Naši kraji in ljudje Dimo Kazasov: »Današnja Jugoslavija" Dirao Kazasov, bivši bolgarski minister m poslanik v Beogradu, je bil po vojni med Bolgari prvi, ki je jel sistematski pro- pagirati idejo bolgarsko-jugoslovenskega zbližan ja. Za to idejo se je boril s peresom in živo besedo. Da to propagando poglobi, je osnoval v Sofiji »Blgaro-jugoslavjansko družestvo« in poskrbel, da so se slične or- ganizacije ustanovile po vseh večjih mestih v Bolgariji. Te organizacije so postale raz- sadniki bolgarsko-jugoslovenskega brat- stva in zbližanja. Njim je uspelo, da so s svojim delovanjem v razmeroma kratkem Času razpršila vse stare, po žalostnih do- godkih v prošlosti povzročene predsodke in pridobile vso pošteno bolgarsko javnost za svoje ideje. In tako ni danes v Bolgariji resnega in pametnega človeka, ki bi ne bil v polnem prepričanju vnet za idejo bratstva in zbližanja. ki ji je vdahnil dušo Dimo Kazasov. Tudi pogodba o večnem prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo je plod oži- votvorenja one velike ideje, ki jo je srečno Jn v pravem času sprožil Kazasov in ki so jo širom Bolgarske s tolikim uspehom eznanjevala po njem osnovana »blgaro-ju- goslavjanska družestva«. Prvi pogoj za zbližanje pa Je medsebojno spoznavanje. Ako resno hočemo, da se Ju- gosloveni in Bolgari dejansko zbližamo, snoramo storiti vse, da se med sabo te- sieljito spoznamo. Tega se dobro zaveda tudi Kazasov, zato se ni ustavil, ko je s svojim delom srečno dosegel prve uspehe, tsa pol pota nego nadaljuje z vso vnemo započeto delo. ki je z močjo oznanjevane velike ideje v' kratkem razdobju nekaj let v temeljih preobrazil vse bolgarsko jav- no mišljenje. Krepko verujoč v svoj ideal, ki si ga je izbral za svoj življenski smoter, da postaneta Jugosioven in Bolgar ne samo r frazah nego tudi v resnici »brat i brat«, 80 let gospe iiherjeve SO-letnico rojstva proslavlja gospa Ka- rolina Žiherjeva. vdova po nadučitelju v Vurbergu in znanem narodnem delavcu ter dolgoletnem predsedniku ptujskega uči- teljskega društva. Svoj lepi življenjski praznik slavi v krogu svojih otrok: sina Vranja, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru, in hčerk Milke, Pavle, Anice, Zore in ožjega sorodstva. Želimo jubilant- ki. ki je še izredno čila, mnogo prav sreč- nih let! je izdal zdaj z globokim znanjem in veliko ljubeznijo pisano knjigo: »Današnja Jugo- slavija«. Namen njegove knjige je, da pouči svo- je rojake o žitju in bitju jugosloven- skega naroda v preteklosti m sedanjosti, o njegovi državni ureditvi, jim pokazati, da so Srbi, Hrvati in Slovenci po krvi, po je- ziku, po trpljenju in »težnjah« Bolgarom rodni bratje in jih naučiti, da nje kot bra- te upoštevajo, spoštujejo in ljubijo. V predgovoru povdarja avtor, da je napisal knjigo, ker je prepričan, da je za Bolgare »koristno, ako z široko odprtimi očmi po- gledajo na stvarnost, ki jih obkroža, pro- sti vseh predsodkov in strasti, osvobojeni uplivov s strani političnih in nacionalnih koncepcij«. Knjiga ima 18 poglavij. V 1. poglavju Je v kratkih potezah podana zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posebe je očrtan na- cionalni značaj vsakega izmed te narodne trojice. Izmed vseh je, rekli bi, skoraj pre- tirano, simpatično naslikan nacionalni zna- čaj Slovenca. Drugo poglavje riše odnošaje med Bolgari in Srbi v minulosti in doka- zuje, da so te odnošaje zastrupljali nekoč Bizantinci, v novejšem času pa Avstrija. O sodobni Jugoslaviji razpravlja 3. poglav- je. Obsega vso novejšo našo zgodovino od svetovne vojne in Krfske deklaracije do današnjih dni. V poglavjih 4.