komisije pod amerikanskim vodstvom izprašuje sedaj gospodarske kroge raznih držav za njihovo mnenje. Za nas rezultat ne more bit: dvomljiv.
Češkoslovaški minister o esperanto. Minister za javna dela g. A. Srba ie ob priliki slovesne otvoritve XI. praškega ve'asejma govoril o radiju in tudi izjavil: Manjka nam še vse družeči mednarodni pomožni jezik, kar pa bo postal najrlo se razširjajoč/ esperanto, ki bo tvori! polno osnovo, na kateri bo vzrastla prijateljska enotnost vsega človeštva.
Esperantsko društvo v Mariboru je na svojem občnem zboru dne 3. oktobra t. L na predlog prof. Raktiše izvolilo naslednji odbor: predsednik g. F. Dobrave, odborniki gospe dr. Hansova in Lichtemvailnerjeva in P", dr. VVinterhalter, Kitzler, Kfepelka ia Bratoš. Novi odhor si je začrtal jasne smer« i.ice za bodoče delovanje in novo dništve« no leto obeti biti zelo polodonosno za tu« kajšnje esperantsko g:hanje. V bližnjih dneh se na-n obeta zanimiva esperantska '97stav* in predavanje o esperantizmu. So« delovanje sta že obljubila predsednik «Ju» goslovenske cspcrsntske lige« g. dr. Dušan Maruzzi in glavni rajnik g. Rotkovid iz Za» greha.
Sah
V sredo H t m. se je vrSfl ob&ii zbor ljubljanskega šahovskega kluba, ki je bil izmed vseh dozdaj najbolj obiskan. Udeležilo se za je 40, večina mladih, delavnih to navdušenih šahistov. Z obžalovanjem je konsta-tiral g. ing. Zupane, da manjka »sivih glav«, ki bi nam morale biti s svčti ob strani. Kl ub temu, da je bilo podanih iz prejšnjega odbora več demislj, ki pa so bile brezpomembne. Je znal ostali odbor organizirati občni zbor, podoben drugim šahovskim prireditvam. Otvori! ga je g. ing. Zupane s pozdravnim nagovorom, r.akar so sledila poročila odbornikov, ki so bila z odobravanjem vzeta na znanje, posebno blagajniško, ki izkaznje dohodkov v mesecu septembru okoli !000 Din, kjer sta pridno sodelovala »g Vidmar In Janez Grdina z nabiralno akcijo. Pri volitvah je bi!a soglasno sprejeta predlagana lista odbora, ki se je glasila: častni predsednik dr. Milan Vidmar, predsednik Bogo Plenfčar, podpredsednik Mrz-iikar Rudolf, tajnik Ciril Vidmar, blasranik Edvln Pleničar. knjižničar Vekoslav Iskra, upravnik Vas:a Pire.
Izmed odbornikov je g. Bogo Pleničar sijajen organizator, ki bo u'rdfl notranje pozicije uprave, g. Mrzlikar bc vodi! prireditve in klubovo notranje živlienie, g. C Vidmar, ki je znan kot agllen fn požrtvova. len pa tajniški resort. G. Iskra je obljubil, da bo spravi! v red knj'žnico. kar mu moremo zatrpati, ker se je že kot prejšn'i blagajnik izkazal v tem oziru, od gg. Edvir.a PSeničarja in Pirca smemo pričakovati mnogo dobrega jn uspešnega delovan;a. Za revizorja sta b'!a izvoljena g. faig. Zupane in ga. Marina Plenlčarieva. Na občnem zboru se je sklenilo, da se zviša članarina mesečno na Din 5, za dijake polovično. Sklep se Je utemeljil s tem. da se mora plačati za-"stanke {'anarlnp Savezu. Odbor bo skrbel
zato, da si klub pridobi svoje lastne prostore. ki jih bo opremil z vsem komfortom. Pridobitev prostorov bo zasigurala tesno stremljenje za igro, ki pridobiva po svetu vedno več tal. ljubljanskemu šahovskemu klubu pa lepšo bodočnost.
Damski odsek. Novi odbor si ie vzei za
nalogo ustanoviti pri klubu tudi damski odsek, ki je že nekoč obstojal in potrdil, da je v našem mestu tudi med damami mnogo srrisla za idealno šahovsko igro. V ta namen bo določi! učne večere, na katerih se bodo mogle dame. ki imajo vesel e do šaha in so šele začetnice, naučiti igrati, one pa ki so že naprednejše in že znajo igrati, bodo pa pridobile znanja pri praktičnih partijah, ki se bodo igrale z njimi in obenem razlagale. One dame. ki so interesirane na tem, naj se oglasijo v klubu v kavarni Evropa, kjer se igra vsak dan od 17. naprej fn dobe tudi druge potrebne informacije. Kakor hitro se izkaže, da se javi dovolj dam, se bo z igranjem pričelo.
Ožjj turnir, ki se prične 19. t. m. bo eden izmed najmočnejših ožjih turnirev, kar se jih je v klubu vršilo. Udeležilo se ga ba 14—16 igralcev, ki so vsi dobre kvalitete in bo zek) oster boj. Favoriti si Kozina. Rupnik, Vogelnik. Zaanek. Odbor prosi, da se javijo gg.: Šuštar, Pevalek, M. Šribar k turnirju.
- na papirju
Madžari so na glasu viteškesra naroda, tako vsaj radi trdijo sami, kadar jim nihče ne ugovarja. Viteštvo iim je ba.ie v tradiciji in krvi. zanj so odpravljeni na vsako žrtev. Tako govorijo, delajo pa drugače.
Pred letom dni je praznovala madžarska igralka Marija Jaszav svoj gledališki itibilej. Slavja se ie udeležila po
posebnem odposlanstvo tudi madžarska vlada, ki je umetnici obljubila narodno darilo v obsegu desetih oralov zemlje. Slavje ie minilo, častilci so se razšli, navdušenje se ie polaeoma poleglo. Oospa Jaszay je shranila nerga-ment. na katerem ie stalo, da ie srečna posestnica desetih oralov zemlje, katero ji poklania viteški madžarski narod za n.ierio de'o. ki zasluži, da io ohra-niio vsi Madžari v hvaležnem spominu.
Umetnica, ki ima dovoli sredstev za razkošno življenje in ne pocreša ničesar pri svoiem bogatem sonroeu. ie potrpežljivo čakala, da pride prej al' slej obvestilo, kje ie pravzaprav njenih deset oralov zemlie. Obvestilo ni prišlo. Prosjačiti za »narodni dar» pa tudi ni hotela. Zato je poslala madžarskemu prosvetnemu ministru pismo, v katerem se lepo zahvaljuje za »narodni dar» ter odbija nagrado, ki ie do danes izostala. Taka ie zgodba o tej dotaciji na panir-ju. kakršnih neviteški narodi ne poklanjajo svojim zaslužnim sinovom in hčeram.
večja partija se sprejme pri gradbenem podjetju na mestni klavnici, Ljubljana.
Damski flfc klobuka
v vseh modnih barvah in oblikah se dobe najcencjšc pri
Franc Bernlk,
LJubljana, Šiška, Slovenska cesta, bivši perutninski M«md.
••ttlMRI«ia«»IIIIMIH*»M«»ul
Ako potrebu ete s«eie ali suhe vence, Šopke in aranžmaje, pokličite telef. št.
cvetličarna KORSIKA,
Aleksandrova cesta. A'aro£lla se poiiljajo na dom. .»■BBBBBBElBBBBBaBaBBBBBBBBBBBB
CREV
vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvi-ji dnevni ceni.
Jos. BERGMAN. lubljana, Poljanska c. 85.
; msbbaeim3sbbfls3scp»s!h!«at *
i
S ■
§
na Višu - Brdo
Pisarna
t Ljubljani, Dunajska cesta 23
Teieion 207.
Priporoča svojo bogato zalogo zidne opeke, žlebako« in stre&nikov
vseh vrst po zelo ugodnih cenah.
5659
Anton Lušin
pooblaščeni borzni senzal sa priporoča
za nakup in prodajo vsega v
lesno stroko ::
spadajočega blaga. LJubljana, poštni predal 85. Pisarna: Gledališka ulica štev. 8.
Telefon št 290.
PfliJEL S1MEHC
pokopalUUt vrtnar sv. Hrii-L|abljana
t. priporočim c«nj obtH»t»u »a poir.ri'. In okra-«!(«» qro>o» « »T«Ulo«mt. poiipanta » y«tian. k.kot Ulji Itvriltev ««aho»r.talh »».tih Ul »»bih wm«i, tapfcav 1» r.iilžnLh «rantma|a« po im«rnll) ern.h. — Vciika aaioga lepih krtini—■
Narodi« k >prtjta«jo ladi f ovetliAaral S*. Patra oa*ta ita«. M, pata« Znalakaga
QQQQQQQQQQQGQQt
Skladišče
v sredini mesta ali v predmestju se iSfie za takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe na i. K. Ljubljana, poštni predal 40,	rai«
Pranje
brez truda!
Vedno lepo belo duhteče perilo,
nežne, bele roke brez vsakih raz« poklin, nobenih bolečin v križu pri vporabi
za namakanje perila in
ZLATOROG
terpentinovega mila za pranje!
ZLATOROG terpenti-novo milo je dobro, izdatno in zajamčeno neškodljivo!
TRI za namakanje perila jI pere — beli, pa ne raz-^ jeda!
Stane malo, nudi mnogo!
T]
[lihliaiimi
O
a
Vs! dobitki znašajo preko 39,000.000 Din
- Vsaka tretja srečka zadene -
Žrebanje bo 2. novembra t. !.
Zadružna hranilnica v Ljubljani,
St. Petra cesta štev. 19
ima še nekaj srečk Državne razredne loterije na razpolago.
13 E

Cela srečka v petem razredu stane Polovična srečka v petem razreda stane .... Čctrtinska srečka v petem razredu stane ....
400 Din 200 Din 100 Din
V
Zadnji termin za naknp srečk |e 31« oktober 1929«
Potrebna pojasnila daje Zadružna hranilnica pismeno ln nsUneno brezplačno«

3 EI 0 G
dej:
j
aaaaBaBaBMaBaaBaaagsftaagiButnc
/j
i J
Mlevske poizkušnje z mlinom za domaČe mletje (50 kg moke na uro). Podboj, Sv. Petra cesta 95,	6ti8-a
<8wgsaagaqaihreat5ei8baababbbbhbbb
Javna dražba.
Na dan 25. oktobra prodavatl 6u se na javnoj dražbi
25 komada prekobro|nib p?sao-tfrvnifa amerikaoskih kasača ! 17 komada prekobro^nih kon;a,
-iunokrvne ensjleske rase. Konji potiču iz Ergela Kamenden i Kulpin, pastušl i kobile »taroki od dviie do 14 godina. Dražba ie se održati u itulplnu rta dan 25. oktobra u nedelji! prije podne u 1! sati.
Rfflektanti, kojl žeie prisustvovsti dra?bl nekr, pravovremeno najave svoj rioia7ak na Ergela Kulpin požta Kcipfn (Bačka). Poslednl ie stanic« Pašičtvo gdje vozovi stižu iz Novog Sada u 104 sati pri ie oodne, a iz Subotice u 105 sati prije podne. N* Staniči PaSičevo ickal če reflektante kola za prevoi u Kulpin.
Doravnik Erosla MMu ! Kolpin.
obosobososobosoboio
Radii upslissve
specijalnega b'aga sem cene blagu dokler traja zaloga znatno znižal "■Sar Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, perila znamke dr. Jegra, damskih hlaf, oviatn kov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, iaiov in trikotaže, fina parlumerija In drugo galanterijsko bi,igo
3. Vesesinovife & Somp., Marmor,
Gosposka ulica 26. 469a
C3BC31C3BC3«OBCDBCr>»C3BCr:«SC5
Trgovski potnik
ki potuje po vsej Sloveniji z avtomobilom, dobro upehan, želi zastopat še kako dobro tvrdko z malo kolekcijo, katerekoli stroke. Cen;, ponudbe pod .Provizija' na upravo .Jutra', Maribor.
BGeB.&Bee^BBBCsaaaaBaaaaBBSsa«
Siiksio
za moške obleKe nai-močnejše, najlineiSe m najo nejSe razi>o5il|s veletrgovina
R. S;ermeckJ
Celje, št 20 In sicer tr;>ežno sukno 71 Din močan ševijot 78 Din fini kamgarn 90 D n liustrovani cenik z če 1000 s! kam se pošijt vsakemu zastonj, E7*vzorci od sukna kam-*i	garna in razne manu
iakturne robe, pa samo za osem dni na ogled Kdor pr de z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. (Naiočiia čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci eng>os cene aaeaaaacssaaaaaaa
tf zdravilišču Dobrna pri Celju
»HOTEL DOBRNA"
sbstoje6 iz 20 sob % inventar!om;
prodajalna, pekarija, mesarija, ledenica. 2 kleti, kegljišče in še drugi prostori, gospodarsko poslopje, z dvtma vrtoma. Povsod električna razsvetljava. Proda se proti takojšnjemu plačilu cele kupnine po 445.000 dinarjev. — Ogleda se lahko vsak dan.	5968«
zanesnive
sprejme {vernica ksksa Id čajnsga peciva.
Prednost imajo gospodi, ki potujejo z
avtom za kako specerijsko tvidko. Dopise in relerence pod: .Dobra provizija' na upravo .Jutra*.
Franjo Cvilak
Slovenska Bistrica
belilnica voska, obrt medu in voščenln
priporoča
vsem blagohotnim trgovcem ter konsu. mentom svojo »ciiko zalogo voSčenih sveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit-kov, lepe prave stenrinske »Barok *ve£e» za lustre vseh barv (zvretene) kakor tuo božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in rvretenc). Priporočam tudi zt miklavževo: veliko zalogo miklavžev. krampu sov kakor tudi druga meden« peciva.
Postrežba solidna! — Zahtevajte cenik! Cene zmerne! — Tvrdka odlikovana z zlato kolajno. — Velekonsumcnti posebne cene	39R-«

Naznanilo
Naznanjam cenjcnih naročnikom in slav« nemu občinstvu, da sem k radi neprimerne« ga prostora preselil s svojo krojaško dc-lav. nioo v Kamnik in se zahvaljujem za dosc danjo -iaklonjenost ter se priporočam za nadaljna naročila.
Postregel bom z dobrim delom ln nizko ceno.
S spoštovanjem
5996*	J kob Siuerajc
krojaAk: mojster v Kamniku na Klancu St. 61.
Krlne žile
si zavarujte s patentirano
ANTIVARiX obvezo«
Cena: 150- Dtn. Naročila: M. Bartl, Stritarjeva ulica 2.	457-a
|fea odlfike iz sive litine od D?n 5"— M9WS	do Din 8 50 za 1 kg
Kompletne transmlsife dobavlja
K. & R. JEžEK, tov?rna strojev in livarna kovin
Maribor, Mel{e 103.

