IK ■■ l*to. (Za Nameilo 3 K 00 *, ■a Ameriko Ia čraf ta)« drla*« 4 K 00 *.) — Splil Ia doplal ■• po-llllajo i Uradolltra ..Domoljuba", kjabljaaa, Kopitar] «ra allca It«. I. ■aroCalua, raklamaclj« Ia Inaaratl
pa i U prava II t»a „Domol]oba". Ljubljana. Kopitar)«*« ali«« •». i.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN 2ABAV0.
d«eik caaaki Enoatopna pf tltrrita (laaMaa »Domoljubov«" ilrln« M aiai) atan« ta aakrat 30 v. Pri vat-krataam objavljanja prlm«r«n pa-paat po dogovora. - Poaamaaaa Itaallka «a prodajajo po 10 *. ia-kovnl promat poi«no-branll'jlta«ga arada »Uv. 824.707.	■ ■
Stev. 10.
V Datumi, dnt 1. marca 1907.
Leto xx.
VOLIVCI!
Volitve v državni zbor so razpisane. Samozavestno stopa Slovenska Ljudska Stranka pred Vas, v trdnem prepričanju, da ji na dan volitve izkažete svoje zaupanje s tem, da izvolite za državne poslance može, ki Vam jih ona priporoča.
Slovenska Ljudska Stranka lahko s ponosom kaže na svoje dosedanje delo. Z brezobzirno požrtvovalnostjo je služila ljudstvu, se je borila za ljudske pravice in koristi, ne meneč se za srdite napade ljudskih sovražnikov. In danes lahko pokaže na prvi veliki uspeh svojega napornega rodoljubnega dela: na splošno in enako volivno pravico za državni zbor!
Zdrobljene so predpravice grašča-kov, padle so volivne predpravice liberalnega uradništva po mestih in trgih; — pri bodočih volitvah v državni zbor bo vsak glas enako štel: glas priprostega kmeta ravno toliko, kakor glas graščaka ali vsakega uradnika, glas revnega tovarniškega delavca ravno toliko kakor glas bogatinov.
Slovenska Ljudska Stranka je na naj-sijajnejši način izpolnila svoj čas Vam dano besedo: da hoče z vsemi, če treba tudi z najskrajnejšimi sredstvi izvojevati Vam splošno in enako volivno pravico.
S tem pa je pripravila tla za boljšo bodočnost. Po splošni in enaki volivni pravici bo ljudstvo v večji meri kakor doslej upll-valo na zakonodajstvo in državno i upravo. Zato jc le treba, da zavedno ln
odločno rabi orožje splošne in enake volivne pravice!
Volitve niso boj med osebami, temveč boj med strankami. Ljudstvo mora pri volitvah izbirati med strankami, — odločiti se mora za to ali ono stranko.
Slovenski volivci! Stojte složni za Slovensko Ljudsko Stranko, ki je Vaša lastna stranka, stranka slovenskega ljudstva!
Za najvažnejše stvari gre pri teh volitvah: za najdragocenejše bisere naše starodavne narodne posesti.
Zbirajo se sovražniki slovenskega ljudstva in hočejo udariti po oni vzvišeni svetinji, ki smo jo neomadeževano sprejeli od naših pradedov: po naši cerkvi In veri. Naše sveto prepričanje zaničujejo in zasmehujejo in jasno oznanjujejo svoje namene, podreti glavne stebre verskega življenja in krščanske bodočnosti našega naroda: zakrament zakona In versko vzgojo mladine!
Odgovor slovenskega ljudstva na te zlobne nakane znanih ljudskih sovražnikov more biti.Ie ta: Nikdar !
Nikdar ne more slovensko ljudstvo dopustiti, da bi se kdo — naj si bo kdor hoče — dotaknil stebrov krščanskega življenja našega naroda.
Nikdar ne izroči slovensko ljudstvo svoje dece samovolji brezverske šole — nikdar ne dopusti omadeževati svetosti
zakona, nikdar ne dovoli, da bi se teptala svoboda cerkve in nje vzvišenega delovanja.
Sovražniki slovenskega ljudstva ne prikrivajo svo'ih končnih namenov.
Hoditi hočejo po poti. po kateri so hodili in hodijo francoski framasoni. s katerimi jih veže najožje duševno sorodstvo. Tudi tam so pričeli s tem. da so naj-prei oskrunili svetost zakona in prepodili vero iz šole. Ko se iim je s pomnč'o mam-1'ivih slenarskih fraz to posrečilo, so storili nadallni korak in izcnali cerkvene re-dove. Ko se lim je tudi to posrečilo, so uvePavili to. kar imenulelo »ločitev cerkve od države«, kar pa v resnici ni nič drugega. nesro nasilno, lopovsko preganiame cerkve. Cerkev so popolnoma oropali. Zunnike so pregnali iz župnišč. škofe iz škofij. Vzeli so vernikom cerkve in cerkveno upravo. Tolpe vojakov in žandar-lev so na povelle vlade vdirale v cerkve in silo delale duhovnikom in vernikom. Tekla le v cerkvah nedolžna kri vernega ljudstva. Narašča'oče razburjenje liudstva je v zadnjem času nekoliko zajezilo nesramno početle framasonskih moeočne-žev, ki so prisiljeni čakati ugodneiše prilike. Z občudovan'a vredno požrtvovalnostjo nadallujelo sicer duhovniki v večini cerkva božjo službo, toda mnogo cerkva Je zaprtih, na tisoče vernikov le brez du-hovske pomoči, niti umirajoči ne dobe zadnje tolažbe, ker Je strast ljudskih so-
vražnikov pregnala duhovnike iz župnij. In najnovejša poročila že oznanjujejo nevarnost, da sc vse javne cerkvc zapro!
Take razmere pa hvalijo slovenski li-libcralci in njim sorodne stranke v svojih glasilih in proglašajo kot svoj program, da se morajo tudi pri nas ustvariti podobne protiverske postave, kakor na Francoskem. Pravijo, da je to »verska svoboda«.
Slovenska Ljudska Stranka pa odločno odklan'a tako »svobodo« in se hoče. kakor doslej tudi v bodoče v bran postaviti za pravo versko svobodo, ki spoštuje versko prepričanje slovenskega ljudstva in vernikom ne brani živeti po tem najsvetejšem prepričanju. Slovenska Ljudska Stranka ne sili vere v politične borbe, ker želi miru za resno delo v duševni in gospodarski prospeh ljudstva. Toda, če nasprotniki svoje slepo sovraštvo zoper vero in cerkev nosijo na javno torišče, potem najdejo Slovensko Ljudsko Stranko pripravljeno. Ustavila se jim bo s tisto brezobzirno odločnostjo, ki se spodobi pravi ljudski stranki takrat, ko se gre za obrambo najdražjih ljudskih svetinj, ki so edino jamstvo boljše bodočnosti.
Slovensko Ljudsko Stranko poznate po njenih delili. Prisega Vam, da ne bode nikdar dopustila, da bi se v državnih postavah ali pa državni upravi skrunile verske svetinje. Nikdar ne sme pri nas priti do francoskih razmer! Nedotaknjena mora ostati svetost krščanskega zakona, nedotaknjena in nedotakljiva pravica krščanskih starišev do krščanske vzgoje svojih otrok, nedotaknjena in nedotakljiva pravica vseh državljanov, da svobodno izvršujejo svojo vero!
To je prva točka, za katero gre pri teh volitvah.
Gre pa šc za druge velevažne stvari, glede katerih vam ima Slovenska Ljudska Stranka v tem velevažnem trenotju pojasniti svoje stališče.
Slovenska Ljudska Stranka je ln ostane strogo narodna in demokratična stranka. Kakor doslej, se hoče tudi v bodoče z vsemi močmi boriti za popolno enakopravnost slovenskega naroda v naši državi. Ošabnemu preziranju našega milega materinega jezika v šoli, uradu in v javnem življenju, kakor se posebno kaže v pokrajinskih deželah, pa tudi pri nas. mora v novi demokraški dobi naše države biti konec in sinovom našega naroda morajo biti tako kakor drugim pristopna vsa mesta v državi. — Slovenska Ljudska Stranka bo vedno z vso vnemo in požrtvovalnostjo izvrševala vlogo prave vseslovenske stranke in bo pokrajinskim bratom najtrdnejša opora in pomoč.
Kakor doslej, hoče Slovenska Ljudska Stranka tudi v bodoče delovati za demokratični razvoj naše države zlasti s tem, da se čimdaije boli razširijo In utrd o pravice ljudstva nasproti oblasti uradništva.
Povzdigniti je treba pomen in moč občine tako, da se razširi in utrdi občinska samouprava. Za izvrševanje preneše-
nega delokroga mora država občini plačati odškodnino.
Stariši morajo dobiti odločilen vpliv na šolo, ki mftre le na podlagi sloge in i sporazumljen.:a med roditelji in učitelji j uspešno delovati v prospeh mladine.
Svoboda združevanja državljanov sc ne sme kratiti; zato sc mora spremeniti društveni zakon, zlasti se morajo odpraviti tiste določbe, ki omejujejo svobodno gibanje političnih društev in jih stavljajo ! pod nevredno policijsko nadzorstvo.
Kakor dosle;, tako bode tudi v bodoče Slovenska Ljudska Stranka polagala posebno važnost na gospodarska vprašanja in dosledno izvrševala svoj znani gospodarski program.
Slovenska Ljudska Stranka je in ostane zastopnica vsega slovenskega ljudstva; zato se zaveda svoje svete dolžnosti, zastopati in pospeševati blagor in napredek vseh stanov našega naroda. V vzajemnosti vseli stanov, v pravični izravnavi nasprotujočih si interesov, vidi | Slovenska Ljudska Stranka predpogoj in ! jamstvo za gospodarski in socialni prepo-! rod našega naroda, dežele in države.
Zlasti velja to o najvažnejših stanovih, ki s svojim delom ustvarjajo ljudsko imetje in s tem predpogoje za obstoj naroda in države; o kmetskem, obrtniškem in delavskem stanu.
Na prvem mestu stoji za Slovensko Ljudsko Stranko kmetski stan, ki tvori korenine in deblo našega naroda, naše dežele in države.
Slovenska Ljudska Stranka je vedno in povsod pokazala, da je v prvi vrsti kmetska stranka. Tako bode tudi v bodoče. Opravičeno ic upanje, da bo v novem državnem zboru, voljenem na pravičnejši podlagi, mogoče uspešneje nego doslej delovati za blagor in napredek kmetskega stanu. Skrajni čas ;e, zakaj velik del kmetskega ljudstva že obupava in sili v mesta in dalje v tujino čez morje.
Država mora z vso močjo poseči vmes, da se ohrani zdrav kmetski stan na rodni zemlji.
Olajšati je treba kmetu javna iu zasebna bremena. Temeljita davčna pre-osnova mora zvrniti večji del davkov na ramena premožnejših slojev.
Država mora pomagati, da se raz-bremene kmetski domovi od prevelikih dolgov.
Potom modro urejene, od vseli javnih oblasti podpirane organizacije >e skrbeti za to, da kmetovalec po najnižji mogoči ceni dobi kmetrske potrebščine, a nasprotno svoje pridelke proda za tisto najboljšo ceno, ki ie utemeljena v resničnih naravnih tržnih razmerah.
Pametna carinska politika mora dati ceni kmetijskih pridelkov potrebno zaščito. Slovenska Ljudska Stranka se bo z vsemi močmi borila za to, da se po naši deželi izpeljejo potrebne železniške zveze in prometna sredstva. Posebno pozornost je treba obračati na varstvo naše živinoreje proti konkurenci balkanskih dežel.
Urediti se mora zavarovanje proti ognju in drugim elementarnim nezgodam
na javnopravni podlagi in tako, da se zavarovanje izroči izključno deželam. Zavarovanje za starost in onemoglost
naj zagotovi za vse slučaje obstanek od kmetijstva živečih slojev, razbremeni kmetske domove od včasih pretežkih užit-karskih bremen in zajezi odtok delavskih moči z dežele.
Vojaške postave se morajo predelati v prid kmetu: službena doba se mora znižati na dve leti; ob času velikega poljskega dela se mora kmetskim sinovom dati dopust; glede oprostitve kmetskih sinov od vojaške službe se mora uvesti pravičnejše in kmetskim potrebam prijaznejše postopanje. Skratka: uveljaviti sc mora'o take postave, da se vojaško breme kolikor mogoče olajša, ne da bi zaradi tega trpela vojna moč naše države, ki bodi vedno ponos Avstriji in v strali njenim sovražnikom.
Pravosodstvo je treba tako preurediti, da bo boljše in cenejše
Notarijat naj se podržavi, ker je v se-i danji obliki veliko in nepotrebno breme
1 kmetskega stanu.----
1'oda, ako bi sc tudi vse to izvedlo. J kar smo navedli, bi vendar kmetski stan | ne mogel uspevati, ako ne uspevajo ob-i enem tudi drugi stanovi, zlasti tisti, ki so glavni odjemalci in konsumenti kmetskih pridelkov; obrtni in deiavsk stan.
Slovenska Ljudska Stranka jc že /.davna uvidela velikansko važnost obrtnega stanu in je na celi črti branila v javnih zastopih zahteve, ki so iih obrtniki sami postavili na svojih obrtnih shodih. Storila bode to tudi v bodoče in zastavila vse sile, da se izvede program obrtnih shodov. Slovenska Ljudska Stranka bo v tem oziru delovala v najtesnejši zvezi in v popolnem soglasju z zastopniki obrtnega stanu, posebno z obrambno zvezo zavednih obrtnikov v Ljubljani In z obrtnimi zadrugami.
Z ravno tisto gorečnostjo kakor do-i slej, bo Slovenska Ljudska Stranka za-| stopala zahteve delavstva v najtesnejšem stiku In sporazumljenju z delavskimi organizacijami, zlasti s strokovnimi društvi, Znani program slovenskega krščansko-socialnega delavstva ie in ostane tudi v bodoče bistven del programa Slovenske Ljudske Stranke.
Slovenska Ljudska Stranka je pa tudi prijateljica in zaščitnica vsakega drugega stanu, ki izvršuje s svojim delom resno nalogo v organizmu našega naroda.
Odločno zavrača obrekovanje nasprotnikov, da je sovražnica meščanstva, Nasprotno: Sovražniki meščanstva so tisti, ki upijejo, da so njegovi edini prijatelji, liberalci, ker ščuvajo meščanstvo v sovraštvo proti drugim stanovom, posebno proti kmetu, ko je nasprotno resnica, da naše meščanstvo more uspevati le tedaj, če je oprto na zdrav, čil in premožen kmetski stan. Premožen kmet — bogato mesto in trg. Ubožen kmet — ubožno mesto, reven trg!
To je neovržna gospodarska resnica in zato je Slov. Ljudska Stranka prava prijateljica meščanstva, ker si z vsemi
močmi prizadeva in si bode tudi nadalje prizadevala, da ustvari predpogoje za cvetoča mesta in trge v naši domovini na podlagi cvetoče obrtnije in trgovine, naslanjajoče se na duševno in gmotno trden kmetski stan. —
Z isto odločnostjo zavrača Slovenska Ljudska Stranka lažnivo očitanje, da je nasprotnica posvetne inteligence. Slovenska Ljudska Stranka šteje že danes v svojih vrstah znaten in vedno naraščajoč del slovenske inteligence na Kranjskem in je ponosna na to. Nikdar se ni branila dati inteligenci primernega mesta v javnem življenju. Toda, kar Slovenska Ljudska Stranka od inteligence zahteva, to odkrito in s ponosom priznava: da je dolžnost slovenske inteligence posvetiti svoje moči delu za blagor in napredek ljudstva in da je ravno za inteligenco pravo hudodelstvo, ako se postavlja ob stran propali liberalni stranki v boj zoper pravice in in-[ terese delavskih slojev slovenskega ljudstva, osobito kmeta, obrtnika in delavca. Taki »inteligenci« seveda velja boj, brezobziren boj Slovenske Ljudske Stranke, katere prva naloga ie, proti vsakemu brez razlike stanu braniti slovensko l'udstvo, njegove vzore In njegove pravice!
Sovražniki so Slovensko Ljudsko Stranko razupili zlasti kot sovražnico uradništva. To je laž, ki jo ogorčeno zavračamo. Slovenska Ljudska Stranka ima v uradniškem vprašanju svoj jasno začrtan program, ki ga mora odobravati vsak • pošten uradniki Preprostejša uprava, odprava nepotrebnih pisarij in raznih uradniških sinekur, skratka: Zmanjšanje števila uradnikov in s tem tudi znižanje do-tičnih ogromnih bremen davkoplačevav-cev. Slovenska Ljudska Stranka bo vedno /. vsemi močmi, v popolnem soglas:u z ljudstvom, ščitila vestno, nepristransko uradništvo, ki posveti vse svoje moči službi in je ljudstvu dobrohoten prijatelj in svetovavec. Nova doba spremeni položaj uradništva v toliko, da birokracija postane odvisna od demokracije, ki si bo znala na vsak način priboriti primeren vpliv na državno upravo.
V središču političnega položaja stoji vprašanje o razmeriu Avstri;e do Ogrske.
Slovenska LjudskaStranka bo v tem oziru zasledovala tudi nadalje svo;o dosedanjo politiko, ki se izraža v kratkih besedah: Poštena pogodba, ki varuje pravice in koristi Avstrije, zlasti koristi našega kmetijstva in obrtnije — ali pa popolna ločitev.
Posebno skrb in pozornost bo obrnila Slovenska Ljudska Stranka tia balkansko in jadransko vprašanje.
Prihodnjost južnih Slovanov je na Jadranskem morju in na Balkanu, pod že-zlotn in zaščito habsburške dinastije.
V tesni zvezi z bratskim hrvaškim narodom braniti moramo Slovenci z vsemi silami slovanski značaj Jadranskega morja, delovati za povzdigo slovanskega
mornarstva in priboriti potrebni vpliv hrvaško - slovenskega naroda na politični razvoj balkanskega poluotoka.
Volivci! Še mnogo bi se dalo povedati o namenih in nalogah Slovenske Ljudske Stranke kot zastopnice prave ljudske volje, pravih ljudskih koristi, prave slovenske narodne ideje. Toda ni vam treba vsega podrobno naštevati.
Zadostuje naj kratka izjava: Slovenska Ljudska Stranka noče nič druzega, nego zvesto služiti ljudstvu, delovati za duševni, gmotni in politični napredek našega naroda, delovati pošteno, skrbno, modro in neumorno, po svojih najboljših močeh, za sedanjost in prihodnjost slovenskega ljudstva.
Da pa more svoje jasne namene izvrševati, za to nu:no potrebuje vašega zaupanja, cenjeni volivci!
Um složnen bodete na dan volitve nastopili za može, ki vam jih priporočamo, čim sijajnejše bo zaupanje, katero dne 14. maja letošnjega leta izkažete Slovenski Ljudski Stranki, tem več bole-ta mogla uresničiti svojega programa, tem večji kos gotovega, pozitivnega dela v blagor ljudstva se bo izvršil tekom prihodnje šestletne zakonodavne dobe.
N.emogoče je v kratki dobi šestih let storiti vse, kar želimo. Le korak za korakom, tekom dolge vrste let, po vztra'nem in modrem delu je mogoče zgraditi trden in prijazen dom slovenskega ljudstva. Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača!
Kar je pa sedaj mogoče, se bo Izvršilo. Slovenska Ljudska Stranka je pokazala, da je stranka pametne, trezne, realne politike; pokazala je, da zna tudi kot mala manjšina priboriti uspehov. V njene roke, častiti volivci, lahko z mirno vestjo položite velevažno pooblastilo, ki ga imate na dan volitve oddajati. Ona je pravi izraz ljudskega mišlien!a in ljudske volje in pokazala je že, kaj zmore.
Dajte jej, cenjeni volivci, več moči, kakor je je imela doslej. Izvolite na dan volitve vse one može, katere vam priporočamo na podlagi sklepa zaupnikov današnjega dne.
Le močna stranka je sposobna kaj doseči. To velja še bolj kot dozdaj v bodoče, ko bo državni zbor štel za skoraj sto poslancev več, kakor doslej.
Sedaj velia, bolj kakor kdaj poprej, geslo: V s'.ogi je moč!
Zberite se, častiti volivci, vsi okolu ponosne in zmagonosne zastave Slovenske Ljudske Stranke in povzdignili bodete čast in ugled slovenskega ljudstva, dosegli bodete, da bo mali slovenski narod imel pomen in veljavo nasproti večjim, a strankarsko razkosanim narodom.
Varujte se pa volkov v ovčji obleki! Liberalna stranka je popolnoma propadla in uživa splošno zasluženo zaničevatre ljudstva. Zato se njeni pristaši ne upajo
več pod pravim imenom med ljudstvo, a skrivajo se pod izposojeno in sleparsko krinko. »Neodvisni kmetje«, »Gospodarska stranka« in podobna imena naj jim pomagajo med ljudstvom do zaupanja, ki so ga pod pravim imenom popolnoma izgubili.
Varujte se teh krivih prerokov, ki uživajo dobrohotno podporo obče znanih liberalnih pristašev in listov. Njih namen je vedno enak: pod tuio krinko speljati lahkoverne ljudi v zanke liberalizma.
2e večkrat so poizkušali. Bilo je ravno tako pri državnozborskih volitvah leta 1900 in pri deželnozborskili leta 1901. Vi, častiti volivci Slovenske Ljudske Stranke se niste nikdar dali oslepariti. Vselej ste odbili te nakane. Zanašamo se, da to storite tudi to pot in s tem odvrnete nevarnost, da bi se slovenski poslanci kranjske dežele cepili v dve stranki, kajti to bi bla-gonosno delo za ljudstvo onemogočilo ali vsaj zelo obtežilo.
