JKLJtCTlIta. I UMjni. i tank, 10. julija 1917. L. leto. .Slovenski Narod" TelJ« pm pošti: za Avstro-Ogrsko; ćelo leto skupaj naprej . K 28 — I gol leta „ . , . 14.— četrt leta „ .... 7— I na mesec „ » . . • 2-50 | za Ncmčijo: Icdo leto naprej . . . . K 33-— za Ameriko in vse drwge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede inseiatov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraralStvo (fpodaj, dvorišče levo). Knallora alica *t 5, telefon 4t 8&. I*ha|a vaak iaa ivecar Uvxe«Al aelelfe la praialk«. lnserati se računalo po porabljenem prostoru in sicer: t rmi visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat p.> 8 v1n., dvakrat po 7 vin., trikrat pi 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zali vale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjlh insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brei istodDbne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Naroda* tlskarna" Uleloa it. 89. Upravništvu naj se p,>£iljajj larjf.iine, reku ničiji, inserati L t. d^ to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto ruprej . . . . K 2640 I pol leta .......13-20 | IČetrt leta K .... , 6'60 na mesec „ . . ■<<•*•. , 2*20 Posamecaa iterllka velfa 10 vinari«v. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrednUtvo: Knallora ulica it 5 (v prUUčju levo), telefon it. 34. Za revizijo ustave. Kakor nam poročajo z Dunaja. je ideja državnega sveta pokopana. Ne-dvomno pa je pripomogla, da je stopilo vprašanje revizije ustave še bolj v osrepredje. Vlada in stranite se na-hajajo pod vtisom, da je treba v tem oziru preiti od besed k deianjem, Težkoče pa se porajajo že pri vprašanju organa. Stranke so .državni svet odklonile, ker bi bila njega ustanovitev v nasprotstvu s parla-mentarnimi načeli. Sedaj se porajajo % vseh strani razni projekti, komu iz-rociti pripravljalna dela. S slovanske strani se poudarja, da je treba pred-vsem v 1 a d e , ki bi bila sposobna in zmožna se lotiti velike akcije in ki bi vživala pri parlamentu rudi potrebno z a u p a n j e. Moral bi se torej se-Staviti parlamentarni kabinet, katerega program bi bil revizija ustave. O sesravi takega parla-mentamega kabineta se razširjajo razne kombinacije. Najohsežnejšo be-ležijo »Narodni Listv«: Tako] po od-hodu poslancev na pocitnice (torej še tekom julija) naj prevzame vlado v e-1 i k o ministrstvo, ki bi obsto-jalo iz 2 delov. Jedro kabineta bi tvorili resortni ministri (9). med njimi 2 Čeha, 2 Poljaka, 1 Jugoslovan in 4 Nemci. Ti ministri bi bili aii uradniki ali pa elani gosposke zbornic. Drugo skupino kabineta bi tvorilo 14 mi-nistrov - rojakov, kot el:spertov za nacijonalna in državnopravna vpra-šanja. Ti ministri bi bili vzeti iz po-slanske zbornice in sicer (3 Čehi, 2 Poljaka, 1 Jugoslovan, 1 Italijan, 1 Romun, ostali pa Nemci). Ta veliki kabinet bi izdeloval elaborate glede reforme ustave ter jth predlagal zbornici ozir. njenemu za reformo ustave izvoljenemu odseku. Druga kombinacija govori zopet o spopoJnitvi seda-njega kabineta s 6 noslanci kot ministri - rojaki (med njimi 1 Jugoslovan), ki bi naj tvorili nekak narodni po-svetovalni zbor krone. To so kakor rečeno kombinacije. Opažati pa je, da se smatra na slo-vanski strani imenovanje strogo parlamentarnega kabine-t a, katerega sestava bi odgovarjala razmerju narodov v državi, za neob-hodni predpogoj vsakega uspešnega dela na polju ustavne revizije, med-tem ko se Nemci dosedaj s to mislijo še nišo sprijaznili in se z nemške strani zatrjuje, da ideja parlamentariza-cije ni aktualna, čes, položaj še ni do-volj razjašnjen in parlamentarizaciia naj se še le izvrši čim bodeta ustavna odseka obeh zbornic prišla gkd<* revizije ustave do konkretnih rezul-tatov. Edino kar pripuščajo Nemci je, da naj stopi na čelo s e d a j n e g a kabineta mož, ki bi imel več stikov s parlamentom in več taktične spretnosti kakor vitez Scidler. Nemci bi nadalje radi spravili vprašanje ustavne revizije pred ir.e-sano iz članov obeh zbornic sestav-Ijeno komisijo. Predvsem pač radi tega, ker bi v taki komisiji nenemske narode že a priori majorizirali. Od treh strank gosposke zbornice ste namreč dve (»ustavna« in »srednja«) pristašinji nemskega državnoga jezika! V ostalem se niti gosposka zbornica ne mara pridruži ci nacrtu Nati-onalverbanda ter bo izvolila svojo posebno ustavno komisijo. Slovanske stranke sođijo, da naj se posebni pododbor zbornicu ega ustavnega odseka loti vprašanja ustavne reforme, ozir. naj se v tem pododboru '"zvrsi najpreje temeljit razgovor, da se pojmi razbistrijo in se stranke informiraio o medsebojnih naziranjih. Kadar bi prišla v razgovor težavna državnopravna tehnična vprasania, bi mogel pododbor pokli-cati tuđi razne učenjake i.ot eksperte. Paralelno s pododsekom poslanske zbornice naj bi delovala komisija go-sposke zbornice. Slovanske stranke bodo glede organov, ki naj bodo poklicani se lotiti revizije ustave, postopale solidarno. V ta ramen se vršijo te dni posvetovania med posameznimi slo-vanskimi kiubi. Tu-ii Nemci se tmdi-jo doseči skupno postopanje vseh nemških strank (vštevgi socijalne demokrate) in se obračajo tuđi na Jtali-jane ter Romune. da bi sli ne s Slo-vani, temveč z Nemci. Cesar z \*nemo zasleduje vse akcije, ki se tičejo reforme ustave. V nedeljo je pokHcal k sebi načelnica Nationalverbanda posl. Doberniga in načelnika Poljske^a kluba posl. drja Lazarskes^a ter se informiraj o stali-?ču teh dveh klubov. Poroča se, da bodo prihodnje klicani še drugi parla-mentarci na cesar^ki dvor. Kakor je videti se nahaja cela za-deva še v pripravljalnem stadiju. Za-enkrat gre le zato n a j 11 p o t. po-iskati takorekoč rajbolj.^o metodo, po kateri bi se dalo pričeti veliko deio. O obsegu reforme ustave politični krogi še ne razpravljajo. Ravno v tem oziru pa bo prerriagati naj-večfc težkoče, ki se zdijo zaen^rat še I'opohiuina ncpreinagijive. Ne poza-bimo, da ne gre za ustavne krparije, za ureditev uradniškeKa vprašanja, za razdelitev v narodna okrožja in podobne poskupe, temveč da ^re za temeljito prestavbo države v smislu teritorijalne avtonomije njenih naro-do v. Ne pozabimo, da nacijonalna ozemlja teh narodov ne prenehajo ob Sotli in ob Mora vi in da je razrešitev narodno.>tneKa problema mogoča le na razvalinah tistega sistema, ki je v r.ajostrejšem nasprotju s principom narodne svohode in neodvisnosti, dualizma. Kaj se to pravi, iz vira iz izvajanj grofa Andrassvja, ki jih objavljamo na dniKem mestu. Zato bi se vuajali uprav neupra-vičenemu optimizmu, ako bi pričako-vali, da borno do jeseni že »pod novo streho«. Navzlic temu nas mora navdajati z zadoščenjem misel, da se država pricenja zavedati svojih dolž-nosti naprain slovanskim narodom. Narodna osvoboditev je na pohodu — tuđi nam Jugoslovanom bo vzšio solnee svobode. Dunai, 9. julija. (Koresp. urad.) Danes popoldne se je vršilo pod pred-sedstvom ministrskega predsednika viteza Seidlerja d a fj š e posveto vanje m I n i s t r o v. Parlamentarne počittiice. Parlamentarni krogi poudarjajo. da je treba, da ostane zbornica tuđi čez pocitnice vedno pripravljena. Zato naj važnejši odseki većino zbo-rujejo vsak 8 do 10 dni v merecu in od Časa do časa naj se po potrebi vrše tuđi plenarne seje. Grof Czernm v Budimpešti. Iz Budimnešte poročajo: Te đv\ priđe grof Czemin, da se posvetuje z ogrsko vlado o zadevah, ki so v zvezi z de!c5racijskim zasedanjem. Upravitelj domobranskega raini-strsiva o žetvenih dopustiti. Fml. Czapp je od govor il v so-boto na interpelacijo poslanca Par>-tza glede dopustov za žetev in dela na polju. Izjn.vil je, da se voi'na uprava zaveda velike važnosti teh doou-stov. Enostavna prošnja pri 'anortu zadostuje. Poleg daljših dopustov se dajejo tuđi kraj?'