>
Novo zakonsko in rodbinsko pravo v Rusiji
Sovjetska vlada je pripravila nov zakon,
a ure uje zakonske in rodbinske razmere Rusiji. Zadevni zakonski osnutek je brl w zadnji seji centralnega Izvršilnega odbora sovjetske Unije soglasno sprejet. Povodom uzakonitve tega zakona ie napisal ijudski komisar pravosodja D. Kur ski j moskovskih »Izvestijah« zanimiv članek, ki ga v naslednjem ponatisku.emo:
Odprava zakonitega braka.
Takoj prve mesece svojega obstanka — piše Kurskij — je sovjetska vlada z dekreti 5 razporoki, o civilnem zakonu, deci in o vodstvu matičnih knjig temeljito spremenila pkonodajo o braku in rodbini. Kakor je naglašal Lenfn že 1. 1919. v svojem govoru :a konferenci moskovskega ženstva, je bur-žuazna zakonodaja celo v najbolj naprednih državah baš na tem polju izkoristila šibkejši položaj ženske, ki je po zaslugi te zakono-e zapostavljena in ponižana. Neenakopravni in nerazdružljivi zakoniti brak, ki je predstavljal po definiciji buržuaznih juri-stov v prvi vrsti skupnost premoženja in s katerim je bila možu priznana pravica uprave nad tem premoženjem, dalje pravica vsiljevati ženi kraj svojega bivanja, svojo na-•odnost, priimek, odločilno besedo pri vzgoji dece itd., je sovjetska vlada odločno razveljavila z revolucijonarno zakonodaio. Isto je storila tudj »z verskim posvečenjem« tega suženjstva. Omenieni dekret kakor tudi na njihovem temelju sestavljeni kodeks o matičnih knjigah iz 1. 1918 so opredelili temeljno stališče sovjetske vlade na polju bračnega in rodbinskega prava. Kodeks iz L 1919. je vzel v prvi vrsti cerkvenemu braku vsak juridičnt pomen. S tem kodeksom je bil ustanovljen civilni (sovjetski) brak, dalje enakopravnost obeh zakoncev ter obeh roditeljev, uvedena je bila svoboda razporoke po volji enega obeh zakoncev, delitev premoženja sporedno z medsebojnim zmotnim podpiranjem tn kar je najvažnejše, Izenačena je bila deca iz registriranega in laktičnega braka. Ta kodeks je dal cel sistem pravnih odnošajev in je bil v veljavi brez bistvenih sprememb sedem let. V tem Jasa je kodeks v nekaterih točkah zastarel.
Materljaln) momenti sovjetskega braka.
Načrt novega bračnega kodeksa, ki ga je izdela! komisarijat pravosodja po naročilu lanskega zasedanja centralnega Izvršilnega odbora, je bil predhodno poslan vsem pokrajinskim vladam v pogled, nakar je bil sprejet in pride z nekaterimi spremembami aa XII. redno zasedanje centralnega izvršilnega odbora. Načrt se razlikuje od kodeksa iz 1. 1918 v prvi vrsti po svoji strukturi. Dočim ie kodeks iz 1. 1918 koncentriral svojo pozornost na organizacijo organov, ki vodijo matične knjige, je nov! kodeks od-k2zova! tem formalnim momentom pristojno mesto in polaga vso važnost na materi-ialne momente, t. j. na zakone o pravicah in dolžnostih, ki izvirajo tz bračnih in rodbinskih zvez ne glede na to, da-Ii je to razmerje formulirano (zaregistrirano) ali ne. Kako naj si razlagamo to razliko? L. 1918. se ie šele praktično izvajaia ločitev cerkve od države. Zato so imeli prvi revolucionarni zakoni namen uničiti cerkveni Srak kot cd;nj vir — po prejšnjih zakonih — materialnih pravic in dolžnosti zakoncev. Prvi kodeks rodbinskega prava — kodeks iz !. 1918. — je bil sestavljen kot zakon, ki organizira civilni (sovjetski) brak. Neobhod-nost borbe proti cerkvenemu braku morda k ni povsem odpadla, gotovo pa nima več prejšnjega pomena in zato je posveti! novi kodeks vso pozornost zaščiti šibkejših subjektov rodbinskih in bračnih pravic. Načrt PuSča braku za potrdilo opredeljenega fak-ta da olajša možnost dokaza v onih sl*^a-šh. kadar je treba ščiti svoje pravice, kakor na pr pri zahtevi glede preživljanja pri nzmovitvi dednih pravic itd. Zato ;e postala določba. ki je tvorila temelj prejšnjega kodeksa, da namreč izvirajo pravice in dolžnosti samo Iz registriranega civilnega braka brepredmetna in v novem kodeksu so čisto jasno izenačene pravice in d6lžnosti ki nastanejo iz bračnega razmerja ne glede »a nj;hovo registracijo.
Regstraciia braka ln razporoke. Po načrtu se ustanavlja registracija zato, da se olajša zaščita osebnih in imovinskih Pravic in interesov zakoncev kakor tudi
Kramljanje o starih knjigah
Pred leti so vprašali nekega pariške-w zdravnika, ki si ie tačas pogumno naložil na hrbet 101. leto življenja, kai ga ie ohranilo tako čilega do metuzalem-ske starosti. Časnikarji so menili, da jih ko obsipal z dobrimi recepti «za dolgo življenje®. Ali mož je odvrnil lakonično: "~:tam Montaigneja?«
Osupli so zastrmeli vanj. Čakali so; ko Pa ie modri Metuzalem spoznal, da ima pri sebi neverne Tomaže, jim je pokadi na pisalni mizi. kjer je dolga desetima nisal recepte za izprijene želodce in kašliava pljuča, več debelih zvezkov Pisatelja m misleca Montaigneja iz 16. stoletja.
Ni preostalo drugega ko posloviti se čudaka. Ce bi se bili takrat napotili jt danes že pokojnima Anatolu Franceu i" Pierre Lavsu. bi bili najbrže slišali takšno posmehljivo anekdoto o kniigo-žrcih. zakaj oba pisatelja sta slovela kot nenasitna knjižna gourmanda. a sta nerada videla druge pri svoji mizi.
«Vj sigurno še niste brali Francoisa Duhnurcau?* me ie vprašal ondan zna "ec. ki hlasta Po knjižnih novostih. •Ga ne poznam.«
•Njegov roman »Otrok zmage« je dobil letošnjo nagrado Francoske akademije.«
•Lepo. Ali mene tačas zanima stari
Voltaire^
dece. V celi vrsti členov novega zakona je povedano, da se priznavajo osebam, ki so v taktičnem bračnem razmerju iste pravice, kakor registriranim zakoncem s to razliko, da bodo morali prvi, t. j. taktični zakonci vsakokrat pred sodiščem ali kakim drugim organom dokazati svoje bračno razmerje, dočim je za druge, t j. za registrirane zakonce to že vnaprej določeno. Razporoka je tudi po novem kodeksu prepuščena svobodni uvidevnosti poedinega zakonca. Drugi zakonec dobi samo pismeno obvestilo, da ie razporoka po inioljativ! prvega izvršena. Da pa zakoncem ne bo treba hoditi na sodnijo odnosno k notarju v svrho ugotovitve medsebojnega sporazuma o Imovinskih posledicah razi>oroke in položaja dece. imajo organi, ki vodijo matične knjige, pravico registrirati sporazum zakoncev glede na ta vprašanja.
Imovina zakoncev.
Po sedaj veljavnem kodeksa brak ne ustvarja skupnosti imovine obeh zakoncev. V razmerah razvoja proletarskega družabnega reda ta formula ne zadostuje. Kakor je brak po našem nazlranju brez kakršnegakoli momenta prisiljenosti. tako tudi poroka kot taka nikakor ne more vplivati na imovinsko neodvisnost zakoncev, ki združita svojo imovino za skupno življenje samo po svoji volij in sporazumu. Kar se torej tiče imovine, pripadajoče zakoncema v trenotku, ko se poročita, bi bilo odveč govoriti o skupnosti te imovine. Tu je treba dati popolno svobodo njunemu sporazumu. Ta princip je tudi usojen v členu 10. načrta, ki daje zakoncema pravico, da se po svoii volji in brez vsakega pritiska od strani zakonodaje pogodita o imovini pod pogojem, da v tem sporazumu ni vnaprej predvidene kršitve moževih ali ženinih pravic, kar je po zakonn prepovedano. Glede na imovino, ki sta si jo zakonca pridobila v braku, pa zavzema načrt novega kodeksa povsem nasprotno stališče. Brak pri sovjetskem družabnem redu predstavlja v prvi vrsti zvezo dveh duševnih ali ročnih delavcev, pri kateri se ne da ločiti, kaj in kdo izmed obeh zakoncev je zaslužil od te imovine odnosno prinesel v brak za skupno uporabo. Zato zahteva juridična plat, da se prizna skupnost pravic vsakega zakonca do vsega, kar sta si pridobila v skupnem življenju. Da je to res potrebno, se lahko prepričamo iz naše sodne prakse, ki se je ustanovila že L 1922. Praksa je pokazala, da opravlja žena koristno delo celo v slučajih, ko je zaposlena samo v gospodin stvu in ne zasluži zunaj ničesar. To delo odgovarja povsem moževemu delu in zato ima žena pravico dobiti po razporoki od skupne imovine svoj delež, ki odgovarja vrednosti njenega dela v gospodinjstvu. V čl. 9 določa načrt skupno posest zakoncev glede na vso tisto imovino, ki sta si jo pridobila v zakonskem življen u. Zakon se pa ne peča z očitno brezupno in načelno napačno nalogo, da bi namreč izračunal rn ocenil, kaj in koliko je doprinesel vsak zakonec temu skupnemu premoženju.
Roditelji ln deca.
Pri določitvi pravnega razmerja med de-oo in roditelji se drži novi zakon temeljnih določb kodeksa iz 1. 1918. V novem kodeksu bo v celoti ohran:en porren taktičnega momenta pri določitvi otrokovih pravic v neregistriranem braku in popolna svoboda dokaza za ugotovitev tega momenta. Novi zakon bo v polni meri vpošteval otrokove interese ter jim dajal nedvomno prednost pred kakršnimikoli interesi ali željami roditeljev. Takozvanih roditeljskih pravic si zakon nikakor ne zamišlja kot pravice nad detetom, temveč kot pravice v imenu ta v zaščito deteta. To je načelna določba, o kateri govore vsi zadevni členi.
Vpostavitev posinovljenja.
Zdaj vel.avni kodeks ne pozna poslnovljenja. Tako odločno izfiodbijanje pravice do spre:ema tujega otroka v rodbini in izenačenje slednjega v pravicah z lastnimi otroci sd moramo razlagati edino na ta način, da se je zakonodajalec bal, da bj se umetno ne razširil krog oseb, kfi imaijo pravico v smislu prejšnjega dekreta o odpravi dednih pravic do užitntne od dotične-ga posestva, odnosno imetja. Zakonodajalec se je bal tudi izkoriščan a nedoletnih, ki bi
Tako ie človek včasih pri knjigah zakrknjen konservativec. Tuintam iz trme ali iz protesta zoper knjižno modo. Zakaj kniige so najbolj prebavljive te J.... ko leže nekaj — desetletij. Ni res, da je treba sproti goltati vse blago, ki ga vržejo tiskarski stnoji na knjižni trg. Ni najtečnejše to. kar diši po tiskarskem črnilu. Naši starci tožiio. da mladina .ie zna več uživati vina. Da ima vino svoj poln okus. vonj in ne samo čutno, ampak tudi »duševno« slast, ga je treba znati piti. Tako ml je pravil izkušen pivec. Podobno je s knjigami. Današnji ljudje ne umejo več brati. Zato je za nje lahko celo najboljša knjiga brez okus.i in slasti. Doba knjižnih sladokuscev je na zatonu. Ze govore o propadanju knjige. Dandanašnji se bere časnik, ogleduje film. posluša radio. To ie moderno Ljudje, ki posedajo cele ure nad debelimi knjigami, se zde modernemu po-vprečnežu zastareli kakor da bi nosili surke, pentlje za vratom in dolge lase.
Da. živimo v dobi. ko prevladujeta žurnal in brošura. Sicer je knjižna produkcija večja ko kedaj poprej, knjižne grmade 90 uprav gorostasne — ali prave. intimne ljubezni do knjig ie vedno mani. Cim več je knjig, manj ljudje marajo zanje. Današnja knjižna povode ij jih disgustira. Knjiga je postala preveč vsakdanja in preveč poceni, zato se je ljudje naveličajo. Kaj so bile knjige pred Otttenbergom? Imetje, ki so ca varo-
postaH pod krinko postoovOeoJa brezplačni
delavci. Zdaj so se razmere zelo spreme-nfle. Skrb za deco je poverjena mnogim državnim organom tako, da se nI treba več bati raznih zlorab, z druge Stranj se pa množe slučaji, ko bil ta ali ona rodbina rada posinovfla tujega otroka in mi nimamo povoda, da bi tem željam nasprotovali. Načrt novega kodeksa prepušča rešitev vprašanja o posinovljenju varušklm uradom, pravico do posinovljenja pa vsakomur, ki ima pravico biti varuh. Obenem t vzpostavitvijo posinovljenja pa omeiuje novi kodeks glede na roditelje in deco število oseb, ki »majo pravico do preskrbe in ld morajo s svoje strani nuditi preskrbo. V načrtu ni določbe, po kateri bi imeli siroma&U sorodniki Iz prvega ali drugega kolena, pa tudi ne bratje ia sestre pravico do preskrbe na račun premožnih sorodnikov. Tako je načrt teme-
ttto obračunal s pojmom zakonitega braka hi t njhn tesno zvezanim pojmom sorodstva.
Sedmi ta zadnji del kodeksa govori o vamštvu, Id ni dovoljeno v slučaja, kadar gre za zapravijivoe. Varuštvo naj po možnosti prevzamejo krajevne oblasti.
Dopolnilne določbe novega kodeksa govore o postopanju. Registriralo se bo v bodoče saimo rojstvo, smrt, brak, razporoka in posinovljenje. Vse tehnične poodrobnosti ln posinovljenje. Procedura registracije braka le poenostavljena. Kodeks odklanja vse obrede pri poroki. Vendar pa določa minimalno proceduro In sicer tako, da bračne zveze ne sme registrirati slučajni sotrudnfk dotičnega urada, pač pa za to določeni uradnik, ki prečita dotičnj akt. Dovoljena je tudj navzočnost prič, ki jih povabita zakonca.
Po slovanskem svetu
mehke spomine davnih dni, tako podložen, tako ubogljivo slediš njegovemi predavanju.
Potem pride naenkrat grom in strela. Ne z ono silo, ki trga ušesno mreno z nadnaravnimi glasilkami — o ne, marveč z ono sugestivno. prepričujočo notranjo silo, kateri se ni treba posluževati umetnih sredstev.
Pel je Šaljapin razne ruske pesmi bi tudi znana »Dva grenadirja«. Pri nas v Evropi je ta pesem dovolj znana. A vendar jo je podal Šaljapin tako samoniklo, svojevrstno, individualno doživ-Ijeno, da so ljudje strmeli in gledali, če ne poslušajo nekaj drugega, popolnoma novega. V njegovem petju ni bilo nič komedijantskega, njegova ritmika in dinamika je bila čisto preprosta — ampak pel je Šaljapin. Uverjen sem, da sp ljudje v tem trenotku ganotja mislili samo na to, kako bi pomagali ranjenemu grenadirjn, ki je padel za cesarja.
V tem načinu Šaljapinovega petja tiči nekaj čudnega, demonično zagonetnega, kar nas je prestavilo v drugi svet, da nismo mogli zlepa nazaj v staro življenje.
Potem je pel Leporellovo arijo iz Mozartovega »Dona Juana«. Ni besed, ni jezika, ni očesa, ki bi moglo samo približno podobno izraziti, kar je dahnil Šaljapin v to arijo. Spomnil sem se nehote na svojo mater, ki mi je nekoč, ko sem bil še mlad, pravila, da je na Dunaju v nekem gledališču človek-akrobat, ki poje dva tona naenkrat. Šaljapin ni storil tega, a na misel mi je prišlo pripovedovanje radi tega, ker sem natanko občutil, kako trepeče v Leporellovem petju tudi nesrečna usoda Elvire, kako ostudno se grohota iz Leporellove pesmi navihani španski za-peljivec. In vendar je ostala pesem samo pesem, beseda pokornega sluge Leporella. Čutil sem. demonično, istočasno slikanje treh ljudi, iskal sem: kako in zakaj — pa sem obstal kakor
Koncert Fjodora Šaljapina v Pragi
Da vidim in slišim tega največjega pevca naše dobe, sem si preskrbel vstopnico štiri tedne pred koncertom — in dobil sem predzadnjo, ki je še bila na razpolago. Sicer vse razprodano!
Dejal sem si: Kdor je videl dvorano o priliki Amumlsenovega predavanja, ta bo prenesel tudi Šaljaplnovo občinstvo. Pa sem se motil. Kaj H če je imel Amundsen 4000 poslušalcev, jih je tmel Šaljapin 5000 Napetosti, pričakovanja, prerivanja, stokanja, ječanja in zabavljanja pred začetkom koncerta v dvorani Lucerne sploh ni mogoče opisati Ljudje so instiktivno čutili, da gre za nekaj velikega, za največje, o čemer govori ves svet že 30 let z navdušenjem in hrepenenjem.
Poslati pred Šaljapinom na oder violinista Štepaneka in pianista Rubi-noviča, je bila nevarna igra, katere mučne posledice sta občutila najbolj oba umetnika, sicer nadpovprečno nadarjena in tudi priznana. Malo je manjkalo, da jima ni občinstvo zamerilo, ker sta s svojim nastopom zadrževala radovednost, ki je čakala, da se pojavi Šaljaipin. In potem je prišel. Svetovni, edini Šaljapin!
Zamimivo je ob takih redkih prilikah opazovati publiko. To večno zagonetno maso, ki je tako neorganizirana in vendar tako enotna, kadar gre za podrejanje njenih čustev.
Fascinirana od velikega imena, ki svati med pevci že dobro četrt stoletja, pozdravi navdušenje Šaljapina z burnim aplavzom. Pozdravi ime slavnega Šaljapina. A v trenotku optičnega vtisa, dejal bi: medsebojnega osebnega spoznanja, zabuči po dvorani vihar, ki potegne po parketu in zaziblje nepregledne vrste stojišč in balkonov. Sedaj so tudi oni videli slavnega pevca.
Postava, o kakršnih ne sanjajo samo dekleta, poatava. katere si žele tudi — kiparji!
Šaljanin je začel peti.
Spočetka sem se branil podleči njegovi sugestivni sili. hotel sem opazovati, kaj bo storil s publiko kot celoto, kako bo vplival nanjo. Vedel sem, iz izkustva, da so veliki pevci pri prvih pesmih še slabo razpoloženi. Včasih si nalašč izbero tak začetni program, da publika v pričakovanju nečesa boljšega hvaležno aplavdira. Do pravega kontakta pride šele po drugi ali po tretji točki.
Šaljapin je dosegel to že v drugem, tretjem taktu prve pesmi!
In občinstvo moderne dobe, stoletja tehnične kulminacije, to občinstvo je v tretjem taktu prve Šaljapinove pesmi pozabilo sebe in svoj čas.
Naposled je Šaljapin tudi — samo človek.
Uverjen sem, da v Šaljapinovem glasu govori Bog, kadar pevec poje.
Njegov glas je mehek, sladek in tako nežno božajoč, da človek pri prvem poslušanju misli na najmehkejšo. najrah-lejšo liriko. Na tako liriko, ki bi se nikdar ne mogla povspeti do dramatičnega izraza. In kakor da sam doživljaš
Več nego 1000 žena na dan
kupi kremo , Takv", da si ž njo odstrani nepotrebne dlake. Začudeno se vprašuieio kako se more še posluževati nepripravne britve, ki zapušča mozole in po kateri daka še boli raste, in se posluževati raznih slabo dišečih depila-to'jev. — Evo vam nasvet znane umetnice Spinellv, ki slovi po svoji lepi koži
„Za nekoliko let bode „Taky'' ravno tako neobhodno potreben ženi, ki se neguje, kakor istoirmni puder ali krema. Ta izbotna parfimi-rana pom*da od trani v 5 minutah vse dlake In zapusti mehko kožo. Dlake tudi poganjajo čezdalje slabeje dokler ne prestanejo. „Taky" je neškodljiv In se ne suši. Osobito v sedanji modi je treba vsaki elegantni ženi, da se Taky-zlra.
vali kakor zlate bokale ali une bene-čaiske vaze. Tudi po Guttenbergu je bila knjiga precejšnja redkost. Kdor je imel knjižnico, je bil sigurno velik učenjak ali pisatelj, državnik ali škof. Preden je prišla nova knjiga n. pr. na Mon-taignejev grad v francoski provinci, je minilo precej časa in je res imela — svojo usodo. Pošiljka knjig ie prinesla pravi pravcati praznik v hišo. In praznično ie bilo še dolgo potem, zakaj knjiga ni ležala na polici kot dekorativen predmet. Knjiga ie bila kos življenja — onega višjega življenja, ki je znalo člo-veka osrečiti. Ze rimski pisci so opazili, da je čitanje dobre knjige slovesen trenutek. Pomenkuješ se s čbvekom. ki živi daleč od tebe. pripada tujemu narodu. ali pa morda že zdavnaj ne živi več — nemara domuje v senci tisočletij. Pomenkujeta se samo o izbranih rečeh. kajti resen pisatelj pove v svojih knjigah to. kar najlepšega zna in more povedati. Umeli bomo. kaj je bil tak intimen pomenek v divjih letih srednjega veka. ko so šle čez dežele številne vojne. kuga in lakota. Koliko intimnega sožitja je bilo takrat med Pisci kijig m njihovimi čitatelji!
V florentinskem samostanu sv. Marka sem videl folije, ki jih ne pozabim. Srednjeveške knjige z divnimi inlcijall Renesančne knjige s krasnimi ekslibrisi. Pregledujoč te knjige sem občutil kakor da bi bilo živo pred maio. silno ljubezen, s katero 90 nekoč Dišali te kniize ia nič
manjšo, s katero so jih prebirali. To ie tislo. česar moderni ljudje ne umejejo več. Sprejeti in brati knjigo z ljubeznijo, z Intimnim vživetjem vanjo. Prena-siče.ii smo od papirja in mudi se nam. Na naših knjigah ostajajo mastni madeži. ne ostajajo pa vidni in nevidni sledovi ljubezni in doživljanja nad knjigo.
Montaigne je pisal o knjigah, da ga veselje nad njimi »spremlja vse življenje, knjige so mi uteha v stan^sti in v samoti: snameio mi breme pustega lenuha-renja in me osvobodijo v slehernem trenutku od družbe, ki mi ie zoprna: store, da postanejo bolj tope osti bolesti . . . Ce se hočem oteti pred neprijetnimi mislimi, mi ni treba ničesar drugega ko sesti h knjigam; le - te me kmalu zvabijo v svoj svet in ml preženo neljube misli .. . So najlepša naprava, ki sem jo odkril na tej zemeljski roti in vrlo po-milujem pametne ljudi, ki si je ne morejo privoščiti . . .»
Taka ljubezen do knjig je bila mogoča samo tedaj, ko se je knjiga doživljala in preživljala, ko ie dobila častno mesto v življenju, odmerjen čas, vzvišeno razpoloženje. Montaigne pravi, da včasih cele mesece ni čital knjig; bil pa je slovesen trenutek, ko se je s kopmenjem napotil v oni kotiček jrradu. kjer je imel knjižnico. Vodilo ga je koprnenje zaljubljenca: kakor da se je srečalo dvoje bitij, ki sta združeni z vezmi goreče simpatije. Za pravo je bila ta seanca z duhovi — najboljšimi duhovi človeštva —
miniiim
juuuuum
modne liste
najnovejše za jesen in zimo
1925 - 1926
ima v vellld Izberi v zalogi
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE
V Ljubljani, Prešernova ulica iL 54.
(Nasproti glavne peitej
□ 71 m n n imrn»n n 1 o, ulju, jugu
vsi drugi, strmel nad tem čudesom.
Tako je pel in nametaval veliki mojster in se smehljal, bil prijazen in skorajda hvaležen, svež in spočit Bil je poslušalcem kakor zdravnik, kakor to-lažnik.
Pel je od začetka koncerta do 11. nre zvečer. Pa še ni hotel nihče domov iz koncertne dvorane. Publika je ponorela in se ni hotela ločiti od svojega ljubljenca. On je vse to dobro čutiL
Fjedor Šaljapin.
Tehnika, eksistenčni boji, moderna doba, socialna vprašanja — vse, kar se je polastilo človeka, vse je bilo trenutno poraženo. Mi smo sanjali o davnih dneh in o lepi pomladi...
Pavel Debevec (PragaX
Hudožestveniki in sovjetska cenzura
Sovjetska vlada je hudožestvenemu teatra in njegovemu Študiju odpovedala državno podporo. Kot motiv se navaja dejstvo, da sta oba gledališka voditelja kategorično odklonila IgTati Cehov »Crešnjev vrt« v bolj. ševiški predelavi Izjavila sta, da njihovo gledališče ne služi nikoli propagandi poH-tičmh Idej, pa naj so te kakršnekoli, temveč zastopa zgolj umetniške cilje. To izjavo Ja smatrala vlada rn njena »glavna repertoama cenzura« za kontrarevolucljonarno agitacijo in bo baje pozvala oba na odgovor. Razumljivo nam bo tedaj divjanje vladne cenzure proti hudožestvenemu repertoaru. Kakor poroča pisatelj Larln v moskovski »Pravdi«, je med drugim cenzura prepovedala Dostojevskega »Bratje Karamazovi«, s katerimi je že! ta slavni oder največje uspehe po vsej Evropi in razširil slavo reškega genija in ruske umetnosti daleč preko mej svoje domovine. Cenzura pa seveda trdi, da »ta igra, ki jo je spisal brezdvomno talentiran pisatelj, lahko slabo vpliva na mase». — Larin piše proti tej prepovedi v ostrem protestnem članku:
»Prepoved, igrati Dostojevskega, Puškina (nekaterih mest Iz »E. Onjegina«), Schiller-jeve »Marke Stuart« na hudožestvenem in drugih ruskih odrih, ima posebno primes, če pomislimo, da igrajo dandanes po naših odrih dela najbolj nenadarjenih, neumnih avtorjev m celo pornografske igre. Zaxaj bi ne seznanili delavne mase z geniialnimi mojstri predproletarske kulture? AH mora vsak delavec, ki gleda »Brate Karamazove«, takoj postati socijalni izdajalec? Nasprotno, tn U vsak delavec, vsak proletarec lahko videl, kako propala je meščanska družba in bi pravilno razume! negativno ponašanje komunističnih krogov napram carističnl dražbi . . 4 Kaj bi dejal Lenin k tej prepovedi F. Dostojevskega? Ta odgovor si lahko mislimo ...» — Kar tiče odločnost! hi poguma, je ta protest prvi svoje vrste v boljševi-škem režimu ln kot tak zelo pomemben. Za nas pa je zanimiv predvsem zato, ker nam Jasno odkriva vso umetniško zmeinjavo, ki nastaja rz načelne zablode, češ, da gre političnim demagogom ln režimskim prvakom pri umetnosti sploh kaka beseda, pa naj bo ta Se tako majhna.
Francozi za lužiske Srbe
V Parizu se je ustanovilo »Društvo prijateljev Ittžiških Srbov« pod predsedstvom poslanca Martina. To društvo je poslalo »Društva narodov« spomenico, ki povdar-ja, da je dobila Prusija lužiško pokrajino šele leta 1815, ko se je cesar Prane I. kot češki kralj odrekel suverenosti nad goreajo in doienjo Lužico. Praski kraJj je bil s sveto aKjanco obvezan, voditi usodo lužiškth Srbov v liberalnem smislu, toda on tega ni storil. Spomenica zahteva, da Nemčija ob vstopu v Društvo narodov odda zagotovilo, da bo izpolnila nalog dunajskega kongresa.
ali daleč od misticizma in idiotskih •onostranskih prikazni« aa modernih spiritističnih seancah.
Danes je užitek s knjigami mogoč le tedaj, če človek srečno prebrede drveoj reko knjižne povodnji. prebere grmade knjig in se — ker nas šole premalo vzga jajo za knjižni okus — sam očisti, zbere ter opredeli. Toda do tega se dokopljejo le nekateri: večina jih obtiči že pred vstopom v življenje sredi reke. loveč se nekaj časa z njenimi valovi, nato pa re-signirano obrnejo čolnič karijere v praktične vode. ki dandanašnji ne zahtevajo knjižne ljubezni in izostrenega okusa. Le - ti tudi sedaj prebirajo knjige, ali večjidel radi tega, da si preženejo čas, da se zabavajo in igračkajo s svojimi ču stvi. Cesto postanejo celo knjižni pijanci; aiso pa pivci. Tak knjižni alkoholizem ie le za spoznanje manj škodljiv ko vinski. Kakor pijanci rode nove pijan ce, tako rode slabi čitatelji slabe Disce.
John Ruskin je bil eden izmed poznih estetov, ki je učil ljudi brati knjige in jih ljubiti. Danes pišejo o tem največ ne-esteti. profesijonalni šolniki. Anatol Fran ce se ie znal duhovito norčevati iz modernih bibiiofilov. ki kvarijo stil našega časa: to pa ga ni motilo, da ne bi prebiral knjig z ljubeznijo, ki bi bila vredna bibliofila izza dobe Luisa XIV. ali kakega florentinskega humanista. Povdarja! pa je, da so današnje knjige ali preslabo ali prefino pripravljena jed; nobena ni za vsak želodec. In — kar im najslabše