—15. razprav- lja pisec o zemljepisnem položaju, o da- našnji državni organizaciji, o verah, na- rodnostnih manjšinah, prometnih sredstvih, poljedeljstvu, industriji, trgovini, financah, turizmu in nazadnje o vojski. Povsod na- vaja tudi statistične podatke. Zadnja tri poglavja so posvečena narodni prosveti, periodičnemu tisku in književnosti. Podatki v teh poglavjih niso povsem točni, kar pa pisatelju ni zameriti, ker pač ni imel prilike ta možnosti, da bi mogel do podrobnosti proučiti ves ogromen mate- rial, ki ga je potreboval za to knjigo. No, vse netočnosti pa se lahko popravijo v dru- gi izdaji. Prepričani smo namreč, da bo bolgarsko občinstvo pridno segalo po tej knjigi ta da se bo v kratkem pokazala po- treba po drugi popravljeni izdaji. Vobče moramo reči, da je »Današnja Jugoslavija« Dima Kazasova pisana ob- jektivno z očividnim stremljenjem, podati svojim rojakom bratsko državo in narod v jasni, a vseskozi simpatični luči. Knjiga bo brez dvoma mnogo pripomogla k med- sebojnemu spoznavanju ta zbližanju, s či- mer bo tudi dosegla svoj pravi namen. Za- njo zahvala ta vse priznanje piscu D. Ka- zasovu! Aktovka s celim premoženjem je izginila Nenavadno drzna tatvina v Mariboru Maribor, 30. decembra. V eni najbolj živahnih ulic v Mariboru je bila davi izvršena nenavadno drzna tatvina in je pri tem le naključje, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Trgovec Franc Pukl, ki ima svoj lokal v Vetrinjski ulici št. 5, je kakor običajno okrog 3. zjutraj odprl svojo trgovino in sicer najprej z dvo- riščne strani, nato pa sam lokal v Vetrinj- ski ulici. Ključe od trgovine in izkupiček prejšnjega dne je stalno hranil v aktovki, ki jo je vsak večer nesel s seboj v stano- vanje. Ko je davi na dvorišču odprl ak- tovko. in vzel ključe, da odpre trgovino, je položil aktovko še za trenutek v skla- dišče in šel odpirat lokal. Ko se je takoj vrnil in hotel vzeti denar iz aktovke, da ga spravi v blagajno, je obstal kakor vko- pan, kajti aktovka z denarjem vred je iz- ginila. O tatvini je naglo obvestil policijo, ki je začela nemudno poizvedovati. V aktovki je bilo — tako zatrjuje trgovec — 69.000 Din gotovine in dve hranilni knjižici Mestne hranilnice in posojilnice s hranilno vlogo 120.000 Din. Policija je našla sledove, da se je pred Puklovim prihodom nekdo skril na stranišču na dvorišču. Neznanec je pač dobro vedel, da prihaja Pukl vsako jutro ob 8. in da nosi s seboj aktovko z denar- jem. Stal je na preži in čakal na ugodno priliko, da stopi trgovec v trgovino in ga potem oropa. Slučaj pa je nanesel. da mu je bogati plen brez težave padel v roke. Prodajalka Olga Babuškova je videla ne- kega mlajšega moškega, ko se je zjutraj potikal okrog po dvorišču in je takoj, ko je Pukl odprl trgovino, hušknil skozi dvo- riščna vrata. Za podjetnim tatom poizve- duje policija na