. V prvi vrsti imajo pravico do dopusiov oni vojaki, ki še sploh nišo bili na dopustu, oziroma ki so najdalje v vojni; med njimi zopet predvsem rodbinski očetje. P'"'tcm sirovi vdov ju onemoglih staršev, ko- nečno 451etni in starejši vojaki, če več kot leto dni služijo v območju ar-made. Ako dopušča položaj, je dajati tud! vojakom v bojni crti poljedclske dopuste. Pri vseh cetah, ki se naha-jajo na fronti, smejo komandanti poslati 10% na dopust, pri etapnih če-tah še več. Vojne oblasti so organizirale sedaj tuđi posebne žetvene rnarškornpanijc. To so č-^te, ki so sicer pripravljene za odhođ na bojišče, ki pa jih, doklcr niso na fronti nujno potrebne, pošilja v kraj, da pomagajo na polju. Fml. Czapp je konečno po-udarjal, da je treba v žetvenom času vsakega vojaka, ki ni neobhodno po-treben, poslati na delo domov. Nepobo! šljivi. Leta Ib71. pod Hohen\vartom se je Avstrija pripravljala, da popravi vsaj v svojem ožjem okviru zle po-sledice dualistične ustave. Takrat so se pričela pogajanja s Čehi in cesar Franc Jožef je bil pripravljen ugoditi češkim željam po večji samostojnosti češkega kraljestva, ki bi bila prvi za-četek federalistične preustrojitve države. Pred 45. leti je bila država že na tem, da stori prvi odločilni korak za razrešitev nacijonalnega problema v smislu teritorijalne avtonomije — tišti korak, ki >e Ml fc takrat tako nujen, tako neobhoden in venđar ni bil storjen. Na cesarjevi pisalni mizi je že 4 dni ležal izdelan reskript o razširjenju pravic češkega deželnega zbora, ki naj bi bil postal zopet parlament češkega naroda. Tu je nasto-pil od takratnega kanelerja Beusta na pomoč poklican ogrski min. pređ-sednik grof Andrassy. Strašil je vla-darja, da bo popustljivost proti Slo-vanom ne le izzvala nasprotja z zma-govito mlado Nemčijo, temveč, da bo razjedla tuđi same temelje monarhije, katere meč da spočiva edino le na dualizmu, na razdelitvi moči med dva Kospodujoča naroda Ncrnce in Madžare. Grof Andrassv je grozil z od-porom Madžarov in skliceval se je na to, da je ohranitev dualizma v smislu 12. c^rskega zakona z 1. 1867. skupna in vzaj£iiina dolžnost tako ogrske kakor tuđi avsirijske polovice in da je nedotakljivost strogega dualističnega princina (kl temeiji na ideji nemške in madžarske hegemonije) nredpotroi madžarske nagodbene zvestobe. Andrassv je zmaccal, Ho-henvvart je padel in ideja federalizacije avstrijskili narodov je bila pokopana. Nemoteno so gospodovali od tistega časa Nemci in Madžari in vedno hujše se je zapletala država v tež-keče iz-virajoče iz nenaravnega sistema, vedno neznosnejše je postajalo breme nenemških ozir. nemadžarskih narodov v monarhiji. Ako je država nudila pred vojno sliko razpada, ža-lostnega notranjega boja — je bila to posledica nesrečnega dualističnega sistema, ki bije v obraz enakoprav-nosti, slobodi, samodoločbi narodov prebivajočih v monarhiji. Dualizem je bil jarem, ki nas je tlačil 50 let, ki je onemogočal, da bi bila postala monarhija domovina srečnih in zadovoljnih narodov. V burji in viharju svetovne vojne, v stiskah težkih Časov je zmagala misel emancipacije narodov za vedno. Od rešitve nacijonalnega problema je odvisna bodočnost države. Poleg nemskega in madžarskoga se mora jo uveljaviti vsi ostali narodi monarhije, da bodo živeli slobodno na svoji zemlji brez tujega gospodstva. To spoznavajo najmerodajnejši činitelji države. V tistem hipu pa, ko so se začeli na Dunaju uveljavljati modemejši državni nazori, ko stoletni nositelji moči in veljave v državi Nemci sami po-lagoma spoznavajo, da ne bodo mogli obraniti svojih privilegijev, so se oglasi!? na Madž-Tskein ogorčeni dr-žavnOci in politiki, ki so od nekdaf največji sovražniki moderne« narod-nostne ideje, ki je v najostrejšem na-sprotstvu z nezasitno nadvlado madžarske manjšine na Ogrskem. Kakor nekdaj oče, tako se tokrat postavlja sin grof Andrassv na čelo madžarskega odpora proti mo-dernemu preustroju države, proti enakopravnosti njenih narodov. V dunajski »N. Fr. Pr.« je priobčil grof Andrassv članek, iz katerega je razvidna vsa rcakcijonama idejologija madžarskih vodilnih politikov, za katere svetovna vojna ne eksistira, če pljuska njeno razburkano valovje ob obale madžarskeq:a globusa. Grof Andrassy izjavlja pred-vscmf da je od 1. 1867. sem maksima ogrskega javnega življenja, da je ojačenje nemskega vpliva v Avstriji »naravnost v ogrskem interesu«. 2e stari Andrassv, da je v nekaterih vele važnih momentih kot svetovalec vladarja zastavil svojo besedo proti gotovim tendencam, ki so bile v nasprotju zogrskhni (se. madžarskimi) interesi in torej tuđi monarhiji škodljive. Primeriti se morejo slučaji, ko je ogrska vlada upravičena in dolžna LISTEK. Blaževa oporoka. L u i g i C a I c o. Najmarij tri tedne sem v svojem srcu klel tište vaše in svoje znance iz rojstnega kraja svojega tržaškega prijatelja. Saj me je na nje po noći in po dnevu spominjal tišti nesrečni opomin, ki so mi ga zapisali na hrbet in še marsikje drugod. Skrivaj, sem se zdravi!. Leta! sem ćelo okrog zdravnikov in plače-val tište zvišane tarife. Pa vse ni nič pomagalo. Moj nesrečni hrbet in razni drugi deli mojega raztepenega života so me le naprej boleli vzlic arni-ki in drugim mažam. ki so mi jih za drag denar zapisovali zdravniki. Moje bolečine je na še povećalo dejstvo, da sem se moral zdraviti skrivaj. Menda prvič ali kvečjemu drugič v dolgi dobi svojega štiriletne-ga zakonskega življenja utajil in pri-kril sem svoji ženici crno nehvalcž-nost in tište bunke, ki sem jih bil de-ležen od mesarja Kašrnana in njegovih tovarišev. Srajce pa iz same sramežljivosti nisem tište čaše nikdar preminjal pred ženico. Skoro bi bil zaradi tega pohujšal našo kuhinjsko boginjo, ko | me je zalotila pri tem delu. Hvala bogu, da je bila or*a ravnotako sramežljiva kot jaz in da je z deviškim vsklikom zbežala od mene v svoje kuhinjsko svetišče. V svojem srcu, kjer je kraljevala brez tekmovalk moja ljuba ženica, sem pa še večkrat ponovil svojo kle-tev in prisege, da me rojstni kraj mojega tržaškega prijatelja ne bo več vide!. To kletev in prisego sem sportova!. Nikakor nisem hote! postati kri-voprisežnik. Ne morda iz strahu pred luknjo. Iz same doslednosti kot mož beseda. Da pa nisem priŠel v kako skušnjavo. sem pa tište hude čaše iz-vohal tu v Ljubljani več takih krajev, kjer so točili najboljše sredstvo zo-per vse take skušnjave in tuđi zoper telesne bolečine, ki me nikakor niso hotele zapustiti. Zavoljo svojega Ijubega zdravja sem tište čaše torej mnogo presedal na takih krajih. Posebno pri »Zele-nem močeradu« sem kaj rad in pridno iskai zdravja. Ko se mi je zdravje že povrnilo, sem pa še vedno tje zaha-ja!. Iz same hvaležnosti sem to delal, vam rečem in to mi lahko verjatnete. Zopet sem jo maha! po malih ovinkih k »Zelenemu močerađiiMrx:eradu . Naenkrat me iz tega globokoumnega premišljeva-nja zbudi krepak: »Na zdar!« Pogleda! sem, kdo me moti v razmisijavanju. Nihče dni?:i ni bil kot moj tržaški prijatelj Fran Bogataj i^li po domaće »Babltomarjevega Pitra Frencek«, doktor vsega zdravilstva ob jadranski obali. Na glavi je imel ' tisto veliko štulo, ki ji pravijo cilin-der. Sploh je bil nekam svečano obločen. Segla sva si prijateljsko v roke. Na njegovo iskreno vprašanje »KJe se toči dobro kapljlco?