1 t
vo
Tedenski borzni pregled
'fcroveduje se ponovno dviganje Vojne ■ kt, Je. — Dinar v znamenju stabilizacije.
Zagreb. 17. oktobra. Pod vplivom močnejšega padanja tečaja Vojne škode v predzadnjem tednu je bila tendenca za bančne vrednote v začetku tega tedna zelo slaba in promet minimalen. Razen tega ie na Zagreb vplivala tudi momentana oslabitev naših vrednot na Dunaju. Proti koncu tedna. po okrepitvi državnih papirjev, se je pokazalo prijaznejše razpoloženje tudi na tržišču bančnih vrednot. Povpraševanje se je povečalo in so glavnejši papirji poskočili za nekoliko točk. tako. da koncem tedna ne pokazu.iejo večjih sprememb napram predzadnjemu ted-flu. Največ prometa je bilo v Eskompt-ni. Hipo. Jugo in Praštedioni.
Za industrijske papirje ni bilo enako kakor predzadnji teden skoro nikake-ga zanimanja.
Voina škoda je bila koncem tedna čvrsta. Zatrjuje se. da zadnji padec ni zakrivila prava špekulacija, nego navadna realizacija. Po izjavi finančnega ministra se bo vse storilo, da se onemogočilo takšna valovanja Vojne škode, kakršna so bila pred kratkim. Napoveduje se, da bo Vojna škoda v kratkem zopet poskočila na <if)0 do -410 in ima pogoje. da poraste tudi preko te višine.
Položaj za dinar je popolnoma v znatnemu stabilizacije, kar potrjuje tudi curiška notica, ki ie ves teden variirala na višini 9.215 do 9.225. Ali namerava finančni minister stabilizirati dinar na njegovi sedanji višini ali na višiem tečaju. se iz ministrovih dosedanjih izjav ne da popolnoma razbrati. Nekateri borzni krogi zatrjujejo, da ie dinarjeva vrednost dejansko večia. kakor je njegova notica v Curihu. češ. ako hi se mu p:;sti!o njegovo prirodno dviganje, bi doseirel v kratkem času kakšno evropsko državo s srednjo valuto. To da se vidi na;bolj iz dejstva, da je dinar tekom enega leta porasel za preko 40 odstotkov.
Zaradi stabilnosti dinarja nI bilo nl-kakih posebnih sprememb na deviznem tržišču. Dnevni promet je znašal okrog 6 do 7 miliionov dinarjev,
V	današniern svobodnem prometu za privatne papirie ni bilo večjeea zanimanja. Vojna škoda se je davi zaključevala po 346. pozneje pa po 343 do 3-14. Za december je bilo več zakliučkov po 355 do 356. — Za devize ie bila tendenca slaba. Promet minimalen. Culo se je v glavnem blaeo: Dunaj 794. Italija 227. Newvork 56.3, Pariz 255. Praga 167 in ena osminka. Švica 1087.
•
V	beograjskem svobodnem prometu so se ob slabi tendenci čule naslednje taksaci.ie: Pariz 251 — 252, London 272.5 do 272.75, Newvork ček 56.2 do 56.3. Milan 226 do 228. Praga 167 in ena osminka (blago), Dunaj 793 do 794. Švica 1086 do 1087.
Naša industrija in neposredni davki
(Referat inž. M. Šukljeta na glavni skupščini Zveze industrijcev.)
Dohodki iz neposrednih davkov tvorijo prilično deseti del vseh dohodkov državnega proračuna. Razume se. da je industrija deležna še drugih davčnih bremen. Nikake druge daiatve pa nas ne zadenejo tako občutno in ne povzročajo toliko upravičenih pritožb kakor baš neposredni davki, ki primejo posebej vsako pod;et.ie. vsakega moža. Naše nritožbe gredo proti veljavnim zakonskim določbam o neposrednih davkih, obenem na tudi proti praksi izterjevanja teh davkov. Znano dejstvo je. da ie Slovenija precbremeniena z davki, da takih bremen ne more nrena-šati in da nas ta bremena potiskalo od leta do leta na nižio stnpnio gospodarske moči. Pa vendar uvaia vsak nov finančni zakon in skoro vsak zakon o proračunski dv.anaistinah še nove forme neposrednih davkov. Ko ie dvanai-stinski zakon iz meseca aprila 1925. vendar prinese! neke olaišave glede po-
—	da.ies ni več pravih hrvmeonatov. ki bi iečiii o-d preležane duševne hrane iz-priene človekove možgane.
Stare, solidne kniige! Nekoliko i'h imam vedno v čislih: zvezek Indijskih Upanišad. sveto pismo Izraelcev. Ho-meria. Snfokla. Platona. Cicernna. Pli-nija. Mark - Avrelija. sv. Avguština. Danteja. Monta:gnea. Shakespearea. Vol taireja. Goetheja in še kopico drugih. Kolik čar ie v niih. koliko tihih pomen-kov z davno zašlimi časi in litidmi! Pra-modrost Indije, čudovita Odiseieva doživetja. težki problemi usode v »Kralju Kdipu*. patriarhalni časi Mojzesa in Davida, čudovita globina Platona, »modema duševnost rimskega caria Mark-Avreliia. asketsko krščanstvo Avguština. sredijeveška Ita!i»a Aligherija. pomirljiva skeosa sodobnika svetoiemej-ske noči Michela de Mnntigneja, zdrava ironra in iedki stil Voltaireia itd. . . .
—	Koliko človeškega, nemiliivega in smrt premagujočega duha je v teh knjigah!
Zaradi niih sem rad nemoderen — rad pokramliam na tih h večernin seancah s temi duhovi. Zavolio slasti, ki io nudi>i. zavolio sreče, ki io obetajo. Zaradi svet lobe, ki io poživljajo skozi tisočletno in stoletno temo: zaradi gorkote. s katero nas greieio. da nam ie lepše v dobi. ki ajih ne mara ...	B. Borko.
sebne pridebnine, je z Istim mahom
podvojil invalidski davek, na novo uvede! vojno-komorsko doklado ter davek telesnih delavcev. Tako sta nam letošnja dvanajstinska zakona vzela znatno več. nego sta nam dala.
Meseca septembra 1924. in zopet meseca januarja !925. nas je poklicalo finančno ministrstvo na anketo o načrta zakona o neposrednih davkih. Anketa se ie zlasti pečala s posebno pridobni-no in ie formulirala predloge predstavnikov vseh gospodarskih panog, ki so po tem davku tangirane. Ko ie Generalna direkcija neposrednih davkov meseca marca 1925. da!a obravnavani načrt zakona v tisk. je pridržala prvotno besedilo načrta, ne da bi upoštevala predlogov ankete. Ta načrt zakona, tretji po vrstnem redu. se ie od prvih dveh načrtov razlikoval v tem. da ne vsebuje davka na delo in davka na imovino, dočim pridržuje ostale naše forme direktnih davkov. Sicer pa se ta načrt ni obravnaval v Narodni skupščini. marveč ie finančno ministrstvo priredilo četrti zakonski projekt, ki je po časopisnih vesteh pasira! ministrski svet in se predloži parlamentu. Novi projekt nam žal ni bližje znan. V splošnem smatramo, da nam davčni zakon, ki enotno velia za vso državo, ne more poslabšati sedanjega noiožaia. Ne moremo pričakovati, da bi narodni poslanci nristali na to. da se narod v celoti udari s tako visokimi davki, kakor jih sedai plačujemo mi.
Izkušnja nas uči. da ne smemo preveč naglašati zahteve po izenačenju davčnih zakonov, ker smo doživeli, da so se pač na Slovenijo raztegnile davčne in taksne daiatve. ki so veljale v kra1;e-vini Srbiji, niso se pa istočasno reducirali preišnii naši davki ki jih S^hiia ne pozna, tako da nam postopno izenačeni prinaša le občutno škodo.
Pa niti pravilno splošno izenačenie davčnih zakonov nam ne more dati pravičnega razmerja, dokler se izterjevanje davkov vrši ori nas na vse strožji način nego v osta!'h delih kraljevine.
Finančni delegaciji v Liubliani nače-lu.ie odličen strokovnjak in spreten administrator. ki si ie od oočetka sem stavi! nalogo ohraniti nedotaknjen uradniški aparat s starimi dobrimi tradicijami. Ta uradniški aparat po starem kopitu bi morda z vestnim svojim poslovanjem mogel služiti za vzgled vsemu uradništvu naše finančne uprave, pri-čenši pri Upravi monopolov. Obenem pa naj predstavlja neki unikum. neki anahronizem. ki nima eksistenčne pravice niti eksistenčne možnosti.
Kakor finančna delegacija od svojih uradnikov zahteva ritrorozno izvr?n"a-n.ie zakonskih predpisov in brezobzirno izterjevanje davkov ter davčnih zaostankov, tako si je sama nalagala bolestno skrupuloznost v tolmačenju in izvedbi starih davčnih zakonov. S tem ie morda res zagrešila neodousten greh nad našimi slovenskimi kraji.
Stvarno ie manjšega pomena, da se pri nas vršijo žepne rubežni ob asistenci orožniških baionetov. Sicer so se menda naši davčni elevi svojčas učili o možnosti uporabe oborožene asistence v prime.ru davčne pobune in splošnih neredov. Danes niso naše prilike tako poostrene, da bi trebalo klicati orožnike, ki so morda potrebne'ši v Raihenburgu in v Novem mestu. Toda. da moramo danes. Ista 1925., zahtevati, naj se bere davčna lestvica za dohodnino v dinarjih in ne v kronah, ne v prepovedani valuti, je anomalija, lrl jo le zakrivila naša finančna delegacija. Priznavamo: avstrijski davčni zakoni so bili skrbno orioravlieni in so se mogli pravilno izvajati. Davčni zakoni pa. kakršne smo prevzeli iz stare monarhije leta 1918.. ne malo niso več zaslužili take pohvale. Leta 1925. so se specijelni davčni nalogi nadomestili s kumulativnimi in že takrat je prišla davčna evidenca v popoln nered. Neu-reiene voine prilike so povzročile razne pribitke in davke na voine dobičke, ki se sicer za časa same vojne niti izterjali niso, ki pa so nas s pofno težo zadeli še v pozna nvrovna leta. Pravilno bi bilo. da so se avstrijski davčni zakoni, ki naj bi vel;ali za Slovenijo, očistili vojnih privezkov in spravili v sklad z našimi dejanskimi prilikami, zlasti v sklad s spreminjajočo se valuto. Valutne perturbac;je so zahtevale e'asticiteto v uporabi zakonskih določb in ne tisto dobesedno izpolnjevanje vseh prevzetih davčno-zakonskih novel in voinih dekoracij k starim davčnim oblikam.
Pri taki metodi je naravno, da so se deželne doklnde kratkomalo inkameri-rale. da so se tedai avtonomni dohodki pokrajin ali oblastev. določeni čisto specijelnim lokalnim svrham. vrgle v veliki skupni kote!. Posledica ie. da naše bivše deželne, okrajne in občinske ceste propadalo, dasi bi se mogle z razmeroma malimi sredstvi držati v redu, dočim se v iužnih ki ajih vršijo velike in pač potrebne investicije na račun tekočih državnih dohodkov. Res ie narodna vlada v Sloveniji prostovoljno vrgla iz rok tudi vse dobrine iz prejšnjega sistema in sama zapustila priposestvovane postojanke deželne avtonomije ter se s tem odrekla lastnim davčnim dohodkom. Ni pa bilo neobhodno potrebno, da ii naša finančna delegacija sledi na tako pot. Tem višjo hvalo bi si bil zasluži! pogum prvo-mestnika naše davčne uprave, da je bil črtal deželne doklade ter tako aser-viral potrebne davčne vire deželi ali njenima dedičema, ljubljanski in mariborski oblasti.
Morda je bilo ie preveč rekriminacij.
Obeta se nam enoten zakon o neposrednih davkih In mogoče je celo. da se v doglednem času uveljavi. Pripravljeni pa moramo biti na to. da se taka preuredba še ne izvrši in da moramo še dali časa prenašati davčni iarem sedanjih neposrednih davkov. (Zadevne resolucije smo objavili že v včerajšnjem poročilu.)
Ljubljanski trg
Prosli teden so bile na ljubljanskem trgu naslednje cene: Meso: goveje v mesnicah 16—19, na trgu 15—18, telečje 17—20, svinj« sko 20—27.50, pljuča 10, jetra 15—20. sla= nina 22.50—29. mast 30—31, Sunka 35—37, p-ekaj-no meso 30—35. konštrunje meso 14 do 15. kozličkovina 20, konjsko meso I 9— 12; klobase: hrenovke, safalade. posebne 35. sveže kranjske 32—40. suhe kranjske 67, prekajena slanina 30—35 Din kg. Perutnina: piSčanec 12—35. kokoš 30—40. petelin 30— 45, raca 25—35 Din za komad. Zajci: do« mači 8—18, divji 25—60. polfska jerebica 15—18. gozdna jerebica 25 Din za komad Ribe: krapi 26—32 50. ščuke 25—30. postrvi 55—60. klini 13.50—15. mrene 17 50—20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2 50—3 Din li« ter, sirovo ma Io 45. čajno 55, kuhano 45. bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: komad 1.75 Din. Sadje: luksuzna jabolka 8, iabolka I. 6. P in III 3—3. luksuzne hruške 12. hruške I 10. II. in III. 4—8. navadni kostani 3 75— 4, maroni 10. orehi 10. luščeni 35, suhe češp* Ije 18. suhe hruške 9—10. grozdje 6—12 Din za kg Šr>ecerii*kn bi; go: kava Portoriko 64 do 76, Santos 53—56. Rio 45—50. praž-na kava SO—92, II. 60—64. 111. 52—56. sladkor kristalni 13.50. v kockah 15.50, riž 8—10 D:n kg. namizno olje 22, jedilno 20 Din liter, te* stenine 10—12; čaj 75 Din kg. Mlevski Iz« delki: moka »0« 5 25—5.50. kaša 6. ješprenj 6—7, ješprenjček 10—14. otrobi 250, tur« ščična moka 3.50, turščični zdrob 450. pše« nični zdrob 650. ajdova moka 7—9, ržena moka 4—450 Din kg Žito: pšenica 310— 315. rž 250—280. ječmen 230—250. oves 230 do 270. proso 310. turščica 245. aida 330, fižol 375, grah 400. leča 600 Din za 100 kg. Kurivo: premog 40—45 Din za 100 kg, trda drva 150—160, mehka 100 Din za kubični meter Krma: sbdko seno 75, polsladko 50. k:slo 40, slama 50 Din za 100 kg. Scčivje in refcnjava: glavnata solata 10. endivija 7—8, motovileč 20, radič 10—15, zelje 050—0.75, rdeče zelje 3—4, kislo 3. ohrovt 3, karfijola 15—20, kolerabe 5. kolcrabc-podzcmljicc 0 75. špinača 7. paradižniki 6, buče 3, čebula 2— 3, česen 15, krompir 1.25, repa 0.75, kisla repa 2.50 Din za kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 44 vozov slanine in mesa in ju prodajali po 12.50—2750 Din za kg po kakovosti in vr« sti. Krompirja je biio na trgu 28 vozov po ceni 1—150 Din kg, zelja pa 20 vozov po 0.50—0 75 Din.
Ostale cene so bile: Perutnina: kokoši 30 do 3750, piščanci 20—27 50, gosi 60—75. pu« rani 57—95 za komad. Domači zajci: 10— 35 Din za komad Sočivje in zelenjava: kar» fijola 150—15. česen 15 -20. čebula 150-350, kislo zelje 3, kisla repa 2, paradižniki 1.75—2 Din kg, glavnata solata in endivija 0.25—1. rhrovf 0.50—1 Din komad Žito: pšenica 3, rž 2 50, ječmen 2, turščica 2, oves 1.50—1 75, proso 3, fižol 2—2.50 Din kg. — Mlečni izdelki: Mleko 3. smetana 14—16 Din liter, sirovo maslo 40—44, čajno 45—60. ku* hano 60 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din komad. Sadje: jaboll-a 4—6, hruške 6—10. breskve 6—8 Din za kg, kostanj sirovi 3.50—4 Din liter.
Nadalje so pripeljali kmetje na trg osem vozov sena in en voz slame. Cene: seno 55 do 65, slama 37.50 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (17. f. m.)
Pšenica: baška, 4 vagoni 247.50; baška, 5 vagonov 255; sremska, 3 vagoni 243; ba-ni-tska, 3 vagoni 240. Oves: pariteta Zcn-ta, 1 vagon 142.50; banatska, nova, 3 vagoni 102.50. Tendenca neodločna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (16. oktobra.) Promet zelo miren. Razpoloženje za nakupovanje ni bilo posebno za neben predmet. Cene v glavnem nespremenjene. Notirajo v šilingih za 100 kg vk, i učno blagovnoprometni davek brez car ne na debelo: pšenica: domača 37 — 38.50, madžarska s Potisja 41.50 — 43: r ž: domača, marchfeldska 29 — 29.25; Ječmen: domači 35 — 41, slovaški 41 — 46; turščica: 29 — 30; oves: domači 29 — 31.
= Zbor gospodarsk'h organizacij v Slo-ven'J1 zarad) prevel kiti davčnih bremen
Združene gospodarske korporacije fn organizacije kakor Zveza indt'strl'cev. Zve^a tr-gtvskih gremijev. Zveza obrtnih zadrug. Po krajinska zveza društev hišnih posestnikov, Itgoslovanska obrtna zveza, K-retrska družba. Zbornica za trgovino obrt in industrijo itd. prirede v petek 23. t. m. ob 10. do poldne v dvorani Kino Matica v L ubliani veliko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo davčno vprašanje, ki postaja zaradi trajne gospodarske krize v Sloveniji vedno bolj pereče. Na zborovanju se bodo v oblik' resolucije stavile zahteve za iznre-n.embo sedanih davčnih zakonov in za omi-l'tev davčne prakse Na zborovanje so povabljeni zastopniki vlade, centralne ir oblastne, zastopniki vseh gospodarskih korpo. racij rn organizacij, predstavniki političnih strank in zastopniki oblastev In uradov. Zbor je javen.
= Indekstna številka cen v septembru padla tudi v zlatu. Kakor smo že poročali, ie indeks cea na debelo, ki ga sestavlja beograjski .Privredni Pregled«, v septembru padel. Sedaj je izračunala zagrebška .Ri-ječ« da je ta indeks padel tudi v zlatu, in sicer od 153 v avgusta na 149 v septembru.
c Uzance za trgovino t »enom ln »lamo.
V četrtek 22. L m ob 10. se bo vršila pri Zbornici za trgovino, obrt in Ind istriio v Ljubljani anketa za določitev trgovinskih običajev za trgovino s »eno.n in slamo.
= Ukinjena bančna podružnica v Zagrebn Zagrebška pod-užnica Zadružne banke d. d v Splitu je prenehala s poslovanem in prenesla svoja aktiva In pasiva na centralo v Split.
= Otvoritev železniške proge Orlovat-TlteL Kakor je znano, ie železniška proga Orlovat-Titel, ki naj bi zavzemala Banat in Bačko, dograiena že dalje časa. Promet pa se še ni mogel otvorlti. ker železniški most pri Titelu še ni dodelan. Da se pa velikim občinam Rudolfovo. Pertez in Farkasdin omogoči železnišk-i promet, se bo s 1. nov. otvoril promet med Pančevom-Bečkerekom in Orlovatom.
= Letina turščlce. Žetev turščice v naši državi povsod končana !n pokazu:e po-volien pridelek Zrnje je dobre kakovosti. Pridelek na oral se računa na okrog 15 do 20 metrskih stotov. V Bački je pridelek boljši kakor v Banatu. Slavoniji in Sremu. a v Baranju so kraji, ki so dali 22 metrskih stotov na oral
= Izplač Io sedmega kupona 4odstotncga posojila z I kvldacl o agrarn'h ondošajev v Bosni In Hercegovini. Finančni minister je stavil Generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki v Beogradu na razpolago vsoto 2.546.9H0 Din v svrho izplačila sedmega kupona omenjenega posojila. Rok izplačevania 'e 1. novembia t. I.
= Proti uvozu čevljev v JugoslavlJo. Cev Ijarski oddelek Udruženja hrvatskih obrtnikov je na svojem nedavnem sestanku sklenil predložiti pristojnim ministrstvom spo-rrenico. v kateri zahteva: I.) povišanje uvoz nih carinskih postavk za vse. vrste čev'jar-skih Izdelkov; ?> najostrejše ukiepe proti tihotapi eniu iz inozemstva In carinsko žigosanje vsakega para čevljev ob pr;liki carinjenj; 3.) nikake carinske olaišave za Inozemske čevljarske izdelke pri zaključevanju trgovinskih pogodb z drugimi držu-varni. Čevljarska obrt in industrija naše države sta v stanu, da oskrbita vso državo s čevljarskimi Izdelki V Jugoslaviji je okros 26.000 čevljarjev s MO.nno delavci ter 14 tvornlc čevljev s W500 delavci Razen tega nosi še okrog 70% prebivalstva opan-
= Akcija za ustanovitev Jugoslovenske banke v Soluna. Kakor poroča časopis e se v interesiranih gospodarskih krogih pov-darja potreba ustanovitve ji goslovenskega denarnega zavoda v Solunu, čegar ndoga b! bila v podpiraniu naše trgovine v Solunu