vse strani, vendar je ne- znanec izginil, kakor da se je vdrl v zemljo. Martuljek in njegova lepota Gozd-Martuljek, 30. decembra še pred leti je bil Martuljek, ta naj- krasnejši kot našega planinskega sveta, širši javnosti nepozran. Z izjemo nekate- rih planincev ta drznih plezalcev, ki so preizkušali svoje moči v razdrapanih, str- mih stenah, je malokdo vedel za vso divjo lepoto te veličastne narave, ki je bila tu še vsa nedotaknjena, deviška. Le z vlaka in ceste si imeti bežen pogled na ta pre- krasni gorski venec z drzno špikovo pi- ramido, segajočo 2472 metrov visoko v sinje nebo in sikrivajočo se za borovškimi Prekletimi policami. Toda naši vrfi alpinisti so odprti tudi ta svet. Polagoma so se začeli ljudje zave- dati lepote Martuljka ta vse njegove oko- lice, ki je kakor nalašč za prijeten oddih in za okrepitev telesa. Stoletne smreke ta hoje napajajo zrak g čudovitim vonjem. Lepšega letovanja in zimovanja si ne mo- reš misliti. Prav zato so se tudi naši že- lezničarji odločili, da zgrade v tem ro- mantičnem kotu svoje domove. Letos je ljubljanska Nabavljalna zadruga odprla mladinski dom. Zveza nabavljalnih zadrug pa ponosni Vošnjakov dom. imenovan po očetu slovenskega zadružništva. Da, poleti je leroo in mikavno, a nič manj. če ne če lepše, je tod pozimi. Debe- la snežna odeja prekriva široke senožeti, polja in hrib in vabi smučarje, da se spro- sti na njej. Lepih, položnih in strmih te- renov je v izobilju, vsak smučar bo prišel na svoj račun. V novem domu Zveze na- bavljalnih zadrug Je vsakdo, četudi ni za- družnik, dobrodošel! Postrežba je prvo- vrstna ta cenena, udobnost popolna. Za Silvestrovo in za praznike ste vabljeni • Gozd-Martuljek. Pridite in prebijte pri nas svoj zimski dopust. Vračali se boste ponovno. Vzorno delo Sokola v Dolnjem Logatcu Logatec, konec L 1937. Delovanje našega sokolskega društva je bi- lo vse leto zelo živahno, posebno uspešno pa Se v decembra. Dopoldne 1. decembra je bila pod vodstvom podstaroste br. De Glerie proslava zedinjenja združena z za- prisego novega članstva ter razdelitvijo di- plom. Naše društvo je doseglo v župni tek- mi prostih panog častno 3. mesto, takoj za taborskim in matičnim Sokolom iz Ljub- ljane, dva člana pa sta dosegla vse doseg- ljive točke in tako 1. mesto. V celoti je bilo razdeljenih 9 diplom. Isti dan zvečer je bila akademija, na ka- teri so nastopili vsi telovadeči oddelki, so- delovala pa sta tudi društveni orkester in mladinski pevski zbor. Ta je ob tej priliki prvič javno izvajal »Pesem logaške sokol- ske dece«, ki jo je zložil ln nglasba dr. Ciril Kraševec. Ta pohodna popevka so- kolske dece je vsem izredno ugajala, pa se jo bo brez dvoma z vnemo in veseljem oprijela sokolska mladina tudi drugod. Br. Kraševcu lahko samo čestitamo. V imena župe je članstvo in ostalo občinstvo, ki je popolnoma napolnilo prostrano dvorano, nagovoril župni tajnik br. Stane Flegar, nato pa še v imenu društvene uprave br. dr. Kraševec v zastopstvu obolelega staro- ste br. Šenice. Na Miklavževo nedeljo smo Imeli Mi- klavžev večer za sokolsko deco in malčke sokoliških rodbin. Obdarovanih je bilo 280 otrok, povečini z obutvijo, perilom in ob- leko, vsi pa s slaščicami. V nedeljo 19. t