193. sfniih. HM* i nMi. a. muti mz. xlv. ino. .Slovenski Narod" velja. v Ljubljani ma dom dostavljen: v upcaviuštva prejemia: «k> leto.......K 24— cek> leto....... K 22*— po* leta......., 12-— pol leta........ li — čctrt leti • •»••• , 6*— čem leta ...... . 550 cu meace ...... . t— na cnesec . . .... 1*90 Dopisi naf se frankira?elgare, Albance in Grke, in sicer naj se dosežejo take razmere potom decentralizacije turske uprave in relativne avtonomije dotičnih narodnosti. — Meni se zdi. ekscelenca. sem rekel. da je minister grof Berchtold s svojo akcijo že dosege! velik di-'nmatičen uspeh. Kakor je čitati v ..^nh, so vse v poštev prihaiaioče velesile predlog grofa Berchtolda prijazno sprejele *n se že izrekle zanj. = Prepustite pretiravanje »N. fr. Presse« in »Pester Llovdu-. ki sta 7a to plačana. Akcija, ki jo je grof Berchtold začel. je pač dokaz njegove posebne diplomatične spretnosti, :oda to. da so velesile njegovemu ?redlogu priirdile ali. kakor vi pravite* ćelo prijazno pritrđfle. to še ni uspeh. Velesile namreč kaj drugega ^rcloh nišo mogle storitL Kadarkoli >;> namreč na Turškem nastale no-iranje homatije tako kritične, da bi iz riih mogle nastati mednarodne kom-acije, še vselei so prišle evropske ade z istim zdravilom: zahtevale so decentralizacijo in relativno avto-nomijo za posamične dele turske dr-e. Iz te decentralizacije se je po-_.ia Romunska. se je porodila Gr-^ka, se je porodil Egipt. je nastala prehi-tei in sprezi! tako akcijo, da -e ji no-bena velesila ni mogla upre ;. ker so to isto vse velesile v zadnjih tridesetih letih, pa tuđi že poprej /«s*opale. Vodilna misel grofa Berclr Ida pri tej ak^m je bila brez dvoma ta, pokazati balkanskim Slovanoin in Albancem, da j|e Avstrija njih zaščitnica in najboljša priiateljica. Za ta efekt se je šio ^rofu Berchtuldu rnor-da bolj, kakor za vse drugo m poka-zal se je za mojstra diplomacije s tem, da je preprtčil rusko namero in svoji akciji dal tako obliko in vsebi-no, da ji je bil sprejem v naprel zago-tovlien. Avstrija si lahko čestita, da so njene zunanje zadeve poverjene takemu diplomatu, kakršen je grof Berchtold. — A dovoite mi, ekscelenca, vprašanje: Zakaj menite, da je usp( ■' grofa Berchtolda samo teoretičnega pomena ? — Zato, ker na Balkanu Avstriji nihče ne zaupa. Naj 4'am povem naj-prej malo historično anekdoto. Ce-sarjev brat Maksimilijan, ki je pozne-je v Mehiki storil tako žalosten ko-nec, je bil svoj čas, ko je bil še nadvojvoda, imenovan za podkralja Lombardije in Benečiie. Tišti dan. ko je prišel s svojo soprogo v Milan in je bilo oficijalno razgla^eno. da pri-naša srce polno ljubezni za Italijane in da jim hoče ustvariti dobro in pravično vlado, so našli na kraljevski palači za stolno cerkvijo nabit list. na katerem je bilo zapisano: Timeo Austros et dona ierentes. \ idite, ljubi gospod, tako misli danes na Balkanu vsak človek. A kriva ni tega le nespretna politika, ki so jo delali naši zunanji ministri od Dfcasia do Golu-chovvskega, nego v še večji meri so tejza krive notranje razmere. Ves Balkan vidi. da so na Hrvaškem ugrabljene prebivalstvu vse ustavne pravice in da divja v te* deželi kraljevski komisar, ves Balkan vidi si-stiranje ustave v Bosni, ves Balkan ve. kako so pod Kallavem in pod Bu-rianom pospescvali gospod. napredek F^osne s tem, da so plenili gozde. ves Balkan sliši ohupne pritožbe Slova-kov in Slovencev, Palmatincev in ogrskih Srbov ter Romunov. Kako naj Balkan veru je državi, kjer so Slovani in Romuni tako zatirani. In kako naj verjanie, da se bo v konfe-sijonainem oziru pod avstrijsko za-ŠCito posameznim balkanskim konfe-siinm bolje godilo, če vidi. da beže Vnhamedanei iz Bosne, da je vsa avstrijska uprava v Fiosni pod vpli-vnm nestrpnega nadškofa Stadlerja. da so Madžari pravkar odpravili av-touomijo srbske pravoslavne cerkve in hočejo ugrabiti milijonsko premo- ženje srbskega patrijarhata v Kar-lovcih, če vidijo, da hoče Avstrija pridobiti Balkan na ta način, da poši-lja v boj za pridobitev balkanskih narodnosti najvnetejše pristaše kato-Jiške propagande z Vašim dr. Šuster-šičem vred.^nano je, da so balkanski narodi v konfesijonalnem oziru še dosti bolj občutjivi, kakor v narod-nem oziru. Bivši sekcijski šef Horo-witz v skupnem finančnem ministr-stvu laliko pove, kako skrajno slab vtisk je napravilo med pravoslavno duhovščino v Bosni to, da je v av-strijski delegaciji imel referat o Bosni neki intransigentni katoliški Ju-goslovan. Te naše nesrečne notranje razmere so tedaj krive, da tuđi sijaj-no zamišljena akcija grofa Berchtolda ne bo imela praktičnega uspeha. Timeo Austros et dona ferentes je zapisano na vsaki balkanski hiši. Naš grof Berchtold je hotel z veliko po-tezo ta napis izbrisati, a uspeha ne bo imel, dokler se razmere v Avstriji sami temeliito ne premene. Naj-prej je treba doma ustvariti take razmere, da bodo Slovani in posebno Jugoslovani zadovoljni, kajti samo s pomočio Jugoslovanov, pa ne tistih, ki bi radi delali na Balkanu katoliško propagando, se dado doseći cilji, ki jih ima grof Berchtold pred očmi. „Kaieusku posojilnica." (Dopis.) Kakor sta že poročala »Slovenski Narod in »Slovenec«, bode v ne-dcljo izreden občni zbor Kočevske posojilnice. na katerem se bode sklepalo o tem. ako naj se takoj napove konkurz ali naj se še poskusi z mirno 1 i k vi d a c i j o, katera je ce-nejša ter bi olajšala poravnavo med elani in upniki. Ker je kočevska posojilnica zadruga z neomejeno za-vezo ter iniajo vsi neomejeno in solidarno zavezani člani gotovo toliko premoženja. da bi vsaj sčasoma pokrili primar.jkljaj. ni še neposrednega vzroka. napovedati konkurz. Izvoli naj se likvidacijski odbor, kateri naj poskuša pridobiti primerne podpore in od upnikov popusta ali vsaj odlo-ga. Ako se likvidacijski odbor prepriča, da ie vse njegovo prizadeva-njc brezuspešno, še v edno vsak čas lahko napove konkurz. Ako se upniki boje, da bi njihove regresne pravice zoper posamezne zadružnike zastarele, jih opozarjamo na določbo § 74. zadružnega zakona, po kateri zastaranje tožb zoper posamezne člane ne prekine samo v slučaju konkurza, ampak tuđi v slučaju likvidacije. V tem oziru so tedaj upniki lahko brez skrbi. Navadni ugovori, da naj plačajo tišti, ki so za-krivili propad zadruge, so prav ce-nene fraze, ki nikomur ne koristijo in nič ne pomagajo. Ustanovniki kočevske posojilnice so imeli najboljši namen, kočevske Slovence v narod-nem in gospodarskem oziru osvobo-diti. Kočevski Slovenci so želeli svoj denarni zavod in svojo trgovino. Ko-likor nam je znano, je pa ravno usta-novitev trgovine (prodajalnice) pri-zadela posojilnici najhujši udarec. V Kočevju je polno izkušenih domaćih trgovcev, poleg katerih je tujemu trgovcu pač težko obstati. Posebno se bodo vedno združili zoper sloven-skega trgovca, da ga uničijo. Le pre-možen, povsem neodvisen in spreten slovenski trgovec bi mogel obstati v Kočevju in tuđi le tedaj, ako bi ga tamošnji Slovenci in iz okraja vse-stransko podpirali. V Kočevju je med trgovci huda konkurenca. Pred kratkim je tuđi tam prišla stara akreditirana nemška trgovska firma na kant. In koliko trgovskih konkurzov smo doživeli v poslednjem času v Ljubljani? Ako je taka usoda zadela tuđi slovensko trgovino v Kočevju, ni čuda. Pri sedanji denarni krizi tuđi trgovina silno trpi. Rekrimiracije ne bodo ničesar pomagale- Vprašanje je tedaj, kdo naj po-maga kočevski posojilnici? »Nedolž-ne žrtve«,so upniki in zadružnikL »Slovencev« dopisnik zahteva po-moči od neprizadetih narodnih -bo-gatašev«, od denarnih zavodov in ćelo od — družbe sv. Cirila in Metoda! Ta uboga, toliko napadana družba, katera ima čez glavo posla in skrbi z vzdrževanjem slovenskih šol v ugroženih krajih, naj tedaj re-šuje še posojilnice, ki pridejo v za-drege. Ako bi stvar ne bila tako res-na, bi rekli, da je taka zahteva slaba šala. Ogromna većina slovenskih za-drug je danes več ali manj v denarnih stiskah tako, da od njih pri najboljši volji ni pričakovati izdatnih podpor. Pomagati more in mora v prvi vrsti d e ž e 1 a. Deželni zbor je letos dovolil deželnemu odboru kredita dva milijona kron iz deželnih sredstev, da pomaga zađruecam, ki LISTEK. Kaj je slišal gospod Bucch q deželnem gospodarstvu. Zapisal Luigo C a I c o. Med tem* ko je gospa Buca uživala pod sivim Stolom vse prijetnosti n udobnosti letovišča v romantični 'irovnici, moral je ubogi in zapušče-i Bucek podnevi in ponoči pozirati aduhli zrak ljubljanskih gostiln in - avarn. Ni čuda. da je v skrbi za svo-e častito zdravje tuđi on hrepenel po večkratni izpremembi zraka in da je v ti svoji skrbi zašel tuđi v lokale, erih tedaj, kadar je bila doma sova gospa, ni pohaiaL Tako je ;i prišlo, da se je nekega večera našel med hvaležnimi poslušalci iamske kapele v kavarni ^Central*. Kakor se za takega veljaka spodobi, vsedel se ie k svoji mizi tik odra, da '^i ga ne mogel nihče motiti v nasla-iju ob okroglih melodijah dunai-h valčkov. Gospod Bucek pa ni iičunal s sosedno mizo, obloženo z cštevilnimi pivskimi in drugimi ste-icnicami, in zasedeno od nekako ridesetletnega moža, ki je posebno isno posluša 1 proizvajanja damske :pele. Naenkrat se je le-ta sosed gospoda Bucka s svojimi ačmi, katere je sicer pase! dosledn.« ;.a iv..o;'.i e.bil-nosti čelo igrajoče članice damske kapele srečal z zvedavimi pogledi gosr^)da Bucka: to naključje je dalo sosedu gospoda Bucka povod, da je vstal. pristopil b gospodu Bucku in ga ogovori!: »Če se ne motim. imam čast videti gospoda Bucka? Dovo-lite, da se Viwn predstavim. Jaz sem Janez Koritar, deželni uradnik VIII. činovnega razrtda in nadzornik pas- j jih koč v deželi. Dovolite mi tuđi, da vas povabim k svoji mizi, ker se bere že v sv. pismu, da človeku ni dobro samemu biti. Ga bova pa malo sku-paj pognala.' Gospod Fiucek se je malo obo-tavljal. končno pa le sprejel prijazno povabilo nadzornika Janeza Kori-tarja in prisedel k njegovi mizi, na katero je priromala na povelje nadzornika Koritarja takoj nova baterija pivskih steklenic. Ko sta zavila vrat precejšnjemu številu steklenic, zna-šla sta se skoro v prijetnem razgovoru, čegar kolikor moč natančno vsebino naj vam tu ponovim. Gospod Bucek: Ali praznujete svoj god ali pa rojstni dan, ker ste danes tako zidane volje?* Nadzornik Koritar: »Jaz sem vedno zidane volje in imam vsak dan svoj god, odkar sem v dežeini j službi.« I Gospod Bucek: »Ali ste že dolgo uradnik v deželni službi in kakšen delokrog imate?« Nadzornik Koritar: >Sedai bo že kmalu 20 me&ecev, odkar sem pri i deželnem odboru, kjer sem bil takoj uvrščen v VIII. plačilni razred, kar se tuđi spodobi, ker je moja služba zelo važna in odgovorna, t stanovlje-na je edino v korist našega kmetij-stva kot stebra države in S. L. S. Vsaj veste, da je sedaj deviza pri deželnem odboru: Vse za kmeta! Zato pa tuđi ne srnemo zanemarjati pasjih koč, ki so vendar važna panoga v kmetskem gospodarstvu. Brez pasjih koč bi morali kmetski cucki spati po zimi zunaj na snegu ali pa v hiši pod pečjo: v prvem slučaju bi vzlic svojim kožuhom psi zmrzovali, v drugem slučaju bi pa lahko tatovi kradli, kar bi se jim zljubilo. To je deželni odbor opazil s svojim bistrim očesom, kreiral takoj posebno službo za nadzorstvo pasjih koč in jo brez razpisa naklonil meni. ki kot ubogi učitelj v zapuščeni Beli Krajini nisem imel nobenega upa, da postanem še kdaj gospod. Pa hvala bogu, da sem v sorodstvu z nekim našim veljakom, da sem se pravočasno vpisal med Slomškarje in končno, kar me je še najbolj priporočalo, da sem že po rojstvu koritar. Tako je pa šio in danes vlečem za svojo naporno službo mastno plačo in še mastnejše dijete, poleg tega pa uživam še druge udobnosti. Ko sem bil imenovan nadzornikom, sem se hotel ranžirati. Imel sem namreč strašne dolge. skupaj gotovo čez sto kron. V gostilni sem bil dolžan za hrano 15 K, čevljarju pa za zadnje čevlje 14 K, krojaču ćelo 32 kron — vse to — poleg še ne- kaj drugih manjših kliuk. Da se morem ranžirati, prosil sem za prime-ren predujem in deželni odbor mi je dovolil in izplačal v to svrho dva ti-soča kron. Ker je pa denar okrogel in ker mora človek danes reprezentirati, sem to Avoto skoro porabil. Na nasvet nekeft tovariša sem potem viožjl novo nujno prošnjo za predujem pet tisoč kron. Danes mi je pa deželni finanjni minister nakazal in izplačal svitlih 5000 kronic, od katerih jih bova pa s pomočjo teh le dam še nocoj precej pognala v zrak. Mar-ker, takoj prinesi damski kapeli deset carskih čajev!« Gospod Bucek: »Zdi se mi, da ste se v zadnjem času deželni urad-niki silno razmnožili, in da je bilo precej novih služb ustanovljenih.« Nadzornik Koritar: »Nekaj res-nice je na vaši pripombi. Kar se tiče novih služb pri deželnem odboru, ustanovile so se res. toda samo potrebne. Potrebne so namreč vse one službe, ki odpirajo našim zvestim pristašem pot do deželnega korita, pardon, kruha sem hotel reci- Sicer smo pa hoteli in hiteli s temi služba-mi tuđi priskočiti na pomoč našemu kmetu. Ako vam naštejem le nekaj na novo ustanovljenih rnest, mi bode-te takoj pritrdili. O sebi in svoji službi ne bom več govoril. Pač pa lahko navedem »Oddelek za napravo katastra o vseh znamnjih, križih in ka-pelicah na križiščih občinskih po-tov,« kateremu načeluje moj kolega nadzornik Matevž Bisagar, »Odde- lek za varstvo domaćih ponočnih ptičevv<, to je sov in čukov, na čigar čelu stoji moj tovariš nadzornik Ga-šper Netopir, »Oddelek za umetno polhorejo«, čegar načelnik je Urban Požrešen, »Oddelek za iztrebljenje škodljivih liberalcev« (načelnik Ši-men Pobijaj) itd. — Če smo tukaj tuđi res ustanovili več novih služb, ki so bile pa vse potrebne in če smo s tem deželne finance nekoliko otežili, smo jih pa zopet na drugi strani silno razbremenili. Kot popolnoma nepotrebna in odvečna smo namreč opustili deželno knjigovodstvo in dežel-no blagajno ter dotične uradnike, ki se že dovolj časa lenarili na deželne stroške, razun enega svetnika seve-da, kar čez noč namestili v deželni bolnišnici kot strežaje na mesta onih dosedanjih bolniških strežajev, ki so bili na /jmu kot liberalci in katere smo zato na nasvet upravitelja gosp. Zravenvodnika pometli iz bolnišni-ce.<£ Gospod Bucek: »AH pa morete sedaj shajati pri deželnem odboru brez knjigovodstva in blagajniškega urada?« Nadzornik Koritar: »Malenkost! Kaj mislite, da mi prav nič ne znamo. Ali tako podcenjujete našega deželnega finančnega ministra ali deželnega mlinarja, kakor se je pred nedavnim časom sam podpisal v »Slovencu«. Naš finančni minister ima vse deželno knjigovodstvo sedaj kar v svoji bistri glavici, deželne finance pa v svojem žepu. Da pa kakšne ste- Stran 2._____________________________________________________SLOVENSKI WA«OP. 193 štev. pridejo v tiskc Privoftf je tuđi, da se da pnmerna podpora za sanacijo fcočevske posojHnice, kjer ie podpora najmijsa in najbotj potrebna. Ako nišo bili dotični sklepi samo pesek v oči, se midi deželnemu odboru naj-lepša in hvaležna prilika pomagati kočevskim žrtvam. Pri kočevski po-sojilnici so prizadete vse politične stranke na Kraniskem, Hidi Nemcu .Vsled tega bi bila nepristranska pod-4>ora iz dczelnih s&edstev popolno-maoipravicena. X. Mirovna sudišta. ; Piše se nam: Prav času primemo ste sedaj f>osvetili svojo pozornost občinskim Ijosredovalnim uradom ali takozvanim mirovnim sodišcem. Po dosedanjih uspehih te inšti-iucije soditi. je opravičen strah, da postane ista, če se sčasom razprede fx> naši lepi kranjski deželi. za sled-nie prava šiba božja. Klerikalni !lokalni mogotci terabijali bodo svoje zaupao mesio. da bodo pod krinko = pravice« brezofrzirno zatirali svoje politične nasprotnike, pa naj je njih pravica še tako jasna. Evo vam drasfcičnega slučaja: Tam nekje v Selski dolini prisvajali so si nekateri posestniki nra-vico živinog on ie čez neki svet. To je l)ilo v redu ker iim je ta pravica bila jv od veznih spisih pripoznana. tuđi jim je nihĆe kratil nL in prav nobene hesede bi o tei stvari ne bilo več treba pisati, da nišo možakarii nacnkrat začeM na služečih zemljišOih tuđi se-kati les, da so pot zagradili. Lastniki fciužečih zemljišc. ki so i tak že do voli ia>uu> ^avaiije na njih svetu pre-povedali, in ko prepoved ni nič za-legla. so možakarje poklicali pred sodisce, seveda ne pred kako »mirovno«, ampak pred pristojno okraj-no sodišče. No. in sodišče je vse stare *šrifte~ preoralo in ker v njih ni bilo ntkakega sledu o tem. da imajo možakarii pravico na tujern svetu les sekatL iih je vse po vrsti obso* dflo. Nato so možakarii utihnili in prav nič se nišo pritožili na »višje sodišče«. Ta sodba pa ni bila po volji »mi-rovnemu sodišču« v Selcih in njega iiičnemu načelniku Francu Tavčarju-Kaj vam stori učeni mož? Ore in po-vabi tožence in tožnike k sebi, češ. on bo bolje razsodit. Tožniki so bili >eveda toliko pametni in nišo prišli. zakaj, kakor se je skoro izkazalo, kot sođaik |e naš Francelj pravi Salo ino n. To pa France4jna ni prav nič že-niralo. Ce pri okrajnem in deželnem sodišću kontumacirajo. si je mislila kmečka glavica, zakaj bi pa jaz ne kon ruma ci ral? In res. Francelj Tav-čar. mirovni sodnik. je tožnike, ki so pred rednim sodišcem že desetkrat pravdo dobili, kontumaciral. Slučajno mi je prišla ta interesantna kontumačna razsodba v roke, in ker poznam vaše naročnike kot ljudi, ki so vam za četrt ure smeha iz srca hvaležni. bil bi greh, če bi te menda prve kontumačne razsodbe nega seiškega mirovnega ^~4.__ ne otel pozabljivosti. Ta dokument se sledeče glasi: »Gospod L. L. v D. — Pri obra vnavi radi poprave poti. oziroma ograje ob poti. se je sklenilo od vseh navzočih udeležencev. da morate vi, kakor tuđi P. M. in M. J.. ako ne do-volite, da bi popravljala pot A. S. in A. L. po doslej navadnem načinu in glasom zetnlftško-odveznega pisma šl 329& iz leta 1865., popravljati na ob njegovem svetu ležečem delu poti sam tako, da jo razširi na dva metra. V slučaja, da pot popravite sami, in sicer tak oj pričeti ne zahtevajo udeleženci nobenih povračil za stro-ške in za mudo Časa, ako pa poti ne popravite, ampak samo pustite, da se bode po odslei navadnem načinu porabljala, zahtevajo udeleženci tuđi povracilo za zamudo časa in narasle stroške. Ako pa niste s tem zadovoljni, se imate pritožiti zoper ta sklep pri c kr. okr. sodišču v £kofji Loki. Mirovao sodišče v Selcih, dne 15. julija 1912. Fran Tavčar m. p.c Tak »ferman* dobila sta tuđi druga dva »obsojenca* P. M. in M. 1.k Se par tak ih sodb, pa bodo naši gg. sodniki, svetniki itd. kmalu sli vsi v »penzjon«, zakaj s to »Schnell-feuerjustico« cesarska sodišča ne bodo mogla konkurirati. Takih »Franceljnov« in »mirovnih sodnikov« pa se bo na Kranj-sketn zaredilo nebroj in nevednost in domišljavost bo vladala se dalje po naših vaseh, če se kmetje, ki imajo končno sami odločevati o tem, kdo naj jih vodi, s svojim zdravim razu-rriom ne bodo uprli proti tem izkori-sčevalcem pravice. Kot pametni možje pa so se pokazali tuđi naši po Franceljnu Tav-Čarju iz Sele »obsojeni« kmetiči. Odgovorili so mu namreč, da na njegove »sodbe« za enkrat še toliko ne dajo, kakor na lanski sne&. in ga prav pošteno ošteli. zaeno so mu pa tuđi T 1». da bodo. če bo še nkr:r zagrešil kako enako ^sodbo«. poklicali na pomoć c kr. okr. glavarstvo. Meni se pa /di. da bi poslanci, me-sto da skušajo iustico na ta nespre-ten način demokratizirati, bolje sto-rili. da proti takirn kmečkim sodni-kom sklenejo slične kazenske zakone, kakor obstoje v drugih poklicih zoper »Kurpfuscherje«. Mehaj o zdravniški molčEč-nosti. Napisal dr. P. Defranceschi 2ivo ga imam pred ocrni, široko-plečega. moćno osivelega zdravnika. kateremu so poverili menda pred 40. leti občani moje rojstne vaši skrb za svoje zdravje. Obče ie bil priljubljen pri starih in mladih. Saj je pa tuđi bil potrpežljiv in proti vsakemu ljubez-njiv. Ko me je nekoč pes ugrizniL, ob-varoval rne je mož, kakor sem jaz misliL hudih bolečin. V vaši je bil te-daj še drug zdravnik. doktor medicine, in le-ta je izjavil &aamo, da je treba raso izžgati. V misP: c imel sTnnH nifernatis«. Vsi navz - ^edi, < pa sosede, so takoj glasno oporekali tej nameri, najbolj pa jaz sam. ker sem si predstavlja! zdravnika v roki z gorečim polenom, ravno vzetim iz ognjišča, Užaljen se je umakni! doktor, a brzopeti moj so-trudnik pri igranju po ajdovskih uli-cah je že javil, da prihaja gospod »padar«. V globokem basu izjavi pa-tronus ehirurgiae^. da tu ni treba nič žgati. samo malo treba rano iznrati in s eufanjem povezati. Objel Y-\ ga bil, tako se mi je omilil. Komaj obrne hrbet. že ga vpra-ša neka gospa v nemškern \C7 ku: *Oospod doktor, je-li izključcna sa- ka stvarnost?« Zdrmvtttk: »To se zdaj ne da določiti. Ako ni pes bolan in ako se rani ne prisadi, pot em bo dobro, ako pa ne, bo treba vendar le žgati.« In pristopali so ie drugi, ki so stavili razna vpraiania, na katera je zgovorno od gn var jal zdravnik. Jaz pa, glavna oseba, sem vse to slišal in mraz me je tresel: tedaj bo trebalo morda vendar le žgati? Zakaj pa pri-poveduje zdravnik to drugim, ki jim nisem nič mar, zakaj pa ne govori z menoj in ne pojasni sam em u meni morebitni pretek bolezni? Mud sem bil odslej na zdravnika in nisem ga več maral, čeprav se mi je rana za-celila, ne da bi jo bilo treba žgati. Ta epizoda mi ni izginila iz spo-mina, dala je pač temelj mojemu na-ziranju o zdravniški molčečnosti, glasečemu se: Kar Izve zdravnik od bolni ka, nodisi i besedo, bodisi s pre-iskavo ali pa na kak drug način — to ie tajno in se ne sine izdati pod ni-kakim pogojem drugemu, ki ni po bolniku sam em v to pooblaščen. Pri nedoletnih se je ozirati na nHhovo razsodnost, vendar pa me-nim da velja tuđi za le-te molčečnost, ako pridejo sami v ordinacijsko sobo ali iih zdravnik preiskuje na domu v nenavzocnosti staršev ali njih na-mestnikov. Zdravnik ni policai, ki naj bi vohal za tajnostmi svojih klijentov in o ten poročal drugim. Zasebnih interesov ni vpoštevati. ^ploh .se pa glasi § 498. k. z. ta-ko-le: Zdravnik ali babica, ki izdasta tajnosti svojih klijentov komu drugemu, nego uradno vprašujoči oblasti, se kaznujeta za ta prestopek prvikrat s prepovedjo izvrševanja zđravniške prakse za tri mesece, drugikrat za eno leto, a tretjikrat za vselej. Zdravnik srne tedai izdati tajnost, ako ga vpraša oblast, v to primoran pa ni. Drugače govori dekret dvorne pisarne, ki ga navajam po-zneje. Kot tajnost ni smatrati samo kako nalezljivo bolezen ali potvaro, temveč vse, kar je v zvezi z bolni-kovo boleznijo, bodi kakršnakoli hoće. Za zdravnika je najprikladneje, da sploh nič ne govori o bolniku, niti o drugih okolščinah v hiši, kajti ako pokaže mazinec, zagrabi občinstvo ćelo roko. Po vsakern obisku povej zdra\ nik bolniku, oziroma odgovornim sorodnikom, kako se bolezen razvija, le-ti naj potem dajejo pojasnila vprašujočim obiskovalcem po svoji volji: ali avtentično. ali prekro-jeno. Zdravnik molči in se ne razgo-varjaj o tem 7. Urugimi Hudmi. Sčaso-ma se občinstvo navadi na zdravni-sko močečnost ter ga več ne nadle-guje. 2e na ta način se zdravnik ob-varuje neprijetnih nastopov. Ako pa včasih vendarle kaj izda. sumi občinstvo tedaj. kadar zdravnik zopet molči. za to molčečnostjo kako tajin-stveno bolezen in opravlia bolnika. Tedai: proti neupra\icencem vedno molčati, to je v korist obeh, bolnika in zdravnika! Iziema stroge molčečnosti ie upravičena le v treh priiienh: prviČ mora zdravnik vse povedati, kar ve o bolniku tedaj. ako ga vpraša oblast, ter se ne srne tu sklicevati na dolž-nost molčečnosti (glej dekret dvorne pisarne z dne 23. aprila 1813); drugič, ako se sumi kak prestopek ali hudo-delstvo (glej S 359. k. z.). tretMč, ako je bolezen nalezljiva. V zadnjih dveh primerih je dolžan zdravnik (ali babica) pod kaznijo zadevo naznaniti dotični oblasti, ne da bi bil prasan. Glasom odloka notranjega mini-strstva z dne 7. novembra 1901. so tuđi bolniške blagajne upravičene za-htevati od bokiiških uprav poročila o kakovosti bolezni njenih članov, na-hajajočih se v dotični bolnici. Nemški kazenski zakon pravi: »Zdravniki, ki neupravičeno (un-befugt) izdajo zasebne tajnosti bolni-kove, se kaznujejo z denarno kaznijo do 1500 mark ali z zaporom do treh mesecev,« in v kazenskopravd-nem redu (§ 52.) je pisano: »Zdrav-niki so upravičeni odkloniti pričeva-nje glede tega, kar se jim ie zaupalo pri »izvrševanju njihovega pokliča«. Na Nemškem je tedaj zdravniku dovoljeno odkloniti pričevanje, ako bi imel s tem izdati kako tajnost bol-nikovo, in to tuđi v slučaju, ako ga oblast direktno vpraša. Po mojem mnenju bi moral biti zdravnik upravičen odkloniti vsako vprašanje glede bolezni, tuđi ako ga vpraša kaka oblast, istotako bi se ga ne smelo siliti, da naznani poškodbe, ki so morebiti v zvezi s kakim pre-stopkom ali hudodelstvom. Bolnik kliče zdravnika, ker pričakuje od njega pomoći. Zdravnik naj vidi v bolniku le bolnika in nič drugega. Vzbu-di naj v njem popolno zaupanje, ka-terega ne sme pod nikakim pogojem zlorabljati. Zdravniška tajnost segaj tako daleč, kakor izpovedna tajnost duhovniška. V tern zmislu je tuđi odgovoril slavni franeoski kirurg Dupuvtren na vprašanje policije, je-li v bolnici kak inzurgent, češ. da nima v svojem zavodu nikakih upornikov, temveč samo ranjence. Pri nalezljivih boleznih veljajo ptič \)<\] '■■,■■".'