Leto tXVM št. 180 Ljubljana, sreda 10. avgusta 1932 Gena Din L- izhaja vsak dan popodne, izvzemaj nedelje in praznike. — fn neradi de 30 petit t Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji lnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* afloa St, 5 Telefon it. 3122, 3123, 312«, 3125 in 3120 PODEV ŽNIOEt MARIBOR. Grajski trg St. 8--, — —* CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska C. TeL SL 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — c-*; — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. i TROŠARINSKI ZAKON PRED NARODNO SKUPŠČINO Včeraj Je parlament odobril zakon o kovanju srebrnega denarja in izpremembe poslovnega davka, danes pa Je pričel razpravljati o trosarinskem zakonu — Stališče zastopnikov dravske banovine — Beograd, 10. avgusta. Na svoji včerajšnji seji je Narodna skupščina pričela razpravo o važnih finančnih zakonih, ki jih je predložila vlada v svrho izravnave državnega proračuna in taritja državnih obveznosti iz prejšmjih let. Na včerajšnji se»ji ie odobrila predloženi zakon o kovanju srebrnega denarja in zakon o preureditvi davka na poslovni promet na današnji seji pa je pričela razpravljati o izprememivi trošarmskega zakona. Pred prehodom na dnevni red ie bilo preoitano tudi poročilo verifi-kacijskega odbora grlede ostavk nekaterih narodnih poslancev, med drugimi tudi ostavka poslanca kranjskega sreza. g. župnika Janka Bar-leta. Odfbor ie predHagal, da se miegova ostavka sprejme in verificira mandat njegovega namestnika g. Ivana Lončarja, župana v Tržiču. Pri tej priliki je imel narodni poslanec g. dr. Stane Rape daljši govor, v katerem ie orisal zaslužno delovanje odstopi vsega narodnega poslanca g. Barieta in pojasnil, da sc je ta sivolasi nacionalni duhovnck začasno umaknil iz političnega živlg'enća samo na pritisk višjih cerkvenih krogov, ki dosedaj še nikdar niso nastopili proti ornrn duhovnikom, ki so bojskali proti državi ter širili plemensko mržnjo, pač pa so prepovedali politično delovanje žtipnikn Barlota, ki je vselej (ftgal samo ljubezen in naroino slogo. Zbornica je prtredila župniku Barletu dolgotrajne ovacije in z ogorčenjem obsodila postopanje gotovih cerkvenih krogov. Po rešitvi raznih tekočih zadev, ie skupščina naposled prešla na dnevni red oi pri- čela razpravo oporočilih finančnega odbora, ki je proučil od vlade predložene finančne zakone. Uvodoma je podal finančni minister dr. Djordjevič obširen ekspoze, v katerem je orisal pritoke, ki so prisilile vlado, da je posegla po takih nepopularnih ukrepih. Zaradi splošne gospodarske krize, nazadovanja izvoza, padca cen itd., ie dotok državnih dohodkov tako nazadoval, da je nemogoče kriti v proračunu s skrajno previdnostjo skromno odmerjenih državnih potrebščin in da je v resni nevarnosti proračunsko ravnovesje. V interesu celokupnega narodnega gospodarstva je dolžnost vlade, da s primernimi ukrepi ohrani za vsako ceno ravnovesje v državnem gospodarstvu in da najde fcudi kritje za državne obveznosti, ki izvirajo še iz prejšnjih let Mišljeni so tu predvsem tudi leteči dolgovi, ki jih je treba v svrho oživ-lijenja naše industrije, obrti in trgovine čim prej rapLačati. Minister je nato obširno pojasnil predložene zakonske ukrepe. Z zakonom o kovanju srebrnega denarja bo država pridobila okrog 400 milijonov, do-čim naj služi povišanje davka na poslovni promet samo normalnemu kritju proračunsko predvidenega donosa tega davka. Kljjub temu povišanju ostane davčna obremenitev s tem davkom v Jugoslaviji mnogo manjša kakor v drugih državah. Po govoru finančnega ministra je Narodna sJottpščina po kratki debati sprejela zakon o kovanju srebrnega denarja "m izpremembe zakona o davku na poslovni promet, dočim bo o izpremembah trošarin-skeza zakona razpravljala na današnji se- ji, ki se je pričela ob 11.30. Finančni odbor, ki je zasedal snoči pozno v noč. je danes nadaljeval razpravo o trosarinskem zakonu. Nameravano povišanje trošarine na sladkor in uvedbe trošarine na električni tok sta namreč naletela na velike pomisleke. Poslanci In senatorji dravske banovine so imeli pod predsedstvom senatorja g. Ivana Hribarja posebno konferenco, na kateri je minister g. dr. Albert Kramer podal referat o položaju gle* de vseh teli zakonskih predlogov. Pri vse] pripravljenosti za sigu r a ti državi potrebna sredstva, da bi se moglo ohraniti proračunsko ravnovesje, smatrajo zastopniki dravske banovine, da sta povišanje trošarine na sladkor In uvedba trošarine na električni tok v predlagani obliki absolutno nesprejemljivi ter da bi to povišanje zlasti prizadelo dravsko banovino, ki konzumira največ sladkorja in največ električnega toka. Po dolgem posvetovanju so se zedfniB na razne kompromisne predloge. Z več strani Je bilo na primer predlagano, naj bi se sicer obremenil kristalni sladkor za nadaljnjih 50 par, vendar pa. naj bi to povišanje zadelo tovarne, ne pa konzumente. Če že ni drugega izhoda, kakor da se uvede trošarina na električni tok, potem nai bi se uvedla le trošarina na pogonski tok, vendar pa največ v višini četrtine onega iznosa, ki ga Je polagal finančni minister v svojem zakonskem predlogu. Če bi se uvedlo tudi trošarino na električni tok za razsvetljavo, potem naj bi plačevali od tega polovico konzumenti, drugo polovico pa elektrarne same. Pogajanja s Hitlerjem Vieraj sta se sestala Hitler in Papen ter imela dolg razgovor — Hindenburg vedno bolj na strani Hitlerja — Pripravlja se proglasitev izjemnega stanja za vso Nemčijo Beriin, tO- avgusta. Vedno dobro pen enri >Lokalanzeierer< napoved nje za jutrišnjo proslavo weimar*ke ustave velepoiiti-een tovor državnega notranjega ministra barona Gatfa. Pe informacijah lista b# Gaji t svojem govoru orisal ustavno - reformne načrte vlade in se bo ha v H predvsem s vprašanjem voiirne reforme, refor me državnega »bora in i ustanovitvijo posebne vrhovne sborniee. Ta govor Je smatrat; ss prieetek velike reforme, ki jo na-iva i »vesti viada. V izredni napetosti, v kateri se vrše pogajanja za preosnovu vlade, se pojavljajo vedno nove verzije o razvoju položaja v Nemčiji. Glavno zanimanje je osre-lotoceno na vprašanje, ali bo. Hitlerjeva zahteva, da postane državni kancelar, izpolnjena ali n« in kaj^namerava storiti Hitler, ee se to ne bo sgdoilo. >Lokalanaeiger< piše, da Hitlerjeva zahteva ne predstavlja nezaupnice Pa-pesu, marveč si bodo narodni socialisti prizadevali, da Pape na na veak način obdrže ▼ svoji vladi. Poverili bi mu zunanje ministrstvo, notranji minister GaJl pa bi postal vrhovni komisar vzhodne Prosi je. Vlada ima sedaj dva izhoda: ah* pristane na zahteve Hitlerja, ali pa stopi pred državni zbor, kjer bo dobila nezaupnico m bi ga nato razpustila. Je pa tudi se tretji izhod ▼ tem, da proglasi Papenova vlada državni zbor za dela nezmožen in ga pošlje domov, ne da bi bilo treba razpisati nove vo Htve, Zatrjuje pa se, da Hindenburg tak izhod odločno odklanja. >Vossische Zeitung< prše, da Papenu gotovo ni neznano, da oni ljudje, ki so se pre par tedni resno pripomogli k temu. da je bil imenovan Papen za državnega kance-larja, danes niso naklonjeni kombinaciji s Hitlerjem, ki je bil tudi že od njih opozorjen, naj takoj ustavi teroristične akcije svojih čet, da bi ne zaigral naklonjenosti Hindenburga, ki nikakor ne bi pristal na zahteve Hitlerja, ce bi obstojal vtis, kot da ee je moral ukloniti terorju. V Berlinu vlada se vedno najhujša napetost Tudi v pretekli noči je bila policija oborožena 6 k a rab i nkam i in je zlasti za-stražila vsa vladna poslopja. Z vso resnostjo se zatrjuje, da so Hitlerjeve čete, okros 120.000 mož. koncentrirane okrog Berlina ter da nameravajo narodni socialisti po vzgledu Mussolinijevega pohoJa na Rim j v Berlina. Vlada za- trjuje, da je izdala vse potrebne ukrepe, da to nakano narodnih socialistov prepreci. Odvzem koncesij vsem radio - družbam Berlin, 10. avgusta- g. Vsem nemškim radio - družbam je bil dostavljen dopis postnega ravnateljatva, s katerim jim je s koncem septembra t. I. odpovedana oddajna koncesija. Oddajne postaje preidejo, kakor znano, v last državne, oziroma dežel. Ker so lastniki pričakovali odvzem koncesije žele 6 koncem decembra, je ta odpoved izzvala povsod veliko presenečenje in ponekod tudi zaprepaščenje. Berlin, 10. avgusta. AA. Državni kancelar v. Papen je snoči imel dolg razgovor z Adolfom Hitlerjem glede eventualne rekonstrukcije nemške vlade. Prav tako so o tem vprašanju v teku včerajšnjega dne konferirali predsednik republike Hindenburg, Papen ter zunanji minister Neurath. Z druge strani pa nekateri člani vlade napovedujejo možnost, da se Nemčija ponovno vrne k izjemnemu stanju, fe &e bo sedanja politična napetost nadaljevala. Huda obtožba Japonske Začasno poročilo komisije DN, ki preiskuje spor na Daljnem vzhodu, ugotavlja, da je Japonska namenoma in premišljeno izzvala oborožen spopad — Mandžurska vlada je vlada slamnatih mož VVashiirgton, 10. avgusta. Začasno po-ročilo komisije Društva narodov, ki je bila odposlana v Mandžurijo, da preišče spor med Kitajsko in Japonsko, vsebuje uničujočo obsodbo Japonske. Japonska se v tem poročilu obdolžuje namernega vojaškega napada na Kitajsko. Ce bo zaključno poročilo komisije takšno, bo ta obsodba najhujša obsodba suverene države s strani Društva narodov, odlkar je bila pred Društvom narodov tako ožigosana Liberija zaradi suženjstva. Poročilo komisije Društva narodov obtožuje Japonsko v 15 posameznih primerih, med katerimi so najznačilnejši ti-le: 1. Japonsko vojaštvo je vodoma izzvalo izbruh oboroženega spopada dne 19. septembra preteklega leta. 2. Dva japonska častnika generalnega štaba sta prve dni septembra odpotovala v Tokijo, da bi te z japonskim generalnim štabom posvetovala o podrobnostih postopanja v Mandžuriji. 3. Japonski operacijski načrt je bil v naprej določen in japonski vojaški poveljniki so bili poučeni v tem smislu, da je noč od 18. na 19. septembra 1931 rok za prieetek vojaških operacij. 4. Japonske trditve, da je baje Kitajska skušala pognati v zrak železniški most Izven Mnkdena, so iz trte izvite, '-or preiskovalna koraisiia ni mogla niti nedvoumno ugotoviti, ag je most sploh zletel v zrak. 5. Japonska se je oči vidno sprijaznila z možnostjo preloma s sovjetsko Unijo m je ta prelom celo podpirala, dokler njena pozornost zaradi dogodkov v Šanghaju ni bila obrnjena drugam. 6. Incident v Šanghaju je bil oči vidno nesrečen slučaj. 7. Avtonomna mandžurska vlada je samo vlada slamnatih mož, ki jo je Japonska vsilila Mandžurski proti njeni volji. 