m. smo imeli mladin- Prekmurje, zakladnica starih običajev Prekmurje je izredno bogato na starih šegah in običajih, ki so še danes v večjem ali manjšem obsegu v časteh, kakor v dav- nini. Zimski dnevi prinesejo polno lepih doživljajev ob starodavnih navadah, ki se ponavljajo leto za letom vedno na isti na- čin skozi deset, stoletja, ki so vedno lepe, da se ob njih razvesele prebivalci naših va- si. Da. lepi so narodni običaji in ostanejo vedno lepi, ker so pristni. V njih se zrca- li vsa topla domačnost priprosta, a tem prisrčnejša ljudska družabnost, dobrosrč- nost in gostoljublje vasi. V narodnih šegah in navadah ostaja narod veren svoji prošlo- sti m tradicijam, ostaja veren sam sebi in svojim prednikom; one so ogledalo prave narodove duše. Dokler bodo živeli staro- davni običaji in šege v naših kmečkih do- movih. dokler bomo ohranili vse ono, kar je lepo in domače, bomo ohranili vezi s pa- triarhalično prošlostjo, ki je bila pristna, narodova s svojo domačo ljudsko kulturo. Kako je ugodno uživati toploto starih šeg v prazničnem nastrojenju vpričo toli mrzle in tuje današnjosti! Pestrost narodnih šeg se pričenja ob raz- nih prilikah že jeseni. Sv. Martin požegna slaclki sok vinske rozge in ga spremeni v vince Ni čudno, če se Martinov god prazni- čno obhaja. Zimski večeri so dolgi. Marsi- katero mladenko ah mladeniča je strah pred dolgo mrzio zimo. Pozimi ni prijetno samevati. Ce so se tedaj čez poletne mese- ce spletle niti ljubezni med mladimi srci, se mladenci vzemo Sedaj nastopijo dnevi »gostiivanj« z vsemi starimi navadami, za nimivostmi in mikavnostmi. Toda hiteti je treba. Jesenski rok je kratek, saj se že bli- ža sv. Andraž, »zadnji mužikaš«. Ta zasvi- ra poslednji in potem je treba muziko od- ložiti do Štefanovega. Pa ne le gostiivanja, tudi godovna je tre- ba slaviti in pozdraviti Katice, Barice pa Mankice ali Maričke in še Miklouše povr- hu, da bodo bolj radodarni. Godovnjakom prinesejo ponajvečkrat jabolko, v katero je vtaknjen zelen (rožmarin), ali pa rt papir- ja prav umetno napravljen »cmer« (šopek). Včasih pa speko mojstrsko spletene in z raznimi figurami okrašene »štriice« in jih poneso godovnjaku za »dobro iitro«. Pre- daja daru se izvrši ob lepem pozdravnem nagovoru Nekateri nagovori so sestavljeni v lenih verzih. Zima je neizprosna v svoji krutosti, ki nosi s seboj polno raznih bolezni ljudem in živalim. Zato se je treba priporočiti v pri- prošnje za zdravje sv. mučenici Ceciliji. Ta dan speko tedaj skrbne matere neslane ko- ruzne pogače, ki jih jedo vsi pri hiši in še vsaki živali je treba dati košček, da bi vse ostalo pri zdravju. Naglo se bližajo prazniki rojstva nebe- škega deteta. Okrog teh lemh praznikov se je zvrstilo obilo ljudskih običajev. Tako se je treba ozreti v minulost, na vse prijetno- sti in nevšečnosti, ki jih je preživel človeški rod. pretehtati je treba dobra dejanja in se sipomniti storjenih pregreh, da bo lepši praznik novega življenja, življenja ljubezni in miru. »Adam in Eva sta grešnika dva, VesePta se z nami dnes viiva obi«... Tako se poje na dan pred praznikom ve- selja. Na božično bilo smo ostali brez zajtrka, le kakšen požirek žganice natočijo oče skri- vaj, da ne bodo mati hudi. Toda