.. ]■'■ <^!:Jo zdravnika, da prelomi dolžnost molčečnosti. Tu ni več ozira na posamezno osebo, ne-varnost preti celemu okraju, deželi, državi. Prvo iskrico je treba udušiti, da ne nastane plamteč ogenj, ki lahko uniči ćelo pokrajino. Sicer je pa po predpisih dolžan tuđi hišni gospodar, da naznani oblastvu vsak primer nalezljive bolezni; in zdravniku ne dela težkoč, da prisili sorodnike k ovadbi. Pred leti pripetilo se mi je sledeče; Trgovcu oboli žena na poporodni mrzlici. Dognal sem, da je provzročil bolezen rnož. ki se je vrnil s potova-nja. Ves potrt mi prizna resnico moje trditve in me milo prosi, nai ostane vsa zadeva tajna. Bil sem pač v dilemi, tukaj zakon, tam želja moževa in tuđi ženina. Ravnal sem, kakor se mi zdi. človeško. Odpravil sem babico in prevzel sam zdravljenje. da morem prav gotovo prenrečiti vsako razširjenje ne-varne bolezni. Opustil sem poročilo na okrajno glavarstvo in se s tem pregrešil proti predpisom, a rešil sem — zakon. Kako klepetanje bi bilo nastalo po vaši, kako bi ščuvali ženo proti možu — tako je pa ostalo vse tiho. molčala sva jaz in mož kakor grob in družina je srecna! Občinstvo je. kar se tiče bolezni in drugih nesreč. skraino, do vsiliivo-sti radovedno. Pod pretvezo sočutja, pa tuđi radi bontona pošilja v hišo poizvedovat. kako je bolniku. Uboga žena. ki ie vsled nevarnosti moževe bolezni že vsa zbegana. mora spre-jemati razne prijatelje, poslušati njihove nasvete. osobito kar se tiče zdravnikovega nostopanja, in odgo-varjati na razna vprasanja, ki več-krat nišo niti v stiku z boleznijo. Komaj odide eden obisk. že se stega po kljuki dvoje — troje rok. In uboga žena, ki s tresočim srcem vteče na uho vsak dihlja) iz sosedne sobe, od- pira in zapira vrata ter se zahvaljuje za izkazano sočutje. Oj ti sitno občinstvo, kako odveč si v takih ža-lostnih časih! Pusti vendar bolnika in njegovo okolico v miru, bodi obe-ma dana prilika in možnost, da sto-rita vse za bolnikovo ozdravljenje. Ne rečem, da ne bi potrebovala hiša, v kateri je bolnik, pomoći od zunaj. V to svrho so pa na razpolago izku-šeni prijatelji, ki ne pomagajo samo z besedo in sočutjern, temveč tuđi z dejanjem. In te prijatelje si izbere bolnik sam ali njegova družina. Zbolela je v vaši odlična, daleč na okrog znana oseba. Vse je hitelo povpraševat v hiso, kako je bolniku, kako bolezen ima in kaj je rekel zdravnik. Kup ženic različne starosti je stalo nekoliko v stran od hišnih vrat, govorila ie ena čez drugo: »saj ne bo nič ž njim, preveč je pil, pa tuđi kadil.« A poštama devica pristavi sramežljivo in tiho: »pa tuđi z ničvrednimi ženskami je imel opraviti.« Tako in enako se je obrekovalo reveža, borečega se s smrtjo. Možje-veljaki udarijo jo pa naravnost k zdravniku in hočejo imeti od njega avtentičnega poročila. Oj, da bi bili zdravniki toliko energični in odkla-njali taka vprašnja! Kako priđe zdravnik do tega, da izgublja svoj čas s takimi čenčarijami? Nekoč sem imel bolnika, radi katerega je prišlo tekom enega tedna najmanj 50 ljudi na moj dom vprašat, kako se mu godi; ljudje so me vstavljali na cesti, a drugi so mi pisali, tretji ćelo brzo-javljali. Nad enim takim radovedne-žem sem se pač znosil: »Vi ste tedaj velik prijatelj bolnikov?« »Gotovo. Bila sva vedno skupaj, prosim, po-vejte mu, da sem bil pri vas radi njega, a me niste pustili k njemu.« Nato jaz: »Ker ste njegov prijatelj, vam zaupam, da je revež sedaj v denarni zadregi, prosim, podpišite to menico za tisoč kron.« Tableau! Tako hitro se še ni nikdo od mene poslovil. Vem, da sem se tekom svojega življenja kot zdravnik marsikomu zameril, ker sem mu dal na nedvo-umen način razumeti, da nisem šef kakega pojasnevalnega ali poroče-valnega urada. Zbolel je pred leti moj prijatelj in ljubeznjivi kolega na vročinski bolezni. Gospa soproga je poročala vsak dan po mojem obisku okrajne-mu glavarstvu o bolnikovem stanju. Nekega dne me povabi po poludanski viziti prijazni prijor na kozarec piva v refektorij. Le-tu naiđem okrajnega glavarja (sedaj že v penziji) z gospo soprogo. Komaj smo posedli, že vpraša glavar: >Nun, wie geht es dem guten dr. X?- Hitro se spustim v živahen razgovor z gospo in rtočem ničesar slišati. Vprašanje se ponovi v tretie — kakor se mi je zdelo — v nejevoljnem tonu. Jaz: »Oprostite, tukaj sem privatna oseba in ne od-govarjam na taka vprašanja.« Kakor bi zagrmelo, je zavpil glavar: »Vi mi morate povedati. ako ne, vam že pokažem!« Jaz: »No, prosim, le pokažite, a od mene ne izveste ničesar! < Skraino neprijetni nastop je nehal z odhodom obeh odličnih gostov, a boljša polovica viknila mi je v uho: 5?ln okrajnemu glavariu se upate to narediti U »Taceat mulier in eccle-sia!« — Drugega dne dobim od okrajnega glavarstva pismen odlok, v katerem se mi naroča, da naznanim obratno, kako se godi bolniku. Pristavim le tu, da sem že prej naznanil bolezen občini in okrajnemu glavarstvu. Zadostil sem tedaj predpisom in se nisem brigal za neupraviceni ukaz. Kam bi pa prišli, ako se identi- \ ilke ne pozabi. pa si jo kar s kredo zapiše na vrata svoje sobe. Tako gre vse v najlepšem redu in strašno po-ceni. Z eno besedo, mi znamo štediti. Naš finanćni minister se pa tuđi za-stopi na številke. Zadnjič sem ga sam slisal, kako sta se učila z računskim svetrrikom Liparjem 1 X 1 in potem tuđi videl. kako dobro zna že sedaj 1X1. Ko je odgovarjal na znano rdečo knjižico, ie pri imetju naše dc-žeie štel 2 X 2 = 7, pri dolgovih in izdatkih pa 3 X 3 = 5. Iz tega lahko vidite, da take glavice nima nobena druga dežela! Sicer se pa malo po-krepčajva. Marker, vina na mizo, ti-stega penečega, tište franeoske vodice! Pa tuđi za našo kapelico par steklenicf« Gospod Bucek: »Ali pa ni to malo prevec za eno glavo, če je še bolj bistra.« Nadzornik Koritar: »AH ste ne-umni in zabiti, oprostite mi, gospod Bucek. Glede številk, ki so podlaga vsakemu knjigovodstvu, sem vam vendar že povedal, da so vse v glavi našega finančnega ministra in nekaj tuđi na vratih njegove sobe. In to po-polnoma zadostuje za nas, vsaj imamo tako nooblastilo od deželnega zbora. Kar pa se tiče denarja, ga pa tako doma nimamo skoro nikdar nič. Svoj denar imamo na posojilih. mi, ki imamo. Nekaj milijončkov imamo na varnem pri »Zadružni zvezi« in nekaj pri »Ljudski posojilnici*. nekaj stotisočakov pa pri »Vzajeranem podpornem društvu.* Kakor vidite, imamo denaria kot čepini, četudi \z- rx>sojenega. Pa dajva en eks na čast ti - le kapelici!« Gospod Bucek: »Nič ne rečem, da ne bi bilo varno, toda kaj pa. če bi dežela enkrat te milijončke rabila in morala denar nazaj zahtevati?« Nadzornik Koritar: »Se vam vidi, gospod Bucek, da prav nič ne poznate našega ustroja. Sicer bi vedeli, da imamo še nekaj milijončkov dobiti od »Union- -banke in dokler imamo tam še kaj zaloge, smo pa že toliko možje, da ne borno »Zadružne zve-ze«, »Ljudske posojilnice« in »Vza-jemnega podpornega društva-' nadle-govali z zahtevo, da naj nam denar vrnejo. Kakor sta pa zadnjič finančni minister in računski svetnik s svojima bistrima glavicama pogruntala, bi bilo pa silno negospodarsko in za-pravljivo, če bi mi te piškave milijončke na tem svetu sploh kdaj od teh zavodov nazaj zahtevali, kar nam bode na onem svetu vendar vse stoterno povrnjeno. Zato borno na te borne vinarčke raje čakali do sodne-ga dne in na sodni dan popoldne ob treh terjali povračilo. Ker se nam bo tedaj stoterno povrnilo, borno pa imeli toliko denarja, da borno z eno roko lahko plaćali vse sedanje in bo-doce dolgove naše dežele in našega cerkvenega kneza. Iz tega lahko iz-previdKe, kako dobri in bistri go-spodarji smo pri naši deželi, da snio ljudje, ki korakamo ponosno naprej in ki imamo svoje zdrave nacrte ćelo izpeljane že do sodnega dne. Zato pa krepak eks našemu deželnemu odboru in tišti srčkani Čelisttnji!« Gospod Bucek: Ali si pa ni finančni minister za enkrat malo preveč stvari nakopal na glavo?« Nadzornik Koritar: »Oprostite, gospod Bucek, to je zopet smešno vprašanje. ki dokazuje, da prav nič ne veste. Naš finančni minister se je res nekoliko preveč ohložil. ker zida na svojo roko v Završnici veliko električno centralo, kuje velikansko deželno klavnico itd. Bistra njegova glavica pa je tuđi takoj pogruntala, kako se človek lahko razbremeni. Na podlagi poblastila deželnega zbora je sestavil posebni »Gospodarski svet-, čegar člane, ne da bi bil ome-jen na kako število, imenuje kar on sam. Naš finančni minister je tuđi takoj oživil »Gospodarski svet« in poklical vanj samo najodličnejše in najboljše gospodarje naše dežele, v prvi vrsti našega premilostljivega kneza in škofa, ki ima gotovo najvec skušenj na gospodarskem polju. Naj omenim še nekatere druge člane. V »Gospodarskem svetu« najdemo tuđi kateheta Ivana Smrekarja, ki je ku-pil in prodal že nešteto graščin in katerega smemo Šteti za prvega na-rodnega gospodarja naše dežele. Nadalje je član »Gospodarskega sveta« pristna gorenjska grča, Matija Bo-ben, kateremu so dražbenim potom prodali že tri zemljišča in kateremu torej tuđi najstrupenejŠi Hberalec ne more odrekati bogatih lastnih skušenj na Rospodarskem polju. Da bo-dete pa videli, kako smo vseskozi napredni pri našem deželnem odboru in da daleko prekašamo siromaško in nazadnjaško kraljevino Češko, naj vam še povem, da sedi v tem »Gospodarskem svetu« tuđi ženska za-stopnica- Gotovo ste radovedni. katera. Pa ne smete misliti, da smo poklicali v »Gospodarski svet« kako, v gospodarskih vprašanjih neizkuše-no bahnico. Nikakor ne. Pozvali smo v »Gospodarski svet« prvo žensko kapaciteto na gospodarskem polju, že od raznih volitev dobro znano našo zvesto pristašinjo: Mico Kovačevo. Sedaj sem vam pa zavezal jezik. Da ga vam zopet malo odve-žem, pa brž en eks na našo Mico Kovačevo in naš deželni odbor! Marker, se 5 steklenic franeoske vodice na mizo!« Gospod Bucek: »Ne dvomim, da se mora ob strani takega »Gospodar-skega sveta« deželnemu finančnemu ministru vse posrećiti, vendar se pa o električni centrali na Završnici ču-jejo razni resni glasovi.* Nadzornik Koritar: »Lari, fari! Zapomnite si enkrat za vselej: Kar piŠejo naši domaći in drugi liberalci o naših podjetjih, nas prav nič, pa prav nič ne briga, ker so same laži. Pa naivni so ti naši liberalci, Cenča-jo nekaj o rentabiliteti električne centrale na Završnici, pa naj le Čen-čajo, saj jjh deželni odbor ne poshi-ša in jih nikdar ne bo. Strogo zaupno vam povem, da so nam iz cesarske-ga Dunaja tuđi začeli zavoljo renta-bilitete nekaj sitnariti. Tu se je pa iz-kazal naš finančni minister, Vsedel se je na vlak in se peljal na cesarski Dunaj. Tam je prijei vse ministre drugega za drugim pošteno za uše-sa ter jih tuđi pošteno streseL Nato jih je sele vprasal, kaj sitnarijo z ren-tabiliteto. Sele. ko so ga vsi prav ponizno prosili odpuščanja in mu obljubili, da nikdar več ne bodo sitnarili, temveč še nalašč poslali enega tova-riša v Završnico, da se bode še tam. javno spokoril, se je dal naš deželni finančni minister potolažiti. Tako! I potem je pa povedal skesanim mini-I strom. da se bode Završnica še tako ! obnesla, da bodo vsi strmeli. Ob Završnici se bode namreč ustanovila velikanska božja pot, kjer se bode na vseh stojnicah pod vrhovnim nad-zorstvom našega Luke Smolnikarja prodajalo električne škapulirje, električne podobice, električne rožne vence in drugo tako božjepotntsko drobnjavo. Naše »dobro in verno ljudstvo« bo opustilo čez noč vsa druga božja pota in trumoma romalo v Završnico, kjer bo kar dezevalo romarskega denarja. Ministri so kar ostrraeli nad to gigantično idejo aa-šega prvega finančmka. Ali ste sedaj izpregledali, gospod Bitcek! Ce ste, potem pa posezite po svoji čaši, ka-tero tzprazniva do dsa na čast sveti elektriki!« Gospod Bucek: »K«j pa z uame-ravano deželno lda^rsnico, ali ne bo-dete zadeli ob upor svojega obrtao-pospesevalnega urađa:U Nazornik Korkar: »Zopet smešno vprašanje! Obrtnopospeše valni urad ni bil ustanovljen zato, da bode pospeševal koristi obrtništva, temveč koristi S. L» S. pri obrtništvu. 1» »«*-_____________________________________________StOVEHlKI HAtOO.______________________________________________Stran 3, I \:ira glavarjava oseba s c. kr. okr. i zlavarstvotn! Zadeva se je porav-lnala privatno, a jaz nisem odgovorit Ine ustno, ne pismeno; od tedaj sem ■ mel mir! 1 Priznavam, da sem včasih pre- I stro nascopal, a naveličan sem bil vedno in povsod poudarjati, kako >trogo stališče zavzemam glede -iravniške molčečnosti, in vedel si 'sem drugače pomoći, nego z rez- • m odgovorom. Bi! sem §e mlad zdravnik na gra- iki kirugični kliniku Drugo leto mo- ega službovanja mi je poveril pro- esor vodstvo ambulatoriia. Za po- ■noćnika sem imel dva tovariša. kojih eden je pa skoro vedno izostajal. Vrhutega je stari sluga večkrat izgi- nl — kakor se je trdilo, ie hodil ^it na hodnik alkohol, ki nam ie slu- 1 za desinfekcijo ran — in sem mo- al radi tega sam odpirati vrata, ka- ir sem odpustil, oziroma sprejel inika. Zunaj je čakalo čez petdeset A\ nestrpno, da pridejo na vrsto. i so večinoma delavci. a med nji- v tuđi kaka gosposka suknja. Misliti v je lahko, kakor sem moral hiteti, da -cm odpravil tako število v par urah. "*aven tega so mi pa še medicinci t praktikanti čas kradli. Ni čuda. je bil čk>vek rezek in kratek v od- hnorn napram raznim osebam, ki so nevede silile v ambulatorij. Nekega dne — Matije zopet ni bilo pri vratih — vstopi elegantno -blečen gospod. ki bi rad izvede!. . bodo končane deželnozborske vo-!itve. pri katerih bomo še krvavo "abili mesarske glasove. Le toliko mem odkriti, da bo deželna klavni-ca napravljena po vzorcu knjigovez- I'ice v »Katoiiški tiskarni* in da bo, ikor knjigovežnica ljubljanske knji-veze, deželna klavnica spravila udi vse ljubljanske mesar je pod naš roz. Marker, pot pod noge in hitro 'a mizo dvaiset konjakov in deset -atulj franeoskih sardin, da se mi ne bo rigalo!* Gospod Bucek: *Nekaj se govori o tem, da porabljate denar iz me-horacijskega zaklada za druge na-mene, nego bi ga smeli po dotični postavi.« Nadzornik Koritar: »Nesramna až! Tisto postavo smo mi skovali. Kot postavodajalci pa imamo vendar najmanj pravico, da to postavo av-entično razlagamo. Sicer je pa mnenje vsakega našega deželnega odbornika najmanj tohko kot postava in se mu mora torej v naši deželi vse pokoriti gori od Bleiweisove ceste doli do Gorjancev. Sicer smo si pa ta denar izposodili in s posojilom pa vendar srne vsak dolžnik rako I T-^yr^>ifigflfi) Katove se njemu P«a*r 24i. Sicer snjo pa za uporabo denar ja odgovorni edinole svojemu upniku, to je »Lnionbanki-; ta pa prav nič ne reče, ker smo ji dobro usta zamašili. Sedaj jih pa še midva vsak r dvema konjakoma in s škatljo sardin!« Gospod Bucek: »Pa vam zame-rijo, da ste za pravi li vseučiliščni za-kiad.« Nadzornik Koritar: »Šeme! To je bila le fina taktična poteza našega finanćnega ministra, katero mu je nasvetoval naš univerzalni ženij dr. Krek. Danes sili že vse v sole in po končanih srednjih študijah ne gre, kar bi bilo edino pametno in dobro, v semenisče, temveč na visoke sole na Dunaj. ali pa v tisto brezversko Prago. Zato imamo pa v vseh pokli-cih veliko preveč — učenih ljudi. Ce bi pa imeli svojo univerzo, bi bilo pa še slabše. Ako je pa na enem kraju česa že preveč, je pa gotovo na dru-gem kraju česa premalo. In tu bo vsak previdni državnik skušal stvari zenačiti. Ker je pa že sedaj študira-nih ljudi preveč, pri »Zadružni zvezi« je bilo pa pinke premalo, ali ćelo nič, morc^a ćelo manj kot nič, je bilo za-voljo zenačenja popolnoma pravično, da smo pobasali vseučiliščni za-klad in ga vrgli v brezdno naše pro-cvitajoče se »Zadružne zveze«. Marker, tu imaš dvajset kron in stisni jih kapelnici v roko, da zaigra tisto lepo pesem: »O du licber Augu-stin«!« Gospod Bucek: »Ljudje pa godr-njajo tuđi sekaj zavoljo gasilskih prispevkov, katerih deželni odbor še do sedaj ni razdelil prepotrebnim ga-silnim društvom.« Nadzornik Koritar: »Gasilna društva naj bodo kar lepo tiho, drugače jih bode deželni odbor vse razpustil in jim postavil gerente- Kar se pa tiče gasilskih prispevkov, je pa stvar popolnoma v redu. Na podlagi neute-snjenega pooblastila. ki ga je dobil deželni odbor od deželnega zbora, je prvi naprej pooblastil tajništvo S. L. S.. da glede gasilskih prispevkov ukrene po svoji previdnosti vse potrebno. Ker ima pa deželni odbor po-polno zaupanje do tajništva S. L. S., je krajna predrznost. če si kdo upa le godrnjati. Pa ker sva že pri gasilskih prispevkih, pa vrziva še midva vsak en gasilski prispevek skozi najina žejna grla!« Gospod Bucek: »Ljudje tuđi nekaj govore, da ima deželna banka samo debel denar in nič drobiža ter da enkrat ni mogla menjati tisočaka.« Nadzornik Koritar: »Zopet grda laž! Naša deželna banka ima denarja kot čepinj in ves ta denar Je pupilar-no varno naložen v še neizčrpanih obveznicah naše dežele, katerih imamo na milijone. Onikrat so res poslali deželni minister, ko so morali pla-čati rekomandacfjsko pristojbino k ovadbi zoper Ribnikarja, menfat v deželno banko bankovec za dvajset kron. Sedaj pa poglejte te grde in ne-sramne obrekovalce, ki so iz barikov-ca za dvajset kron napravili kar cei tisočak. Tedaj res nišo mogli menjat v banki tistih dvajset kron, pa zato ni odšla ovadba niti za en dao ptepo- zno na državno pravdništvo, ker smo dobili takoj drobiž v »Narodni kavarni«. Vidite, tako - le nas obre-kujejo in lažejo o nas! To me je pa že tako ujezilo, da mora marker takoj prinesti zopet pet butiljk franco-ske vodice, in sicer v ono - le posebno sobico, kamor bodo prišle pozneje tuđi naše umetnice, katere naj bog živi!« Gospod Bucek: »Se nekaj, gospod nadzornik. Ljudje pravijo tuđi, da je deželni odbor prekoračil meje svojega delokroga, ko je vložil znano ovadbo na državno pravdništvo proti Ribnikarju.« Nadzornik Koritar: »Seme in še enkrat šeme so ljudje, če res kaj ta-kega govore. Prvič je danes že vsa-komur v deželi znano in jasno, da je naš deželni odbor za vse — hup — sposoben — hup — sem hotel reci pristojen. In samo zato — hup — smo ustanovili poseben — hup — »Minimalni oddelek«, čegar naloga je — hup —, da spravi — hup — vse te preklicane kranjske liberalce drugega za drugim — hup — v peržon . .. hup . .. hup . . .! Marker . . . hup . . . midva greva v sobico . . . hup ... za nama pa povabite Še umetnice na ... hup, hup . . . malo okrepćilo!« Nato sta se izgubila gospod Bucek in nadzornik Janez Koritar v posebno sobico, kamor so jima po drugi uri sledile umetnice. Kaj se je po-tem godilo, ne vem, domnevam pa, da se je se pilo, in sicer dolgo in mnogo. Izvedel sem namreč od pla-čiteega marinfr tako) dntgi dao, 4a je plačal nadzornik Koritar za zavži-te in pobite stvari 687 K 50 vin. ra«* čuna, da je njemu stisnil 10 K napit-nine in vsak i dami pa po dO K za umetniški užitek. Drugi dan ie prinesel naš najbo^ Ije informirani list med ljubljanskimi vestmi sledečo novico: Kazniva malomarnost ljubljan-skega magistrata. Danes ponoči se je vračal iz svojega napornega revizij-skega potovanja po Sv. Petra nasipu domov deželni nadzornik gosp. Janez Koritar. Ker je pa razsvediava na Sv. Petra nasipu pod vsako kriti-ko in slabša kot v najbolj zakotnl gorski vasici, je gosp.. Koritar v temi zgrešil pot in padel v Ljubijanico, po kateri pa k sreči teče sedaj sama Gradaščica. Ce ne bi bila božja volja drugačna, danes naš odlični somi-šljenik, ki ne zna plavati, ne bi bil več med živimi in imeli bi zopet n^vo žrtev brezvestno malomarnega gospodarstva na našem magistratu. Občinske svetnike S. L. S. pozrvlja-mo, da brez vsake neupravičljive prizanesljivosti spravijo to kaznivo malomarnost na razgovpr pri bodoči občinski seji, naš slavni deželni odbor pa prosimo, da naj vendar že enkrat napravi red v Avgijevem hlevu na magistratu. Odličnemu svojemu somišljeniku gospodu Koritarju iskreno čestitamo na čudežni rešitvi «: valo\fe ^-^e^rvtr«- _ .j ■t gw 4. SLOVENSKI ff AKOD. 193 Stev. lftvo se obravnavaio v šenUnrsftti kmetdski šo* nairazUčneiši predmeti, In iih mora dotoer gospodar poznati o poljedelstvH. žmnoreji. eoz-darstv«. sadjereji, pa tadi v občmi, okrajH m dežeti. Odgovori goieucev so kazali veiiko pridnost m res pre-senetfjive uspefee podnka vseh učiteljev. Po izprtu sta imela gg. plem. Warsbcrs m ravnatelj Belte vspod-rradljive govore na gojence, nakar so se razdeiila sprićevala. Iz krarfce-ga poročila, katecega je podal gosp. ravnatelj Belle o defovanju zavoda, posnemamo. da je vstopilo v 10me-sediri kmetijski tečaj za fante, ki je priče! dne 6. novembra 1911 in konca! danes. 28. fantov. Eden je odpa-dei ostalo jih je 27. Od teh je uživalo M) deželne Stipendije, 2 stipendiji od Šinarskega okrajnega zastopa, 2 od šostanjskega, 1 od celjskega, 1 od gornjegrajskega, 1 od ormo^kega, I od kozjanskega, 1 od laškega. 2 od vraoskega, 1 po po4ovici od dežeie, po polovici od okrajnega zastopa ko-njiškega, 1 je dala štipenđij mariborska. ! ptHMca posojilnicn (Kie so pa ostafi okrajni zastopi in klerikalni denarui zavodi s štipendiiami? Op. por.) Učenci so napravili več noduČ-nifc zletov. najdalisega meseca iuliia v Dalmacijo. Pole«: te^a fantovsktga tečaja se je vršil lansko jesen meseca septembra m oktrohra dekliški, katerega se je ndeležilo 17 dekl-et, rned niimi !1 na deželfie stroSke. — £tvo zanimanie za »ašo izobrno ure-feno šetitfursko kmetijsko solo se kaže tucfi na mnoffoštevilnih korpora-trvirili obtskih in na posamevnih vi-sekostoiečih kakor priprostih oseb. — Tuđi nrednrštvo se pridružuje le-piin besedam barona VVarsberga ter iskreno čn«*ftn en^n • letu m v^in učudjcm ~ .