Volivci! Ne dajte se begati po nikakršnih spletkah, temveč volite izključno le može, katere Vam priporočamo na podlagi sklepa zaupnikov stranke iz cele dežele.
Ti možje bodo delovali v smislu programa Slovenske Ljudske Stranke, v tesni zvezi s strankarskim vodstvom in svojimi volivci. Upoštevali bodo vse žei'e volivcev in prizadevali se po svojih močeh, ugoditi iim. Prizadevanje vsacega izmed njih bo podpirala cela stranka in vsak izmed n;ih se bo strogo držal discipline stranke, ki je za delovanje vsacega izmed njih odgovorna Vam, čestiti volivci, in vesoljnemu slovenskemu ljudstvu.
Naši poslanci ne bodo v državnem zboru osamljeni. Kakor doslej, združili se bodo tudi v bodoče v najtesnejšo zvezo s pokrajinskimi slovenskimi poslanci in pa z zastopniki bratskega hrvaškega naroda; iskali in našli bodo znova pri atelj-skih zaveznikov pri drugih slovanskih poslancih, pa tudi pri drugih krščanskih in ljudskih strankah.
Nikdar pa ne bodo nič storili, kar bi bilo na škodo slovenskega ljudstva. Za to prevzame popolno jamstvo Slovenska Liudska Stranka, ki še nikdar ni prelomila dane besede.
Možje volivci! Prišel !e resni trenutek odločitve. Volivni boj, ki se letos bije, odloči znabiti za desetletja usodo slovenskega ljudstva. Izkažite se, kakor vselej dozdaj, ket pravi, značajni slovenski možje.
Združite se v trdno sklenjene vrste Slovenske Ljudske Stranke in dne 14. maja naj svet izve, da je naša armada nepremagljiva. Nad vsemi slovenskimi vo-iivnimi okraji naše kratrske domovine naj na dan volitve zmagonosno zapiapola tro-bojna zastava Slovenske Ljudske Stranke, vesoljnemu slovenskemu ljudstvu v radost, sovražniku ljudstva pa v strah in obup.	^
Sedai pa: Naprej v volivno borbo, po zmagonosnem geslu: Z Bogom za ljudstvo!
Osrednji volivni odbor Slovenske Ljudske strnnlie.
S5hotfa nailh zaapnlbov.
Ce'a deže'a govori o 3hoda zaupnikov S. L. S. T)o zadnje vasi v naši deželi si pripovedujejo o r/em Nasprotnike to boli Ni čuda : Ljubljana je videla impozantno. nepremagljivo organizacijo S. L. S. in premišl:u;e . . »Narod« psuje. Dobro znamene! S psovkami v predvčerajšnji in včerajšnji štev obklada »Sar.* vseh 3000 mož zaupnikov. Navzoči kranjski župani, obč. svetniki, vp! vni možje so »Narodu«: »Dare«. backi«. »tnpo-glavci«. »politično smeri?«, »mož>e brez ore-pričania«. »kmečke reve«. Pri tem »Narod« pozablja, da je zborovalo obenem tudi agitatorjev S L. s In ti V-d« 14. ma;a lihe-ralcem psovke nošteno ooplač»'i in tedaj se bo »Narod« 'ahko — »z:oka! <~d fslr-sri«.
Na z?uonem shodu je bilo toliko prizorov globoke stranVarske zavesti, toliko prisrčnih prizorov Ijvbezri zaupnikov do vodstva, da nam bo še večkrat prilika v »Slovencu« ozirati se ran e !n s Donosom kazati na zavedne vrste S. L. S. Za danes na: zadošča en vzgled:
Zvest do smrti.
Poročevalec i. dr. K"rek ie pri zauonern shodu iz obilice pisem, ki so se mu v n'ih opravičili vablienci. nrebra' nastopno nismo, ki je napravilo na udeležence nepopisen vtis:
»Zelo ftm se zves*lil. ko ste mi poslali vabilo na zaupni shod. Še boli sem bil pa žalosten. ker sem bolan, ki se ne morem udeležiti zaunnega shoda. Pa vseglih iz svo>e po-stelie pozdravim zaunni shod in zakličem iz srca: »Živijo! Živilo! Živilo »S. L. S«! Samo to si že'im. da bi šel na volišče in da bi enkrat svoie nasprotnike zmagali. Ali hudo sem bolan. Ne vem. če bom dočakal: zatorai prosim, č. 7. da bi se me spomin:ali v molitvi, zakaj bolan sem in imam družino: bi bil še rad en čas na ».veti: sai ml ni dobro, na vendar ne vem. kako bo po smrti. Bo? živi vse. ki se tnidi>o za nas kmetiške trpine. Zatorei čast vsem gosnodom ki se za kmeta potegnleio. posebno našemu vrlemu dr. Susteršiču, ki ie neust^šen vsem zaprekam vseh nasprotnikov. Čast in slava tudi vsem drugim gosno-rlr,m »s !.. S « In zato kličem iz celega «rca: Živilo! Ziviio »S. L. S.«' — Z Bogom! — Franc Šenica. Dolenje Šice, št. 2. ostanem zvest do smrti.«
Kandldatje.
O kandidaturah poroča dr. Krek. Te-le misli povdaria. ki so vodile glavni odbor pri nastavlian'u kandidatov. Vsak kandidat pomeni vodltelia v hoiu nroti liberalcem: vsak ie brezpogojen pristaš S. L. S., zavezan ž nin no svoiem nrenričanm in no moški besedi. Stranka zastona vso deželo in tudi vsak no-slanec ie za celo deželo. Volivci torei ne vo-liio nravzanrav pocamnih oseb. ompak Ic stranko. Med kandidati le zastopano vse ljudstvo: Posvetni in duhovski možje liud-ski učiteli. kmet obrtnik, delavec. To zahteva znašat lindsVe stranke. Stanovi so po demokratskih načelih drug poleg druzega. ne drup nad drugim. Zato stoli med V?ndidati kot enakovreden in enakonraven delavski Z'iunnik in kmft noleg dvornega svetnika, profesorla in doktoria. Kdor hoče umevati moč naše stranke, naj si jo ogleda. Kandidatie so se postavili v snorazumu s kraievnimi zaupniki. Povsod so bi'i zaunni shodi. Zato so nasveti glavnega odbora v soglasju z večino naših pristašev. Vsem se ne more ustreči. Nad posamezniki mora zmagovati strankina vzajemnost.
Za Mubltansko okolico priporoča dr. Šusteršiča. Nobene besede ne izgublja v prlpo-
-očilo. dr. Susteršičevo delo se samo priporoča Publjanski okolici, kjer ima Slovenska Ljudska Stranka najzanesljivejše pristaše. (Burno odobravanje.)
Dr. Šnsteršič ie nato med velikanskimi ovacijami izjavljal, da v poslanstvu ni nikdar >kal časti, ampak le dela. Ostati hoče zvest služabnik slovenskega ljudstva. S Slovensko Ljudsko Stranko stojim in padem. Upam. da ~e B^g ohrani še nekaj let čvrstega, da po-netem z zadnjimi ostanki liberalne stranke. fH-upr.e ovacije dr. Susteršiču.)
Za okraj Črnomelj-Metlika-Novo mesto priporoča dr. Krek dvornega svetnika Šuk-lieja. katerega vsa Belokrajina soglasno zahteva. 'Soglasno z velikim navdušenjem sprejeto.)
Dvorni svetnik Šuklje izjavlja: Ako ie narodova volja, da zonet kandidiram in ako to željo izreka ta shod zaupnikov, ki je organ slovenskega naroda na Kranjskem, pripravljen sem prevzeti mandat. Obliubuie delovati z vsemi silami za uresničenje in prospeh onih načel, katera ie »S. L. S.« jasno povedala v svojem oklicu in ki slone na katoliškem, slovenskem in demokratičnem mišPenju našega liudstva. »Čutim, da bomo konečno zmagali s svoiimi načeli na celi črti. Peščica slovenskih poslancev je v državnem zboru postala faktor. Poleg izbornega vodstva dr. Susteršiče-vega bila nam je v to glavna opora vzgledna disciplina v klubu. Taka disciplina ni slepa pokor?čina. topo kimanje. Vprašati ie svojo vest. svojo namet in kadar si prišel do sklepa, stopaj dosledno naprej do konečne zmage. Obeta z navdušenjem delovati no načelih »S. L. S.« v tisti disciplini, ki ie bila prvi pogoj dosedanjih uspehov. (Navdušeno klicanie: Zivio dvorni svetnik Šuklie!) Župnik Podboj pozdravlja v imenu volivcev kandidaturo dvornega svetnika Šuklie!a. rekoč: Od Krke do Kulpe gre samo en glas: Naš poslanec bodi dvorni svetnik Fran Šuklje!
Pri kandidaturi dr. Kreka za kamniški okraj je navdušenje za voditelje stranke doseglo vrhunec. Videlo se je, da vso množico nrešinia zavest podvojene moči ob takem parlamentarnem zastopstvu. Zivio Šusteršič. ŠukMe. Krek! je donelo po dvorani.
Dr. Krek vsprejema soglasno mu dano kandidaturo ter povdaria: Med nami tremi, med Šusteršičem. Šuklieiem in menoj ne pride nikdar do ribanja. To kar eden reče. vsi trije storimo. Drugod so ribanja v vodstvu. Fden intrieira kvišku proti drugemu in tako intri-eirarne uničuje najlepše uspehe. Mi vsi trije smo eno.
Za okraj Lltiia-Višniagora-Radeče se s
soglasnim odobravanjem in navdušenjem odobri od zaupnikov »S. L. S.« v tem okraiu soglasno zahtevani deželni poslanec Povše, ki iz'avlja: S hvaležnostio in srčnostjo snrejmem poziv. V okraiu mi ie tekla zibelka, vedno sem rad doslei že 10 let kot poslanec dela! za izboljšanie razmer in delal bom tako še naprei, v zavesti, da sem dolžan sveto služiti sveti domovini! (Prisrčne ovacije g. Pov-šetu.)
Za okral Vloava-Postojna-Lož-Senože^e-11'rska-Blstrlca nrinoroča poročevalec dr. Žitnika (Hrupno ploskanje in klici: Zivio dr. Žitnik!) Dr. Žitnik se zahvaliuje za soglasno nroglasitev in pravi: Zavedal sem se in se bodem. da jc poslanstvo zaupno, častno mesto. Vse svoje moči hočem v prvi vrsti posvetiti koristim volivnega okraja, potem pa tudi koristim slovenskega naroda v obče. T.ahko rečem danes liberalcem: Mi vstajamo, in vas ie strah! V kratkem času pa pride tudi treno-tek. ko porečemo: Vstali smo, in vas smo pohodili v prah! Solnce pravice in resnice bo
posilalo tudi pred prag slovenskega trpina, pred prag revnega slovenskega domu! Združimo vse sile. da napravimo čedneiši in lepši slovenski dom! V to naj pomaga Bog in na? program!
O. nadučitelj Ravnihar povdaria med splošnim odobravanjem, da je dr. Žitnik eden najdelavnejših slovenskih poslancev. Nihče se ni brez uspeha nanj obrnil. In na takega moža so se sedaj liberalci na;bolj vrgli. Mi pa bomo stali za njim in obsodili ga bomo, da nam še šest let tako zvesto poslani kot doslej!
Za okraj Radovljica-Kranjska gora priporoča vodstvo dosedanjega poslanca Pogačnika. (Soglasno sprejeto.) Poslanec Pogačnik, živahno pozdravljen, pravi, da se mu izroča gospodarsko in narodno najtežji okraj, a on hoče posvetiti okraju odločno delo. V prvi vrsti hoče biti poslanec »S. L. S.«, delovati hoče povsod, kamor ga stranka postavi.
Za okraj Kranj Loka priporoča vodstvo deželn. poslanca Demšarja, odličnega stran-karja, moža izrednih sposobnosti, katere je pokazal s tem da e stal na čelu boia. ki je očistil selško in poljansko dolino. Po soglasno sprejeti kandidaturi se g. dež. poslanec Demšar zahvaljuje zborovalcem za zaupanje in obliubuie, da hoče tako kot doslei posvetiti vse svoje sile stranki in napredku kmetskega stanu.
Na vrsto je nato prišla kandidatura v okraj Ribnica. Velike Lašče. Žužemberk. V
krasnih besedah ie dr. Krek priporočal tu kandidaturo ljudskošolskega učitelja Jakliča, ki je bil večkrat mučenik za stranko. Na: bo ta mož, ki je vedno stal tam. kier je bil boi za načela stranke, rešen vseh šikan. Ta liudskošolski učiteli imei moč proti tistim, ki so ga iz strankarskih vzrokov šikanirali! Ta kandidatura naj bo dokaz, da S. L. S. spo-štuie učitelie. ki izvršuieio svoje dolžnosti. (Burno odobravanje.) Poročevalec povdaria. da se je velika večina zaupnikov v okraju izjavila za Jakličevo kandidaturo.
Jaklič izjavlja: Kmečka zveza mi je ponudila kandidaturo. Zrastel sem v boiu z liberalci. Nikdar nisem zastopal svoie koristi, ampak vedno le koristi ljudstva. (Klici: Res je!) Zvest delavec in organizator sem bil in tudi kot poslanec hočem biti odločen poslanec S. L. S.!
Nadučitelj Ravnihar iskreno pozdravlia Jakličevo kandidaturo: Ta kandidatura bodi izraz načela, za katero sem vedno nastopal in za katero se nisem plaši! nobenega boia: Duhovnik in učiteli naj gresta roko v roki, potem je mogoča prava vzgoja.
Zupan Prelesnik izjavlja: Tudi kmet ic Jaklič. Dober učitelj 'e bil vedno naši mladini. Kmetje smo zani!
Zupan Muštar: Malokdo se ie tekom 12 let tako mučil za stranko in kmečki stan kot Jaklič. Dokaz za to ie naša posojilnica, ki je skoro prva v deželi in »Kmečka zveza«, katere predsednik ie Jaklič.
G. Baloh novdarja: Sto kmetov iz našega okraia je nrišlo na današnii shod, da da'o izraza srčni ljubezni do Jakliča. Tudi kot poslanec bo mož na svoiem mestu. Takih mož kot Jaklič ie malo. Dajmo mu čast, ki mu gre!
Soglasno in z nepopisnim navdušeniem je bila nato proglašena Jakličeva kandidatura v tem okraju.
O kandidaturi za okraj Vrhnika, Logatec, Idrija. Cerknica poroča dr. Krek: Vodstvo stranke je mnenja, da je treba, da so med poslanci zastopani vsi stanovi. Tudi obrtnik in delavec! Delavski zaupnik med našimi poslanci bode najboljša moč proti širjenlu socialne demokracije med delavstvom. Zaupniki kršč. soc. delavstva so soglasno izjavili, da bodi tak zastopnik poduradnik »Zadr. zveze«,
gospod Jožel Gostinčar. Stranka potrebuje tega. Pri volitvi je treba imeti načelo: S stranko grem, s strankinim vodstvom, ki vč da je to potrebno. Stranko bom volil, ne osebe! Priznali bodete, da ie neki svežejši tok prišel v našo politiko po ustanovitvi kršč. soe. delavske organizacije. Proces, kakršen se danes razvija na Tirolskem, je danes pri nas nemogoče. Brez notranjega strankinega boja, se je izvršil preobrat. To je v prvi vrsti zasluga naše delavske organizacije. Te delavske organizacije bi nc bilo, ako bi ne pomagal Jožef Gostinčar. Globoko krščanskega prepričanja, zvest svojim načelom, jc šel naprej. Od tega boja ni nič zaslužil. Govornik povdarja, da moramo na levem, demokratičnem krilu stranke imeti zbrano delavstvo.
Dr. Šusteršič se izjavlja, da je popolnoma solidaren z dr. Krekom. Oba bodeta delala za ta volivni okraj, kakor bi bila poslanca tega okraja. Vsak se tudi do nju lahko obrne. Prihodnost imamo, ako bo tudi delavec v celi deželi korakal s kmetom. Po drugih volivnih okrajih bodo delavci vsi nastopali za zgoraj proglašene kandidate S. L. S.
G. Anžič povdarja: Stranka s to kandidaturo kaže, da pozna hvaležnost. To je res ljudska, res demokratična stranka.
Zupan Stanovnik: Lepa je ljubezen krščanska! Vsi stanovi naj se spopri.aznijo! Kmet naj tudi delavca spoštuje. Le tisti veliko velja, ki ima krščansko prepričanje in za to trpi. On zasluži, da je naš poslanec! Apostol Pavel je dejal: Kdor ne dela, naj ne je! Delavci pa smo vsi. Gostinčar je učenec dr. Kreka. Naše stališče mora biti: Ako je mož krščanski, potem bodi naš, pa naj ima kaj ali nič. Zakaj so propadli liberalci? Zato, ker so vse prezirali. Mi moramo drugače postopati.
G. Zaplotnik se v imenu volivcev S. L. S. v logaškem okra,u izjavlja za Gostinčarjevo kandidaturo. G Rajčevič izjavlja, da je shod v Cerknici soglasno postavil Gostinčarja za kandidata. Socialni demokrat Kopač hoče med nami kopati. Najboljši odgovor podamo Kopaču, da volimo zaupnika kršč. soc. delavstva Jožefa Gostinčarja.
Zaupnik idrijskh rudarjev Kavčič pravi, da bo takrat nastal socialni red, ko bodo vsi stanovi korakali roko v roki. Po tem načelu volite Gostinčarja.
Veletržec župan Kobi izjavlja, da je in da bo delal za Gostinčarja. Za vsako iz.iavo je naraščalo navdušenje, tu je pa vsa dvorana dvignila roke in glasovala za Gostinčarja. Bila je to veličastna manifestacija stranke za veliko demokratično misel.
Gostinčar se je zahvaljeval: Odklanjam vsako hvalo v delu. Poznati hočem le dolžnosti. V istem smislu kot doslej, hočem delati tudi v bodoče!
Lahko se je končno referent dr. Krek zahvaljeval zborovalcem, saj ie tolika soglasnost in tako vseskozi jasno izraženo demokratično stališče najboljši pogoj za uspehe »S. L. S.«!
Glede kandidata v kostanjeviško-krškem-mokronoškem-trebanjskem volivnem okraju se je po kratki debati sklenilo:
Pooblasti se vodstvo stranke, da v sporazumu z lokalnimi odbori in zaupniki proglasi kandidata.
Dr. Krek je predlagal naj se bivšemu poslancu Pfeiferju za njegov trud izreče prisrčna zahvala in spoštovanje. Soglasno sprejeto. Viharno odmevalo po dvorani: Bog živi Viljema Pfeiferja!
Dr. Šusteršič je predlagal naj se dr. Kreku, ki je imel največ dela z vodstvom volitev izreče iskrena zahvala. Dvorana je gro-mela ovacij dr. Kreku.
Dr. Šusteršič je končno ob hrupnem navdušenem pritrjevanju vseli zborovalcev pred lagal, naj sedaj vsi pristaši stranke izvrše ono, kar se je soglasno sklenilo. Pokažimo od prvega do zadnjega da sc zavedamo svojih pra vic. Složni v boj, da bo zmaga tem sijajnejša.
Shod ic bil zaključen šele ob pol drugi uri popoldne . Ves ta čas je ogromna množica vstrajala v dvorani. Opisati navdušenje in strankarsko zavest, ki je vladala na tem shodu je nemogoče. Vsak je dobil vtisek, da stranka s takimi silami in tako demokratičnimi načeli je in ostane odločujoča slovenska politiška sila. Na nekatere točke shoda zaupnikov se še povrnemo.
Volivno gibanje.