opoldne se najemo »makovic«, dobrih in sladkih. Da, na sv. post morajo biti na mizi makovi- ce, ta narodna jed. Za mize pa moramo se- deti na kakem kosu obleke, kar je v zvezi z našim zdravjem, če so dekleta pri hiši in bi se rada rnožila, morajo nositi ta dan polena pod ognjišče. Kamera prinese na pa- re, obstoji upanje, da bodo v novem letu prišli v hišo »vogledniki« (snubci), sicer pa ne bo nič s — parom.Dosti vsega se še mora storiti na ta dan po ustnih izročilih, pa o tem drugič. — Zvečer smo se morali vsi umiti v vodi. v kateri so se kuhale raz- ne rože, da speremo s sebe srd in greh, da bomo v bodoče čednostni in zdravi. Mladina pač ne more biti brez ljubezni, zlasti še dekleta ne, ki ne bi rade ostale stare device v spodtiko sebi in vsej vasi. Zato je bilo treba hiteti domov od polnoc- nice. Katera bo prva in v katerem koncu vasi prvo zalajajo psi, tam bo v prihodnjem letu bržkone gos-tiivanje. Sv. Štefan je prelil svojo rdečo kri. Ta dan si mladina daruje rdeča jabolka, da bi bila rdečih lic, kakor so lepa rdeča jabol- ka. Jabolka Iučajo pri cerkvi pred popol- danskim opravilom fantje dekletom. Leto se naglo premika h kraju. Silvester je. Ne. silvestrovanja pri nas ne poznamo in ne proslavljamo z bučnim veseljače- njem. Ni rečeno sicer, da na ta večer ne poplahneš preteklosti, vesele in trpke, z božjo kapljico, toda naš pogled sega v no- vo leto, ki ga pozdravljamo s petjem. Va- si so ena sama p^rem v pozdrav porajajo- čemu se novemu letu. Nešteto je teh šeg, ki so se nanizale čez zimske dneve in praznike. Kdo bi jih mogel našteti v kratkih vrsticah' Dveh obi- čajev. ki sta posebno lepa in značilna, ki sta mladini v radost in veselje in pri sta- Kal Ie i Že 50 let proizvaja .fio*e%» zdra« vila. Od trga časa »Sape*« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je «3Boye*« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnogimi neogibno potreSnhm zdraviti, ti so ratnesfa sfavo firme •8oyet> /e tmdi Aspirin iot popularen preparat proti rev m a t i zmm. prehfajenjn im Sofečini. Aspirin je zadnjih 4O fet v o6fi6i taSfrt najSofj razširjano zdravita na svtrm. ASPIRIN PROIZVOD ZAUPANJA! Oglat |« registriran po4 Sp. br. 751 »4 17 avguita 1917 ski koncert, združen z božičnico. Nastopilo je 150 mladih pevcev, ki so s svojim pet- jem tako razveselili poslušalce, da ploska- nja in vzklikanja kar ni bilo kraj. Vse pri- znanje in vsa zahvala gresta neumornemu predsedniku mladinskega odseka in pevo- vodji br. Janezu Gučku. Je to brez dvoma edinstven pevski zbor te vrste in bi goto- vo zaslužil, da bi se ob priliki pokazal tu- di drugod, zlasti v Ljubljani. Nekatere pes- mice je spremljal društveni orkester, h koncu pa je bila vsa deca obdarovana pod lepim božičnim drevescem, ki so ga pri- pravile članice. Med potrebne je bilo raz- deljenih nad 600 kg najfinejše bele mokt in mnogo drugih živil, drobnarije pa so do- bili vsi otroci Vsem darovalcem, ki so pri- pomogli k tako lepi in bogati obdaritvi in omogočili, da so naši mali Sokoliči za praznike jedli vsaj bel kruh, bodi izre- čena iskrena sokolska zahvala. Pri tej marljivosti je razumljivo, da bo naš Sokol priredil tudi lepo silvestrovanje. Dne 6. januarja pa bomo imeli že občni zbor, ki bo tem bolj pomemben, ker bo naše društvo 1. 