«. sem ga prije! pod pazduho in pelj?J k »Zetenemu močeradu«, kjer sva se temeljito za-sidrala. Ko sva privezala svoji žejni duši, vprasal sem svojega prijatelja, kaj ga je privedlo v našo belo Ljubljano. »Same skrbi in težave«, mi je odgovoril. »Ti ne veš. koliko imam sedaj skrbi. Mojemu pravemu stricu Blažu Bogataju se je svet tako zame-ril, da je iz-pfl svoj poliček, potem pa umri. Proti njegovi voiji sem pa njegov vesoljni dedič. Saj veš, da je samo še na najinih ramenih slonela vsa slava in bodočnost Bogatajevega imena. Kakor se mi je povedalo, so se v tistem brlogu, kamor je sleherni dan ! zahaja! moi pokojni stric, pred kaki-ma dvema mesecema prav pošteno stepli. Mesar Kasman in njegovi to-variši so prav po nečloveško premi-kr.stili nekega pritepenca, ki jih je po svetu obrekoval. Ko so mv prerahliaii njegove kosti, so ga pa vrgli na cesto in se zma-goslavno vrnili k svoji dolgi mizi. Kakor je že od nekdaj naša Iepa navada, so svojr> zmago tuđi pošteno zalili. Moj pokojni stric je dajai za vino. di\ je teklo od rmze. Možje so je pa pili, kakor bi hoteli posušiti vse sode. Ni se čuditi, da so bili vsi pijani kot muhe. Moj pokojni stric se ga Je tako nalezel kot strgan berač mraza. Ne-sti so ga morali domov. To ushigo so mu pa morali storiti tuji Ijudje in ne njegovi tovariš!. Toda tega se njegovim tovarišern ne srne zamerrti. Saj so po pretežni večini prišli k svojim habam tuđi le s tujo pomočjo. Drugi dan pa mojega pokojnega strica ni bilo na spregled. Ko ga tuđi h kosilu ni bilo, postala je njegova oskrbnica vsa zbegana. Letala je od hiše do niše ter pripovedovala svojim prijateljicam in drugim znankam, da stric Blaž noče in noče vstati. Obletala je tako najmanj pol me-sta. Ko se je začelo večeriti, spomni-la se je, da bi bilo prav, če bi se vmi^ ltx domov. To je v svoji vestnesti tuđi storila. Malo jo je pa tuđi skrbelo, kaj bo rekel gospodar Blaž, ker je bila ćelo popoldne od hiše. Ko je prišla domov, pristavila je brz večerjo. Ko je bila večerja kuhana, sla je klicat Rospodarja k večerji. Bil je še vedno v postelji. Oskrbnica ga je najprvo klicala lepo po imenu, da naj vstane in gre večerjat, da večerja ne zrnrzne. Ko se pa gospodar ni nič zmenii za njo, je pa začela nad njim tuliti. Ko pa tuđi tuljenje ni nič izdalo, prijela ga je za roko in ga pošteno porukala. Kakor bi jo pičil gad, je naenkrat odskočila. Gospodarjeva roka je bila mrzla kot led. Oči pa odprte in ste-klene. Z besedami: »Mrzel je in mr-tev,« je planila oskrbnica iz stričeve spalnice in hiše ter hitela s to ža-lostno novico od soseda do soseda. Oskrbnica se ni motila. Prete-pavanje, razburjenje in preobilo za-užito vino so bili vzrok nenadni smrti mojega pokojnega strica. Zadela ga je nsmreč kap. Kot edinemu sorodniku so mi to žalostno novico sporocili brzojavno v Trst. Ceprav sem vedel, da se moj pokojni stric v svoji oporoki najbrž ni posebno spominjal svojega edinega sorodnika, sem vendar takoi pohrtel na vlak in se odpeljal k nuJiouL Stran 2. »SLOVENSKI NAROD', dne 10. Jolija 1917. 155. ttev9 se vmešavati v notranje avstrijske zadeve. To zlasti takrat, kadar politična dejanja Avstrije ogrožajo ogr-sko državno pravo. Ogrska vlada ima pravico se energično postaviti proti taki avstrijski politiki, ki bi ogrožala ali hotela spremeniti v ogr-skih zakonih zasigurano pariteto in dualizem. Grof Andrassv opozarja na »precedenčni slučaj«, ki smo ga uvo-doma navedli, ki da dokazuje, da srne ogrska vlada nastopiti proti federali-stičnim stremljenjem v Avstriji. Zakonita uredba, ki bi hotela dati novi iz delov Avstrije ali iz delov Avstrije in Ogrske sestavijeni novi državni skupini iste pravice, ki jih ima »sve-toštetanska krona« bi tako nasproto-vala zgodo vinskemu razvoju, realne-mu rajzmerju moči in politični samo-zavesti madžarskega naroda, da bi bila nevzdržna. Ako bi madžarski narod videl, da so dane češkemu kralje-stvu ali iz raznih delov sestavijeni ju-goslovanski državi iste pravice, ki jih poseduje Ogrska, potem bi Ogrska postala sovražnicacele te uredbe. Akceptirala bi tako razre-šitev Ie, če bi se mesto paritete in dualizma uvedla personalna unija. S to navidleči, ako naj bo remena država. Kar se je posrećilo staremu grofu Andrassyju, za tem bođo zaman stremeli njegovi epigoni. Za nte? Sofe mim. uri vojno nolitlrao mniuii po nedolžnem obsojenin* in armiranim, protizakonito koufiniranim in intern.raniir. Poslanci dr. DenkoviC. dr. Po-gačnik, dr. Rvodf. Biankini so stavili v imenu Jugoslovanskega kluba predlog, ki pozivlja vlado 1.) naj da vse slučaje obsodbe civilnih oseb s strani vojaških sodnij preiskati v smeri pripustitve zopetnega postopa-nja po državnih pravdništvih. vpo-števaje cesarsko naredbo s 25. julija 1914., dalje preiskati, v koliki meri je predlagati te obsojence v amnestijo in poročati zbornici o tem do 1. oktobra 1917.; 2.) osebam med vojno brez zakonitega razloga radi nazdevne politične nezanesljivosti s strani civilnih in vojaskih oblasti aretiranim ali na temelju ad 1.) omenjene cesar-ske naredbe s strani vojaskih sodnij nedolžno obsojenim in konfiniranim ali interniranim, dalje svojcem usmrćenih ali vsled zapora obolelih in umrlih se mora povrniti nastala škoda iz drž. sredstev; 3.) liste politično I ng£§a§s}gyjtill psMoUjeoih se, eioi^ * jo odpraviti brezpogojno In povsodi I pri civilnih in vojaskih oblastih; predloži naj se zbornici tostvarni zakonski nacrt. Poslanst dr. ReikoviC o folnife siriilBIi. Poslanec dr. Bcnkovič je v seji poslanske zbornice dne 3. julija izra-zil v svojem govoru uvodoma veliko zadoščenje nad proglašeno amnestijo, ki je odprla vrata ječ. Besediio amnestije pa obsega se drugo odrtsil-no besedo »s p r a v 1 j i v o s t«. Mi Jugoslovani smo se vedno držali te politike toda pot se nam ni olajšala. Leta pred izbruhom svetov-ne vojne je izrekel v štajerskem de-žcluem zboru neki nemško - nacijo-nalni poslanec besede: »Kdo nam garantira, kdo nam jamči, da ne homo stopiti v resnem slučaju, — me-nil je slučaj vojne, — ko prekoračimo Dravo, v sovražno deželo?« S tem je mislil takozvano »jugoslovansko propagando«. Te besede so dokaz denuncijantstva, ki je prešlo našim drugorodnim deželanom v kri in meso. To je bilo tuđi prepričanje ta-kratnih merodajnih faktorjev. In še danes se vlada oklepa teh načel, ko skuša opravičiti svoje ustavolomne ukrepe, še danes vidimo, kako silen strah vlada pred izdajstvom in so-vraštvom proti državi na jugu monarhije. Tri leta vojne imamo za seboj in ves čas je vlada! tam doli nebeski mir. Tri leta so se naši polki slavno borili in dve leti držali soško fronto. In vendar se vlada še danes drzne sklicevati se na jugoslovansko propagando, da utemelji svoje ustavo-lomstvo. To kar smo podali v svoji deklaraciji, je naša »jugoslovanska propaganda«, te pa ne bo spravil no-ben vojaški sodnik, noben orožnik s sveta. (Pritrjevanje.) Era cesarskih naredb bo izginila te dni. A tisoče in tisoče žrtev je za-htevala ta era. Leta 1914. so napravili lov na ljudi slovanskega mišljenja. Kdor je bil slovensko - naroden, jim je bil srbofil. Orožništvo je prina-šalo kot dokaze nedolžne tiskovine v ćirilici tiskane knjige in razne prevode ruskih in srbskih pisateljev. Brez razlogov so pošiljali v prognanstvo uradnike in zapori v Gradcu so se pclnili z nedolžnimi žrtvami. Oblasti nišo ganile s prstom, nasprotno, ne-dolžne žrtve so bile med transportom izročene druhali. (Pritrjevanje.) Ta-krat se je odprlo ali poglobilo brez-dno med nami in našimi drugorodni-mi dezelani, in vse vsled neštetih ovadb iz njihovih tovaren. Kljub težkim časom nismo držali križem rok, toda civilne in vojaške oblasti nas nišo hotele slisati. Bivši graški vojaški poveljnik se je izrazil naprarn meni, ne da bi bil poznal vse-bine teh ovadb: »Vsak, ki se zavze-ma za te ljudi, je v mojih oČeh enako sumljiv.