= Podružnica Poštne hranilnice v Noven Sadu. !z Noveira Sada poročajo, da so name rava za Vojvodino ustanoviti posebna podružnica Poštne hranilnice v Novem Sadu. Dosedaj je šel ves klirinški promet Vojvodi-
Da se prepričata,
da ste dobili pravo
|jevo
zabela
morate dobro paziti na ime MAG G I in na varstveno znamko
zvezda s križcem
Pri napolnjevaniu naj se zahteva ziecnoMAGGl!evazabe a iz velike Ma3Glieve onginaine steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MflGGI zabela
ne skozi zagrebško centralo, s čimer so se povzročale često večdnevne zamude.
— Fuzlja dveh denarnih zavodov. Opča privredna banka d d. v Subotici ima 15. novembra izred.io glavno skipščino. na kateri se bo sklepalo o fuziji tega zavoda s Somborsko štedion-ico v Somboru.
= Oslabitev Erancoskcga franka. Zadnje nazadovanje francoskega franka se razlaga s preokretom v pogajanjih o dolgovih Fran-efe Zedinjenim državam. V prvih dneh po-ga'anj v VVashingtonu Je bilo povpraševanje po franku znatno, ker se je domnevalo, da bo Caillauxu uspelo skleniti ugoden dogovor. Verjetno pa ;e, da baisse franka ne bo trajala dolgo časa, ker nima stvarne podlage.	_
Bor^e
17. oktobra:
CURIH. Beograd 9.2250, Berlin 12350, Newyork 519.30, London 25.12, Pariz 23.30, Milan 20.90, Praga 15.375, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.4750, Sofija 3.7750, Varšava 84, Dunaj 73.10.
BERLIN. Beograd 7.445, London 20.302. Newyork 4.195, Pariz 18.82, Praga 12.422, Curih 80.80, Dunaj 59.13.
LONDON. (Opoldne) Beograd 272, New-york 484. Italija 120.12 in pol, Dunaj 34.35, Švica 25.12.
NEWYORK. (Zakl;učno 16. t. m.) Beo-grad 1.78 London 4 S4 in ena šestnajstlnka, Dunaj 14, Švica 19.28.
Vremensko poročilo
Ltubljana, 17 okt bra 1925.	Liubliana 306 m nad morjem
kr.r 1 opazovanja	ob	/račn* tlak	Zra6ia temperatura	Veter	Oblačno 0- 10	Fadavine mm
Liuhl ana . . ,	7.	769 4	06	brezv.	megla	
LiuMjana . . .	14	765-9	100	•	jas.	
Ljubljana . . .	21.	766-3	50 0	Jug	•	
Zagieb ....	7.	768-2	500	Jug. vzh	pol obl.	
Beograd . . .	7.	767 3	20	btezv.	del. obl.	
Dunaj ....	7.					
Praga ....	7.	7657	200	zap.	več. obi.	o-i
Inomost . . .	7.					
Solnce vzhaja ob 6'17 zahaja ob 17-13. luna vzhala ob 430, zahaja ob 17-34. Barometer višji, temperatura nuka
Domala vsa Evropa se nahaja pod poplavo mrzlega zraka s severa. Velika depresija, ki se je nahajala pred tednom dni na skrajnem evropskem severu, z jedrom nad severno Skandinavijo ter Finsko, se je prve dni po nedelji naglo razširila proti jugu do naših krajev; kakor velikanski zračni vrtinec je potegnila nase zračne plasti od vseh strani in tako je vela južnozanadna zračna struja preko nas ter dovajala vlažni dovolj topli zrak od Sredozemskega morja. Toda mnogo važnejša in močneiša je bila severna struja, ki je udarila v za-padnem sektorju depresije, to je preko in na obeh straneh Skandinavije r nti jugu. Dovajala je na iug izredno slilajen zrak prav s severnih polarnih krajev. 7.e tekom pond.el.ika ie snežilo po večini Skandinavije, naslednji dan v torek zjutraj ie imela ta dežela ponekod temperaturo do 10 stonini Celziia pod ničlo. Tekom srede ie naval mraza napredoval preko Anglije, kier je snežilo ponekod že zjutraj, in nreko Nemčiic. Češkoslovaške ter Poljske. V noči od srede na četrtek se ie mrzli val razli! ore-ko cele Francije, dosngel preko in mimo Alp naše kraje ter srednje Podo-
navje. povzročujoč na vsej poti. kier je zadel na toplejše in vlažne plasti ter se vrival podnje, izdatne padavine, snrva dež, potem sneg. ponekod z nevihtami. Po nekaterih kraiih srednje Fivrone je snežiio tudi po nižavju. po višjih lecali je povsod povsem zasneženo. Povsod v srednji in zapadni Evropi je zavlada! občuten mraz. s slano in zmrzalio; izredno nizka temperatura je nastopila po višinah: Sonnblick v višini 3106 m ie imel v četrtek zjutraj 17 stopinj Celzija pod ničlo.
Na Sredozemsko morje mrzli nav3l zraka ni segel, razen nekoliko v severnem predelu: evropski jug ima sedaj povečini še vedno toplo jesen. Prav tako je mraza deležna samo zana Jnn Rusija. vzhodna ne: v dolnjem - Poadižju so se držale do konca tedna visoke temperature, kakor v srednii Italiji.
Na koncu tedna se ie razvil nad srednjo in zapadno Fvropo visok zračni tlak. ki Je povzročil hitro izjasnenje in mirno vreme*
Diinalska vremenska napoved za nedeljo: Malo spremenjeno, nekaj toplejše.
■BasBaBnaaoacn
Zimnice
matrace, po-te jne mre-e, železne posiel e (zlo-žlj ve), otomane, divam in t.-nfniike izd' Ike nudi na:ceneie
Rudolf Radovan.
»a^etnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma
naimacsDnat
Dostolevskl:
„Besi"
Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine Roman v treh del h preložil Vladim r Levs'i se dobi v knjigarni „Ti skov-neza rnge' v L ubijam, Prešernova ul. 54 (Nasproti glavne pošle.
QQQQEG3E
Sla v Mm (M m
razpisuje za «o'sko leto 1925/26 sledeče ustanove:
1.	dr Franja Bapoca za visokošolce devet mest po 300 Din.
2.	Latfne: za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, sidjarski in vinarski te:a; v M irihor;i 'n srednjo tehnično šolo v Ljubljani po eno me-;to no 500 D n.
Pravico do ustanov pod 1. imajo vi;okošo!ci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštaniskega okra a, pri drugih pa se bo o/iralo na prosilce iz mariborskega okraja.
Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom naj se vlože do 29. oktobra t. 1. pri Posojilnici v Mariboru.
Ravfiate!'s?79.
Svetovno znani
kroji .FAVORIT' in ,ULISTEIN'
se dobijo samo pri veletrgovini
Ant. Krisper, Ljubljana. Stritarjeva ul3.
Edino zastopstvo za vso Slovenijo, ss:«»
t t,
uustave le Rouge:
0 *
18
erifa
(Roman)
—	In če bi ostal?
—	Bi poginil, nič te ne bi moglo rešiti.
Vkljub prigovarjanju in prošnjam ni mogel od dekleta prav esar zvedeti. Imela je fiksno idejo, da se mora Brady čim naj« 'cje odpraviti.
—	Saj ne veš, je vzkliknila skoraj razdražena, da so trenu.ki goceni, da lahko kdo pride. Če bi naju presenetili, je po tebi norda tudi po meni. Preveč hvaležnosti ti dolgujem, da bi hotela jo pogubo. Pridi, sledi mi! Pokažem ti, kje se lahko pride iz
:s ioline.
iradvjevcga ugovarjanja sploh ni poslušala, temveč ga je pris ra roko in vedla v mal gozd. kjer so ciprese, palme in druga
ska drevesa rastla na razvalinah.
- Tu ostaneš skrit, dokler ne pride noč, mu je razlagala. Potem didi proti vzhodu po tejle stezi in prideš do dežele belokožccv. latančno mu je razložila, po kakšni poti mora hoditi in kako i biti oprezen, da pride iz svetega mesta, ionel jo je pač poslušal, toda na tihem je sklenil, da nada* podjetje, ki se je tako lepo začelo.
In kdaj se spet vidiva? je vprašal Naolo t trenutku, ko sc
•pravljala, da odide.
Nikoli, je dejala s tihim, žalostnim glasom. In ▼ njenih oČ3h
zasvetile solze.
>nel je bil globoko ganjen in jo je hotel zadržati, toda ona bila izginila. Mladi mož je sedel na tla poleg posušenega stare sekvoje in začel premišljevati. Odkar je pristal v dolini o si sledili dogodki s tako naglico, da jih je pustil, da so se sami od sebe, mesto da bi jih on vodil, maj je bila Naola izginila, je že obžaloval, da je ni zadržal, kletovem ugodnem razpoloženju bi bil pač lahko zvedel, je zgodilo s profesorjem Parkerjem, kje tiči ujet, in pa cel6 tajnost bajnega zaklada, o katerem je govorilo profe« > poročilo. Zelo je obžaloval svojo neodločnost: ljubka pri« Naole ga je vsega prevzela.
Zakaj je nisem odnesel! si je dejal, ko sem jo držal v i, še vso drhtečo od nevarnosti, iz katere sem jo iztrgal! jo najti, ker sem jo tako bedasto izpustil iz rok. je Brady napravil ta sklep, je začel hladno premišljati o u. Ostane skrit v gozdiču do noči, potem pa pojde pogledat, mogoče, v notranjost svetišča. Zaenkrat pač potrpežljivo S svojo vsakdanjo previdnostjo je vtaknil nov naboj v ig in se prepričal, da so Misteriji odvzeti papirji še vedno njem žepu njegove suknje. Zajtrkoval je s tekom, kar dai Mr. Swann, predno je zapustil balon. Lahko bi torej ves dan brez hrane. Razen tega je bilo v gozdiču, ki je bil nekdaj sadni vrt, dovolj sadja, da mu več dni ne bi bilo peti lakote. Poleg tega je še ime! polno steklenico whiskyja.
Skrit n gostim grmom je vmehtman nevoljno itd vre: bfl Je del« ▼■jen človek in težko je prenašal pasivno brezdelje, h kate« reron so ga silile okolnoeti. Ds si preganja dolgčas, se je zabaval s tem, da je trgal sadje in ga razseldjaval s svojim velikim nožem. Nato je zapazil m t nagonsko drevo, polno orehov, čegar veje so visele preko sekvoje s posušenim deblom, za kstero se je bil naj« prej skril Če bi splezal na staro drevo, bi lahko trgal orehe. Brady je začel takoj plezati po sekvoji Ko je prišel na vrh, je bil zelo presenečen, ker je opazil, da je deblo znotraj votlo in da vodi po njem navzdol lestvica, napravljena iz dveh vrvi, spletenih iz vlaken aloe, in iz palic palmovega lesa. Brezdvomno je bil to skriven izhod, ki je dovoljeval svečenikom, da se v slučaju napada umaknejo, ali pa da hodijo v svetišče, ne da bi jih kdo opazil.
—	Tu ni dvoma, si je dejal; na ta način morda dosežem cilj, ki sem si ga stavil.
Ko se je prepričal, da je lestvica dobro pritrjena in da so vrvi dovolj močne, je začel stopati po njej aavzdol. Čez par minut je opazil, da se je odprtina razširila in da so granitne stene nado« mestile suhi les sekvoje. Brady je postal silno radoveden. Čez deset minut je dospel do konca lestvice.
Ko se je dotaknila njegova noga porfirnega tlaka, bi bil skoraj vzkliknil od presenečenja in navdušenja. Prišel je bil namreč v ogromno dvorano, katere strop so podpirali debeli stebri z lepimi okraski: malikj z rejenimi trebuhi so se smejali na svojih oltarjih in njih napihnjeni obrazi so izražali neverjetno divjost. Stopnice so vodile v druge dvorane, ki so bile še obširnejše. Njih obočje in zidovje je bi'o okrašeno z arabeskami in skulpturami. Njih enoličnos je bila naravnost impozantna, njih stil barbarski, a krasen.
Modrikasta luč je padala skozi ozke odprtine v visokih obokih in dišalo je po aloah in peruškem balzamu. Sicer so bili velikanski prostori popolnoma ohranjeni in kameniti tlak je bil skrbno pomeden.
Lionelu se ne bi zdelo nikakor čudno, če bi mu prišla nasproti povorka svečenikov, oblečenih v obleke iz perja in opasanih s cvetličnimi venci, dvigajoč velike kamenite nože, ki so služili za žrtvovanje ljudi.
Spoznal je, da je stopil v neodkrit svet. da je na čudežen način prišel v središče mrtve civilizacije, čije raznolične, obenem nežno* čutne in divje duše ne bo mogel nikoli doumeti.
Občutek, da je zadel ob nekaj ogromnega in nepoznanega, ga je za nekaj časa čisto zmedel. Prvič si je dejal, da je brezbožnež, da je na tem, da izvrši bogoskrunstvo in da morda nima pravice razkriti teh misterijev.
Zdelo se mu je, da je ostavil moderno Ameriko in njena šumna mesta že pred davnim, davnim časom in da se je potopil v temnine preteklih vekov, odkoder ne bo nikoli več mogel priti. Zbral je vso energijo, kar jo je imel, da obvlada ta čudni utis. Misel, da najde Naolo, ga je le okrepila v njegovem sklepu.
—	V modri senci teh kript moram spet videti njeno čudovito lepoto. Ali ni ona svečenica teh malikov? Ona mi razkrije skriv« nosti podzemskega svetišča. Ne morem več živeti brez nje. Nikoli mi ni še nobena ženska vdahnila tako globoke in tako silne ljubezni.
Iz srca rad hi hi! rustil r>ri miru vse zaklade, ki mu jih je
obetalo poročilo profesorja Par ker j a, samo če bi mogel odvesti seboj svečenico Solne*.
Sedaj ni več oklevaL Pogumno je stopal skozi tihe dvorane naprej, srečava! na svojem potu kamenite velikane s krokodilskimi glavami, ki so sedeli zadovojno s prekrižanimi nogami in tako spominjali na Budho. Dvorana se je vrstila za dvorano, ne da bi srečal živo dušo in nekaj trenutkov se je bal, da se ne izgubi v tem podzemskem labirintu. Hotel se je vrniti v smeri dvorane, v katero je prišel skozi odprtino dol, toda tu je nenadoma začul oddaljeno govorjenje. Zdelo se mu je kot dalen odmev.
Sel je sedaj v njegovi smeri čez stopnice, ki so bile tako ozke, da je bilo komaj prostora za eno osebo. Na ozkem stopnišču so besede zadevale mnogo razločneje njegovo uho, toda ničesar ni mogel videti. Zato je sklenil razpraskati malto med dvema kam« noma. da bi napravil luknjico in pogledal skozi njo.
Njegovo delo bi bilo zaman, če bi bil račel kopati med masiv« nimi kockami, ki so tvorile debele zidove, toda imel je opraviti samo z navadnim tenkim zidom iz opeke, posušene na solncu; tako je naglo napravil luknjo, ki je bila dovolj prostorna, da vidi, kaj se godi na drugi strani zidu.
Takoj je obžaloval svojo neprevidnost: ni še imel časa, da pogleda ali posluša skozi odprtino in že je cul skozi njo vzklike jeze in presenečenja. Spoznal je, da je bil njegov poskus odkrit in da je padajoča malta obrnila nanj pozornost onih, ki si jih je hotel ogledat. Mislil je, da je izgubljen: če bi ga presenetili na ozkem stopnišču, bi ga ujeli kot miš v mišnici. Moral je bežati
Bežal je po stopnicah navzdol. Od vseh strani so se prikazovali svečeniki, ki so tekli iskat bogoskrunskega tujca, ki je udri v svetišče. Lionel je imel komaj časa, da se je skril za malika, čegar široko zevajoče žrelo je bilo okrašeno z mogočno vrsto zob. Tu je čakal in prestrašeno mu je utripalo srce. Videl je starce, ki so tekali mimo v dolgih, pisanih oblačilih, vojnike, oborožene z bakrenimi sulicami in čeladami, okrašenimi z orlovskimi peresi.
Hodili so na vse strani in razburjeno govorili v jeziku, ki ga ni razumel. Dva ali trikrat so hiteli tako blizu mimo Lionela, da bi jih bil lahko dosegel z roko Drug za drugim so si ogledali luknjo v zidu, nato so pozorno pregledali tla, kot bi iskali sledove korakov, končno so se pa zbrali pred kipom, za katerim se je bil skril Lionel, brezdvomno, da se posvetujejo.
Lionel je zadrževal sapo in se ni ganil. Vsak trenutek je priča« koval, da ga sirovo zagrabijo in na mestu pobijejo. Toda to se ni zgodilo Azteki so se dolgo posvetovali, nato so se porazgubili po drugih dvoranah svetišča, ne da bi preplašeni Lionel mogel zvedeti, kaj so sklenili.
V svetišču je spet zavladala tišina in praznina.
Američan, ki je čepel že celo uro za kipom in bil že zelo utrujen, se je naposled odločil, da vstane in si poišče varnejše skrivališče. Takoj mu je prišlo na misel teči do lestve, ki je vedla v sekvojo in se vrniti v gozdiček, tam počakati noči in nato spet iti doli v svetišče.
Toda bridko je bil razočaran, ko je zapazil, da vrvene lestvice ni bilo več na mestu. Brezdvomno so jo duhovniki odstranili.
Bil je ujetnik podzemskega svetišča, čegar vsi izhodi so bili brezdvomno dobro zastraženi.
T _______
in velour za plašče za površne suknje ICatugarn in modni ševijot za tno-
i ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
anssa tvrdka
R. Miklauc „Pri S^ofu" Ljubljana
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. 4«.,
liiiM
r. z« z o. z v Ljubljani
esini trsi štev«
6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje nafnnodnefe.
lil
ta
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
-J
Koži Zena ■
Koži
ikona
je neizogibna, ako do. im v jedi še enkrat Ščurka I
Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa
ni sredstva zoper nje!
Prei ga res '>! bilo. Tod^ koncesionirani zavod „Pana" • Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznaSel sreds vo, ki pomori b>ez vsake naillcžnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tjal
SODI
prvovrstni, t vseh velikosti dobavlja takoj in po ceni mehanična sodarna
R. Pichiei* & sin, Maribor,
Frančiškanska ulica 11. oioioioioioioiotaioioioioioao
Za mal denar
se lahko toplo in dobro oblečeš edinole v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 — Obišči dokler traja zaloga in bogata izbira!	6046a
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA A CIE., Lfnbljana. oioiQioio»o«o'0'oio»oioioio»o
ar®S, Ia oartie!
astopnik
lastnega podjetja kateri potuje konstantno z lastnim avtomobilom po Sloveniji, Hrvaškem, Dalmaciji in Bosni sprejme prvovrstno zastopstvo. Pismene ponudbe pod .Sigurna kupčija" na upravo Jutra Maribor.	6082-a
PredafaTho
za trgovino čevljev sprejme veliko fndnsfrlfsko
podjetje. Le v tej stroki povsem verzirane, zanesljive in marljive naj pošljejo ponudbo na upravo .Jutra" pod .Takojšen nastop 99*.	6052*
jesenjo $ezono
f
Priporočam svojo bogato za ogo blaga za plašče. velurje in angleško blago. — Ripsi za oblake, kazaoi. barhenti in flanele — Razno kari-rano blago — Volneni krep> za bluze v naj epSih barvah.
Najnovejša moda: baržuni za Obleke in klobuke v vseh barvah. Novosti v kožuhovinastih trakovih — Pletenine: telovniki za dame in gospode, otroške garniture, daniske flor >n volnene nogavice. — Dokolenice za gospode. — Rokavice za d3me, gosoode >n otroke. — Soodnje perilo znamke ..Benger" in perltrikd telovniki. — Srajce za gosoode. kravate, nogavice in naramnice.
Pliš in astrahan. — Vsakovrstno blago za podloge.
Sil ki v različnih vzorcih za pod.ogo otaščev. ;ooio in za senčnike pri Svetinah. — Bele tkanina: Sifon, blago za rjuhe, batist za Darilo. vse prvovrstno biago, češkega izdelka. — Žepni robci. — Modni nakit. — Gumbi v veliki Izberi — Vse potrebšfine za krojače m šivilja. Mirtini venci za neveste In šopki v veliki izberi. — Volna.
Strogo solidna cene I	Strogo solidne oenel
8r«g«nz«r § JVlieb«litseb, JVJorlbcr,
Oospvska ulioa štev. 14. BstUlflim L 11)1.
Telefon 121
kamnoseški mojster
f LiiiaoL Mm cesta 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita plošče za grobnice, marmornate plošče za mobl-lije po najnižjih cenah«
Naznanilo!
Vljudno naznanjam si. občinstvu, da sem oivoril
podružnico s pohištvom v Celin, palača 1. hrvatske štedionce Krekov trg
Imam vedno v zalogi vsakovrstne modeme spalnice Iz trdega in mehkega
lesa, jedilnice, kuh njske oprave in razno drugo pohištvo. Prvovrstna izdelava	Cene brezkonkurenčne
Cenj. občinstvu se vljodno priporočam In bele'.!m z spoštovanjem
Matiia Andlovic
Ljubljana, Komenskega 28. Celje, Krekov trg, (Prva hrv. Siedionica)