1938 praznovalo 30-ietni- co svojega obstoja. Tudi za Prago sc se- veda že pridno pripiavljamo in skrbno šte- dimo, tako da bomo tudi v slovanski so- kolski Meki častno zastopani. Zdravo! Učitelj - V pokoj je stopil učitelj g. Fran Mermo- Ija, ki je vršil službo šefa oddelka za likvi- dacijo prejemkov prosvetnega osebja pri banski upravi v Ljubljani. Ko ob tej priliki proti njegovi volji pišemo o njegovih za- slugah na prosvetnem in gospodarskem po- prišču, storimo to zaradi tega, da bi bil mlajšim učiteljem predstavljen vzornik. Življenje učitelja Mermolje, ki se je rodil 9. decembra leta 1879. v Selu pri Črnučah v Vipavski dolini, je en sam delavni dan. Učiteljišče je dovršil leta 1898. v Kopra ter dobil službo v Podloki na Bainjški pla- noti. Leta 1902. je postal očitelj-voditelj v Dobravljah na Vipavskem, kjer je služ- boval do svojega odpusta iz službe leta 1927. V7 dobi njegovega službovanja je šo- la lepo napredovala in se razširila. Nje- govo prosvetno in gospodarsko delovanje je bilo blagodejno za vso okolico. Bil je vzor pravega ljudskega učitelja, ki mu je učiteljski poklic osnova, na kateri gradi in snuje vse načrte za napredek naroda. Ved- no in povsod je bil ljudstvu pomočnik in svetovalec, mladini pa očetovski vzgojitelj. Oblastva so cenila njegove velike zasluge. Bil je član okrajnega šolskega sveta v Go- rici, član enologičnega oddelka prefekture v Trstu, po vojni statistični referent za Vi- pavsko dolino pri kmetijskem ministrstva v Rimu ter odbornik mnogih kulturnih dru- štev. V Vipavski dolini ni bilo gospodar- ske in kulturne organizacije, pri kateri ne bi bil sodeloval kot njen soustanovitelj ali pa kot njen odbornik. V Selu je pomagal ustanoviti prvo gasilsko društvo na zadruž- ni podlagi. Pravil avstrijska vlada sicer ni hotela odobriti, a društvo je vzlic temu delovalo nad 20 let. Da bi izpopolnil svo- je znanje, je obiskaval zadružne tečaje tu- di na Dunaju in potem je prirejal take te- čaje v Gorici ki drugod. Ko stopa zdaj v zasluženi pokoj, smo prepričani, da bo svoje moči še dalje po- svečal narodu in želimo mu srečo in zdrav- je, v uspehih svojega požrtvovalnega delo- vanja pa ima itak največje zadoščenje. Iz sodne službe Beograd, 30. dec. p. V oddelku B prt Stolu sedmorice v Zagrebu je napredoval za tajnika v 3/2 dr. Emanud Cinotije. — Za vodje zemljiške knjige so napredovali Matej Mnžaarič pri sreskiem sodišču v Ma- riboru, Josip Medved v Ljubljani in Ivan Bartrič T Novem mestu. — Za pisarniške- ga uradnika v 6. pol. skupini je napredo- val Miha Vteočnik, višji oficial pri okrož- nem sodIS&u v Mariboru- — Za višje pi- sarniške oficiale v 7. pol. skupini s> na- predovali ofiriali Franjo Ivančič pri sre- skem sodišča v Krškem, Viktor Nemec v MureSd Sofooti, Drago Prezelj v Metliki, Metod Storgar v Slov. Bistrici, Fran 1JO6ar • Novem mesta, AL Sekula v Kamnilcu io Fraaijo Blagotinšek v Celju. rejših zbujata spomine na blažene dni mla- dosti, se bom spomnil. Starega leta zadnji dan je dan »pesmair- jevc, tedaj hodimo »spevat od novogo le- ta«. 