(Shod v Trnovem.) 24. m. m. pop. se je
vršil shod volivcev v dvorani izobraževalnega društva v Trnovem na Notranjskem. Shod je bil mnogoštevilno obiskan in se je izvršil v najlepšem redu. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen tamošnji vrli nadučitelj gospod Jernej Ravnikar, ki je navdušeno pozdravil zbrane može in mladeniče ter podelil besedo bivšemu državnemu poslancu za Notranjsko dr. Žitniku. Ta je v dveurnein govoru poljudno pojasnil novi volivni red za državni zbor, po katerem dobe zastopniki kmečkih občin pretežno večino. To veselo dejstvo nam daje upanje, da se bode polagoma v Avstriji izvršila narodna ravnopravnost, da se bodo ublažili narodni boji in da tako državni zbor dobi več časa, pa tudi več smisla za gospodarska in sploh socialna vprašanja. Produktivni stanovi, kmečki, obrtniški in delavski, dobe po svojih zastopnikih večjo veljavo, ki jim gre po številu in davkih. Isto pa zahteva naša Slovenska Ljudska Stranka tudi v državnem zboru. Zato gotovo ni prijatelj kmetu, obrtniku in delavcu, kdor se upira tudi z obštrukcijo splošni in enaki volivni pravici, kakor to delajo naši nazadnjaški liberalci. Podla laž je, pravi govornik, da hočemo osobito duhovniki. naj ostane naše ljudstvo »zabito in neumno«. Neumnost je najdražja stvar in veseli smo, ako vidimo, kako napreduje naše ljudstvo v vsakem oziru. Žalostni pa smo, ako ga volkovi v ovčjih oblekah zapeljujejo v pogubo. In ti volkovi nismo mi, ampak oni tudi-kmetje, ki poznajo kmeta le ob volitvi, a se ga drugače sramujejo. Govornik je pojašnje-val razna vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi s koristmi kmečkega prebivavstva, n. pr. lovski zakon, zavarovanje, ogrska nagodba itd. Svoje poročilo konča med živahnim odobravanjem s približno temi-le besedami: »List »Notranjec« me poživlja v zadnji številki, naj rečem notranjskim kmetom: »Vi kmetje, ako bodete mene na vašem kmečkem shodu izvolili za poslanca, bom vaš poslanec, vsiljeval se pa ne bom.« Možje, vsakemu plačam 20 kron, ako mi dokaže, da sem jaz koga izmed vas kdaj prosil pismeno ali ustno, naj me voli za poslanca. (Vse tiho.) Ce sem hodil po raznih notranjskih občinah, je bila to moja poslanska dolžnost. Ako pa pridem sedaj, ko so razpisane volitve, je to moja pravica, kakor vsacega druzega. Slabo izpričevalo je za liberalne svobodnjake, ki zahtevajo svobodo le za-sc. Izjavil pa sem opetovano, zadnjič 3. svečana v Št. Petru, izjavljam tudi danes tukaj: Vsiljeval se vam nisem in se danes ne vsiljujem. Ako bodem izvoljen, storil bodem nesebično, kar bode v moji moči, iz ljubezni do svojega rodu, osobito pa iz sočutja do največjega reveža, in ta je naš kmet. Ako pa
ste prepričani, da vam more kateri drugi kot poslanec več koristiti, svobodno volite njega. Samo to pazite, da kozla ne pošljete v zelnik.« (Živahno odobravanje.) Za besedo se je oglasil gospod Znidaršič iz Bistrice ki je prišel na prežo z g. Chamom iz Ljubljane. Motel je delati zgago s tem, da je očital Žitniku, zakaj priredi shod ob isti uri, ko v sosednji Bistrici zborujejo liberalci s svojimi »neodvisnimi« krneti. To je dalo povod opombi, da novi zbo-rovalni zakon prepoveduje vsako motenje shoda. Ali se hujskač postavi na zrak, ali pa naznani oblasti. Nato sta Cham in Znidaršič mirno odšla. Navzoči pa so z vidnim navdušenjem soglasno dr. Žitnika proglasili za svojega državnozborskega kandidata. — O istem času so zborovali liberalci v Bistrici. Tudi o tem shodu smo prejeli obširno poročilo, katero pa zaradi pomanjkanja prostora objavimo v prihodnji številki. Ako so liberalci s svojim shodom tako zadovoljni, kakor mi s svojim, potem si morajo častitati. Upravičeno pa dvomimo, da morejo biti veseli svojega moralnega poraza.
(Iz Dobrepolj.) Po naši dolini je že živahno volivno gibanje. Dokaz temu je, da je šlo na zadnji shod S. L. S. okoli sto volivcev brez vsake agitacije. Govorila, sta na shodu tudi dva župana iz Kompolj in iz Zdenske vasi. Da je dolina tako politično probuiena in volivci tako zavedni, to je delo Jakličevo. V dolino prihaja 18 iztisov »Slovenca«, vsaka vas ima svoj iztis, dasi je šestrazredna šola, »Naroda« nobeden ne bere, tudi to je delo Jakličevo. Posojilnica je ena najstarejših Rajfajznovk na Kranjskem, kmetje imajo podporo v »Zadrugi«, da so se cene regulirale, tudi to je njegovo delo. Zato je prav, ko je zaupni shod soglasno g. Jakliča proglasil kandidatom za državni zbor. Bodisi kot pisatelj, kot žurnalist, ustanovnik »Slomškove zveze« in »Kmetske zveze«, si je stekel veliko zaslug. Hodil je od kraja do kraja in ljudstvo podučeval. Sicer so želeli nekateri volivci iz ribniške doline, da bi kandidiral on-dotni gospod kaplan. Prav in lepo je, da ga imajo radi. Toda če se na to stališče postavimo, da bi povsodi, kjer imajo gospoda kaplana radi, tega za kandidata postavili, potem imamo na Kranjskem gotovo v vsaki dekaniji še enega kandidata. Potem se pa neha vsaka disciplina. Boga zahvalimo, da imamo takega lajika-neduhovnika, kot je g. Jaklič in še bolj, da imamo tacega učitelja, kot je on. Pokažimo svetu, da spoštujejo učitelja, ki dela za ljudstvo v pravem duhu in podelimo mu najvišjo čast, katero zamore ljudstvo komu dati, da ga izvolimo državnim poslancem. To naj mu bo v zadoščenje, da je bil tako kruto preganjan od lastnih svojih stanovskih tovarišev. Strnimo na dan volitve nanj vsi svoje glasove in pustimo vse pomisleke. Moža, ki ni samo krščanskega mišljenja, ampak tudi krščanskega življenja: Bog živi!
Notranjske novice.
Cuj novice nepopisne: Ata Arko iz Postojne dela kmete samostojne, dela kmete neodvisne. Kmet pa neče, fige kaže, reče, neče žužamaže. Zužamaža! Ata Arko Slaba je za Tvojo barko!
Vado kmetom zdaj nastavlja, vse obeta, vse ponuja, brusi pete, jezik muja, kandidata že postavlja, vpije: »Stranka samostalna!« Kmet pa: »Banda liberalna.« Zužamažal Ata Arko, slaba je za Tvojo barko I
Iz Prestranka, iz mlekarne ]e izpeljal ata Arko svojo liberalno barko, v skale butil pa nevarne. Skala, — to ie »Kmečka zveza« — Arku groza, žalost, jeza. Zužamaža I Ata Arko, slaba je za Tvojo barko!
Mavšel v Bistrici Ilirski sta igrala dva junaka — piše en se za Novaka, drugi pa za Trstenjaka — v lepi družbi kvartopirski. Kmetje so ju obigrali in oba v lebet poslali. Žužarriažal Ata Arko slaba je za Tvojo barko!
Shod na Premu, ki ga je 3. t. m. popoludne priredil državnozborski kandidat dr. Žitnik, je bil dobro obiskan in se je vršil v stari graščini v najlepšem redu. Prostor je bil okrašen s papeževo in cesarjevo podobo ter mnogimi zastavami. Kandidat je v daljšem govoru pojasnil program S. L Stranke, osobito z ozirom na kmeuški stan. Liberalci so že po svojih načelih nasprotniki kmetu in njegovim težnjam. To so pokazali v državnem In deželnem zboru. Govornik je mej živahnim odobravanjem poslušalcev dokazoval gorostasne budalosti, ki jih je znani ljubljanski prihajač na letakih raztrosil po biatriškem sodnem okraju. Ta cunjar pravi, da buši poslanec dr. Žitnik ni storil drugega, nego da je zvišal davke. No, ko bi bil zvišal davke, potem Žitnik gotovo ni taka ničla, kakor ga opisuje „Narod". Sicer je pa državni zbor v zadnjih letih dovolil edinole davek od železniških voznih kart. In proti temu davku so glasovali kot en mož vsi naši poslanci, torej tudi Žitnik. Dalje trdi liberalni krošnjar, da so dr. Su^eršič, dr. Žitnik in tovariši glasovali za kanone, bojne ladje in nove bataljone. Kolikor trditev, toliko laži. Stroške za vojake, kanune in bojne ladje ima pravico dovoljevati le delegacija, v kateri pa dr. Žitnik nikdar ni bil. Torej Žitnik tudi glasoval nikdar ni za kanone in ladje. Pač pa je bil zadnja leta v delegaciji dr. Šusteršič, ki pa je, kar stoji črno na belem tiskano v zapisniku, glasoval proti izdatkom za nove kanone. Liberalni metlar gotovo računa na zabitost svojih zaslepljenih pristašev, ko pravi, da so naši poslanci zginili v državnem zboru kakor muha proti slonu. Na drugi strani tiskane cunje pa laže, da so se naši bivši poslanci že za bodoče obvezali vladi, da bodo glasovali za topove in dovolili denar za vojsko. Krave na pre-serski gmajni niso tako neumne kakor liberalni podrepnik, ki lovi notranjske zavedne kinete v svoj tabor. Če so bili naši poslanci muhe, potem je vlada gotovo raje iskala slone. Toda čemu bi se dalje razgovarjali z liberal nimi bratci, katerim se že otroci smejajo. Na koncu shoda je prišel zopet prodajat svojo nestalnost znani Žnidaršič iz Bistrice, kateremu pa so takoj razburjeni možje zamašili usta. Predsednik shoda, gosp. nadučitelj Ravnikar, predlaga naj vzdignejo roke, ki so za kandidaturo Žitnikovo. Z navdušenjem vzdignejo volivci roke. Ko predsednik zahteva, naj vzdignejo roke listi, ki so proti Žitniku, še Žnidaršič in njegov bratranec iz Bistrice ne vzdigneta rok. G. nadučitelj Ravnikar mej burnimi živio-klici na cesarja zaključi zborovanje. Liberalci pa so imeli svoj shodek doli v Bit-
njah pri Klobučarju, kamor so vabili volivce s pijačo, kar je sedaj po zakonu strogo pre-
povedano.
političen pregled.
TRST IN ISTRA.
Trst z okolico dobi po novi volivni pravici pet poslancev, izmed teli bodo voljeni štiri v mestu, eden pa v okolici. Okolica bo skoraj gotovo izvolila slovenskega poslanca. Tukaj bodo Slovenci tedaj tudi prišli do veljave. Slabše se pa godi tržaškim Slovencem glede na deželni zbor. Lahi namreč pripravljajo za deželni zbor spremenjeno volivno pravico, in sicer na ta način, da bi okolica volila skupaj z mestom. Če jim bo to obveljalo, bodo seveda Slovenci izgubili svoje dosedanje poslance v deželnem zboru. Da se zavarujejo proti taki krivici, so Slovenci priredili v okolici in tudi v mestu več shodov, na katerih so se odločno izjavili proti taki krivični volivni pravici za deželni zbor in poslali so tudi svojo pritožbo na cesarja, ki naj prepreči to preveliko ošabnost in prevzetnost Lahonov. — Vsa Istra dobi za državni zbor šest poslancev. Izmed teh bodo trije Lahi, ki prebivajo bolj ob morju, kjer je seveda tudi dosti Hrvatov in Slovencev, ki pa so izdajalci svojega naroda in jezika. Dva poslanca dobe Hrvati in enega Slovenci. Za slovenski okraj, v katerem je tudi precej Hrvatov, se je vršil dne 28. februarja na Kozini zaupni shod. Shoda se ie udeležilo okoli 200 volivcev. Sklenilo sc ie najprej vso agitacijo organizirati, da bo prišlo kolikor mogoče veliko volivcev volit. Obenem se je izvolil tudi odbor za agitacijo v laškem koprskem okraju, kjer hočejo nastopiti štirje Lahi. Ker bodo zavoljo tega laški glasovi precej razcepljeni, se mora pridno agitirati in morebiti pride tudi slovensko-hr-vaški kandidat v ožjo volitev. — Za slovenski okraj so nekateri hoteli delati zgago. Kljub raznim spletkam je bil Mandič postavljen za kandidata z veliko večino, ki je potem rekel, da bo glavno njegovo delo zjedinjenjc Hrvatov in Slovencev na podlagi hrvaškega državnega prava.
ŠTAJERSKO.
Slovenska kmečka zveza za Štajersko krepko napreduje. Vnekaterih krajih bo imela hude boje. V Trbovljah delajo liberalci in so-cialnidemokrati na vse kriplje, da bi odvrnili delavce. Drugod se pa trudijo nemčurji, da bi vjeli kaj glasov. Dosedaj še niso objavljeni kandidatje. Ozirala se bo »Slovenska kmečka zveza« tudi na dosedaj zaslužne može, ki so delali v blagor štajerskih Slovencev. Ako bo šla zveza z vnemo iu ognjeni v boj, si bo priborila vseh sedem štajerskih poslancev, kar Ji tudi po pravici gre, saj ljudstvo je verno m krščansko, le povsod se ne poznajo za-peljivcev.
PREGANJANJE POZNANJSKIH POLJAKOV.
Pruska vlada nadaljuje še vedno svoje »kulturno« delo med poznanjskimi Poljaki Zato je popolnoma upravičen odpor Poljakov za svoj materin poljski jezik razdražil prusko oholost, ki ne trpi nobenega ugovora akoravno je njeno postopanje očividno čez vse krivično. Z najkrivičnejšimi sredstvi hoče prisiliti sedaj Poljake, da bi se odrekli svojim
najsvetejšim pravicam, da bi pošiljali otroke v popolnoma nemške šole, kjer naj bi se jim ubila v glavo blažena nemška kultura. Ker je pa zadela pri tem svojem delu na pravičen odpor celo med poljskimi otroci, ki so uprizorili šolski štraik in niso marali hoditi v samo-nemške šole, je to zadelo prusko vlado do dna njenega občutljivega srca. Da bi izbila to poljsko »trmo«, je pruska šolska oblast iznašla novo, jako pravično in kulturno sredstvo. Izključila ie namreč iz vseh srednjih šol one poljske dijake, katerih bratje in sestre se udeležujejo šolskega štrajka, in ker njihovi stariši prekršujejo državne postave s tem, ker silijo otroke k šolskemu štrajku. Utemeljila jc svoje postopanje pruska šolska oblast s kaj »lepimi« razlogi: I. Otroci, katerih stariši prekršujejo državne postave, ni-maio pravice, uživati višjo šolsko vzgojo; J. taki šolarji pokvarijo svoje sošolce. Kako neumni so ti razlogi pruskih šolskih oblasti, nam kaže že to, da bi bili po tem načelu izključeni iz vseli srednjih šol tudi otroci zločincev, tatov in vseh onih, ki so sc kaj pregrešili zoper državne zakone. Razven tega bi se pa morala višji šolska vzgoja zabraniti tudi otrokom socialnih demokratov, kajti tudi ti po teh šolskih postavah lahko pokvarijo svoje sošolce. Tako razširja pruska vlada svojo kulturo s pestjo med druge narode.
(iOSPODARSKA PREOSNOVA DAL-MACIJE.
Po vednem in vednem dreganju hrvaških in slovenskih poslancev se je sestavil na Dunaju odsek za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Sedaj je odsek končal svoje delo in predložil svoje načrte ministrskemu svetu, ki jili je odobril ,V teku desetih let se mislijo ti načrti izvršiti, ki bodo velikega pomena ne samo za Dalmacijo in pomorske kraje, ampak tudi za druge v obližju morja ležeče dežele, med katerimi jc v prvi vrsti tudi Kranjska. Delo, ki sc misli izvršiti, obsega sledeče: 1. Hitra ureditev parobrodnega prometa; zveza med Primorjein in Dalmacijo sc mora urediti tako, da bo vsak dan vozil brzoparnik. 2. Izvesti se mora železniška zveza s središčem države, ki se pa sedaj ne more izvesti vsled odpora ogrske vlade. 3. Izpopolniti se mora v najkrajšem času železniška zveza po notranji Dalmaciji iu Bosni. 4. Zgraditi in popraviti se morajo pristanišča in ceste. 5. Mala obrt se mora povzdigniti, ribarstvo moderno urediti, kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo se mora postaviti na pravo podlago. 6. Za ljudske šole se bo izdalo 300.000 kron na leto več, kakor zdaj. 7. Povzdigniti se mora promet s tujci. —■ To so nujne potrebe, ki jih zahteva gospodarski razvoj Dalmacije.
IZ FRANCOSKEGA.
Položaj na Francoskem se je zelo poslabšal. Naučili minister Briand, ki je zagovarjal v zbornici politiko miru in sprave, je sedaj zopet pokazal, da mu je prvi namen uničiti cerkev, ne sicer namah, ampak jo polagoma izmučiti. Francoski škofje, ki res žele miru in sprave, so vladi hoteli veliko popustiti v pogodbah za izvrševanje bogoslužnih dejanj. Na podlagi teh pogodb z župani naj bi se skozi 18 let nemoteno vršilo bogoslužje v vseh cerkvah. Ce bi bilo francoski vladi res za spravo in mir, bi to gotovo sprejela. Sedaj pa zahteva vlada, da bi moral vsak župnik, ki pride na faro, vnovič skleniti pogodbo z županom, akoravno jo je že njegov prednik sklenil za 18 let. Glede tega bi francoski škofje še skoro gotovo odjenjali, ako bi ne prišli še dve novi otčki zra/en, katerih pa škofje ne
moreio sprejeti na noben način. Vlada zahteva nainrc, da morajo župniki osebno jamčiti za popravo cerkva, akoravno je oropala vse cerkve premoženja; nadalje zahteva vlada od škofov, da ne smejo za župnike imenovati redovnikov, katerim je ona ugrabila premoženje in samostane. Cerkev takih pogojev ne more sprejeti, ker nasprotujejo svobodi cerkve in njeni neodvisnosti v verskih stvareh od države. Vsled tega je sveta stolica te zahteve vlade brezpogojno zavrgla. Cerkev ne more več odnehati, kakor so francoski škofje, in zato jc načrt pogodbe, katerega so sestavili škofje, zadnje, kolikor more odnehati cerkev vladi. »Naučili minister Briand bo vsled te odredbe svete stolicc sedaj nasveto-val francoski zbornici, naj bi se iz zaplenjenega cerkvenega premoženja dobil denar za popravo cerkva, toda to najbrže ne bo sprejeto.
listen.
Prstan in nesreča.
(Tirolska povest. — Po Seb. Rieger.iu priredil Marijan.)
(Dalje prihodnjič.)
X.
Kakor blisk se je raznesla po Poljanah novica, da je Jerica še vedno med živimi in kako sta se po naključju dobili s staro Barbo v daljni Bavarski. Zopet so stopile na površje razne govorice in domnevanja in vse je upalo, da bode Bernard Jerico našel in jo pripeljal domov. Po štirih tednih pa se je vrnil Bernard sam, brez žene. Popraševanja ni bilo ne konca ne kraja, in Bernard ni mogel odgovarjati drugega, kakor da mu je ženska izginila vnovič brez sledu. Sočutje so imeli ljudje z nesrečnim možem; o Jerici pa so bili čedalje bolj prepričani, da se ji je zmešalo. Tudi Bernarda se je polagoma oprijemala ta misel in odslej je bil še bolj potrt in žalosten. Hodil je okrog hiše kakor senca, s povešeno glavo in praznini srcem.
Minili so trije tedni, odkar se je bil vrnil Bernard in za prihodnje dni se ie zopet odpravljal na Bavarsko. Na žegnjansko nedeljo zjutraj je stopil dol v bližnji trg po opravkih in obljubil, da se do večera vrne. V trgu pa se je nekoliko zakasnil in vračal se je proti domu šele, ko je že legala noč. — Dobro uro hoda pred njim pa je stopala po stezi navkreber proti Poljanam mlada ženska. — Bila je Jerica. — Čimbolj sc .ie bližala vrhu, tem počasnejši so bili njeni koraki. Pač jo ie priganjalo hrepenenje po možu in otroku, naj bi hitela; a zdaj ji je naenkrat legal v srce strah, bojazen ... Ali ne bo morda Bernard hud in jezen, da je bila pobegnila brez vsakega slovesa, brez vsakega glasu in mu zagrenila življenje dolgih, dolgih petih let? Koliko gorja in bridkosti je moral prestati —
radi nje!--Prišla je do vrha. Pred njo
so v dolinici ležale Poljane. Iz mraka so se ozrle nanjo bele hišice. Iztegnila je roke, kakor bi jih hotela objeti z vso ljubeznijo, in korak ji je zastal. — Izza strmih vrhov je priplaval mesec, in obsijal pokrajino, da je zatrepetala v njegovi luči. Svetli so bili hribje, svetlo je bilo drevje, bleščale so v dolini hiše — vse Jerici v pozdrav. Iz vasi so se oglasili zategli, mehki glasovi. Rog je bil in godec ie piskal znano pesem.
Ginjena je poslušala Jerica žalostni napev in same od sebe so ji šle skozi dušo btsede in prilagala jih je zateglim glasom:
Pozdravljeni, moji gozdovi, pozdravljene, moje gore, pozdravljena, hiša domača, pozdravljeno, rodno polje. Kaj pravila bi vam — tujina jc mrzla, m kruh njen grenak, in trdi so n eni udarci — le vzdihljej po vas je sladak . . .
Jerica je sedla na kamen in jokala. Sama ni vedela, da čas beži. — Naenkrat je začula po poti korake. Brž se jc skrila za bližnje drevo.
Na vrhu sc je pokazal možki, in Jerica se je zdrznila. V mesečini sicer ni razločila njegovega obraza natančneje, a soditi po hoji in postavi, ni bil nihče drugi kakor Bernard. Dasi razburjena, se Jerica vendar ni oglasila izza drevesa. Čakala je in gledala možkega topo, enakomerno. 'Oddahnil si je nekoliko in si obrisal pot s čela. Mesečina se .'e razlila čez trato in posvetila na pot. Mož si je potisnil klobuk globlje na čelo in počasi stopal dalje. Jeričin pogled ga je spremljal. Zdaj se je zasvetilo med drevjem nekaj belega. Jerica je pogledala natančneje: Bila je kapelica. Lepo se je bliščala izmed drevja. Prav na onem mestu se je bila pred davnim časom zadnjikrat poslovila od Bernarda. O kaj vse je od takrat pretrpela! Da, to je bila kapelica, ki jo je Bernard postavi! njej v spomin. Tilka ji je pravila tako. Pred kapelico je moški obstal.