8. Mandžurske čete niso niti najmanj lojalne napram tej vladi. Dočim poročilo zvrača na ta način glavno krivdo za kitatsko-japonskl spor na Japonsko, ugotavlja istočasno slabost in nezmožnost prejšnje mandžurske uprave. London, 10. avgusta. Kakor poroča »Daily Express« iz Mukdena, je pri poplavi reke Sungari v Mandžuriji izgubilo življenje 30.000 oseb. Poplava ie zadela ploskev 180.000 kvadratnih milj. _ Piccard odgodfl svoj polet Bern, 10. aivgusta. Profesor Piccard je izjavil, da je opazil pri enem svojih glavnih aparatov hibo, zaradi česar ae ie ne more dvigniti v stratosfero. Popravilo bo trajalo več dni in se bo za toliko caaa njegov vzlet odgodi I. Triglav je zahteval novo žrtev Zorko Smerketovo je zadel kamen v čelo in zdrknila fe v lOO m globok prepad Ljubljana, 10. avgusta. Na domu obitelji Smerke-Krašna na Poljanski cesti 54 sta danes zavladala žalost in obup. Tri sestre Olga Smerke. Irma in Alma Krasna ter sivolasa mati Jožica so za plakale, kajti četrte sestre in dobre hčerke Bogomile ni več med živimi. Neizprosna smrt jo je ugrabila na pragu življenja, nesrečnica se je včeraj zjutraj na Triglavu smrtno ponesrečila. O tragični ne sreči smo kratio poročali že včeraj, danes pa priobčujemo obširnejše poročilo. Kako se je nesreča pripetila Z jutranjim go remjcem se je davi pripeljal v Ljubljano profesor Boris Rtspnlk iz Novega mesta, ki je spremljal pokojno Bogomilo na njeni usodni turi. Naš urednik ga je posfrtil na domu rodbine Smerke-Krašna. G. profesor je pripovedoval: Ponesrečena ZoHca Smerke. Z Bogomilo sva odrinila v hribe baš pred tednom dni. Prišla je kk Maribora, kjer je uslužbena pri upravi tamošnje bolnice, ter je nastopila svoj dopust, ki ga je hotela preživeli v planinah. V Ljubljani sva se sestala in se odpeljala na Gorenjsko. Prvi dan sva jo ubrala na Golico, drugi dan na Kepo, tretjega dne sva bila že vrh Špika. NasJednja tura je bila Prisanflc in peti dan sva jo čez Škrlatico ubrala v Vrata. V ponedeljek zjutraj sva jo mahnila na Staničevo kočo in odtod na Rjavino, zvečer pa sva se vrnila v Staničevo kočo. Prav dobre volje sva bila, saj se je vreme, ki je btfo prve dni slabo, spremenilo in imela sva res krasno vreme. Zmenila sva se, da poide va drugo jutro na vrh Triglava. Iz Staničeve koče sva odšla včeraj zjutraj na Kredarico, od tam pa na Triglav. Sredi poti na Mali Triglav sta nas prehitela dva nemška turista. Malo pozneje se je pripetila nesreča. Šel sem pred gospodično, ko je nenadoma zažvižgal kamen po zraka. Instinktivno sem se ozrl, videl sem, kako je priletel Bogomili v čelo, v naslednjem hipu je omahnila in zdrknila po strmini. Med padcem se je večkrat odbila od skal in v loku odletela v grapo. Padla je ka-kfh 100 metrov globoko. Prestrašen sem za hip od groze kar okamenel, takoj nato sem pa pohitel na Kredarico in obvestil o nesreči oskrbmka. Z menoj je odšel oskrbnik in več turistov in po vrvi sem se spustit! v prepad. Bogomila ie bila se živa, težko ie sopla. Bila je hudo poškodovana in pobrta, na glavi je imela večjo rano. Vzel sem jo v naročje in ji pripravil udobnejše ležišče. Po vrvi se ie spustil k meni železniški uradnik Lojze Mahkovec iz Ljubljane, kmalu je pa prispel neki zdravnik iz Nemčije, ki se je vračal s Triglava. Ta je najprej odhitel na Kredarico po obveze, se vrnil in se spustil po vrvi k nama. Ranjenko smo obvezali. Po vrvi se ie spustil v prepad tudi kranjski vikar dr. Jože Pogačnik, ki je dal ponesrečenki zadnjo odvezo. Bogomilo smo skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, vendar Je bil naš trud zaman. Oskrbnik Šest se je še enkrat vrnil na Kredarico in prinese* krošnjo, Id so jo no vrvi spustil dol. Ponesrečeno Bogomilo smo navezali na krošnjo in Mahkovec jo ie z največjim naporom prenesel nekoliko višje na varnejšo polico. Potem je prišel znani nosač Jože Jaki. ki jo ie sam prenesel na pot in $ pomočjo drug* turistov dafcje na Kredarico. Na Kredarici smo še enkrat poskušali z umetnim cM h a rt jem, toda ves naš naipor je bil zaman. Zdi se, da je nesrečna mladenka že med prenosom izdihnila. Položili smo jo v kapelico na Kredarici na mrtvaSkii oder, turisti so pa prinesli cvetja in rož, da je kmalu ležala med samim planinskim cvetjem, ki ga je tako 1'jtubfla vse živfjenje. S Kredarice je odhitel nekdo na Staničevo kočo, od tn je pa odJiitel v Mojstrano gimnazijec Vladimir Puc ter obvestil člane reševalne postaje. Bkspediiaija je žc včeraj odšla na Kredarico, vendar se je odločila, da Šele danes prenese pojiesre-čenko v dolmo. Jaz — je zdkSmčal profesor — sem vzed njen nahrbtnik in odfšel v dolino, davi sem se pa vrnil v LfiuibUjano, da sporočim roditeljem pretres^vo vest Pokojna Bogomila Smerke je bila stara 27 let, bila je uradnica Botanike uprave ▼ Mariboru. Bila je simpatično in ljubeznivo dekie, ki jo jo imel rad visak, kdor jo je poznal. ZeSo rada je h odira na hrrbe in ves svog prosti čas je žrtvo v ađ a pterinainv ki so uročile mlado m upapotoo življenje. Tragična smrt simpatične mtaderdce le vadbndUa povsod spJoSno sočtrfge, zdastn pa> sočustvujejo v«3 s težko prizadeto nfleno rodbino. Bodi pofrojnioi obrarden bAac: spomin, težko prizadefi rodbini pa radše iskreno sožafie! Trupla še niso prfncsfi t Mujsti MMH Mojstrana, K), avgusta. Reševalna ekspedicija, ka je odšra včeraj na Kredarico, da prenese ponesrečeno Bogomfto SmerketoHAo v dolino, se davi še> ni vrnfta in pričalkn.jeio njenega prihoda w Mojstrano šele popoldne. Vjeran* je v Mojstrano prispete 7 nem-šUcSi akademikov iz Monaflcovega pod vodstvom profesorja, ki se bodo iotai dopoldne TKkdežfti Magostovftve spomenika nemškega tnrista Heinza Muflerja, kri se je ponesreči! 12. junija leta 1990 vrh Trigiava m ie pokopan na Dovjem. AScadeanfiki so včeraj napravil izSed na Triglav, danes se pa vrnejo m bodo jotri prisostvovali pie-tetrri svečanosti. Nova davčna uprava V ponedeljek, dne 1. jotUa t L je pričela redno posioveti na novo osta-novljena davčna uprava v Ribnici, ki obsega ozemlje sodnih okrajev Ribnica m Velike Lašče, lri je do konca junija t. L spadalo v krajevno pristojnost davčne uprave v Kočevju. Ker se nekatere stranke, pa tudi nekateri uradi Se vedno onračajo v stvareh, ki se tičejo nove davčne uprave v Rniibtoici, še zmerom na kočevsko deveno upravo, kar povzroča zmedo m ovira giaoV ko odpravljanje poslov, je kr. banska uprava 6 posebno okrožnico obvestiš vse podrejene urade o ustanovitvi daw6ne uprave v Ribnici. Poplave v Mandžuriji Pariz, 10. avgusta, fz šaaghaja poročajo, da je mesto Harbln zaradi neprestanega naraečantfa reke Sungari popolnoma odrezano od ostalega sveta. 35.000 hiš je popolnoma pod vodo, 25.000 se jdh je že porušilo. Po dosedanjih podatkih je utonilo v Mandžuriji nad 35.000 ljudi. Kitajska brez vlade Sanghaj, 10. avgusta, g. Kitajski finančni minister Song je podal ostavko, nakar so rodi ostali še poslujoči ministri prijavili svoje o&take. tako da sedaj ni več nobenega izvršilnega organa. Politični poloiaj na Kitajskem je popolnoma rmeden. Poznavalci kitajskih razmer smatrajo notranje politični položaj za izredno resen ter računajo, da bo izbruhnila nova meščanska vojna. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2290.13 _ 2301.49, Berlin 1351.25 — 1362.05, Bruselj 789.13 — 793.07, Curih 1108.35 __ 1113.85, London 198.08 — 199.S8, Newyork ček 5666.59 _ 5694.85, Pariz 222.90 — 224.02, Pra^a 168.1? — 169.03. Trat 290.35 — 292.75. INOZEMSKE BORZE. Curi h, lo. avgusta. Pariz 20.11, London 17.85, Newyork 512.25, Brusejj 71.20, Milan 26.235, Madrid 41.75. Amsterdam 206.5, Berlin 122.10, Sofija 3.73. Pra«a 15.175, Varsarra 57.60, Bukarešta 3.05. 8trmo X >8L0VENSKI NAROD«, dne 10. avronta 10» Stev 180 Občinska trošarina na vino in žganje Važna navodila banske oprave o poMraniv troiarlne na vino in žganje Ljubljana, 10. avgusta. Z novim zakonom občinska trošarina na vino in žganje ni ukinjena, pač pa je z njim od 1. januarja 1933 dalje v nakladni stopnji maksimirana ki so nastale bi-stvene izpremembe v njenem pobiranju zaradi ukinitve državne kontrole nad prometom teh pijač in uvedbe kontrolne in trosaripske prostosti proizvoduikov. Večini občin in deloma tudi državnih finančnih organov pravni položaj po 20. aprilu t. 1. glede občinskih trošarin na vino in žganje ni jasen. Tihotapstvo z vinom in žganjem se je zelo razpaslo in dohodki občin so od 20. aprila silno padli. L>a bo stvar jasna, je izdala banska uprava v tem pogledu obširna pojasnila. Višina občinske trošarine Zakon maksimira za dobo od 1. januarja 1933 dalje občinsko trošarino za vino na 50 Din od hI za vasice občine in na 100 Din od hI za mesta, občinsko trošarino na žganje in na špirit pa za vse občine na 5 Din od hl. V vseh občinah, ki imajo uvedeno višjo trošarino, se mora ista takoj s 1. januarjem 1933 pobirati v maksimirani visini. Znižanje na maksimirano višino nastopi samo po sebi, torej tudi v primeru, da občinski proračun 1. januarja 1933 od nadzornega oblastva še ne bo odobren. Iz tega rudi slBdi, da bodo morale občine točiicem vrniti razliko v trošarini od zalog, od katerih je bila plačana višja trošarina. Do 31. decembra 1932 pa nobira občina trošarino v on: višini in na one predmete, kakor ji je bilo dovoljeno po odobrenem občinskem proračunu za leto 1932. Za letos torej ni v tem pogledu no-t>ene izpremembe. Trošarinski obveznik Občinska trošarina se pobira cd onih količin trošarinskih predmetov, ki sc v okolišu občine potrosijo. Proizvodnje in trgovskega prometa ne sme zadeti. Kot konzumno davščino jo nosi, odnosno plača vedno le potrošnik, to je tisti, ki je pijačo povžil. Ker ie pa tako pobiranje neizvedljivo, se mora trošarina pobirati v zadnjem stadiju trgovskega prometa, ko pijača preide iz trgovskega prometa v potrošnjo, odnosno ko se za potrošnjo pripravi, pijača je za potrošnjo pripravljena pri točllcu v trenutku, ko nastavi sod za točenje na drobno, pri potrošnji na debelo pa že v trenutku, ko pripelje pijačo v občino (jo prejme od trgovca> v svrho neposrednega konzuma. Trošarinski obveznik postane torej točilec na drobno ob nastavitvi posod*1, potrošnik na debelo pa ob vkletenju. Za točenje, odnosno prodajanje na drobno se smatra v smislu trošarinskega zakona oddajanje trošarinskeg-a prometa v količinah pod 50 1 vina ali pod 25 1 žganja naeakrat. Za trošarinsko obveznost ne igra nobene vloge, ali ima točilec obrtno pravico ali ne. Trošarino mora plačevati in trošarinski predmet prijavljati vsakdo, ki toči ali prodaja na drobno, torej tudi oni, ki bi točil kupljeno pijačo doma ali krošnjaril z njo ali jo kakorkoli spravljal v potrošnjo. Enako je obvezan plačevati obč!nsko trošarino vinogradnik od vina lastnega pridelka, ki