« (čujmo! Čujmo!) Pri ta-kem razpoloženju se ni čuditi, da so orožniki besneli proti vsemu, kar je bilo slovensko ali hrvatsko. Ovadbe so se izkazale za ničeve, na prstih bi lahko našteli obsodbe in glede ute-rneljitve teh obsodb bi opozoril samo na slučaj Hohenwarter. Takih sluča-jev je bilo več. Toda ostala je mržnja in dvom o državi, in to bo ostalo, če zbornica ne bo poskrhela za zadoščenje in popravo škode. Vemo, da v tem pogledu nima-mo ničesar pričakovati od vlade, zato naj parlament ustvari zakon, I\i da tem žrtvam zadoščenje. Vse te ustavolomne razsodbe se rnorajo revidirati od civilnih sodiŠč in nedolžnim se mora zajamčiti polno materijalno in moralično zadoščenie. Govornik se nat-> bavi s poliskf-mi in vojaškimi sodišči, ker so pri-sedniki častniki, ki se tuđi čutijo kot taki. Poleg tega ne znajo jezika, kra-jevnih razmer in vojne psihoze, ki jo navaja tuđi bivši minister Georgi v obrambo svojih načel. Enako nepravilna je bila razsla-sitev prekega soda nasr»roti določ-bam vojaškega kazeusko - pravnoga reda, ki bi se smel uporabljati samo proti storilcu. zasavjenen. oo dcj;;niu. u" ce se mu to taKo. dokaže. Vsj roki doiočeni v tem zakonu, so se kratko-iiialo odpravili. Navesti hočein en slučaj vojne psihoze. Bilo je začetkom vojne ob Donavi ob srbski ineji. Tam je stal oddelek poljskega orožništva z nad-poročnikom. Nekega dne so zapazili v neki vaši ob Donavi dim, kar je tolmačil poveljnik kot znamenje Srbom. Vsa vas, otroci, možje. žene, so morali nastopiti. Ohčinski tajnik je moral označiti vse one, k: so po nje-govem mnenju nedol/.ni in one, kl nišo zanesljivi, končno pa tuđi one, ki so po njegovem mnenju sumljivi. »Nedolžne« so izpustili, »nezaneslji-ve« so poslali v taborišće za interni-rance, »sumljive* pa so oddali polj-skemu sodišču. Prej pa Je poveljnik še vprašal tajnika, kateri se mu zdi najbolj sumljiv. Ta je označil tri može. Poveljnik je oddal te tri nekemu naredniku ter mu namignil. Ta Jtti je pdDeUol — ia xml ai bilo mkiiai y«t' r nazaj. Pozneje se Je dognalo, da Ja narednik z nekaj vojakt te može na mestu pomoril. (Medklici: Cujmo! Cujmo!) To ni več vojna psihoza, tu so govorili najpodlejši nagibi! O avditorjih so padle trde besede. Poreče se: avditorji so po § 26 voj. k. r. že tako neodvisni kot sod-niki in podvrženi samo zakonu in se more radi kršenja uradnih in službenih dolžnosti samo »disciplinarno po-stopati ž njimi potom sodnega predstojnika in najvišjega vojaškega sod-nega dvora. Tuđi justični odsek je 1. 1912. izrazil mnenje, da nad oficirjem justične službe nima nikdo disciplinarne kazenske oblasti, kakor njegov sodni predstojnik in najvišji vojaški sodni dvor. Ali dejstvo je, da se je stvorilo tekom vojne stanje, ki je v nasprotju s temi določbami. Leta 1912. se je opustilo, podati jamstvo za to zakonsko določeno neodvisnost vojaskih sodnikov in prav radi tega predlaga. da se izdajo tostvarno potrebni disciplinarni prcdpisi za justične oficlrje. ki upoštevajo v polni meri neodvisnost vojaskih sodnikov in podvrženost zakonu. Gospodje. mi odpravljamo naredbe glede vojaškega kazenskega postopanja s civilnimi osebami. Ka- * kor znano, na Ogrskem-nfkdar ni bf-lo takega zakona. Sedaj ostane še Bosna. Bosanski deželni zbor Je za-prt, zato je naša dolžnost, da predla-gamo, da se za Bosno in Hercegovino odpravi naredba z dne 26. julija 1914 o pripadnosti civilnih oseb pod vojaško sodnijo. Zavrniti moram še trditev z leve strani zbornice, kakor đa bi naši vo-jaki, naši junaki ne odobravali našega postopanja tukaj. Trditev je po-polnoma napačna, Sploh bi vprasal, odkod poznajo ti gospodje dušo na-Šega ljudstva? Pred vojno so ti gospodje k večjemu iz kakega obskur-tiega renegatskega lista zajemali informacije o našem ljudstvu in pred vojno se je vedno trdilo, da ubogi jugoslovanski rod, Slovence in Hrvate, zapeljuje njegova inteligenca! \prašam: Kdo jih je zapeljaJ k njiho-vemu junaštvu na fronti? (Živahno odobravanje in ploskanje.) Bojim se le tega, da naši junaki, ko se vrnejo, porečejo, da naša politika ni bila do-sti energična, dosti radikalna, da porečejo gospodom, ki nam obljub-liajo sedaj novo zgraditev Avstrije: Prepozno je! S tem zaključujem. (Živahno odobravanje pri Jugoslo-vanih.) lm urodno ptilo. Dunal, 9. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaba: VZHODNO BOJIŠČE. V Karpatih in cb gorenii Bistrici Solotvinski so Rusi z moćnitni izvid-nimi oddejki tipaH naprej. Severozapadno od Stanislavova smo morali včerai po dvodnevni ljuti borbi prepustiti prvo pozicijk) svojih obrambnfh naprav sovražniku. Raz-širjen.-e niske pr'dobitve na tieh je nastop rezerv prečil. Sevemo od Pnjestra zlasti na galiških tleh moč-no delovanje artilierHe. ITALUANSKO BOJlSCE. Pri Vodicali smo zavrnfli talijanski sunek. JUGOVZHODNG BOJIŠČE. Neizpremeaieno, Sef generalnega štaba. ililke oralo polio. Berolin, 9. julija. (Koresp. urad) \Volfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSCE. V dežju in raegli je ostal skora} v vseh oddelkih fronte ogenj do večera slaboten. Fotera je na več to-čkah oživel o^enj. Fo neči ie Prišlo po tein na raznih točkah do za nas uspešnih izvidnih bojev. Pri armadni slaipini nemškega prestolonaslednika smo s popolnim upehom izvršili napad za Izboljšanje svojih pozlcij ob Chemln des Dame-su. Po osnjenem napadu metal min in granat na napadalne ci-!}e je prodrla pehot.i krka od za-pornega ognja artiljerije, da vdre. Iz dolen'ih SaKsoncev, Thiirinžanov, obrenskih čet in Westfalcev sestav-I}ene napadalne čete so vzele v moč-nem sunlu franeoske jarke južno od Pargnyja in Filaina na fronti, široki 372 km, ter so držali zavzete crte proti p€iim sovražnim napadom. Vsled odvrnitve pozornosti so-vražnika so biie malo poprej ob cesti Laon - Soissons napadalni oddelki Iicssenskih, nassauskih in westfa1-skih hataljonov vdrli v franeoske jarke. Ko so Izpolnili svojo nalogo, so se vrnili, kakor je bi!o ukazano, z večjim ^teviiom vjetih v lastno crto. Sovražnlk, ki se je povsod silno upiral, Je imel velike krvave izgube, ki so se pri brezuspeSnih protinapadih tuđi še po noči stcnnjevali. Vjeli ?mo 30 Castnikov in nad 800 mož. Plen vojnejja materijala Je zelo ve!!k. Na zapadnem bregu Mose so ob-držali Francozi iz bo.lev v nočl na 8. t. m. nekaj maihnih Uosov jarkov v rokah. Šunke, ki so iih Izvršili danes pred dnevom, smo zavrnil:. VZHODNO BOJlSCE, Armadna skupina gc ner. feldmaršala princa Le- opolda Bavarskega. Armadna skupina general-obersta v. Bohm-Ermollija. Dočlm fe med Stripo In Zloto Lipo vladalo samo živahno artiljerijsko delovanfe in so nam nekaterl šunki prfnesll vjete, je prišlo pri Sta-nisSavu do novih bojev. Močnl ruski napadi so tam stojeće čete med Clen-žowom In Zagwo£džem pottefiill U k» prs« £04dw0m viifam & nega Lesa nazajf. Vsled nastopa nem-ških rezerv se je sunek ustavfl. Fronta g n borile nemSke baterije pri Zborova in Brzežanih dne 8. julija z vidnim uspehom. Kolodvor Krczywe vzhod-no od Brzežanov gori. Tam je bilo opažati več ur trajajoče eksplozije. Ražen v odseku pri Stanislavovu, kjer se je ruski premoči posrećilo neznatno vpognenje fronte, so bili boji včerajšnji dan manj silni. V Karpatih samo v pokrajini Ludove in Smotre*-ca živahnejše bojno delovanje. So-vražni oddelek, ki je hotel pod mo£-nim infanterijskim ognjem in ognjem strojnih pušk prodreti, je fril s težkimi izgubami zavrnjen. Živahen sovražni severovzhodno od Focsanija in med Fundenijem in Brailo. RUSKO URADNO POROCILO 5. julija. Zapadna fron-t a, Vzhodno od Brzežanov je potisnil sovražnik naše postojanke nazaj nas artiljerijski ogenj pa ga je zopet zavrnil. Vzhodno od Lipice Dolnje je sovražnik po artiljerijski pripravi dva-krat napadel naše pozicije; vsakokrat smo ga zavrnilL 6. julija. Zapadnafronta. V smeri na Zločov silno delovanje obojestranskih artiljerij. V pokrajini severo - zapadno od Ribnikov pri Dzikilanih je prišlo do ćele vrste kratkih silnih spopadov naših oddel-kov s sovražnikom. Sovražna artilje-riia je silno obstreljevala naše pozicije vzhodno od Lipnice Dolnje. — Romunska fronta. V okolici Kiliescija so razvili Nemci bele za^ stave, da bi pozvali naše vojake k bratenju. Naš artiljerijski ogenj le sprejel ta poziv. 