^t ... -%.-hih. To je pozitivno delo za narod, ki je za nas prepotrebno in zlata vredno. Za deiazmožnost ftaferskeea boko obžaluie. da štajerski dcžeini zbor ne more poslovati. S tem se oviraio nujna dela okrajev in občm hi se prebivalstvu samo Ško-duje. Okrajni zastop Mnrau pozivlja Mttnestmka. deželni odbor in vse po-4mcc mm napravilo z vseroi sred-»tvi kooec tem razmeram. da nastane zonet red v deženi upravi. * H Maribora. (Klerikalna frivolnost) V zadnji stevilki po-ztvlia »Sk>v. Gospodar na uvod-■em mesru svoje sjuniiijrmke po fa-tovžih, »naj mladino zWrafo okoli ka-toliiko-narodne zastave, da je garje-vi liberaki ne okužijo«. Ali to ni ne-sramnost. posebno §c v času, ko je moral pobćjfiriti v Ameriko — kaplari Berk zaradi zločinov nad šolaricami? Drobm »ovicc. Imenovan je za kontrolorja v jetnišnici pri okrož-nem sodišču v Mariboru Vincenc Q r a t z e. došlej pristav v čemoviš-ki jetntšnkru — Iz Rečice v S a -vinjski dolini nam ntsejo: V naši okolici je veljal kmečki sin Ma-tevž Pojinc za naimočaejšcca fanta. To je nemalo ježilo nfegOTCga tovarila Franca Krcmen^ka. ki je hntel veliati za nairr -es:a. V nedeljo sta se ta dva tt\M ».-.a v Re-čici sprla m Kremensek je z debelo jmAco teko obdeial Poj inča po glavu da mu je poškodoval V>banio hi pre-tresel možgane. Zato bo seveđa ie-dei nekaj časa ričet. — Umri je v Gradcu znameniti geotog vseučihški profesor dr. Rndolf Hoernes. — Od Sv. Urbana nad Ptujem poročaio: 20. avgusta je padel pokrivač Franc Hameršak pri po^es*-niku Letniku s strehe vcč metr^v Itloboko in se je tako poškodoval. da je za nekaj ur umri. — Iz Žalca poročaio: Vsled prenagle vožnje laBSSigovega aatomobila so se spia-šili vofi. s katerimi je vozi! kmečki fant Alojz i j Eievc hmelj iz F>ražc vaši proti Ce4nt. Voli so zapetjali voz v grapo pdeg ceste. Voz se je pre-vnrit in pokopa! Bevca pod seboj, Bevc je dobri več poškodb. Taussiga se it namamio šocISčm. — Iz M a r i-bora. Te dn* \e nekdo vlomil v s«ta-novaak od\etiwka 6r. Mravla^a v Hoetkcstrasse ■ odoesei za prHu:no 3000 K srebrwne. Druge stvari je Nitil v stanovanju pri miru. — I z Scvnice nam poročajo: V noči od 16. do 17. avgusta sta bi!a izvršena tu dva vloma. Pri gost i Ini čar ju Lanperju so odnesli vi om ikri nad 200 in pri trgovcu Scnici iz blagajne okrogfo 730 kro*. — VOradcuso se sedaj krtčanski sociialci zedinili za kompromis z nemškinii nacijo-nalci pri obcuttik volitvah. Doslej je namreč del kršćanskih soajaicev. ki stoji bližje Magenhoferjevim staro-klerikalcetn, korapromisu nasproto-vai. — V Rogaški Slatini bodo odkrili dne 29. avgusta v poslopju, kjer se nabaja danes ravnateijstvo, spominsko ptoščo na ča^t nadvofvo-di Ivanu. Slavnoefni govor bo imel vladni svetnik dr. Anton Schlossar iz Gradca. V istetn po^iopiu je ne-kdaj nadvojvoda Ivan kot kopališki gost v Rogaški Slatini stanova!. — V Celju so prišli na sled obsežni trgovini s devlt mi kapooe. (Scfciee baflensys*em). Udeleienci Kodo ka-raovani, ker je tako trgovanje pri nas prepovedano. — Zažgal je v Presećnem blizu Kozjega gluhooem dečok Jazbinikovo đomačijo \t ma-ščevania, ker ga Je oče, posestnik Jazbinšek, kazno val Zgoreio je ra-zun živine vse. — Iz Središča. Da bi se slavnosti tukajšni-^ga bral-nega društva »Edinosti« škodovalo, so sklicali klerikalci v Marčecovo stajercijansko šnopsarijo v Obrežu shod. Že \ edo, kam njihovi somiSlje-niki spadaio! Roroški. Požar pri Sv. Ožbalt«. Pred-snočnem ob 6. zvečer je izbruhnil požar pri posestvu Mennanekovem. Ogenj se je zanetil v dimniku, ki je bil preveč razgret, ker je gospodinja pekla kruh. Ogenj je uničil ćelo po-slopje in vsc pridelke. Prebivalci so si resili komai golo življenje. Toča- V začetku tedna je div jala v okolici Rojane strahovita nevihta t viharjem. Po kratkem rreslrdku je začela nadati toča. ki je napravila vetikansko Skočio. Vsi pridelki, ki so se na po i ju. so popolnoma uničeni. Tuđi sadno drevje je skoro popolnoma uručeno. I etošnja letina, ki je obljubljala, da bo ena najboljših, je skoro nolnoma uničena. Iz koroškeisa živtoskega trga. Pri zadnjem živinskem seimu v ^t. Vidu ob Glini je bik> prignane na sernenj izredno veliko živine. Cene so bile sledeče: Voli po 100 do 104 krone in krave po 88 do 90 kron za 100 kg žive teže. Prlniors&o. Statistika uradnikov pri namest-ništvu In poštnem ravnateljstvu v Trsiu, V odgovor brezmuselni in predrzni trditvi vS4ovenca^. da na-prede slovenskega življa v Trstu ni zasluga Slovencev samih, marveč c. kr. vlade tn raznih pcHljetif. kakor »Kranjska industrija družba- in ^Stabilimento tecnico triestino*. ka-tere iemlje ^Slovenec^ tako lepo v zaščito. je priobčila »Edimost« z ozirom na motivacijo »Slovenci, da so povzdijjnili Slovanstvo v Trstu le omenieni faktnrji. s tem. da ramesča-jo slovanske uradn^ke. zanimivo sta-tistiko uradniko\ pri tržaškem na-me-itništvu in post ne ni ravnateljstvu v Tr^tu. Zadnje l'iid^ko šte*je v Trstu. Istri. Gorici in Gradiški t-nik in podpredsednik sta Nemca. Po zaslugi v!ade. ki io tak^ hvali *Skv venec*. kot zaščitnico Slovanov na iugu. sta dalje izmed 9 svetnikov 2 Slovenca in od 9 okrajnih i^lavarjev samo 1 Sloveaec Okrainih komisar-jev je pri namesfjrist u 1Q. izmed teh 9 Slova nov, natnestniških konci-riistov 18. med temi .3 Siovani. prak-r:kanK)v 22. r~ed temi 9 Slovanov. Torej od 90 koncept ni h uradnikov 25 SlovaNv. V stavbnem uraau se 18 uradnikov, med temi 6 Stovanov, ravno tako ie v srozdarskem ne ^lku tndi Ie tretjina Slovanov. V r> riku za deželno kulturo sede 1 Ner c in 3 Siovani. Potovalnih učiteljev e 12. med temi 7 Slovanov; v račir ^kem oddelku je 27 uradnikov in me temi tocti samo tretjina SI* \. \'seh *kwpai Ie pri *a«fie$tfttšt^ va-nov. Da je r>olfK ieh še nekaj kurzov-cev, to za nas Slovence ni merodaj-no. Pod pošino in brzojavno ravnateljstvo v Trstu snadajr.: Istra. Gorica, Gradiška in Kranjska^ Glasom zadnjega 1judskea:a štetia je v i rstu 31*47% Slovanov. v Istri 58*33%, v Cjorict - Gradiški 62* 14^ in na Kranjskem ogromna većina 94'VS'a. Vse te dežeie šteiejo 1,347.596 držav-Hasov ib od teli je slovanov 932.813. v razmeriM forej 9 : 4, torej Siova-»ov za več kot dvakrat in pol več kot drugih narodnosti. Siovani tvori-jo pod tržaškim post. na brzojavnim ravnateljstvom dobri dve tretjini vsega prebivalstva. No. in poglejmo uradništvo pri tem uradu. Od 37 ko«-ceptn* uraduikov ie 25 Italijaaov, % Nemcev to 6 Slovaaov. Tem uradrri-kom ie dodetienm 24 prometnih urad-mkov, pa tuđi pri teh je razmerje po narodnosti napram prebivalstvu na-ravnost skandalozno. Izmed teh uradnikov ie samo 5 Slovanov, 13 pa Itahjanov. V računskem oddelku poštnega ravnateljstva je 18 Italija-nov ki 3 Siovani, v tehničnem pa 10 Italtfanov, i Nemec in samo 2 Štovana. Izmed 104 uradnikov je torej kontaj dobra šestina siovanskih uradoikov. Pri tem pa bodi omenie-no, da izmed uradnikov v V., V!.f VH. in Vni. razredu ni niti ***** Štovana. Tako podpira po »Sloven-čevem« slavo&pevu vlada Slovan-stvo na iu^u, zlasti v Trstu. In vziic ttmu si upa prlti »Slovenec« ie s tako trditvijo na duL Ali ne pozna raz-mer, pri čemer nai bi raje molčal, ali računa na nezavednost tržaških Slovencev, pri čemer se je strahovito vrezal, bržkone pa je stvar ta, da če tuđi kaj vc, je hinavsko in zlobno za-molčal, da bi oblafll tržaške Slovence in si ugladil pri vladi pot do kake-ga zlatega tržaškega korita. Jukićeva in tovariševa obsodba in tržaikl Slovenci. V četrtek zvečer so sklicali tržaški Slovenci v Narod-nem domu shod z dnevnim redom: »Tiranija na Hrvaškem«. Shod je bil nepričakovano številno obiskan. Ob-seŽni prostori so bili nabito polni. Zborovalce je pozdravi! predsednik politićnega društava »Edinostu g. dr. V i 1 f a n, ki je izjavil veselje, da se tržaški Slovenci tako zavedajo slovenskih vprašanj, obenem pa je pozi-val zborovalce, naj z dostojno in mirno manifestacijo dokažejo, da premišljeno, saniozavestno in odloč-no obsojajo tiranstvo siovanskih na-rodov^ na jugu. Dalje je govoril državni poslanec dr. R y b a f. Dr. Ry-bar je govoril sfvarno, br?z izziva-nja, kljub temu pa je v jasni luči pred-očil zborovaicem krivično in nasilno postopanje Madžarov proti hratske-mu narodu hrvaškemu Posegel je v svojem govoru nekoliko v zgodovino lirvaške in konstatiral zasluge, ki si jih je hrvaški narod pridohil v turskih dneh z neprimerno požrtvoval-nostio za državo in dinastijo. In za plačilo imajo Hrvatje sedaj, da vlada na Hrvaškem le volja enega človeka, pandurja Madjarov. Omenil je v svojem govoru tuđi največjo akcijo ministra za zunanje zadeve glede tur-ško-italijanske vojne, češ, da je prei treba Avstriji, da napravi red in mir na domaćih tleh. Govornik je bil živahno pozdravljen in raz obrazov vsch se je bralo nav^usenje za slo-vaasko stvar. V imenu Hrvatov in Srbov je govoril arhitekt Costa-peraria, ki se je zarnaHl Slovencem za njihov nastop v prilog slo-vanskim bratom in poudarjal važnost in velepomen vzćijemnosti Jugo-slovanov. Oovrorii je na to Še K r i ž-mancič o hrvaskih razmerah, nakar je predsednik dr. Vilfan zborova-nje 7 besedami: Popravite, kar ste zs?resih*. zaključ'1. Po shodu so se zborovalci po vsem dostojno in mirno razšli. Umri je v Gradišču 491etni posestnik in vri čeb'jlar Andrej Adamič. Pokojnik je bil zvest in vri narodnjak in v vseh slovenskih kro^ih zelo priljubljen mož. N. v m. p.! Klerikalna vslliivost. Citalnica v ?krbini ^e rritožuje. da redno iz-manikujejo listi iz čitalniške dvorane. Pred vsem se op^ža, da dosledno iz-giniajo napredni listi. V društvo se je v^ilil tuđi reki klcriValni zacrri^enec, ki je namčil na s\ojo roko klerikalna lista »Gorico« in Novi Cas . Pod-pisal ie pri naročitvi — kakor poro-ja *Prim^rec« nd 2.*. avgusta — ime predsednika. Ker pa predsednik in tuđi odbor ni^ta v nobeni zvezi z na-ročitvijo obeh imenovanih listov. jih omenieno društvo tuđi ne sprejema in tuđi ne plača. K oba nd dobi električno razsvct-liavo dne 1. novembra. Nova elckt-rarr.a, ki se «rradi pod vodstvom in-ženiria Uhlriha. bo dojrrajena že koncem meseca oktobra. ?alostna smrt Radeckiievega veterana. Štetan Markič iz Auhovc-sja sr je vračal domov peš iz Kanala. Utniien od hoje. je počivnl na nekeTn most-, ne daleč od doma. Mož, ki je že zelo star in ki je služi! v Ttaliii leta 1S4*. jn 1«M9. pod Radeckijem. ie na mostu zaspal in padel v spaniu tri metre globoko v potok. Ponesrečen-ca so našli otroci, ki so se vračali iz sole. Starca so prenesli še žive^a domov, kier je v kratkem umri. Pogreba starega veteranca se ie ude-ležilo mnognbroino občinstvo. veteransko društvo in več slučaino tam nastrr»ier?p"a voiastva. Tarvina kave v Trstu. Včeraj so zopet aretirali štiri delavce. Italijane, ki so že dlje časa kradli kavo v skla-diščih špedidiske tvrdke ^Adria-tica-. Aretirani so tatvino priznali. Mlad vlomilec. V Trstu so are-tirah Hletnega Alojzija Kavčiča iz Gorice. Fant se je skrtl zvečer v neko dvorišče na ulici Farneto in skuša! ponoći vlomiti v trgovino, kar se mu pa ni posrečifo. Kavčič je pobeg-nil od doma tt pred 4 tedni in se po-tepal no Trstu. imrii itšitiL (A. Z a v a d i i). (D*U*) Kadar se je petie konca to, vsta-nejo vsi k molitvi, nekateri pa po-kleknejo ali pa ćelo pftdejo z obrazom na Ha. Mož na prižnici potern moli t j. glasno pripoveduje o Bogu, kaj od čkrveka zabteva, ostali pa šepetajoč ponavijak> isto, včasi pa z vzkliki poudarjajo nekatere stavke pridigarjeve molitve. Kadar se konca prva moKtev, prične druga, tretja, to se pač ravna po razpoloženju. Moli lahko vsak, navadni volak ali oficirka, prostovoljno ali na poveli-nikov ukaz. Ko so molitve upehale že zbrano občinstvo, ta ali oni zapoje novo pesem, občinstvo se zopet vzdigne ter poje zraven. Med tem se prikaže na prižnici kaka druga oseba in iz-pričuje, kako je dobro in za večnost koristno živeti v Armadi. Ako pa govornik ćelo omeni, koliko let da je že v Armadi, začnejo vsi od veselja vpiti, ploskati, vsak godec izvabi na svojem godalu kak poljubni zvok, boben zagrmi in vam se nemara zdi, da ste se znašli v družbi blaznikov. Nekako v polovici vse »pobož-nosti,< poveljnik naznani red za pri-hodnji teden, obenem pa naprosi za podporo Armade. Uniformirane ofi-cirke se razidejo med občinstvo ter pobirajo doneske za božje kralje-stvo. Ko so oficirke pobrale denar, uprizori se pravcati napad na hudi-ča. Oficir prečita nekaj stavkov iz sv. pisma ter potem vse natančno razlaga. To so navadno navdusene pridige brez katoliške Šablone in večkrat imajo vspeh, da se pod ploho besed, ko recimo govornik opisuje grozo pogubljenja in srečo izve-licanja, ta ali oni grešnik vendar iz-preobrne. Ob koncu pridigar y sentimentalnih, včasi gromečih izrazih porabi vso svojo govorniško spretnost, da poslušalce gane do živega ter izpodbuja, naj poklekne h klopi pokore, kdor se čuti pogubljenega. Ozračje je skrajno napeto, na obra-zih vojakov se kaže, da so pripravljeni na boj ter pričakujejo kako /mago. Med nastalo tišino začuješ Liikrat zamolkle zvoke harmonija in zbrana Armada dojmljivo zapoje: Kakšen daš odgovor? Kaj napraviš z Jezusom?« Med petjem se oficirji razlezejo med občinstvo, išcejo neznanih oseb ^er jim prieovarjajo. naj rrredo molit h klopi pokore, včasi pa so zraven ćelo sitni in nadležni v tem oziru. Ako ste danes eneinu odrekli, prideta drugi dan kar dva, in ako z vami vendar nič ne opravilo, obljubijo vam, da bodo za vas vsaj molili. Značilr.o ie, da občinstvo, ki navadno obiskuje shode ter ne pobegne niti takrat. ko se pobira denar, ob teh prikazih odhaja tru-moma. Oficir vabi drugič in tretjič, semtertie ćelo pokaže na kako ose-bo ter jo sili, naj le poklekne, da bo ž njo moiil. A klop pokore ni več prazna. Pred malo trenotki je tja oficirka pripeljala neko dekle. ki milo joče, od ihte se jej trese vse telo, to-da ob najbližjem neopaženem tre-notku obrne obraz iz dlani in vi v njenih očeh zapazite izzivajoČL po-redni smeh potilične viačuge. Konč-no pa je vendar z resnobo pokleknil neki gologrlavi mladenič. Takega tako j obdajo vojaki Armade. ki se zdaj za rešenje njegove duše puste z hudičem v boj ter mladencu z živi-mi barvami opisujefo večnost. Kadar vojaki Armade zapazilo, da je kak novinec (rekrut) pokleknil h klopi pokore, zaženejo hrup, ploska-jo in vpijejo: halelujah. Ta beseda se v Armadi končno rabi pri vsaki \ ažnejsi besedi ali imenitnejšem dc-janju. S to besedo vas pozdravljalo ali se od vas poslavljajo, da ćelo rečem, ki jih rabijo v Armadi, pride-vaio besedo »alelujahhaleluiah-bandero«, vojaki vzamejo v svojo sredino tište, ki so bili ravnokar rešeni, zapojo Še kako pobožno pesem z okrogiim nape-vom ter na nepopisljiv način, s copo-tanjem. ploskanjem in vriskanjem kažejo veselje nad pridobljeno dušo. Jaz sem odhajal od te pobožno-sti s Čudnimi občutki in verujem, da taka oblika pobožnosti marsikoga ćelo pohujšuje, počasi se temu ven-dar-le privadi. Poleg tisočerih, ki se vsemu temu rogajo. najde se semter-tje vendarle človek, ki počenjanje Armade odobrava in priznava. Poti Armade so sicer dokaj nenavadne in čudne, a pustimo jo! Morda že ne gre dmgače ravnati, ako želi Armada za se pridobiti priprosto, zapu-ščeno in zanemarjeno ljudstvo. (Kooec prihođnjič.) Braški Jelbstkilfe-Vepein" oslepapjen za vrč nego sto- tisot kron. Iz Oradca poročajo, da je več dalmatinskih »hohštaplerjev«, ki so bivali v zadnjem času na Dunaju in v Pragi, osleparilo graški »Selbst-hiife-Verein« za več nego siotisoč kron. * Kako so zasledili sleparijo. Graški »Selbsthilfe-Verein« je pred kakimi osmimi meseci posodil nekaterim dalmatinskim visokošol-c€m na dunajski tehniki večje vsote proti pravilno izstavljenim zadolžni-cam, na katerih so bili od dalmatinskih sodišč legalizirani podpisi poro^ kov. Ker dolžniki nišo plačevali svojih mesečnih obrokov, je »S. V.« po-zval poroke, naj plačajo dospele obroke. Ti so pa izjavili, da o dotičnih posojilih ničesar ne vedo in da so njihovi podpisi ponarejeni. Nato je društvo zadevo ovadilo. S poizve-dovanji so dognali, da so vse podpi-se porokov in sodišč v Dalmaciji, kakor tuđi pečate sodišč ponaredili dolžniki sami. Kakor se govori, je »S. V.« pri tem izgubil kakiti 100.000 kron. Kako so sleparili. O tem, kako so dalmatinski »hohštaplerji« izvrševali sleparijc, so se izvedele sledeče podrobnosti: Neki Jane B e s i c h, absolvirani tehnik, je bil svoj čas najboljši risar na dunajski tehniki. Ker pa ni na-pravil svojih izpitov, mu starši nišo hoteli več dajati podpore. V teh obupanih razmerah se je obrnil do takozvane »elitne družbe«, kjer se je seznani! z nekim gotovim D., ki se je predstavljat kot »grof« in ki je pred štirimi leti poslal takratnemu hrvaškemu banu baronu Rauchu skrivoma povabilo na hrvaški ples na Dunaju, kar je povzročilo takrat-ne dijaške kravale. l akozvani groi D., ki je imel vedno denar, se je velikodušno zavzel za Bessicha, ki so ga njegovi starši tako postavili pod kap. Ni pa trajalo dolgo in grof D. ni mogel več igrati vlogo velikodušne- I ga mecena. Začel je z dvoumnimi I kupci jami, le da bi dobil kaj denarja; I pri tem je zelo dobro došel Bessi- I chev risarskt talent. Ponarejeni podpis sptttskega župana. Kot prvo sleparijo teh slepar-jev sporočajo sledeči slučaj: Takozvani grof D. je prosil pri neki večji dunajski tvrdki za menično posoii-Io v znesku 3000 krGn. Kot žiranta je navedel ime bivšega splitskega župana, dež. poslanca in odvetnika dr. Vincenca Mihalevića. Tvrdka ie bila s tem žirantom zadovoljna in je poslala menico v svrho podpisa v neko švicarsko letovišče, kjer se je baje žirant zdravil. Med tem je od-potoval eden izmed dalmatinskih hohštaplerjev v ono letovišče, kjer se je v hotelu označil kot župan dr. Mihalević. Tam je sprejel pismo, ki ga je poslala omenjena tvrdka, po-naredil podpis dr. Mihalevića kot žiranta, poslal menico nazaj na Dunaj ter se odpeljal z istim vlakom na Dunaj. Ko so dobili denar, so vsi člani te sleparske družbe kupili smokinge ter si zbrali kavarno >>\useum« ko: shajališče, kjer so imeli skoro vsak dan po gledališču svoje seje v smokingu. Novi nacrti. Ta denar pa, ki so ga dobili s ponarejeno menico, >e pa kmalu pošel. Obiskovanje gledališč, prijateljstva in znanstva z raznimi du-najskimi »damami« in vprav knežje napitnine so prisilile družbo, da si je začela iskati novih vi rov. Eden od družbe je prišel na idejo, prositi graški »Selbsthilfe-Verein« za posojilo. Posrećilo se mu je tuđi svoje nacrte tako rafinirano izvesti, da ni imelo ravnateljstvo tega društva niti naj-manjši dvom o pristnosti podpisov. sodnih pečatov in legalizacije. Meci drugim so ponaredili tuđi podpise bivšega župana v Sinju, T r i p a 1 o in njegovega zeta dr. M a z z i j a — katerih premieno in nepremično pre-moženje cenijo na en milijon kron — odvetnika dr. Desnice, visje-%2l štabnega zdravnika dr. Rappa-posta v Zadru in pa veleposestni-ka Opare v Sinju. Med onimi, ki so iskali posojila, je bil tuđi v Sinju rojeni kandidat tehnike Stupa-r i c h. Ražen podpisov porokov so bili ponarejeni tuđi podpisi dež. sod. predsednika pri zadrskem dež. sodi-šču v Zadru dr. P o 11 i j a in upoko-jenega dež. sod. svetnika P e t r i ć a od okrožnega sodišča v Spljitu. Sod-ni pečati dež. sodišča v Zadru in okrožnega sodišča v Spljitu se od originalnih pečatov ne morejo razlo-čevati, tako da še nišo na jasnem, če se-je Bessich posluževal pravih pečatov ali pa če so ti pečati ponare-ieni. Preiskava bo to dognala. Suspendiranje nekega inženirja pri dahnatinskem nainestništvu. Ko je Stuparich dobil denar, je šel v Prago, kjer je končal svoje studije, na kar je bil pri dalmatin-skem namestništvu nastavljen kot inženir. Ko je pa drž. pravdništvo v Zadru izvedclo o sleparijah, je na-mestnik grof Marino Attems ukazal, naj se inž. Stuparicha tako] suspendira od službe. Stuparich izjavlja, da ni ničesar vedel o ponarejevanju podpisov. Sleparije proti visoki proviziji. Dozdaj so dognali, da sta »grof« D. in njegov tajnik Bessich izvršila 193. Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5- \-se sleparije pri graškem »Selbsthil- ' ie-Vcrein* le proti visoki proviziji, ki sta jih dobila od onih, ki so dobili posotilo. Pravijo, da sta »grof« D. in Bessich na ta način dobila več nego 20.000 kron. Neposasneno posolilo. Govori se, da ie dobil tuđi profesor Leo Grcsogoni v Zadru \ ečje posojilo od omenjenega društva. Prof. Gresogoni pa trdi, da -nloh ni dobil od tega društva nika-^ega posojila. In skoraj gotovo je. Ja sta tuđi to posojilo pobasala »,;rof« D. in njegov tajnik Bessich. Tajnik Bessich pobegnil. Ker oni Člani sleparske družbe, \i so dobili od graškega »S. V.» po-vojilo, nišo plačevali svojih mesečnih ^brokov, je Bessich pobegnil v Turpijo in od tam, kakor govore, v Ru-sijo. ker je popolnoma zmožen rnšČinc Kie ie »grof« D? Dočim so uvedli proti vsem dolžnikorn preiskavo, iščejo »grofa < D. V kratke™ bodo najbrže več oseb aretirali. »S brvaškim banom se tičem!« »Groi» P. je v družbi jako rad rovoril o hrvaški aristokraciji in posebno rad se je bahal: »Z banom ironom Rauchom se tičem !* Ker m> videli -»grofa? p. čestokrat v družbi intimnega prijatelja bivšega ana barona Raucha, tedanjega -ekc svetnika v kabtnetni pisarni in ^edanjega načelnika političnega od-relka pri bos.-hercegovinski deželni vladi v Sarajevu, dvor. svetu ika Slavka U r p a n i j a . je marsikdo verjel tem bahavim nesedam. -Grofa« D. so že tak rat izbacnii. *ke dražbe na Donatu. Volilski imenik je »d 1S. do vštete« 21. t m. ? poivetovalnfci na magistrat« rai položen. Naprednjaki! Somišljeniki f Prepričajte se, fce ste ara-s vilno vpisani v imenik, a I Dnevne vesti. — Za pleo je ni! Snoči nas je ćr-:avno pravdništvo zopet enkrat pre-^netilo. Konfisciralo nam je list in . v kateri je dobe-■ ^*.-., ;;^.w«*/. ^.anek. ki je izšel v nekonfisciranem »Allđeutsches Tag-biait dne 22. t. m. To je gotovo iz-Jno presenečenje in zdaj si belimo _ . e, s čim smo si to prijaznost dr-avnega pravdništva zaslužili, kajti .a bi bilo v Ljubljani prepovedano pokazati kar je sme! >Alldeutsches T-^blatt* na Dunaju povedati. to am ne gre v glavo. Zaradi tega se orno proti tej konfiskaciji prav nergično pritoz'!". — »Republike in njihova senca« e naslov članku, ki ga je priobčil •adnji >DomolfutK. Clanek govori o ■narhijah in republikah s poseb-, ozirom na volirve v Združenih aržavah ameriških. V članku je en 7 stavek. ki je vreden, da se nanj ~mo. »Domoljub* prav;, da v \meriki »ko je iz voljen predsedmk, mora nafpref plaćati svoje pristade, agitatorje in prijatelje, četudi na škodo javnega btagra.« »Domoljub« orda misli, da se to z?codi samo v epublikah, a m| k pogleda, kako tieia klerikalna većina v kranjskem dež. odboru, pa se ho za glavo prije-mal, videč, da gre ma Ione ves (ležerni denar za stvari, ki nimajo po-mena za deželo, nego samo za pristaše, agitatorje in prijatelje kleri-alne stranke; temu zidalo hlev, onemu dajo subvencijo, onemu vrže-o v drugi obliki kaj denarja. Naj bo Domoljuba konsekventen in naj -voje brake malo poduči o korupciji cnkalne stranke na Kranjskem. da ne bo preveč strah ameriških raz-mer. - Zakaj sura itf rtrapri bolski nadzoraft JaoežJč v poko)? Te dni *e je zvedcio z Dunaja, da okrajni olski nadzornik za kranjski okraj g. ianko JanežiČ prostovoljno odloži svojo službo ter se vrne na svoje nekdanic mesto na Uuhljanskem uči-refjiičU- Ugibalo se ie razno, zakaj ie rnoi stoTil ta korak. Oosp. Janežič r»ač ni ime! takega etastičnega zna-;aia, kakor sta ga pokazala tovar?