Jerica si je obrisala rosne oči. Premagovala se je, da ni zajokala na glas. Ko je zopet dvignila oči, je bil možki že izginil. Najbrž je bil stopil v kapelico. Jerica se je morala prepričati, je-li možki res Bernard. Previdno je stopila iz svojega skrivališča in se potihoma splazila proti kapelici. Po mehkih tleh se niso čule stopinje. Ob strani kapele je bila klo-pica. Nalahko je pokleknila nanjo, in videla, da je notranjščina kapele zelo lična. Pred oltarjem je gorela rdeča lučka. Na stopnici je klečal možki in napol tiho molil: »Pod tvojo pomoč pribežimo, sveta božja Porodnica; ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti!«
Kakor goreč ogeni je šlo Jerici po žilah — da, to je bil glas Bernardov! Dobro ga je poznala. Zopet je molil in niti besedice ni Jerica preslišala. »Obvaruj vseh nevarnosti tudi njo; reši vseh težav m nadlog mojo Jerico, srčno ljubljeno, nesrečno ženko! . . . Daj ji zopet razum, pravo pamet! . . . Ozdravi ji nepokojno, zmešano dušo . . . pripelji na.iu skupaj, da bova zopet eno, kakor sva bila.«
Jerica ni mogla več vstrpeti. Glasno, bolestno ie krikmla: »Bernard!«---Možki
v kapeiici se je prestrašil. Skočil je pokoncu iu planil skozi vrata. -— Zunaj na klopici je sedela sključena in zvita mlada ženska v gornjebavarski noši, ihtela je in si z rokama zakrivala obličje. Vesela slutnja je obšla Bernarda.
»Kdo pa ste? Kaj vam je,« je vprašal mehko.
Ženska ni odgovorila, le še bolj je za-ihtela. Bernardu se je zazdelo; v srce inu je legla sladka radost. — To je Jerica — saj ne ne more biti drugače! Svetli, skoro zlati lasje, vitka postava, bele, drobne ročice — vse je bilo Jeričino. Obleka ga ni motila, saj je Jerica prihajala z Bavarskega. Ah, da bi ji mogel le za hip pogledati v obraz! Takoj bi bil na jasnem! A zakrivala ea je z rokama. Nehote se je sklonil bližje. Tedaj pa se ga neznanka strastno okicne okrog vratu in zajoka na glas: »Bernard, moj ljubi Bernard!«
»Jerica!« Dalje tudi 011 ni mogel. Objel jo je in jo iskreno pohubil. i lil je objem, poln blaženosti, poln trne sreče in veselja . . . Redki so taki trenutki v življenju: Po dolgih letih se je sešla ljubezen z ljubeznijo.
Bernard je pogledal Jerici v obraz. Bled je bil in sledovi dolgega trpljenja so bili na njem zarisani v komaj vidne gube, vendar pa jc bil to še isti lepi in odkritosrčni obraz, kakor pred leti, le bolestne poteze okrog usten so bile začrtane krepkejše kot takrat — — Nekaj časa sta se le gledala — nihče ni mogel do besede. Jerica je opazila, da je Bernard po sencih že čisto siv — sicer se je bil zelo malo izpremenil. Krepka, neupogn.ena postava je pričala, da ga trpljenje ni uklonilo.
Ekrnard je prekinil molk in rekel mehko:
»Jerica, kajneda, zdaj me več ne zapustiš?«
»Nikdar več, ljubi moj! Samo če me vzameš spet za svojo? . . . Dobri I!og je vse lepo razvozljal in razkril, in srečna bova zopet. Nihče več nama ne bo kratil sreče . . .«
Osuplo jo jc Bernard pogledal. Potem je vprašal mehko, brez najmanjšega očitanja:
»Zakaj si pravzaprav pobegnila, Jerica? Kaj se je zgodilo?«
Jerica je sedla na klopico, prijela Bernarda nalahko za roko in ga potegnila za seboj, da je sedel tudi on. Potem je pričela svojo povest... Z ginljivimi besedami je slikala grozovito prevaro Piskovkino, opisovala je boj, ki sta ga ves. čas bo evali v njenem srcu dolžnost in ljubezen, opisovala je sramoto, ki bi bila nastala, če bi bila še dalje ostala ob strani Bernardovi. Da je dobila zmago v tem duševnem boju, je ra.iše ube-žala: Dolžnost je nad ljubeznijo. Preveč je ljubila Bernarda, da bi bila pustila sramoto nad n.egovo glavo . . . Pravila je o Vrbju in Tilki, o sestanku na Gori, o Lipovju in krč-marjevih in kako jo je po naključju tamkaj zasledil Špeharjev Jošt, skratka, povedala mu je vso bridko povest o prstanu in nesreči, ki jo je tepla dolga leta, odkar se nista videla . . .
Bernard ie bil ob pričetku povesti zelo nemiren. Stiskal je pesti proti umrli Piskovki, in srce mu je bilo polno maščevalnih misli. Nazadn e pa ga je premagala ginjenost, s katero je opisovala Jerica svoje dogodke, popolnoma. Pozabil je na Piskovko in njeno zlobo, saj je sedela ob njegovi strani Jerica, najdražje bitje, zaklad zakladov.
Jerica je končala. Boječe je pogledala možu v oči in vzdihnila:
»Bernard, ali mi odpuščaš?«
Pritisnil jo ie zopet k sebi in jo objel.
»Ničesar ti nimam odpustiti, moja dobra, zlata Jerica! Ti si moja ljubljena ženka, ki si mi bila udana in zvesta od nekdaj ... Pri svoji nesrečni zmoti si gledala edinole name. Sedaj šele vidim, kako rada si me imela. Zapustila si me iz ljubezni, kakoršne ne najdeš povsod ... O da sva se le zopet sešla in da si mi zdrava! . . . Pojdi Jerica, zahvaliva se nebeškemu Očetu in božji Materi!«
Vstopila sta v kapelico in opravila vročo zahvalnico. Solze veselja in hvaležnosti so jima rosile po licih . . .
Ženski parlament. Zadnji boji angleških žena za volivno pravico so še v živem spominu. A če čitamo angleško zgodovino, zasledimo, da so imele ženske na Angleškem že pred stoletji ženski parlament. V \vitena-gemotu Anglosaksov so bile ženske prave članice. V velikem svetu kralja NVightredsa leta 649 so sedele odlične žene in opatinje. Sklepe je podpisalo pet ženskih članic. Še ko sta vladala Henrik III. in Edvard 1., so imele opatinje pravico članstva v angleškem parlamentu. Šele za vlado Edvarda III. so pozvali upravičene grofice članice angleške gosposke zbornice, naj imenujejo za ta mesta moške pooblaščence. A tudi Rimljani že so poznali pod cesarjem Heliogabalom posebni ženski senat. Predsednica ie bila cesarjeva mati Soomis.
• •
Razgled po domovini
(Shod pri Devici Mariji v Polju.) Vo
livci Slovenske Ljudske Stranke, pridite v nedeljo, dne 10. marca, ob pol 4. uri popoldne v »Društveni dom« pri Devici Mariji v Polju Na shodu govori dr. Ivan Susteršič. — K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
Zaupni shod »S. L. S.« se je vršil ob mno gobrojni udeležbi najboljših in najuglednejših mož naše dežele. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo navzočih na shodu do 3000 mož. Po pravici je načelnik dr. Susteršič, ka terega so zborovalci navdušeno pozdravljali, izreKei, da zaupnega shoda ne spravi skupaj nobena dežela Kakor je bil naš. Najprvo je poslal dr. Susteršič v imenu shoda zahvalno brzojavko presvitiemu cesarju. Glasila se je tako:
»N.egovemu Veličanstvu, cesarju Frančišku Josipu na Dunaju.
Tri tisoč zaupnikov »S. L. S.« zbranih v Ljubljani usoja si predložiti na stopnjice Najvišjega prestola svojo najspoštljivejšo globoko zahvalo za jx>trditev volivne reforme ter zagotavlja svojo nespremenljivo zvestobo in udanost.«
Predsednik: Dr. Ivan Susteršič.
Z burnim velikanskim odobravanjem je bil sprejet ta predlog.
Potem je probral dr. Susteršič volivni oklic »S. L. S.«, katerega pnobčujemo danes na prvem mestu. Za njim je poročal dr. Krek v imenu izvrševalnega odbora o kandidaturah katere prinašamo na drugem mestu. Vsi predlagani kandidatje so se predstavili v primernem nagovoru zaupnikom. Ob 1. je zaključil predsednik dr. Susteršič shod, s slava-klici na sv. očeta Pija X. in presvitiemu cesarju Francu Jožefu 1. Po shodu se je vršil v veliki dvorani obed, pri katerem ss je vrstilo več napitnic. Med obedom je svirala društvena godba. Ta velesija.ni shod naših vrlih zaupnikov je napravil tudi v Ljubljani silen vtisk Sedaj pa na delo, da bo tudi 14. maj za »S. L. S.« dan veselja, dan zmage.
Kako lažejo liberalci v »Narodu« o naših zaupnih možeh. Vsi možje, ki so bili na zaupnem shodu so priče, kako imenitno in ob kaki mnogobrojni udeležbi se je vršil ta shod. Vedeli smo že naprej, da bo »Narod« nesramno lagal in nismo se varali. »Narod« pravi da so na tem shodu tvorili večino duhovniki in mež-narji, poleg njih pa kmetje, ki so spali na shodu, da so smrčali in da so jih morali buditi in še celo kopico podobnih drugih laži je nagrontadil ta podli list liberalcev na naše kmete. — Tako pišejo o kmetu ravno tisti ljudje, ki bi radi vjeli sedaj nekaj kmečkih glasov pri volitvah in ki prihaja,o pod krinko »neodvisnih« kmetov. Kdor še nadalje tava za propalimi liberalnimi vešami je izdajavec svojega stanu.
Ponudeno odlikovanje. Dunajska vlada je ponudila našemu vrlemu voditelju gospodu dr. Ivan Šusteršiču radi zaslug pri volivni reformi visoko odlikovanje, katero je pa dr. Susteršič hvaležno odklonil.
Gozdni čuvaji. Ko je imel dr. Šusteršič javen shod na Bohinjski Bistrici, poprosili so ga gozdni čuvaji pomoči v svojem bednem stanju. Gospod poslanec jim je obljubil svojo pomoč, in ne zaman. Dne 6. februarja sporočil je dr. Šusteršiču trgovinski minister, da je gozdnim čuvajem v politiškem okraju Radovljica s 1. januarjem zvišal plačo, in sicer trem na 70 kron, osmimi pa na 60 kron. Kakor je že »Slovenec« poročal, dobe nadalje 50 kron namestil
naturalnega stanovanja in deputat drv. Gozdni čuvaji so se v posebnem pismu gospodu poslancu zahvalili za skrb, s kojo je dosegel zboljšanje mesečne plače.
Nova železniška zveza med Zidanim mostom in Zagrebom. S 1. majem bo uveden na progi Zidan most - Zagreb nov vlak, ki bo Imel zvezo z vlaki ob osmi uri zvečer in iz Maribora ob 6. uri 27. minut zvečer. Vlak iz Zidanega mosta v Zagreb bo odpeljal kmalu po 8. uri zvečer.
Strokovna predavanja o vinstvu. C. kr. vinarsko nadzorstvo na Kranjskem priredi tekom meseca marca t. 1. predavanje o novem vinogradništvu, združeno s praktičnim razkazovanjem spomladne režnje, cepljen a itd. in sicer predava c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky v sledečih občinah: dne 10. marca dopoldne v Št. Janžu, dne 11. marca dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu, dne 17. marca popoldne v Stopičah, dne 19. marca zjutraj v Sv. Križu pri Litiji, dne 24. marca popoldne v Orehovici, dne 25. marca dopoldne na Prim-skem. — Vinarski asistent V. Skubec pa predava: 10. marca popoldne v Maverlah, dne 11. marca popoldne v Stražnem vrhu, dne 12. marca dopoldne v Dragatušu, dne 13. marca dopoldne v Talčem vrhu, dne 14. marca dopoldne v Dobličah, dne 15. marca dopoldne na Vinici, dne 16. marca dopoldne v Starem trgu pri Kočevju, dne 19. marca dopoldne v Ajdovcu, dne 20. marca popoldne v Poljancah, dne 21. marca dopoldne v Toplicah, dne 24. marca dopoldne v Bujah pri Košani (subvent trtnica), dne 25. marca dopoldne v Gor. Vre-mah na Notranjskem. Predavanja se vrše, kjer je to le mogoče, v šolskih prostorih, praktična razkazovanja pa v vinogradih, oziroma v trt-nicah.
Vesel dan za beneške Slovence. Z Beneškega nam piše rodol,ub: Hvala Bogu, zopet imamo novo, izvrstno moč na razpolago za naše slovensko ljudstvo I Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca bo daroval novo mašo v rojstni vasi Prosnidu gospod Josip Škur, eden naših najboljših, najbolj nadarjenih in navdušenih naših slovenskih bogoslovcev. Ker je Prosnid obmejna vas. ne daleč od avstrijskega Bargina pri Kobaridu, se bo vdeležilo redke slovesnosti mnogo primorskih Slovencev. Prosnid, ki je nedavno hudo propadal v narodnostnem oziru, se je zadnji čas prav lepo na noge postavil po prizadevanju ondot-nega kaplana gospoda Dorbolota. Slovesnost s slovenskim značajem bo dobro vplivala tudi na sosednje zanemarjene in propadajoče vasi Kako bi bilo lepo, če bi kakemu slovenskemu apostolu in buditelju iz Ljubljane prišlo na um se je udeležiti in še celo pridigovati pri novi masi! I o bi bilo slavno, znamenito, pomenljivo!
Oskrbovalnica za jetičnike v LJubljani
ima vkljub svojemu kratkemu obstanku že obilo posla, kar dokazuje, kako prepotrebna je bila ta naprava. Mnogi jetičniki se zglašajo sami, da dobe v svoji težki bolezni okrepčila in podpore, druge - in to so v profilaktičnem oziru važnejši slučaji — naznanjajo znanci zdravniki itd. da se njih po večini žalostne rodbinske razmere urede po higijeniških načelih - Ker se je v zadnjih dneh opetovano pripetilo, da se stranke zglašajo pri predsedstvu »Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, naj bodi še enkrat povedano, da je oglase nasloviti naravnost na »Oskrbovalnico za jetičnike«. Najbolj vrši se oglas rismenlm potom,
po dopisnici, ki navala ime in stanovanje stranke ki želi pomoči. Kajti oskrbovalnica posreduje v vseh slučajh šele potem, ko so njeni funkcionarji na mestu dognali rodbinske stanovanjske in premoženjske razmere zgla-šene stranke. Oglasi oddajajo sc tudi lahko v pisemskem nabiralniku, ki se nahaja v vratih oskrbovalnice v »Mestnem domu.«
Trimesečni mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom na Vrhniki, in sicer od dne 1. aprila do dne 30. junija t. 1. Tečaj bo teoretično praktičen ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. NadaHe se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmi molzne živine, o kužnih boleznih ter mlekarskem knjigovodstvu in računstvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovan e mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Prošnje za sprejem je poslati do 20. marca t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem tečaju se morajo vdeleženci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren.
Somišljenikom priporočamo trgovino Podlesnik na Starem trgu v Ljubljani. Tu se nahaja velika zaloga raznovrstnih klobukov in črevljev vseh vrst. Svoji k svojim!
Mlekarski in perutninarski tečaj za gospodinje ali njih hčere priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 20. do 23. marca t. 1. na družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani, v Marijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme omejeno število go-jenk, ki bodo morale za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zglasiti do 10. marca t. 1. Pouk bo trajal vsak dan dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Poučevalo se bo praktično in teoretično o mlekarstvu sploh, o oskrbovanju molzne govedi in zlasti o posnemanju mleka s posnemalnikom, o izdelovanju čajnega masla in nekaterih vrst mehkega, namiznega sira. Glede perutninarstva se bo poučevalo vse, kar spada v to stroko, zlasti sc bo oziralo na oskrbovanje in krmljenje perutnine, na valjenje s strojem, na gojitev piščancev, na hranjenje jajec in na perutninske bolezni. Udeleženke tečaja se bodo morale praktiško vaditi v mlekarni in v kokošnjaku. I oučevala bosta ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire in mlekarski nadzornik J. Leg-vart; praktiške vaje se bodo vršile pod vodstvom in nadzorstvom učiteljice gospodinjske šole gospe sestre Vincencije Lah in deželnega siraria J. Mastnaka. — Glavni od-,b?r c- kr. kmetijske družbe kranjske. — Ljubljana, 20. februarja 1907.
Zaupni shod za Ljubljano je sklicala S. L. s>. pretečeno nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«. Veličasten je bil tudi to pot pogled po dvorani, ki je bila polna volivcev naše stranke. Zastopani so bili tudi vsi sloji. Poleg uradnika Je bilo videti meščana, obrtnika, tr-
govca, kmeta z ljubljanskega barja ln delavca. Nobena stranka v Ljubljani ni imela dosedaj Se tako sijajno obiskanega shoda nego S. L. S. preteklo nedeljo. Shod je otvoril naš vrli načelnik dr. Ivan Šusteršič, kateregi so zaupniki z velikanskim navdušenjem izvolili za predsednika. Podpredsednika sta bila predsednik obrambne zveze obrtnikov g. Pust in K. tovarnar Zan Pollak. Najprvo je poročal dr. Šusteršič o političnem položaju ter dokazal končno politične sleparije liberalne stranke. — Za njim ie najprvo profesor dr. Krek zavrnil liberalne laži, da je S. L. S. nasprotnica meščanstva in nato poročal o kandidatu za mesto Ljubljana. Izjavil je, da je vodstvo stranke ugodilo želji obrtnikov, ki so jo izrazili načelniku dr. Šusteršiču, naj se postavi za Ljubljano kandidat iz obrtnega stanu in da naj bo ta mož svetnik trgovske in obrtne zbornice ter posestnik g. Ivan Kregar. V imenu obrtnikov je priporočal to kandidituro g. An-žič, v imenu delavstva pa g. Fran Jeraj. G. kandidat Kregar se je vihamo pozdravljen predstavil zaupnikom ter v daljšem govoru razvil svoi program. Obljubil je prirediti več shodov po Ljubljani. Pri glasovanju je bila kandidatura g. Kregarja soglasno sprejeta. G. dr. Šusteršič se je zahvalil s toplimi besedami zaupnikom za mnogoštevilno udeležbo in jih pozival, naj pridejo vsi ti tudi 14. niajnika na volišče, ako vsak izmed teh pripelje še par volivcev s seboj, tedaj mora biti zmaga naša in Ljubljana, središče Slovenije, katero so liberalci očrnili, bo postala zopet bela. — Tudi v Ljubljani se dela dan . . .
Odbor društva cerkvenikov namerava svoj II. občni zbor za to leto prirediti na Brez jah na Gorenjskem. Po večstranskih željah naj bi se isti vršil dne 13. junija, na dan sv. Antona; vendar se odbor obrača tudi na nasvete drugih cerkvenikov in organistov, kateri naj svoje mnenje naznanijo po dopisnici odboru najkasneje do konca aprila. Oziralo se bode na večino, kar se bo o natančni določbi pravočasno po časopisu naznanilo. Iz ozira na korist društva je želeti, da se članarina za prvo polovico polletja 1907 poravna, kateri do sedaj tega še niso storili. Odbor.
Čebelarska podružnica Medvode ima dne 10. sušca ob 3. uri popoldan občni zbor v gostilni »pri Pavlinu« v Rakovniku. Ob enem se bo pobirala udnina za leto 1907. K obilni udeležbi vabi	čebelar.