7. Julija. Zapadnafronta- V okolici Pinska je naša reČna flotilja razdejala okope in mine ob reki Pini. V smeri Zločov je naša pe-hota v okolici Batkova - Manalova po artiljerijski pripravi napadla mo5-ne sovražne pozicije. Posrečilo se Ji je zasesti tri crte jarkov, zvečer pa je sovražnik v ćeli vrsti protinapa-dov naše čete zopet potisnil nekoliko nazaj. Na fronti višin sevemo od Pre-sovcev (Lavrikovce) — gozd Tra-votloki, severno od Rodova do za*. padno od vaši Konjuhi so priČele čete z ofenzivo ter so se 6. julija ves dan ljuto borile. Naprave in utrjene točke so menjale večkrat posestnika, Sovražnik, ki je bil postavil v boj sveže rezerve, je izvršil ćelo vrsto proti-napadov, med njimi prav ljute v smeri na vas Orlov in na gozdove zapadno od Konjuhov, kjer se je nasprotni-ku posrečilo zavrniti naše napadalne oddelke na več odseklh. Koncem dne> va smo obdržali visine severozapad-no odPresovcev, vaši Lavrikovce in Travotloki in visine vzhodno od Rodova. Tekom 6. t. m. smo v boju vjeli 17 Castnikov in 672 mož. V smeri na Dolino v okolici Stanislavova so potisnile naše prednje čete sovražnika na fronti Jamnica - Pasiečna nazaj ter zasedle sovražne jarke. Južno od Bohorodčanov so dvignile naše prednje čete sovražno postojanko ter prodrle na fronti Lahovce - Dzwi-niacz in zasedle Dzwlniacz. Zavmlle so sovražne protinapade in sovražno učinkovanje v okolici Jablanke-Pornov. V celem smo v bojlh 6. t. m. v smeri na Dolino vjeli 260 mož. V Karpatih v okolici Pnevov je napadla neka naša stotnija sovražno ovi-ro, pobodla 17 Avstrijcev in vjela 4 Proti ofenzivi. Ženeva, 7. julija. „Echo de Pariš* poroča iz Petrograda, da so tam zadnje dni aretirali mnogo ljudi, ki so javno protestirali proti ofenzivi. UKRAJINSKA REPUBLIKA. Poslanec vitez Wassillco Je dobll preko Stockholma od ukrajinsko socijalno - revolucijonarnega sovjeta to - le brzojavko: Ukrajinski centralnisovjet je razgla-sil samostojno ukrajinsko republiko ter se je konsti-tuiral kot ukrajinska vla-d a. Do sedaj so imenovani po en ukrajinski državni upravitelj, vojni, mornariški, justični, finančni in zuna-nji minister. V sporoČilu prebivalstvu se sporoča, da se bodo odsiej davkl pobirali za novo ukrajinsko vlado. Stockholra, 9. julija. (Kor. urad.) »RjeČ« poroča, da je sklenil ukrajinski centralni svet, da se ne smejo izvesti nobeni ukazi provfcorične vlade, predno jih ni potrdil ukrajinski savjet. Stockholm, 7. Julija. (Kor. urad.) »Rječ« poroča, da je ukrajinski centralni svet sestavil generalni komisa-rijat pod predsedstvom Viničenka, nadalje državne in finančne tajnike In tajnike za zunanje zadeve, vojno in justico. Dogodki na morju. Potopljen franeoski podmorski čofn. Pariz, 7. julima. (Kor. ur.) »Ha-vas.« Podmorski ćoln »Ariane« je bil 19. juni ja od sovražnega podmorske-ga Čolna torpediran in unlčeo; devM mož posadke se je resilo^. 155. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. julija 1917. Stran 3. Z ostalih boji«. VOJNA Z ITALUO. Italijanski letalcL Iz vojnoporočevalskega stana dne 8. ju-Jija: Na italijanskem bojišču so delo-yali včeraj poleg sovražnikove artiljerije zlasti njegovi letalci. Velika le-talska skupina je preletela crte soške armade* napravila pa le neznatno škodo. Vojno leto 1918. Preko Cu-riha porocajo: Milanski listi pišejo, da se italiianska vlada po naznanilu v zbornici pripravlja že sedaj na do-polnitev svoje armade za vojno le- ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 8. ja lij a. V gorenjem Veltlinu }e poskusil sovražnik v noči 6. na 7. t m. polastiti se ene naših izpostav-ljenih postojank v Valsurvi. Nagli protinapad naših rezerv in ogenj naših baterij sta ga prisilila, da je opu-* stil podjetje. Na ostali fronti so bile infanterijske akcije močne in tu in tam živahnejše, zlasti na Vodicah, kjer smo na nepričakovano koncentracijo so-vražnega ognja odgovorili z ljutim in učinkovitim protinapadom. Ena naših učinkovitih bombardirajočih letalskih skupin, spremljana po lovskih aoara-tih, je zletela popoldne nad Idrijo, je obložila tam kljub ljutemu odbijal-nemu ognju sovražnika vojaške naprave za spravljanje žive^a srebra z 2 in pol tonama streliva in je povzro-Čila požare in škodo. Ko so izpolnili svojo teiko in drzno nalogo, so se vrnili letalci neooškodovani na leta-lišče v naših crtah, izvzemši en aparat, ki je padel na tla med sovražnimi črtami. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 6. julija po pol dne. Artiljerijski boj je bil včasih med Mietto in Aisno precej živahen. Trije nenadni napadi naše male postojanke v tej pokrajini so se v našem ognju ponesre-čili. V Champagni precejšnje delovanje obeh artiljerij, zlasti ob Helmski gori in gori Teton. Z lahkoto smo zavrnili sovražne napade zapadno od gore Tahura. Na levem bregu Mose so položile naše baterije uničevalni ogenj na nemške naprave severno in zapadno cd visine 304. Boji patrulj pri Louve-montu na desnem bregu. 6. julija z večer. Cez dan novo stopnjevanje artiljerijskega delovanja v odsekih Vauzaillon, Lafiaux, La Roy-ere in Brave en Laonnois. V Cham-pagni smo izvršili ob Visoki gori Cor-nillet posamezna podvzetja ter smo izravnali dva naprei moleča kota in rjeli 20 mož. Sovražnik, ki je štirikrat poskusil zopet zasesti izgubljene pozicije, je imel resne izgube, uspeha pa ni dosegel. Na levem bregu Mose je artiljerijski boj sedaj zelo živahen ob visini 304 in ob Mort Homrau, Belgijsko porečilo. 6. julija. Sovražnik je s presled-M obstreljeval razne odseke naše fronte. Živahen boj z bombami v okolici Hetsasa. ANGLESKO URADNO POROCILO. 6. julija popoldne. Zavrnili smo sovražni sunek pri Bullecourtu. 6. julija zvečer. Artiljerija je bila delavna na obeh straneh Scarpe •n v odsekih Messines in Nieuport. Sicer ničesar poročati. Sorraini letalci nad Komom. Berolin, 8. julija. (Kor. ur.) Woif-fov urad poroČa: V noči na 7. juli so poleteli sovrazni letalci preko trd-njavskega okoliša Koln, v ranih ju-tranjih urah pa preko rensko - west-falskegra industrijskega ozemlja. Škoda znaša kakih 2000 mark. Ljudje nišo bili ranjeni, industrijski obrati ne zadeti. Tuđi na Ludvt'teshaien in okolico in na Trier in okolico so vrgii številne bombe. Vojaške škode ni bilo. En otrok je bil ubit, en mošta ranjen. Pri Saarburgn v porenski pokrajini smo z obrambmm ognjeni prisilili franeosko letaJo, da je pristalo. I Oba letalca smo vjeli. I Razne vojne vesti. Ruska provizorična vlada in razrnere na Grškenu Petrograd, 8. julija. (Kor. ur.) Petr. brz. ag.: Provizorična vlada sporoča: Sredi julija se bo sklical v Pariz kongres zaveznikov, da raz-motriva balkanskih zadev se tičoća vprašania. Ražen navodil v čisto vo-jaških zadevah so dobili naši za^top-niki na konferenci naroćilo, da naj pri rešitvi političnih vprašanj na Balkanu zastopajo stališče provizorićne vlade ter naj se zlasti zavzemajo za vporabo od demokracije razgiaSenih spiošnih načel zunanjs politike. Ta navodila se tičejo .zlasti grškeza vprašanja v zvezi z zadnjimi dogod-ki. Glede tega vprašanja smo morali obsojati sredstva, s katerimi se je s silo nadomestil kralj z drugim kra- I \ietxL Zata se ludi naše čete ne ud* 1 lefujejo podvzetja v južni GrikL V razgovorih smo se postavili na stali-šče. da je določitev vladne oblike na Grškem in njene upravne organizacije izključno stvar grškega naroda ter smo izjavili, da sroje simpatije ru-skega naroda, ki se je ravnokar osvo-bodil dinastičnega iga, izkljućno ie Da strani take svobodne razrešitve s strani grškega naroda samega. Ne-obhodno potrebno je naglašati, da da-jo vojaške operacije naših čet našemu glasu v mednarodnih zadevah večjo moč in da dobi beseda ob de-janja revolucijonarne armade oprte ruske demokracije posebno tehtnost. To je velike važnosti z ozirom na nameravano pariško konferenco, ka-tere delo bo stalo gotovo v medse-bojnem stiku z deli splošne konferen-ce zaveznikov, ki se bo v kratkem vršila in ki jo provizorična vlada že pripravlja. Spor zaradi Epira. Ženeva, 7. julija. „Matin" poroča iz Aten, da se Venizelos sedaj pogaja z Italijo, da bi ta zapustila zasedeni del Epira, sicer se odnošaji med obe-ma deželama ne dajo razbistriti. Finska. Bern, 8. julija, »Petit Paristen« poroča iz Petrograda, da se položaj na rinskem p^ostruje. Fnci nišo več zadovoljni samo z avtonomijo. Finski deželni zbor odklanja najetje posojila za R'jsijo. Mm Kriza n MM NajnovejSa poroćila poudarjajo, da položaj na Ncmjkem se ni razjašnjen. Privatne vesti zatrjujejo, da Dethmann - Hollueg ostane, da pa se izvrše v državnih tajništvih in v pruskem ministrstvu večje spre-inembe.