ša laberšek ki Stiasnv. Onustla se inu «e poKtičrra deinoralfzaciia, ki fe uvaja viadaioća stranka v $o|stvo. ^ivel Ie le za svoj poklič. Ko je pred teti rrnnala SlomškariSa ma Bre7je. ie učitelj Jaklič taknrekoč ukazai, sf udeleftti konkordatske tlake A g. Janežič je ostal značaj. Od takrat je I detoval proti alemu ves zabrbmi kle-I ritaku aparat, da se le gos^ nadzor- niku začelo gabiti- Nagibi pa so bili še drugi. Nckaj koritarjev se je sploh prodalo s pogojem, da postaneio nad-zorniki. To so bili taki, ki so že ob prodaji sedeli na ugodnih mestih. — iMed aspiranti je prvi šišenski nad-učiteli jeguljasti Lavtižar. Ta ima že dve leti zagotovilo. da dobi prvo iz-praznjeno službo okrajnega šolskega nadzornika Toda treba je bilo napornih spletk, da se mu sedaj želja izpolni. O njegovi strokovni sposobnosti pa naj rx>roča učiteljsko glasilo. — Rekurz zaradi obč. volitev v Slavini. Porocalo se je svoj čas o vo-litvah v občini Slavina, ter je ta-kratni dopisnik tuđi pisal, da so kle-rikaici vložili rekurz in da je tišti rekurz tako skrpucalo, da bi se ga vsak učenec ljudske sole sramoval, ce bi se trdilo, da ga je on napravi!. Ta dopisnik gotovo ni bil veščak v rekurzih, drugače bi kaj takega ne mogel poročati, ker da je rekurz silno modro sestavljen je dokaz tof da ga tako študirani gospodje, Kakor so pri c. kr. dežlni vladi, ne morejo ce-lih šest mesecev resiti. To vendar ne more nihče trditi, da bi bili pri c. kr. deželni vladi tako zabiti, da bi navadnega rekurza ne mogli resiti v šestih mesecih. temveč rekurz je tako kunšten. da ga morajo dan na dan že celih šest mesecev Studirati, da bodo zamogli reci: ^Pojdi k iz-voljenim« ali pa zavržen si na ve-ke«. Upajmo, da seUaj, ko bode pute-kel čas kislih kumaric, bode temperatura ugodnejšu, da se bode lahko ta imenitni rekurz rešil. Vederemn! — Dalmatinci \n naši klerikalci. Hrvaški poslanec dr. Tresić-Pavri-čić priobčuje v zadrskem ^Narod-nem Listu ^ clanek, v katerem piše me:' -»-"^*^- S^lanec) nravi. da sem tuđi jaz nek*>č no<;il .^ ' ' v jarem. češ da em se r:, ....,„. , niim v neki širši supini. Spoštovanemu gosp. uredm^u od-^ovariam, da v oni dobi tud? >n. na-}-'-'■-': sp v isti skupini, ni rv.sil ^u-evega jarma. Resnici na ljubo moram namreč priznati, da je bil častiti Prodan v onem času. ko smo biii še v nekih stikih s Susteršičevim klabom. vedno v nasprotiu s Suster-štčevimi nazori, prav tako kakor jaz, in da je vedno glasoval tako kakor većina *Zx ezc iužnih Slovanov* in sicer proti ?4isteršičevim predloškom. Toda od takrat se je Marko poturčil in ne more najti sameea sebe, odkar ga je njegov vodja Dulibić sneljal v Susteršičev hlev.« -+- fmenovanic. ViŠii pisarniški oftcifal Fran S t e n t a v Radovijici je imenovan za pisarniškega ravnatelja pri dcžeinem sodišču v Ljubljani. — Cvetlični dan 1912. Zaved-r^i^i kraji so že začeli s pripravami za slovenski cvetfični dan. Zadnja se ie včeraj priglasila Kranjska gora, ki priredi dne 1. septembra cvetličnl dan. Naj vsi kraji slede v naikrajšem časn. Za ljubljanski cvetltčni dan se \TŠe najobsežneiše priprave. PHčet-kofn ^ertefnhra se namerava sklica-ti prvi damski sestanek, da se dolo-čik> načelnice cvctliČnih okrožij in se urede vse podrobnosti, Zvečer. dne 15. septembra po cvetHČnem diievu ; se bo vršil v Ijubijanskem »Narod- nem dmnu« ples na čast prodajal- kam cvetk. — LetrvSnM vseslovenskt i cvetlični dan se vrši — kakor znano : — y prkJ »Branibora". družbe sv. . Cfrila in Metoda, '►Slov. sokolske : 7ve7f* tu /Rndogoia*. — »Difaifco pođporno dru tos posetoo zamartnu pri Litiji 100 K, ljudski kuhinji za dijake 50 K, »Domovini« 50 K. — Bodi bla-gemu darovalcu ohranjen hvaležen spomin! — Umrla ie v nekem sanatoriju v Solnogradu soproga ministerijalne-ga tajnika dr. Heinza — gosr llona Heinz, rojena Klemenčič. P<>-kojnico prepeljeio v Ljubljano in bo pogreb v porscdcljek s kolodvora. —- Slovensko narodno ženstvo vedno in povsod vrši svojo narodno do4žnost. In premno^ri uspehi. ki smo jih Slovenci dosegli na kulturnem, socijalnem, pa tuđi političnem polju, so skoro predvsem zasluga našega delavrtega narodnega ženstva. In vsekakor bi bili ti uspehi še lepši in se mogočnejši, če bi imelo naše narodno ženstvo po šimi slovenski domovini medseboj stik. Dozdaj se je tak stik vedno pogrešal. To vrzel pa zdaj izpopolnjuje plašilo slovenskega ženstva, »Slovenska 2ena . In vsa-ka. v resnici narodno čuteča slovenska žena smatra za svojo dolžnost, da je naročena na ^Slovensko Ženo«. — 1. tečaf za krofenie in izdelo-vaoje perila, katerega priredi tukajš-nji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem- se bo vršil rta -Slovenski trgovski soli« v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Otvori se v ponede-ljek 26. t. m. ob 9. dopoldne. Eventualne prijave se sprejmejo po mož-nosti tuđi še ob otvoritvi tečaja. — Prvotni porotniški imenik za leto 1913, V mestnem zglaševamem uradu bo od torka, dne 27. t. m. sko-zi osem dni ob običajnih uradnih urah javno razgrnjen prvotni porotniški imenik za leto 1913, kjer se tuđi lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi. Porotniške obveznosti so oproščeni: vsi tišti, ki so že nrestopili f»o. leto svoje dohe. za vedno. lTdje deželnih zborov. držav-netra zbora in delegaeij za čas zbo-rovanja. Osebe, ki nišo v deianjski sin /bi, pa so podvržene vojni dolž-no^ti, za čas, ko so poklicane k vo-jaški službi. Osebe v službi cesar-skega dvora, javni profesorji in uči-telii. zdravniki in ranocelniki in tako tuđi lekarnarii. ako uradni ali občin-ski predstojnik za nje potrdi. da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto. Vsak, kdor je zadostil preje temu pozivu v enem porotniškem razdobii, do konca prvega prihodnjega kole-darskega leta. — Skoro nikdar se ne strinjajo Ijudje v kaki stvari. Vsak ima o nji drugačne misli. So pa vendar stvari, o katerih so vsi Ijudie ene misli. Med te spada brezetvomno Koiinska kav-na primes, o kateri vse slovenske Kospodinje brez razlike enega same-%d mnenja: da je najboljši kavni pri-datek. To izpričuje veliko število priznalnih dopisov, ki jih Koiinska tovarna dan za dnevom dobiva iz vseh krajev od slovenskih gospodinj. V teh dopisih slovenske gospodin je ne hvalijo samo nedosežno izvrstne kakovosti Kolinske kavne primesi, tenjveč rudi z veseljem poudarjajo, da je Koiinska kavna priines pristno domaće blago, kar jo pri njih še prav posebno priporoča. Zgodba o kuplanu in krompirju. Na Ijju kaplanuje mož, ki sliši na ime Golmajer. Kaplan sicer strastno so-vrazi naprednjake, kar ga pa čisto nič ne ovira, da bi ne fiodil po biro tuđi k sovraženim liberalcem. Neke-%'d lepeza dne je prišel po biro tuđi k nekemu naprednomu posestniku v l$ko vas. Dobil je vsega, več kakor rmi pristoja. Toda še mu ni bilo do-vrHj, zahteval ]e Se krompirja, Posestnik mu je rekel: »če se ne boste v politiko mešali, pa si ga naložite, kolikor ga boCcte.« Ko je kaplan to obijubil, je šel v posestnikovo klet ter si nabasal krompirja, kolikor ga je hotel. Toda kaplan ni ostal mož beseda. Mešal se je v politiko in de-lal zdražbo kakor preje. Pa je prišel posestnik iz Iške vaši ter zahteval krompir nazaj, ker kaplan ni ostal mož beseda, da se radi krompirja ne bo mešal v politiko. Sedaj je bil ogenj v strehi. Kaplan se je jei rotiti, da se bo posestniku maščeval in da ga bo spravil v luknjo, a krompirja pa vendarle ni dal nazaj. In izpolnil je svojo grožnjo: dvakrat je ovadil posestnika zaradi volitev državnemu pravdniku, toda obakrat je pogorel. Sedaj ima sicer še krompir, a ima tuđi — blamažo. To je zgodba o krorripirju, politiki in kaptanu. V občinski seji z dne 17. t. m. sta bila imenovana častnim občanom novomeške občine za svoje zasluge gosp. dr. Albin P o z n i k, notar, in gosp. Seb. E 1 b e r t, prost v Novem mestu. V četrtek zvečer iima je priredila novomeška garda z ognjegasci in godbo veliko bakljado, katero je malo motilo neugodno, deževno vreme. Tretje porotno zasetianje pri c. kr. okrožni sodniji v Novem mestu. V ponedeljek, dne ^6. avgusta 1912 se prične tretje porotno zasedanje pred okrožno sodnijo v Novem mestu, in sicer v sledečem sporedu: V ponedeljek, dne 26. avgusta Janez Brulc hudodelstvo uboja; dne 27. avgusta, v torek. France Zore hudodelstvo uboja in Jože Stine. hudodelstvo uboja; v sredo, dne 28. avgusta Makso Erhardt, hudodelstvo posku-šcnega umora in Pišek Franc, hudodelstvo težke telesne poškodbe: v četrtek, dne 29. avgusta Janez H6-. hiidocc!st\o uboia; v pe-tek, dne 30. avgusta Dulc in tovariši radi hudodelstva uboja; v soboto, dne 31. avgusta Avgust Kopitar radi hudodelstva posilstv?? in umora in Mina Hudoklin radi hudodelstva tat-vine: v ponedeljek. dne 2. septembra Karei Supin in kanonik Žlogar, radi pregreška zoper varnost časti. Ta dva bi bil imel zagovarjati dr. Pegan. Ker pa se je ponesrečil dr. Pegan, ju bo zagovarjal dr. Božidar Vodušek S tem bo menda končano to izvanredno dolgo porotno zaseda-nje v Novem mestu. V četrtek ie bit v Kandiji semeni, ki se je precej dobro obnesel. Po-poldne je peljal hlapec grajščaka Oorjanija iž Zgornie Kandije težko obložen voz oglja po cesti, ki je bila še polna ljudstva. Raditega in zaradi slabe zavore pa ni mogel hapec na precej položnem klancu takoj kreniti na most in sta konja trčila z vozom v veliko sipo trgovine gosp. Kaste-lica, jo razbila in zadobila težke rane na prsih in nogah. katere jima je ob-vezal kandijski župan gosp. Zure. ker je bil višii živinodravnik gosp. Skale na počitnicah in se je sele z večernim vlakom vrnil v mesto. S tira ie skočila lokomotiva, ko je strojevodja premikal tovorni vlak na koncu proge na novomeški postaji nad Krko. Po dveurnem naporu se je železniškim delavcem posreči-lo, da so lokomotivo nepoškodovano spravili na tir. Le slučaju in ugodne-mu ovinku se je zahvaliti, da ni zdrknila lokomotiva na desno stran in se zvrnila čez strmi klanec v Krko. Sploh je mali odeepek od postaje do konca proge dokaj prekratek za premikanje vlakov ob večjem prometu. Marinarice na božji poti na Ča-težu. Pne 21. avgusta 1912 je šio ka-kih 100 Marijinih deklet, ki jih zmer-jajo z »devicami< rta Catež - Zaplaz na nožjo pot. Z vlakom ob pol 5. so se pripeljale v Novo mesto nazaj. — Splošno se je opažalo dvoje: Prvič, da se duhovniki - voditelji sramujejo tega deviškega surogata, kajti sli so po drugih potih, največ po bližnjicah, skozi Novo mesto, da ni bilo treba iti v drusčini teh srpanovih devic. Prugič, da so se bolje oblečene ženske sramovale modrega traka s sve-tinjico in so — upoštevaioč dane raz-mere — že pred vhodom v mesto snele ta znak devištva. — Marmarice s s\rojimi kolovodji so napravile vtisk arrnade, ko se je umakni-la čez reko Bere^ino. Poskušeno posHstvo. Pri gradbi belokranjske železnice v Lazih dela tuđi 251etni v Škarjah na Hrvaškem rojeni Bude Curčič. ki mu pravilo po domaće »Škilic«. Fhie 11. avgusta t. 1. nekako po 6. zvečer je šla 441etna vdova Ana Senica iz Uršnih sel na svoj dom v Dobindol. Ni pa še prišla en kilometer od Uršnihsel, kar pribiti za njo Bude Curčič, jo prehiti, pa se obrne, ko je bil 10 korakov pred njo, proti njej nazaj. Na obrazu mu je Ana Senica čitala nečisto mi-sel in ga vprašala, kaj da hoče. Po-vedal ji je ođkritosrčno v neizbranih besedah, da jo hoče posiliti- Tedaj jo je žc popadel in jo vrgel na tla in za-čcl daviti za vrat. Postavila se mu je krepko v bran in se mu izvila iz rok. SkoČia je pokoncu in začela kKcatt na pomoč. Tedaj se je vendar le zbal ljudi in je pobegnil. Orožništvo ga je na ovadbo Ane Senica aretiralo. O božiepotnfkfh. PSe se nam: »Slovenski Narod« je po resnici po-ročal ncljubo dejstvo kupčkanja na božjih potih. Ne vemo, Čemu se »Slo-venec« radi tega jezi, ko je to vendar vobče znano. Med Slovenci je obče znan pregovor, da po vsaki ve-čji božji poti dežuje, da se sperejo kupčki, natreseni tako na gosto okrog božjepotnih cerkva, da ni mo-goče nikamor stopiti. Ta pregovor je poznan na Sv. ViŠarijh, na Sv. Gori, na Kumu, v Vinici in na Catežu. Kakor v potrdilo je spiral dež dne 22-avgusta ves dan požjo pot Catež-Za-plaz, ker so bile prejšnji dan marinarice na nji. — Doživel sem pa še sam slučaj, da sem stopil v cerkvi sami na — mehko. In taki ljudje bodo od-jemalci elektrike?! Zakonsko življenje v čisto kleri-kalnem kraju. France Prime je posestnik v Koroški vaši nad Novim mestom, kjer je vse do mozga klerikalno. Prime pa ima Še nekako vo-dilno vlogo, zato je navajen, da ga vse posluša. Edina izjema med po-slušnimi je menda njegova žena, kt je mnenia, nai mož njo posluša. Radi teh diametralno nasprotujočih si na-ziranj sta si z ženo vedno v laseh. Dne 11. avgusta t. 1. je šla žena v hlev, da bi krave pomolzla. Za nio je prišel njen mož, jo sunil s stola - tri-nožnika, da se mu je žena žvalila pod kravo in jo je še s stolom parkrat prav čvrsto loputnil po glavi, da je obležala pod kravo s krvavo glavo in nezavestna. Morali so jo oddati v žensko bolnišnico v Novo mesto, ker ima baje prebito lobanjo. Zagoneten detomor. Iz Begunj na Gorenjskem nam poročajo: Pre-tečeni teden so prišli v tukajšnji ženski kaznilnici na sled zagonetnemu detomoru. Neka kaznjenka, ki je bila oil novega leta v kaznilnici radi de-tomora zaprta, je v kaznilnici porodila, svojega novorejenčka, strgala na kose ter ga skrila. Temu dejanju so prišli na sled sele po preteku ene-ga tedna, ko je pričelo smrdeti raztr-gano telesce. — To ie nadzorstvo! Vojaški nabor za okraj Radov-liiskl se je vršil dne 21., 22. in 23. t m. v Radovijici. Poklicanih je bilo 544 nabornikov, a izvoljenih 108, ali v odstotkih 19*85. Iz Lesec na Gorenjskem. V ne-deljo dne 2r>, t. m. priredi tu na va-iah se nahajajoči c. kr. dragonski re-giment št. 5. dirko, ki obeta biti prav zanimiva. Ljubitelje konjskih dirk opozarjamo na to dirko, ki se prične ob 3. uri popoldne na »Gmajni«, v Lescah. JVUnister dr. Trnka se je povmil na Bled in ostane tamkaj do prihodnjega tedna. Verska blaznosL Morilko Nežo Burjo, ki je pretečeno nedeljo umorila svoje štiri otročice, so našli doma na skednju pri najbolisi volji. Žena prizna vse. Umorila je svoje štiri otročice pač zgolj iz verskega fanatizma ali lepše rečeno iz verske blaznosti. Morilka pravi, da je umorila svoje otroke zato, da bodo zve-ličani, kajti svet je dandanes tako po-kvarjen, da še solnee ne sije več tako, kakor je sijalo pred leti ... Morilko so odpeljali v preiskovalni zapor v Radovljico. — Dodatno k temu nam še poročajo: Ko je morilka sto-rila svoje strašno dejanje, se je pre-oblekla, krvavo obleko skrila na ske-denj za »špirovec«, nož, popolnoma očisčen, položila na svoj stari prostor, vzela lonec vode in hleb kruha ter odšla na skedenj. Pretečeni teden je bila na Brezjah na božji poti. Bfk umoril pastirja. Pri posestniku Francetu Valantu, po domaće »Markotu« v Bodeščah pri Bledu je služil za pastirja 68letni Janez Pirh. V ponedeljek je gnal imenovani pastir govejo živino, med njimi tuđi čisto krotkega bika, tega gospodar-ja na pašo. Bik je pastirja napadel kmalu na to na paši ter ga tako strahovito zdelal z rogmi in nogami, da na ubogem pastkju ni ostalo niti krpe obleke. Jeseniški glasovL Kapian Ivan Šešek je samo nekaj mesecev služ-boval na Jesenicah. Bil je miren in značajen duhovnik, kakor jih je prav malo na Kranjskem. Ker se ni hotel vtikati v jeseniško polkiko, še manj pa hinavščino igrati v takozvanemu katoliškemu delavskemu društvu na Savi, sta začela proti njemu ruvati župnik Skubi in kaplan Kogej. Vsled tega je bil Šešek prestavljen v Ko-čevje. Šešek je bil velik prijatelj šol-ske mladine in radi tega se tuđi mi od njega prav presrčno postavljamo in mu zakličemo le tako naprej, mirno in značajno! — Rogovileža Ma-tija Žbontarja, kaplana s Koroške Bele, smo dobili za namestnika g. Šeška na Jesenice. Žbontarja mi prav nič ne pozdravljamo in mu samo tiho na uho povemo in ko bo prvič v tovarniški cerkvi na Savi rogovilil, kakor je to običajno na Koroški Beli delal, mu bodemo brez bengalične razsvetljave posvetili! — VoWti. Pešpoik vitez MHde št. 17. se ie dne 17. in 18. t m. nahajal na Jesenicah, deloina na Savi. V nede-lio 18. t m. so imeli voiaki na pro- Stran 6.■ . .^------------- '^ '/^.':>^-'-' Tr'—""^^T" SLOVENSKI NAROD. ~ 193 Stev. stem maso in parado. Predvečer je bil mirozov, pri kateri priliki je svirala vojaska gođba in napravila podoknico tovaFniŠkemu u radnik u Luckmanmi in na* natelju Trappe-niFt? — Krojač in župan Ćebulj je bil 13. t. m. kakor je že »Narod« pri-občil v scdtno radi njegovega dolge-ga jezika kaznovan. Po rimski maniri je pa sedaj on ovadil soproga tožiteljice Janeza Višnjeviča radi — hudodelstva po § 122. k. z.! Ker je ta ovadba sama lumparija, bodemo po obravnavi o tej stvari več govorili. Čebulj hoče po vsi sili Lampeta in Regana prekositi, a se bode mali kpojaoek prokleto spekel, ker za njega še tuđi § 209. k. z. veija! —! in obencm za njegovoga prcljubljencc:a poltcaja! — I. katoiiski delavski kon-sum se še vedno pridno peča z vino- in žganjetočom akoravno nima za to prav nobene koncesije. GostUničarji so že pred enim letom pri c. kr. deželni vladi radi tega pri-tožili, a vse zarnan! Mi smo sedaj tega mnenja, da smejo klerikalci na Jesenicah vse pocenjati. kar se jim izljubi, tuđi brez policijske ure vse noči v delavskem domu na Savi po-pivati! Saj nas gospodje v Radov-Hici samo takrat vidijo, kadar je potreba davke p'ačevati! — Novo sod-nijo smo dobili na Savo. SoJnika sta občinska duševna reveža Peter Rozman. tovarniški delavec, in zidarski mojster M. Regovc. Pred kratkem sta sodila našega sornišije-nika U. R. radi prestopka po § 411. k. z., ker ništa bila oba zmožna tej nalogi. je potem sodnik v Kranjski gori odmeril toženemu U. R. 10 K globe, pa še to samo. ker je to za-hteval jeseniški pravnik Skunic. — Tovar.ia oziroira Msrtiinno poći ^c že seliio v Škedenj kraj Trsta. Za enkrat jo je moralo odkuriti 60 de-lavcev v Škedenj. kjer postavljalo nove peči in valjavnice. V teku ene-ga leta, ko bodo priprave gotove, odpotuje 600 delavcev s Save. V Skcdnju so delavci mnogo boljšc plaćani, nego na Savi in radi tega tuđi skoraj vsak naš rojak Savo ze-Io rad zapusti. Minister v Ljubljani. Včeraj je bil minister dr. Trnka v Ljubljani in je oblskal kavarno ?>PreŠ€ren -. Z Jesenic nam poročajo: Zadnje dneve tega tedna je pritisnil prav občutljiv mraz po Gorenjskem. Po-sledice tega mraza se čmijo. V pe-tek 23. t. m. so nas zapustile prve la-stovice. Kar nas je še bolj presenetilo »e to. da smo opazili ravno te dni ćele jate brinovk in drozgov po naših do-bravah. Nedvombeno, dobri oznanje-valci zgodnje zime. V nedeHo dne 25. t. m. popoldne vsi v Mateofo vas. Veselica bode v Dravem pomenu besede veselica. Skrbljeno je za razvedrilo starim in mladim, največji razvajenec bo rašel kaj zasc. Muzej, menežarija, mačka v mehu. korijandoli bitka, ples itd.. to vse za nameček bogatemu spore-du petja. tamburanja pevskega društva >Trst<, ter čarobne igre v petih slikah. Kinematograf Ideal. Zadnja večerna predstava ob S/2. uri s po-poinim spo redom. Spored za soboto 24., nedeijo 25. in ponederjek 26. av-gusta 1912: 1. V kavkaskih gersh. (Koloriran naravni posnetek.) 2. Če te k'iče liubezen. Avguštin. (Veleko-mično.) 3. Oči. (Drama.) 4. Fric se oblači sam. (Igra mali Fric Abčlard.) r>. Crna mačka. (Senzacijska nravna drama v 2 dejanjih. Vitaskooefilm Co.) — Samo zvečer. 6. Moric sarr.o-tari. fVelekomJčna učinkovitost s Pr inčem.) Preselitve v Ljubljani. V zadnjem preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 426 rodbin ozir. strank s približno 1600 osebami. Iz mesta se je izselilo 17 strank, nanovo rriselilo pa 25 družin. Nekateri go-spodarji so zopet stanarino zvišali. Malih in srednjih stanovanj še vedno primanjkuje. število velikih stanovanj pa sedanjim razmeram zado-šča. Cvetlični lonec je predvčerajš-njem dopoldne padel z nekega okna Pcd Trančo in k sreći kfiub živahne-mu prometu nikogar zadeL — Lepo in priporočljivo je, da okrase stranke svoja okna s cvetlicami. a te naj vedno tako pritrdijo. da ni nevarno-sii za pešce. Istotako naj stranke svoje sve Ilice zalivajo tako, da ne bode voda tekla na ulico, kar se je že marsikje zgodilo. Tatvim. Delavec Andrej Černa-goj iz Pu I ja se je vsedel danes opol-nrči pred južnim kolodvorom na iz-vosčkov voz, položi! kovčeg z oble-ko poleg sebe in zaspal. Potem je v spanju vstal in šel v Kolodvorsko itJico. odkoder se je kmalu novrnil mzaj. a mu je bil med tem časom tiekdo kovčeg že odnesel. Mladi zlikovci. V torck je zlezlo več mladih fantaliiiov na streho mestne barake ob Rakovi jelši, kjer so napravili v strehi luknjo in zlezli skozi to v barake, iz katere so odne-sh čuvaju v Mestnem logu dve 20 K vredni pasti. KaramboL Včeraj je posestnik Ignacij Grobar sedeč na vozu ustavil na Dunajski cesti tik proge električne železnice, ne da bi držal vaje-ti. Ko pridrdra električni voz, sta konja sunila nazaj, vsied česar je električni voz zadel v Groharjev voz. pri katerem je zlomil zadnjo os ter mu raztrgai dve z brinjem napolnjeni vreči. Delavsko gibanje. Včeraj se je z juznega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 50 Macedoncev in Bolgarov, 15 Mrvatov in 10 Slovencev, 10 Hrva-tov je prišlo pa nazaj. ^ lzgubiia je sluzkinja Ana Koma-tarjeva bel otroški površnik. — Po-debarica Ela Kendova je izgubila zlato /ensko uro. Priloga. Naročnikorn na deželi smo danes priložili prospekt firme Prokop Skorkovsky & sin, izvozna liisa za rnoško in damsko oblačilno blago v Humpolcu na Ceškem. Ta firma je znana za jako ceno, solidno in zrnožno nakupno hišo, zato bodi vsem cenjenim bralcem toplo pripo-ročeno, naj se ob potrebi blaga z za-upaniem obračajo nanjo in po priloženi dopisnici zahtevajo vzorce. Če nimate priloge, pa se obrnite naravr-nost na gorejšnjo firmo. Kavama Vo«pern?k se je preselila na Sv. Jakobu trg v Virantovo hišo. Koncert dunajskega damskega clitne^a orkestra je danes in vsak dan zvečer v kavarni »Central«, Sv. Petra nasip. Bazne stvori. * Cuden samomor. Zidarski de-U"*Vv- Jancz Holzapfel \ r^\oravski Ostravi je na originalen način izvr-šil samomor. Privezal je psa buldoga naše ter skočil skupaj ž njim v neki ribn?k. * Velika nesreća v cirkusu. Iz Novegra Vorka poročajo: V cirkusu Kins:lin2 brothers je med predstavo nastal ogenj. Občir.stvo je drlo proti izhoćom. Pri tem so podrli več sto ljudi ter jih pohodili. Mnogo oseb je težko ranjenih. * Mož v ženski obleki. Kakor smo že včeraj poročaii. so v Berlinu aretirali dve dami. od katerih so eno smatrail za preoblečenejra defrav-danta Briininga. Kakor se je izkaza-!o. je bila ena izmed >dam<< neki perverzni mož. ki je z dovoljeniem svoje žene nosil žensko obleko. Ko se je stvar pojasnilo, so ju iznustil'. * Atentator na italijanskega kralja. V drugi polovici nreseca septembra se vrši proces proti Antonin d' Alba. ki ie napade! italijanskesra kralja. Predpreiskava je dognala, da atentator nima sokrivcev in tako bo Antonio d* Alba sam stal pred sodi-ščem. Ker d* Alba, ko je izvršil napadaše ni bil star 21 let.tedaj ne more več dobiti nego 2r> let ječe. * Grozna smrt. Iz Reirnsa poročajo: Dvajsetletnega ogrskega sli-karja Belo Iiamschelja so našli po-noči na strehi nekega železniškega voza z razbito glavo Vlak je priha-]r>! iz Pariza. Nesrečnik je naibrže zađe! z glavo ob k::k most ali predor. Pri mrtvecu so dobili pismo, v katerem pravi, da i« hotel pes priti v Ntmlijo. ker je bil popolnoma brez sredstev. * Upori ruskih mornariev. Vos-sisc'ne Zeitun'{ poroča iz Pctrf»grada, da so nemiri med mornarji . Cr-nem rmrju velikega obscga. \ zadnjih drseh so v Sebastopolu aretirali več sto mornarjev. kar pa ni iog!o nreprečiti upora. O uporu mornari-ško ministrstvo popolnoma molči. Časopisi se ne upajo o tem pisati, na-vzlic temu. da so uredništva dobila poročila od privatne strani. * Grozen čin piianca. !z Kralo-\ ega Dvora nad Labo poročajo: Pređvčeratšnjim se ie sprl delavec Pavličke. ki je notoričen pijanec. s svojo ženo ter jo večkrat sunil z nožem. Žena je z otroci zbe/ala na ske-denj in se tam skrila v slami. Povlič-ke je zažgal slamo. Ko je žena začela klicati na nomoč. so prihiteli sose-di ter resili ženo, ki je bila že zelo opečena. Pavličkega so zaprli. Prosveta. — Počitniški tečaj »Slovenske Šol«ke Matice« v Ljubljani od 26. av-gusta do 7. septembra 1912. 