»Fenlks« tlrja: Opozarjajo se stranke, ki so zavarovane pri »Avstrijskem Feniksu« in katerim zavarovanje poteče, da od glavnega zastopa v Ljubljani, akoravno zavarovanja pri Feniksu niso obnovile, po večkrat k plačilu opominjajo in se jim z tožbo grozi ako v treh dneh zavarovalnine ne plačajo. Naj se torej nikdo, ako zavarovanja ni ponovil, neda k zavarovanju prisiliti, ampak naj vsak tako-šna opomirijevalna pisma neodprta vrne.
li Iz ljubljanske šentpeterske okolice. Torej, gospod dopisnik »Narodov«, kdo je ne-vednež? Nevedni ste vi, in tisti, ki tulijo z vami. Mi kmetje smo bolj prebrisani, kot vi, sai ste brali v zadnjem »Domoljubu«. Čudno bi pa prav nič ne bilo, če bi bili mi nevedni saj naša šola je za nas v 118 letih zelo malo ali nič storila. In da nismo nevedni, za to smo mi sami poskrbeli. Da je bila šentpeter-ska šoia za nič, smo mi vzrok, tako pravite vi. Mi pa pravimo: Jaka, ne boš! Da so bile na naši šoli razmere, kakršnih si nič več ne želimo nazaj, nismo vzrok kmetje, ampak šolske oblasti, nadzorniki, ki so nam dajali slabe učitelje. Mimogrede omenimo, da so šolske oblasti imele — morebiti imajo še — ljubljansko okolico za to, da so nastavljale na tukajšnje šole svoje ljubimce. Kakšni pa so ti bili in kako so učili, za to se niso brigale. N. pr, v naši šoli smo dolgo časa imeli
učitelja, ki je bil gluh kot zemlja. Zato so otroci lahko imeli v šoli cel dirndaj, govorili so, letali iz šole in se zunaj igrali, ko bi morali biti pri šolskem poduku. Ali se je potem čuditi, če je bil uspeh pod ničlo? Oospodje! Slabih razmer v šoli nismo krivi mi, zakrivilo Jih je liberalno gospodarjenje. Tega pa mi ne trpimo več, zato tudi ne maramo voliti mož, ki tulijo z liberalci. Mi hočemo, da se razmere obrnejo na boliše, naravnost zahtevamo, da se na naši šoli naredi enkrat red, da se nam dajo učitelji, ki bodo kaj storili. Zahtevamo, da se na razpisano mesto postavi dober učitelj, ki bo dober učitelj za otroke, pa tudi dober kristjan. Zakaj dokler bodo otroci imeli po tri, štiri učitelje v enem letu, toliko časa ne bo nič prida. Zanašamo se na gospoda deželnega nadzornika, da nam bo uredil šolo, in tudi skrbel, da se razširi, in se tako poskrbi za boljšo in večjo izobrazbo. Zahtevamo pa tudi od novega gospoda nadzornika, da bo drugačen, kakor dosedanji, ki ima naše slabe šolske razmere na svoji vesti. Torej, gospod nevedni dopisnik, mi nismo vzrok slabih šolskih razmer, pa tudi ne maramo, da bi se te razmere vlekle še naprej. — Potem nam očitate račune za novo šolo, češ, da niso v redu. Tukaj ste zopet prikazali svojo nevednost. Ali smo mi zastopniki krajnega šolskega sveta imeli zidanje v rokah? Ali ni prevzela vsega zidanja občina?! Torej pri-mite za nos mošanjski odbor, oziroma župana. Ta pa res dolgo ni imel računov v redu — šele zadnjo nedeljo je oznanil, da so računi na razpolago. In morda se župan spominja, kako so ga pri neki seji zaradi računov prijemali in ga ie menda šele Predo-vič rešil iz njegovih zmešanih neračunov. Zupan, ali ste pri tisti seji mogli g. Predoviču kaj odgovoriti?! — G. dopisnik, prej se vedno dobro podučite, da ne boste potem svojih neslanosti stresali po popirju. Očitate nam, da smo mi vzrok, da so okna v prvem nadstropju, kjer še nihče ne stanuje, še od beleža umazana. Res so. In to je sramotno. Pa sramota ne pade na nas, ampak zopet na one, ki so zidanje vodili. Zakaj pa niste zahtevali, da bi bili tisti mojstri, katerih delavci so onesnažili okna z beležem, tudi osnažili okna, ko so svoje delo izvršili?! Zato tega niste storili, ker ste polževe sorte. Sedaj pa sramota pada na vas. vi bi jo pa radi na nas, ki nismo nič imeli pri zidanju, zvrnili. Pa ne boste! Sramovati bi se morali in reči: napačno smo delali in sedaj bomo to popravili. To bi bilo moško — ne pa na nas valiti in delati nas odgovorne. Tudi jeruš nam očitate. Čudno bi ne bilo, če bi sc otroci ne naučili jeruša piti, sai jih je tega učil učitelj v šoli. Vemo, da so en dopoldne morali otroci prinesti učitelju štiri fraklje jeruša v šolo. Take zglede so imeli otroci v šoli in potem naj bi se ne naučili. Sicer pa, g. Matija, zakaj pa prebivate med nami, jerušovci?! Mi nimamo nobene koristi od vas. Če vam nismo po volji, se pa nas ognite. Zakaj pa čez klerikalce zabavljate?! Ali se spominjate, g. Matija, nekega gospoda, ki je pred nedavnim časom vse klerikalce od Ježice do Polja skupaj zbobnal, da je prišel v občinski odbor? Sicer pa g. Matija, nikar ne mislite, da nas boste pridobili za se, ker se tako pote-zate za šolo. Vaš namen je preveč jasen. Zakaj delate za šolo? Zato, da bi potem, ko bi bili enkrat gospodar, dobili učitelje, ki tulijo v liberalni rog, in bi skušali našo mladino liberalno vzgojiti in sploh napraviti okolico brezversko. — Tudi z drugim svojim ravnanjem nas ne boste pridobili, ker je pre-čudno. Na eni strani napravite v cerkvi kri-žev pot — to je samo na sebi lepo — na drugi strani pa širite med nami »Narod« ln
zabavljate čez duhovnike. Ali veste, kako ml take vrste ljudem pravimo? Hinavci so ln pobeljeni grobovi. In takemu človeku od nas nobenega spoštovanja. — G .Matija, ali veste, zakaj je mežnar pri cerkvi? Mar mislite, da imamo v Šmartnem zato mežnarja, da bi ga vi rabili za raznašalca »Naroda«? Mežnar bodi za to, kar Je njegova služba, če ne naj pa službo pusti in naj se udinja pri uredništvu »Narodovem« za raznašalca tega lista. Tam bo saj plačan za to. — Nove volitve v okrajni šolski svet bodo zopet kmalu. Prejšnje so ovržene.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Občni zbor podružnice kmetijske družbe v Kamniku, se je vršil meseca januarja po dolgem času vendar enkrat. Dosedaj so imeli odbor v svoji oblasti liberalci, in podružnica je seveda ves čas spala. Za delo jim ni bilo mar, samo da se štejejo gospodarji, pa je bilo dobro. Zato tudi niso hoteli dolgo prirediti občnega zbora. Na opetovano zahtevanje gospoda Benkoviča, so bili šele primorani udati se. Sklicali so občni zbor v liberalno gostilno k Fajdigu. Četudi so videli, da je velika večina Benkovičevih pristašev, so vendar še mislili intrigirati. Tudi ravnatelj Pire je hotel zgago delati, a mu je spodletelo. Mesto da bi šel h glavni točki — volitvi, začel je govoriti stvari, ki niso spadale zraven, tako, da je moral gospod Benkovič zahtevati naj vzame predsednik občnega zbora ravnatelju Pircu besedo. To je liberalcem vzelo sapo, morali so se udati — vršila se je volitev in iz odbora so vrgli vse liberalce. Tako je tudi prav!
g Zavoženo mestno gospodarstvo. Kako zelo jc zavoženo mestno gospodarstvo v Kamniku, kaže zopet nov dokaz. Da bodo mogli plačevati obresti mestnega dolga so se zopet na novo zadolžili za več tisoč kron, kakor bi še sedaj ne bilo zadosti dolga. Tako se gospodari, kjer odločujejo liberalci.
g Mesto stoji dobro s celini svojim premoženjem, namreč za mestno hranilnico v Kamniku, tako bahajo gospodje ki vodijo mestno hranilnico v Kamniku. Zgoraj navedeno dejstvo pač jasno priča koliko je vredna garancija mesta, ki ima namreč blizu 200.000 dolga. Ali nai bode potem ta dolg poroštvo za varnost vlog?
g Hranilnica in posojilnica v Kamniku izborno napreduje. Dne 20. januarja je imela občni zbor. Tekom dobrega pol leta ie napravila prometa nad 600.000. Res velikanski vspeh. Sedai je z ozirom na to, da so se vedno oglašali novi člani tudi iz oddaljenejših krajev raztegnila svoj delokrog na cel sodni okraj kamniški. Vloge sprejema od vsakega in jih obrestuje po 4 in en četrt odstotka. Posojila daje na vknjižbo po 5 odstotkov na poroštvo po 5 in en četrt odstotka. Pač ugodno za vlagatelje, kakor tudi za one, ki žele posojila. Posojila daje tudi na amortizacijo tako, da se polagoma splača ves dolg in sicer če se plača 6 odstotkov v 35 letih, po 7 odstotkov pa v 25 letih. Sprejema tudi hranilne knjižice vseh drugih denarnih zavodov in jih obrestuje kot gotov denar. S to ugodnostjo se izognejo stranke sitnosti, da bi se morale šele kregati ako hočejo dobiti izplačan svoj denar.
g S Homca. Dne 21. februarja umrla je soproga organista. Bila je v obče priljubljena. Zapustila je dvoje nedoraslih otrok. N. v. m. p.!
g Iz Doba. Mi jadramo naprej! Kdo? Mi, dobromisleči možje in mladeniči naše
Razgled po domovini.
(Shod pri Devici Mariji v Polja.) Vo
livci Slovenske Ljudske Stranke, pridite v nedeljo, dne 10. marca, ob pol 4. uri popoldne v »Društveni dom« pri Devici Mariji v Polju. Na shodu govori dr. Ivan Šusteršič. — K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
Zaupni shod »S. L. S.« se je vršil ob mno-gobrojni udeležbi najboljših in najuglednejših mož naše dežele. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo navzočih na shodu do 3000 mož. Po pravici je načelnik dr. Šusteršič, katerega so zborovalci navdušeno pozdravljali, izreKel, da zaupnega shoda ne spravi skupaj nobena dežela kakor je bil naš. Najprvo je poslal dr. Šusteršič v imenu shoda zahvalno brzojavko presvitiemu cesarju. Glasila se je tako:
»N.egovemu Veličanstvu, cesarju Frančišku Josipu na Dunaju.
Tri tisoč zaupnikov »S. L. S.« zbranih v Ljubljani usoja si predložiti na stopnjice Najvišjega prestola svojo najspoštljivejšo globoko zahvalo za potrditev volivne reforme ter zagotavlja svojo nespremenljivo zvestobo in uaauost.«
Predsednik: Dr. Ivan Šusteršič.
Z burnim velikanskim odobravanjem je bil sprejet ta predlog.
Potem je prebral dr, Šusteršič volivni oklic »b. L. S.«, katerega priobčujemo danes na prvem mestu. Za njim je poročal dr. Krek v imenu izvrševalnega odbora o kandidaturah katere prinašamo na drugem mestu. Vsi predlagani kandidatje so se predstavili v primernem nagovoru zaupnikom. Ob 1. je zaključil predseunik dr. Šusteršič shod, s slava-klici na sv. očeta Pija X. in presvitiemu cesarju Francu Jožefu 1. Po shodu se je vršil v veliki dvorani obed, pri katerem ss je vrstilo več napitnic. Med obedom je svirala društvena godba. Ta velesija,ni shod naših vrlih zaupnikov je napravil tudi v Ljubljani silen vtisk Sedaj pa na delo, da bo tudi 14. maj za »S. L. S.« dan veselja, dan zmage.
Kako lažejo liberalci v »Narodu« o naših zaupnih možeh. Vsi možje, ki so bili na zaupnem shodu so priče, kako imenitno in ob kaki ninogobrojni udeležbi se je vršil ta shod. Vedeli smo že naprej, da bo »Narod« nesramno lagal in nismo se varali. »Narod« pravi da so na tem shodu tvorili večino duhovniki in mež-narii, poleg njih pa kmetje, ki so spali na shodu, da so smrčali in da so jih morali buditi in še celo kopico podobnih drugih laži je nagromadii ta podli list liberalcev na naše kmete. — Tako piSejo o kmetu ravno tisti ljudje, ki bi radi vjeli sedaj nekaj kmečkih glasov pri volitvah in ki prihaja,o pod krinko »neodvisnih« kmetov. Kdor še nadalje tava za propalimi liberalnimi vešaml je izdajavec svojega stanu.
Ponudeno odlikovanje. Dunajska vlada je ponudila našemu vrlemu voditelju gospodu dr. Ivan Šusteršiču radi zaslug pri volivni reformi visoko odlikovanje, katero je pa dr. Šusteršič hvaležno odklonil.
Gozdni čuvaji. Ko je imel dr. Šusteršič javen shod na Bohinjski Bistrici, poprosili so ga gozdni čuvaji pomoči v svojem bednem stanju. Gospod poslanec jim je obljubil svojo pomočj in ne zaman. Dne 6. februarja sporočil je dr. Šusteršiču trgovinski minister, da ie gozdnim čuvajem v politiškem okraju Radovljica s 1. januarjem zvišal plačo, in sicer trem na 70 kron, osmimi pa na 60 kron. Kakor je že »Slo-venec« poročal, dobe nadalje 50 kron namesto
naturalnega stanovanja in deputat drv. Gozdni čuvaji so se v posebnem pismu gospodu poslancu zahvalili za skrb, s kojo je dosegel zboljšanje mesečne plače.
Nova železniška zveza med Zidanim mostom In Zagrebom. S 1. majem bo uveden na progi Zidan most - Zagreb nov vlak, ki bo imel zvezo z vlaki ob osmi uri zvečer in iz Maribora ob 6. uri 27. minut zvečer. Vlak iz Zidanega mosta v Zagreb bo odpeljal kmalu po 8. uri zvečer,
Strokovna predavanja o vinstvu. C. kr. vinarsko nadzorstvo na Kranjskem priredi tekom meseca marca t. 1. predavanje o novem vinogradništvu, združeno s praktičnim razkazovanjem spomladne režnje, cepljen a itd. in sicer predava c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky v sledečih občinah: dne 10. marca dopoldne v št. Janžu, dne 11. marca dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu, dne 17. marca popoldne v Stopičah, dne 19. marca zjutraj v Sv. Križu pri Litiji, dne 24. marca popoldne v Orehovici, dne 25. marca dopoldne na Prim-skem. — Vinarski asistent V. Skubec pa predava: 10. marca popoldne v Maverlah, dne 11. marca popoldne v Stražnem vrhu, dne 12. marca dopoldne v Dragatušu, dne 13. marca dopoldne v Talčem vrhu, dne 14. marca dopoldne v Dobličah, dne 15. marca dopoldne na Vinici, dne 16. marca dopoldne v Starem trgu pri Kočevju, dne 19. marca dopoldne v Ajdovcu, dne 20. marca popoldne v Poljancah, ' dne 21. marca dopoldne v Toplicah, dne 24. marca dopoldne v Bujah pri Košani (subvent. trtnica), dne 25. marca dopoldne v Gor. Vre-mah na Notranjskem. Predavanja se vrše, kjer je to le mogoče, v šolskih prostorih, praktična razkazovanja pa v vinogradih, oziroma v trt-nicah.
Vesel dan za beneške Slovence. Z Beneškega nam piše rodolub: Hvala Bogu, zopet imamo novo, izvrstno moč na razpolago za naše slovensko ljudstvo I Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca bo daroval novo mašo v rojstni vasi Prosnidu gospod Josip Škur, eden naših najboljših, najbolj nadarjenih in navdušenih naših slovenskih bogoslovcev. Ker je Prosnid obmejna vas, ne daleč od avstrijskega Bargina pri Kobaridu, se bo vdeležilo redke slovesnosti mnogo primorskih Slovencev. Prosnid, ki je nedavno hudo propadal v narodnostnem oziru, se jc zadnji čas prav lepo na noge postavil po prizadevanju ondot-nega kaplana gospoda Dorbolota. Slovesnost s slovenskim značajem bo dobro vplivala tudi na sosednje zanemarjene in propadajoče vasi. Kako bi bilo lepo, če bi kakemu slovenskemu apostolu in buditelju iz Ljubljane prišlo na um, se je udeležiti in še celo pridigovati pri novi maši! To bi bilo slavno, znamenito, pomenljivo!
Oskrbovalnica za jetičnike v Ljubljani
ima vktjub svojemu kratkemu obstanku že obilo posla, kar dokazuje, kako prepotrebna je bila ta naprava. Mnogi jetičniki se zglašajo sami da dobe v svoji težki bolezni okrepčila in podpore, druge — in to so v profilaktičnem oziru važnejši slučaji — naznanjajo znanci, zdravniki itd. da se njih po večini žalostne rodbinske razmere urede po higijeniških načelih. — Ker se je v zadnjih dneh opetovano pripetilo, da se stranke zglašajo pri predsedstvu »Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, naj bodi še enkrat povedano, da je oglase nasloviti naravnost na »Oskrbovalnico za jetičnike«. Najbolj vrši se oglas pismenim potom,
po dopisnici, ki navaja ime in stanovanje stranke ki želi pomoči. Kajti oskrbovalnica posreduje v vseh slučajh šele potem, ko so njeni funkcionarji na mestu dognali rodbinske stanovanjske in premoženjske razmere zgla-šene stranke. Oglasi oddajajo se tudi lahko v pisemskem nabiralniku, ki se nahaja v vratih oskrbovalnice v »Mestnem domu.«
Trimesečni mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom na Vrhniki, in sicer od dne 1. aprila do dne 30. junija t. 1. Tečaj bo teoretično praktičen ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmi molzne živine, o kužnih boleznih ter mlekarskem knjigovodstvu in računstvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z ' mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Prošnje za sprejem je poslati do 20. marca t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem tečaju se morajo vdeleženci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren.
Somišljenikom priporočamo trgovino Podlesnik na Starem trgu v Ljubljani. Tu se nahaja velika zaloga raznovrstnih klobukov in črevljev vseh vrst. Svoji k svojimi
Mlekarski in perutnlnarski tečaj za gospodinje aH njih hčere priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 20. do 23. marca t. I. na družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani, v Marijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme omejeno število go-jenk, ki bodo morale za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zglasiti do 10. marca t. 1. Pouk bo trajal vsak dan dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Poučevalo se bo praktično in teoretično o mlekarstvu sploh, o oskrbovanju molzne govedi in zlasti o posnemanju mleka s posnemalnikom, o izdelovanju čajnega masla in nekaterih vrst mehkega, namiznega sira. Glede perutninarstva se bo poučevalo vse, kar spada v to stroko, zlasti se bo oziralo na oskrbovanje in krmljenje perutnine, na valjenje s strojem, na gojitev piščancev, na hranjenje jajec in na perutninske bolezni. Udeleženke tečaja se bodo morale praktiško vaditi v mlekarni in v kokošnjaku. Poučevala bosta ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire in mlekarski nadzornik J. Leg-vart; praktiške vaje se bodo vršile pod vodstvom in nadzorstvom učiteljice gospodinjske šole gospe sestre Vincencije Lah in deželnega sirarja J. Mastnaka. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Ljubljana, 20. februarja 1907.
Zaupni shod za Ljubljano je sklicala S. L. pretečeno nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«. Veličasten je bil tudi to pot pogled po dvorani, ki je bila polna volivcev naše stranke. Zastopani so bili tudi vsi sloji. Poleg uradnika Je bilo videti meščana, obrtnika, tr-
govca, kmeta z ljubljanskega barja ln delavca. Nobena stranka v LJubljani ni imela do-sedaj še tako sijajno obiskanega shoda nego S. L. S. preteklo nedeljo. Shod je otvoril naš vrli načelnik dr. Ivan Šusteršič, kateregi so zaupniki z velikanskim navdušenjem izvolili za predsednika. Podpredsednika stabilapred-sednik obrambne zveze obrtnikov g. Pust in g. tovarnar Zan Pollak. Najprvo je poročal dr. Šusteršič o političnem položaju ter dokazal končno politične sleparije liberalne stranke. — Za njim je najprvo profesor dr. Krek zavrnil liberalne laži, da je S. L. S. nasprotnica meščanstva in nato poročal o kandidatu za mesto Ljubljana. Izjavil je, da je vodstvo stranke ugodilo želji obrtnikov, ki so jo izrazili načelniku dr. Šusteršiču, naj se postavi za Ljubljano kandidat iz obrtnega stanu in da naj bo ta mož svetnik trgovske in obrtne zbornice ter posestnik g. Ivan Kregar. V imenu obrtnikov je priporočal to kandidituro g. An-žič, v imenu delavstva pa g. Fran Jeraj. G. kandidat Kregar se je vihamo pozdravljen predstavil zaupnikom ter v daljšem govoru razvil svoj program. Obljubil je prirediti več shodov po Ljubljani. Pri glasovanju je bila kandidatura g. Kregarja soglasno sprejeta. G. dr. Šusteršič se je zahvalil s toplimi besedami zaupnikom za mnogoštevilno udeležbo in jih pozival, naj pridejo vsi ti tudi 14. majnika na volišče, ako vsak izmed teh pripelje še par volivcev s seboj, tedaj mora biti zmaga naša in Ljubljana, središče Slovenije, katero so liberalci očrnili, bo postala zopet bela. — Tudi v Ljubljani se dela dan . . .
Odbor društva cerkvenikov namerava svoj II. občni zbor za to leto prirediti na Brez jah na Gorenjskem. Po večstranskih željah naj bi se isti vršil dne 13. junija, na dan sv. Antona; vendar se odbor obrača tudi na nasvete drugih cerkvenikov in organistov, kateri naj svoje mnenje naznanijo po dopisnici odboru najkasneje do konca aprila. Oziralo se bode na večino, kar se bo o natančni določbi pravočasno po časopisu naznanilo. Iz ozira na korist društva je želeti, da se članarina za prvo polovico polletja 1907 poravna, kateri do sedaj tega še niso storili. Odbor.
Čebelarska podružnica Medvode ima dne 10. sušca ob 3. uri popoldan občni zbor v gostilni »pri Pavlinu« v Rakovniku. Ob enem se bo pobirala udnina za leto 1907. K obilni udeležbi vabi	čebelar.
»Fenlks« tirja: Opozarjajo se stranke, ki so zavarovane pri »Avstrijskem Feniksu« in katerim zavarovanje poteče, da od glavnega zastopa v Ljubljani, akoravno zavarovanja pri Feniksu niso obnovile, po večkrat k plačilu opominjajo in se jim z tožbo grozi ako v treh dneh zavarovalnine ne plačajo. Naj se torej nikdo, ako zavarovanja ni ponovil, ncda k zavarovanju prisiliti, ampak naj vsak tako-šna opominjevalna pisma neodprta vrne.