Prva dalmatinska tvornica
PORTLAND CEMENTA
GILARDI & BETTIZA, SPLIT
ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica te vrste ■ v Dalmaciji	■■■

Izdeluje
4547a
f!
jI ^
Zastopnik z« Slovenijo:
Ivan Pestotnik in drug, Ljubljana,
Tel int 949 Resljova cesta It. a Tel. int 949
JJ
f
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialna •amen« občinstva, vsaka beseda 50 par, Naj m« a Ji I t nest k Din S—,
Zeaitve, dopisovanje ter oglati strogo trgovskega mafija, vsaka beseda Din I•—» Naj m a nji I intnk Dla 10'-%

Pehamo
v Ljubljen' vzamem v aa-iem ali kupim * bit« vred Ponudbe oa opravo .Jutra. j*ed »Dobra	88238
Klobuček
* konec In tnodern napravim la tala. »viiene bluze ali trli, u 80 Din Sprejemam Sodi file klobuk« V moder citiranje Cena nizka In točna postrel)>a S« priporoma J Siemberger - Rei. aodiallttja, Dunajska e 9 25886
Francoščino
p 3 e č e j e m aspelnc la ta ameres honortr dijak« in druge. — Naalov pot, a prava Jetra«. J84S?
Pouk v francoščini
po kratki metodi leli u-Jetnika Ponudbe aa apr •Jalra« pod .Zahteva,.
taste
Knjigovodstvo
trg. korespondenco. stroje-
pisje in dr. tri predmete se poučuje po lahko umljl-vi metodi K »kupin! u
Plašče
koMarae in obleke l 180 Dla po najnovejšem krojo izdelujem — Naalov pove ■prava .Jutra«. £5387
Vulkanizira
«l« »trt« g a m i 1 a parna »Blkanizacija P Škafar v Ljubljani. Kioska eeata U 87*i
Sode
Ka vino. fpanj« olja. aea. mast in petrolej kakor tudi M traosport in hrambo lata vedno v talogi vsako maolino
Fran Replč
aodarsko podjetje v Ljub
Ijani — I nt o u m sprej*.
maio v«a v to stroko «pa dajoča po|»«vila po aaj tliijih cenah Solidno delo točaa postrečba	144
Šivilja
dobro Izorjena sprejme de-!o na eom — tudi konfek-eijsko delo. — Poitve se v opravi »Jutra«.	86478
Pozor, čevliarli!
Sadi smrti se proda popoln ?erljar»ki Inventar ■ dvorna strojrma ta 10 OOn Din Kupec dobi istotara stanovanje za obitelj. Firma, ki je itara In dobro vpeljana •e nahaja v večjem prometnem trgu Slovenije. — Naidov pove uprava .Jntra.
SMS«
Pozor!
lad-ojetn oblake po najnovejši modi. ta delo raču-»ara lf*l—!50 Din. Istotako predelujem obleke, povrS-Bike io mika le po na;ničiih cenah. — Karel Ksvftnik. kroja*. Vnanje Ooriee, p. Bletsviea pri Ljubljani
26521
Nagrobno vence
iadeluje naicenejie ln najlepše tovarna. — V zalo?! vedno velika izbira Cvetličarna ,Palma., Podi'-rrt rk (laelaik Stiea).	Ž65i4
Pozor!
Cro pokvarjeno poeenl Io
o'obro lahko topel imaS. ako jo pri 8 e I I 9 k a r j n. srarjo popraviti da* — Se priporoča I. Seliikar.
laika cesta 8.
SSV.at
Kie ie posebna
knnkm enca
kake me=arije. nai -e "po-rort podtalnici .Jutra« v Mariboru pod .kesarija*.
»550