ga toči na drobno (pod vejo). Za prodajalca alkoholnih pijač v (originalno) zaprtih steklenicah nastane trošarin ska obveznost že z vkletenjem (vs>kla~ **:ščenjem> pijače. Olajšave in oprostitve Za vinogradnike je prinesel novi zakon olajšavo, da se smatra za točile a na drobno sele prt količinah pod 5 litrov, kadar prodaja vino lastnega pridelka v svoji %-a*i odnosno pod 10 1 v trgu aH mestu. Za prodajo izven vasi pa nastopi trosarinska prostost šele pri količinah nad 50 1. Vinogradnik plačuje torej občinsko trošarino samo od onega vina lastnega pridelka, ki ga toči ali prodaja v svoji vasi v količinah pod 5 (10) 1 ali izven svoje vasi (toda se v občini) v količinah pod 50 i. Od vina, ki ga vinogradnik proda preko omenjenih količin, torej od vina, ki ga proda na debelo v svoji občini ali tudi izven nje, se ne pobere nobena trošarina. Trošarina se v teh primerih tudi ne pobere od potrošnika, ki je prejel vino neposredno od vinogradni-ka. Dalje je občinske trošarine prosto tudi vino lastnega pridelka, kolikor ga vinogradnik potroši za svoj dom, in vino, ki zanj veljajo ista načela, kot za vino lastnega pridelka, četudi ni lasten pridelek, pač pa namenjeno vzdrževanju izvest ne upravičene osebe, torej vino, ki ga prejema prevžitkar iz naslova prevžitka in duhovnik iz naslova berske obveznosti. Končno je oproščeno od občinske trošarine mašno vino v predpisanih, bogoslužju namenjenih količinah. K olajšavam je prišteti tudi pod odstavkom >trošarinski obveznike navedeno in s tem odlokom vsem obrtnim točilcem prvič splošno dovoljeno plačevanje trošarine šele ob nastavitvi posode. Ta olajšava sicer ni v zakonu izrecno predvidena in bo otežila kontrolo, kajti vse vino, ki si ga nabavi in vkleti gostilničar, je namenjeno potrošnji in postane torej trošarinski predmet že ob vkletenju. Vendar kaže radi krize ugoditi dolgoletni težnji gostilničarjev in posredno tudi vinogradnikov ter jim omogočiti nabavo večjih zalog vina. Zakonu pa ta način pobiranja ne nasprotuje. Za primer, da bi se ta olajšava v večjem obsegu zlorabljala ali preveč otežila kontrolo, se more vsak čas odrediti plačevanje od vkletene pijače. Prijavljanje in kontrola Navodila banske uprave govore nadalje o prijavljanju in kontroli vina in žganja. Prijaviti mora tako točilec, kakor tudi prodajalec na drobno vsako, od proiz-vodnika ali veletrgovca prejeto (vkleteno> količino pijač, torej vsako količino, ki jo je prejel radi točenja (prodaje) na drobno odnosno (potrošnika) radi neposrednega konzuma. Isto prijavno dolžnost ima pro-izvodnik in trgovec, ki toči tudi na drobno, giede količin, ki so namenjene takemu točenju aH prodaji. Prijave je treba pošiljati pristojnemu oddelku finančne kontrole, v občinah pa, kjer pobira trošarino občina sama (županstvu občine). Poleg- tega se stalno nadzorujejo shrambe trošarinskih predmetov. Država je ukinila kontrolo proizvodnje in prometa, ker je več ne rabi. ni pa ukinila kontrole, kolikor je potrebna za pobiranje občinskih trošarin. Pri vinogradnikih, ki niso gostilničarji aH trgovci s vinom, Je kontrola finančnih organov omejena izključno na točenje pod vejo In na »lučaje kazenskega zasledovanja. O tem, kdo naj pobira obči trsko trošarino, in o kaznih, pa jutri. dokazuje Mi, d« meščani niso nikdar pojedli toliko mesa poleti kot letos. Pri mesarjih, ki prodajalo govedino po 6 do • Din log, teletino pa najlepšo po 14, m najcenejšo DO 10 Din k«, je vedno gneča. Odloča pač cena, da je več ali manj vegetarijancev. Naši plavači Ljubljana, 10. *jvgu*ta. Naši plaveči so se včeraj vrnili rz Splita in vedo o senzorskem državnem prvenstvu v plavanju marsikaj povedati. Prvo, kar so naglatšali, je kopališče Jadrana, kjjer so se tekme vršile. Zc v Ljubi jami so apliteki pisjvaft govorili v super4sftrv& o njihovem bazena, ki da je popomoroa enak olimpijskemu plavalnemu stadionu v Hoaosuki, kjer je snameniti WeissmuSer postavljal svoje svetovne rekorde. Vsi tovenepC'taki plavači so seveda z narpetostjo pričakovali, kako prav za prav ishoda plaval išče Jadrana. Bili so iznenađeni, neprijetno iznenađeni. Basen leži na eeverosapadni stran! Splita in je obdan od treh strani s tram i. ki pa ne morajo preprečiti, da bi morski tok. ki prihaja iz splitske luke. ne prinašal v bazen vse mogoče nečistosti in uma za-narije, od katerih so še najlepše izgledali odpadki melon. Soglasna sodba vseh ne-domačinov je bila, da je bazen bolj podoben vrtu za zelenjavo, kakor p« plavamcmu stadionu. Stadion v Homokiki mora pač lepo izgledati! In potem obrati! BHe so to nekakšne deske, ki pa niso bile fiksno pritrjene m je bil regularen obrat nemogoč. Mnogo tekmovalcev si je nt obratih porezalo noge in so prišli iz vode s krvavimi podplati. Hrbtnemu plavaču Hrrlje se je celo pri obratu noga zapletla med deske in je zaradi tega ragufoil vsako nado, da pride v fmasle. Ra^ren sem je dailjSi kot 50 m. Širok pa 15 m z deset:mi progami po 1.5 m. Pri nekaterih predtelcmovanjth je bilo tako valovanje, da je pLavece dvigalo po 1 m visoko in so imeli občutek, kot da »o na giigakiici. V splošnem je kopališke lopo, vendar niti od daleč ne zaeloži nazire olimpijskega stadiona. Borba za toScc. oziroma »a Petri nori-čev pokal je bila iwedno ogorčena. Jadran je na vse načine sSrasai, da M spravil Juga na tretje mesto pred Tirfrijo. Pni plavanju štafet na 4 krat 300 m so hoteli n. pr. Jadrana* pustiti Jagovo Štafeto pred tvojo, samo da bi Joge prtdobffi več toflk. Jug se je trfcazafl tako, kakor mora ddUrti v«ak sportn rk^gentl ©man te o? hote! pristati na tako zmago. Končno ao Jadranaši sami uvideli, da tako ne igre m se je tefcmova-n je nadaljevalo popolnoma regularno. Glede časa Rojetove na 100 m prosto, 1:14.7, Zagreb, 9. avgusta. Novo ravnateljstvo SUZOR-a se je z vso vnemo krt;So dela m njegova prva dolžnost je bHa revazija delovanja urada pod komiearijetom. Poročno nadzornega odbora je zelo obširno, saj obsega celokupno stanje SUZOR-a, narvsjja smernice bodočega dela in omenja vse, kar se je storilo pod komiserijatom. rMroetlo ugotavlja, da je panoga zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti odgođena, panoga zavarovanja za primer brezposelnosti m izvedena, zakon o pokojninah nameščencev ni razširjen na vse pokrsjme, zadržana je izločitev prometnih in rudniških delavcev rz splošnega ssrvsTOvanja, ▼ bolezenskem zava rovan ju je izkazan ob koncu lanskega leta deficit nad 30 miKjonov Din, v nezgodnem zavarovanju pa 45 milijonov Din, zaostanki na prispevkih so znašali 170 milijonov, v dva zavoda, ki sta v kontourzu, je Vložen* nad 2 m pol milijona Din. v mnogih primerih gre za nepotrebne investicije, ki so dosegle od 1. 1929. že »0 milijonov Dm. povečalo se je na 220 število ^vpokojencev s pokojninami, ki znašajo letno 4 milijone Dwn in od katerih je bilo pod komisar? jatom vpokojenfh 80 nameščencev z 'etno pokojnino nad 2 milijona Dm. ▼ zedniih 14 mesecih je bilo imenovanih 63 novih nameščencev, premeščenih pa 224. potni stroški pod samoupravo so znašali za 30 :«eb 200.243, potni stroški komisarja samega 206.477 Din. Celokupno število nameščencev znaša 1822. od teh je po mnenju uprave 113 odveč. Celokupno »tcvrlo zavarovancev je znašalo ob koncu lanskega leta 609.130. To so torej ugotovitve nadzornega odbora, ena strašnejša od droge. Pričajo namreč, kako se je gospodarilo s premožen ;em ki denarjem, s težkimi m*ijoni socifalncga zavarovanja, ki tto jih morali delodajalci ipšačati. da bi imen od nj* kaj korist) delavci toda to se ni ngodfto. Na podlagi tega je ravnateljstvo sklenilo predlagati ministru socijsme pohtike kazensko potepanje proti v*em onim, ki so zakrivili utpotiebne izdatke, ki so brez najmanjšega ra-zumevanja ki eo-ci jalnoga enfta raspolagati * denarnimi sredstvi SUZOR-a, ne da bi koga vprašali za svet. ali celo proti dobam nasvetom, ki so jih dobivali. Poročilo navaja potem investicije t razna podjetja in vsote, ki ao jih dobfri zavodi v konkursu. Na seji ravnateljstva je bflo sklenjeno, da še bo SUZOR ggpojnomi reorganiziral. Val Za piščance se lospodjnfe danes nisu mnogo zanimale, ker se z njuni zalagaj c nairaje ob sobotah, da založe ob nedeljah mize s pribokski. S tem pa ni rečeno, di sredi tedna nihče ne obira piščancev, vedno je še dovolj ljudi, ki lahko žive po reku, da kna človek samo od tega nekaj v živijeojii, kar poje kakor so poročali vsi naši in zagrebški ,ieti, je treba popraviti, da je bil v resnici le 1:17.7. Lampretova, ki je bila po v pred-tekmovanju doseženem času sigurna favorit ka za prvo mesto, je bila v tej točki druga le zaradi tega, ker je pazila samo na Bulatovo. ki je bila po doseženem Času vsekakor nevarnejša od Rojetove. To jo je stalo zmago in je bila SpHtčanka za udarec soke prej na crilju. Savez ni priznal časov, doseženih v Splitu, za nove rekorde, kar je bilo pričakovati. Čhid rrto se, da se sploh prvenstvo, na katerem se sestane jo le enkrat na leto najboljši plavači v državi, more vršiti v neregularnem bazenu, kjer ne more veljati noben doseženi čas za rekord. Tudi primerjava z inozemskimi rezultati je na ta način izključena, nikdar ne moremo v*Jeti. koliko smo faktično napredovali. Dunajski trener Hirije za waterp3lo g. Salzer, ki je tudi prisostvoval splitskim tekmam, je med drugim izjavil, da jugoslo-venska waterpolo reprezentanca ne more zmagati proti Avstriji, če bo ta nastopila v najmočnejši postavi, kar pa je vprašanje, ker Vladajo baš sedaj med avstrijskimi plavalnimi klubi velike diference in trzavice. Pri točkah prostega stila meni, da bo Jugoslavija prav tako sigurno zmagala, kot Avstrija pri prsnem plavanju, dočim ;© vprašanje izida hrbtnega plavanja popolnoma odprto. V prosti štafeti mora zmagati Jugoslavija, ki pa bo podlegla v mešani štafeti, čeprav ie sedaj pri izbirnih tekmah dosegla mnogo boljši čas od rekorda. Danes ob 10.30 je prispela rz Splita v Ljubljano jugoslovenska plavalna ekipa, ki nas bo zastopala v borbi proti Avstriji. Jutri zvečer se bo vršila pri reflektorjih poslovilna tekma, na kateri bodo nastopili vsi naši reprezentanci. KopalrSee Ilirije bo razsvetljeno s prav posebno močnimi žarnicami, daleko jačjimi kot nedavno ob priliki gostovanja Madžarov. Prav zanimiva bo waterpo!o tekma med reprezentanco in ojačeno Ilirijo. Za gledalce bo pripravljenih 500 sedežev in ravno toliko srtojift?. Tekme bo vsekakor izredno zanimiva, saj bomo videli na startu elito naših plavačev. ki bodo imeli priliko, da pokazetjo svoje znanje v sladki vodi m predpisanem športnem bazenu, v kater«***" doseženi časi regoAarjii. okrožni uradi so brli pozvani, oaj pošrjejo ravnateljstvu svoje