Ij Iz ljubljanske šentpeterske okolice. Torej, gospod dopisnik »Narodov«, kdo je ne-vednež? Nevedni ste vi, in tisti, ki tulijo z vami. Mi kmetje smo bolj prebrisani, kot vi, saj ste brali v zadnjem »Domoljubu«. Čudno bi pa prav nič ne bilo, če bi bili mi nevedni saj naša šola je za nas v 118 letih zelo malo ali nič storila. In da nismo nevedni, za to smo mi sami poskrbeli. Da je bila šentpeter-ska šola za nič, smo mi vzrok, tako pravite vi. Mi pa pravimo: Jaka, ne boš! Da so bile na naši šoli razmere, kakršnih si nič več ne želimo nazaj, nismo vzrok kmetje, ampak šolske oblasti, nadzorniki, ki so nam dajali slabe učitelje. Mimogrede omenimo, da so šolske oblasti imele — morebiti imajo še — ljubljansko okolico za to, da so nastavljale na tukajšnje šole svoje ljubimce. Kakšni pa so ti bili in kako so učili, za to se niso brigale. N. pr. v naši Soli smo dolgo časa imeli
učitelja, ki je bil gluh kot zemlja. Zato so otroci lahko imeli v šoli cel dirndaj, govorili so, letali iz šole in se zunaj igrali, ko bi morali biti pri šolskem poduku. Ali se je potem čuditi, če je bil uspeh pod ničlo? Oospodjel Slabih razmer v šoli nismo krivi mi, zakrivilo Jih je liberalno gospodarjenje. Tega pa mi ne trpimo več, zato tudi ne maramo voliti mož, ki tulijo z liberalci. Mi hočemo, da se razmere obrnejo na boljše, naravnost zahtevamo, da se na naši šoli naredi enkrat red, da se nam dajo učitelji, ki bodo kaj storili. Zahtevamo, da se na razpisano mesto postavi dober učitelj, ki bo dober učitelj za otroke, pa tudi dober kristjan. Zakaj dokler bodo otroci imeli po tri, štiri učitelje v enem letu, toliko časa ne bo nič prida. Zanašamo se na gospoda deželnega nadzornika, da nam bo uredil šolo, in tudi skrbel, da se razširi, in se tako poskrbi za boljšo in večjo izobrazbo. Zahtevamo pa tudi od novega gospoda nadzornika, da bo drugačen, kakor dosedanji, ki ima naše slabe šolske razmere na svoji vesti. Torej, gospod nevedni dopisnik, mi nismo vzrok slabih šolskih razmer, pa tudi ne maramo, da bi se te razmere vlekle še naprej. — Potem nam očitate račune za novo šolo, češ, da niso v redu. Tukaj ste zopet pokazali svojo nevednost. Ali smo mi zastopniki krajnega šolskega sveta imeli zidanje v rokah? Ali ni prevzela vsega zidanja občina?! Torej pri-mite za nos mošanjski odbor, oziroma župana. Ta pa res dolgo ni imel računov v redu — šele zadnjo nedeljo je oznanil, da so računi na razpolago. In morda sc župan spominja, kako so ga pri neki seji zaradi računov prijemali in ga je menda šele Prcdo-vič rešil iz njegovih zmešanih neračunov. Zupan, ali ste pri tisti seji mogli g. Predoviču kaj odgovoriti?! — G. dopisnik, prej sc vedno dobro podučite, da ne boste potem svojih neslanosti stresali po popirju. Očitate nam, da smo mi vzrok, da so okna v prvem nadstropju, kjer še nihče ne stanuje, še od beleža umazana. Res so. In to je sramotno. Pa sramota ne pade na nas, ampak zopet na one, ki so zidanje vodili. Zakaj pa niste zahtevali, da bi bili tisti mojstri, katerih delavci so onesnažili okna z beležem, tudi osnažili okna, ko so svoje delo izvršili?! Zato tega niste storili, ker ste polževe sorte. Sedaj pa sramota pada na vas, vi bi jo pa radi na nas, ki nismo nič imeli pri zidanju, zvrnili. Pa ne boste! Sramovati bi se morali in reči: napačno smo delali in sedaj bomo to popravili. To bi bilo moško — ne pa na nas valiti in delati nas odgovorne. Tudi jeruš najn očitate. Čudno bi ne bilo, če bi se otroci ne naučili jeruša piti, saj jih je tega učil učitelj v šoli. Vemo, da so en dopoldne morali otroci prinesti učitelju štiri fraklje jeruša v šolo. Take zglede so imeli otroci v šoli in potem naj bi se ne naučili. Sicer pa, g. Matija, zakaj pa prebivate nted nami, jerušovci?! Mi nimamo nobene koristi od vas. Ce vam nismo po volji, se pa nas ognite. Zakaj pa čez klerikalce zabavljate?! Ali se spominjate, g. Matija, nekega gospoda, ki je pred nedavnim časom vse klerikalce od Ježice do Polja skupaj zbobnal, da je prišel v občinski odbor? Sicer pa g. Matija, nikar nc mislite, da nas boste pridobili za se, ker se tako pote-zate za šolo. Vaš namen jc preveč jasen. Zakaj delate za šolo? Zato, da bi potem, ko bi bili enkrat gospodar, dobili učitelje, ki tulijo v liberalni rog, in bi skušali našo mladino liberalno vzgojiti in sploh napraviti okolico brezversko. — Tudi z drugim svojim ravnanjem nas ne boste pridobili, ker je pre-čudno. Na eni strani napravite v cerkvi kri-žev pot — to je samo na sebi lepo — na drugi strani pa širite med nami »Narod« in
zabavljate čez duhovnike. Ali veste, kako ml take vrste ljudem pravimo? Hinavci so ln pobeljeni grobovi. In takemu človeku od nas nobenega spoštovanja, — G .Matija, ali veste, zakaj je mežnar pri cerkvi? Mar mislite, da imamo v Šmartnem zato mežnarja, da bi ga vi rabili za raznašalca »Naroda«? Mežnar bodi za to, kar je njegova služba, če ne naj pa službo pusti in naj se udinja pri uredništvu »Narodovem« za raznašalca tega lista. Tam bo saj plačan za to. — Nove volitve v okrajni šolski svet bodo zopet kmalu. Prejšnje so ovržene.
s^tfi,
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Občni zbor podružnice kmetijske družbe v Kamniku, se je vršil meseca januarja po dolgem času vendar enkrat. Dosedaj so imeli odbor v svoji oblasti liberalci, in podružnica je seveda ves čas spala. Za delo jim ni bilo mar, samo da se štejejo gospodarji, pa je bilo dobro. Zato tudi niso hoteli dolgo prirediti občnega zbora. Na opetovano zahtevanje gospoda Benkoviča, so bili šele primorani udati se. Sklicali so občni zbor v liberalno gostilno k Fajdigu. Četudi so videli, da je velika večina Benkovičevih pristašev, so vendar še mislili intrigirati. Tudi ravnatelj Pire je hotel zgago delati, a mu je spodletelo. Mesto da bi šel h glav ni točki — volitvi, začel je govoriti stvari, ki niso spadale zraven, tako, da je moral gospod Benkovič zahtevati naj vzame predsednik občnega zbora ravnatelju Pircu besedo. To je liberalcem vzelo sapo, morali so se udati — vršila se je volitev in iz odbora so vrgli vse liberalce. Tako je tudi prav!
g Zavoženo mestno gospodarstvo. Kako zelo jc zavoženo mestno gospodarstvo v Kamniku, kaže zopet nov dokaz. Da bodo mogli plačevati obresti mestnega dolga so se zopet na novo zadolžili za več tisoč kron, kakor bi še sedaj ne bilo zadosti dolga. Tako se gospodari, kjer odločujejo liberalci.
g Mesto stoji dobro s celim svojim premoženjem, namreč za mestno hranilnico v Kamniku, tako bahajo gospodje ki vodijo mestno hranilnico v Kamniku. Zgoraj navedeno dejstvo pač jasno priča koliko jc vredna garancija mesta, ki ima namreč blizu 200.000 dolga. Ali nai bode potem ta dolg poroštvo za varnost vlog?
g Hranilnica in posojilnica v Kamniku izborilo napreduje. Dne 20. januarja je imela občni zbor. Tekom dobrega pol leta je napravila prometa nad 600.000. Res velikanski vspeh. Sedaj je z ozirom na to, da so se vedno oglašali novi člani tudi iz oddaljenejših krajev raztegnila svoj delokrog na cel sodni okraj kamniški. Vloge sprejema od vsakega in jih obrestuje po 4 in en četrt odstotka. Posojila daje na vknjižbo po 5 odstotkov na poroštvo po 5 in en četrt odstotka. Pač ugodno za vlagatelje, kakor tudi za one, ki žele posojila. Posojila daje tudi na amortizacijo tako, da se polagoma splača ves dolg in sicer če se plača 6 odstotkov v 35 letih, po 7 odstotkov pa v 25 letih. Sprejema tudi hranilne knjižice vseh drugih denarnih zavodov in jih obrestuje kot gotov denar. S to ugodnostjo se izognejo stranke sitnosti, da bi se morale šele kregati ako hočejo dobiti izplačan svoj denar.
g S Homca. Dne 21. februarja umrla je soproga organista. Bila je v obče priljubljena. Zapustila je dvoje nedoraslih otrok. N. v. m. p.!
g Iz Doba. Mi jadramo naprej! Kdo? Ml, dobromisleči možje in mladeniči naše
St. 10
fare. V nedeljo, 24. februarja smo imeli izredni občni zbor hranilnice in posojilnice, ki smo io izročili v roke dobrih in zaupnih mož. Za uradni dan smo določili nedeljo od 1. do 2. ure popoldne, na kar se stranke še posebno opozarjajo. Po občnem zboru smo slišali izredno zanimivo predavanje veleuč. g. prot. dr. A. Ušeničnika. Bog plačaj in stori, da se kmalu zopet vidimo! Sedaj pa pridno zbiramo novce, tla si omislimo že po \ oliki noči lepo in dostojno zastavo k. s. izobraževalnega društva. Takrat nas čaka še imenitna slavnost. Društveniki in prijatelji društva odprite v ta namen nekoliko svoje mošnjičke, da se čimpreje uresničiio naše gorke želje
—	in potem bomo jadrali šc hitreje naprej.
g Iz Mengša, Dne 10. februarja, na pustno nedeljo, .ie priredilo izobraževal, društvo veselico. Izborno so udarjali tamburaši. Nato sta sc igrali dve igri, namreč »Krčmar pri zvitem rogu« in »Pri gospodi«. To ie bilo res veselja in smejanja! Saj so pa tudi res dovršeno igrali igravci in igravke. Pohvaliti moramo sploh vse. — Tudi udeležba je bila obilna. Dohodek se porabi za »Društveni dom«.
Iz kranjskega okraja.
g Umrl je dne 25. svečana č. g. Jeglič Ivan, vpokojeni kaplan v Podbrezjah. Ranjki je bil rojen v Podbrezjah dne 7. maja 1879, v mašnika je bil posvečen dne H. julija 1905.
—	Bil je blaga duša in priden učenec; kot dijak pa splošno priljubljen. Bil je slabega zdravja. Zdravil sc je tudi v NVorishofcnu na Bavarskem. Bolehal je pet let. Zdravil se je nadalje v »Leonišču« v Ljubljani, Tu mu je bilo dopolnjeno. Prepeljali so ga v rojstno vas Podbrezje in ga položili k večnemu počitku na pokopališču sv. Jakoba. Sprevod ie vodil preč. g. dekan A. Koblar. C. g. dr. Josip Debevc pa mu je govoril v zadnje slovo. Spremili so ga sošolci in bogoslovci. Kako priljubljen je bil ranjki gospod, so pokazali župljani; spremili so ga vsi k zadnjemu počitku. Vaščani pa so mu kupili prekrasni venec z napisom: »Zadnji pozdrav! — Hvaležni sovaščani!« — Žalujoči rodbini pa izrekamo najglobokeje sožalje!
g Iz Šenčurja pri Kranju. Naša hranilnica in posojilnica je napredovala v prometu za I. 1906 za enstotisoč več kakor lani. Skupni promet za leto 1906 znaša tristotriinpetdeset tisoč osemstoenointrideset kron. 41 vinarjev. Lahko pa bi bila naša posojilnica napredovala še več, ko bi ljudje bolj jemali posojila pri naši posojilnici. Tako pa le bolj vlagajo, posojila jemljejo pa drugje, češ, da ne bo vsak vedel. A ta strah je nepotreben. Lahko se vsak prepriča, da je pri nas stroga uradna tajnost. Vrhutega mi še .iako olajšujemo stroške dolžnikom, ker izvršujemo vknjižbe vse sami in ne pri odvetniku, kar stane več kot polovica manj. Torej le pridite brez strahu k nam po posojila, denarja nam še ne bo zmanjkalo kmalu!
g Iz Šenčurja. Izredno lepo slavnost smo imeli na Visokem v nedeljo, dne 24. februarja. Ta dan so mil. g. stolni prošt ljubljanski Janez Sajovic posvetili za Visoko tri- nove zvonove. V^očam so g. prošta sprejeli jako slovesno. Osem mladeničev na konjih jim je prihitelo nasproti do Britofa. V imenu Visočanov jc g. prošta pozdravil ključar g. Ivan Okorn. Sprevod se je pomikal skozi osem slavolokov do cerkvice, kjer je pozdravila g. prošta njegova sorodnica in mu podarila lep šopek. Cerkveni govor je govoril rojak, škocijanski župnik gospod Peter Bohinjec, sveto mašo je pel istotako rojak, hre-novški župnik gospod Ivan Zupan. Lepe slo-
vesnosti se ie udeležilo poleg kranjskega dekana g. A. Koblarja, svetnika Kukelja šc več sosednih gg. duhovnikov. Pred vsem je treba povdarjati, da jc tudi mil. g. stolni prošt visoški rojak, tako, da so vsi trije celebranti doma iz Visokega. Take slavnosti Visočani ne bodo kmalu zopet doživeli, zato naj si zapomnijo besede, ki jih je govoril ključar g. Ivan Okorn: Zvonovi nas bodo vabili k molitvi, k službi božji, mi pa želimo, da kadar nam bodo oznanjevali smrtno uro, da se enkrat vsi skupaj snidemo z domačimi gospodi v nebesih. — Popoldne je priredilo šenčur-sko izobraževalno društvo zanimivo igro: »Novi zvon na Krtini«.
Bohinjske novice.
g Skesal se je. Nekdo iz nedaljne bohinjske okolice je zamenjal pri posestniku Zidarju iz Cešnjice čevlje in klobuk, imel ga je — »ta grenčga« dovolj pod klobukom. — Zjutraj sc je pa skesal in prinesel nazaj, rekoč: »Kako sem vas urihtal!«
g Nesreča. Dne 27. februarja sta sekala bukve Tomaž Sodja iz Cešnjice in njegov sin Jože. Ko je klestil oče spodnje veje, je bukev začela padati. Sin mu je zaklical, naj se umakne, a zamotan v hosti, se ni mogel naglo rešiti. Bukev je padla nanj iu mu skoraj polomila hrbet, izbilo mu je dva zoba in pretrgalo ustni. Može se jc že tretjič ponesrečil, a dosedaj šc vedno srečno prestal. Da bi tudi sedaj!
g Mnogo sveta so zelo drago prodali nekateri posestniki pri jezeru od Fužine in Stu-dora. Svet jc sedaj tudi samo v slovenskih rokah. Kakor upamo, ne bomo dobili judov in Nemcev v naš lepi lioliinj — da bi se le uresničile naše želje, da ostane ves Bohinj — samo slovenski.
g Mnogo tujcev se obeta zopet za pomlad: A ni stanovanj, ki bi bila primerna. Pripravno bi bilo in koristno, da bi mi Bohinjci tudi v tem oziru ne zaostali. — Trud ne bo zastonj.
g Po snegu in zmrzll poti — dričat se je prišlo prejšnje nedelje precej Lahov in tujcev, od katerih nekateri še niso hodili po snegu. No, pri nas na Koprivniku ga imamo devolj — pa tudi lepo priliko za dričanje. To gre — da kar sapo jemlje. Pridite in poskusite !
g Ceste rabimo na Koprivniku bolj pri-k adne in zložne. — Ta cesta bi bila zelo ve-hkega pomena za ves razvoj Bohinja. Posebno če sc na eni strani zveže z Bohinjsko Belo, na drugi pa z ono pri Mrzlem studencu. Bogata gospoda, ki prinaša poleti v kraje denar — hodi rada po zložnih potih in cestah.
g Sv. misijon imamo v Srednji vasi od 4. marca naprej. Vodijo ga gg. p. jezuiti iz Ljubljane: g. superior A. Žužek, g p Kun-stelj in Tomec. Obisk obilen, Bog daj še uspeha!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz škofjeloške okolice. Tukai okrog nas in okrog bližnjih vasi meče neki lovski »fice« strup kar po njivah in travnikih in bližnjem gozdu, ne meneč se, ali dobi strup tudi žival, kateri je namenjen ali ne. Gnilo meso lezi vse križem po snegu; s tem pa je nevarnost zelo velika, da bi sc lahko tudi kak otrok zastrupil. Lansko leto so metali strup tudi v koscih mesene klobase in le sreči se jc zahvaliti, da se ni zastrupil neki otrok, ki je našel tako zastrupljeno klobaso. Samo ob sebi se ve, da nam poginja mnogo živali, mačke m pa tudi koristni ptiči, posebno psi so v nevarnosti. Ce ne bo zadostoval ta ranii opomin, pa prihodnjič več
g iz Št. Vida nad Ljubljano. Shod dr.
Šusteršiča preteklo nedeljo se je izvrstno ob-I nesel. Prostorna dvorana pri Cebavu jc bila natlačeno polna. Z navdušenjem in burnim odobravanjem jc bila sprejeta kandidatura dr. Šusteršiča. Dr. Susteršič je na tem i shodu obširno razvil program S. L. S. in po-I šteno okrcal »delovanje« liberalcev v držav-! nem in deželnem zboru. Zmotili so se libe-I ralci. Mislili so, da sc bo naš shod izjalovil, i Lagali so drug drugemu, da sc mi ne upamo j sklicati v Št. Vidu javnega shoda. V nedeljo i pa smo sklicali tako javen, so bili po-1 vabljeni celo liberalci. Na shod je prišlo do ; 500 volivcev, ki so z največjim navdušenjem ! odobrili program katoliške S. L. S. in burno I pozdravljali načelnika S. L. S. — Liberalci i so se pa poskrili. Zirovnika, generala liberal-! cev, ni bilo na shod. Vedeli smo že naprej, i da ga ne bo, zakaj ta mogočni paša ima ko-i rajžo udrihati le pri zaprtih vratih liberalnih ! krčem v krogu svojih izvoljenih. V javnost pa si ne u pa s svojim liberalizmom. V javnosti pa ta mož govori le o gospodarskem delovanju in napredku. A kakšno je to njegovo gospodarsko »delovanje«, o tem bi marsikaj vedela povedati Miklavova hiša. Ponižni sluge Žirovnikovi so pa prišli na shod. Poslali so .iih gospod general, da nadzorujejo. Nadzorovali so, pa pokazali so tudi svojo surovost in besno sovraštvo do S. L. S. zato, ker je njen program ljudski in katoliški. Tako ie prav, g. Zirovnik. Cim bolj se spozna-vamo, tem boljše za našo stvar. Povemo Vatn, da so na nedeljskem shodu hoteli rogo-viliti tisti, ki hodijo k Vašim predavanjem. S koštrunčki in backi so poštene volivce S. L. S. zmerjali tisti, ki so nedavno upili: S farjem proč, far nai bo v cerkvi, s farjem nočemo ničesar imeti opraviti. Imena teli »va,-ših«, g. Zirovnik so nam na razpolago. Sami Šusteršičevi koštrunčki so vsi možje, ki so bili ;ia nedeljskem shodu. Iako so rekli oni, ki se ponašajo, da so »Žirovnikovi«. Prav tako! Možje bodo pa še bolj six>znali kako imenitno »deluje« in vzgaja nadučitelj Zirovnik. Vižmarski Porenta je tudi branil Zirovnika, češ, da ni res, kar je pisal zadnji »Domoljub« o zajcih. Mi se Porentu nič ne čudimo, da brani Zirovnika, saj jc njegov ponižni sluga. Povemo pa Porentu, da je Zirovnik res govoril one besede o zajcih pri »slepem Janezu«. Zato je pa javno na shodu obsodil Zirovnika dr. Šusteršič in navzoči volivci so tej obsodbi burno pritrdili. Res, žalosten dan za mogočnega liberalnega generala ie bila pretekla nedelja v' Št. Vidu. Vedno bolj zanimivo. Šolska postrežnica je že pred enim tednom pripovedovala, da »bodo odslej vižmarski Porenta šolski predsednik in nadzornik«. Kdo jej je to povedal, vč g. Zirovnik. Mi vemo, da je bila že volitev v krajni šolski svet, vemo tudi, da so bili pri tej volitvi izvoljeni samo možje, ki ne trobijo v Zirovnikov liberalen rog; vemo tudi, da se šolski svet še ni konstituiral, četudi že tri mesece čakamo na to. — Kako so torej g. Zirovnik mogli »troštati« šolsko postrežnico, da bodo vižmarski Porenta predsed. in nadzornik, ko vendar od okraj, šolskega sveta iz Ljubljane še nismo dobili nobenega obvestila. — Takole: Doslej je bil krajni šolski nadzornik Simon Juvan iz Št. Vida, ki pa Zi-rovniku ni všeč zato, ker noče v vsem trobiti v njegov rog. Zato so mogočni Zirovnik dosegli po liberalnem Zupančiču v Ljubljani, da bodo imenovali za nadzornika vižmarske-ga Porenta, kateri jc zvest sluga Zirovnikove liberalne misli, zvest bralec »Slovenskega Naroda« in Ijut nasprotnik S. L. S. Kot krajni šolski nadzornik pa bo vižm. Porenta prišel tudi v kraini šolski svet in tako g. 2irov-
nik troštajo sebe in postrežnico, da bodo Po-rcuta tudi krajni šolski predsednik. Bomo videli. Škandal za vso šolsko upravo je, če je Porcnta res imenovan za šolsk. nadzornika. To pribijemo javno. Zakaj, to naj okrajni glavar vpraša Porentovo ženo. G. Porcnta, ne smele nam zameriti, če o Vas govorimo. Ce Vas Žirovnik poriva v javne zastopc, se bomo tudi v javnosti z Vami pečali. To Vam obeta Šusteršičev koštrunček.