Instruiram
v te realfne predmete. — Ponudbe na apravo .Jutra, ped »Tehnik — Din 10.
26319
Francoščino
temeljito poučuje učiteljica Jfaalvv pove uprrva »Jutra.
£6270
Angleščina
Jlifl Pirlet topel poučuje anirleSčino Pojasnila od 1 tH> S. i»re v Pralakovi al k. S,'lil.	2620»
Bivša profc«nrica
na dekliške« Instituta v Amiensee v Franc ii. poučuje francoščino in angleščine po najnovejši tne-todi l'čnl tečaji se vrle v Kladiki. 11 nad.tr soba 40 Itjer se dobe potrebne ln forma.-ije v torek. Četrtek lo sobot« od	S. ar-
S55W
Visokošolski študij
lamotročen vsakomur Izredno nadarjeni m«re?o »tnii rati na »nltrtti brez zrelostnega izničevala Na ta način V ji m j* dana priložnost, Ha si prihranit* in-nar. čas tu dru«-n tetkoče 2ahtevnife program! Nar* dite rfan. prltofite 8 Din ▼ znamkah ter pišite oa: Kanzlet des Ath»»na»ifn* — Finwn . Vo, am Uch -Oajers.	418
Uč'tel.nca klsvlrla
p 0 ti f o j e pc ea')»o1j>t fa praktifnl m^trv>U. ilaalo* t upravi «Jotra».	tOMS
Pouk r franco5?Tnf
Mfn»ko f—• mtt trli •»peH. Pan»«<h#» i a* honorarja na «pr. •J»tra> pod «Parfe».	86397
InStrnkciJe
ix varh prrdmrlo* A a f # o.Mn^lrr. erent f««*! ta hrano. Ponn-N* pod tns^ko «Yr«trt» 1S061* (Ul »prurn <Jatra*.	J549P
UčlM??c*
ciaefna nemMlne. franeoWI-ne In klarltja w IW« Uko< aa popoldan. Koalo« v npr aJstrae,	--
■leeemt^r se sprejme le S do 6 oreb. — Prijave pod »Temeljito, nt Aloma Coropanj. Ljubljana. S6315
Drlarno koncee. tasebaa
uč.tinče aa
strojepisje
Oita P e t a č. Vaivarorle« trg 8. pritličje.	ŽS.VU
Pouk v klavirju
sa 2 fanta aačetnika iičem Ponudbe e navedbo honorarja ca spravo »Jutra« pod asaiko »Strog pouk.
26&4S
Dijake
aajhoijtib rodoin §prejexaa ▼ strojro B&dtontT« T«>ak-•lanjfjra afienja srr«lnjr*ol-eki profesor U»|»eb tajam* čeo. Pon«»!h« po^ «Profe-sor» ca spraro «Jatra>.
2654«
^obe?
Dobri oglarji
•e Iščejo. Ponmihe poslati na «Oskrhniitvo prašfine Jurkloiter* pri Laikeso.
264»
Pisarniška moč
moška, «prt*jme t slat-
b«. — Preiirtavitl «e je ▼ nedeljo od 10—12 v pf-«irni Rajko Turk. Masarv-kora ceeta 9.	2640!
Vajenka
tn srfc°v'no z m^ftanlin b!a (fom v Ljubljani sprej-m«. Oskrbo mora imeti pri »tar§ih. Naslov pove upr. «Jttt?a».	86394
Sitima
f*8rmo tanrnljivMfja «luffO, ki bi »naii! ifi Uiril pisarniške prortoie ter ? ostalem »Inibenrm fta^n plužil kot razna S al er ^em po Riestn ▼ LjuMiani. — Ponudb« t	kraja dosedanjega pluibenejra mr-^ta je naslovit) na upravo «.Jntrj» • pod «Ljubijan-k{ Zvon 19-25». 86392
Vajenca
"prejme takoj Anton Furh*, bleparstvo. Ljnhlja-B.O, KriStrvniška »lira 4 26387
Gospodična
i5?e kM pomoč (prodajalka) v boljSi trpovini za takoj. Naslov povr •Jutra*.	2««6S
V stalno službo
se pprojme aradniea ta voditeljico pl?arne In uradnik ta vodjo blagovnih poslov — Osebe » kapitalom nad 2ii.ftOft Din imajo prednost Pontulbe po<1 tnačko •Tovarniško podjetje« na upravo eJotra«. 26352
Kovaškega
pomočnTVs
najmanj f triletnim spričevalom i* z drlavnica kovskim tečairm pprfime takoj Anton Petkovšek. Lo?*ter — Otira §o le na prvovrstno moč. 2634?
Lesni strokovnjak
ki Je trpežen slovenščine, italijanščine te nemSčine v koreppondenri re apreime Ponudbe na npravo «.lntr8» pod »Strokovnjak 12903».
262M
Kartonazer
liopelr.otrs »amostojna mcŽ iMe za vo«latvo Larto-nalr. 81ufba stalna. — Ponudbe ■ »pričarali jo po-siati na. DioniCkn Itampa-rija, Karlovae Hrvat«ko 26217
Dva čevljarska pomočnika
tako? (spr^fm^ta za te^Vo delo fTrana in stanovanje v hi?i Plač* po dogovoru — JoKip Kocelj, ievliar. Ljnbno, Gorenjsko 26141
Vzgoj?te!j?ca
mlada ln temperamentna se takoj apr«»jme k otrokom brez matere. — Prednost imajo ro'fb#-ne Izobražene Ponndbr na npravo «.?ntra» v Maribor« pod eVt^nii-Uljira.	26123
Učenec
zdrav h» krepki raaM se •pr*Jmo UkoJ v trrovfnc me Kane afroke Ivan P«t nat. trnove*, firm* pri Pre-valjali, Korolko 26002
Kuharica
vajma tndi rtomaMh del In gospodinjstva ter varčna, ne nai 4f) fr>t rtara ?e itčr k 2 <M»baa» Na«fov v apr «Jatra».	2659!
20 čevtlarfev
•prejme Ukoj Oreroro. V> rtk0f, FM mmtem K«v 22
Marljive zastopnike
ifiža stara tavarovalnica t
v»eb krajih prevaljskefra. marenberAke^a ia sle ven j-^rraAkepa okraja — Javijo naj se le tamolnji domačini na apravo «Jutra* pod •Trajea, dober Baslotek* 2514»
Izurjena pletilka
m takoj sorejma. Naslov t opravi <j«tra». 26472
Pletilka
ta Senake nogavice na eiroj se tiče ta takoj Prednost imajo samostojne delavke. Pismnne ponudbe na naslov P. Klemen, Zapreb, Klav-r.Kka ulica it. 2, vrata 26 26454
Zastopnik
apilec in vprljan. ta ipiri-tvore (ki pa r.ora imeti kako drusro za-top^tro) pe iiče f>o»1 upolnimi popoji Oof«pe nasloviti pod: «Zr-aealjiv ln uc^ten It P5» na Kovinsko apeneijo Vor-aid. Maribor, Vrbaaovs 19 2644®
Krofaški podočnik
aamee. dober delavec, ki se leli kmalu osamosvojiti naj polije svoj naslov na upravo »Jutra* pod značko •Sreča 1S082*.	26500
Kroiašk. pomočnika
za veliko delo sprejme K Pučnik, Tavčarjeva «1. It. 3.	26505
Akviziterja
%?i1ensra in vprljanepa, ramo prvovrstno moč i I 5 e anončno podjetje, ki ima 2aKfopstvo vseh tu- in inozemskih fcr«^op*nov Nastop službe takoj. Oferte t natančno navedbo do-edanjo-^ra alufbovanja in itobraz-be ter t označbo zahtevkov poslati pod »Apilen akvizi-ter* na apravo «Jutra*.
26503
Gospodična
ki zna ve?ati fgtflcattt in krpati perilo na bivalnem stroju, ali »ičiteljica ročnih dt»l se sta'no nastavi. — ObSirne f>onn<lbe po«l Bifro • Dobra moč* aa upravo •Jutra*	265*22
Cevlfar. postovodia
in vpč. pomočnlkev se sprejme takoj. — Naslov pov»> uprava cJutra*. 265£9
Vajenca
■»prejme veledroperila cga-las*, d. d. v Ljubljani. Alek;«mj<lrova eesta 10. — Naobratba: 2 pimn. razreda ali 2 razreda mefičanrke >ole. Prednost imajo krepki fteiezničarfki sinovi.
26457
Skladiščnik
mlad in nroženjen, dobi Sužbo v tovarni na dežrli Dobri r.iČ.iiiarji z lepo pisavo imajo prednoft. Obzirne ponn Ibe na ur-ravo • Juira» pod asačko «Skla-dibčiik 2*.	26447
Trgovski pomočnik
npretea la taneeljlv, event. prodajalka so sprejme v uajkrsiaem času. Ponudbe pod cStivinjska dolina* na upravo cJutra*.	96484
Fant
ki ima veselje do trgovine, poštenih staršev, *e takoj sprejme. Prednost imajo t mefcčanpko iolo, otir. dohrim spričevalom iz osnovne *ole. Tvrdka Vin-cene K veder, 2alee. 264«0
Brivski pomočnik
se sprejme do 23. oktobra. Anton F i i i p i Črna nri Prevaljah.	S6302
Potnik
se takoj sprejme proti dobri provitijl ta Slovenijo. Ponulhe na upravo »Jutra, pod mačko »Alkohol,.
2SS0«
Blaga?n'čarka
se takoj »prejme v veletrgovini R. Stermeckl v Celja.	26*76
Asilnega potnika
sa toaletne predmete UJ«-mo. — Ponu<!be na opravo »Jutra« pod »Dobra pre-vitija«.	26412
Vajenka
ia boljUe rodbine j dobrimi SoNklmi spričevali «e takoj sprejme v trrovino « gs lanterijskfm blat^oBB. Na-lov v apr. »Jotra,.	364«!
Služkinjo
zdravo in tanesljivo sprejme takoj ali s !. novembrom uradniška rodbinaj s 2 otrokoma aa deleli. — Ponudbe do 24. t. m. na npravo »Jutra« pod značko »Male dete«.	26441
Brivski pomočnik
inteligenten se sprejme nri Antonu Zahradaika v Maribor«. Slovenska allea t.
86448
Vslenca
ta Sevljarsko obrt sprejmemo takoj. Kaslov pov« uprava »Jutra,. S6S3I
KlobuSarskl
pomočnik
«e sprejme v »talno »Intho Fraae Bernlk, Lhfbljana-Sitta, Slovanska eeala
(i«e»o)
Gospodična
leB kako priraemo eMbo ta tei dan Ponudbe ped »Zanesljiva lSOSta na spr. »Jotra..	IS438
Boljše dekle
mlado, pridno ln polteno, vajeno nekoliko gospodinjstva. H£e slutbe aa takoj
P i majhni bolj« droilnl. onodbe na opravo »Jutra, pod »liro »PoStenost 1W5.
264»
Izvežbana
prodajalka
UJe sinlbe v trgovini mešanega blajra. da hI se v vcgkl »trokl Izurila. Cenj. ponudbe na opravo ajatra, pod »Poltena 7«. 26420
Mizarski nomočnfk
rmoJSen Demlfke^a la slov lezika s itlriletao učno dolH). IRče s!a*bo. Naslov v opravi »Jutra«. 8841»
Pisarniška moč
iiveibana v pisarniških delih Seli spremeniti meeto. Nastop slalbe po dogovori Cenjene ponudbe aa apr. »Jutra, pod anaftko sPl.ar-niSka moi.	26414
Dekle
It dežele, etarefla moč
ftridao, polteno In caues-jivo. rmoino todi v ko-
hinjl ISie sluibe v trgovini meč.ane stroke. Gre tudi ca natakarico, najraje na def.elo. Naslov v anravl »Jutra, pod aaačko »Poltena 12993«.	26334
Gospodična
starejla moč i večletno trgovsko prakso. voi$a slovenščine ln nemščine ilče oamežčenja kot bl2"£jni-čarka rd.^arnilka moč ali prodajalka — Prevzela U todi podrutniec proti kavciji. — Cenjene dopise pod »Vestna 6» aa epravniftvo •Jutra,.	26378
Iščem službo
skladiščnika, sluire ali kaj sliSoega. Na ieljo polotim kavcijo. Ostalo po dogovora Ponudbe pod značko »Kavcija, na podralnico •Jutra, v Celja. 26377
Prodajalka
starejža moč lell spremeniti službo. — Ponn>ibe na upravo •Jutra, pod značko »Prodajalka 12858,. 26330
Blasajnlčarka
t večletno prakso. zmoSna nemškega ln slovenskega Jealka ter vseh pisarniških del leli spremeniti sinibo. Ore todi kot prodajalka v •ratanterijsko ali »reovino s čevlji. Ponudbe na nneave •Jutra, nod Šifro »V"«tna ln poltena«.	26829
Trgovski noniočp?k
vojaščine ;oet, velč s^e-5ane stroke. ISČe stulne shilbe. Cenjene dopi«e na opravo »Jutra, po< rnačke • Delavec ifi sanealjiv,.
S627S
Gospod?čna
Šivilja iiče slof.be kot pomočnica v trgovini, kjer bi opravljala vsako deio. Naslov pove oprava »Jntra.
26221
Gospodtčna
tnrovsko naobraiiena. M bi vlolila 10.000 Din kavcije feli priti v trgovino kot prodajalka Zmotna stenografije stroj-pl=ja. knlitro-vodstvn In korespondence. Cenj. dopise nod Šifro »Poštena in zanesljiva 1IVW3» ca upravo »Jutra,. 26471
Blagajnlčarka
In prodajalka
dobro hvelbana iSče sinlbe Ponu-lbe ea upravo »Jutra, pod »Poštenost 130K.
26466
Trgovski pomočnik
Daaalaktarne la IpMeri)-sk« uroka, iglica In dober prodajalne, spoaoboa tudi ta potovanj«, a znanjem slovenskega In aemlkega jealka, IMe slalba Cenj ponudbe na aprav, »Jutra, pod »Agilaa t«	S68S6
Boljše dekle
IMe alutbo prt majhni boljši d rudni Velče je kuha n.a In vteh bitnih del — Cenjene ponudbe aa opr •Jutra, pod značko »Kar Ijlva isuse«.	26467
Kot voditeljica
trgovine ali kot plsamlSka moč te"! mesu v Ljubljani 26 let stara gospodična, ahsolventinja trg fole. ver-tirana v trgovlol ter v vseh pi«arniSkih delih, per-fektrn v slovenskem ia nemškem Jezika, z dobrimi izpričevali Tudi kavcija na ra7polago — Naslov povs ■ prava »Jotra,.
Nori pisalni stroji
p* tsao Dla ivatakulesega slmoaa doapatt. — Poaadbe pod »Piaalal sire j. na apr
Moške obleke
KklJ, la t oazarl ta oblake—ve« Jebro ekranjena », proda Haalov *
»Jotra«.
Velika ielezna peč
Ljul
proda v WUla Štrukelj. iMjai
Gospodična
« znanjem slovenščine, hrvaščine is aemtčlne. strojepisja In stenografije ISČe shtfbe. Ponudbe na oprave »Jotra« nod Hfio »Zanesljiva 13025«.	>6428
ZanesliTva oseba
v drl. »lufbi prosi vljudno Za postransko delo. — Po-nndbe na naelov: Stanič Frane, Vil It U
Kuharica
srednjih let. varčna pospr>-din|a,	v«akepa dela.
»rovori slovenski. nemSki In madfarski se priporoča priletnemu zakonskemu paru ali snmeu Dopise na upr. •Jutra* pod značko •Zanesljiva 19053*. 2646»
Trtrovski sotrmNtk
starejla bol rfia mo^. Bpe. e^riisko-kolonlfcilne »troke i^če	R^flelctJra
se le na stalno holi-«e me. «to. — Ponudbe na upravo •Jutra* pod ePotevani«« ni izključeno*.	26487
Rfasrfliničarka
«tavpi*a	poštena in
rpnr«1jlra	aprrfn.-»n?ti
službo Cenjene ponudbe na upravo «.Tutra* po«l značko •Zanesljiva 13076*. 264R9
Šteparfca
Imrjena. IMe stalno mesto. Ponudb* na npravo cJutra* pod Ufro »Spretna 13ftW* 26801
Kmetsko dekle
^Hvilja) polteno l« pridno ?*če mesta pomo^nlee firi boltt; HlvftH Ore tudi v trgovino Naslov: Turlatl tre 4TT! vrata 4. 26527
Uradnica
t odvr+nlSko prakso IRe mesta ta w#Vai popoldanskih ur N*«lov pod iHfro Prakna Ulito w agavi
Gospodična
vajena hi Izurjena v sro-spodlnjstvu, kuhanju. *!va. nju ia ročnem delu. teli mesta pri samostojnem po-spodu ali uradnika, najraje z otroki, katere 14 dobro vzrojila Cenjene ponudbe na upr cJutra* pod Šifro • Ljubezen do otrok*.
26483
Službo išče moški
Vi lot star, adrav, polten In vajen vaejfa dela. posebno pa v trpevln! z večletno sluSbo kot skladiščnik v veletrgovini, perfekten v paketaSi in »kšpediciji, si-puren račnnar In vrftč slov. In nemfčine v povoru ia pisavi. Dopise pod tnačko •KakrilnokoU 82» aa upr cJutra*.	26352
Kontoristinja
■ večletno prakso 11 8 e slutbe. — Ponadbe pod •PoStetia 19041» aa upravo •Jutra»	26451
Kroiaškl pomočnik
?S5e stnSbe za takoj, bodisi v me«tu aH na detell. — Ponudbe na upravo cJntru* pod cPomočaik 52867*
26212
Mladenič
sreda je starosti, popolnoma velč mlinske stroke In ao-
kollko v kurjavi parnepa kotla	tne.«ta v večjem
mlinu ali tovarni Ponudbe na nttraro cJutra* pod Slfro cTrezoost*.	26367
Vpokoienec
ki povori in piše 4 Jezike i§če slutbe v pisarni Ima karciio Ponudbe pod šifro • Mirbipan* aa upravn<!tvo cJutra*.	26422
10.000 Din nagrade
dobi tisti, kdor pomapa uradniku, staremu 88 let do stalne ali drtavne slutbe. Ponudite na opravo cJutra* pod cUerkur*.	26426
Natakarica
z dobrimi izpričevali ifcfte slutbe v m*«tn aH na do-teli Opravljata bi tudi drupa hišna dela Dopise pod cStahio* aa apravo cJutra*.	26459
Steklene stene
z n^r-rozomim steklom za pisarno apodno proda A Lamprerht. Ljubljana, Krekov trg l«.	26437
Antlkvltete:
stare are. start fine oljno-Karvne slike ln oozlačene okvirje proda Jeako, Ora
d lit« ta.
Otroški voziček
m poceni proda Naslov v upravi cJutra*.	2627S
Hramske sode
v velikosti od 16—22 hI ter vinsko aesalko prodam po nizki ceni vsled pomanjkanja prostora Ponudb- na upravo cJutra* pod tna^Vo •Bramskl sodi*	26196
Stoječa biikovlna
fokrop 100 klafter drv) v
•rozdu. ki Je od ceste 5—10 minut oddaljen se proda 0»»na po »lopovom Janko Hu«tar, ftpitallč pri Kamnika.	261PP
Hrastova spalnica
c pslho. Črno pollrana se proda za 7500 Din Naslov pove aprava c Jotra* 26187
Sveži vampi
rnak dan v poljubni mno-finl v mesnici F. Slamič. Oospoevetaka ceata Itev 6 26182
Nov album
ffehanl>ekova Itdaja 1MB. 17*>0 lepih znamk, prirr*rno krf pcdla?« za začetnik a-v.biralra »e proda. Na »lov pove opr. cJutra*. 26124
Žage za p^lnoiarme. nlke
Ta remseldska jermena za po?on. fa Inozemska lesena Jermena, kleparski stroji tehnični nat^rial stalno v »aloH — Rndolf Derfaf. f.'T»blJaaa, Blomlkova nll^a St t.	26119
Mlinarji, pozor!
V«jikovrsrne mlln-ke Vamne nalbolfše kakovosti ima ve^no v zaloH Jakob 8e-llfkar v gkofjl Loki 25287
Jermena za po^on
Ia inozemska, tape ta polno jar men ike Ia remseidske, lesena jermena kleparske stroje in tehnični mat*>rijal ima stalno v za lopi Rudolf Dertaj. Ljubljana, S'om-fkova aliea 1	26118
Avto
brezhiben, svete pleokan ln tapeciran t novo pnevmatiko. električno razsvetljavo. upo-lno prodam Ogloda se pri pleskarju avtomobilov Sušteršiču, Dunai ska eesta	26009
Pletiln? stroj
8-32 ze poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra,
25958
Motorno kolo
a t horizontalnimi cilindri i HP. dobro ohranjeno se proda Ponudbe na uprave »Jaira« pod «S proslave*.
864S8
Jamski (borov) les
več vagonov proda oskrb-nUlvo Rotor«. poUa tiralice pri Ljubljani. 264M
Hmeijsklh drogov
borovih S—8 m dolgib dva vagona proda po nizki ee-ai Ivan Bohlno. Hedvode 26471
šamotno opeko
za vae svrhe. v najboljll kakovost! In po oajnitjik cenah nudi Ljubljanska ko-mereljalna dretha, Ljubljana, Bleitrelsova eesta 18 479
Radio aparate
slovitega sistema »Sili« (čoje se celo Aroerikai prodaja Ljubljanska komcrci-
ialna drutba, Ljubljana, tleiireiiova eeaU Stev. 18 474
Konverz. leksikon
Brockhtus. 2 tim-ki suknji, drsalke Itev 35 in sanke proda llovar Roeljeva ce-tn U. l/I.	2C4S)
Usnjat loplč
(Lederrock) skoro nov poceni prodam Naslov pove aprava »Jutra«.	26503
Drva In premog
Suha bukova in mebka drva ter premog se prodaja po ttltki ceni v skladišča Ivana Ogrina, SonjuSna slira. Dostavlja s: tudi aa dom. Telefon ,26. 26493
Nagrobne svetilke
proda I. Weibl. ključavni-čaretvo, Slomlkova ul. 4.
26-«6
Rad! pomanjkanja prostora
poceni prodam:
Celezno peč fPhebu*). mite, stole, postelje, stensko nro Itd Na ogled od 14.-17. Natlov pove oprava
Jabolka
lepa ta odbraaa, 1 vagon proda Ivaa Avtaalk. Lesce
PomožnJ motor
ta 11 rabijeo • e kapi. — Prednost imajo t propeler-
irm u molorul čoln — laalov pove aprava »Jutro
tart
Ježice
kupujem v vsaki množini
po najvuji dnevni ccni rouu-ibe na 0j>ravc »Jutra* pod značko «X.ksport 12876-862*1
Ježice
v vsaki mnotinl pe aajvil jih dnevnih četah kupin. Ponudbe oa upravo «Juim> pod cjt-iiee».	26197
2 veliki žele/nl peči
kufrf Seve? 4 Komj> . Liub-Ijana, Wollova alica 12
iem
Rabljena dvokolesa
motorje, avtomobile, šivalne ic pisalne stroje kupi proti izkazu iaftnine Fran« Batjel. Ljubljana, Zvonar ska ulica l.	261ti0
Pisalna miza
moderna ae kupt Ponudbe na: Ivan R^alj, LJubljana. Stari trg 17/U.	26155
•Jutra*.
26504
Zimski plašč
skoro nov se proda za 800 Din. Vprašati na Eznonski cesti 10, pritličje. 2e514
Avto
znamke «Ford» v jako dobrem atanju se po upodni ceni proda. Naslov v npr. cJutra*.	2651-3
Pozor!
Potor!
Trgovci In mlinarji
Nudim Vaa stroj, svoj lastni itdeiek, ta obdelovanje nro«a (kaše), ki izdeluje Izborno. lepo rumeno ka$o, 100 kp v eni uri Opleda se pa pri meni v obratu, kjer se lahko vsak *am osebno prepriča o »troja — Priporočam se cenj trpovcetn za predelovanje prosa v v«aki mnotinl po konkurenčnih cenah. Ivan Oarbajs. Zp. Otok itev 2. poŠta Radovljica. 25926
Gnoj so proda
na Rimski cesti 5. 26.^)1
Opreme za neveste
•tore, zastore. Jedilne in spalne pamlture namima in posteljna pregrinjala ter v«» vrste vezenin vele rn&no najceneje M. Zor Jetak. Ljubi ?a na. Stritar jeva ulica 7 Prevzame vse kombinacije i2 motivov. — Pr*»dt iskanje. Največja Iz-bera načrtov.	468
Preproga
170 X 250. par moških su. kenj. obleke ia pohištvo se proda. Naalov v upravi •Jutra*.	26436
Tlato verižico
moško, prodam Naalov v upravi «Jutra».	264TO
Pav
krasen, napačen la 8 skoro nove naprolHie t v e t I t k e upodno naprodaj. NasloT v upravi cJutra*.	26403
Otroška postelja
bela se proda Naslov por* uprava cJutra*.	26360
Trgovina meš. bfasa
r stanovanjem m opodno f^roda. Ponudbe na upravo •Jutra* pod opl. It 26380
Spalna oprava
solidoo izdelana iz trdnps lesa se za 50rtft Din proda pri f. Franu Seberju ta-potalka v Rotili ulici 5 26966
Kuh?niskl štedilnik
nrav dobro ebranjea na
•tj, pl.SČI. kotel, t pečici. «c poe.ii proda v Trnnv,k| allei I.VT.	t«!Ui
- - Avto
»tlrisedelea In zaprt, malo rabljen, modem« karoserija i samepoeonom ia elektr lučjo se proda. Naslov v naravi eJatnu.
Foto potrebščine
najboljše, p r I poroča D RovSek Kolodvorska allea St 34 — letoum se prejemajo todi vsakovrstna amaterska dela	866
Motorno kolo
rablleno 4 FfP. se poceni nroda Na Rlanea it. 180, Novi T od mat	26506
Ugodno se proda:
-ramofos t ploSčami, nova Španska »tena. rolo. vrtni stoli [n mite. kopalna ha-nja. 2 posteljnaka. okna s steklom, napisna deska, steklena vrata la stelate ta cvetlice. Naslov v upravi »Jutra«.	26271
Pamskl zimski plašč
se proda. Našlo* v opravi »Jotra«.	4M34
Prodam takoj
9 omari, malo rabllen eia-fer ta fcnjlee. sv.tel Iz
bukovega lesa Poitve se
pri biiniel v Gradišče 7 2643?
Zimska suknja
* dobrem stani« se poceni prod« na Miklošičevi cesti St. I«, rv nadstr. 86440
Otomane
v blsm «W! Din. afriV ma-draci	f>ln In vse ta-
petniške izdelke ordl.fno In es {ceneje dobavita Ro-lolf Sever. 0o»pos,efska e S v hm mesarja Slamič«
26414
Otroška postePca
belo emafllrana. dobro ohranjena ter nekaj stare obleke r*oda F. T.. Pred IW«ml 2ST — Istotam «» prodajo skoro do ve eltee 16474
1'podno se nroda:
dragocena »ten.ka pepropa m« v i«1', kilal-ka rarnl. tnra za črno kavo fza 6 osrbV	le nov«
hlač, ti.r peva črn« svilena triko >,b1eka. radi «eHtve Naalof pove sprava »J^rv
Vrhniško opeko
premog Id drva dobite najceneje pri Vinko KrSetu Trnovski pristan Mev 22
880
Ugodno proda;n:
starinsko omaro za perilo, podobe in srednje veliko mito Cena nizka Res!jeva eeaU 12, 1. oadstr. levo 26511
Nove kante
za mast itd. se prodajo Naslov pove oprava »Jutra.
26519
Motor
Frera, 5 HP ln specijal D. K. V. v najboPSem stanju sU naprodaj. Na vpotrled v delavnici Znltk. Kolodvorska ullea.	18553
Motorno kolo
(lcompletnol dobro ohranjeno naprodai. Naslov pove aprava »Jntra,.	8655!
Prodam:
EHSast naslonjač ffote!J> nn oleslb. plsslno mito. tri omare. keglilSče Oirople in keirlleV več stolov, miz. bompotnlh steklenic, dva ttevca In več druirih stvari Naslov pove oprava »Jittes.
2656?
Železen štedilnik
oa dve InV-nji s pečico in nnSka »Meksiltanka«. kal 7 mm za kro?ls se utrodpo prodasta. Ponudbe na npr •Jntra, pod tifrn »Tlffo-tp, cena 1000«.	2A5IS
Moško kolo
dobro ohranjeno po nlrkl »eni proda Zupančič. St Vid 56.	9S4S1
Hrastove hlode
za laganje ln stoieč-e hra stove rozde kupuje parn« lae-s V Scagsetil v Ljub Ija&i.	240T7
IM
jeeeuov, oretov, okropel les, brzojavne drope In bukova drva vsako kotiči no proti akreditiva kupi Vinko Rrstac Maribor Majstrova al 18 Istotam se stalno kupuje tudi hra stov, javorov, pahrov. bu kov iea tor ta papir.
2S476
Polhove ko?e
ln drupe kupuje celo teto D Zdravič. Ljubljana FI« rijanaka ulica t.	877
Dvocevko
samo dobrv kvalitete kupim. Ponudb« t opisom ln navedbo cene na aaslov. ki ga pove upr. «Jutr*» £6425
Akvarij
ki mora biti vlit i« eeiega fne sestavljen) kupim. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod cAkvarij*.	26485
Bukova drva
vpako mno2ino kupi drntba • Ilirija* v Ljubljani. Kralja Petra trp 8 Orira se samo na ponudbe fi ceno 2645"
Stare tračn"ce
vendar dobro ohranjena. 100 m v profilu 5 ali 6 etn se kupijo. Ponudbe oa upr. cJatra» pod cTračnice*
26453
Pozor, fhi. kontrola
Dobro ohranjen zimski
nlaSČ za slutbo sc ku}d Ponudbe z navedbo epne na upr. «Jutra» pod ftitro
Pisalni stro?
knni Jos KroJelJ. Natnr-š<»lj, pofita Studenec-!? pri Ljubljani.	265'<7
Čreslo
zdrobljeno, zdravo, suho. kdo ml dobavi va^onske mnotine stalno? Ponudbe z navedlns cene na naslov-Rodolf Zore. Ljubljana. poStni predal <3. 36533
Majhno peč
pripravno ta pisarno kupimo Naslov v apr. »Jutra.
26530
Pletiln! stroj
St 8 kopi takoj 8esrs!ln. 8todencl pri Mariboru
26547
Obsežen gozd
10 miuut od postaje Pod-nart-Krop« u leri legi te proda Ceajene penudbe ns uprave »Jutra, pod iifro • Ooad«.	«14i
Nova h'ša
eno oadstr., z iobtu vpoija no kovačijo, mizarstvoci in velikim selenjadnim vrlom. poit-g lupile cerkve. 15 minut od leiezn postaje it« [irometnem kraju se vsled drulinskh ratmet takoj proda Hita je de leta 1947 proeU Vi-akeg« davka Saelov pove uprava «Ju'ra» 25457
Hišica
s sadnim vrtom in njivo v
blitini kolodvora Medvode se proda ta 17.000 Dio. -Poitve se v gostilni Postl-lek v Medvodah 2622*
Krasno posestvo
v prijatn*-m trgu aa Dolenjskem sc ugodno proda
Polee hiše ln posf»odarskih poslopij Jep vrt. njive, trav-niki in potd Pripravno za obrtnike al! tovarno. — Naslov pove uprava cJutra* 26411
Lepo posestvo
blizu rudnika se proda m ii pomanjkanja delavskih moN po usodni ceni Posestvo neri 15 ha. a in 62 c". to je 26 oralov 90 ma rn obstoji !: le^nh njiv. travnikov, vlnopra-dov tn gozdov ia ^Jrer vse v ravnini in lepem kraju. Micka se pro«*a *sak dan rudnika do 40 litrov (liter Din) Posestvo se tudi lahko proda s tivlco vred te» se prl^ioroča ta klrc ku>K-em. ki imajo svojo drutioo ln telijo priti is slabih krajev v dobrr Cenjen! kupe? se vljudno vabijo pod «ftt 114 vflika «re&a* aa aprava «Jntra» 26418
Manjšo hISo
kupim t rredinl LJubljane Ponudbe na upravo «Jotra» pod cftt 175*	26443
Trgovina
t mešanim hlapom na «e!c prometnem kraju ob <ir|. cesti poleg farne cerkva, odd&ijeoa H> minut oo ^ staje »e odda v caj^m telo ugo«iuimi pogoji — Kaaiov pove uprava «Jutrn 26Š48
Gostilna
v mestu aii ua deieii M vtaui" v osjem, eveat. tudi odkufu. Ponudbe ^ upravo •Jutra* pod t'jafko • Promet oa 1279(»> d607|
Učiteljica
llče majhno soIk, v srediti mesta Grt tudi	»o.
siauovalka k boljši go?ni> lični Ponudbe pod znamko • Učiteljica* na apr. cJutra« 26418
2 solidna akadem?Ka
iščeta • o b o i električno razsvetljavo Ponudi* na uj.rmvo «Jutra* pod šifro •I £.*	364<«<
Dve sobi
po nitki eenl « L novembrom Ponu>ine oa rito «Jutra> f«o<i iri^ko lada uradnika*.