*Kancler je včeraj v glavnem odseku državnoga zbora dvakrat go-voril in je baje o d k 1 o n i 1 socijalno-demokratično mirovno formulo. Med demokratičnim* strankami se vrše pogajanja, da naj državni zbor sprej-me rx)sebno resolucijo. ki bi izražala naziranje nemškega naroda glede bo-dečega miru. Resolucija naj bi po-udarjala strogo obrambni značaj nemške vojne ter akceptirala z goto-vimi omejitvamj tuđi načelo: mir brez aneksij in brez odškodnirt Toza-devno pa se strar e še nišo sporazu-mele, ker baje nacijonalni liberalci nečejo akceptirati formule »brez od-škcxln;nex. Zatrjuis se. da bo padla odločitev v najbližim dneh. Z ozirom na izvajanja posl. Erzben?eria, poro-čajo uradno, da se v razoravah glav-nega odbora nikakor ni pokazalo razno presojanje položaja, tem več da se je soglasno priznavalo, da presega uspeh podmorske vojne vsa pričako-vanja. Berolin. 9. julija. CKoresp. urad.) Wolffov urad javlja: Popoldne se je vršT'!a pod predsedstvom cesarja in kralja v palači državnega kanclerja seja kronskega sveta, kate-re so se udeležili poleg pruskih mini-strov tuđi državni tajniki. Berolin. 9. julija. ^Koresp. urad.) Kakor porocajo, so nacijonalni liberalci odklonili nameravano resolucijo glede vojnih ciljev. Vrše se poga-janja, da se najde formula, kl bi jo mogli tuđi nacijonalni liberalci akceptirati. Berolin, 9. julija, (Koresp. urad.) Seja državnega zbora se je odgodila na s r e d o popoldne. Na dnevnem redu te seje bo razprava o notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih in o vojnem kreditu. Mmti vejna u Kifajskem. Šangaj, 7. julija. (Kor. ur.) Bivši ministrski predsednik Tuan Taj Jui poroča, cia so monarhisti v petek na-padli pri Lftngrfangu ter bili vrženi nazaj. Republikanci so zasledovali monarhiste ter prodrli 10 milj v srae-ri na Peking. Rcttsrflai!!, 9. rdVvz. »Times« po-ročajo iz Tientsina: 300 mož franco-skih, italijanskih. angleških, japon-skih in ameriških čet, ki so bile poklane v ojačenje poslani^kfh straž v Peking, je bilo pri Langfangu. kjer stoje cesarske in republikanske Čete že v boju, ustavljenih s pozivom, da nai se umaknejo za železniško crto. ker je žeiezniška proga pretrgana. Zuna-nji diplomati v Pekingu so sklenili. svariti novo cesarsko kitajsko vlado pred resnimi posledicami pretrganja železniškega prometa med Tientsi-nom in Pekingom. Peking, 8. julija- (Koresp. urad.) Reuter. Zjutraj je metalo neko letalo bombe na cesarsko palačo. Cesar je izdal edikt, v katerem naznanja svoj odstop. Republikanci so la-%edli strategično važne pozicije zunanjega okraja m e s t a. Najbrže bo priilo do mir-nega sporazuma. Siioiiiii^ajte so „Bdečega kriia". PolltICne vertl. = Kdor hoće spoznati učinek amnestQe na tkzv. nemške radikalne kroge, ta mora te dni Čitati razne provincijalne nemške liste in listiće. Izbruhi strasti in jeze so v teh orga-nih tako siloviti, da se jih ustraši še — cenzura. V čiankih in noticah se tu pojavlja tišti duh, ki je nesreča države. Naj navedemo le en primer: »Marbg. Ztg.« z dne 8. julija poroča: V mariborskem Narodnem domu so radostno proslavili pomiloščenje ve-ieizdajnikov Kramara, Klofača itd., za katere (= rx> katerih krivdi) so inorali nali vojaki žrtvovati toliko živijenj. Narodnjaki so z ženami in otroci hiteli v Narodni dom, da se skupno vdajajo veselju nad svobodo teh ljudi... V isti številki »M. Ztg.« so še trije strupeni ćlanki in nebroj raznih primemo zredigiranih vesti o Čehih, češkem narodu, čeških vodi-teljih. = Nov čoški list. V Pragi je priče! izhajati nov političen tednik »Ce-ske deiriokracie«. Izdaja ga urednik Jan Hajšman. = Nov političen monstre - proces v Sarajevu. Dne 3. ju i f ja se je prl-čela pred sarajevskim okrožnim so-diščem glavna razprava proti 31 Srbom in Hrvatom iz Bosne, ki so ob-toženi veleizdaje. Razprava bo zopet trajala več tednov. = Češki socijalisti o svojih vtiših v Stockholtnu. ćeški v:»c. - dem. po-slanci Nemec, Habcnnann in Smeral, ki so se vrnili iz St>ckholma ter prišli v parlament, pnpovedujejo, da so dobili v Stockholmu najnoljše vriske. Povsod se je izražala želja po skoraj-šnjem miru. Ćeški socijalni demokrati $9 imeli v poglavitnem konfe-rence z nizozemsko - skandinavskim mirovnim odsekom, ki pa so bile se-veda ntK>bve^ne. Edino merodajne so b?le za nje izjave stranke v parlamentu in strankarski program. V prvi vrsti je Šio za to, da se razbistre obojestranski vojni cilji. Splošno se sodi, da bo mogoče avgnsta ali septembra doseči splošno mirovno konferenco. dasiravno so večine delav-skih strank na AngleŠkem in Fran-coskem ter vlade teh držav proti ta-ki konferenci. TežiŠče pa leži pri Ru-sih ter bo glede Rusov padla odio-čitev že te dni in je upati, da bodo Rusi za konferenco. Šplošno se pa sodi. da bo zadnja, odločilna beseda, ki bo dala svetu mir, padla na Du-naju. Naglaša se tuđi, da se Avstro-Ojrrska v svetovni vojni ni preveč eksponirala in da uživa v vseb en-tentnih državah, zlasti pa v Rusiji« velike simpatije. = Blsmarkove memoire na An-gleškenk »Daily Chronicle« spomi-nja na znano dejstvo, da je zadnji del »Misli in spominov« kneza Bismar-cka shranjen v anerleški banki in se srne po pokojnikovi d6Iočitvi objaviti Sele, ko bodo mrtve vrse v njem navedene osobe. Anpleški list meni, da je dolžnost angleške vlade, da za-pleni to nemsko last in jo objavi. Nemska vlada bo sicer trdila, da so objavljene reci napačne, ali Bis-marck je še vedno nemŠki narodni junak in vtisk njegovih besed bi mogel pospešiti mir. Omenjeni tretji del obse^a razmerje med Bismarckom in nemškim cesarjem Viljemom in je baje precej oštre vsebine. = KoaHcijski kabinet v Kanadi. Tz Ottave porocajo, da so se ministr-skemu predsedniku Bordemu posrećila pokajanja za sestavo koalicij-ske^a kabineta. Več liberalcev bo vstopilo v vlado. Ko bo sprejet zakon o brambni dolžnosti, se bodo izvršile splošne volitve. = Novi kitajski cesar. »Matin« poroča iz Pekinga, da je izdal novi cesar Štiri edikte. v katerih obsoja korupcijo v upravi zadnjih pet let ter obljubila, da se Mandžuji ne bodo v bodoče več vtikali v notranjo politiko. Cesar obijublja. da bo ustanovil strogo koTistitucijonalno monarhijo ter zatrjuje, da bo respektira! vse prejšnje pogodbe in državne pogodbe. GJede kite daje na prosto voljo, ali jo hoće kdo nositi ali ne. Kaža mornarica. Nanisal tajni svetnik Rudolf grof Montecuccoli, c. in kr. admiral. Nepričakovani izbruh vojne je pestavil našo mornarico pred vrsto velikih in težkih nalog, katere je kljub nenadnosti, s katere so nasto-pile — kakor sraemo danes ob koncu tretjega vojnega leta reci brez hvalisanja — resila na sijajen način. Ko je vedno ostrejSe so razvijajoči položaj nas prisiliU da smo pograbili za orož-je, je bilo stanje na morju pripravljenih nastopno: 3 velike bojne ladje (»Viribus unitis«, »Tegetthoff« in »Princ Evgen«) po 20.000 ton vsaka in za rezer->'ao eskadro linijske ladje »Fran Ferdinand«, »Radetzky« in »Zrinvi« po 14.000 ton vsaka, h kate-rim je bila uvrščena ie ena flotilja taUfMk iB «m torpodov. TakoJ po 1 vojni napovedi so bila druge divizije razreda »Nadvojvoda Karei«, »Mab&-bur£« in »Monarch« — po tri enote — postavljene v službo v kratkih prešledkihc potem ko je bilo vpokli-cano moštvo in rezerve, po času ua-stopa