predloge. Okrožni uradi naj bi dobili Širšo avtonomijo, ki *e bila pod komisarijatom tako okrnjena, da skoraj sploh ni bilo mogoče govorici o nji. Iz Trebnjega — Naročnikom Slov. Naroda. Vse cen j. naročnike opozarjamo, da bodo a današnjim dnem pričeli prejemati Bat že takoj po prihodu drugega popoldanskega vlaka v trafiki Cufar, s čimer bomo gotovo ustregli želji prav vseh. — Popis kmečkih dolgov. Po nalogu Prmlegirane banke v Beogradu se je izvršil po občini popis zadolženih kmetovalcev, iz katerega posnemamo, da je v občini 219 zadolžencev, katerih kumulativni dolg znaša 6,060329 Dm. Od tega odpade približno 75% regulativnim, (občinskim, okrajnim) in banovinskim posojilnicam: 25% P* privatnikom. Večina zadolžencev dolguje na vknjižbo, prav malo na dolžno pismo, niti en kmetovalec ni zadolžen na menico. Obrestna mera od najmanj 5 do največ 9*yc. Iz poročila posnemamo, da je dolg v veliki večini nastal zaradi slabe gospodarske letine; dalje za nakup zemlje, za nakup živine, za razdolžitev, radi nesreč pri živini, radi plačila davkov itd. Ljudstvo v občini je do skrajnosti zadolženo in nemirno zre v bodočnost, ki mu ne obeta nič dobrega. — Ponesrečen napad. V vasi Kamni potok pri Trebnjem živi družina KlemenčiČ, o kateri gre glas, da je gmotno precej dobro situirana in da ima denar. Pri hiši žive same ženske. Ljudska domišljija jih je napravila za najbogatejše v okolici m marsikdo je bil prepričan, da hranijo denar doma. Kadar in kjerkoli se je govorilo o onih »redkih* na deželi, ki niso zadolženi in ki imajo denar, je bilo govora vedno tudi o »Frngačevih«, kakor ljudstvo po domače naziva navedeno družino. Jasno je, da je bfl glas o tem bogastvu močno pretiran in da so te govorice rodile m dale povod nepremišljenemu dejanju — prav gotovo domačih ljudi —, ki so se hoteli denarja polastiti. V eni zadnjih noči so bile Frngačeve ženske od neznanih napadalcev napadene. Trije so bfli, tako so pripovedovale ženske. Vdrli so v hišo tn od nas, ne spominjamo se prav dobro, — najbrž s samokresa —, pričeli izsiljevati denar. Zatrjevali so. naj se nič ne bojimo, da ne bodo nikogar ubili, le da jim damo denar. Denarja pri hiši seveda nimamo ter smo pričele vpiti in jokati. Vse se je vršilo % največjo naglico. Na naše klice so prihi- teli ljudje, bližnji sosedje, ki so napadalce prepodili. Več se ne spominjamo. Tako so pripovedovale uboge ženice, ki v svojem življenju še niso preživele toliko strahu, kakor tokrat. Orožništvo j .5 prijelo v okolici več osumljencev, od katerih sta bila dva pridržana v preiskavi, ostali so bili pa izpuščeni, ker so dokazali alibi. — Naslednje noči je bilo vlomljeno pri trgovcu Ivanu A. Groseku v Trebnjem, kjer so storilci odnesli iz dnevne blagajne približno Din 5000 v gotovini. Vse kaže, da se v okolici nahaja vlomilska tolpa, ki stika samo za denarjem, in ki je tako »velikodušna«, da se kljub oboroženosti ne poslužuje orožja ampak z njim samo grozi, kar izpričujeta opisani napad pri Kamenem potoku in vlom pri Groseku. Najbrže so to mladi začetniki, ki se bodo pa prej alt slej vendarle ujeli KOLEDAR. Danes: Sreda, 10. avgusta, kato-Mčani: Lovrenc, J urica; pravoslavni: 28. julija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nezvesti Ekehaa-t. Kino Ideal: Maroko. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustak, Resljeva cesta 1; *»o-hlnec Rimska cesta 24, dn dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Tenis Zanimiva teniska prireditev Ljubljana, 10. avgusta. Jutri ob 16.30 odigrajo na teniških igriščih Ilirije propagandni turnir, na katerem sodelujeta Zagrebčana Brigič in Pallada, znani mednarodni prvak dravske banovine. Oba nastopita proti Hirijatvc-m s Trudnom na Čehi. Vse dni. odkar sta oba Zagrebčana v Ljubljani, je zanimanje s strani občinstva precej veliko in vsi z veliko pozornostjo pričakujejo srečanja med obema postavama, ki bo nekako menilo za turnar, ki se prične v sobota Skoda, da se je moral vnntfi v Trst mani Benfield, gotovo bi njegova navzočnost znatno povzdignila propajgandni turnir. Oba Zagrebčana sta pa v prav dobri formi in je pričakovati zanšmšve borbe. Vstopnine ni nobene, ker je turnir izključno propagandnega zrtočafai hitri v«f na Ilirijo! Teniški turnir na Iliriji Na tcnaSadp IgcrlštSfii l&rrje ae opaža za-dnje dni prav živ2cbj>o varv«nje. Igrišča, so polno zasedena, igra se povsod, vse se pripravlja za soboto nedeljo m ponedeljek . . . Nacionalni turnir sa prvenstvo dravska banovine bo vsekakor v&ek vseh ternŽkih prireditev v Ljubljana t ieto&nji sezoni Ova Zagrebčana JPaHeda tn BMgfČ, M sta ie od ponedeljka v LrdbJjani dnenmo vež-bata z najSmi igsaleL Db aednj se je pr^o-vflo že več pa vo vrstu Ai ijfralctv: Tomaca Kukiujevid, Freadenreki^ AjntrJfcović, Pun-čec ki je vzonđH veSfco pozornost na zadnjem bnsnfcrjo v Ztugrebu, ]bo je porazil s sigurnim rezultatom večletnega prvaka 3b> gosiavije m Davfe-cup Igralca SobJfferKU tal se dragi Tudi dtarrjo bodo močno na»to-pene. I&rijs postssa v bo5 vse • wo$>cj tekmovalce s Trt»dnotn In Rjavnjihn^evo na čelu. IViredtter ao bo vrfflJapod prc*^mvite!V stvoiii g. bana dr. PvnoSBa ki častnim od-boaoro, hassBpBBsi naBesiJa g. insa arrla bodo razstavi jena od četrtka dalje v eni Ijsiued IsAodEb na Afeksai slmwpi cesti. Tornir se začne v soboto 11 t. m. oh 1 popokfee, v nedeljo ob 8. zjutraj in 3. popoldne ter traja do mraka. Vstopnina bo zelo nizka, da se omogoči čim večji obisk. IL Kos Nesreče in napadi Ljubljana, 10. ajvgnsta. Darva so v bolndco zopet prdpeijali več ponesrečencev in žrtev ddv^aškln napadov. Med ponearečencđ je največ takih, tel so Jih povozili brezobzirni kolesarji. Tabo i« v Kn&jpd povorU nefci kolesar 6listno Mar rdjo Langerhol aevo. Ta je tako nesrečno padla, da si je zlomdla desno roko. _ Na G-lAncah je včeraj neznan kolesar podrl 14-letno stavbntkovo hčerko Loudmilo Kero-čoto in jo po&kodoval na desni nogi. Wolf Valentin, čevljarski pomočnik iz Dnage pri Loškem potoku, je včeraj padel a konua in se precej pobil na glavi — Podobna nesreča Je doletela tudi Josipa Vou-ka, posestntkovega. sina iz černivea, ki je tudi pade! s konja in se precej poškodoval. _ Zidarski vajenec Janez Kimovec la TJtika je včeraj padel s kolesa tn si zlom-tt desno nogo. Na Selu je včeraj nekdo napadel kletnega dolaivoa Janeza L ima/rja. in ga z nožem nekoliko oklal. — Enaka usoda, je doletela dnfinarja Leopolda Padcerja iz Ljubljane, ki je bil napaden na Trfttai eort in so ga tako poškodovali, da ao ga. morati p«rer>e.ljati v bolnico. Iz Celja —c Poročil se je v nedeljo 7. t m. na Bledu g. Konrad Lenassi, profesor na trgovski šoli v Celju, z gdč. Magdo Boesve, hčerko poštnega upravnika g. Boca v Celjv. Obilo sreče! —c Žrtev dveh kolesarjev, V ponedeljek 8. t. m. okrog 8. zjutraj sta dva oeznana kolesarja na cesti na Polulah pri Celju povozila 324etnega delavca Franca Dolenca, ko je Sel na delo v tovarno. Dolenc Je dobil lažje poškodbe po vsem telesu. OroenH*** zasleduje neznana kolesarja. —e Nesreča pri delu. V Celjski opekarni na Sp. Hudi nji pri Celju si je delavee Franc JamniŠek v torek 9. t. m. dopoldue pri delu občutno poškodoval nogo« Z reševalni m avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnico. Na vedno živahnem živilskem trga Ob sredah je trg vedno nekoliko slabše zaseden kot ob sobotah Ljubljana, 10. avgusta. Skrb za želodec je vedno aktualna ter se tudi vedrno očituje na našem živilskem trgu. Trga ne moreš kar tako ignorirati, vedno se je treba vračati nanj, vsak dan barantati, jeziti se nad prodajalci in tarnati nad draginjo. Zato je pa prava umetnost se sprehajati s cekarjem po trgu. Skrbne mamice uče nadebudme hčerke že od mladih nog te umetnosti, ki je še potrebnej-ša kot dota. Tako lahko vidiš vsak dan, kako prakricirajo hčerke na trgu poleg mater. In če so v resnejših letih, prihajajo na trg tudi resnejše ter s tem večjrm zanimanjem. Trg ie ob sredah vedno nekoliko manj založen kot ob sobotah. Danes ni bil prostor za zelenjavo in sočivje popolnoma zaseden, bilo ie pa tem več sadja. Prodajalci s sadjem na debelo so se kar dtršifi v njem na Pogača rje vem trgu. Sadja Ljubljančanom ni treba stradata, zlasti še, ker je poceni. Da je trg vedno tako dobro založen s sadjem, se moramo zahvaliti prodajalcem iz južnih krajev, ki so začeli pred leti zalagati Ljubljano z nj-ian, Tedaj je padla tudi cena domačemu saddu, ker je bilo dovold uvoženega po nižji cen L Da gre sadje dobro v denar, dokazuje pač tudi vedno živahna trgovina s sadjem na debelo. Branjevke na Pogačarjevecn trgu se poleti ne morejo preveč pritoževati, ker vsak rad posega po lepem sadju in priznati je treba, da imajo vedno .res lepo sadoe po zmernih cenah. Tejra pa ne trdir mo zato, da bi cene poskočile, nego zaradi tega, da bi brk konzumerrti še v naprej zadovoljni s prodajalcu Na kmečkem sadnem trgu je od dne do dne več sadja, danes ga je pa brk) mnogo več, kot so ga mogii prodati. KmetSe niso tako podjetni kot prekupčevalci. Slednji znižajo ceno kolikor se da, samo da prodajajo nekoHko ceneJSe ter privabilo m več taoce*. Nimajo sicer bas* prvo- 1 vrstnega sadja, toda kupci so zadovoljni z mimi. Pri rvjih se lahko založiš s hruškami, ki so po 3 do 4 Din kg, slive vseh vrst prodajajo tudi tako poceni, nekaj se jih je pa specijaliziralo na prodajo melon, ki jih ponujajo precej glasno, kg po 2 Din. Ljudje so se najbolj gnetli pri prodajalcu, ki je prodajal grozdje po 9 Din kg. Grozdje je zdaj baje že dovolj sladko, še slajše se bo pa zdelo, ko bo še cenejše. Prodajalec ga je lemahi prodal. Izredno mnogo je bik> kmečkih jabolk, ki so po 4 do 5 Dm kg. Prodajajo pa tudi zelena jabolka m tista, ki se trebijo ter odpadajo predno so zrela. Ker so po 2 Din kg, se ne more pač mhče pritoževati, da je takšno sadje nez>rek>. Sezona jagod še ni minila in je težko napovedati kdaj bo. Danes so celo prodajali Se rdeče jagode po 7 Dm liter. Prinesli sta jih dve kmetici z Gorenjskega oVa velfka jerbasa. Baje je na Gorenjskem Se dovolj jagod. Bilo je seveda dovolj tndi borovnic, ki jo« nikdar ne manjka, cena se ne iz>pre-mmja, 1.50 do 2 Dm liter. Izredno mnogo je pa bik) malin, še nobeno leto j* ni brlo toliko na trg«. Sezona za gobe je pa slaba. Danes je bilo na trgu le nekaj meric jurč-kov po 6 Din merica. Pri zelenjavi in sočivj« ni več mnogo sprememb. Cene so stakle in zdaj je na trgu že skoraj vse letošnje sočivje in poljski pridelki. Cene niso Se nikdar tako padle kot letos. Stročii fižol je bfl med sočivjem vedno najdražji, letos je pa po 1.50 do 2.50 Din, Krompir je bS pre&nfa leta ide v poarri jesem po dinarju, letos ga pa zdaj že porotia>o tu m tam celo po 75 par. Salata je napol zastonj, pa tudi zefinate glave »so zelo poceni, po dinarju do 130. Letošnji zftuSCero* fižol Je po 3 Din liter, prejšnja leta Je pa bil Jeseni po 4 Dm. Zdi se pa, da tega gospodarje ne opazko, ker ba-rantajo Se mno*o botj kot so preJMa leta, čeprav se v apMbant arilflte niso poslab- fant sa kmete. To Milijoni nepotrebnih investicij Iz obShuega poročila nadzornega odbora SUZOR-a o splitskih tekmah O plavalnem stadionu v Honolnlu in Se marsikaj — Jutri nočna plavalna tekma fugoslovenske reprezen- . 