Hiš'ca
f S sobama kuhinjo, shrambo In elektr razsvetljavo, oddaljena pol ure od Ljubljane s« apodno proda — Naalov pove aprava cJutra* 2652C
Prodam h'šo
t dobra idočo cosMlno ter lepim rosnodarsklm poslopjem. neka] posestva, v prometnem kraju Pojasnila «^aje Justina Randolln v Stadenicah ptrl Poljanah
26540
I epo enonad. vilo
v lepi lept, 8 sob. kuhinja kopalnica, veranda balkon, vodovod, lep velik cvetlični ter telenjadnl vrt pro dam Naslov pove unruve •Jutra*.	26541
Hiša
t. zelo velikim vrtom In hlevom, blizu plavne e«*te In teteza postaje se proda Vaslov pove uprava «Jutra« 26532
Stanovanje
v*aj 8 sob in kuhinje iŠČta s l oov«mb'o& Plavam event tudi za poi ieta naprej Ponudbe i navedba mesečne najemnin* na ajc •Jutra* po J c&taiea notn*.
Opremljena soba
na Seiu se odda 2 goapc-dotua Naalov pove Hprnv» •Jutra*.	£6381
Separlrano sobo
s poaennim vhodom v sredini mesia ijče go>>|«d. kf stalno biva v Ljubi jati: — Eveut. t lastnim perilon:. Natančne popoje in ponudbe na upr »Jutra* pod Mr o •Polten 115*	£6341
Zakonski par
bret otrok Išče opremljeno sobo * l noeembrom — Ponudbe na upravo cJutra* pod «Dom 12944*. S6&?
Zamenja se
sob«, kshmja in kabine« » Šentjakobskem okrajn • sobo in kuhinjo * šentpeter-■kes okraja Naslov pove uprava cJutra*	KSSl
Opremllena soba
lej* tn prortoraa v ur-«eu • e l i č c fta ciceoc dni ts starejši zakoniki par — Ponudbe aa upravo «Ju'ra» pod «8oba 2945* 263ll
Stanovanje
elepantno oj>remlJrno m odda Naslov pove uprav« •Jutra*.	26
Gostilna
ali vinska klet v Ljubljani
ali v promptneni kraju s^ i>če v naj^m ali na ra^un Ponudbe na upravo cJutra« pod cTakoj 1.3011» 264T»2
Lokal
e skladiščem, prvovrsten, opremljen t opravo ta trgovino mešsn^trs blaps os jako prometnem kraju v predmestju Ljubljane se odda takoj v najem Reflek-tuntje naj se oplasljo oa opravo «Jutra» rod tns^ko •Zmerna najemnina*. 26390
Delavnlškl proster
Iščem v sredini mesta, ev firezidnvo napravim na lastne stroške — Ponudbe na upravo <Jutra* pod šifro • Povečan le*
f6.W
Gostilna
novovpeljana § 5 gostiln sobami na prometnem kra ju t velikim vrtom, eospo-darskim poslopjem in 4 orali tetnlje v blitini Maribora. tik kolodvora se radi družinskih razmer takoj odda v naiem Najemnina se plača 1 leto naprej. — Na«lov pove uprava »Jutra> v Maribora	26253
JML^
Deteljo
za krmo. *nho In zdravo, kupim za takojšnjo dobavo dr» vagona aH več. — Ict© bi bilo treba pri odda^ prešati v bale — Po-nndbe z naveHK« rene na na«lor ■ Ivan ^i^ka. tovarna parket hi parna t*"* Ljubljana. Metelkova n!?** *t. 4.	26388
Namiznih iabolk
dva varona Ia sortlrsnfb rimskih za Irvor «e kupi Ponndhe t navedbo vr«t In ,«ene na u|>ravo ».lutra* pod cNtmizna Jabolka*
2618^
Vino
Relo Vino letnik 1917 li»er no 9 Din R»r»l nf letnik <917 po 9 Din r-Wa P«.r »ue-alka letnik »917 po P fVn in n'l-tno «11eorko letnik 1917 trt 30 Din "ter proda Kra varna » Pt«»n S5400
Posestvo
oddaljeno "i ure od Mtlje
ob*eff«ji»če 25 ha in 6-T a njiv. travnikov, eadn. vrta ter doraiičenejra hukovepa. hra=tove?a in ko*t*n'eve.ja roz«'a prodam za W> Din Pose^ tv0 je 'epo obdelano. Re-tj lahko do 8 erlav iivine. gospodarska po«lop-Ja v dobrem »tanjti Hi^a novozi'»ana. okoli hiše trfa in vodovod v hi*i K posestvu spada ma'bcn vinograd — Prodam tu-'i -»amo »otd fob«»p.nioč 22 ha in !V> a) IzspVc.nle Din Sn.PflO Kur^i raj *e takoj z»»lase na nae'ov Ivan Ko-nrivnlkar, Velki vrb št 3 Litija.	26185
Hiša
t rostilno in trrovlno v 7.\ 'anem mosto *e o^^s v najem, event tu^l proH» Pokole pov« lastnic* Miri "g Rlenovick. Veliki R«č tf«-rck. Obiličeva ali^a 3 Banat.	2470P
v Mariboru
R ornBka	It 7« —
4 »obe. t kuhinji ?o*po ■tar«kc po«1opi*. električna In* in IVttm* velik «adnl ia telenjadnl vrt se proda - dtaaovaoje takoj pro-tp 15065
Trgovina
tenskih del in pre«itiskanja dobro vpeljana in s stalnimi strankami se radi prezaposlenosti v drupem podjetju z v*o raloeo apodno proda Vprašanja na na«lov Mira KriiF.anič, tovarna pletenin v Celju.	26350
Kavarna
ali bol|<a eostilna se vza me v najem Posredovalci izključeni. Pismene ponnd-be na po-trufniro »Jutra* v Maribora pod cgtrokov ujak*.	467
Za pisarno
se oddajo lepi poslovni prostori Vprašati pri zava rovalnicl «Trltr'av>, Gledališka ulica 801. 26822
f en loka'
• ctanov*n'em v prometnem kra;u (trjru^ v b1i!inl rud nika se 0''-ta Naslov («r» uprava cJutra*.	26279
Loka!
s stranskimi prostori na
Miri'inem tr?n se odda proti 0'*škn«ln1nl fev^nt s •tannvar. inm). oziroma se
prod* hl5a. Naslov v npr •Jutra*.	8fl!01
Lep !okal
^h^toječ iz 3 pro«torcv. r velikimi Irlofbnml	ta
koj Pokojninski zavod ta namei^ence ▼ Ljubljani -Gledališka allea »469
Dve sobi
s« odrtaata 1—2 gospodoma Naalov pov« uprava »Jutra-2624?
Zamenjam
solnčne stanovanje v stari bili. šota in kuhinjo ta enako ali večje. Ponu ib* pod šifro cProfcta selitev« na upra«o »Jutra*. 262S}
Dve stanovanj!
i v novih vilah ob Dunajski I cesti na Rrinln odda t*koJ J Pokojnln-kl zavod v
Ijani, Aleksandrova c. -ta |	15479
Solnčno stanov-nie
t dvema velikima sobama, poselsko sobico lepo ka hinjo In prltiklinaed v 8 leta stojefi vili. 10 minu* od ?ls»ne p»»lte v Ljubljani se odda zs mene^no na jemnlno 17V) Din. Ponudbe na upr cJutra* pod šifro •Zdravo*	2544?
V Mariboru
Gledališka ulira 2. r»ritličje levo »e sprejme pospod na hrano in stanovanje 26T54
Stanovanje
froti dobri nagradi ali o£-upu p^ihlštvn ilče m — Ponudbe na npravo cJutra* pod iifro .Nagrada 18007* 36410
Soba
»troeo separlrans v sredini me»«ta »e llče za takoj Naslov pove aprava cJutra' 36444
Stanovanie
v novi hiši 2 *ohi kuhinja. električni* razsvetljava, se odda v ea?em najraje stranki bret otrok — Ponudbe pod »Solnčno «ta-novanje* na upr cJutra*.
2644!
Stanovanje
1—2 so h Iščem za takoj. Tndl v novi hi«i Ponudbe pod 4»fro n**ov«nJ* 3» na apravo »Jutra* 2644*
Prnrno sobo
išče v me«tn stare j>i mo«tolnl ro-pod — najraj* od Silnemu eo*-rw>dnria —» Pluf;« za eno leto naprej-Ponudbe na unravo c.!utm» pod tnačko »Prazna -o>>a» 2A44A
Lokal
t električno razsvetljavo v rrevfn ali na periferlM Llnb liane	ve^Je konfekcij
•ko po 'ietJe. Ponudbe pod •indtjefnja, qa opravnistro
•Jutra*.	26477
I okal za pisarno
več t« i« ms niša soba v
pritlHMn sredina mesta se O^da Ponudbe na opravo •Jutra* pod cPriuravna le-fn»«	16517
Oprentiena <;oba
se odda 2 dijakoma, eveot tud| f hrano Na«lov o^ve oprava «Jutrm»	26482
Sostanovalec
•e sprejme k bofišemu po-•podo	rr*^na soba.
oro»t vhod e1ektri^n» ral--fetHava Oll.nllka ul "»S, Novi Vodmat	26481
Vj»fer! eO^OOffar h| odotnoll •r*r»»;5emu fO-•no^n or^vno »oho v me«ta — Plnč® za par let nspr^J Ponn 'be nn nnravo ».b^ra* pod cSredlna mesta
I Lepa zračna soba
Hiii3> gllvu<? P°M« » Ma mirni solidni gospo-I " Našlo* pove uprava
Prazna soba
kuhi
obi-
>El 3 souporabo if i$če pri mirci um-|Puuadbe aa opravo Yiis',i> P«<l	13**55»
26469
Sostanovalec
L -rano e' »prejme. Naslov
, upravi .Jutra«	Ž845Ž
Opremljeno sobo
L možnosti v bližini kolo-išče gospodična — |S0Uu 'Im* n» upravo .Jutra.
Ll Šifro .Solidna 13043».
26452
Sobo
■jnprosto in t*naŽno i§Četa Ijtnirni gospodični do 1. "itpmbra — Ponudbe pod ■.Mirni 13076» na upravo ■ju:ra>	26488
Dve dijakinji
I* sprejme v popolno oskr l.0 t Milini pošte Naelov I»pr. «Jutra».	26495
■Krasno prazno sobo
|4,Mao «amcu ali Kojpodifc-1,- - Naslov pove uprava |jntra>.	26497
Dve gospodični
lafeta majhno p o b i c o — l^ko neopremljeno. — Po-Ijtt-Jbe oa cpravo «Jutra« |wd mačko »Mirni 13080».
130436
Stanovanje
I« 8 ali 4 »ob z vsemi pri-Iglinami in električno raz-li^tljavo oddam. Naalov v Iarravi «Jutra>.	26510
Dve sobi
|(,po opremljeni, iščeta dva ■»Travnika v bližini splošne |tu)lni',e. Najraje na Keidje-I: eecti — Ponudbe z na-Ir^ibo cene na opr. «Jutra» lecn «Zdravnika 13108» 1	26520
Gospodična
li?> onrpmljeno »obo s tbo ■ckrho blizu univerze. — ltolov oddati v upravi ■»Jutra* pod cMirna 5».
26561
Sobo
IfhMnet) v bližini kavarne |«Evropa» i 6 Č e ifoepod i novrmbrom. Ponudbo na |«-nvo «Jutra» pod «MebIi-|ruo>.	26555
Gospod
iprejme kot sostanovalk sredini mesta. Naslov Ir spravi «Jutra>. 26560
Soba
|ipo«eboim vhodom in elek-:ao raisvptliavo s« ifiče I'-* dva go=roda. Ponudbe upr. «Jutra» pod šifro va>	26557
Opremljena soba
velika, lepa. šolnina za 1 ali 2 osebi se takoj odda na Miaičevi cesti 23/1, levo
Stanovanje
v novozidani vili e 8 par-ketiracimi sobami, elektr. razsvetljavo tor drugimi pri« tiklinami se odda s 1. novembrom proti dveletnemu plačilu naprej. Ponudbe na upravo <Jutra> pod značko •Solnčno stanovanje*.
26525
Družabnika
javnega ali tihega s kapitalom 200.000—300.000 Din sprejme dobro vpeljana trgovina v Ljubljani na zelo prometni točki s prvovrstnimi zvezami. Ponudbe na upravo cJutra* pod »Siguren zaslužek*.	26438
Udeležbe želim
pri costilničarskem ali tr-
fjovskem podjetju. Razpo-agam s 100.000 Din Dopise pod »Samski 1019» na upravo »Jutra*.	26356
S 50.009—70.000 Din
:»e sprejme gospoda (samra) ali damo. ki bi dobila stalno elužbo v brezkonkurenč-nem industrijskem podjetju Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Gorenjsko*. 26365
Katera dama
• premoženjem bi hotela
28 let staremu intel in it» obraženrmu z&sebn. uradniku (trgovcu) prikupljive zunanjosti ter imenitnega karakterja pomagati do eksistence. Cenj. dopise s sliko se prosi pod »Idealen zakon* na iy>ravo »Jutra«.
26250
Katera gospodična
bi posodila značajnemu gospodu 5000 Din, kateri ji vrača izprebode t motor nim kolesom in tudi ženi-tev ni izključena Prednost naravoljubnel Dopise pod šifro »Ljubezen na obroke* na upravo »Jutra* 26327
Gospodična
simpatične zunanjosti želi resnega znanja z boljšim starejšim gospodom (izklj. vpokojenei). — Dopise pod Šifro »Moj dom 3264» na upravo »Jutra*. 26461
Družabnik
, lOO.Oflo—200.000 Din se tšče za industrijsko podjetje, edino te stroke v drŽavi, v svrho povečanja obrata Ponudbe pod šifro «TJ<rodna prilika* na opravo »Jutra*.
Tovarnar
išče idealno prijateljico za skupni poset kina in kavarne. Dopise pod značko »Ljubljana 100* na upravo »Jutra*.	26470
Gdč. Marica, Kraai!
Bil odsoten. pošljite pravi naslov. Pozdravi Franjo 26464
Gospodična
srednjih let ilče t svrho ženitve rnanja c inteligentnim državnim uradnikom, starim nad 40 let. Dopise pod »Plemenit »načaj* na upravo »Jutra*. 28879
Katera
kmetska gdč. aH vdora, rtara 25—35 let hi imela veselje poročiti se na posestvo dobro izobraženega mlinarja z vsem erospodar-«tvom, srednjih let, z Din 55.000. — Posestvo bi se pozneje spremenilo In kupilo mlinsko podjetje. Le resne ponudbe s polnim naslovom na upr. «Jntra» pod šifro »Sreča v zakonu* 25927
Gospodična
sredn jih let « 15 000 Din srotovine želi znanja v svrho žf nit ve s priprn^tiro mladeničem. Prednost fma-;o državni nslužbenri. — Re«ne ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zn nesljivost •».	26427
Mlada da?., a
želi zuanstva s finim elegantnim gospodom v svrho skupnih plesnih vaj. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ples 2300». 26512
Družabnik
primarnim kapitalom, ki Je izučen špecerijske stroke in je poleg tejra zmožen trgovine z deželnimi pridelki na debelo se išče. Ponu'*be na upravo «Jutra» pod šifro »Trgovec 13094» 26504
Družabnik
25—80 let star. ki mora znati slovenski in nemški, lepesra vedenja se Išče z majhnim kapitalom za vpfc-je podjetje. Dopise na opr. Jutra* pod šifro «8reča».
26535
3 intel. gospodične
mlade in simpatične želijo dopisovati t enakimi gospodi. najraje trgovsko na-obraženlmi, pod značko: Carmen, Traviata, Mignon.
26480
Routinirana plesalka
iz boljfiih krogov išče sebi enakega partnerja. (Turnir izključen). Neanonimne x>nudbe po možnosti « sli-co se naproša vposlati na upravo »Jutra* pod značko »Tournir-Partner*. 26490
Pismo poslal
na Janeza Durjanig. poštno ležečo. Ce mislite resno, pišite mi takoj na dom in določite sestanek. 26539
Štirlperesna
deeljica
želi dopisovati s štirimi gospodi — najraje akademiki — da jih čuvajo pred zimskim tmazom. Dopise je poslati na upravo »Jutra» pod »Ljubica, Ruža, Cvetka in Zlatka*. Tajnost zajamčena	26554
Mlada vdova
z lastno hišo, priptavno za vsako obrt, želi resnega znanja r boljšim gospodom — najraje z obrtnikom — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vdova*.	26553
3 mladi Dunajčani
iščejo znanja z 3 mladimi nemško govorečimi damami Dopise na upravo »Jutra* pod »Hinze, Heinz in Hanv*
26542
Gospod
88 let star, dobrega sna
čaja, soliden in naobražen, z nad 100.000 Din gotovine. dobro situiran. želi znanja z gospodično gostil-nlčarko ali trgovsko na-obraženo. Prednost imajo z vpeljano obrtjo Dopise s sliko se prosi na upravo »Jutra* v Mariboru no'i »Podjeten 1923*	26548
ČevV- mojster
«amo«to}en se želi seznaniti z eospo^ično ali mlado vdovo brez otrok. Cenitev ni izkliučena Donise na ur r »Jutra* pod ?ifro »Vestibularis*.	2646®
Železničar
-rednjih let. stalno nameščen, dobresra značaja. se zaradi pomanjkanja znanja želi ?e*nr»niti z ffo«pod?čno r nekolfVo premoženia. ki bi mu bila dobra ženica Dopise na upravo »Jutra* v Celju pod »Harmoniia*.
26587
Planino
rabljen a v dobrem stanju se kupi Ponudbe z oznako fabrikata in cene na po družnfco »Jutra* v Mariboru pod šifro «Piamno» 25917
Harmonij
skoraj nov z H spremembami, tvrdke Pajko & Co., KfinigrStz, »e n r o d a. — Ponudbe na upravo »Jutra* 26399
Klavirska delavnica
In zaloga. Poseben oddelek za popravila klavirjev in harmonijev v katerem se točno in precizno izgotavliajo. Hgla-Sevanje in popravila za Glasbeno Matico in Kon-servatorij izvršuje moja tvrdka Izdelovalec klavirjev Warbinek, Hilšerjeva ulica 5.	26508
Krasen klavir
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Poizve 6e v Ljub-jani. Kolodvorska ulica 27
(gostilna).	26559
Planino
dobro ohranjen m k«pt. Naslov pore uprava «Jutra»
26479
Kanarčki
Prodam ve€je Število pravih harSkib kanarčkov Izvrstnih pevcev in samic. Naslov pove sprava »Jutra* 26211
80 morskih
prašičkov
ima naprodaj Higienski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta. — Voč v pisarni.
26364
Pes — dober čuvaj
se proda na TržaSki cesti št. 86. 26811
Žrebca
pinegavske pasme, prav dobro ohrani^^^a. posebnega za vsako vožnjo in za vpregro k vsakem« konjn proda Ivan KoroSee, po-«e«tr»ik in co«tHričar v Bohinjski Cešnjici 15, Gorenjsko. Cena po dogovoru 26375
Psički «Foks»
orijrinal (Terjer) 4 tedne stari v Kolodvorski ulici 8t 89. na dvorišču. 26504
Cenik znamk
za teto 1926 ca 16 straneh in 25 raznih rumun-ekio znamk do bite. ako pošljete 5 Din Izidor Steiner. najsta rcj*s trgovina znamk, Brod na Savi 448
Deklica
pridna in poštena, stara 15 let, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom.	6l2Sa
Naslov: Vlasta Hladnih, Dol. Logatec.
= 0 0 L 1 =
IfnbMana, LevSeva nI. I
Izdelale z vefletno dur.l.ko prak»0 Obleke po nafnoveJSetn «n?le»keni In francoskem kroju.
Ose^nf anto	vin,
iiumiihmim —ii—■ v dobrem stanju.
Pnevmatika skoro nova, kakor tndi Phonola, pripravna k vsakemu klavirju so proda. Ponudbe pod „Juq" na upr. lista. 6056-a
Domače klobase
jetrne in krvave voako soboto in ne<lpljo. Sprejmejo se tudi ahonenti. — Marija Z?one, Testa v Rožne do-liao 36, Ljubljana. 86306
Brata Zadravec
et.a neznane kam o d i 1 a. Kdor kaj ve o njih naj "poroči na naslov. Anton 'adraveo, Moste, baraka 1 it. 6.	26418
Spretna maserka
najboljšimi zdravniškimi spriCevali se priporoča — Naslov pove aorava «Jntra» 26491
Restavracija «Roža»
v Židovski ulici nudi dane, fine domače jetrne ln krvave klobase ter razne vrste drucre specialitete — Toči se pristno ljutomersko vino.	26494
Senčniki
za električne svetilke (i> svile) v najmodernejših oblikah se izdelujejo samo po naročilu v Nunski uliri 19. II. nadstr. desno. S651S/I
Manufaktura
na drobro	na debelo
izbrana znioga volnenega blaga, parhantov, flanelastih rjnh, cliša. sukna za mo ke ln ženske obleke, itd.
Franc Crobath, d. z o. z. Kranj
(□□□□mnaoDODaoaDaciaDaaDaooncr^
Pomen temižnežo čiščgnia ohleK
je njih ohranitev s:alno v brezhibnem stanju, ker kemično čiščenje varuje pred molji, plesnobo ln razpadanju ter poživi barvo tako, da j« obleka vedno taka kot nova.	em-«
9 reklamne svrtie daje do 30. oktobra 15*/. popusta od tarifnih cen pri kemičnem snaženju in barvanju oblek
tovarna Jos.Reich v Ljubljani
Sprejemališče: Poljanski nasip št. 4 in Šelenburgova ulica štev. 3.
inmuaniHinnia
V Italijanskem In srbohrvatskem jeziku izhajajoči trgovski časopis
[in-italo-iii osavo Mi Ipsio-insIoMti promet M
obravnava vsa uvozna in Izvozna panoge Italije In Jugosiovije kakor pop s tr/.nih odnošajev, navedbo cen, najvažnejšega blaga itali anskih ln jugoslovei skih izvoznih in uvoznih tarif, mednarodna koraercijalska poročevalska slažba Ltd.
S E D E Z 1 •
Italija: Genova, Milan, Neapel, Rim, Trst. Turin I. i d. Jugoslavija i Ljubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Novi Sad, Niš, Valjevo, Skoplje i. L d. NajboljSI propagandni list za trgovino in industrijo, O G L A S I >
Veliki oglasil po tarifi.	Mali oglasil Lit 0.50 za vrata,
najmanj 10 vrstic.
Kolektivna ndznanila za spedicijske, uvozne In Izvozih tvrdke s v velikosti 20 X 90 mm 1 Lit. 25.— Cenjene ponudbe s priloženimi denarnimi zneski naj se pošljejo nt
Publicita G.Cehovin, Trieste, Viaie XX. Settembre 651
Naročnina. Četrtletno Din 12-—. Posamezna številka. Din 5—.
Klobučevinasti (filcasti) klobuki
od 120 Din naprej ln
baržunati klobuki
od 150 Din naprej se dobe pri tvrdki
M. Jeglič,
Ljubljana, Slomškova 27
J.
StjepuSin
Sisak
Javljamo tužnim srcem, da je dne 17. t. m. ob pol 12. preminul naš nepozabni ravnatelj, gospod