— Raznoterosti iz Gorij pri Bledu:
Vreme krasno in sneg vidom gine. Zato pa hite z lesom iz Pokljuke. Vsak dan gre po cesti okoli 70 voznikov gor iu dol, ki spravljajo »štoke« na žago in železnico. Ta zaslužek bo seveda jenjal in potem bo vprežna živina gotovo brez pomena. Zato oprimite se gospodar i svoje mlekarne, ki vam daje vsak mesec gotov zaslužek, naj si je poleti ali pozimi. — Ustanovilo se je pri nas prometno društvo za tujce. Popolnoma prav! Toda pripomnili bi samo to, da tujec ne živi le od zraka, temveč tudi od jedi in pijače. Tujec hoče imeti dobro hrano in postrežbo. Dokler pa tega ni, vsa prometna društva ne pomagajo nič. Zato bi bilo treba, da se začne z gojenjem perutnine in to posebno zaradi jajcc, katera je ravno poleti težko dobiti. Treba, da ljudje niso predragi v svo;ih cenah, sicer se tujec vstraši in prihodnjič ga ni več. — Za zaupni shod oglašenih je bilo okoli 20 zaupnikov, gotovo častno število za našo občino.
Nedavno poročalo se nam je, da je vsled nemškega uslužbenca na blejskem kolodvoru naša mlekarna imela škodo 1000 kron, ker so se odposlani stroji izgubili! Sedaj so se stroji dobili, tako da mlekarna ne bo nič trpela. — Še vedno pa je nekaj strahopetnežev, ki se z idejo mlekarne ne morejo sprijazniti. Vsaj toliko naj bodo pošteni, da je ne bodo ob-rekovali. češ, da je posneto mleko poterp. škodljivo živalim in ljudem. To je laž in obrekovanje. Surovo maslo odda*a se sedaj na Dunaj. — Naše okrajno sodišče dopošilja samo nemške dopise, kakor da smo kje tam gori na Nemškem. Ko bi se po robu postavili, bi kmalu dosegli svoje pravice. Pa je že taka, da smo Slovenci take mevže in šc najraje ližemo tujcu peto. ko nas za vrat pritisne. — Slišimo da se pri nas agitira za neki »Družinski list«. Ker šc ne vemo, kakšen je, bodimo previdni in ne naročujmo kar na slepo. Sumljivo je že to, ker ga liberalni »Učiteljski Tovariš« tako priporoča. Ako kdo hoče res dober list za vzgojo otrok, naj naroči »Detoljuba«. ki je pisan po krščanskih vzgojeslovnih načelih in stane Ie 40 kr. na leto. —■ Na Pokluko imamo sedaj lepo izpeljano cesto, da se lahko s kočijo pelje prav do »Mrzlega studenca«. To vam je lep kraj. Da je kje v Švici, kdaj bi bil že tam gori velik hotel in vse mogoče reči za udobnost turistov. Krasnejšega pogleda na Triglavsko skupino si ne morete misliti. Obenem ta zrak vsled velikih smrekovih gozdov, voda, da bi jo človek še na smrtni postelji pil, do pozne jeseni rdeče in črne jagode itd. Glavna reč pa so velika močvirja v tej višini 1000 m nad morjem. Neki nemški inženir je izjavil, da bi bile to ene največjih močvirskih kopališč v Avstriji, ko bi se kdo zavzel zanje. Toda vsaj toliko bi se lahko naredilo, da bi zdaj, ko je taka cesta speljana prav do »Studenca«, kak podjeten človek napravil gostilno z dobro postrežbo. Koliko letoviščarjev bi prišlo tja gori. In reklama bi se že naredila. Ali naj vse najlepše točke prepustimo tujcem? Potem šele ko ie prepozno, se kdo spomni in pravi: »Saj bi bil jaz tudi kaj takega lahko naredil.«
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz Zagorja. Groše za volivne stroške
so pobirali po zadnjem shodu socialni demo-! krati. Zalegel ta davek seveda ne bode niko-; tiuir nič. — Otrok je zgorel na Toplici. Otroci i so bili sami doma, in eden je dobil žveplenko ! in je zažgal malemu bratcu obleko. Ta se je ' tako opekel, da jc kmalu umrl. — Stariši, pa-j zite na ogenj v hiši! -— Preklicati mora. Ko-j tredeški župan je pri volitvi žalil volivca, ki : ga je zato tožil. Zupan je obljubil, da bo ža-j Ijenje preklical in plačal stroške, nakar je to-! žiteljev zastopnik odstopil od tožbe. — Tudi j hči Malka je bila obsojena že vdrugič. Dobila ' je 12 ur zapora. Ker sc je po prvi obsodbi | baje bahala, da ima še dobiček, je sedanji to-I žiteli vložil pritožbo, da je kazen premajhna. | — Doma bomo imeli letos na veliko soboto ! vstajenje. Tako jo je menda pogruntal Fr. Dr-i novšek. Pravi, da bo za takrat določil občin-I ske volitve. Mi pa mislimo, da za zdaj tega ! šc sam ne verjame. Pa če tudi bi se kaj ta-I kega zgodilo, naj nam le veruje, da zanj ne j pride več dan vstajenja, ampak dan — še huj-! šega ponižanja in blamaže. Vrlih, značajnih mož take govorice ne bodo nikoli omajale. — V soboto smo imeli v naši župniji g. knezoškofa. Bili so opoldne gost pri gospodu župniku. —
d Po litijskih hribih prodaja neki agent iz Nemškega, kakor sam trdi, redilno moko za živino, in dela, kakor se sliši, prav dobro kupčijo. Kmetovalci, bodite vendar pametni in ne kupujte od agentov nikdar nobene reči, saj sle bili žc dostikrat osleparjcni. Take moke šc ni varno dajati živini. Saj je v Ljubljani »Gospodarska zveza« in »Kmetijska družba«, ki preskrbljuie kmetovalcem za živino res zdravilne in redilne snovi in mnogo cenejše. Tukaj torej kupujte take stvari!
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Naš poglavar v državnem zboru bo tudi ; v prihodnje gospod doktor Šusteršič. Tako ' smo zvedeli na zaupnem shodu v Ljubljani.
Ta pa ta! Za takega vrlega moža bomo šli i radi v volivni boj. Toda vsi moramo gledati j na to, ne samo da bo zmagal, ampak na to, j da bo zmagal z veliko večmo. Zato takrat vsi i na dan in videli boste, da bo moral vsak njegov nasprotnik zlesti daleč pod peč!
d Na stražo! — ta klic velja posebno nam, ki smo blizu Ljubljane. Ka ti liberalci in socialni demokrati bodo začeli pošiljati zaradi volitev svoje agente, da bi kakšnega kmeta presleparili. Takim ljudem naj vsakdo pokaže, da nismo šviga-švaga, ampak- odločni krščanski možje.
d »Saj ne veste, kaj delate!« — Ko so se peljali šmarski farani na katoliški shod, so jih •Ogorelčev ata v Škofeljci skušali omajati s temi prekanjenimi besedami. Iste misli so imeli Ogorelčev oče tudi sedaj, ko so naši možje v trumah odhajali k zaupnemu shodu. Možje pa so se staremu lisjaku smejali in rekli: »Res je, da nismo prej vedeli, kaj smo delali, ko smo Vam še nekaj zaupali!«
d »Pri beli cerkvi« so rekli v starih časih naši podružnici na Gumniščah. Še danes jo Kočevarji poznajo samo pod tem imenom. Skozi to vas je nekdaj peljala glavna cesta na Ribnico in Kočevje; pa tudi Ižanci so še pred kakimi šestdesetimi leti vozili na Ljubljano po tej cesti, ker krajše niso imeli. Ker leži vas Gumnišče med dvema klancoma, so nekdaj voznikom pridno pripregali in »cvancgarce« pobirali. Pri Zalarju so si pa dušo privezovali s pristno dolenjsko kapljico.Takrat je bilo na Gumniščih veselo življenje. Le ob času
francoske vojne se je starim Gumniščanom godila bolj slaba. Pri tej vasi so sc večkrat hudo spoprijeli. Nek graničar je izza drevesa na Gumniškem vrhu postrelil 18 Francozov; slednjič mu je vendar en Francoz prišel za hrbet in mu vzel življenje. En dan so bili tam cesarski, drugi dan pa so jih že Francozi premagali in prepodili. Ker so krogle švigale vsepovsodi, so francoski oficirji Gumniščanom svetovali, naj se kar na tla vležejo in počakajo, da preneha streljanje. Francozi so zato pogostokrat napadali Gumnišče, ker so naši cesarski imeli v Zalarjevi hiši spravljeno svojo kaso. Stari bogatin Roks si je mislil, da bo poleg cesarske kase tudi njegov denar bolj na varnem, zato .ie nesel okrog 6000 goldinarjev v to hišo in jih skril v spodmolu pod pečjo. Cesarska železna kasa pa je stala sredi hiše. In res jo je Roks dobro pogodil! Ko so nekega dne udrli Francozi v Gumnišče in prepodili naše cesarske, vzeli so cesarsko kaso, na Roksovo so pa pozabili. — Na Pasjem hribu poleg Gumnišč je grob nekega Hrvata, ki so ga Francozi ubili. Še danes ljudje na ta grob »mečejo grmado«. Umorjeni Hrvat je imel na sebi samo še sive hlače — vse drugo so že ljudje z njega pobrali. Pokopali so ga Gabrovega očeta očetin oče iz Blata. Kdaj je bila sezidana na Gumniščih prvotna cerkev, se ne ve. Od nekdanje cerkve so ohranjeni stebri pri vratih, na katerih je zapisana letnica 1685. Zvonik je tudi iz novejših časov, ker je bil zidan od leta 1859 do 1864. Na starem zvoniku, ki je bil ozek m nizek, so imeli nekdaj postavljenega velikega železnega petelina, ki jim je služil kot vremenski prerok. Ko so ga vzeli z zvonika, so ga postavili za nekaj časa na .lurmanov kozolec, potem pa je brez sledu izginil. — Gumnišče slovi daleč naokoli in sicer zaradi lepega zvonjenja. Štirje zvonovi brenčijo v linah. Veliki zvon tehta 28 centov in ima napis:
»Vselej, ko se mlado nam jutro redi,
Opoldne pot čelo zalija,
O mraku tud' z manoj zakLčite vsi:
Češčena Devica Marija!«
Najmanjši zvon je iz leta 1869 in podaja lepo misel:
»Ko gl&si zvonov vam iz line done,
K molitvi povzdignite srca, roke!«
d Od Sv. Gregorja. Hud vihar je bil nastal 21. februarja zvečer, raztrgal je veliko streh, odnesel iz kozolcev veliko stelje, posestniku Urbanu Modic je premaknil skedenj in veliko porušil, res strah in trepet pred takim orkanom! — Tičkom smo prav pridno pokladah njim priljubi eni živež, da smo jih s tem veliko ohranili, kljub hudi zimi pogina lakote. — V Ameriko se izseli prihodnji teden od nas veliko oseb. Med našim ljudstvom bo še hujše pomanjkanje delavcev. — «Do-moljubov® pr,haja v našo župnijo 50 iztisov, tudi nekaj »Bogoljubov« in drugih časnikov. Novoletni večer je prinesel k nam s Krasa enega »Notranjca«. a upamo, da ga je ribniška burja potisnila nazaj proti njegovemu rojstnemu kraju.
d Predavanje bo v izobraževalnem društvu v Velikih Laščah v nedeljo, dne 10. t. m. Takoj po predavanju bo v prostorih izobraževalnega društva volilni shod. Govoril bo naš kandidat za državni zbor, g. dež. poslanec Jaklič.
d Kmečka zveza v Ribnici izpremeni svoje ime v »Slovenska kmečka zveza v Ribnici«, ker imamo v okraju tudi nemško. Delokrog razširi tudi na sodni okraj žužemberški. V seji 14. svečana se je sklepalo o kandidaturi, spremembi pravil in nekaj drugih važnih stvarij.
d V Boitanju se Je dne 24. februarja ustanovila hranilnica in posojilnica za domačo župnijo. Izvoljeno je bilo prvo načelstvo in nadzorniitvo.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Slovensko izobraževalno društvo na Lozicah v škripcih? »Klerikalnega« društva kmalu ne bo več . . . tako so se pogovarjali v liberalnem »Tabru«. Kmalu bomo imeli tam-burice, njih tamburaše že imamo. Ze so se šteli dnevi, kdaj da bo »klerikalno zlo« delalo oporoko in zapustilo tamburice — seveda »Tabru«. Pa prišlo je novo leto in ž njun tudi novo življenje v naše društvo. V nekaterih dnevih je postalo številnejše, kot je bilo v svojem cvetu, ko še ni bilo »Tabra«. Ko smo se torej tako okrepili, smo napravili s pomočjo društvenega kvarteta na pustno nedeljo zabavni večer in sicer v zasebni hiši. To pa je loziške gostilničarje tako razjarilo, da so se — čeprav se med seboj vedno gledajo kot pes in mačka — vsi združili proti nam; in sedaj skupno udarjajo na liberalni boben in sicer tako silno, da si noben član našega društva ne upa več v gostilno. In tako smo prisiljeni biti abstinentje. Bomo pa absti-nentje, če ni drugače, prihodnost pa bo pokazala, kdo bo končno bolj žalosten, ali mi^ ali pa liberalni bobnarji. Ne boste nas ne! Časi liberalnega terorizma so že minoli. Ne boino več plesali, kakor godete vi, pač pa se boste morali vi vrteti po naši godbi, ako nočete, da vam začne kruliti po vašem liberalnem želodcu.
n Izobraževalno društvo na Slapu je
imelo dne 24. februarja svoj letni občni zbor ob jako veliki udeležbi. Zbor je izvolil soglasno častnim članom društva sledeče može: Dekana vipavskega Matija Erjavec, domačina
—	sedaj župnika v Zavracu — Jakoba Fer-jančiča, Andreja Jež, st.. Jakoba Malik, st., Andreja Kobal in Franceta Volk. Na dveh poprejšnjih zborih pa sta bila izvoljena ča$t- i nim članom bivši župnik slapenski Valentin Klobus in pa grof Lanthieri, tako, da sedai šteje društvo osem častnih članov. Društvo se vrlo giblje, ima precejšnjo knjižnico, krepak pevski zbor, ki je že večkrat pohvalno javno nastopil. Na društveni mizi pa so razpoloženi sledeči časopisi: »Slovenec«, »Domoljub«, »Primorski List«, »Dom in Svet«, »Naša Moč«, »Narodni gospodar«, »Občinska uprava«, »Novi List«, »Naš Dom«, torej gotovo veliko za občino, ki šteje le malo nad 500 duš. Društvu želimo, naj raste in cvete, naj izobražuje um in blaži srce in unema svoje ude za vse dobro in plemenito in blago, in jih krepi za boj proti gnilemu liberalizmu in drugim sovražnikom dobrega in vernega slovenskega ljudstva. Naše geslo bodi: Naprej
—	do vedno lepših uspehov, naprej — do vedno popolnejših zmag!
n Umrla je dne 22. februarja na Slapu učenka vsakdanje šole Pepca Zidanik. Bila je zelo pridna deklica, zato pa je imela tudi jako lep pogreb. Spremljala jo je do prezgodnjega groba vsa šolska mladina z zastavo pod vodstvom svojega učitelja. Tovarš.cc so nosile pred krsto tri lepe vence, krstozumrlo Pepco pa je neslo šest belo oblečenih deklic. Draga Pepca, radi smo te imeli, Bog pa te je imel še rajši kot mi, zato pa te je vzel k sebi v nebesa. Neradi smo te dali, pa vendar ne žalujemo preveč za teboj, ker vemo, da se ti sedaj bolje godi, kot bi se ti bilo godilo na tem pustem in prenapolnjenem svetu. Zdaj pa,
ko si med božjimi angelci tako blizu Jezusa in Marije, o prosi, Pepca, prosi za slapensko mladino, da bi tudi ona mogla biti tako pridna in pobožna, kot si bila ti, da tudi ona pride kdaj tje. kjer si sedaj ti, da bo tudi ona tako srečna, kot si ti!
Idrijske novice.
i Volivni imenik za prihodnje državno-zborsko volitev se že sestavlja. Treba bo skrbeti, da se ne vrinejo napake v n ega.
i Ali postav jo liberalci tudi kandidata? Tajinstveno se sicer čeblja, pa vendar se je izvedelo, da bodo liberalci postavili ob držav-nozborski volitvi tudi kandidata. Kakor se čuje, bo skoro gotovo neka oseba, k\ stanuje v Idriji. Radovedni smo pa le, če je kaj resnice na tem, in to tembolj, ker je že eden kratkomalo odpovedal svojo kandidaturo v Slovencu z dne 18. febr. t. 1.
i Železnico bi rad sprav i Kristan na vsak v Idriji. Radovedni smo pa le, čc je kaj res-bar v tozadevnem posvetovanju dobro pokr-tačil, je nekaj časa molčal. Sedaj pa mu je zopet železnica zlezla v možgane. Ej, če bo Kristan spravljal železnico v Idrijo, bomo še dolgo čakali njenega piskanja! Svet dajemo debelemu Tončku, naj skrbi lc za balonček.
i Volitev v bratovsko skladnico. V nedeljo, 24. svečana, so volili idrijski rudarji delegate v bratovsko skladnico. Slaba udeležba je kazala, da bi bili prav lahko Kristanovi ljiibčeki poraženi, ko bi bilo količkaj nasprotne agitacije.
Iz raznih krajev Notranjske.
n »Kmečka zveza« za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče, ki jo osnujejo zaupniki naše S. L. S., je od deželne vlade dovoljena. Občni zbor te naše »Kmečke zveze« se bode vršil dne 24. marca ob 4. uri popoldne v St. Petru. Opozarjamo svoje somišljenike na to zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi kmečki posestniki iz okolice, iz oddaljenih krajev pa vsaj po zastopnikih.
n Iz Planine se nam poroča, da je na sv.. Blaža večer neznan zlobnež tamošnjemu posestniku Antonu Stramar porezal precejšnje število ameriških cepljenih trt. Pa saj se nahajajo v obližju ljudje, ki nikdar v cerkev ne gredo, — in da so taki ljudje tudi za tak »kšeft« sposobni, je umljivo. Človek, ki taka zlodeistva uganja, ie hujši kakor stekel pes; steklega psa se pobije, takemu zlobnežu pa največkrat niti ni mogoče na sled priti.
n Občinske volitve na Vrhniki. Piše se nam: Za liberalce zadnji čas prav pridno agi-tira cela rodbina gostilničarja Jurce, češ, »klerikalci« — to so backi, — mi pa ostanemo liberalci, dokler živimo ter hočemo na Vrhniki še nadalje imeti liberalnega župana. Mož, ki je še iz časa prejšnjih občinskih volitev v spominu, morda noče klerikalnih grošev. Če noče več videti klerikalnih kmetov v svoji go-' stilni, mu prav radi vstrežemo, ker se lahko držimo gesla: »Svoji k svojim!« Mi prištevamo tudi borovniško okolico k naši stranki in smo prepričani, da se bodo tudi Borovni-čani omenjenega gesla poprijeli. Temu podobna sta tudi gg. Korenčan in Kos. Za Koren-čana se ne čudimo, pač pa se moramo čuditi Kosu, ker je mož kar v nekih dneh svoje prepričanje premenil. Dosedaj se je vedno kazal pristaša naše stranke, kar naenkrat je pa začel za sedanjega župana agitirati in se je celo že večkrat izrazil, da on ne pojde pri volitvah za druzega župana v boj, kakor le za liberalnega Jelovšeka. Ne vemo, kaj je moža zadnji čas premotilo. Sicer se pa za nos ne damo voditi. 1 udi moram omeniti, da je naš sedanji občinski odbor v svoji seji dne 1 t m mogočnemu tajniku Tomšiču napravil še to zadnjo uslugo, da ga je stalno nastavil kot
uradnika. Sedaj, ko Je ta mož s svojo službo zasiguran, bode Imel priliko še nekoliko bolj surovo s kmeti postopati, kakor je dosedaj. Svetujemo mu pa, če* tudi je sedaj definitivno nastavljen, da se naj' nikar preveč ne repenči.
n Iz Logatca. Liberalni jarem smo vrgli raz sebe, kar nas je v Dol. Logatcu. Beremo, pa vemo, kje je resnica in ljubezen do nas. Gorenjci pa še vedno stokajo pod trdo peto svojega sladkoobraznega Lenassija. Kdaj jim bo prišla korajža do srca? —- Konsum nameravajo napraviti v Gorenji vasi. Le napravite ga, jim pravimo, samo preje pojdite prosit dovoljenja Lenassija, trgovca in oštirja in uljud-nega gospoda štacunarja Rusa! Zakaj sicer se vam ne bo dobro godilo. — Idrijski demokrati se ne mislijo ozirati na postavo v varstvo volivne svobode. Nekomu, 'ki je imel dosedaj pri njih zaslužka, ga nameravajo odtegniti, pa ne takoj, da ne bi prišli v »pri-žon«, ampak čez ene pol leta. — Gospodu po-stajenačelniku lepo svetujemo, naj se v svojem uradu ne briga preveč, kam bo kdo volil. Zakaj lahko bi se mu zgodilo, da pride ob volivno pravico. — Krasni spomini se nam vzbujajo na zadnje državnozborske volitve. Tedanji postaienačelnik in pa špediter v Idriji, gospod Ziherl sta bila takrat v posebni pogodbi, ki naj bi koristila puhli liberalni stvari. Špediter Ziherl tedaj ni sam odločeval, kdo bo peljal v Idrijo, ampak poslal je vsakega k postajenačelniku Monetiju. In ta ga je vprašal z resnim obrazom: »Kaj pa si ti?« Če je mož dejal, »liberalec«, je dobil ključ od magacina, če »klerikalec« pa vrata. Gospod Ziherl, ali ni bilo tako? Glejte, da zdaj ne boste poskušali enakega I — Kopač pošilja vabila za svoj shod. A gredo z večine v peč. Drva zmanjkuje, ravno prav.