1. Predavanja. A. Filozofija in pedagogika- a) Estetika — kritika — naivnost, (6 ur. Ravnatelj dr. Josip Tominšek.) b) Psihologija izpovedi s posebnim ozirom na otroka. (6 ur. Prof. dr. Karei O z v a 1 d.) c) Značajnost in značajna vzgoja. (6 ur. Ravnatelj Henrik S c h r e i n e r.) B. Slovenščina. a) 1. Ljudska etimologija. 2, Tujke in iz-posojenke. 3- Zgodovinski razvoj v pomenu besed. 4. Besedne skupine. 5. Jugoslovanski jezik i in dialekti. 6. Rekonstrukcija stare jšega jezikov-nega stanja iz sedanjih oblik in gln-sov. (6 ur. Prof. dr. Ft. i 1 e š i č.) b) O ustanovitvi slovenskega pripoved-nega slovstva: 1. Za četki. 2. Levstik in Glasnikovi novelisti. 3. Poizkusi slovenskega epa- 4. Jurčič. 5. Stritar in »Zvonovi^ novelisti. (6 ur. Prof. Ivan Grafenauer.) C. Prirodo-slovje. a) 1. Kako prebavljamo naj-važnejsa živila (s kemijskimi poizkusi.) 2. Življenje v domaći mlaki (biološko predavanje s projekcijami in slikami pod drobnogledom.) 3. O mravljah. 4. O praživaiih, ki povzro-čaio nalezljive bolezni. (6 ur. Prof. dr. Leopold Poljanec.) b) 1 2i-val — rastlina (z demonstracijama objektov in slik). 2. Pregled rastlin-skega sistema (s poizkusi in demon-stracijami slik). 3. Na rastlinskem cvetju (z denionstracijami živih rast-lin, modelov in slik). 4. Pogled v bo-taniški vrt in prirodopisni oddelek deželnega muzeja. 5. Naše kace. (6 ur. Prof. dr. Gv. S a j o v i c.) Č. Pri-rodoslovje. 1. Spektralna analiza. 2. Novi žarki in brezžični brzojav. 3. Visoke in nizke temperature v moderni tehniki. 4. Molekuli in atomi. 5. Naše osolnčje. * 6. Kako je zgrajeno naše vesoljstvo. (6 ur. Prof. dr. Pa-vel G r o š e I j.) D. Kemija in mineralogija. Izbrana poglavja. (6 ur. Prof. Alfonz Vale s) tL Matematika. 1. Logaritmi. 2. Neskončne vrste. 3. Obrestno - obrestni in rentni račun. (6 ur. Prof. Luka L a v t a rJ — Predavanja se vrše v mestnem dekli-škem liceju. F. Poučni izleti. Telefanslio in brzojavna perožila. Pododsek za socijalno zavaro-vanje. Dunaj, 24. av gusta. Pododsek za socijalno zavarovanje se snide dne 7. seDteinbra. dočim pa se plenum od-svka sestane dne 26. septembra, ne pa kakor so prvotno poročaii dne 15. septembra. Grof Berchtold na rumunskem dvoru. Diinaji, 24. avgiista. Minister zu-ni.iijih zadevr (j:rof Berchtold odpotu-je danes v spremstvu svoje soproge in legacijske^a svetnika grofa Hovo-sa v Sinajo, kjsr se sedaj mudi ru-munski dvor. Grof Berchtold in so-i:roga bodeta kot gosta rumunskega kralja stanovala na gradu Pelesu. Bi?k?rešt, 24. avgusta. Današnji jittranii listi v daljših uvodnih Član-kih toplo pozdravljajo avstriiskega zunanjega ministra Berchtolda in niegovo soprogo in sekcijskega na-Čcmika grofa lio\ osa, ki so prišli v rosetc na rumunski dvor. Ravnate!« dvornega gledališča umri. Dunaj, 24. avgusta. Danes zju-traj ob 3. uri 25 minut ie umri ravnatelj dvornega giedališča Aibrecht pl. Berger. Nesreća na izletu. Dunaj, 24. avgusta. Hči nižjeav-strijskega narnestnika haronica Bie-nerthova se je poncsrečila na izletu s kolesom in si je zlomila nogo. Nov ohčinski volilni red za Trident. Trident. 24. avgusta. Mestni svet v Tridentu je sprejel z veliko večino nov občinski vojni red. glasom ka-torega naraste število volilcev za 350C). Otlnrava kofnisarijata na Hrvaškem. Budimpešta. 24. avgusta. >Az Ujs;:^f« list. ki je v ozki zvezi z zbor-ničr.iin predsednikoni grofom Ti-szom poroča. da se že prihodnje dni odT Tavi komisarijat na Hrvaškem in /nptt imenuje ustavno odgovorni ban, Olienem se odpravi Izjemno stanje, uvede zonet tiskovna svoboda: ter razpišejo saborske volitve. Cuvai ostane haje še nekaj časa na čelu nove vlade kot novoimenovani ban. Demisija ogrsketsa naučnega ministra. Budimpešta, 24. avgusta. Kakor roroča soc. demokratični list Nep-sava- je podal naučni minister 7Jchy demisijo, ker se ne strinja s tem, da ie udrla policija v parlamentarne prostore. Cesar pa demisije ni spre-jcl. V zadnjem ogrskem ministrskem svetu je govori! tuđi naučni minister grof Zichv, ter oštro govoril proti ministrskemu predsedniku dr. Luka-csu in proti njegovemu poročilu vo-lilcem.Orof Zichv je ostr;> protestiral proti politiki ministrskega predsed-nika. Justh o politični situaciji na Ogrskem. Budimpešta. 24. avgusta. List v \z. f!st c priobčuje k sedanjemu po-'•ijnemu položaju na Ogrskem sle-Ječo Justhovo izjavo: f^i ^gremo s •-'■Ino modK> lopet v boj. Ce misli \ iada, da bo imela v jesenskezn zase-danju ugCKiocjšc stališče se motL Pt> polnoma rrkflučcno je, da bi ni s se-danjo vlado sklcnili mir. kakor Je tuai izkljnocpo vsako premirje, dokle r ne dffbfmo pontrvnSk uspehov. Volilne predlože mi ne moramo spre-jeti, ker je ta predloga taka kot jo predlaga ^vlada, za nas nespreiem-Ijiva. Lecar v roJaiakH. Mostar, 24- avgusta. V tukajšnjt vojašnici je izbruhnil legar. Dosedaj je obolelo 40 vojakov, 6 jih ie umrlo. Srbski kraievič JitHj obolel? ! Belgrad, 24. avgusta. Of i ci jalno še nepotrjen vesti iavljajo iz Pariza, da je kraljević Jurij težko oboiei. Crna šora in Turčija. Split, 24. avgusta. »Našemu Jedinstvu^ brzojavijajo s Cetinja: Položaj postaja vsak dan resnejši. Vsa Crna gora je pripravljena za vsak slučaj. A splošen glas je in splošno prepričanje prevladuje v masah, da je napočii čas, da se napravi konec turskim grozovitostim nad jadninii našimi brati. Po vesteh naših obmej-nih oblasti že dva dni neprestano be-že preko meje na naše ozemlje v Podgorico mase ljudstva iz Položaja, Šalja, Sosa, Hota in Kastrata. Beže pred turškimi nasilniki. Do sedaj je pribežalo v Crno goro okrog 3000 ljudi. Ni Crnogorca, ki bi si ne stavil vprašanja: Ali srne Crna gora še nadalje mirno gledati vse to, ali mora še nadalje nositi silno breme, da s svojimi sredstvi vzdržuje te nesreč-nike? V Berani so Turki poklali mnogo otrok in onečastili žene in dekle-ta. Učitelju Cukiću so ubili dva otroka. Dogodki na Turškem. — Revolucija v Albaniji in Makedoniji. Skoplje, 24. avgusta. Tu je zavladala velikanska draginja. Cena živil je štirikrat visja, kakor navad-no, in sicer vsied tega, ker živil sploh ni dobiti. Kmetje iz okolice nunireč že 14 dni ne prihajajo v me-sto vsed strahu pred Albanci. Solun, 24. avgusta. Sultan Mo-hamed V. je vse albanske prvake od-likoval z redom »Osmanije«. Vlada hoče s tem odlikovanjem vplivne Al-i .in '. \--r. '■ )■ '. /:i-l. \'>ckakor je samo na Turskem mogoče, da dobe odlikovanja uporniki. Carigrad, 24. avgusta. Turska vlada nainerava dovoliti kongres inladoturskega komiteia v začetku meseca septembra, in sicer v Carigradu, toda pod pogojem. da se kongres vrši javno in pod nadzorstvom vladnega komisarja. Vlada je kategorično ukazala, da mora pri Kopru-liiju zbranih 2000 Albancev nemudo-ma odriniti domov. Carigrad, 24. avgusta. Iz poučenih krogov prihaja vest, da dela vo-jaška liga z vsemi silami na to. da se tekom nekaterih dni vrže sedanji kabinet in se imenuje Kiamil paša za velikega vezirja. Carigrad, 24. avgusta. Vlada je dala po vojaških četah zasesti gorski prehod pri Kačani, da prepreci na-daljno prodiranje Albancev. Carigrad. 24. avgusta. Erzerum-ski vali poroča brzojavno, aa ima Rusija v Kavkazu koncentriranih 60.000 mož. Solun, 24. avgusta. Iz naizane-sljiveišcga vira se poroča. da albanska zadeva nikakor še ni končno ure-jena. Albanci počakajo še nekaj časa, da vidijo, ali hoče vlada izpolniti njihove želje. Če se to ne zgodi, se bo vstnja nadaljevala. Solun, 24. avgusta. 12 mož bro-ieča bolgarska vsta^ka roparska četa je napadla pri Gevgelvju 12 oseb in jih odpeljala s seboj. Kot odškod-nino za uietnikc zahtevajo 200 turskih funtov in 20 revolveriev. Solun, 24. avgusta. Neki vojaški oddelek se je spopadel z bolgarsko \staško četo in ie prišlo do boja. v katerem sta bila 2 Bolgara mrtva, 5 ranjenih, ostali so pobegnili. Italijansko - turska mirovna pogajanja. London. 24. avgusta. »Dailv Te-legraph < potriuje vesti o italnansko-turški mirovnih pogaianiih v Švici in pripominja. da se tialijanska vlada mnogo boli zanima za ta preganja-nja, kakor pa turska. Sploh se opaža pri turski vladi precejšnja rezervira-nost v ćeli zadevi. Kakor pa poroča ^Dail iMailc. se prično pogajanja sele prihodnje dni in ne v Svici, temveč v Parizu. Carigrad, 24. avgusta. Iz mero-dajnih krogov poročajo. da vest, po kateri bi bil turski poslanik v Londonu pooblaščen, da vodi predpri-prave za italijansko - turska mirovna pogajanja, ne odgovarja resnici. Turska vlada ie pooblastila samo se-natorja Azariana, ki spremlja turške-ga prestolonaslednika na njegovem potovanju z neko diskretno misijo. — Azarian stopi z italijanskimi poobla-ščenci v dogovor najbrže v Lausan-ni. Medtem vlada med Turčijo in Ita-lijo skoraj da popolno permirie. Rim, 24. avgusta. »Agenzia Ste-phani« poroča, da y Italiji še nič ne vedo o kaki zaupni misiji senatorja ,\zariana. Tuđi o vesteh, da bi prene-Iiala vsa, vsied vojne narasla na-sprotstva, so popolnoma neresnične. Milan, 24. avgusta. >Corriere della Sera« poroča iz Rima.da se vr-ne general Caneva koncem avgusta v Rim, kjer bo ime! važne konferen-ce z vojnim ministrom in s šefom ge-neralnega štaba. Obenem priđe v Rim tuđi Giolitti. Vest, da priđe general Ameglio iz Rodosa v Italijo na dopust in da prevzame nato vrhovno poveljstvo v Bengaziji, je popolnoma neresoiciia. Dunai, 24. avgusta. »Neue Freie Presse« poroča iz Pariza po informa-cijah nekega udeležnika pri italijan^, sko - turskih pogaianjih, da se name-rava Turčija odreci svoiih suvereni-tetnih pravic v Tripolitaniji in Cire-nejki proti visoki odškodnini, nominalno pa bo zopet zavzela Egejske otoke, ki dobe svojo lastno avtonorru no vlado pod garancijo velevlasti. Nikdar pa ne pridejo več Egejski oto- Crnogorsko - turski obmeini spor. Carigrad, 24. avgusta. Po brzo- I javnih poročilih, ki jih je dobila danes I turska vlada, ima Crna gora ob meji I koncentriranih 24.000 voiakov. I Požar v Carigradu. Carigrad, 24. avgusta. Danes po-noči je nastal v neposredni blizini avstro - ogrskega poslaništva požar, ki je do 11. zvečer vpepelil 20 lese-nih his. Ustanovite)} lista »Novoje Vremja« umri. Petrograd, 24. avgusta. Ustano-vitelj lista »Novoje Vremja« Suvorin je danes tukaj umrL Revolucija v ruski vojski. Petrogad, 24. argusta. Razun med Kronstaiom in Sebastopolom namerava ruska vlada tuđi nad ostaiimi vojnimi pristanišči razglasiti obsedno stanje. Preiskava je namreč dognala, da obstoji centralna revolucionarna organizacija, ki je imela na vseh ruskih vojnih ladjah sveje podružnice. Enako organizacijo je dognala preiskava tuđi v ka-detnici v Smolensku, kjer je pripadala večina vseh gojencev revolucijo-Tiarni organizaciji. Organizacija je deiovala na to, da se na Ruskem uvede nova vladna forma. Nesreća pri vojaških vafah. Miian, 24. avgusta. Ko je imel lovski bataljon v podnožju Monte Rosa vaje, se je udri hrib in je plaz podsul več vojakov. Dva sta bila takoj mrtva, 6 je težko poškodova-p.iii. Belgija dobi vojno mornarico. Bruselj, 24. avgusta. Belgija si namerava nabaviti vojno mornarico. Dočim ima sosednja Nizozemska 4 linijske vojne ladje, 4 vojne oklopni-ce in 6 zavarovanih oklopnic in več-je število drugih maniših vojnih la-dii. nima do sedaj Belgija niti ene vojne ladje. Angleška kraljica v Berlinu. Berolin, 24. avgusta. Angleška kraljica Marv je dospela sem in ostane tu par dni. Boj policije s hazardnimi igralci. Lisabona, 24. avgusta. V mestu Chavez na Portugalskem je prišlo do hudega spopada med hazardnimi igralci in med policijo, ki jih je hotela aretirati. Policija je končno začela streliati z revolverji in je ustrelila S hazardnih igralcev, 14 pa jih ie bilo težko ranjenih. Aretiranih je bilo 41 oseb. poleg tega je policija zaplenila 160.000 frankov denarja. Maroski sultan v kopališcti. Pariz, 24. avgusta. V elitnem kopališču Vichv se nahaja sedaj biv-vi maroški sultan Mulej Hafid in se zabava izredno dobro. Zlasti ima najožje stike z baletnimi damami. Kazen portugalskih monarhistov. Madrid, 24. avgusta. Vojno so-dišče, ki je obsodilo monarhistične zarotnike v daljšo ječo, je dalo vse obsojence odvesti v jetnišnico Peni-tenziaria. ki je najstrašnejsa jeca v ćeli deželi in kjer najkrepkejši Ijudje ne vzdrže več kot par let. Listi od-ločno protestirajo proti temu, da se politični kaznenci nameščajo v taki ječi. Roose vel tove volilne mahinacne. New York, 24. avgusta. Vodilni ravnatelj Standard Oil Compagnie Harchbold je izjavil pod prisego pred senatom, da je ta družba 1. 1904 pod-pirala Roosevelta pri kandidaturi za predsedstvo s vsoto 125.000 dolar-jev. Roosevelt je zahteval še nadalj-no podporo 150.000 dolarjev, česar mu pa petrolejski trust ni dovolil. Žito je Roosevelt potem s procesi in drugimi šikanami preganjal petrolejski trust. Policijski skandal v New Yorku. London. 24. avgusta. Iz New Vorku poročajo o novi senzaciji, ki je v zvezi z znanim policijskim skandalom. Neznani lopovi so namreč skušali zastrupiti uradne osebe, ki imajo v rokah preiskavo proti po-licijskemu osobju, ki je Kompromitirano z afero umortenega lastnika icralnic Rosenthala. Q«žavni prard-nik Whitnsaji je pr«|H celo vrsto grnzilnih pišem in pc£|si omot z raz-nirpi ta-Netami, ki «• fb potem izro-cili nekenru kemikti, da jih DreiŠče. Znani detektiv Burus je obolel in bo-lezen kaže vse zntrfce zastrupljenja. Fvazkritje Rosenthalove afere je po-vzročilo med vi^imi policijskimi uradniki pravo paniko. Policijski predsednik je prejel od ćele vrste policijskim uradnikom prošnje za upokojitev. 193 ite*. SLOVENSKI NAloa s*iaa 7' narod« obmba. CinKMetodova podružnica za Tiče in okolico priredi v netkljo -opterabra ob 3t popoldne v Toprah veselico v prici obrambnem I vfado z godbo in petjem. Nanjo se ibijo vse sosednje podružnice, zla -»ne iz Novega mesta, Trebnjega, emberka. Zveza t vlaki je zelo ina, zato ie pričakovati/ da na-dnjaki iz bližnje in daljnje okolice lajvečpem stevilu prihite na to važ--^ narodno priređitev, kjer se Hm bo -idilo več izrediiih zanimivostL Društvena naznanila. Sokolski zlet 1913. Stanovanjski čsek ima svojo sejo v ponedeljek £e Jfc- avgusta 1^12 ob pol «*. zveCer r zrczni sobi v Narodne in domu. — y. Alojz i j K o k a 1 j, predsednik. Priprav rjalni odbor na rodno- soct-jlne Zveze ima danes, v soboto, ob \ zvečer v Narodnem domu važno «ejo. — Vabim vse tovariše odbor--like, da se te seje polnoštevimo uđe-::e. — R. Jnvan. Zavedni Slovenci bodo pohiteli jie 1. septembra t. 1. k slavlju petlet- ce tržaške N. P. O. Iz Lljubljane se -redi poseben vlak, ee se priglasi ^volj udeležencev. Pnglase je na- :nviti: Izobraževalno društso *Brat- .•v(v-, Ljubjana (Narodni dom). — >:meno pa daje pojasnila in spreje- -;a priglase predsednik gosp. Tram- •aš vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ve^er v Franciškanski ulici šc 12 I. :v>Ieg uredništva »Slov. Ilustr. Teđ- -ika). Posebni vlak bode stal v Trst n nazaj za III. razred 6 do 7 K, za :L razred pa 10 do 11 K. Slovenskemu planinske mu društvu je daroval češki turist gosp. ing. Svetozar N e v o 1 e z Dunaja 5*) kron ot priznanje za izborno postrežbo v vah slovenskega planinskega dru-»rva. Vrlemu bratu Cehu iskrena vala za velikodušno in laskavo pri-■*\>nie. Idrijski odsek akademićnega fe-* alnega društva »Prosveta« v tiriji naznanja, da priredi dne 31 av-;u.sta v pivarni pri Crnem orlu gle-::!H§ko predstavo, pri kateri se bo-jeta igrali bnrki: »V civilu in »Visoka gospoda«. Čisti dobieek je na-renjen ljudski knjižnici v Crnem vhu. ki bo otvorjena tekom meseca .ptembra. Književnost. — »Slovenska Žena <. glasilo slo- ^kega ženstva. Uredništvo in -avništvo lista je v Spodnii Šiški 208. Letna naroenina zna^a ^ K. — Seljačke zadruge drugdje i kod nas. Dojmovi s puta. Napisao Stiepko Debeljak. Pisatelj te • ;i£e je pred dvemi leti prepotoval : čijo. Avstrijo in Švico v namen, . preuči zadružno vprašanje. po- ,.ne vtise. ki jih je dobil na tem po- •anju je v prikupni obliki popisal v lični knjigi. Ta spis je velike vred- •sti ne samo za one kroge, katerim -.' namenjen, marveč za vsakega. ki . zanima za velevažno narođno- ^podarsko vprašanje o zadružni- i. Knjigo toplo priporočamo. Iz- a jo je v komisijonalni zalogi "jigarna Ciri! - Metodovih zidarjev rv. narodne straže) Lj. Šimu- ć, Zagreb, Preradovićev trg 4. - ro opremljena. 14 tiskanih pol ob- /na knjiga velia broširana 1 K 50 T-vr„ vezana 2 K 50 v, s pošto 20 vin. već. Gospodarstvo. Hmelj. Hmeljska konsuienta Bauer in Tauba iz Zateca potujeta sedaj po Vmčiji in si ogledujeta hmeljske na- ade. Dosedaj sta poslala sledeća br- ' javna poročila: Herrenberg fVirtenberško), ine 16. avgusta 1912. V okolišu Tettnang je stanje ugodno. Obiranje ■ ega hmelja v po!nem teku — da j), kakor lani. Kupujejo tukaj po .'5 M. Poznji hmelj je zaostal, ven- - raste bujno; vsied pomanjkanja ićne toplote se kaže cvetje le vrh dstlinc. Lani so pridelali okoli 900f» *arih stotov — letos ga bode 15 do 7.000. Okrožje Schwarzwald, Rot- enburg, Herrenberg-riorb ima le »zni hmelj. Kobule so vsled ne- Jne^a vremena male in nedora- -iic Obiranje se bode pričefo sele f) 6. septembru. Vsa Virteaberska jde letos imela približno 45 do 50.000 surih stotov, lan je pa imela blizu 35.000; vendar je potrebno, da postane vrerne ugodno. Strassburg (Alzacija), dne 17. avgusta 1912. Mmeliniki v Alza-čiji so iako različm. Poleg prav le-pih nasadov se najdejo tuđi slabi in zaostali. Obiranje ^e bode pričelo 28. ali 30. t. m. Tu se sadi le pozni hmelj. Lani je Alzacija pridelala 61.(H"l0 — letos cenimo ves pridelek na 85—95.000 starih stotov — to pa tuđi le pri ugodnem vremenu. Kupci cenijo letošnji pridelek na 110 do 120.000 stotov, kar pa je pretirano. A 1 o s t (Belgija), 19. avgusta 1912. Belgija prideluje le pozni hmelj, od katerega ste 2/-i prav lepi, llk je pa slaba in srednja; vsled hladnega vremena prehaja cvetje sele v kobule in se bode obiranje pričelo okoli 11». septembra. Za slučaj ugodnega vremena bode Belgija letos pridelala 70—75.000 starih stotov, med tem ko je lani imela 60.000. Pri neugodnem vremenu se pa letina tuđi lahko zniža se za 10—20'r. Z ozirom na to okolščino je poslala tržna tendenca tu in v Pope-ringhe prav čvrsta. — Dobavili razpis. C. in kr. vn-jaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nakupni avizo c. in kr. intendance 3. voja v Orad-cu, ki govori o zagotovitvi sena in slarne za vojno upravo. Zagotovitvena obravnava se vrši 31. avgusta t. 1. pri c. in kr. vojaškem oskrboval-neinu skladišču v Ljubljani, kamor je poslati do 9. ure dopoldne oinenje-nega dne pismene ponudbe. Splosni pogoji in ponudbeni vzorci so v pi-sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intereser4— •'• vp — Razpis dobave desk in obro-čev. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk iz mehkega lesa in obro-Čev za leto 191,^ eventuelno tud? za leto 1914. Pismene ponudbe je naj-kasneje do 9. septembra t. 1. 12. ure opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani viožiti. Dobavni razpis in pokoji so tuđi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Cenienim naročnikom smo vče-raj priložili čeke za vplačilo naroc-nine »SIov. Naroda«. Ker pa je list bil konfiskovan, nismo mosli v drugi fzdaji na novo priložiti Jn jih dol^e čast. naroćniki priložene v ponede-He^.____________________________ Poslano. ) Odprta pismo ^f/stfr>du Ivanu Rubi-niću, pleskarju v Opatiji. Dragi svak! Pred dobrim pol letom je umrla v Opatiji Marija Kovač, moja in Tvoje žene mati. Ob času njene smrti si bi! v njeni liiši na stanovanju in iz lastne volje dal si jo iz prvega nadstropja prenesti v pritličje ter jo položil v svoji sobi na mrtvaški oder, kjer je predpisanih 48 ur ležala. To je bilo lepo in hvalevredno od Tebe, s kako pravico in kakim čutom pietete do mrtveca si pa zamogel kasneje za to prostovoljno storjeno uslu^ro od Frank Kovača, kot glavnega rlcdiča, zahtevati plačilo do 80 K. to mi je nerazumljivo in tuđi ni postavio. Da pa še radi teh 80 K in nekih rugih malenkosti vložis tožbo proti Franku Kovaču, to zamore samo tak sto-riti, kakor si Ti. Da se rad tožariš, mi je dobro znano, saj si vendar pred par leti radi 60 vin. vrednega čopiča zatožaril svojih 800 K, in če bos še tako posto-pal, kot si pri čopiču, potem tuđi lahko 800.000 K zatožariš, ki ti jih pa gotovo ne bo plačal Frank Kovač, do katerega goiiš neke posebne vrste ljubezen. Pregovor pravi: Gliha vkup štriha. kar posebno pri Tebi velja radi velikega prijateljstva do Andre Kučića, ki se posebno odlikuje z umetnim novišanjem računov. da iz zaračunanih 1/7 K napravi in za-hteva 317 K, ki mu jih naj zopet plača Frank Kovač. Pa reci. dragi Andre, da nisi od Oabrijele Kovač za-hteval 317 K za račun, ki se je glasil po zidarskem mojstru Bačiču samo na 177 K. • Za vsebino tega spisa jV uredništvo odgovcM-no le tollito. kolikor določa sakou. Sicer sta oba mola svaka, ker ste moli sestri vajini ženi ia ne pišem rad tega lista, že iz ozira na druge sorodnike, moram pa dati duška svoji veliki nevolji na ta način, da ves naobražen svet se zna. kaki lju-dje in s kako nizkimi čuti pietetejju-bavi, hvaiežnosti. postenosti itd. se še po tej božji zemlji potikajo, ki še umrli materi ne privoščijo kratkih 48 ur v svoji sobi, ki je pa bila last umrle, brezplačnega počitka. Toliko za sedaj, na željo sledi še več čudnih stvari, ki jih pa ne bi rad med svet trobil, a ne radi Tebe, tem-več radi drugih svojih sorodnikov. Za ta moj list sem odgovoren jaz sam ter sem ti vedno na razpo-lago. ALOJZU KOVAĆ 627 W. Michigan ave. Lausing Mich. _(29%)_______IJ^_____________ Današnji list obsega 16 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ceao doaiače Edravilo. Za uravnavo n ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnoyo desetietji dobro znanega, pnstnega „Moliovega Seidlitz-pra&ka", ki se dob: za nizko ceno, in katen vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica | I, Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaio, Tuchlauben 9. V le-karnah na deztit je urecno zahtevati Moilov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19 Pri naktipu platnenega in pavlna-ste^a blaga, kakor kaiiaTosa, dama-ska, barhenta, platna, otiračev, gri-zetov itd. obraćajte se z zaupanjem direktno na dobro znano tkalnicu tvrdke Jan S k o d a v Cervenem Kostelcu na Ceškein, ki vam postre-že za jako nizko ceno z jako dobrim blagom. Posebno poskusite kupiti zavoj 40 rnetrov ostankov, s kate-rimi boste resnično iznenađeni. To tvrdko vam kakor najboljši nakupni vir toplo priporočamo. Glej današnji inserat! Redka priložnost za cen nakup ostankov vulneneRa blaga, delenov, pralne svile, zefirjev, sukna itd. za bluze, otročje obleke in obleke za gospode nudi se našim cenj. čitateljem. Kdor se sklicuje na naš časopis, mu posije izvozni dom V. J. M a v 1 i č e k in brat, kopališče Pode-bradv, kralj. Češko, zbirko vzorcev ostankov franko na vpogled. Ravno-tako se mu pošljejo na zahtevo vzorci modnih barhentov. * Flanel, kakor tuđi jesenskega modnega blaga. Priporočamo topio to solidno češko podjetje. ^^^^^^^^^^^^| ;n modno blago %*■ go- ^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^^^^^ s: ode in gospe r^po- ^^^^^^^^^^^^m S__ aBaa m roća irvo7:u h;Sa ■■■■■■■ ■% «■ III/MH P^»m8isiT»s»ilCC|DC II fl II II v H„mp..lr„ » ćrfkem I III |l I U II lili Vxord na tahteTO Iran- LLI I II I« ko. Zelo nnernc oene. ^^^^^^^^^^mm "• t«M*» da taka} **ffo- ^^^^^_^^^^^^ ^^^^^^^^^B toviti obleUe za goap. ^^^^^^^^^H prijatelj moj, Grc na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Haiboljšg Krgpcilo zelođca! SladU 1b grenkL Paitte mm priitnogt! Posetao BUkolodvorlk! v J Postavno varovano. gMifeve podpetaike \M snetnik« ^™^"^ '-*—-' ^j Borina poročila. Llublianska „Kreditna banka v Ljubljani** Uraili kmn\ šiMiske bone 24. avgusta 1112 ■.I.I...I panlrjl. Dmmt I *U*<"a 4«0 majeva renta . . . . | 8720 87 40 4-2«/, srebrna lenta .... 