t
Franjo Voglar
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 15. (3.) uri popoldne iz Mestne hranilnice.
Maribor, dne 18. oktobra 1925.
Učiteljski zbor drž. ženskega učiteljišč aa
A*.;"... ■ -.	: .."'-'-i-	jV - vv'"-
i.s-.. ■"• —.•••*>■ ••.•. •'
Upravni svet Mestne hranilnice sporoča žalostno vest, da je njega predsednik, gospod
ravnatelj drž.
Voglar
učiteljišča,
narodni poslanec itd.
danes preminul. Pokojniku, ki je zastavil vse svoje moči za naš prospeh in razvoj, ohranimo blag spomin!
Pogreb se bo vršil iz Mestne hranilnice v ponedeljek dne 19. oktobra 1925 ob 15. uri.
Pr
V Mariboru, dne 17. oktobra 1925.





' t: p. •

Dnevni koncerti:
V kavami od 5 do '/»J. ure ponoči.
V kleti V restavraciji
'/»1 ure 12 .
DAMSKA KAPELA
12
Ob nedeljah in praznikih zajntrkovalnl koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. uri.
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla v	jedila.
RESTAVRACIJI „ZVEZDA".	Fran in Roza Krapež.
pri sedarrem nezanesljivem vremenu ie zašfta telesa od Skod'jivih posled c nazebe. Ze pri najmanjših bolefinah v tidh glavi aH kr Ju. nri mai^ nahida se ne sme lahliom selno čakati, temveč Ireba poskušat takoi ono bolečine olaiš jofe domače redstvo, katero so radi in r->-novr trn s, uporabljali na5l tod tel i in dedje, posebno pri revm it<fn h holeč nah. To že celih 27 let priltut» 'eno domače sreds vo in kosm?tikum te fe IrriJ, blagodišeči .Elsafltiid*. D.gnenje in umivan e z Eisaf u d >m Iaj5.i holeč ne. k.epi >n ' svetuje miiice in živce, stori neoti utltivim nrott mrzirm zrr,*u. Od znotraj in od zunaj mnrg< močnejSi n izdatnejM kot tranroskožeanle, 6 dvojnatih ,-li 2 > elike snec <te'<lcn:re za 63— lira; 12 K oina'11; a'i 4 velik.- <n>c ^ kienice 99— Din; 36 dvo,n. ali 12 velikih spec. steKl. za 250— Din; že o; enem z zabojem in poši. razpas Ija m UTOtjl Izkirnat Etrrs V Feil.it»Stub ci Cstioj. ti; 255. fet,
Linolei in reproge!
Zaloga moderne
Cene
brezkonkurenčne
I'^J&f
L. ROTf Ljubljana, Gradišče štev. 7.
Zahtevajte povsod ie
„Ha&ertas-mlio" Celjske milorne d. z o. z. v Celje,
pod znamko i
Aleksandrova cesta 15.
Dnevne poštne in železn. pošil'aive.
e a s e ® s v- □ a a s o s s e s Eflucsasmsti
Tovarna sol
ob železniški pro-» gi, se radi družinskih razmer proda« Ponudbe pod „Tovarna" na upravo lista.	60S4a
HiEBISBBBBBCSSIBeEeOBBBIIBIfCB
Znižane cene*
Je najboljše in najcenejše.
Ocjromne svote uštedjuju se sa
na savrsenlia „0:esel"-mašina za leftinl pogon. Odmah dobav-lilvl u iatinama od 5,10,16, 20.
30 i 40 KS. Zahtievalte oo-nudu l beiplafan posjet našega zastupmka.
Petrav'fJ drogovi d d.
Bsigral tel 1739-Zagr2XWl5on8/Irg7-Sarcjsvo.
JULIO HEiNi
mešanice žgane kavo:
Three Stara '/« kg Din 33'—
Special . Meinl I . Meinl I! . Meinl III Meinl IV
'/4
V«
II
II
n ii
ii
ii n
ii ii •i
23'-25-50 23*— 13-50 15 —
MBEBM i
Premog, Sna. is, Meti. i
Ilirija, Kratiš Petra trg 8, tei. 220


i
Stanja vloženega denarja preko 160 milijonov dinarjev ali 640 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Ziasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
lesfna
inica
(Gradska štedionica)
V LJUBLJANI
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se mesto
Ljubljana z vsem premoženjemindavčnomočjo.Rav-
no radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, topni uradi cerkveni in občina občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Leta 1926 izide
s ar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
M
tHI
k A .y-t
/V
A
O
.1
i ■
l&g!

Ni
Prvi in edini popolni adresar Kraljevine SHS.
Sestavljen po preizkušenih principih Rudolf Mosse-jevih adresarfev, ki so znani in razširjeni po vsej Evropi, bode ta adresar Jugoslavije izvrsten in prepotreben vodia vsakomur, ki išče odjemalce ali dobavne vire, ki želi kot izdelovalec ali kupec vspostaviti v Jugoslaviji zveze, ki daje prepotovati to deželo ali pa hoče gotovim vrstam podjetij poslati svoje okrožnice. — Pravilno sliko <jromnega obsega in bogate vsebine adresarja dobimo, ako vemo, da bode vseboval okoli
2500 strani, % mžBiona naslooop Sz čez 50C0 Irija ose tfržaoe
V njem bodo navedeni vsi trgovci, industrijalci, obrtniki, delniške družbe in zadruge, posestniki, najemniki, žganjarne, mlini, zdravniki, živinozdravniki, zobni tehni-niki, lekarnarji, odvetniki, hoteli, gostilne in kasarne ter uvrščeni po mestih in svo i kakovosti. Pred seznamom naslovov vsakega kraja bodo navedeni vsi važni statistični, zemljepisni in politični podatki; dalje bodo v adresarju zabeleženi uradi, cerkve, šole, bolnišnice, vse trgov ke, nbrine in gospodarske korporaciie, zastopstva in zbornice. Našteta bodo končno vsa obratna in prevozna sred;tva, ki so važna /a trgovino, industrijo in gospodarstvo, ter bode adresar Kraljevine SHS oa ta način vseboval vse podatke o njej, ki so nian.a vredni in potrebni. Knjiga bode vporabljiva tudi za vsakega inozemca, ker bo vsebovala zadevno kazalo v 8 jezikih.
Sedanja cena adresarju je Din 800*- izkliuino poitntna in omot. Ta cena ga veija samo za naroiitev v
naprej; cena se bode zviSala, ko knjiga izide.
Unončna ekspedirija Jugoslovansko Rudolf Mos$s9 d. d.
Oddelek za adresarie en kode. — Palača Kasino.
BEOGRAD, Teraziie štev. 25.
Kot zastopnik« sprejemamo še gospode, pa tudi one, ki se do sedaj niso pečali s prodajo knjig in akvizicijo oglasov.
HžSSSSM^ A K K E E E E iiKtiKK tfTOlžlggggS
Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnama Fran Jezeršek. Za iaseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.
\