180 »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. avguaU 1932 Bil ali 8L Dnevne vesti _ Kraljeve besede v zvočnem filmu. Praški >Narodni L:siy« poročajo, da te je vrnila v Prago delegacija deliišks družb« filmskih tvorn.ic, ki je napravila v Beogradu nekaj lepili posnetkov, potem je pa odpotovala na Bled, kjer Je bila v av lijen-c: pri kraJJ-u. Kralj Aleksander je Izrazil delegaciji svode prijateljstvo .-n zahvalo preži d en tu Masaryku, sokolatm in vsej českoalovaskl javnosti. Zlasti se je zahvalu za prisrčen sprejem Jugoslovan sir h. So* Kov in predstarvnikov nase voUke na "vse-eokolskem zle tu v Pragi. Kralj je nagovoril tudi češkoslovaškega pos'pnika dr. Fliederja, kri si je v imenu češkoslovaške kralju zahvalil za prisrčne besede Obe kraljevi dzjavl sta bili posneti za zvočni film V zvočni film prirede liidi besede j>restolonasledjni:ka Petra, ki je z njim pozdravil Češkoslovaško sokol sivo — Pomočnik prometnega ministra na* Bledu. Na Bled je prispel pomočnik i-r >-motnega ministra inž. Peter Senjanović. — Trgovci iz dravske banovine bodo manifestirali za svoje težnje na slovenskem trgovskem shodu v M riboru In sicer pod okriljem Zveze trgovskih gremi jer. Ta ehod ee bo vršVl v nedeltf© dne 14. t, m. ob 10. v veliki drvorani Union a Ude-le&i ee ga minister trgovine in industrije g. Ivan Mohorič in odlični zastopnik našega forgovstva. Mamifeetacija, katere se mora udeležiti vsak trgovec, mora biti spontan izraz zahteve za omirjenje sedanjih trdot, ki priftiskajo na trgovino. Zato v nedeljo vsi v MaTibor, vožnja je polovična in se dobe legitimacije pri >Put.n \-Itujc. Oni, ki potujejo z avtomobilom, Daj ee priključijo v nedeljo ob 5. zjutraj izpred kavarne Evrope k skupnemu odhodu. Vsi ostali naj se pa poslužijo .polovične vožnje in odpotujejo v Maribor s prvim vlakom, ki odhaja ob 5.20. — Združenje trgovcev za Ljubljano in okolico. — Izletniški vlak Ljubljana - Sušak. V soboto dne 13. avgusta bo vozil izletniški vlak Ljubljana - Sušak preko Zagreba. Odhod iz Ljubljane gl. kol. v soboto zvečer ob 22.5, prihod na Sušak v nedeljo zjutraj 6.47. Povratek e Sušaka v ponedeljek zvečer dne 15. t m. ob 17.52, pnnod v Ljubljano v torek zjutraj ob 3.11. Izletniški vlak bo imel lepe in udobne vagone ha vozi z brzino brzega vlaka. Vozna cena izletniškim vlakom je polovična in znaša ođ Ljubljane do Sušaka in nazaj samo 117 dinarjev 50 para. Polovična vozna cena do Sušaka in nazaj velja tudi z vseh postaj, kjer ima izletniški vlak predviden postanek, kar je razvidno iz posebnih oglasov pri potniških blagajnah. Pa rudi izletniki z drugih po?taj, ki se bodo pripeljali v Ljubljano ali na Zidani most s priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku, bodo že s svoje domače postaje deležni ugodnosti polovične cene do Sušaka in nazaj. Izletniški vlak bo vozil ob vsaki udeležbi. Izletnikom se torej za ta izletniški vlak ni treba prej prijavljati na postajah kot dosedaj. Zato priporočamo občinstvu, da izrabi to ugodno priliko, ker more ostati cela dva dneva na morju. Odprava pisemskih pošiljk za Južno Ameriko z zrakoplovom >G**a* Z^opeMnc. Zrakoplov >Graf ZeppoliTic oif> uje v te*n letu še petkrat v Južno Ameriko 'n sicer: dne 13. to 29. avgusta, 12. in 20. septem bra ter 10. oktobra V Braziliji bo imel zvezo na južnoameriške letalske prog? Prevažal bo pisemske pošiljke za naslednie dežele: Argentini jo, Bolrvino, severno Brazilijo, Ghile, Paraguav, Peru in Uruguav Za odpravo s tem zrakoplovom sprejema jo pošte: 1. navadna in priporočena pisma ter navadne dopdsnice (priporočenih ne); 2. poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce, navadne to priporočene. Za te vrste pošiljk zračne pošte se plača poleg redne poštne pristojbine še posebna dopolnilna pt! stoj bina za zračni prenos in sicer: 1. za Brazilijo za pisma to dopisnice pa 20 Din za vsakih 5 gramov ali del te teže; za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce Po 20 Din za vsakih 25 gr aH del te teže; 2. za Argentino, Bolivijo, Chale, Paj--aguay, Peru in TJirugav za pisma šsa dopisnice po 24 Dm za vsakih 5 gramov aLi dol te teže, za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce po 24 Din za vsakih 2o gramov ali dol te teže. Pristojbine se morajo plačati vedno naprej. Po-šHjke naj se oddajajo prđ poštah v draivski banovini najkasneje dne 12. in 96. avgusta, 9. to 23. septembra to 7. oktobra t. L Priporoča pa se občinstvu, da oddaja pošiljke vsaj en dan prej. _ Palača socijalnih ustanov v Zagrebu. V Zagrebu zgrade veMko palačo socijalnih ustanov. Graditi >o začno v oktooru ia stroški bodo znašali okrog 12 milijonov dinarjev. Denar za palačo je že zas.guran. — Tujski promet v Selcih. V SeJc.h je bilo v juliju S69 gostov, od „ih 437 naših državljanov, zdaj je v Selcih 327 gostov in v primeri z lanskim letom *e opaža celo neznaten porast. — Za trgovski shod v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo 14. t_ m., vlada, kakor nam sporočajo trgovci, izredno zanimanje, zlasti ker pose ti to zborovanje minister trgovine to industrije g. Ivan Mohorič to številni odričnl voditelji naših gospodarskih organizacij, ki bodo razpravljali o važnib ukrepih v zaščito interesov trgovcev dravske banovine. _ Nov list v Zagrebu. Predeli smo prvo številko >J u goslo venske Rečic, novega tednika, ki bo izhajal vsako soboto v Zagrebu. List izdaja konzorcij >Jugoaloven-ska Reč«, glavni urednik mu je g. Luka Kostrenčič V prvi številki priobčuje >Ju-goslovenska Reč« na prvi strani članek >V obrambo Jugoslarvije, zgodovinska funkcijja enega pokolenja«. Poleg tega priobčuje članke >Naša beseda o jugosloven-stvn in Jugoslaviji« (Luka Kostrenčdč), pravi značaj kapitalizma in konrnjnrzma (anz. Tibomir Dožudit), >Pogreake generacije« (Ivan Malinar), Organizacija našega nacajonalnega kapitala, obširno poročilo o jngosJovensk; akciji itd. . — Brat Tomaža Bat'e v Novem Sadu. V Novi Sad je prispel v ponedeljek S iv tomobilom brat Tomaža Bare Jan Bara, Ogledal al je novosadsko in pettovaratks- s ko podružnico, že poprej je pa pregledaj Batom e tovarne v Vukovaru to Apavnu. V pogovoru z novinarji je izdavil, da nam* rarva podjetje fz teh dveh tovarn napraviti centralo za Jugoslavijo tn as ves Balkan, po potrebi pa tudi za Levant Število de-lavoev v Vukovaru to Apatlnu se do od 300, odnosno 60, znatno povečalo. Bafin brat je Izjavi] tudi, da bo oeatrala *t»rsi-raJa ustanavljanje novih podrutnic po vsej Jugoslaviji jn napela vse sale. da se poveča prodaja čevljev po vseh že obscojeola podružnicah. _ Smrt uglednega trgov-a V Mojstra ni je zatisnil oči splošno znani trgovec in občinski odbornik g. Janko Demifc. Pokojni je užival v domačem kraju to po vsej Gorenjski velik ugled in poleg bnako prizadetih svojcev ga bodo mnogi pnijate-Iji težko pogrešali. Bil de soliden trgovec, pa tudi javno se je kot mož kremear-ega značaja to naprednega mišljenja marijivo udejstvoval. Bil je občinski odbornik in za svoje plodonosno delo odlikovan s »rebrno kolajno. K večnemu počitku ga polože jut ri ob 15. na domačem pokopališču. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadeti roiibiM naše iskreno sožalje! — Novo letovišče. Ministrstvo trgovine in industrije je z naredbo II. 24.581 -T-10 z dne 29. juliia 1932 proglasilo Sv. Martin na Pohorju za klimatsko turistični kraj. _ Pohitite z izletniškim vlakom v č«m večjem številu na naše morje! Izredno agodna prilika se nudi vsem onim. ki želijo videti naše morje, železniška direkcija v Ljubljani je uvedla izletniški brzo-vlak. ki bo odpeljal iz Ljubljane v soboto zvečer ob 22.05 teT pride na Sušak ob 6.45 zjutraj V ponedeljek (na praznik) se bo vračal s Sušaka ob 17.50 in pride v Ljubljano v torek ob 3 zjutraj Posebna ugodnost se nudi izletnikom za to, ker imajo na Sušaku dva dni na razpolago ter si lahko ogledajo vso obaVi okrog Sušaka, gredo lahko v Crikvenice, na otok Krk. kakor tudi v druge znane kraje naše lepe obale Vožnja iz Ljubljane in nazaj bo stala samo 117.50 Din. torej le polovico. Pomen tega vlaka leži baš v tem, da se omogoči tudi onim, ki sicer nimajo prilike, da si ogledajo naše morje v nedeljo in na praznik tako. da ne izgubijo mnogo časa fn da nimajo prevelikih stroškov. Vsem. ki goje zanimanje za naše morje, priporočamo, da se te ugodne prilike gotovo poslužijo. _ Za Miss Bled 1932 je bila izvoljena gdč. Spolenka Perice v a iz Beograda, stara 16 let. za njeni častni dami pa gdč. Zdenka Griinfoldova iz Zagreba in gdč. Fricj Bliesova iz Zagreba Volitev in proglasitev sta se vršili v soboto 6. t. m. v kavarni >Toplicahr na elitni prireditvi film-balu, katere se ie udeležila vsa izbrana publika blejskih srostov. Aranžma j*» vodil naš priznani mojster g. Jenko, katerega benetični večer je bila omenjena prireditev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo leipo in vroče. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najbolj vroče je bilo tudi včeraj v Ljubliiiii. Najvišja temperatura je namreč znala.a v Ljubljani 30. v Splitu 29, v Skoplju 27, v Zagrebu 2-6, v Sarajevu 25, v Beogradu 24, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kaza: barometer v Ljubljani 765.5, tempera*ura >? znašala 16 stopinj. _ Dober ribolov. V Splitu in v okolici so nalovili ribiči lani 2,600.000 kg rib, ii so jih prodali približno za 6 mlijonov dinarjev. Letos je pa ribolov v primeri z lanskim letom mnogo slabši. Le zadaje d.nl so ribiči na otokih vjebi mnogo tuni nov. — Samomor služkinje. V ponedeljek so potegnili iz Save pri Zagrebu truplo 21 letne služkinje Vekoslave Zajec, k« je služila pri lekarnarju Gustavu Brjč'ču. Pogrešali so jo že od petka. Olšia je z doma, ne da bi komu povedala, sam je namenjena. Kaj jo je pognalo v smrr. n! (točno znano, zdi se pa, da gre za nesreč io ljubezen. _ Usodna pomota občinskega redarja. Občinski redar Gabor Celovški v S.i notici je pomotoma ustrelil 181etnega cigana An-drasa Kolompara, misleč, da strelja za viomilcem — Foto-aport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljublja-ia. Stari trg 9 Ceniki brezplačen-- Iz Ljubljane -L; Za otvoritev gledališke sezone 1932-33 v drami so se pričela s 1. t. m. pripravljalna dela. Dramski ansambel študira izvirno zgodovinsko dramo >Celjski grofje«, katere avtor je znani pisatelj to režiser Bratko Kreft. To delo bo predvidoma tudi otvoritvena predstava in ga režira višji režiser prof. Sest. Like čuvenih Celjanov pa Igrajo gg. Lov ar. Kralj, Jan hi gospa Nablocka Istočasno se študira v Kreftov! režiji dramatizira n roman Dostojevskega >ZJocin in kazen« v prevodu Josipa Vidmarja z g Kraljem v vlogi Razkolnikova. Polog tega priprarv^a dramski ansambel Connersovo veseloigro >Pepelka Roksi«, O' Nei llovo dramo vStrast pod bresti«, Ib-senovo >Gospod Lnger< f n sijajno veeedo-igro Nemca £uekmayerja >VeseH vinograd«. Takoj začetkom sezone pa doživi svojo krstno predstavo izrvima drama dr. Bartola >Lopez«. Sezona v drami se prične predvidoma v drugi polovici septembra, pred tem bo pa drama sodelovala pri prireditvah ob priliki pokrajinske razatave s (predstavami: Hof fmaan s* helovega »Slehernik*« na Kongresneem trgu in uprizoritvijo Shakespearoj>vaga >£toa kresne noči« pod tivolskim gradom, kjer se je vršila koncem prošle se sonc »Prodana nevesta«. — Izlet slovenskih rudarjev hc Holan-dije in Francije v domovine. Dne 13. t m. ob pol 9. dopoldne prispe skupina naših rojakov, okrog 120 osen, u Holandije in Francije na poset v domovino. Drožha *w. Rafaela jim priredi na Jesenicah sprejem. Mudila jim bo na Branio zajtrk in v Ljubljani na glavnem kolodvoru slovesen sprejem. Nazaj v Holandijo se izseljenci vrnejo 29. t. m. z brzina viskom ob 30. Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v* bi dane, vsa društva, ki imajo skrb za naše izseljence, in prijatelje naših izseljencev k udeležbi »prejema, ki bo 13. t m. ob pol 9. na glavnetn kolodvoru v Ljubljani. —Ij Dajte nam plin. Vsa komaj nastala predmestja imajo že plin. samo Siska ga se nima. Baje bi ne bilo dovolj interesentov zanj. Kdaj in kako se je to ugotovilo? Pisec teb vrstic pa tudi dragi hišni gospodarji niso nikoli bili vprašani, ee žele plin ali ne. Prosim p. o. magistrat, da bi zdaj, ko se bas tlakuje Ce lovska cesta, dal napeljat! plinske cevi do mitnice z odcepi v stranske ulice. Noben praktičen gospodar ne more pogrešati danes plina v gospodinjstvu. Spočetka morda res mrlo število odjemalcev bi se v najkrajšem Času pod-Ke-torilo, saj zgledi vlečejo. Saj so se nekateri hišni gospodarji celo elektrike branili, dočim danes ni hiše, ki bi bila brez nje. —lj Avtobusni izleti Zveze za tujski promet v dneh 13.—15. avgusta. Izlet v Logarsko dolino. Prvi izlet v soboto, odhod ob 5., povratek v torek ob 4. ajutraj. tako da se izletniki vrnejo v Ljubljano pied 8. uro. Cena Din 125.— brez hrane za osebo. Drugi izlet v nedeljo, odhod ob 5., povratek v ponedeljek zvečer. Cena Din 125.— brez brane. Tretji izlet v nedeljo odhod »jutraj ob 5., povratek zn/ečer. Din 125.— s prehrano. Četrti »zlet v ponedeljek, odhod zjutraj ob 5-, povratek zrvečer. Din 125.— s prehrano. Izleti v Logarska iolino se vrše čez Gornji grad tja in na^zaj isto-tako. Izlet v Bakar. V soboto odhod cb 5., povratek v ponedeljek ob 16. uri ia Bakra. Cena s prehrano Din 350.—, brez hrane Din 225.— za osebo. Izlet na Koroško. Ob priliki rr,<-dna rodnih plavalnih tekem Jugoslavija : Avstrija 14. in 15. bc vozil odprt avtobus v Millstatt. Odhod v nedeljo cb 5. zjutraj. Prijave sprejema »Putnik« na Dunajsk' cesti do 12. t. m. Vsi izleti se vrše z odfprtimi avtobusi. Odhod z dvorišča pri »Figovcu«. _]j Prulski most je doletela čudna usoda. Po nezgodi, ko se je udrlo na mjem nekaj mostnic, so pobrali nasip z mostnic. da bi most popravili, a so ugotovili, da so vse mostnice strohnele ter da je samo trd cestni nasip držal toliko, da se nj most podrl pri prometu. Treba bi bilo torej izmenjati vse mostnice ter gornji mostni ustroj. Nameravajo ob tej priliki tudi razširiti most za meter in narediti poleg beton iranega cestišča tudi hodnik za pešce. Toda dola zadržuje najbrž glavna zapreka, pomanjkanje denarja, kajti mostu ne podirajo in sploh ni več delavcev bldzu, .položili so le na eni strani čez mostnice plohe ter tako naredritli ozek hodnik za pešce. Ta hodnik je seveda samo začasen .in če ga bodo ljudje uporabljali delj časa, bodo mostnioe tako strohnele, da se bo to primitivno mostišče udrlo ter štrbunknMo v Ljubljanico. Ziasti je nevarno, da se bo most podrti, ker nekat«rri vodijo konje čez most, pa tu-di ijez-iijo nekateri pogumni jezdeci čez in nedvomno bi vozniki tudi vo-z4U s težkimi vozovi, oe bi bil hodnik dovolj širok. Vozni pcomet seveda precej trpi, ter morajo voziti čez šentjakobski most, ki je približno 500 metrov oddaljen. _lj Razstavo vezenin primitivne umetnosti Elgipčanov, Arabcev, Kitajcev, Spancev, Peruancev i. dr. pripravio a ga. Ne-venka Steindlova, zdravnikova soproga iz Splita. Priredi jo v okvim obrtnega oddelka Splošnega ženskega društva v soboto 13. tm. v Jakopičevem paviljonu. Ker bo odprta samo nekaj dni, opozarjamo že sedaj na njo zlasti naša ženska društva, učiteljice in učenke obrtnih In meščanskih šol ter »ploh vse one, tel se globlje zanimajo za razne »loge tn oblrke narodne umetnosti. _4j Gostilničarje, ki so namenjeni udeležiti se skupščine gostdmačarjerv, kri se bo vršila v Mariboru dne 12. avgusta, opozarjamo, da se dobe legitimacije za polovično vožnjo po 30 Din tudi pni Zvezi gostilni-čarskih zadTUg V Ljubloani, Privoz, Gostilni čarsk j dom. Priporočamo številno udeležbo od naše strani na to pomembno skupščino. — Zveza gostil, zadr. Ljubljana. —ij Trije spomeniški podstavki pred Glasbeno Matico so ozeleneh. Pri nas so pač mogoči tudi takšni čudeži. Nekoga je prevzela čudna ideja ter se ni mogel več premagovati in je ponoči pobarval podstavke s travnim aH podobnim zelenilom. Nedvomno ga je stalo precej truda, da je z Listjem ali travo na drgnil kamen tako, da je zdaj zelen kot naš tramvaj, čudno j«, da je izbral baš zeleno barvo, ki je mestna, najbrž ni imel pri rokah črnila. Pričakovati je, da bo nekdo kar na lepem še snel kakšno glavo s podstavka. «4j V Gregorčičevi ulici pridno grade. V Mudrovčflčevo hišo se bodo prihodnji mesec selile stranke. Te stavbe se đ-rti Snšter&ičeva domačija, ki bo ta teden dozidana in pokrita. Zraven nje pa kopljejo mehka tla za štirinadstropno poslopje, katero si postavi mestni stavbaik Emil To-maalč. V njegovi hisi ne bo kle»t-i»h, ne podstrešnih stanovanj. Z delom se bo spasilo, da bo kar mogoče hitro pod štreno, nakar priono tflt Tomažiča se i eno grad-noo in sicer na vogalu Gregorčičeve ta Igriške ! lice. —lj Društvo »So*«« ima v nedeljo 14. t. m. piknik v Mednem. Senca, sonce, mivka m voda za kopanje — vsega dovolj. Nadalje za kuho peč, drva. vsa posoda na razpolago. Tov. izletniki prineso seboj samo pribor In par dkiarčkov za dober golaž, domači kruh in dobro kapljico, ki bo lačnim in žejnim na razpolago. Izletniki za ta pikale naj se takoj jerijo pri Ivančicu, Prešernova unca 6, da naročimo pravočasno dovolj brane in pijaeč. Odhod s prvim popoldanskim vlakom aH pa ■ tramvajem do 9t Vida. 431,-n —lj te o vCamsi v Kmetafci hranilni in posojilni 4om. T areni s nafto včerajšnjo notico ugotavtfamo, da nI bilo vlomljeno v bflagajno Kmetskoga hranilnega m posojilnega doma, temveč le - Je tudi blagajna In katere se is totil vlomilec seveda brez uspeha, ker so M JOT M jekleni steni blagajna kljub upo-moi električnega aparata polomili val svedri, nakar je moral drsni vlomilec opustita svoj posel, seveda brez vsakega uspeha. V poslovnem prostoru samem nI naprav« ramen poškodbe na vratih nlkakega nereda, niti škode. —lj C hr isto tov zavod vpisuje ves avgust, Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi m v trgovini Podkrajsek, Jur-čJoev trg 2. Vpisnina 20 Din. Šolnina niska. Revni popust. 421n —lj Uprava okrožne strelske družine v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 11. svg. 1932 ob 8. uri* zvečer v hotelu Štrukelj, Kolodvorska ulica, strogo obvezen članski sestanek za vse članstvo ljubljanske družine, i —lj Izgubila se je 4. t m. rujave aktovka z raznimi dokumenti in listki od raznih društev. Kdor jo je našel ali pomotoma vzel, se naproša, da jo vrne na policiji ali pa jo prinese v garderobo Zvezde proti nagradi. Inkasirati ne more ničesar, ker je že vse preklicano. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčlca delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnav-Ijanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Planinski praznik v Bogatinovem kraljestvu Nova planinska postojanka v spodnji Kontni na prekrasnem smuSkem terenu 2e več let so prihajali pozimi, zlasti pa spomladi z bohinjskih planin planinci in smučarji ' in pripovedovali o prekrasnih smuških terenih tam gori pod Bogatinom, pod Podrto goro, na visokogorskem terenu med Crno prstjo m Za jezeri. Sprva jim nismo kar na slepo verjeli, potem so pa prinašali fotografske posnetke in tem so sledili naši izleti v tiste kraje- Od tedaj je v smučarskih in planinskih krogih nastala misel, da bi kazalo v tem visokogorskem predelu naših Alp zgradili širše dostopno kočo, zavetišče, ki bo nudilo smučarjem in sploh planincem »n izletnikom v te kraje, na ta pobočja in te vrhove oskrbo in krov TK Skala je to misel prvi pograbil. Sistematičen, kakor v vseh svojih akcijah, je začel zbirati kamne in je akcijo tako pospešil, da bo morda stala njegova koča na Storeč vrhu že prihodnje poletje. Agilni odbor bohinjske podružnice SFD je letos »spomladi zamislil podobno postojanko bolj proti severu. Komna med Podrto goro, Bogatinom, Lanševico in Kalom bi ostala navzlic skalaškemu načrtu brez zavetišča. Teren na tem delu Komne pa ]e tako prostran, da je kazalo v njegovi sredini postaviti lastno zavetišče, lasten dem. In tej misli so nekdanje vojaške naprave r.a planini pri Kraju nudile prekrasno oporišče. In kakor so Bohinjci v ljubezni do gora, lahko mirno rečemo, prvi med nauii, tako jih je ta misel tako ogrela, da so v najhujši gospodarski krizi v par mesecih ne samo zamislili, temveč tudi zgradili planinski dom, ki so ga in ga bodo drugod gradili dolga leta. Na temeljih bivše vojaške bolnice stoji sedaj >Dom pod Bogatinom^. Lična mu je njegova zunanjščina. V spalnici je zaenkrat 8 postelj, v podstrešju bodo lahko spale večje družbe. Poleg spalnice je lična jedilnica z veliko kmečko pečjo, ki ji bo poleti v kras, pozimi pa bo grela prezeble ud^ naših alpinističnih smučarjev. Poleg jedilnice je lična kuhinja s shrambo, že sedaj bo dom ustreza! vsem potrebam, kasneje pa bo podružnica SPD v Bohinju Šla še dalje in razširila dom. To bo odvisno od naših smučarjev in drugih ljubiteljev planin. Javnost je o pripravah za ta dom in o njegovi gradnji prav malo zvedela. Članek v listih je naznanil, da je dom dograjen, nato pa je sledilo obvestilo o njegovi otvoritvi. To je bil morda vzrok, da je b:l . bisk svečane otvoritve, ki je bila v nedeljo 7. avgusta, od zunaj tako boren. Zato pa je bilo zanimanje in navdušenje domačinov tem večje. 