90*30 90 50 W9 avstr. kronska jent« . . 87 20 $7 40 4*/. ogr. „ „ . . 87-10! 87 30 4<»0 kranjsko dežefno posojllo 93*50; 94 50 4*/. k.o. Cdke dež. banke . i 90*30 | 9130 Sr« AH«. Srećke li 1. 1860 «/f . . 444-— 456 — „ „ „1864. .... 611-! 623- tl.ke...... 289-! 301- " .emeljske 1. izdaje . 279 75 29175 I J U. „ . 260— 272- Z o^rske hipoteke . . 245 50, 257 50 dan. komunalne . 487— 499 — avsv VreH^tne . . . 484— 496 — H i 69 ■- 75 — " tvsu. rdeč. križ* .* * ^-75 ■ 61-75 O9T 34 90i 40-90 H b€*iHka..... 31-25. 35 25 turske . . 238 60; 24160 ** i I jubljunske kreditne banke . 443"— 444 50 Avstr kreditne*?! zavoda . . S45*2o P46 25 Dunaiske bančne družbe . . ^35 25 536-25 Južne želcznice..... 104-50 10550 Državne železnice .... * *' 712 — Alplne-Montmn..... 1041*—; 1042-— CeSke sladkorne družbe . . ^7'— 360 — Zivnoftenike banke. . . . 28O50 28150 Cekin!.....I ; . 11-38 ' 11-42 Marke........H7-80 117*95 Frankl .....95'50 9560 [Sr. ::::::: : i »«> 94-65 Rubin.........i234"25 ^255'25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 24 avgusta 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 1157 RŽ za oktober 1912 . . . za 50 ke 9-71 Rž za april 1913 .... za 50 kg 101S Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 81 Oves za april 1913 ... za 50 kg 937 Koruza za maj 1913 . . - za 50 kg 7-84 Msteorelosicno poroćilo, ViSiaa nad tnorjem 300-2 Sredn|t zračni tlak 3*7S ma £a$ Stanje g^ - OP"*- metra &5 Vetrovi Neb° £ va"i* v mm Ž B___________________ 23 2. pop. 736 1 ; 189 I sr. jzah. sk. oblač. „ 9. zv. 736 5 13-3 si. zah. pol oblač, 24. 7. zj. 7340 117 si. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 14*1", norm. 181°. Padavina v 24 urah 0-3 mm. ■ Zahvala. ■ ^| Vsem ljubim prijateljem in znan- ^m H cem izrekamo za presrčno sočutje H ^| in častno spremstvo na zadnji poti ^1 H dragega, ljubljenoga soproga, ozir. H H očeta, starega očeta in tasta, gospoda H I JOSIPA POKI H najiskrenejšo in Dajpresrčnej&o za- H ■ hvalo. 3044 ■ I V Ljubljani, 24. avgusta 1912. H I Žalujoči ostali. 9 Dobro obranjen otro^k i vozidek —^-----— — se kupi — =— Ponudbe pod MP- P." na uprav. »SI. Naroda«, Ceno se proda dobro obranjeno pohištvo. Ogleda se od 1.—6. ure 3018 na Starem trgu kt 20, L nadstr. m \wm v trgovino imm blatom Naslov pove upravništvo »SL Naroda«. 2959 Za dijake dobro stanovanje: Gradišće 7, II. n., ievo. I&čem za tako} ali za november s koncesijo za točenje vina, piva in žganja ali pa tuđi brez nje. — Ponudbe sprejema 3006 Fran Žabkar, Danaiska cesta 52. Juarilo! Opozaijava, da se ne da na najino ime skiikinfam Frančiški | Halner in Marijani Bogataj ne ▼ blagu kakor tuđi ne v gotovini, ker midva nisva za nobeno reč plačnikau ^ois Franja in Friderik Stark Ljubljana, Pražakova ulica ŠL 10. MiBist«H|alni »vetnik dr. Fr. Heinz naznanja v last-nem in v imenu svo-ih otrok Edite m Ervina Heinz in v imenu svojega tasta Fertiaanda Elemenćićm, c kr. visjega sttvbnega s?etnika ¥ p„ potrt globoke žalosti vest, da je njegova nadvse ljubljena sproga oz. mati in hči, gospa ILONA HEINZ 21 avgusta 1912 ob 1. zjutraj po kratkem, težkem trpljenju in spre-jemu sv. zakramentov za umirajoče v 39. letu starosti v Salcburgu blaženo zaspa'.a v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v petek, 23. t. m. ob 3 4 4 popoldne v mrtvaSnici na občinskem pokopališču v Salcburgu slovesno blagoslovili, nato pa prepeljali v Ljubljano, kjer bo v pone-deljek, 26 t. m. ob 3. popoldne pogreb s pokopaliSČa pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico. . . Sv. zadušne maše se bodo služile v Mondsee, v Ljubljani in na Dunaju. 3019 MONDSEE, 21. avgusta 1912. Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet Modna trgovina v Ljubljani 1 Stritarjeva ulica št 7. Sonda« bino. Hiikc cenc vurd nitniic prosto. L _______________________ -■ rasom Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, | pristni tirolski loden, parhent, platno, | sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, 4>deje, pletu šerpe, rute in žepni robei. k^____________________________............________ -^^ ***** * SLOVENSKI NAROD.___________________________________________________193 Stev. I x ■ x I = Ljubliana. = I MB« *M ^H* ■ ■ "— «M^ taM« ^^ *M^ ^a^ ta^i fc^ ^H* £draa zaloga izviri »rili cevliev. Avstr.-Ameriška zaloga ćevljev Ljilia, Prešernova uliia I I I ^BBB Bi^B BMB flBP** WBM MBHi BMM MMB BMBi H«B ■« ■■■■ ■■■■ Prvi zavod za tihu. ta n izliovai čepić J. KaSSJO. LjuMjaca, Židovska ulica priporoia svojo največio zalogo vsakovrstniti nniformskih predmetov za vo-I jake. uradnike, železnlCarje. orožnike, gasilce itd.; kakor: čepiće. Cake, I sablje, rokavice. pasove. egalizirange itd. itd. — Izdelcvanje vsakovrstnih I TOjaških, gasilskiti. društvenih, civilnih, želernic^rskili. orožniSkih Cepic itd. I Cene nizke, postreiba točna. 2913 Cea« nizke, postreia« točan. L Ceoike za gasilske Id crožciške uniformske predmete zastonj in poštn. prosto. A ■% ' m WM i Snen h JiZDB trto se vozijo se daj le po domaći avstrijski progi A*/:;-c Amsrikana Trst — New Tork, Buenos Aires, Hio de Jaaerio, Santos itd, z runotejsiai fcrzopamiki z (Svecu vijakoma. 1r._____________,_.____. .. _ elc^irćiio razsTCtijaTo. Drczfičnim bnojarom. na Katerib je za vsake^a potoika presferbljcno. da . ===== dobi đoTOlj đonaCe hrane z vinom, stcž kruh, posteljo, ko^eij itd. ,. I 0DB09 PUR1P.1T: 1 Imm im*JL mu nMi. i Ma Mm r>m u dni. j Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplacno in pr*4aia vozse liste glavni zastopnik za I Kranjsko, 5tifer?ko ia Kortšk« I SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Zastopstvo Ie prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koies „KINTA" modeli 1^12 i Karei Ccmf r iH & no. Liubliana. Dunajsks cesta 9—12. Specialna trgovina s kolesi, motorji, atto-^^ mobili m posameznimi Seli. ^= Mcbanična delavnica pnrega razreda za vsa v t?> stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobil*. Zaloga pnevma- ^^^ar— tiliov 73 ,i\ toni"h' "nn*nrje in kolesa f7£Ž&^^ Popravila pnevmatikov potom IBS^M vulkaniziranja. Bencin in olj« za ^B^F ""*' vse vporabe. lzposoj«valnica ke- j^^^p- les« Sala X9 voznj« z vsemi vo- ^JtrJ*! žili. lntere*««tofw srno s strokov- * ** ^ nimi pojasnili brezplačno na razpolago. Oospidilna ali liileliita /.možna slovenskima in nemškrga ifz-ka a spreime od ntm\\i iaiie v slano služba k otr< kom, kater obiskui* o i|udsko Solo — PonnHhe 2<**7 LiaUjaiim, poital predal št $8. Kranjskih kias zastopstvo za Trst 297° Sžče ugledna tvrdka. Reflektira se edino na na]bot}šo vrsto Ponudbe uiravmštvu »S'ov. Naroda« Otfda se tahoj 2963 več sto metrov dela v rudniku na akord v tej btroki pupoinoma i^vežbanemu rudarju ozt podietniku. Več se pczve pn rudar«kem ravnatehu A. SpolfariČ, r. Lj«bli*Jia, Kolodvorska oilca. :: Poštena, spretna 2907 prodajalka izurjena špeceri]ske in mešane stroke, želi premeniti službo. Najraje kje na dezeiv, ▼ več]cm kraju. Pnnnnhe naj se blagovolijo poslati pod „POŠtenOSt" upravi »SI ov Naroda«. Ljudevit Borovnik puškar w Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se pri poroda v izdelovanje vsakovrsteib pviak za lovce in strelce po najnovejSih sistemih pod popolnim jamstvom Tuđi pir*-ttel«l« stare samokresnice. sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivrSuje. Vse puSke so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene — iiuatro- 31 vani oenlki zaston) i Zbirka I avstrijskiti zakonov v slovenskem jeziku. I. zvezek: Hazonski zakon o hudodeistviti, pre^reških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št d. z. ex 1863 in dru^imi no- vejšimi zakoni kazensko- pravfiega obsega. V platno vasan • S; po posti S I 20 vln. Narodna knjigama I « Ljubljani. vseh dežela tzpostuje inženii 20 Mm #*raE■ ^■**■ ^k SLJfti^ obiastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahtlferstrasse št. 37. Pozor gostilničarji in drugi! Prodalo se bode dražbenim potom = pcsestvo = ite 27. w0 %l i n\ 10. uri dspohins v KolBdvorski ul. 291 Lliliam, obsto eće ,7 hice, v kateri je dolgo dobroidoča gostilna, parcele za .". .". stavke pred fustično palačo in več njiv ter travnikov. .". ,v rmmFmritr*"^"^\* ffiH^e^ *!•»**•«*«« «*avia mm^^^m a^i^iiAia^anii^ii XX--------------------------------------------------------|XK HH T 1 #vl I I 11 1 XX *z iGVoOo SDHisiva j. j. nayidi ^ i Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. ^7 » i u • v» | ■ «V( s j?L ■■ *—■ m m m ^^ ^m m *^ ^m m»l B ^^ ^^i iam »^ ^a^ a^ m ^ A« m ^a^ -!l > n^nflif Ia j1jiis?1rj nfinlrTli'] ? i RW alOgdPOlH i na za spalne in ?crlilne sobe, salone In gosposke Kn* S5 sebe. Preprcge, lastorji, modroci na vimel j^p VVj žlsnnati moaroci, otrošhd vozičkl itd. j^j^ XX'_______________________________________XX XKKXKX wefr Nalsolidneiše bla9°- "**& XXXXXX .^B^B^BH^^Bal^B^Bn^BSBBuB^S^^bv^^BaiBllBi^Bo^aH^BVI^B^^^BVB^BHBs^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^^^. Najceneje "™ noue glbljiue brzoparilnike « i vse vrste siamoreznic in vse druge pfMejlffi ter I , železnino - ' ~MM !■ II • - -"^-1^ • A ~mSS;-~ ponujala Karol Kavšeka nasL Schneider&llerovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dnoajska cesta 16 Ljubljana Ife zanudite zaMevaii cenik! He zamudite zahteiati tnik! B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BWaMaMB^BaaaaaWaaaaaalalaaaWBWaWBaaaWalBWaaaaWBalBa^BWaWn^ ——_^-------^--------—---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- aaaajaaaaaaaaaaaa^ [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I oeinitk. ai»«.ic. k s.ooo.ooo. StrHarjeva ulica stev. 2. ■——i fon< soo.ooo fc^oir. I Podružnice v Spljetu, Celovcn, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradežn. I Spreiema vloge na knjižice in na MkoM ratom M\ 01 Enpnfe In prodala srećko In vreanostnepapirje I s ter flb obrestnje od dn« vloge po otottk s 4" P |0 s ¥ieb vrst po dnevnom kara. s B^^HMBu^B^^^H^^^H^HBaaaB^BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiBaBi^B^iHHBH^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ T33 Mer. SLOVENSKI NAROD. __________ Stran 9> Rastlinsha izlotila. (Iz predavanja v »Organizaciji svo- bodomiselnega narodno-naprednega dijaštva.) Arabski gumi dobivamo strjen v kapljice in kose ob deblu akacije Acacia \ erek. Kakor smo zgoraj ^menili. Je gumi kisla sol arabiru>ke ivisline po fonnuli: (C1S fl2i Ou) 2Ca 4-4- 3 (C1? H- O,x +3H: O) Najboljši gumi dobimo iz Egipta kot kordofanski in sennaarski gumi, ki tvori bela ali bledorumena zrna. V Trstu to blago po velikosti in ka-kovosti sortirajo. V Nemčiji in Vran-jiji rabijo posebno od zadnje vstaje v Egiptu senegalski gumi iz zabodne Afrike* ki tvori eliptične kose svetio-modre ali rdečkaste barve. Raztopljen arabski gumi je naj-boljše lepivo. Vendar ga sedaj mno-zo nadomešča dekstrin (Rostgum-rni, to je škrob razgret na 240« C. V vodi raztopljen je dekstrin zelo lep-!iiv in kar je glavno, desetkrat ce-nejši od arabskega gumija (1 kg ve-*Ta le 6f> v.) Zato ga za sumiranje kiivertov. znatnk in etiket seda] sološno rabijo. Trajjant (Oummi Taraeein-ia) je belkast. rožen in moten. Trabant dobivamo iz tragantovcga grma v iMali Aziji in na Orškem. Ta gumi tvori z vodo neko leplivo brez-barvno slu zašto snov. ki se rabi za iipretacijo finih tkanin in v siasčičar-ah. Za zgošcenje barv in za apreta-cijo služijo tuđi neke vrste alg, ki dajejo kuhane sluzasto tenivn Scm ^nadaio kara^eie in v » za Agar-ak Preostala nam govoriti o kav-u k u. Nekatere rastline tropičnega asa vsebujejo namreč mleko, iz ka-erega dobivamo elastični in za vo-in zrak neprodirni kavčuk. Dasi enujejmo kavčuk tuđi Oummi ela--ncum. vendar ni ma z zgoraj opisa-1 gumiiem nikake skupnosti. Kav-.-.% se nahaja v mlečnih sokovih kot premajhne kaplice in to ztasti pri -astlinskih familijah apocinacej. mo-racej in euforbijacei. Te ra^to v cen-ralni in južni Ameriki. skoro vsej Afriku v obeh Indiiah. na indskem irhipelu in v severnem delu Avstrali-e torej v krajih. katerih temperatura šega od XV—42** C. Najvažnejše -astline za pridobivanje kavčuka so z družine apocinacej: LVceoia e!a-«tica ecilična teža je 095. Kavčuk obrtaja po većini iz ogljenčevih hidra-tov, ki spadajo k skupini politerpe-nc-v (C:o H1C) in z^oreva s sajastim plamenom. Kavčuk je v vodi neraz-'opljiv. razkraja ga pa bertzol 63^. terpentinovo olje 66/ć, kloroform .58% in eter IV/c Zelo važna za uporabo kavčuka je njegova Iastnost privzemati si znatne množine žvepla (pri 115 do \2if C v 2—3 urah 10—159r). To imenujemo vnlkaniziranje žvepla, kar je odkril Amerikanec Ooodvear (izg.: Oudjir) 1. 1839.) Med tem ko navaden kavčuk postane pri 0° C trd in pri 30°—50° zelo mehak, ostane vulkaniziran vedno cnako elastičen. Će primešamo kav« ćuku 20—35% žvepla in to razgreva-mo, dobimo trdi gumi ali e b o n i t. Kavčukova industrija je posebno na Angleškem in Nemškem visoko raz-vita. Pri nas imamo tovarne za iz- delovanje kavčukovih izdelkov na Dunaju, v Steyerju in Wimpassingu. Trdi kavčuk (vulkanit, ebonit) se rabi posebno za izdelovanje glavivi-ko\\ vlasnic, cevi in elektrotehnič-nih apratov. Ti so navadno crni. S cinkovim oksidom pa lahko vulkanit pobarvamo slonokoščeno belo. Kot zadnje rastlinsko izločilo navajamo gutaperčo. (Clunutii pla-sticum), ki se dobiva iz mlečnega so-kj iz sledečih k rodbini sepotacej snaUaiočih dreves: Palaguium Outta Mook,, Palaguium oblongifolium Burek (na Sumatri, Javi in Malaki), Palaquium borneense in Palaqutum Irenbii (na otoku Banka). Z neraci-jonalnim pridobivanjem gutaperče so nekatere vrste imenovanih dreves 2e skoro iztrebljene, ker debla naj-preie posekajo, nato navrtajo in na-režejo in tako iz debla pridobljeni s'>k gnetejo, da po stetiu (Gerinnen) ne postane popolnoma trd. Beli sok dobi riavo barvo in pc^stane po tej proceduri porozna masa, ki priđe v kosih po 10—20 kg na trg v treh kvalitetan: first quality, Medium in \\ hite (iuttapercha. Najboljša guta-perča ie rdečkastobela, nekoliko rjavkasta in specifične teže 097. Lahko se reže, izgleda usnjato, se lahko poljubno zvija, vendar ni tako elastična ko kavčuk. Pri 65e C postane mehka in plastična. Na zraku postane lomljiva, v viorkem benzolu je raz kroj I.i iva in gori s sajastim plamenom. Kemično sestoji gutaperča iz 7?^—S2ri Rute (Clo H16) in dveh oksidaeijskih produktov teh ogljenčevih hidratov: fluavila (C1O H1H (>) ir» albana (C«o H-2 O>. Iz očiščene gutaperče se izdelu|eto cevi, podplati :" *'. -;skj ierTT'ona. daljt je \ažna v gaivanoplastiki in nenado-iTiestna za irvttrmtm podzemeljskega m rxv1*^'^^esra ta%la. i ali smo to praktično snov, da se tako razširi pravo pojmovanje o teh v^1 'nnlem življenju toliko rabljen . - creh. Pa vlada večkrat ravno največje neznanje o stvareh, ki so naTn naibU/je, je znano in zato zaključujemo z zelo posrečeno ner-srflažo tega dejstva. v kateri Mark Tuain nedosežno opisuje podobno nevedaost sledeče: »Ovafio je imeniten ptič, ali pri izrej! zahteva silno skrbnost. Uvaža naj se ne pred iunijem in po septembru. Po Z'mi inu je odkazati toplo zavetie. da izvali svoje mladice.« »Ni dvoma, da bo naše žito letos jako pozno zorelo. V-:nornčamo vsem poljedelcem, da „-:-. ._ij(» tursči-ne stroke in ajdove štruklje že v ju-liiu namesto v avgustu. O buci. Ta jagoda ie najliub-i. w ... Ca domačinov v notranjosti Nove Anelije. ki jo za sadne pogače bolj cenno od aserasa in za kravjo \!aio bolj cd malin. Buča je eciina v/'Tna \ rsta porraranč. ki vspeva tuđi v severnefšili deželah. izimši dve varietet* tikve. Ali navada, da Svi bučo zasajali po dvoriščih med gr-movie, močno peša. ker je dognano in s- > znano, da je buča kot ser^iiLii'j drevo nepr>rabna.- S prav dobrim uspehom se ^*^ naravna -* slkalična k ilina rabi ori; pboleiosti sopil katarjih v požiralniku bronhij, vnetju pljuć in prsne mrene* Zaloge: Mihac» Kastner, ?eter Lassnik in A. Sarabon t Ljubljani. Proti 18 ; Mći iii mijiioi ii ' izborno deluje dobro uan« antiseptična Meiusine ustna in zobna voda U ntrdi iflc»no in otfstrani«ie neprijetao sapo iz ust. : 1 steklenica x navod i lom 1 krono. Deželna lekarna Milana 1 eusteka ; ¥ Ltablfanl, Beslieva cesta ster. 1 poleg Franc Jotciovega jnbilejne^a mosta. V te) Ickarni dobivajo zdravil« tidi Clint bolniških blagajn jaž. Icleznice. c. kr. tobaćae ; tovarne in okr. bol. blagfajae v Ljubljani. ; Melaslne-astea i« zoliaui ▼•da. Sun ja, Hrvaško, 22. februarja 1906. Blae;. gospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet ; tri steklenicc Vaše Izborno delujoče ; mmMmmptotmm anilaalaia ■■!■• maba^a ▼o4a, katera je neprekosljivo sredstvo ; zoper zobohol, utrja dlesno in od- ; * stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ; vsakomur kar najbolje priporočaL ; Spoštovanjem 4 Mato Kaurinović, kr. pošte meštar Perje za postelje in puh priporota po mjmijib cenab EMIL KRAJSC preje F« Hiti Pred Skofijo itev. 20. Zunanja naroćila se toćao izvriujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana 9 Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoća svo optični zavod kakor vsakorrstna oćala in šćipalnike, lovlootere rrakomere, hygr3metre, dalj-nogleđe vseh vrst, kakor ,,leiss, Snsch, loert" ltd., ter vsc v to stroko soada-jote predmete. Vsa pcpsavila fzvršntem tečno in sr>lidno v svoji x električaim obratom ureieni delavnici. Zaktevajta cenik, posliem ga xastcn|. I parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in snaženje oblek. B Apreiura sukna. BH M RF1PM ■ Pollanski nasip - Ozka ta št. 4. | Sprejemališče Sclenburgova otiu i\. 3. IPostrežba točna. Solidne cene. _ ^^ _ * v Piani. Mm cesta 21 * ' Velika zaloga i steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vr čkov Ud. QostUniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. ] Liubliana. \Mmm ulica šl. 6 priporaCa svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov linkib pitRlIO^ ml lel kilu (bidUn) kakor tairtl ■metal« m\ n laiiiflit nuL Popravila puik, samokresom in biciklov točno in solidno. CcnoTOflc astosj im poitnine prosto. , iptitoi zavod > kPy olfolein ^Liuhliana.HItraifoi priporoća svojo bogato J) zaiogo naočnikov, ići- L pa'.nikov. daljnogledov in vse v to stroko spt- :: daj oče predmete. :: V Ameriko in Kanado pripravna, cena in zanesliiva Totnia CUNARD LINE. Pannonia u Trsta, dne 27. avgnsU 1912. Ivcroia iz Trsta, dne 10. septembra 1912. U LiTcrpoola: Najhitreiši in najlepši parnik sveta, Lusitania. dne 7. septembra, 28. septembra, 26. oktobra 1912. Maaretania. dae 31. avgusta, 21. septembra, 12. oktobra 1912. Pojasnila in vozne liste pri AdAi. Odia^k v Ljubljani. \WSai ulica l\. U poieg cerkve Srca Jezusovega. FRANC KOS Ltublfana, Sođca ulica SL 3. Smiietaa melianitu JB Jft pietiina industrija mbn£^-t) ?n trgovina pi^^^K^^F^ '' \ e zoper trganje pls-^ --* i-^1 j jjlaj fflajgrjjaj j | ^ ^^—'*—-—--------------—-^-^* na drobDOin debelo Sivalni £ troji od 70 K naprej; JjB/T pleiilni stroj "^BG natent »Wederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslažek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovlieno;ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte dotnačo industrija. :: Gramofon za gostiini- jg^C^h čarje z magnetnim S/'\.%^1 vmetom, popolnoma f/^^&k • sam delajoč, začne h ff-^Š?/f%± ienJa Slra ~ K ^*"" II ^J^SŽr!^ ^j^^ Enoletno pismeno jam- V5^^ ^^R stTO. Pišite po cenik< ■niSlEr lRle K l50 za l00C ^S^^^^fe* Vcliiia za'°?a g^arao- *T ? ^ff^ *• Unskih plosč. /, 4^ŠŠg^&0& Paxitc natanćno s na naslov. :; iinMi - avl&iti iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: II. Rataer, Liiin Sodna ulica št. 5. Velika tvorniška zaloga. g> fiijjii rabilo proti <^ |kašljT7| ^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^a^aa^B^B^a^i ■ hripavosti, kataru in zasle- ■ ^M lenju, krčnemu in otlovske- H 55 mu kašlju, nego slastne H S^Kaiserievel ■ prsne karamele I li s „tremi jelkami", H ^ISL lilfifl M*££3F2* I ^nr* UuJU zdra>:n^ov in ■ ^^n* • ¥V»V zasebnikov za- ■ ^M amčuje gotov uspeh. Izredno prijetni H ^H in slastni bon bon i. ^M ■ Zarit«k 20 in 40 Tla., ikattfa H ■ SO v. Prodala fth v L|nbliani: ■ ^B Ubald pl- Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, le- ^| ^H kama. Hr. O- PiccoH, lekarna. Deželna le- ^H ^H kama- Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kronL ^H ^H Mr Ph. Jos. Cižmar, iekarna. Ant Kane, dro* ^M ^^M gerija. B. Cvančara, drogerija „A d rij a". ^H ^H Daniel Pire, lekarna Iđrija. J. Bergmann, le- ^| ^H karni, Novo mesto. C Andrijančic, lekarna, ^M ^H Novo mesto. Jur Hus, lekarna pri Mar. P. Vi- ^H ^H p*va. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A- Ro- ^H ^H blek. lekarna, Radovijica. Hinko Brilli, Ie- ^H ^H kama, Utija. Karei šavnik, lekarna pri .Sv. ^H ^H Trojici', Kranj. Fr Baccarcich, lek^ Postoj na. ^H ^H Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, ^H ^M lekarna v Sk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, ^M ^H Triič. Ph. Mr. E. Koželj. lekarna. Jesenke. ^H ^H V. Arko, trgovec, Senožeće Jos. Rudotf, drog. ^M ^H Li ti ja. J. Kandušar, trg Mengei. Jos. Ancik, le- MU ^B Hama v Ribnci. 1965 H I Ina ftiHii naiemniBska tiiia davka prosta, 6° o čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vpra-šanja ustmeno ali pismeno na hišnega posestnika v Marlbom, lfagyieva cesta štev. 19. Proda se hiša z vrtom, hlevom za 3 živine, šupo za :: vozove in eno za tesarsko obrt. :: Da si tndi v najem kakemu tesar, otirtniko. Več se izve: Doleniska cesta 48, blizu dolenjskega kolodvora. 