Občekoristne stvari.
Celovec, 7. marca. (Ministerialni odlok.) (Izv. poroč.) Vsa c. kr. namestni-štva so prejela odlok od notranjega ministrstva, da jc povsodi dovoljena prodaja in naznanilo priljubljenih izdelkov »Fellerjev lepo dišeči rastlinski fluid« s. z. »Elsa-Fluid« in Fellcrjevc odvajalne Rabarbara-krogljice s. z. »Elsa-krogljice«, dvornega lekarja E. V-Fellerja v Stubici, Elsatrg 16, Hrvatsko Mnogo zvestih pristašev tega izbornega domačega sredstva se veseli nad tem.
Kamnik, 7. marca. (Sneženi z a m et i) provzročujejo sedaj povsod prometne zapreke. Svetujemo torej, naj se pravočasno naroči tisočkrat pohvaljen Fellerjev rastlinski fluid s. z. »Elsafluid« dvornega lekarja E. V. Fellerja v Stubici, Elsaplatz št. 16, Hrvatsko. (12 malih in 6 dvojnatih steklenic franko 5 K.) To je treba posebno pomniti v sedanji dobi, ko vsakdo toži o kašlju, hripavosti, krčih, bolu v vratu, prsih, trganju in enakih boleznih, ki jih povzroči prepih, vlažnoč slabo vreme in prehlajenje.
Kočevje, 7. marca. (Hude p o s i e d i-c e) imajo navadno zanemarjene bolezni v želodcu, zaprtje, slaba prebava z njih po-sestrinami, kot so: slabosti, slab tek, pehanje, gorčica, krči in mrzlica. Uspešne snovi vedno hvaljene tek in prebavo torej hranitev pospešujoče Rabarbara - korenine, ki jo vsebuje pravilna sostava »Fellerjevih odvajalnih Kabarbara-krogljic« s. z. »Elsa-krogljice«. Sest škatljic za 4 krone pri izdelovatelju E. V. Fellerju v Stubici, Elsatrg 16. Hrvatsko.
V interesu vsake dame je, da si pred nakupom pomladnih potrebščin ogleda bogato Vi Y?orcev- ki io brezplačno pošilja »Urand Magasin« »Au Prix Fixe«, Dunaj I. Graben 15/14,
Preganjanje duhovnov na francoskem.
Kako kruto postopajo prostozidarji na Francoskem z duhovniki dokazuje ta žalostni slučaj. Občinski odbor v Rochu je odpovedal 102 leti staremu župniku Gardesu stanovanje v župnišču. 40 let je deloval v župniji in sedaj mora v izredno visoki starosti zapustiti župnišče. Tako delajo liberalni brezverci z duhovniki v onih krajih, kjer Imajo moč v rokah.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide (1ii6 14. marca 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj, 21 februarja 87 40 Oradec, 2J februarja Bi 59
Trst, Line,
1 marca 1. marca
14
33
66 2
9	6	73
88	8	86
7	46	36
62	42	30
Kolik razloček
napravlja dom, kjer so otroci mesto bolehni. slabotni in razdražljivi, srečni, zdravi iu dobre volje. Eno najboljših sredstev, ki napravlja otroke zdrave in take ohranja, je Scott-ova emulzija ribjega olja z apnenimi in natronovimi hipofosfitf, izdelek, ki pripomore otrokom zbok svoje izredne krepilne in zdravilne moči do najtrdnejšega zdravja. Scott-ova emulzija je slastna in sladka, se torej lahko vživa in ker je obenem lahko prebavljiva pospešuje tek in urejuje prebavljanje. Zato prekaša po svojih učinkih navadno ribje olje.
Ribič z velikim doriem je poroitvo za pristen Scottov Izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list In pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184
Fran Stelnsclinelder, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva te v vieb lekarnah.
Naprodaj imam več centov	467 3 1
vrtnega sena, nemSke detelje
(lucerne) in prav lepe ovsene slame (otepov) FRANČIŠEK HROVAT, organist. Škocijan pri Mokronogu, Dolenjsko.
kostanleu
Matija Lunder, v Debečem, pošta Šmartno pri Litiji.	472 1 1
Proda se 1800 metr centov ilUEGA APNA.
Več pove IVAN GRUDEN, trgovec z apnom v Godič-u, poŠta Kamnik.	453 4-1
ivoi zanesljivo vspoano ar
želodčnim
Kot zanesljivo vspešno sredstvo proti
bol., bolez.na jetrih in led-ticah, slabi prebavi zaprt, hvali ee splošno 46t 1 za) neškod. RČVČSZ ov ŽELODČNI RE-StORER ki je ozdravil v zad. letu 33654 oseb in lih osvob. hudih bolečin
Vsako zlo aa odstrani v kratkem {asu. Dnbl se v vsaki lekarni in drožerlll, k|er pa ne, proti vposl K 5*96 ali povz. pri lek N.Rčvčsz-u SopronI Ogr
Enega ali 2 učenca
za mizarsko obrt sprejme takoj Ivan Kregar,
..... - * "" p. Št. Vid nad
mizarski mojster, Ljubljano.
Zapuie 17,
402
Krepkega učenca
mojster v St. Vidu pri
za pekovsko obrt Išče Frano Andertoh, pek. pri Zatičini, Dolenjsko. 381 2
Vajenec za ključarsko obrt
se sprejme takoj pri Maksu Ferjanu, ključavničarju in izdelovalcu tehtnic, Ljubljana, Pred prulami 13.	354 2—2
FRANC JOZEFOVA
i grenk voda.


S Ceno češko perje!
1 kg novega, sivega,
it
peri K 2 40;
k? 1 - •
skublienega gosjega
.....
perja K V- , boljiega K 2 40; 1 kg belega, |ako mehkega, skublienega K 8-60, K 5 -;
1 kg prav finega, sneino - belega, skub-ljenega K 6 40, K S —.
Pri naročilu 5 kg franko.
Izfotorliene postelje,	"V-
menkastega nanklnga, I pernica 170 cm dolga, 116 cm ilroka, z lepim puhastim račjim parjam K 1»--, » fl-plm polnuhom K 12 —, K 14 -, z na|flnejiim sivim puhom K 16 -; I vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm »irok K 2 80, K 4'-. Pošilja po povzetju od K 10-- dal|e Iranko.	... _
Zamena dovoljena.	142 7
S. BEN1SCH, Deienlce 71, ČcJko.


■Knnard Lina' Trat-Ncv-Vork i« najpripravnejS«, najcenejša
Io najbolJAa pot Iz Ljnbljane t severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega preaedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih poatransklh stroAkov mej potjo. Par-nlkl aa proatarni, rami, zračni in anažni; rotijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« in karte prodaja glavni zastopnik	8004 44
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Postavno zavarovano.	Vsako ponarejanje kaznivo.
Edino prlaten Jc 85 8
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko .redovnica*. Cena 1! majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika ipecljalna steklenica s palenl. zatnaikom K 5-— franko.
Thierrylevo ceniifolljsko mazilo
proti vsem ie tako itarlm ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: a lončka K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta po-' (n slovita kol najboljii. Naročila se naslavljajo na
ICH DI EN |
vsod znani
HllelnecMtrBalsati Lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri
""" Slatini.
alnih pisem gra (tiMud-ioma franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah
■u fet IcMniiflMMnttf (LThl.rr "i IttfrH«
Rogaški
tisoči originalnih
(ratls In
Fr. Čuden
aru ln trgom na drobno ln debelo i
00 Ljubljani. bo
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union".
Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. 997 23
i7b/nt/ec -v- ./AmoriJco
Materi ietijo i)ob>o>t po ceni in x:asnesl/ivo-potovali na/ se obrne/o
(^Simon<?fy{hieletXa
v tf/ubi/ani JtbloduorsAe ulice2&. 'iM'liowstnaiPiyasnila da/'o scl>re>yitačno.
Cena od Ljubljano do NoyJorka 80 gl.
Skozi 14 let preizkušeno
klajno vapno
dobite najceneje pri Mihael Barthel tk Co. Dunaj X/3. Siccardsburg. 44. — Opis in cenik zastonj 218 6-2
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno ure-jena, ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih ze* lenjadnih in ovetliftaih semen, za katerih kakovost se jamči.
Ravno tu se izdelujejo sveži ter suhi venol In Aopki s trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne ovetlice v lonoih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah.
Cenik za leto 1907 se dobi brezplačno.
Za obilna naročila se priporoča velespošto-vanjem	2920 10 -10
Alojzij Korsika, Ljubljana.
Ali kapljate?
Vas Ii boli v prsih? Bodite previdni, kajti tudi najmanjši kašelj more biti znak grozovite tuberkuloze! Vsak ki trpi na kašlju, hripavosti, nahodu, pomanjkanju slasti, ali je sicer telesno slab, naj brezpogojno rabi 315
Halapi-jev
TUBERIN
To je brezpogojno učinkujoče in že ne-številnokrat preiz ušeno sredstvo pro>i borf Ijajem v prsih, kašlu kaiaru v pliučih prt-hlaje 'ju, bolth v ^rlu itd. V prsih bolehajoči h alijo Tubenn v vsej de*el>. Vz ri a steklenica stane K 3-—, velika stekl K 5'— in na pi'S I a po po\ zetiu. ali e -e p šlie dinarnaprei
Friderik tfalšpi '."KES::'
Budapvst V||| . Jbzsef U6rUt 64 46.
Vljudno se priporoča	441
zalogo vsak ovrsinega lesa
za mizarsko in tesarsko porabo po najnižji ceni. Martin Komočar, Čatež ob Savi.
O -X C
C
v
u
n
<e 3
N B
l/>
O 3
»
3 O
najboljše oljnate barve
prodaja po najnižjih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. 2322 2t,-U
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnlk ml.
Ljubljana. Stari trg iteu. 10.
Volika zaloga- — Solidno blago- — Zmorn« oono. . ' •
2178 52 23

U «| stane II 1 ■ kauč. I* w roma Mam.iilija z 'me , n. m, zn< čajem ^SS in naslovom do t> cm dolž ne, izredne trpe*ni sti s kaseto in trainim barvilom —
Zastonj c;„;khn'str
mučih tiskarnah, numcratorjih, šahionih itd.	4?i i
TovHr a Rtanip. J. Lairlnaon, I hi n »J IJ'i5, Adlenr. 1*2. — F L OdeNHa. Zastopniki n« Iščejo.
Agente
išče proti visoki proviziji 28 let obst"ječa glasovita tov. za rolete C Klemt, Braunau n. Češkem za svoje h krat odlik, izdilke: žaluzlje, vam stene, rolete in novosti za gostilnič. 305
Destilacija
žsanja
spojena z Izdel vanjem brezalkoholnih osveievalnih pi nč se lakoj prične z najboljšim uspehom, /a oblastven" dovoijenie za Izdelovanje in tudi prodalo se jimčl ter uredi temeillto In strokovno manipulacija na licu me.ta. OoSirne Informacije v dosego dobre kupčije Vrsle brez konkurence In reklamo na razpolago Resni reflektantle naj pošiljajo ponudb, pod „Oold-263 grube 2:.00" na 10 - 4
Annoncen-Expedltion EDUARD B R A U N
Wlen, I. Rulintuimstrasse 9.
Ko v vrio o nr*u<>
priporoča
Katoliška tiskam; Josip Janko
urar v Kamniku
442 1	Velika ulica
priporoča veliko zalogo žep-n h in stenskih ur, budilnic, verižic. prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.

Tovarna za atol«
Franceta Sviseljna
aa Brega, p. Borovnica, Kranjska
izdeluje
# vsakovrstne stol« "H
id preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brei tonkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na lahtevo 2805 26—5 tastonj in franko.
Hiša na prodaj
Na Olincah št 132 pri Ljubljani se proda hiša s 7 stanovanji in vrt iz proste roke, radi preselitve dosedanjega lastnika.	40y
466 i— 1
Priporočamo
vsaki dami
naj zahteva pred nakupom za spomladansko in letno sezono popolnoma brezplačno, ravn. kar izgutovlj.no
veliko izbero vzorcev
v katerije najnovejše blago ?a damske obleke, bluze, cefiri, muselini, batisti, in mnogo druzega perila od lajnižje do n.jf.rejše \r.-te, tudi platneno in volneno blago itdl., kakor tudi
ilustrovani modni listi
z najnovejšimi modeli damskih toalet, konfekcije, bluz, klobuk v, dežnikov, lepoučja, penla. obleke za gospode in dečke, kakor tudi predmetov za pohištvo in __gospodinjstvo
labera, kakovost in cena brez konkurence !
Grand Ma^asin ,,AU PKIX FIXE'
DUNAJ, I., Graben IS/14
Vhod: I,, Habsburgergasse I.
Ustanov. 1872, KAMMER & SCHLESINGER Ustanov.1872.
1'nzllc pri nakupu natančno na naslov tvrdke!
Največja zaloga
najnovejšega žameta, volnenega blaga v vseh barvah in cenah perilnega kam-brika, kotenine, satena, cefipja in
batista stalne barve je v
Ljubljani, Stritarjeve (Špital. ul.) it. 5 pri R. Miklauc
DoŠle so tudi zelo lepe svilnate in pol* svilnate rute in šerpe. 435 5—1
Za moške obleke je v prvem nadstropju poseben oddelek velikanske zaloge sukna, kamgarna, šcvljota, modn-ga blaga in hlačevine v različnih
vzorcih od najfinejše do najcenejše vrste. Vsled zelo ugodnega nakupa v pravem času je men' mogoče še po stari ali le malo zvišani ceni po« strečl moje cenjene cdjemalce. Mimogrede omenim tudi da sem trgovinske prostore veliko povekšal Priporočam sc torej za mnogobrojn! obisk, ter zagotavljam, da bodent vedel Vaše zaupanje častiti, ter Vas 7 dobrim blagom in jako ugodnimi cenami postregel. Beležim z vsem spoštovanjem
R. Miklauc.
— Novi cenik na zahtevo brezplačno. Obstoj tvrdke blizu 4o let!
S2
s
Za nakup
lepega, dobrega, trpežnega gvantnega blaga bodi kot najbolj priporočena gvantna trgovina
99
Pri škofu"
Ljubljano, Pogačarjeu trg (Sadni trg)
(v veliki mestni hiši nasproti mokarjev ■
Najnovejši tbeti in modno blago, kambriki, kotenina, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi.
Bela in rujava kotenina še deloma po stari ceni.
Lepe rute iz blaga, kakor tudi piketaste rute, predpasnike domačega izdelka.
Za moške fini štof, kamgarn in hlačevine v vseh barvah in cenah.
Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ceni, vsled velikega nakupa in malih stroškov.
Vsled zelo prijazne in po&tene postrežbe, ter lepega blaga je ta trgovina prav priljubljena.
jut
Gvantna trgovina Ljubljana, Medene ulice
„Pri Miklavžu"
priporoča veliko zalogo volnenega in lepega perilnega blaga, kakor kambr k> kotenino, saten, batist, nadalje belo in rujavo kotenlno, večinoma po stari ali malo zvišani ceni.
V zalogi vedno najnov .-jše rute vseh vrst, kakor svilnate, polsvilnate, piketaste, rute iz blaga, nogavice za moške, ženske in otroke. Posebno se opozarja tudi na doma izdelane predpasnike in srajce vseh vrst.
Postrežba znano dobra.

Uspeh
SIROLINA
99
ROCHE"
pri zdravljenju bolezni v sopilnih organih, oslovskem kašliu itd., prav posebno pa pri boleznih na pljučih, je provzročii številna
manjvredna ponarejanja
katera se napruvljajo in prodajajo ceneje, toda pri vpombi preti nevarnost, da se dosežejo nezaželjeni učinki. Priporoča se torej, zahtevati prej ko slej Sirolin ,,Roche", in sicer izrecno v naših
izvirnih zavoj h. ^
Dobiva se v vseh lekarnah pc zdravniškem priporočilu po K 4 steklenica. 199 l
F. Hoffmann La Roche & Co.
Bazel, (Svic.) Grenzach (Bjdensko).


00
00 00
MASTIN
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o-velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 3
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
Z učenca za mizarsko obrt
iz dežele sprejmem takoj	444 2—1
Feliks Zupan, Rožne ulice 31, Ljubljana.
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da ,Sanatogen* nov življenski pogum in trovo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošiljafranko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1.
99 3 3
St.io
Dr. Ivan Oražen
ordinira zopet.

Schichtouo milo
Pristno le z imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.		Prihrani trud innelo, koristi leda •udizdravju.
	ne Jkoduje perilu	
2442 1 d
Glej, fara gleda cela Na oblatila bela, Brez lukenj, nezakrpana, Le Anka naša jih ima. Ker milo je od Schichta vzela, Ji vsaka nit ostane cela.
pozor, kmetic« In dekleta!
V moji lekarniSkl praksi, katero Izvršujem Sc čez 2Met, posrečilo se mi |e, iznajti na|boijše sredstvo za rast las, Io |e Kapllor it, II. Isli deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na ^lavi. Cena (Iranko na vsako pošto) je: I lončič 3 K 60 v, 2 lončka 6 K. Trebs, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. jurlšič, lekarnar, Pakrac 51.6,i, Slavonija. Densr se pošlje napre| ali s poštnim povzetjem
b *73 10-4
5J
a
-M
=3
Hi =3
a a
•M«
I
-.1 -•t
-•i Ml M«
Ha
a
3
a -t a
cl *
3 e —.■o e
9L
t žepna uraz verižico 3 K
1 eleg. žepna ura zOiorla srebr. zisl. Roskopf s pozlač. verižico, na sidro sam-. 3 K, 3 kosi samo 8 K. Pošilja i se po povzetiu, ali denar naprej, tudi pošt. znamkami.
D. KESSLER, .Glorla-E*-
po rt". Krakov Si. 023. Cenik zastonj In franko.
Ne kupite nobene ure
dokltr niste prejeli m«j«*» r«-lik«ga r»nika:
gld. 1-50
oiiei. B««kopf uro . fl. (Hldin „ „ . „ f— «r«bra« , n - * z dvojiim p«kr0T0« „ 4'— s 3 srebr. „ * 8'— plosk, j klene ur« . „ 8 50 amer. Gelddouble . n 5*— prave RosVopf-patent. „ 3"50 prave MOraetfau . . „ 9"50 srebr. »klopne verižic« „ 1*— 14karatn« zlat« are . „ 8 50 14karatne zlat« verlf. , 10'— 14karatni zlati prstani „ t — stenske are od ... >'80 z bitjem liki zvona . w 4 50
z godb«.....„ —
s kukavico.....t'50
kuhinjske ar« . . . „ 1'90
budilke.....,1*80
„ pontftltv t«£« „ 1'50 z dvoinfm zvtmoom . , 1*76 budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvona „ 1*50 Triletno pism o jamstvo, za neprimerno ^.»nar nazaj.
RazpoAil a po -•ovzetju.
Maks Bohnel
Dunal, VI., Maraare-| thenstr. 27(Tlastnlhiil)
Zahtevajte mo| cenik i 2000 slikami zaston) In poitnlnc prosto.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20 10
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišica, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Išče se mlinar
ki se razume tudi na žago. Nastop lahko takoj ali 1. apr.la. Plača po dogovoru Trajna služba. Primerne ponudbe pod naslovom: R. Zatičina &t 1 Dolenjsko.	^
5tobokronI slabotni nervozni
Odrasli in otroci dobe
dr. Hofmeislra „Phorxi,l"
izborno, '.ek vzbujajoče živce krepilno
hranilno ln hren, sredin
Priporočajo ga zdravniki. K 350 5 in 8 K, pastile: 100 kom. K 1-50, 400 kom. K 4-, prašek- 25 gr K 1'20 100 gr. K 3'50, pastile za otroke s čokolado 100 komadov po 1/2 gr. K i'75.
Zaloga: Jos. Mavr in O. Piccoli, lekarni v Ljubljani Dobi se v vseh lekarnah. 385 20 -2
Naj bolj domače krepčilo za želodec	--------
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker JLORIAIT
od rastlinske destilacije ,FL0R AN' v LJubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom!
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.
R
3 vajence
v starosti 15—17 let sprejme takoj Avgust Repič, sodarskl mojster L j u b i j a n a-T m o v o. Hrana In stanovanje brezplačno.	428 1


!!Največji vspeh nove dobe!!
je »loviti

^OZSEGAttf^
Izdajatelj In od(ovornl urednik: Dr Ignacij Žitnik.
Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in Izredno varuje platenino. Brez mil« sode aH drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16-10 250 gramov-zavoj po 16 vin.
500 " » " ®2 " ■ kB"	11 11 ss 11
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonljal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
No debelo pri LHlnlosano Dunaju, 1. Molkerbostel 3.
»Slava Mariji"
ob triatoletnloi Marijine družb« se Se vedno
dobi v .Katol bukvami" v Ljubliani po 40 v. izvod.
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In allkanj« na »teklo =====
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13«, poleg,Figovca'
se priporoča prečsstlll duhovščini (n p. »• ilsvn. občInsNu za napravo cerkvenih okno* z umelDlm steklarstvom ali slikane n« sleklo, stavbenih del, napravo okvirov, itd. Itd. — Ime tUdI v zalogi različno porceluiko In stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po na|nli|lb cenah - Narisi, ceniki in proraCunl na n-htevo zasloni, mnoga spričevala ia dovrieni dela so cenjenim odjemalcem v ogled B« razpolago.	1804 5J-30
Tiskala: .Katolllka Tiskarna*