2e na predvečer se je na planini na Kraju zbrala velika množica domačinov iz doline, v nedeljo zarana pa so pričele prihajati planšarice, sirarji, lovci in drugi domači ljubitelji planin in Bohinjskega kota z vseh bližnjih in daljnih planin, iz dolin in tudi izletnikov z Jesenic ic iz drugih gorenjskih krajev je bilo mnogo. Dom je bil lično okrašen z zeler.jem ii cvetjem. Vsa slovesnost je potekla v največji iskrenosti, v neprisiljenem planinskem veselju, a tudi v pijeteti do t stih, ki spe večno spanje na bližnjem pokopališču, ker so dali svoja mlada življenja tam pod Krnom in Bogatinom za svobodno domovino. Niti oblačka ni bilo na sinjem nebu* Vstalo je zlato jutro, kakor so redka ob tem Času na Triglavskem pogorju. Na vse zgodaj so pohitele družbe najbolj vnetih planincev proti Bogatinu. Res, škoda, da je ta vrh tako malo obiskan. Saj nudi na Triglavske vrhove, zlasti pa proti Kaninski skupini in pa doli proti jugu, na Gorico, Sv. Goro, na Krn in morje najlepši razgled. Tam doli se svetijo naši primorski kraji, en sam spev krajinske lepote, kakor sanja o krajih in ljudeh, ki so naši :n bodo naši na vse veke ... Ob 11. je bila na pokopališču intimna cerkvena slovesnost. Kaplan g. Anton Do-dič iz Srednje vaai je daroval mašo za duše padlih junakov in blagoslovil njihova zemska počivališča. Njegov govor Je pretresel prisotne do dnie. Sam navdušen planinec in smučar je evangeljske besede raz-tolmačil tako blago in človeško, njegova beseda o ljubezni do prirode, o dobroti, ki naj na planinah zajame ljudi, je bPa tako prepričevalna, da je segla vsem globoko v srce. Sredi prirodnega veUcastva se je spomnil tudi tistih, ki so za blagor domovine in svojega naroda žrtvovali najdražje, največjo dobrino, svoje življenje. S pokopališča je krenila povorka pred novo kočo. Okoli koče se je tedaj živahno zazibala Gostje in planinci so se postavili ob mlajih, a v sredo je stopil postavni predsednik bohinjske podružnice SPD g. Hodnik. Priprosto je zvenela njegova beseda. Pozdrav hm prisotnim! Kratek opis koče in njenega Bamena- Poleti naj nndi zavetišče tistim, ki hrepene po Bogatiaovfli vrhovih in razgledu tostran proti Triglavu !n onstran proti Krnu, Primorju In morja. Pe- ri mi naj bo gostoljuben krov onim, Xi iščejo solnca in zdravja po zasneženih visokogorskih planjavah. Vsega bo tu na pretek in v izobilju. Na kraju zahvala vsem darovateljem in podpornikom, odbornikom podružnice, delavcem, mojstrom in nosačem. Navedel je imena: bana dravske banovine dr. Marušiča, tovarnarja \Vestna, Kalmusa, Ogorevca, Mencingerja, Kolmana in drugih^ ki so prispevali v denarju in blagu. V imenu TK Skale v Ljubljani je čestital bohinjski podružnici SPD g. dr. Josip Birsa, šef agencije Avale v Ljubljani. Govoril je za tiste, ki bodo prišli uživat Bogatinov raj bodisi poleti, bodisi pozimi na smučeh. Dom je spomenik ljubezni ne le do bohinjskih in Bogatinovih planin, temveč bodo videli vsi njegovi obiskovalci ▼ njem dokaz velikega človekoljubja. Govorili so še za bohinjski smučarski klub g. Tomaž Godec, nas smučarski prvak, ki se je zahvalil podružnici v imenu bohinjskega smučarskega naraščaja, tajnik prometnega in olepševalnega društva za notranji Bohinj g. Stanko Hribernik in pa ^ Tomaži č za Gorenjski zhnskosportni pod-savez- Po slovesni otvoritvi se je številna družba razkropila po notranjih prostorih, v jedilnico, in na klopi pred kočo. Okusno prirejene hrane in prigrizkov, pa tudi dobre domače kapljice in vseh drugih dobrin je bilo v izobilju. Vseh se je polastila zidana volja. Narodna pesem in veselo vriskanje 8ta mogočno odmevala od bližjijih planin. V popoldanskih urah pa se je mladina zgrnila okoli harmonikarjev, ki ©o nM>rah pridno in vztrajno igrati do poznega večera. Tako je minul lep ljudski praznik visoko na planinah, dobrote novega doma pa naj uživajo tisti, ki bodo poSVali pod Bogatinom žejni mirnega oddiha in zavetišča pod večer, po dolgi hoji sredi zimskih snežnih viharjev in spomladi po smučarskih turah. Bohinjski podružnici SPD pa kliČomo: Le naprej po tej poti človekoljubja, ljubezni do rodne grude in do napredka bohinjskega kraja! Propagandni Izlet JS V nedeljo popodoxte je imel« J6 krajevni odbor, mornarici odsetk, tano naneJl propagandna izlet v Btefcno ©rt Vrbautiri. Po obedu je imel g. Sta trt iz LdofeSjane krp go-vod o criljrth in pomen« Jadranske straže za nase stnje morje. ObraztoM pomen morja, osobito se za nas Slovence, fcer smo odrezani od manja ajjnfo tema, da ga toiamo takorekoč pred nosom. Nas smoter naj bo pomagati ohramftci jugoskaven^-ko jadransko obalo, z veemj slišani in z adro-ženimn močmj pa se moramo boriti, da pribornmo nazaj naše slovenstoo Primorje, kajati morje je cesta, k4 pege v voo dote sveta in kdor ima izhodišče te ceste v rokah, je gospodar, bnez teaa 3e pa -ročea hlapec. Naša naloga naj bo, da sleherni državljan od Vard«nja do Triglava zve, kaj je morje, da sleherni Jugoslovan propagira idejo JS., kajti Jadran £e bH naš, je nas in bo naš. Enoglasno zakJicimo preko Jadrana: >Roke proč od naših hsk!< Apeliral Je na prisotne, naj jdh »dra&i ta ideja v eno ceioto ne slede na politično pripadnost prejšnjih lat, pokažimo se, da smo vredni! naše domovine, ki ima preko 600 km zračne linije morske obale in bd bi lahko predstanrljala velesilo. Pokažimo svetu, da se zavedamo, kaj je morje in Jadran bo ostal za vedno naš. Vsi (prisotni so vdharno pribnjevali govorniku, ki je svoj govor ■aajUuCB s pozivom, naj se prldružrijo JS tn po možnosti ustanove krajevni odbor J S na Vrhniki. Propagandnega izleta se je udeležilo nad 200 oeeb obojega spola in to brez vsake reklame; pribiti pa moramo, da je bilo Ljubljančanov bore malo. Udeleženci so bHi z Vrhnike, Bistre, Borovnice, Pre-serja in PorfpecJ, torej po večini kmetje, kar nam jasno priča o inteligenc; našega kaneta. Ln to je dokaz, da je JS na pravi poti. Mod narod z idejo za JS. Tako je pcsjrj Fantje in dekleta so lepo okrasili z venci Grudnov vrt v Pod gori pri Bistri. Agilni Verbičev France z Vrhnike pa je oskrbel krasne napise: 21 vel naš Jadran! Slovenci na morje! itd. Oče Gruden in njegova neutrudJjiva mamica pa sta nam postregla z izborno kapdjdco in ftoo jodačico. Animirana prosta zabava se je v rodu vršila pozno v noč. Na svidenje, še pridemo! 8. L. Slab dolžnik — Ce tvoj dolžnik nič nima, pa po-sfrusi Se z žepnim posoUJom. — Tudi to sem posiktrsfl, toda vedno, kadar sem prfSet k njemn, .fe s-edel v kadm kopeli. »SLOVENSKI NAROD«, da* 10. avgusta. 1932 Sta*. 180 22 e bila res prokleta zakonska zveza, — je pritrdila grofica; — kakršna mati, taka hči! Pri tej strašni žalitvi se je Helena zdrznila in vzravnala. — Ah... to je pa že od sile!... Dolder ste žalili mene. sem molčala. Morda bi bila znala umreti, ne da bi protestirala proti krivici, ki se mi godi. Toda vi ste obdolžili mojo mater, gospa de Montlaur. Bog mi odpusti, če zadenem drugo mater, toda drugače ne morem ravnati. Orešnica. podla duša. ki so letele na njo vse te strašne žalitve, ki ste mi jih zalučali v obraz, to je vaša, sestra, gosr>od, to je vaša hči, milostiva gospa! — Carmen! — Carmen! Vi si drznete dotžiti jo! Njo, ki je ni tu, ki se ne more braniti, ki f pa to ni potrebno, ker je vzvišena nad takim podlim sumničenjem is obrekovanjem. Ah, vi ste Še boig nesramni nego sem mislila. In vase obrekovanje je enako podlo kakor bedasto. Saj se Carmen ne imenuje Helena de Montlaur, kakor tista, ki M je pismo namenjeno. Carmen ne bega ponoči m skrivaj od doma in iz zakonske posterje! In končno, Carmen nima otroka, vi ga pa imate! — Da! — je jecljala Helena vsa iz sebe pri misli, da res ne more dokazati svoje nedolžnosti, da priča vse proti nji. — Da!... Da! Carmen ima otroka! — Ah, molči, nesrečnica, molči, sicer te ubijem! — je zakričal Ramon in pograbil težak bronast svečnik, da bi udaril ženo po glavi. Stara grofica je planila med sina in snaho. Helena je odskočila. Bala se je. Ta človek je bil blazen. Ramon ji je zagrozil s pestmi ter ji zalučal v obraz psovko: — Vlačuga! Helena ga je topo pogledala. Nesrečnica ni več prav razumela, kaj se godi z njo. Zaplakala je, ponavljajoč: — Ramon, to nisem jaz! Videč, da ga ne more prepričati o svoji nedolžnosti je zbežala v svojo sobo, se zaklenila in zgrudila ob vznožju svoje postelje. V glavi ji je pa 'šumela vedno ista misel in neprestano je ponavljala: — Ramon! Ramon! To nisem jaz ... Prisegam ti, da nisem jaz! VI. OSVETA Od tega tragičnega prizora je minilo nekaj ur. Vse je spalo al: vsaj zdelo se je, da spi, toda v resnici bi se bil zgrozil vsak, kdor bi bil pogleda' skozi ta hermetično zaprta okna. Zagledal bi bil docela izmučeno, •htečo ženo in moža. zatopljenega v težke misli. Ko je bila Helena vsa iz sebe zbežala pred besnim srdom svojega moža, je omahnil Ramon strt v naslanjač. Dolgo je bilo vse tiho. Slednjič je stopila mati k sinu in ga vprašala: — Kaj nameravaš zdaj početi? Ramon je dvignil glavo. Oči so se mu srdito zaiskrile. — Osvetiti se!... Strašno se hočem osvetiti! — Komu? ... Saj ne poznaš krivca. A ona ti ga nikoli ne bo izdala. Njegovo pismo ni niti podpisano. — To je res ... — Torej uvidevas ... — Uvidel sem, da je to nov razlog, da se osvetim nji in otroku, ki sta mi enako podlo ukradla mojo ljubezen, mojo udanost in moje poljube.