2e v začetku adventa smo pobrskali po starih policah in predalih in stikali za pesmaricami. Oh, to so posebne pesmarice, kjer so z manj veščo roko popisane pesmi od novega leta. Kako stare so te pesmi — kdo bi to vedel! Toda, lepe so in naše, pri- stne domače, narodna last; pred sto leti so jih peli ravno tako in na tak običaj, kakor jih pojemo še danes. Izberemo tako, ki je še nismo zapeli nobeno leto. Sedaj se za- čnejo vaje ali »včenje«. Dva ali več dečkov ali deklic vadi izbrano pesem pod vod- stvom matere ali očeta, ali starejših sester in bratov. Starejša mladina sestavi mešan zbor in prav tako vadi ob lupenju semena (bučnic). Nestrpno čakamo, kdaj bo nasto- pil poslednji dan v starem letu, kdaj se bo spustil na zemljo mrak ... Ko pa vaške strehe objame mrak in ko zadiše skozi vrata pravkar »pečene pogače z ognjišč, takrat ožive vaški kolniki. Prve so deklice; njih je pozneje strah hoditi okrog. Fantiči so oboroženi s palicami, čez rame imajo oprtane usnjene torbe. Pes- marji stopijo v vežo pozdravijo: hvaljen bojdi Jezus Kristus in odpojejo svojo pe- sem. Odpojo in dobe: pogačo — tople ko- ruzne so dobre in se jih že spotoma lotijo — orehe, jabolka, suho sadje, ali celo de- nar. Denar dela veselje. Pri takih hišah je ! dren j in tesnoča; eni pri vratih ven, drugi že stopijo v vežo. Tako se vrste pesmarji ves večer Cela vas odmeva pesmi o novem letu. o božjem detetu, Jožefu in Mariji, Betlehemu. štalici, pastirčkih, ljudeh in zvezdicah, o sreči in zdravju. — »Jezer ni jezerkrat srečna bojda o blažena noč«.*. 30 dec. p. Premeščena, je *aflu- novodktaja Marija Peričeva od Iju&jan- ske podružnice Poštne hranilnic« k po- družnici na Sušaku. Po službeni potrebi so premeščeni Jelez- nfSkt prometnik Franc Marolt z ljubljan- skega glavnega kolodvora k občnemtt od- delku ljubljanske železniške direkcije, ofi- cial F>"^il Strniša z ljubljanskega gorenj- skega kolodvora k n. sekci ji na glamera kolodvora, prometnik Janez Repe is; St. Janža na Dol. k Sv. Lovrencu na Itrav- skem polja, na prošnjo pa nadzornik pro- ge Etoerik Drofenik s postaje Brezno— Ribnica T Borovnico ta prometnik Josip Zupančič od Sv. Lovrenca na Dmvtfkem polju na postajo Uršno selo-Toplu«. Za slovo še dodajo: »Zdaj pa zbogom, oča, mati. Mi odidemo od vas; Sreča, radosfno veselje Naj ostanejo pri vas«... Večer je. Okra so razsvetljena. V Fisah je svečano, praznično razpoloženje. Sedaj hodijo že starejši pesmarji. Domači so zbrani pri mizi ali okrog peči. Ugibajo, ka- tera skupina poje, kdo so v zboru; po plasu jih poznajo. Zbor v veži pa doda k nabož- ni pesmi še: »Zdaj pa oča se obujte Pa nam neste pintek (zelenka) vč(ren). Vi pa mati klobasico, Kaj s?jo denem v torbico«. Oče pa imajo pintek že pripravljen in povabijo pesmarje v sobo. Pintek — ali pa dva — je kmalu prazen, saj pa je treba tu- , di hiteti; vas je velika in bila bi zairera, ako bi katero hišo obšj^jae da bi zapeli. Počasi zamira pesMjpmoletnih pesmar- jev, le — »zvezdi^fpimijo k nam doti na zernl jo«... Na predvečer Treh kraljev zopet fVojo pesmarji o »svetih treh kraljih«. Toda se- daj jih je že manj. Pesmarji o »Mariji sreč- nički« so že zelo redki. Škoda. Tudi te pe- smi so že močno pozabljene. »Polažiči« so prav tako zanimiv oh*čaj. Polažiči so mladi fantički, ki hodijo od hi- še do hiše zjutraj na vsezgodaj, ko k