2811 Diii internat Halu Dana: Vili., Wickenburggasse štev. 3. Kohiniska in gospo diniska šola v zvezi z Schwarzwaldovo solo kakor tuđi z drugimi zavodi za deklice ki ne obisku-:: jejo nobene javne sole v internatu. ;: Dobra oskrba. Skrbna vzgo]a> Lepi zračni prostori. Zmerne cene« Sprejme se za ćelo leto kakor tuđi za krajšo dobo Cenike in poizvedbe v zavodu, VIII., Wickenburggasse 3. (Uradne ure V2II. do 1 ,>1. ure, 1.2 4. do 5. ure, telefon 18025) in v Schwarzwaldovem zavodu, I. Wallnerstrašse 2 ;tel. 19227). Lastnica: gospa Ivana MolI-Dalmer, drž. dipl. kuhinjska in gosp. učiteljica. Med bralce tega lista razdelimo 3000 parov Samo lila t. i.R 1375 J^ J3B[ za tri para cby!jw se plača JjH^gjBg^ vsake številke. PrtT.emba dovoljena, radi teca nobeneata ri«ka. PoSilja »• proti porretju ali Će se vplača denar naprej. Kazpožiljanje po prvi katolišli eksportni hiSi: Franc Hnmann, Do naj II. Aloisgasse št 3 H 9. i sele iz vašega priporo&la pričaknjemo dobićek. I Unicevalec stenic | I cing - cing, ^ I ^M oblastveno varovan, pomori takoj vse ^M H stenice z zaiego vred> H ^m Nestrupeno, blagedišeče,razkužujoče ^H ^m Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^m ^M zraven spadajoča biizgalna 20 vin.. ^M ^fl v 1/1 in l, litrskihsteklennicah raz- jB ■ ^1 meroma ceneje Wm H v glavni zalogi v Ljubljani pri |g ; I Antonu Kane drogeriia. 1 ^M Draga, sredstva odločno odvraćajte! ^m wm Poglavitna zaloga: Dunai. XVIII. Gentzgassc 27. H ► ---------------------------------------_------------- I » I hrvatsko liski kogsll v južnem zelo prijaznem zalivu otoka Krk v Istri, je otvorjeno za zunanje goste do srede septembra. Ravnokar se je pričelo zdravljenje z grozđjem 2928 IMorje plitvo, da se morejo brez skrbi kopati otroci, obrežje peščeno, pomešano z sipo. Na razpolago ugodna in cena stanovanja z izborno, ceno postrežbo in hrano. V kraju župnija, zdravnik, pošta. Okolica zelo prikladna za izlete. Redna parobrodna zveza z Reko. Zahtevajte prospekte in pojasnila pri i tajniku kopališke uprave Ante Tndor, I lastnik hotela »Zvonimir« Zr Klor ie % Izgleda star! I Izborno, zajamčeno, zdravju neškod- I ljivo barvilo za lase in brado je I 1. Vitekov „Odoline", ki barv a takoj I m trajno, plavo (blond), rjavo in I crno. 1 karton z navodilom K 4-—. I 2. Vitekov „Nncin", dvojna ta, cenejša [ I vrsta. 1 karton K 2—. | I 3. Vitekov „Nncin", enostavno bar- I I vilo. 1 steklenica K 1'—. I I ^^^^ Ta barvila so se v I w^—J*m fnn Vitsk a drag. Praga. X" Drogerija ^drija ' \j0m. Sdnkai. iL 5, naspnti gln. ptitl __ JU« to«. *hwr IMbsIh iliu m. t str»n m_________________ SLOVENSKI NAROa 193 šte>c Spreimelo se mti u stanovanje ia dobro hraio pod strogim nađzorsUom, 2890 Klipove npravniiltvo »Slov. Naroda«. Diiaki ali oospođitne a ppejo na tew i\mm ii brano v sredini mesta po mzki ceni. 300© l KM. ona. jHi«! a«, ii, m. um. Hsprodaj je 29« ob glavni cesti v Postojni. 11 trpki salnijnik ■tsaoe stroke, želi prementti službo. Vstop ▼ šestih tednih. CeoJ€ne potradbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Veste« tMf. 39M Ma prodaj Je majama kmetija h a a '.a, 3 minute do f --,.-- ^^ ! mb^arre. . Ivama Golob, lUp« *L 24. S«v. Mar. w Faltm. ^93 AK sie oženjeni? BHH^^"^™^^B|t:orcc 3 zi I K, ^ :i a^awl_k. ^—*■l K m h- i::aK3 40 ^^H ""-V" f*" "j? I Ižastrovan cenevnik z L^bi^biW ^aV - ° L _-^L ^".^H fakisrm, Duoai L, amJalaV^H^a^al mestafjerstr. t F. »čem 30» stenoj'ii Iri je popoJnoma zmoien ? :e in nemske stenograf i je. Vstop :....,_... fcJuJnM circifl i fflii Sumi i r?::"?** llnliD Kare1 Kocian' IIIII IH tvornica sukna * Humpoku JEE^—- f ima U 1*M------- najnovejši ------- ^naaa-fe Eieg' ^a iz- ^^^^^^B vrtite Jdi za I ^^^^^^P^_ potovan 4/4 | ^^^^^F^!W cm ve? ■'" "orra- i a^a^aflr^ 'J vo- poixkmrao slike n ^^M™^" * ** *o!o " ■ ^* za- iTk^L ne da ££s^. togra- ■------ .- - - ji Po povzetju za samo K Tm Slike nato vsakdo kupi. — Več pove pri naro'itvi aparata lapH Uttto. hm «1 m 2 iBihdiliiliilil 5. Proda se tak oj majhna hisa leieća ob glavo i cesti, oddai;ena prt-bližoo 15 minut od dolenjskega kolo dvora, pripravna za obrtnika, sosebno priporoČljiva za rpokojeoce. == Mfgidaj Je tmdi ===== ik Mili narcel m travnikov. Kupni pogoji so zelo «olidoi. — roj Milili da e Anton Berglez, ¥ Lj«b-tjaaf, Kladezoa uL St. 5. 2961 Nadležne kodne I #iu čama aii na rokah H u. ni« ni-1 slisttfHlei toii. I Zaj. oc^kixiijivo, gotov ^B usp«hek. Pusica za 4 K zadosluje. Kaz- ■ 2396 poMfanje strofo diskretno. H ftaA.LfeMa^ikBjDLIail»if7t ■ Hl weč bogatija j^^^mM^S^ kadllccu clioict „Ottomini" K^^S te a i aai nrmeia taft u Dnaji H i uru 19121» iiilatije iz&risane. fclk I^ttoman^^ 1 i 2dijalca se spreimeta na hrano ii staiavaeie v dobro domačo oskrbo Poizve se ▼ upravništvo »Slov. Naroda«. 3dijakl se sprejmejo na suDovanje in hram« i vestno postrežbo in oadzorstvom — Vpra^aoja pod nVMttM y—tratha*4 naupravništvo» Siov Naroda«. Več dijakov iz boljše hiše, 2832 sprejme na hrano in stanovanje raa%ina brez otrok w Krskem. Naslov pove upravoištvo »SI Naroda«. Dijakinje iz boUiih rodbtn 2991 a pM h stauvttie i bran Me>etno 45 K — Naslov „Dijakiai* 4S* na upravnrštvo »SIot. Naroda.« I Uh se pi bivši iditliin spieino dijaki ■ zdravo mxm So popoino oskrtio. PH hi Si je veliko dvori§če in vrt Vcstno 017 nadzorstvo — Več se tzve ^f cahb^ ^a^ft^HB^MB^B^ft IBIm 9'^R* !• B^a^a^^^lPa ivM Samo at 380. ■«■ .-s r^ Najnovejša posebno plo§- ■■_ ^^ Č3ta, z dvema pokrovceme r% katafta sra Oiroin ni kl as tim tepnim -- ' - vt i ga lom amer. don- ble ilato dvojnato ▼•- -"- ritica rajTT^jciernejšjh nkov s prekr. obeskom in 3 letnim jaiiistvum. V«e skupaj po po------- zetju za samo K 3*80. me ■ L kttMr. kuj S2I ni 2 lnW*F. 5. Dajo se v najem ^10 lokali n trgovini s ▼*© priprava ia ataJMvaniaam« ta obrt se je uvr^evala v hiši i nad 30 let. Ravno tam je prodati pod eno II! naifinraa ruma »Jamaica« od tvrdke Manotler, Dunaj Pri glasi na Anico tgur, posestnico ▼ Črnam s vrha ittf. 9 pri Iarijl. s te vinska pda na prodaj! hf /7. t. ■. ti )t i \wt, ođ i in flopilifit 1 bode aa Laverel pri L#a6ata prostovojna javna dražba u ir đs transportaih viiskiK sodi« niMu §0 do 800 Utr** tor »0 U rta«. Ogleda se jih lahko na Laverci. Kdor rabi lepo, dobro vinsko posodo, naj priđe dofoćeni dan k dražbi. 2900 Stalni kraievm agenti zmožni nemšćine se sprejmejo ali pa nasta-vijo s stalno piačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro - Ogrski. — Ponudbe pod .mMaraav11** emm putiti ža_ fF^^^^** ■■■■■ | BlHV| IVWf VBVV M^Fl Urarskega oitnu sprejme takoj 2952 fr. p. Zajcc v Cjihljani, Stari trg it. 9- Sprafai« a« tak*| krojaški pomoćnik za fino, veliko delo z moderno == strokovno izurjenostjo. - Ponudbe na upravništ?o »Sloven-skega Naroda« pod A. in B. St. 8. 2967 Pozor! Pozor! Hiša tik kolodvora na jesemcah z 2 vrtoma za sočiv e z v^emi občinskimi pravicami je naprodaj zaradi družinskih razmer. Na hsi so koncsesije, gostilna, pekama, in trafika, vse ▼ najlepŠern teku. Pokoji jako ugodni Vprašanjana Albin Kanpt- amaa Jesenia# •araaiaka. ! Za podjetne trgovce ! ¥ alovećem nopalisćo ae proda u tra*vlao atademo arejaaa skora) nova li. i š sl blizu kolodvora, ob okrajni cesti in blizu župne eejkve in šol. V hiši je več sob za poletno sezono, kar daje na leto najmanj 500 K najemnine. Cena je nizka, plačilni pogoji so zelo ugodni. Event se odda hiša spretnemu trgovcu tuđi takol ▼ na]em za nizko I najemnino. 3005 Poizvedbe pod D. B. na upravo „Slov. Naroda". G. Flux mm- Gospo&ka ulica 4, -«■ I nađMropje, levo. 3 (Poprej Poljaitska cesta), i Uradno doTOljena, te 20 let obsto-feca najstarelsa ljubljanska Dosredovalnica stanovani in služeb >e v udobnost cenj. občinstva 20pet v •f»edl*£ii metta. s Priporoća in MneMi le boMfte n H ishaiocp vsake vrste k a k n r privatno trgovsko in gostilniiko osobi** IiMra razlićnib slnteb, xlasti za tenske Vestna in kolikor motao hitra postr«t»a xag«tovl)«na. 2£<)i Pri manjih rprašanjth se prost znamka za odgovor- m A^y itbri ti tete platneno ^v^ ■ ^t^ »u pmlnato blaijo m\ oi!e ia %g^ ■ Slovenskega Naroda«. Proda se dobro ohranjeno m- _ 2944 leolo. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Odda se takoj mesečna soba Igriška ulica 6. pritličje desno. Srednješolec išće mirno in čedno stanovanje i hrano. Ponudbe s pogoji naj se blagovolijo pošiljati na: HDi{aklc poštno ležeče Črnomelj. 299S Prodajo se n) obleke moderni kroj, za vitke gospode. — Istotam se kupi kolo s prostim tekom, lahko in nizko. Vpraša se pri Josipa Petelinc, Emonska c 2, L, L Proda se ia z lepim sadmm vrtom, hlevom in trav- niki (tuđi samo hiša z vrtom) v bližoj i okolici Ljubljane. 296$ Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« Poštenega in zanesljivega, približno 14 let starega dečka iz poštene hiše 2977 sprejme tako] kot mm v trgovino z im blagom Anton Primožić, trgovec ¥ Žirćh. Eot samostojno Sospodinjo k dvema otrokoma 2951 iičem žensko, srednje starosti. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. Goina v zakup. Od 1. januarja 1913 naprej se dale ▼ zakup gostilni&ka obrt v nisi Št. 5. ¥ Za ti Čini, preje Poličanski. Eventualno bi se hiša tuđi prodala z vsemi pritiklinami. — Vpra>anja na lastnico, Ant Podohvik ¥ Zatidini. 2988 Trgovski sotrudlk 22 let star, v mešani trgovini izučen, dobro izvežbana, zanesljiva I. moč, zmožen slovenskega, nemškega in de- loma rudi laškega jezika, tili prtraenrti m\n slnžbo drj 15./11. i kako nčjo trgcviBC Dopisi pod: yyZanesl]iva moć 100" ¥!#■)« fOrm (Poste restante). ■ Sprejema zavarovanja človcškepa živ- I I ljenja po Mijrazoovrstnejših kombina- I I ujali pod tako ugodnimi pogoji, ko I oobena dru^a zavarovalntea, I 2 lasti M ofodno zavmrovan>e mi I doživetje ia smrt z manj&ajočtfRt se I 101 rpimiM. I „SLAVIJA" ••• - ••• tiajtiHi« xawai*owalna banka v Pragi. .% • ••• ■>mw wmt iMtt K tS,Ttt^ltt-14. — lip!■*■■■ •4Uk*4B|a« Ia ka^lteUf« K 115,3tO.ftO3-«t. F* velikostj dniga fiajeama atvtvatadci MSc drtavc i vteskozi slovansko-narodno upravo. ——————— ¥•• p«|««MM« ««J«i ————....— ■r boo* adjtiii i liaHai "f^rS,^ f feiM Uto m. \l -mm Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjfh cenah. Škode ceojuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljujc Iz čistega dobička tzdaino podpoto v narodne in občnokoristae namene. 193 «ar.________________ SLOVENSKI NAROD,__________^_________________________________Stran 11, BojiSta Njvgft tojsta- I Fr. Ifrastovćaa Predgovor. Friderik Schiller pravi nekje v tvojih spisih, da Je znanje zgodovine glavna podlaga omike. Kako zaostali vino Slovenci za drugimi narodi, ni reba poudarjati. Naši pradedje imeli ?o opraviti z vsakovrstnimi sovraž-liki, odkar so se naselili po lepi se-janji domovini. Vznemirjali so jih Turki. domače pravzaprav tuje riemstvo; duhovščina itd. jih je zati--a1a in ni postila rasti in se razvijati cicer nadarjenega in pridnega naro-ja. ampak ga je tlačila z vsemi sred-bširnejši nacrt, odnosno je še pre-rrialo bralcev med našim maihnim Ira rodom. Vzrok. da začnera z mogočnim Napoiepnom L. je iskati v moji lju-Vzni do nekdanjega gospodarja crnlie. zagleda! sem r»n:>i!rel sv^i jas njegovo krinko (masko) v trža-škem muzeju Revoltello in ta sem vzdihnil nehote: »Jupiter! ti si Ijubil mi narod, postavil bi ga bil rad na Isrnpnjo naprecfka. toda doletela te je ucagnetti m njegova sestra gospa Katica, ko sta ini pravila, kako je nju stari oče iz francosko - ruske vojske na svoj dom v Osoppo hodiL V VeniŠah pri Krškem, dne 11. avgusta 1912, Pisa te-l j. Marengo. Kraj Marengo leži v Italiji med lesandrijo in Tortona, ob reki = --:anone, Šest kilometrov od njene "užitve z reko Tanaro in je postal -nveč 14. juni ja 1800. Po bftki pri Montebello 9. juniia f^TO. kjer je zmagal francoski gene--al Lannes Avstrijce, pomikala se )e ;'ancoska armada proti Siera, Napokon Bonaparte. ki je imel na razpo-'ago 33.000 vojakov. med temi samo ^7no jezdecev, je bil mnenja. da se ^oče umakniti sovraznik v Oenove-šfco. Da to prepreci, odposlal Je 13, "jnija generala Desaix s 5000 mož v Novi General Gardanne. ki je zapo-veđoval prednji straži, pa k zadel na \vstrijce, ki so branili dohode k Bor-*nidi in tri mostove, ki so jih naredili ?t\ Alesandriji. Oardanne je prepodi! sovrazTifka in mu vzel dva topa, ter *to vjetnikov. Obenem je dospela dn vizija generala Gardanne nasproti Valence do reke Po. kjer je zabrani-'a Avstrfjcem prekoračenje te reke. \vstrifeki poveljnik fe bil torej vjet red relcama Po in Bormida. Edina prosta pot. ki mu je ostala po bitki ?ri JHoniebello. je bila pretrgana in ^ vscm se je domnevalo, da se nišo dločili Avstrijci za noben nacrt, ter : vse gibanje kazalo izvanredno neodločnost. Dne 14. jonija zjmraj Je preko-"3ćf!a avstrijska armada Bormido na *'ch mosteh, zgrabila z vso swo ge-erala Viktorja in začela znamenito i:ko pri Marengo. ki je odk>čila, v nčno osodo Italne in avstnjske arkade. Stirikrat so se umaknile franco-*ke čete m stirikrat so napredovale. :er poskusile varovati svojo m čast voiega HmbHencga generala. Več kot šestdeset topovje bfto od vsake -ani pridobijenih in zopet agubfie-,h na različnih kraph ra ob razJič-iih orah. Vcč kot dvanajst kavale--;jskih napadov se je izvršilo hrez ^dločilnega nspeha. Okoli devete ure zjutraj je dobil Melas poroćilo, da so se pokazali v niegovetn ozađju francoski raztres€iri strelci, proti katerim je odposkal večmo kavaieri-ie. Proti deseti uri dopolckie pripeHal e prvi konzal Napnieon Bonaparte divirijo Momiier. Nas^l ie generala T annes v Im-dih slikah. Podpfral ga z nekai brisadami m konzularno s:ardo. Toda rastonj; Avstriici so Dredrli fraoooski cenlrnra: bitka je bila navidezno zgnbHena. Meias, ranjen, zapostil k popoldne bojišče, da sporoča zmago na Dunaj, ter izročil ; reganiaaie sovražmika Zaclm, šefn i{eneralnc«a štaba, Manjkalo pa je kavaierile. Bik> ie tri pcpofcftr- De- settisoč Avstri>ccv, katerim \e pomagala kavalerija in mnogo artHeriJe, obkolilo je francosko desno krilo v krasni ravnini pri San Gitlliano. V sredi te neizmerne ravnine so stali grenadirji konzularne garde, kakor reduta iz granita. Nić jih ni vstraši-lo; kavalerija, infanterija, artilerija, vse se je zaganjalo v ta bataljon, toda zamanj. Tu se je v resnici videlo, kaj zamore peščica hrabrih mcž. Zaradi trdovratnega odpora je bilo za* držano avstrijsko levo krilo, iranco-sko desno pa podpirano, dokler ni dospel general Monnier, ki je vzel z bajonetom Castel - Ceriole. Zdaj je napravila avstrijska kavalerija urno kretnjo proti franeoskemu onemo-glemu levem krilu in to ga je spodilo v beg. Avstrijci so napredovali na ćeli progi in iz sto topov so bruhale pogubonosne karteče. Vsa pota so bila napolnjena z bežečimi, ranjenimi, mrtvimi, podr-tinami itd. Zopet je bila bitka navi-dezno zgubljena za Francoze. Pri San Giuliano je stala divizija, ki jo je pripeljal okoli petih popoldne general Desaix, pred isjo osem lahkih topov, na vsakem krilu pravokotno dva bataljona. Bežeči so se zbirali za divizijo. Avstrijci so naredili napako, ki je prerokovaia njihovo pogubo. Raztegnili so preveč svoja krila. Prisotnost prvega konzula ohrabrila je zopet franeoske vojake. »OtrociJ« jih je nagovoril, »pomislite, da sem vajen prenočevati na bojnem polju<*! S krikom: »Zivela republika! Živel prvi konzul! < na-skočil je Desaix iz sredine. V trenutku je bil vržen sovražnik, Desaix pa ixl kroglje smrtno zadet in je zamo-gel Ie še mlađemu Lebrunu naročiti: PouV>e '^ r»ovei*e prvemu konzulu, da umrjcin l ub^aiovanjcui, ko ni-sem toliko storil, da bi živel v spo-minu potomstva.« General Kellerman, ki je varo-val s svojo kavalerijsko brigado cei dan francosko levo krilo, ođločil je slednjič usodo dneva, ko je vjel dva-tisoč grenadirjev (Napoleon pravi v svojem poročilu na direktorij šestti-soč^ in Zacha. sefa generalnega štaba. Brigadni poveljnik Bessieres pa je predil crto kavalerije. kar je spo-polnilo popolni poraz avstrijske ar-made. Avstrijci so zgubili 64TH1 mož, med temi več generalov in višjih častnikov. 15 praporjev in skoraj vse topove: Francozi 7000 rnož. Generali Champaux, Marmont in Boudet so bili ranjeni. Kako osodepolna je bila bitka pri Marengo in kako trdovratno sta se zaganjala oba nasprotnika eden v drugega, razvidi se iz Napoleonovih poznejsih izrazov. ko se je domislil pri vsaki priliki ali na Marengo, ali na srečni dan 14. junija. (Dalje prihođnjiC.) Za brateh čas. Občinski svetovalec Govedač se ga je bil pri kosilu na čast škofu tako nalezel, da je gredoč domov obležal v cestnem jarku. Na njegovo kriča-nje na pomoč je prihitelo nekaj sose-dov in so ga sočutno vprašali: — Kam nai jih pa nesemo, gospod svetovalec — v bolnišnico, ali domov ? — V restavracijo! je ietJ.ial ob-Činski svetovalec Govedač. * * — Zakaj pa uče vojake 5tati na eni nagi? — Zato da v bitki ne pack jo, ako iim eno nogo odstrele. S t r a ž n i k: Stojte, vi ste v tej banki beračili. Potepuh: Kaj, beračil — jaz sem se z bančnim ravnateljem poga-jal zaradi večjega posolila. Iz koncertne kritike: Glas naše mlade pevke ie v kričečem nasprotju i njeno majhno postavo. — Čudno, kako postane nekateri človek nervozen, če slisi otročje ve-kaoie. Jaz tega ne razumern. = Jaz pa! — Tako? Kako pa to, meni se zdi, da ste bili časih velik prijatelj otrok. — Casih že, ali ko sem se lani ženil, mi je neka brvša ljubica prine-sla otroka pred cerkvena vrata in od takrat postanem ves nervozen, če shšim Ie od daleč otročje vekanje. J e Č a r: Hej — J#ško Uzroovič .kaj si že zopet Uikaj? U zrno vi č: Da! ZJravnik mi je ukazal premembo zraka in dijeto, pa sem prisel za tri mesece sem. • * — No, danes ti je tvoja žena prvič sama skuhala kosilo. Kako se je obnesla? — Ne vprašaj — prežgala je samo knharsko kniigo, drugo je šio vse v ponije. m m m Gospa X.: Ali ima vaš mož tuđi kako Ahilovo peto? Gospa Y: Vprašaj te! Naj-manj dva tucata! — Kaj pa svojega psa tako ne-usmiljeno pretepaŠ? — Vrag mi je strgal pobotnico, da sem društvu za varstvo živali pla-čal članarino. * On: Gospodična — jaz Vas ljubim; ćele noči ne morem zaspati, ker moram vedno na vas misliti. O n a: To še ni noben dokaz Iju-bezni. Jaz rudi ćele noči ne morem zaspati, ker mislim na neplačane račune moje modistinje. Prvi zobozdravnik: Jaz derem zobe tako lahko in brez bole-čin, da mi pacijenti zadremljejo, med tem ko jim jaz s kteščami zobe iz čeljusti vlečem. Drugi zobozdravnik: To še vse ni nič. Moji pacijenti se dajo med operacijo fotografirati, ker se nikoli tako prijazno ne smehljajo, kakor če iim jaz zobe derem. * * Tast: Torej, moj ljubi zet, tu-kaj ti izročam 20.000 K — doto moje hčere, ki je dancs postala tvoja žena. Ali mi obljubiš, da bos moji hče-ri vedno zvest, ljubeč in dober so-prog? Zet: Prosim počakajte — da prej doto preštejem. ... ^ Davkar: Erar nič ne odneha, njemu je treba vse dp zadnjega ti^ka plačati. Kinetič: Kako so rekli — erar? Kaj ta še živi? Že moj siari oče so imeli ž njim težave, mojega očeta je trpinčil, a zdaj bi rad Še mene preganjal? Olga: Tvoj ženin mora biti jako zaljubljen ... Zdi se mi, da te vsak čas poljubi... V e r a: Ti pretiravaš. Včeraj me je poljubil 3krat, predvčerajšnjim 17-krat. danes pa Skrat, povprek torej na dan Ie 8*333krat. . . in ce ga jutri ne bo povprečno ćelo Ie 6*25krat. To vendar ni preveč. * • * — Meni je žalostno na svetu — ne enega sorodnika nimam več. — Ne enega več — kaj so vsi umrli? — Ne — obogatefi so! Slovenci, kupujte vži-galice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprej ▼ wuA barrah. Prmnko is ie **«rt«Je«* se poftilja na dom. Bogata ubira vsoroev se polije • prvo poAto T»vif» i« avil* M^w-■»»»rg, S«rl#li. 3 164 MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mita nego svetavnoznano Ullfsk* MlA^M ■Uto ■ kMfićkom, znam ka konjiček tvrdke Bergmarm & Co., DeCin n. L — Komad ro 80 vinarjevse dobiva po lekarnah, dro^enjah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Tstotako se Beremanova lilijska krema „Mwi ■" Čudovito obnaša za pridobitev nežnih, Imehkih damskih rok. V pušicah po r : 70 vtn. se dobiva povsod. : : SflLVfiTaR eamiievi oodoetniki OUtm atop\:Aatm Kriircr, LJ«blja«u I A. KUNSTI I ZJdmrnmhm nllfta ite«. 4. I Velika zaloga obuval ■ lastom« ts4*lka ma dam«, wwp+Am ■ te imki !• Mšm* aa iihifd. I VsakršM aar^čita se izvršajejo točno ja ■ f lizki ctmL Vse mttt se shnnjnjejo in ■ ununkj«. — Pri mnaojita laročilib naj ■ ac bltfo?oli fzorec poslati. 40 ■ Tuli" prvi ia •tftel ai#T«mmkl affUš«valec in trgovec glasoviri^v Ljubljana, Poljanska c. 13.1. ttlasovirie, pia-fiaM^M^^^B^^B^ nine in harmo« ^^^^D^^^^^^^H BU* iz prvovrst- ^^^^^^^I^^^H^B, nin dvornih in ^^^^^H^^^ls^^^f komornih tvrdk ^^m^^^CT W imam v lastni LJFaW V^ zalogi bogato ^GM^P izbiro po solid- ^^^W nih cenah. Jam- %■«• Čim pismeno 10 let! Tuđi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem preci2no in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Olas-beai Matici in drugim slovenskim zavodom ujelašuje glasovirje izključno Ie faBCBlioalfana wm i f. Jaraseh. A}n\\ k svojim! wCy *<^^Ka&E^ dobi vsak 1 ploš ^jJH^^BL a^° oaenkrat na- : Zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat nar oči 10 plošč. Gramofoni že od 21 K napi*ej Avtomati že od 8O K napnej tuđi na prar primarne aaesećne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvomrc, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodafalci dobilo popast. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Josip Stupica jermenar i« sMilar v Ljabljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočan svojo bogato zalogo nijriiličMjših konjskih oprav -_^___krasno opramlfana ===== kočije, droge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno ▼ zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoČe potr«b- ii aclfi«9 ža abrabljane vozove in u ■ konjaka oprava« ——— dnmmii © ® h b® I toialBa treovina I I ročnih del I I0RI JJ6EB I «IIAII«I, I I ZMavska iilioa Hmw. 3. I | Predtiskarija | | I | Tamburiranje | | Montiranje :-: | | ^^^■hjBBjnBMnBBjB^gM^KjH^pw«MBBBBBBnBBsnBBBBannnnBnaBnnMnnnnaaBnaBanBn^a^B^BY Učenca mm v tnofino mm uaia f eter Burjava v Škocijanu, Svincniki sloviti budejeviški izdelek tucat 40 h. Ceo a na drobno okoli 80—96 h. — Trgovci zaslužijo 50 %. Vzorci: 30 tu-catov sortiranih, cedrov les, šestero-ogelnat, tuđi anilinovi svincniki 12 K po povzetju. 2326 MiH Ma. hltjniK iln. 1U, Cuk*. Vinko Jfiajdič : ?alitni Mio i Kraniu s ——— (Kranjsko). ■ iNajvečja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkovi ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-j kovske mojstre neprecenljlve vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pnljn, Reki, Zadru, Spljera, trcea^aovem, Kotom St. Lacr)i ob Soči, Beljaka, Celovcat Inomostu, Bolcanu in Tridentu Brzojavi: Valjčni mlinf Kranj« ,......^ Superfosfati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse g^* vrste zemlje ~3^§ Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. ===== Superf osf at = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu8tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove ■■- 3upenfosfate -■- dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-Ijedelske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga, Pfikopy 17/111 Lasne kite f najfioeie kakovosti po 5, 7, A 9 in 12 kron — vse vrste B lasne yxM»go tn imreitce — B l>*i^i^i hraC4W*0*f m imji isu i. x *£*m—------—----------^ ftvatlala mm avataaal raaatavl« Pai*iza4900 Tvornica: aua^*C*atn^Bual,I^BlB+rstra*se8. V LjibUul se tobhr* t lektmili: Ktlasa laMtfca dadlćl, Fn. Mr. Joata U*au>, JL Mayrt ■. Pioooll, UbaM aL TnaWam7iiTTica«ricik)eUnuliMKu«jskeB S*» **• »LOVENKKI HAKOP.