« — Pomisli, da imaš opraviti z ženo in detetom. — Da. z ženo drugega... z detetom drugega! Starka je predobro poznala svojega sina. da bi mu ugovarjala. Povesila je glavo in molčala. — Prosim vas, mati, — je pripomnil Ramon. — da se pripravite do jutri zjutraj na pot. Ne želim, da ostanete pod to streho. — Dobro, pripravljena bom. — je odgovorila starka. Stopila je korak naprej. Ramon je dvignil glavo. Njuni pogledi so se srečali. In nehote sta se objela. — Ah, ubogi otrok!... ubogi otrok! — je šepetala grofica vsa objokana. Daljnogled v trebušni votlini Laparoskopija, nov način dlagnosticiranja notranjih bolezni Ce odreko zdravniku pri diagnosti-ciranju notranjih bolezni v težjih primerih vsa druga sredstva in pripomočki, se mora odločiti za operacijo. Navadno se da operacija takoj priključiti na lečenje, so pa primeri, ki niso več dostopni operaciji, ko mora zdravnik kakor pri trebušnem raku, trebušno votlino samo odpreti in jo takoj zopet zašiti, ne da bi se dotaknil bolnega organa, ali ko mora biti operacija zaradi bolnikove oslabelosti preložena. Da se prihrani oslabelim bolnikom taka operacija, so prišli zdravniki na novo metodo, ki omogoča pregledati trebušno votlino tudi brez operacije. Gre za tako zvano laparoskopijo. Na podlagi 250 primerov laparosko-pije poroča višji zdravnik II. medicinske vseučiliške klinike berlinske Chari-te v »Medizinische Klinike o tem novem načinu dlagnosticiranja notranjih bolezni: Večina bolnikov dobi naprej injekcije morfija, potem se pa napolni trebušna votlina potom injekcije z očiščenim, skozi vato filtriranim zrakom. ¥[j je to opravljeno, vbrizgne zdravnik na drugem kraju trebušne kože nekaj kapljic kokainovega preparata, da postane koža neobčutljiva in tam potisne v trebušno votlino v obliki močne injekcijske igle zrcalni daljnogled, ki je vanj vdelano posebno svetilo. Zdravnik lahko pregleda s tem pripomočkom notranje trebušne stene, vidi velik del ledvic, dele mehurja, del želodca in črev, zlasti v okolici slepiča, pa tudi jetra in še druge organe. Vidi tudi, kako utriplje srce. Najvažnejša je ta metoda za spoznavanje poedinih bolezni ledvic, kjer sta oblika in fcarva organa važna za diagnozo bolezni. To velja tudi za trebušno mreno in notranje trebušne stene. Tu je tudi najkrajša in najzanesljivejša pot, da spozna zdravnik trebušne otekline, zlasti njihov sedež, pa tudi niihov obseg in značaj. Tudi kilo lahko zdravnik na ta način leča in v lažjih primerih operacija ni potrebna. Ob smotreni izbiri primerov in pravilni tehniki laparoskopija sploh ni nevarna in bolnik ne čuti skoraj nobenih bolečin, vsekakor je pa mnogo prizaneslji-vefša od operacije, ko zdravnik trebušno votlino odpre. Ne samo za praktično medicino, temveč tudi za znanost, zlasti pa za normalno in patološko anatomijo in fiziologi in je velikega pomena ki koristi postopanje, ki omogoča opazovanje in proučevanje organov na živem človeku in ki se da ob neznatnem izbolišantfn kombinirati s foto- in kinematografskimi posnetki tako. da ima zdravnik za vsak slučaj pri rokah tudi plošče m film. ki mu kaže stanje in proces bolezni. Svet čez 100 let V pogovoru z inozemskimi novinarji je znani francoski pisatelj Maurice Dekobra povedal, kako si zamišlja svet čez 100 let. Cez 100 let, je dejal mož bogate fantazije, bo življenje tako komplicirano in prepleteno z znanostjo, da ne ostane v njem nič romantike in pustolovskega in da bodo nepričakovano st i, torej zabela življenja, izključene. Potovanje, kakor ga poznamo mi, bo izginilo in sicer ne zato, da bi človek ne hrepenel po izpremembah in novostih, temveč ker bo imel na razpolago hitrejša prometna sredstva, da mu razdalja še daleč ne bo taka ovira, kakor je nam. Iz Pariza do Newyorka bo rabH samo 15 ur. Poleti v stratosfero bodo nekaj vsakdanjega, nihče se jim ne bo več čudil, kakor se jim čudimo zdaj. Do leta 2000 izginejo vsi multimili-jonarji, kajti v dobi -treh pokolenj pogoltne njihovo premoženje država. Mehanizacija dela bo še bolj komplicirala že sedaj tako komplicirani problem nadprodukcije in razpečevanja blaga, zato pa moralni razvoj človeštva ne bo napredoval vzporedno z napredkom znanosti, temveč nastane velik prepad med tehnično izpopolnitvijo življenja in še vedno primitivno dušo pre-civiliziranega človeka. Po mojem mnenju bo napredek znanosti naravnost zastrupil človeško dušo tako, da bo p omenjala nevarnost zase in za ves svet, kakor dete, ki se igra z nevarnim orožjem. A ljubezen leta 2000? X žarki bodo izdajali bodočim Julijam in Romeom točno čuvsteno stanje drugega, a zem- ski toki znova ožive ljubezen, ki zdaj umira. S Hertzevimi žarki se bo dak) širiti razmnoževanje ljudi tudi tam, kjer se bodo ženske upirale nosečnosti, magnetični dotiki pa razmnože junaštvo Don Juanov in Casanovov. Nastane pa vprašanje, ali bo taka ljubezen še kaj vredna. V najgloblji notranjosti se človekova narava izpreminja le neznatno in človek se krčevito oklepa iluzij. Tako mislim, da se ljubezen ne bo izpremenila, pa naj ji prinese znanost karkoli. Smrtna kazen za tatvino Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada sklenila nastopiti z vso odločnostjo proti ljudem, ki ovirajo železniški, rečni in pomorski promet ali ki skušajo škodovati kolektivnim gospodarstvom in konzumnim društvom. Vlada je sklenila, da bo v bodoče vse, kar spada v področje prometa kolektivnih gospodarstev m konzumnih društev zaščiteno enako, kakor državno premoženje. To pomenkznatno poostritev določb kazenskega zakona za tatvine. Kdor krade državno premoženje, ga zadene kazen 10 let strogega zapora, v težjih primerih pa rudi smrtna kazen. Pet do deset let težlke ječe preti kapitalističnim elementom in premožnim kmetom, ki nagovarjajo ali silijo siromašne kmete naj izstopijo iz kolektivnih gospodarstev. Sovjetska vtfada se je morala odločiti za ta korak, ker se vedno borj množe pritožbe članov kolektivnih gospodarstev, da jim sovražni elementi kra- dejo blago. Množe se tudi primeri, da bogati kmetje groze v kolektivih živečim siromašnejšim kmetom, da jih po-ženo po svetu, čim pridejo na krmilo. Smrtna kazen za tatvine, zlasti pa za poneverbe, bi bila zelo umestna tudi v drugih državah, kjer gotovi ljudje mislijo, da lahko nemoteno in nekaznovano kradejo in zapravljajo denar, ki ga pošteni ljudje s težkim trudom služijo. Korupcije se povojna družba ne bo otTesla, dokler ne bo segla po najstrožji kazni in dokler ne bo veljal za vse korupcijoniste en zakon. Kubelik ima mnogo načrtov Največji sodobni virtuoz na gosli Jan Kubelik se mudi zdaj v Pištanih in ko ga je te dni posetil prijatelj, mu je izjavil, da ga zanimajo na svetu samo gosli. 2e 32 let je suženj in ljubitelj gosli, ki je z njimi zaslužil nad 3 milijone dolarjev, zdaj pa nima niti beliča in pravi, da zato ni prav nič nesrečen. Veselje najde v svoji umetnosti in svojih goslih. Zato mu je deveta briga, kaj se bo zgodilo z njegovim posestvom na Gradiščanskem. Pravi, da je to stvar njegovega pravnega zastopnika, ki naj vodi pravdo. On pa služi dolarje, franke, pezete, funte šterlinge in rupije. Kubelik pravi, da hoče delati najmanj še 30 let. Zdaj Je star 52 let, toda svojo starost vkfi samo v zrcalu in sicer narobe, namesto 52 — 25. Načrtov ima še mnogo, ne ve pa, kdaj jih bo uresničili. Najprej hooe napisati veftko delo, zigodovmo igranja na gosli. Učenjaki trd rjo, da so nastale gos£ šde v začetku 15. stoletja, Kubei& se pa ne strinja z njimi. Po njegovem mtnenjn so gosli tako stare ali tako mlade, kakor je človeški rod. Gosli so misterij, lok leži med obema rokama človeka in skozi njega gre duševni fluid od duše do duše. Ktrbdik bi rad ustanovfl tudi go-siaško univerzo. Deteti mora mnogo, ker potrebujejo njegovi upniki denar. Že štiri leta prireja neprestano koncerte. Ta teden mora v Francijo, potem se vrne v domovino, v sefptembru krene v Nemčijo, baltiške države in Anglijo, potem pa v severno Afriko, Pa4es«rmo in Arabijo. Marsičesa Še ne moremo razumeti, vendar pa ne smemo na to graditi vere v nerazumljive stvari. VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, . PREDTTSKANJE > BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA PSIOO JAZBEC ARKO prodam. Vprašati šmartinska 21/TT. 3095 KONJA dva belca (lipičana), dobro ohranjena, za vprego, vožnjo in kočijo, po nizki ceni proda J. černe, St. Vid-Viž-marje Štev. 66. 30S9 NtPOTiM DVE BRIVNICI brez konkurence, dobro vpeljani, v večjem trgu Slovenije takoj prodam proti gotovini zaradi preselitve v mesto. Ponudbe na oglasni oddelek ^Slovenskega Naroda« pod značko >Brivnice 35.000«. 3096 HIŠO NA VRHNIKI dvostanovanjako, z obrtnimi prostori, po nizki ceni prodam ali dam v najem Podrobne informacije daje Josip Gunstek, sodni nadoficija! na Vrhniki. 3093 Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem naznanjamo pretužno vest, da je danes, dne 9. avgusta 1932, ob 13. uri po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti preminil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, zet in svak, gospod cm ertttc lesni trgovec in občinski odbornik v Mojstrani, odHkovan s srebrno kolajno kraljevskega đonm Nj. Vel kralja Aleksandra. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 11. t. m., ob 15. uri po prihodu popoldanskega vlaka iz hiše žalosti v Mojstrani na Dovju, Priporoča se ga v pobožno molitev. Žalujoči ostali: Dernič roj. Rabič, soproga; sinova; rodbine: Rabič, Dcrnlč, Janko ia Boris, HIŠA s špecerijsko trgovino, vrtom in velikim dvoriščem, v Mariboru naprodaj za 425.000 Din. Poizve se v Mariboru. Meljska cesta št. 41. 3088 DVA LOKALA za trgovino ali pisarno odda D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 35. 81AT PRODAM BENCIN - MOTOR vozeč, nov, 5 HP, ugodno proda špedicija Balkan v Mariboru. 3090 SLUŽBE TRG. POMOČNIKA mešane stroke, mladega, z dežele, po možnosti Sokola, sprejmem takoj. Oferte poslati na Janko Slane, trgovec, Babina Greda. 3002 DVE GOJENKI iščem za tambtiraško kapelo proti plači 300 Dm in oskrbi. Ponudbe s fotografijo na naslov: Dimač, kapelnik, Vinkovci, hotel ^Slavonija«. 3086 MLADA PRODAJ ALKA prosi mesto v trgovini mešanega blaga. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Gre tudi za sobarico. Cen j. ponudbe prosi do 1. septembra na naslov: Hedvika Valenčak — Oplotnica pri Konicah- 3087 GIMB GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod Viktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T P0S0JIIA POT DO LASTNEGA DOMA in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana, Miklošičeva 15. 68/T PAZNO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKEK, Ljubljana, Sv. Petra c 14. 72/r ■ ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi!. OTROKA vzamem v oskrbo. Kokaij Jožefa, Podpora 2, pošta Dod. 3091 samo Din spalne fotelje, fino Dtn 1S00.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 3 Telefon 2622 Vsa pleskarska In soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikaratvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 3070. ŠPEDICIJA TURK OCARINJEN JE vseh uvoznih tn izvoznih pošiljk, to to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga tn vse informacije Telefon interurban štev. 2157. LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti carinarnici ) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konja! uprego kakor t udi*s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri In sedem ton nosilnosti. 117 Telefon mterurban štev. 2157. — ya*y IfrtNJant