___________________________________________________193 štev. Prve vrste potnika sijajno uvedeaega po malih mestih na Kranjskem in Spod SUjflMke«, Č* mafoft konfekcijske ali stroke d robne ga blaga in plete nin, spretne** prorodaialca IM* laiifai 0m* WKm§mtt9 ffk ■■. - Ponud^r rod ltL«b«nt«t«N«Mf K. U. SMtM nm anonćno ekspedicijo M. Dvfc** ■«ck»f. A. 6. femaj I«, W»t»« W#. 294S r Franc Visjan X Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 ^i pnporoća svojo bogato zalogo ->J u a*vtk Ia ft« raal|«ala * wm~ vozov, -?m 13"»VARAŽDINSKE TOPLICE —> I 3W" Nov, zdravili&fci hotel z •lektrićno razsvotljav*. ~M I ^-^■»^■•^a^aL—^ devo^arac radaotava« ir««ptoa« t#pl#O« p*M* ftSG G pn- ■ JTiZI^S^ffi^ proti««, revnii, ischUs Ltl ■ JflJjUfi'fll i.*3fla¥!**»a KtlMI TafavflMi* t*1 trdovratnih bolesnik v vrstu, jaboik*, PMBB., 1 *^-^MjK*Žr*a? > iliBl Elcktfic mislit )«l»c. ogtikoTokislinskc in »olntichtfeti. P ^^^^^^33 ToaUlkJ iMrmwwm> «r. J. i« »a »rt. rr—a«a« ia«f| Prostovoljna sodea Javna đrazba. V poneđeljek dne 26. avgusta 1912. popoldne se bo prodavala na ?icu mesta vioć ;ako ti^odrvTrv po▼»• vozne liste (šifkarte) za v*e I razrede dobiš Mte« pri 3439 I ED. ŠMARDA oblastveno potrj^na potovalna I pisama v I UiMJonl DartflncKiiM ▼ hiii Kaetske ft*#\%ict^ attfrdti I I ir#«rj|ie tri »Fiftfct*. I ____________----------------------------------------------'-—------------■—————^—^*^M I Avsust Replč I I t$4ar v U^ljMi v Tramn. I I izdelaje in popra vi ja vsakorTstne I sode I V aa|al*|ili o#«ak. I I Kupuj« in prodaja stare vinske sode I Blaž Jesenko I I Limhlluu, Stari trg 11 | B pnporoća K klobuke, slamnlke f I cilindre, čepiće itd. § m -- najnovejše fasone ---- E ■ po najnižji ceni. B ■ Itvstrovaoi ceoiki zastonj ii postniae prosto. I ^ ^_ tte io inliio domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar.. Ljubljana I Pred Skofijo 19 — Prešcrnova ulica 4.! iHši iii sviši mp! Fr. P. Zoiec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mom hoirato 7.a1oa VIm. ClMMrak, Par«lubic»y Češko. --------— |Avstrceresilna družba 2ej.Dunaj^>iartins-strasse7i. k. Tel.22Z88 11 Lepe prsi dobe dekTice in tene »šake starosti, ako rabijo moje najnovejic ■aazfl* ali VOdO za PFSi, rabi s« samo na zunaj, edino re«niČBO u^inloijoće sredstvo, zajamčeno neškodljivo Cet»» K 3~—, n-— ia 8- —. Zraven a pa daj oče mMo 60 vinaijer. dobe lepc, poLoe telesae oblik« x mojo redilno moko »Kathe«, zajamćcao ueskodijivo, mnogo rahvalnih piaem. Ccoa kartona K _-iO po povTtetju Od 4 kartonov naprej post prosto -— PoSiljatve poste restante samo će se poflje cieaar naprej — KazpoiiJjn ga Kattie Pflenzet, Dnnaj IX., WatiringersTr. 551. P. Prava in npva litaa. M ~ Ooatov prapaa I Povest. — Spisal Blaž Pohiin. I B Zgodovinskapovest.Spisallv.Remec. I Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K I"*! Ceaa broš. 1 K. 80 vin., vez. 2 K I 50 vn.. s pošto 20 vinarjev veČ I ■70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I ______________________________■ B ____________________ i ■ Ti najaovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje ■ I ""I jtarožjna knjigama v £jttbljanl|~ \m seli zalooo blaga u rasstt šsie potieliM ter pto=:m gg trgovce po deželi in v meštih, da dopolljejo pravočasno cenj. naročila. Kakor znano, je zadnje doi pred šolskim začetkom vedno večji naval, posebno pa s šolskimi zvezki je težavno ter doposljem, da se izognem vsake napaČne pohilatve, na zahtevo tuđi vzorce zvezkov. — Za točno solidno po----------- strežbo in kolikor inoč nizko ceno se vljudno priporočam ===== 3r LAURIN & KLEMEMT ^^ d. di*. v Mladi Boleslavi ^^ /avtomobiliV ^r - Zastopnlka i Ni kodem £ Hetzka — Gradec. - ^W Sprejmem spretnega ^*33 seoiankeaa m jennenankeoa pomoćnika. Nastop tako) aii pa zaćetkom septembra. I« tom, ttftnli naifltr i fitrul. ~jfrk3^ Orožje razpošiliam na deset dni na poskušnjo in r>gied. Enocevn« lancastrce od 20 K naprej, đvocevne od 30 K nape ej, Hammerloss od 70 K naprej, Flobcrti od S K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevotver od 2 K naprej. — Pustr. cenovnik gratis in franko. Ttmm Dašak, tvornica oroifa, Opoć&o *taw. 2149 na stat a*. Ćeiko. 2492 Irsooski lokal prostoren, z većjimi lzložbemrai okni~j liče ali tako} praraum dunavska tvornička firma za ustanovite* trerovine na drobno. — Najbolida le^a za nadroboo proda;o: Glavni tr« ali Stritarjeva ulica. — Psmene ponud-be % navedbo cene in eveot skico pod. ,VorwSrts 5000* na Dunaj, Postanu 88 v Gorici, Primorsko. Edini zavod na Primorcem za dečke dobrih dnižin. 2947 j mm • v • I II1* ^1 i II111 ^ 1 ft f* ft HTftflfl ^PiSjBlDojO iG IliBDil, i ki obiskujejo c. kr. slovenske, nemške, j Ttafijanske ?ole ali se hoče:o učiti pri- ! ▼atao. — ProspeUte oo^ilia ravnateljstvo. JMM^ ! kz sivf^a očd&enega 2 k. ^^^^^T : nipjirk) K ^t^^^ .i o-.. ^v*w K ^ -43. primamehke *m*Qm&9i k 6-—, ve!cpri«a K 7 20. Saj- boi;še vfste snežao bek> pefje K 9 60. -- Uc iOSlBffC mođrcga, befefn ali rme-nega pastel nc^a mlela. Prav dobro napol-njeno! Pernica ali b!azina, 180 cm dolga, 116onSroluK 10-—, K 12 ~, K 15 - in K 18—. 2 metra doiga, 140 cm Široka K 1J-—. K 15-, K tfr—, K 21—. Zglavnik W on doig. 58 cai Srok K 3-—, K 3 50 } in K 4-—, 90 on derfg, 70 ca mrak K > 4-50, K V» m K 6— Nepovoliao »e »- * TtKnja aH denar tazi, — Njtaačai atastro- vani cenik gra*:> :a franko. 2915 t j laaHaM. Uf a. 31 w Hap ■ tđtm. SINI " 1 ni S parne 4aatlleri}r ICftMIS & S10CK ■ Barkovlje ■ t nte iMiMal MMak. I dobiva se povsod! m^amr a^^^^^a^^ ^^aam ^^maaaaW .^aaaaa^^ aaaaar ai ff\ " U ^8^% y« 9 § B _^^B ^aaaa^^^^aaaamk amama K S »i 1 11 E1 JBjflff ^BaaW .aaaaaar ^/u^r f^ Uin^VBmVav ^aaBav .dni&MF ^^m*4ahmn&3a/mm'**r~^|nmjHma^B^^ ^M^^H^^^^^m^m^m^r ^^mv^AV^ ^Oc^; ir^ 3mVaw ^^^% -~ •- ~ *^^^^^m^^ Hir ^m"mmmmmjmmw|^mi H[ ^JP ■mmmmmiii|iiii^ mi i J|-^ ^ l^aftalmaH^mHI ^^HHIII^r^dB^a^baVliJa^B^a^PV^afla^HaaalBvaHB^BVaVHaHaHav^Bla^BVHM^B^a^a^M^ Glavno zastopstvo za južne dežele: V. JANACH in DRUG, Trst. V'pra^anja na Teodor ja Kor na, krovca m klepar&kega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi, kleparska in krovska dcia iz ra^ličnega blaga Gospod hi je! ' Pozor!! Ne kupajte presoega nasla ali nadomestila žanje, dokler niste poizknsile slovite splošno znane svetovne znamke BLAENISCHEINA ! MARGARINE MUN!KUMM rastiinska margarina. SAMO BLAIMSCHEIM OV HmilafllMti 'Zdeiuje iz najčistejše go- II H I ■* II M i( Je resnično adi no in 13**™*****™ v:]c obistne to'šče z visoko ||WHiaUai pravo nadomestilo za i 'a-'e:na-". tar , ima torej waftyaija ra- presno maslo, ki dateč prekaša vse doslej hvahsano. alilno vrealnoat — )€ resnično zdrav. HMZaTllaalCC umeten, nrgo nafčii^i Izdelovanje ! I1NIKUM« 50° --i« od "- BUAIH-SCHEIIIA „UNIKUM" y]lllill%lfai /a iPw § va^nega pre^nega je varovano s sinino državno kontrolo in je to rr.as.a m zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. CeH/ena r/ospodinfa! He ^atc se tore) bega ti od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: I pečenje pra±enje fcuh | Mmo nuitanje mas|en kruh BLAIMSCHEiNA nUNIKUMcc MARGARINU Dobiva se povsod. — Poizkušn-jc gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. 3 dijaki se mrvio na tiraao in stanovanje. Poizve se 2935 Rimska cesta 7, II. nad,, vrata 13. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavi jo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna iaga SCAGNETTI, za sklađiščem driavnega kolodvora, flbsol. trg. akademik! Pri generalnem zastopstvu »Ogrsko franeoske banke« (Franco Hongroise) v Osjeku je izpraznjeno mesto praktikanta z majhno začetno plaČo. Po trimesečni poskulnji stalno imenovanje z pravom na pokojninc. — Ponu. i^l, ^9 je naiclecantncjše, najbolj ' "' ' prakočno in uajccDeje perilo trn gospode, dame in otroke, ^^g"—~~i^ ki n u pogled ne railiknjc ^J^^^JjS^ prav nič od piatnenega perila. ^^*" **Jk Kos stane sasno par -rinarjev. f'\r-___-"^£qW I»ogne se vseMi ncprilikam, ki i T V^t "'^r so v Ive*' * pranjem in lika- \f \ ^^r ni em. Po obrabi se rrie lahko ^ \^^ proći Vedno novo, breihibno, ; izborno sedeče perilo, ki se i ,-rr"~~"^s ■ obnese radi pri moćni tran- ">-' -mf\ m- . ^ spiraciji. Ne more se pogre- ^' ■"Ti'' K Va Sati pri nobenem stanu, po- j ^ i *r*l sebno pa na potovanja. Do- I-' "V" I ¥ 1»! biva se ▼ Ljubljani pri: 1 Kitili, Stari trf ii P. Maflićo. I ZDinmčen uspeh 1 ^^P^ ali denar nazaj. ^h ■Pg Mravnlški izkaz I ^r .3 o izvrstnem učinku. ^M (\\. Bujne, lepe I \Sv prsi I A a^ dobite ob rabi med. H dr. ^1. Rbca kreme za prsi ■ oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za ^H vsako starost, saaeslUv uspeh. Rabi ^m se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^H lika pusica, zadostna za uspeh K 8*— ^M Razpošiljanje strogo diskretno. 2711 ^H Kos dr. A. Rix, laboratorij, Đsnaj IX., Beffpsse 171 || Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u Imaji. — ttstaMiijnu KM. - 2» fOnbk. Mtt tHjt Iq-A. htlJ ttfll (I Hi JttliM iMriri JtUBU kapital ta romrc $2,000.00« km. Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcM, n. pr.: Prevzemanie tetnUl Hag na hrani Ine NajkulantnejSc izvrSevanje aonala UfMl na vseh tu zc niskih in inozemskih mestih. — Izpta" kajižice brez retitnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnttn vedno ugodnim obre- čevanjc kuponov in izZrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih staranjem. — Dena/ se lahko dviga vsak dan brez od povedi. — Kupovanje in prodajanje vrttMatatt novcev. — Najemodaja varnih predaJov samoshrambe (safes) za ognjevamo shran>evanje vrednostnih pa- paptrlav strogo v okviru uradnih kurznib poročii — Shranjevanje in upravljanje (d«poti) vrednostnih pirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zakleporn stranke. — Brezplačna revizija izžrebanin vrednostnih papirjev tn po«O}rit sanje. papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Ilflattl« ta aafcmUa ▼ ajnerlko in Iz Amerike. 166Q —————————————— Uatmaia in »lama«« *m$m*mMm %m "UMU • wmm* v a a w fin a atra>ka> a»a>atoja>&lli tpaitaalioliall «S akter braspla^no. • ' » i Stran 14.___________________________________________________SLOVENSKI NAROD.__________________________________________________193 štev. »«w*<četu «*.***. ceno posteljno perje! fjT^^^^ 1 fc* siTega« dobrega, pulfcnega 2 K^bolj&ega 2*40 K; prima \Jl pofoelee* 2-&b K; balega 4 K; betaga puhastogra i'lO K; .<^J F _ ^■r^^ilŠM^^i i f r^ rjih roakaiaiidli za koruzo, jT^S^^f^fcl^C^^r^/ atroiiliza e7 kxhalatkiH 19 MJ IV A «9 II. aU Xa^ei^tpa»»e «*sm«?w« 71. Ustaa. 1872. 1~jG delavcev OB pHBBt« BfiaafBOTl smbi iivaaai tsenic. ovinct i m rw w** csw w Twrwt|«fr n otut*^ rEL€RT^OT€HniŠKA DCLH1ŠKA DRUŽBA I PREJE I KOLSEN Ml DR. I PRAGA-VYSOCANY ■ Dlcamo strofi la električni motor}L n I Naprave za električno razsvetl|avo la I ' preTa{an|e električoe sile. n Bektrlćal I obrat ¥seh vrtL s ¥eatllator)L r. Tar- ■ bogeoeratorji, električne ielexnice ta ■ lokomotive, terfavl la dvlgala. r. Oblcrć- ■ nlce ln iaralce vsok vrst a V«4ao ■ turbine v«eb sestavov (F^aacls, Feltoa). I s Totea, ceaa la fcltra popravila vseb I električnih ttro|ev iragU tvrik. s Too ™_ potrebe za lastaUraalo. a k s s :: Anton PA krojač Ljubljana, Sv.Petrac.16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih obleJc za gospode in dečke, jopio in plašćev za gospe, nepre-močljivih havelofcov itd. itd. Oblcke po meri se po najoovejsili vzor-cih in najnižjib cenab izvrću je jo. fVsak dan svež | sladoled in w slašcicarnl S j. iMim 1 Stari trg št. 21. ^■J B I----= B ^= I B . 0. Čadcž m ■i Bal ™ v/ Ljubljani ■■ Mestni trg št 14 poicg Urbanćeve mano?. tr^Ofine prinopoća i ■ ■ slanmike B iiwi razne meško oefiIo, h ■ krava!;, ovratnike itd. itd. ■ I Blago imam solidno, cene | zmeme. Postrelem točno. ■J^ ==b=~"b" ^^^(»~ JbmF < - jJsVafc^3P^^ I L HIKUSCR Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber deznikov in solnčnikov. I Popravila se izvršujejo točno in solidno. ■ | C. kr. priv. tovarna za cement ITrfc*vel|ike preaiogokopne drnibe ¥ TrbOTlJali priporoČa svoj priznano izvrsten Poriland-cemtnt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predptse glede tlakovne in podorne trdote 4aieć BadkriQv|o6i dobroti ka kor tuđi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in na j s lo vi t e j Š ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. W^H Združeni čevljarji siHsSHappjj^ja^^p-.-T.-, ^.Jffj av 9 V^t^s^s^r. ^ LinlilSaiii, Woliova ulica št 14 priperocaio j^ojo bogato zaiogo obuvai za poletan jezijo. Vse vrste mo*ldh, damskih la otroških ćevllev laUJa^Hal lastnega in tujega izdelka. a^B^B^B^BVaVaavl Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. ^^sJ|^B9^^B vedno v najveČji iz beri. .^ala^BMB^B^BVB^BVaVaV Spetialisii za prave gorske in lovske čevlie. |d^HHM Izdelujejo se po meri v lastni delav- Ja^^B^^BniSsiaValB^B^^B^Ba^B^B^BVaM nicip sprejemajo «e tuđi popravila. «Mvw^^^|BHH|HHHIa^BB^s^Baa1aVaVar Postrežba točna, cene solidne. — Zunania ^^^"™^H^^^^i"^^^^WPJ^»^*^ ■ naročila preti pov2et]u. — Zahtevajte cenike. Allouz i% Breznih sotfni izvedenec in učitelj Glasbene Matice. ftiajvecja in najstareiša trgovina Sn izposoievalniea klavirjev ln hai monijev. Velikauska zaloga vse ga glasbeaega o rod ja stran in mnzikali ^^rSTuT^m. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 rwt&S£wm. ^^^^^ Klavlrfe dvorne tvrdke Bosen- ^^HM^rT^ dorler, Ciapka, Hdlzl A Heitx- rfSO^k ^^^BB^^^HHtt marni, Stelzhammer i n Horil- TfoiHB 0 a^^^ J S^^^^3Bl ^^^i^ćno edini zastopnlk za Jjfe^Ss'jj*1'^* "^^1® ? dovito zna|hne obroke brex j^^^B^S vrsten instrument x resnieno pismeno lOletno garancijo Stari klaviri! najugodneje v kameno. 7xposo|evalnina na nitfa. Popravila ia nglaževanje irseh glasbfl naiceneje. Preigrani kiavirjl vedno zaiogi. Violine, citre, kiiare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strane po ti varniških cen-ah. — Ves dan odprto! IStirioglate strojne žlčne pletenlne surov« aii na ognju pocinkanc, vseh debelosti in širokosti pcntcli ■r.^fVrr. rr;-jvn^ »> op^i'evari^ goztfov, travnitc0Vp wrtow, ta volMre« okenske mreže t«r mi-eire z«< pesek in nromoi, -> " materijal x» oarajevanie, rarlisnih «{>bdo*ti jeklena bodeča ::ca za nlotove, večkrat sukana, §estercoqlata, v egn|a pooinkana ■tro'fis iii'ostn pletenina za varstvo proti zaJcem, pasjake, fazanerije, voli^r«, lawn.tenn:s^. Ribitzeve siene, mORirtk« siavbe, žicaste in ograje iz kovaneaa teleza, ionjiog, Ncvada, Oregoo ih Washington nudi nas« 4ruštvo posebn0 fct^ ugodno in iz redno ceno čez Galveston. Odhod na tej prott iz Bremna ^s^ enkrat mesečno. ^fc^ a se dobivajo pa tuđi listki preko Btltimort in na vse ostal« de^e sveta kakor sWi Braiilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singspore t Avstralfjd ltd. 193 Itar.______________________________________ SLOVENSKI NAROD,______________________________________________Stran 15. lp Sk^tiemu občtttvu vijiKteo aaznaojtm, da imam većino na razpolago j| II m m •■ *• wo*wj«) po ma- | ■I ffcIfT#fclM#fcMll stM *" M de*el°" I I* M ■■ I ll|l|ll|| | I Cene zmerne. Priporocam se si. ■ mmwm ■■■■■■■■■■II ob£in^vu za cenjena naročita ■ mm ■■■ llllllllllll'" bt^žim z <**»- štovanjem 5 S Uf lUillUUIIu-.r"'.?^:" j li aaa^^MM^ Utflima. Oananla l i. III. uttr. ■ Naznanilo prodaje. Pcdpitmoi odah** kMlnum« mat« Karla Lenteta na Lavcrci umanji s tem. da te bode ! fae 2. septembra t. L vršila na licu mcsta na £averci isti? atttt i Mru ian gaflajotik. dl aiaj » n prodanib prcu iz proste roka in sicer se proda: ca 70 hl vina, dva para konj, večja množina =s=^ sena, več transportnih sodov itd. __= fttlaiok prodaje *fc 8. «ri sfBtrai* — Pojasnila daje podpisana pisama. V Ljubljani, dne 20. avgu^a 1912 2986 Dr. Ivan Tavčar, fcet oskrbnik konknrzue mase Karla Lenćeta na Laverci. J imihael Kastner j I Najcenejši nakup za: I ■ tpeceii)ate Mago, kabini ako ta iivinsko sol. Patrole jf I ■ tuči v ortgiaatath pltcevinastih kaagljali, o&đavceai In I ■ aaehia^ćeml fceacia (za motorje ia automobila). Gaso- ■ I Mm, Uprtla (u raxsvetl;avo). Korilao olje za Dleselove I I wmtmr\e. ¥m&i vrst »trojna olja. ParaflB. V*e mineralne I ■ wQ4m ia vai proizvodi izrtrkOT vodao svoti ¥ zaiogi. I i MLjttoljanarKongresnl trg 10. IB I Ozdravljen boiezni v želodcu v dobi 80 let.; I Vitez drP Maršal star 80 let, - ot 30 kt trpel bolečine na želadcu, uporabi! I ■ ; Oreznspešno pwvi cm) razllčna a sredstva n. p. zćravilo od L...... od j I M......, belo Mostaidao itmt. Nckega dne se bmi >e priporočalo vzeti r ' ' I ^jf^ ^^"^ *^ talasat ne čufcm nir h boJečin več. Odpravjam redno ' I J^-^~ -4^ natiifiio rotro1 L - - r, in od tistega časa uživam I \kwt ^X -}^^B zdravje kar j pravi čudež. I Jar ^^ ^^BT v ^^^0 laituiUiji,, da te »utva «ri|a Mtoc po vsaken kosilu I (Im St P° 2—3 ikcc* ^* * v •ckc*ko ^1*^ ki K pMicdiea sUbega [ittiirljMli,, pttM ftpe£ici. proti vzpc, ■ v t/; v^ iMffii^a* lotor tedi pioti vsem ftvCain bolcrnim iekx3ra ir ćreves, I i»-A j t» u t M^piifPtPlepe sredstvo vživati ocj'je Beloc v : ašku je ■ Vitez del HaraaL v Pariš. ■ Oni, ki se ae aoftjo p#va<&ti ogijev praick pol'mtMr w*\ vzamyo «ie p*»lnie Belloc. I 2—3 pasive po vsaki jedi m kadar naatnpa)n irVtfim* botefine, zavzeti zadostujejo ■ DopolamNi, *■ faMfo Ml soterr nćiatk. Paslilje vKtmiejo Čislo ogf|e Befloc. Zadostuje v nst^ jih 1 čati, m s slinaaM. ki &k rW*wf4. pnina. ^'4k* I Oobnra se v LitM|aai: Lekanui br. Flcco«, kkana So*nik, lekanta U. pL Trnkoczy I K. Boniiic lekarna F%. Mr. Im. Čtžmmf. I ihmhb Fr. Ševčlkmati. puškar pnpotoća svojo T#lik# xalogo r^/novrstnih ^ pnšk in samokresov iaatnaga iirfelka, kakor tuđi »»Igijakih, aulaUk n teiktt atrofp ar6iZkilt€Illk pUtk, za katare jamčim za. dober strel. Posebno pnpo-rućam Uiske UaUf>fka m puškm >»ck s Kruppo^mi cevmi za bfez- dimni smodnik. — Priporocami todi veliko zalogo vseh lovskih potrebščtn (0* po najni±jih cenah, IM r#yravtla Ui aaraftha m% irvrittieio tetoa la laaaalflvt. Ccnovniki mm MmMmwamim zastonj in poštnin« pr«at«. | Kljačavničarstvo I Ig. Faschinga vdovnthol n ! ° * WtiJL Ud nstaa voda po *S La robni prašek po 60b; a B^^B za ohranitev ln rast las: * 1 H tla lMnV2?■ ^° <«■ ■■ ^bip %aca • *! 5* f^_ ^m m^mm lasnff pomada o Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno — varovani, so naprodaj le v ! Orlovi ini i Ph. Mr. Josip Čizmar |w| v Ljubljani. Knpoite zanpno te domaće izdeTke'. Odlikovana Prva kranjska tvornico lilouirjeo Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherieva hiša RUĐOLF A. WUEK *■ ^L ^a^V^nVaW. a% ^ ! • PripoToča svoje prre vrste, za vsa podnebja solidno mrejene plaitlfll«, klavlrj« in : harmfili« tuđi aamajlajralpj« ma potov Aosar, aa delma #4-pUćftU aM aapoaodo. Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno in računljo aajceneje. Na|v««ta Kar»aa« Mi awatelfa4a)i faajai iBančno posredovanle. I Trtjovci, tovarnarji in obrtnik! dobijo predujme na I isajostovljen **hun9 ka kor se tuđi eskomptujejo. —■ I ii Obt*e»ti 6—S Va%- — Poslrelba točna in kulantna. -i I a*nttra«|a a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event. brez po- I vračiia kapitala. Mesečni obroki od K 490 naprej za K 1000'—, tudl brez pOTOkov. I b) Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez ■ predznambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1000 K. Strogo bančao ^/s^'o obresti letno. | I c; Voiaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70% brez police, brez I predznambe, 5oo, brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrn|ene. : ■ Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod „poitnl predal 45 w Lfnb- ■ ljaai, glavna posta restant«. 2974 Buf rFPH \flnDf II B^* zdravnik na Vrhniki S = ordinira v ii Uske piice. = || U ! ■■-- lovama oliiiai barv, laka ii firneia ? ■ .^^^^^^^^■^^■■■flBaaBBaBaBaBaaBaaaaaaaaaavBBaaaBaaaaB^k^^^^HHBiBBv^B^B^^i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B irkosiikarls. lakirana, slavinu ^SŽ ie nUhn pteteja;.'. ----- ------ 243 Miklošičeva ulica št. 6. LjiilnJBllu Igriška uHca stev, 6. nasproti hotela „Union". ----- Električna sila. NaHa in na'mila pet 0 AmCIlkO I z modernimi veli kim i brzopamiki iz Lliibijane iez k\m\m v Rsw-Y orK 32 je proga Red Star Line deča zvezda I Na naših pamikih rinland, Sroonland | Vad«rlan*% Zeeland, Lapland in Sai&lanđ, , ki oskrbujejo vsak teden ob sobetah redne vožnje \ med Antvverrnom in Novim Vorkom je snažnost izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem ureiene v kajitc za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dr Ddbod iz ljubljene vsak 'orefc popoldnc ^ Naši parniki vorijo tuui na :r.cscc po večkiv. 6am Kaaado ¥ Sererno Ameriko in je ta j vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York | Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik Franc Doleno v Ljubljani, ^^......,, tmm,tlM,muu Kolodvorska ulica o^- stev. 26, od juine^a kolodvora na levo pred znano gostilno Mpri StaTOflt TiilePJU1 , Zaradi opustitve] raznih vrst perila in švicarskih vezenin posamezruh I prtov m spodnjih krti, se prodaja po zelo nizkih cenah. 1 Opreme za neveste Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo I ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, opraye za 1 .• •• .• / .* ." kavo, nogavice in žepni robei. .-■.% .» .*. »• .• I I Glavna uloga 1.1 $ urin. tovai ulatn I in vseh platnenih izdelkov Norbert LaBfer & SMalO I I znano najboljši izdelki, originalne tovarniške cene. I I Opreme zo noootolenilke. 1 Anion esare umu m s, ^^[_____________________________________________ __j^_^^MM^M^M^^^^J|^—M-^M—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^EBMBBMiBaBaaBiBBBBBBMBaaaBaaBBMaBBBBM^BBBBBM^M^B Stran 16,___________________________^___________SLOVENSKI NAROD.____________________________________________________193 štev. JC MAYER 52 r^SS Hanuloktunio mm \ jM ^^^^H ^L^V^^L^^^^^L ^^L ^L^L^fl^LE^LL flV^ na debelo m drobno. ^BK I p ■ ^^™ ■ »■■■ M MHMV :: nega blaga. :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. I »"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Zahvala en naznanilo. ■ ■ Vsera svojini prijateljem m cenjenim gostom se povodom svoje pre- ■ ■ SdttTO za izkazaoo mi zaupaoje na j iskrene] e zahvaljujem z udano m 5 prošnjo, oaj me tuđi v novi, prenovljeni 290^ 2 j kavarni „Vospernik" ■ ■ prej kavarni „Merkur" ■ ■ Sv. Jakoba trg štev. 2 (Virantova blia) ■ J zanaprej s svojim posetom počaščajo. — Za izborne pijace in točno ~ B postrežbo je najbolje preskrbljeno. H ■ :: Z najodličnejŠim s^oitovanjem :: ™ ■ Jakob Vospemik, if^ViiV,;:™^ 5 ■■■■■■■■■■IHlIlItlillMIM P 1 A. Hauptmanna nasledniki I A. ZANKL SINOVI I =_== LJUBLJANA. ==_= 3/ornica kemičnih barv, Jakov in firnezet, priporeca: I Oljnate I b arve I Suhe I barve I Emajlne I barve I Fasadne I barve Vse vrste i :s firnežev, :: :: čopićev, si is I a k o v v ii Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Hinei Naslov zađostuje: 171 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Cenikt zastonj! Ceniki zastoni! ■ ' No torej . . To so ja prave i Jakobl anlinlko'ins**e | cigaretne str«čnice. U6s II ■ Na