vojaške službe. Naravno, da so imeli oficirji in moštvo izpolniti iz-redno velike zahteve. V mirnih časih je doba šestih mesecev norma, da se ladja povsem vzposobi za boj, da se izvrše potrebne vaje ia se privadijo oficirji in moštvo drug na drugega, kar je pri mornarici conditio sine qua non. Tuđi v armadi se pušča rado starejSe ljudi na istem mestu, kajti kontinuiteta igra važno vlogo. Sedaj so bila ista deia z vso naglico, pa tuđi vso temeljitostjo končana v par ted-nih. SveteJ vzgled neutrudljive skrb-nosti in vdane požrtvovalnosti je bil takratni admiral in poznejŠi veliki admiral U a u s, ki je storil naravnost nadčioveška dela, da je postavil mornarico kar najiiitrejšs v službo, lstega duha so bili navzeti vsi mor-narji. Istočasno z linijskirni ladjami* so bile sestavljene razne skupine kri-Žark in flotilj, tako da kmalu po .vojni napovedi je bilo mogoče poslati ladje na njihove razne postaje. Del je bii placiran na obrežju, dočim je ve-čina mornarice ostala v centralnem pristanišću. Pričetek vojne ie torej dobil našo mornarico opremljeno. Naši nasprotniki — takrat An-glija in Francija — so bili na morju glede števila svojih bojnih sil v znatni premoči napram nam. Zato si nismo mogli dovoliti nikakih večjih sunkov iz Adrije, zlasti ne, ker je bila še lastna mornarica potrebna vežba-nja. Sovražtiik spočetka ni poslal nikakih večjih bojnih sil. V avgustu 1914. pa je prišla rran-coska mornarica 17 do do 18 velikih ladij, spremljana po angbških jedno-tah, pred Kotorski zaiiv. Dne 16. av-gusta je križarila »Zenta« pod po-veljstvom fregatnega kapetana Pavla Pachnerja v družbi s torpedovko »Ulan« pod poveljstvom korvetne-ga kapetana Egona Panfillija pred zalivom Barom v svrho blokade čr-nogrske obali. Med vrhom Volovico in Mendersem, približno pet morskih milj od brega, so zagledali ob 7 uri 45 minut zjutraj v jugozapadni smeri stebre dima, ki so se hitro bližali. Sedemnajst franeoskih jednot in već angleških križark je napadlo »Zento«. »Zenta« je sprejela neenaki boj in oddala nad 120 strelbv. Već bojnih ladij je streljalo s topovi najteZjtga kalibra na »Zento«. Ladja se je začela potapljati. Kar je bilo tajnih ak-tov, so bili potopljeni posebej in potom sele je dal poveljnik ukaz za za-pustitev ladje, ki se je nahajala približno 4 do 5 morskih milj od brega pri Lastovem. Junaško se je borila do zadnjega trenotka in izginila z razvito zastavo v valovih. Sovražnik se je obrnil proti jugu in z-apustil bo-jišče, ne da bi biJ poskusil resiti z ladje preostale momarje, katere so potem zajeli čolni s praporom ženevske konvencije in so bili postavljeni na svojo prošnjo pri ceri Sv. Nedelje na kopno, da ne bi pnŠH v crnogorsko vjetništvo. Nekaj ur pozneje pa je vendar prišlo crnogorsko vojaštvo in odpeljalo izmučene ljudi. Posadka »Zente«, boreča se do pogina, je podala sovrainiku pojm drznega in po-žrtvovalnega duha naše vojne mornarice. Slučaj igra včasih svojo posebno igro. Franoui so potopili >Zento vsled svoje premoći in istega dne pred 14 leti je »Zenta« Francozom iz-redno izdatno pomagala. Takrat je detachement »Zen-e> začasa bokser-ske vstaje v Pekingu branil Trancoze hrabro m uspešno in *\ so ^e bili združili z njimi v pobratimsko slavlje. In sedaj so rraucozi 137 mcž »Zente« prepustili usodi in v njihovo rešfiev niti s prstom nišo ganili... Prihodnje iresece je prišlo do manjših afer v Bokl. Tam so oile baterije, katere so oili postavili Crnogorci na visokih |}Obt in so krepko pripravljale infanterijski juriš. Francoski podmorski čoin »Ca-rie« se je upal pnti do vhoda v pulj-sko pristanišče, bil :aiii 21. decembra 1914. potopljen, pozneje pa dvignjen in vozi sedaj za nas. Isti dan je bil ob vhodu v naie domaće morje 23.467 ton težki dre-adnought »Jean Bart«, praparna ladja iz 16 jednot sestavljene franco-ske sredooemske flotilje, vspričo te slednje po našem podmorskem čolnu »Nr. 12« pod poveljstvom poročnika linijske ladje Egona Lercha torpediran in težko havariran. 2al, da je vrli Lerch naslednje poletje umri ju-naške smrti na krovu svojega po so-vražnem torpednem streiu potoplje-nega podmorskega čolna. 1. marca 1915 so ob pol treh zjutraj trije naši torpedni čolni, sprem-baoi dq kota oćUcih, vdrJi y pmta- nlšče Bar in izkrcali oddelek, ki je \* skladiŠčih ob pomolu nahajajoče j; zaloge zaigal in uničil. Za hitrejše ir. -krcanje franeoskih transportnih pa: nikov novi sezidani pomol s tračnica-mi in skladisči je bil z razstrelitvijo popolnoma demoliran. Takozvan. jahta »Rumija«. ki se je vporabljal;: že leta samo za transport blaga, zad . nje mesece pa edino še, da je vlekl:: jadrnice, v Albaniji s konterbandf naložene, in so jej naše akcije doski vedno prizanašale, je bila iz Dotra-njega pnstanišča spravljena ven in ker je vinar zabranjeval odvo/, po-topljena pred pristaniščem. Med temi operaciiami je pet sovražnih baterij besno obstreljevalo naše ladje ali zadele jih nišo. ZJ. aprila je podmorski čoln »Nr. 5.«, poveljnik poročnik linijske ladje Jurij vitez Trapp, v Jonskem morju torpedira! in potopil franeosko oklopno križarko »Leon Gambetta«. (Konec prthodnjiC.) RpanlsKo ivM *ra"1f§ cHrjv-triitogi Zck'ada zđ vciBšKs vioie in sirote ter za otroiko ?ar:tvo :a mladinsko sHrb. Ljubljana, 9. julija. Društvo, ki se je ustanovilo danes dopoldne ob 11. uri v slavnostno dekorirani dvorani c. kr. deželne vlade ob navzočnosti Njegove c. in kr. Vi-sokosti Nadvojvode Salvatorja in najvišjih in najodličnejših krogov Ijub-ljanskega prebivalstva ter zastopnikov dežele, ima, kakor že pove njeno ime, namen oblažiti posledice sedanje sve-tovne vojne. Namen društva ni samo preskrbeti vdovam in sirotam kolikor možno dostojno življenie, marveč pred vsem poskrbeti za pnmerno vzgojo sirotam po vojakih. Kolikor možno, pa se bo društvo oziralo na sirote sploh ter vzelo v svoje varstvo otroke, ki bi bili v svojem duševnem razvoju ogrožani. O eminentno človekoljubnih ciljih društva govoriti bi bilo odveč, ker že omenjeno zadostuje, da vzbudi v vseh blagih srcih gorko zanimanje in ker si vsakdo, kdor želi pristopiti temu društvu, lahko dobi pravila pri kranjski podružnici v Ljubljani, kakor tuđi pri okrajnih glavarstvih. Poleg tega šteje društvo že ob ustanovitvi nad 1S00 Članov, ki se bodo gotovo potrudili z agitacijo pritegniti društvu čim večje število novih članov. Ustavni občni zbor je otvoril na-mesto oboleJega predsednika osrednjega društva ekscelence grofa Wicken-burga njega namestnik podpredsed-nik društva princ Lobkowitz, zahvali ujoČ se vsem številnim tideležen-cem, zlasti deželnemu predsedniku grofu Attemsu. Ker je predsednik podružnice vsakokratni deželni predsednik, kakor to določajo pravila, je deželni predsednik grof Attems prevzel predsedstvo, nakar je podpredsednik osrednjega društva Lobkowitz v dolgem govoru očrtal namen društva ter slika! naloge, ki čakajo ne samo po končani vojni, marveč že sedaj osebe, ki se zbira jo okrog tega človekoljubnega zbora. Z 2Jovornimi besedami je slikal bedo, kateri lahko zapadejo kljub državni pomoći rodbine padlih junakov ter je klical vso javnost na pomoč, da se zaostalim olajša gorje in da možnost do poštenega preživljania. Zlasti toplo se je zavzemal za mladino, ki je izgubila svojega reditelja ter je končal svoja izvajanja z željo, da bi društvo pripomoglo vzgojiti mladino zdravo na telesu in duhu v hraber in vri rod, kot mogočno oporo domovini v vojni in v miru. Njegovemu trikratnemu klicu »živio!" protektorjema društvu, cesarju in cesarici, so se vsi navzoči z na-vdušenjem odzvali. Deželni predsednik grof Attems je v daljšem slovenskem govoru po-zdravil namestnika Najvišjega protek-torja, orisal v kratkih besedah namen društva, omenil preddela za ustanovi-tev ter apeliral na pomoč občinskih uradov, sodnih oblasti, že obstoječih organizacij za mladinsko skrb, na kne-zoškoiijski ordinarijat in na župne urade. Orisal je nadalje organizacijo društva ter posebej omenil žensko vojno pripomoć. Omenil je, da je društvo že v prvih tednih svojega obstoja nabralo nad 30.000 K, da mu pa bo treba kljub temu lepemu uspehu še izdatne potnoči. Kcnčal je s trikratrim „živio" na nadvojvodo Leopolda Salvatorja, čemur se je viharno odzvala vsa dvorana. £ D«elni predsednik grof Attems je sporočil nato navzočim, da je od-poslal generalni adjutanturi Njegovega Veličanstva cesarja v imenu društve-nega občnega zbora poklonitveno brzojavko, na katero je sprejel ta-le odgovor : Grad Laxenburg, 9. jul. 1C17. Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje Vašemu visokorodju ter vsem udelež-nikom na ustanovnem zborovanju „Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za otrosko varstvo in mladinsko skrb" za Njegovemu Veli- % li*:*. ■;. .SLOVENSKI NAROD*, . skupne centralne izRazilne risamc: Mihael Bolčić iz Boljonca, mf. 97. poika. prid. konjski bolnici, rojen 1583, umri v Mariboru za jetiko 24. marca t. 1.; Ivan Bolle iz Trsta, dom. 5. p., rojen 1868., umri 5. aprila t. 1. v Mariboru za pljučnico; Fran Selak iz Cerkna. dom. p. 5., rojen 1874, urari v Gradcu^ za jetiko 13. marca t. 1.; Avgust Šinigoj iz Malih Žabclj, dom. p. 27., rojcn 1S9.>., urari v Rottt mnannu 15. marca t. 1. za jetiko: Arrur Slejkr* iz Trsta. p. 97., rojen 1877, umri na DunaJu za srčno boleznijo 20. marca t. L; Anton To-mazinčič iz Lokvice, topničar. korpo-ral. rojen 1SS3, umri 24. marca t. I.. ustreljen v glavo; Josip Zobec iz Trsta, p. 97., rojcn 1884, umri v Le-brlngu za vnetjem prsne mrene. Iz-kazana ie v tem seznaifju med mrtvi -mi tuđi Anita Gironcoli plem. Stein-brunn iz Gorice, pomožna bolniška strežnica v Vovem mestu. rojena 1SS2. ki ;c umrla 25. marca t. 1. vsled revmatiznia v glavi. Onsiran fronte. L* Eco« poroća nadalje: Italijanska armada je dobila avstrijske občine nezmožne za razvijanje dobrodelnega deiovanja, ker njihovo premeženje ni bilo na razpo-laj?o. kajti bilo je investirano pod av-siriiskimi naslovi ali deponirano pri avstrijskih bankah. Sicer so bili ob-einski zastopi razpusćeni in uvedena provizorična uprava. I talijansko no-rranje ministrstvo je moralo vzefi na svoj račun stroške za bolnišnice in za preskrbo za delo nesposobnin. Važno je, da se izplačnje družinam vojakov v avstrijski armadi. katere se nahajajo na ozamlfu od Italijanov okiipiraneni, podpora, in sicer v isti meri, ki jo Je izplačevala avstrijska vlada. Italijanska vJačs podpira tudl družine regnikolov in neregnikolov. fcfvajočih v Avstriji in radi političnih ozfrov intenriranili. Podpirajo se tu.di družine onih a vanjskih vojakov, ki so bili poslani đomov pred itaiijan-sko okupacijo, kt*r so bili invalidi ali bolni vsled vojnih štrapacov fn ne morejo delati, da!je družine rogresa- I nih in padlih. Mesečne podpore, po-trjene in dovoljene, obsegaio oVoli 15.000 družin in 21. decembra 1916 je skupna vsota od okupacije dalje presegia I." milijonov lir. Gradežki ribiči tad* dobivalo podporo. Rad! neprijaznosti domačinov. V Auerstalu na Nižjem Avstrijskem je umrla Ana Nemec iz Dol. Vrtojbe. Nišo je nesli v cerkev in pokopali so jo pred časom, tako da je sin pr?še! prepozno h pogrebu svoje matere. Poroča se. da je to zakrivifa nepri-faznost domacrnov. Potreba bi bilo natančnejšega pojasnila o tej neprijatnosti. Trgovska šota v Splitu. N'a tei soli je bilo v bas zaključenem šol-skem letu 90 dijakov in 52 dijakinj. Stevilo učencev vedno raste. V Dalmaciji upoštevajo vedno bolj važnost strokovnfh Sol. zato pa bi morala tuđi vlada v polni meri podpirati tostvar-no stremljenje Dalmatincev in iim Dtvoriti tud! tr^ovsko akademijo. Dnevne vesti. — Voiaa odlikovanja. NadporcMi-rik Viljem Pečnik 6. top. polka je r-t!lilcovan z vojaškim zaslužnim križem III. razreda z vojno dekoracijo. Narednik Ivan S t a r b pri orožrd-skem kordonu soške armade je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje iu ćrnovoiniški ćetovodja Anft S \ -monič je dobi! fsto odliKovanj& brez Vrone. — Drujrlč odlikovao. V zadnjfh hojih na tiroiskem bojISČu se je zo-T>2t -odlikoval Maks Jeruc. trgrovskl petnik. sedaj četovodja pri c. in kr. per-polku Cesarjevič št. 17, za kar je dobi! srebrno hrabrostno svetinjo T. razreda. Pred nekaj mesec! je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo If. razredu. — Pogreb. Včeraj popolđne se je vrši! pogreb pcdpolkovnika Avgusta 3^ i eh a r d a. Pri pogrebni svečanost! v evangeljski cerkvi je bil navzoč tuđi nadvojvoda Leopolđ Sal- v at o r. — Prtme*ćett »• stotnik Alfr^d Lavrič p!. Z t p I a i od ihon gt-neralnega štaha k peSpolka St. 17. . — Dragfajska doklada &rUrwbm na^tavifeocem. Med vladn fn oda©-kom za državne nastavljence je prišlo da kompromisa, da se bo Že te dni razglasila naredba, ki dovoljuje državnim nastavijencem že s 1. julf-jera zvišano draginjsko dokiado, tako da bodo nastavljenci « 1. a\ gustom dobili izplačane draginjske doklade za julij in avjnist. Državni zbor o teh dokladah ne bo sklepah marveč vze! samo naznanilo o tem kmopromisu na znanje. Draginjska doklada pa bo znašala po številnosti rodbine od VI. čfnovnega razreda navEgor 17 do oTTr, od VII. do XI. činovneara razreda 2S do HO^o in za državne sluge in poduradnike 32 do 1?3% temeljne plače. Vlada se tuđi pozivlia, da stori potrebno, da dobe enake doklade tuđi učiteJji in dežeini uradniki ter privatni uradniki podjetij. ki so dobavi telji za državo. — Iz Gradca nam javliajo: Po-nu'loščen je med drugimi tuđi slovenski dijak .lanko Novak, ki je bil leta 1915. obsojen na 5 let težke ječe. Na-hajal se je v kaznilnicf v Karlau. kier pa je telesno in duševno tako oslabe!. da so ga letos spravili nekam v bol-nišnico. Tu ne vemo, ali je ta nadar-jeni in nekdaj tako svezi in čili mla-denič še živ ali ne. Nje^ovega sotrpi-na Endlicherja je, kakor znano, resila smrt na dan glavne razprave . . . — Češki »Časopis pro moderni filoiogli a literatura« prinaša v svoji junijski številki članek »Shakespeare u Slovincu-, ki ga je napisal Fr. Oo-v e k a r in ki znova priča, kako živo se Čehi zanimajo za duševni pokret sloveuskega naroda. Članek na kratko in informativno govori o razvoju slovenskecra gledališča do ^ekspirja. o predstavi njegovih dram na slovenskem odru in internretih glavnih vlcg teh dram — ki so bili izvečine Cehi —. nadalje o slovenskih prevodih Sekspirla^ ne izvzemši ne-srečnega dr. Olaseria,^ !n konstatira slednjič, da o vplivn Sekspira med slovenskimi đramatiki ne more bit! govora, o Čemur bi jaz podvomil, — Interesantni člarek je preložil na češko dr. Fr. Sedlaček, ki z lju-bezntjo in \*nemo seznanja svoje so-rojake z nae:n juliju. daje najboljšo krmn. ker ima največ redilnih snnvi, seveda se pa nahira to listje lahko do porne jeseni. Na-bira nai se tako. da se nrav drobne vejice z listjem režejo ali pa tuđi samo llstje nabira. Tako nabrano listje naj se posuši v kozolcih ali pa na drobno nastlano posuši v senci in potern uhrani v za to pripravne prostore. Pred krmo se mora to Ifstje drobno zrezati. z senom pomešati ali pa tudl samo za krmo porabHi. žl-viTia ima to krmo rada ter pr: tem taka dobro uspeva, da lahko. če potrebno, popr^noma pogreŠa oves ti! njega nadomestll. Pnporoča $e, da se to ltetje za krmo pridno nabfra ter s tem zlasti omocoči pHhranitev vdSe množine krme Pri liabiranju tega list ja bili bi porabni sedaj v po-dltnicah. kjer dm-zih delavskih mo& nedostaja. otroci. katerlm bi to de!o ne bflo samo zdravo, ampak tuđi kratkočasno. — Dobava rajn* pređmetov trn c. hi kr. vofslro. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi večje ltev!lo spodnjih pjaščev, telovnikr>v t rokavl, nadalje zimsko Derilo, sweaterje in snežne čepiće. Vzorce je dobiti proti plačfhi pri oddelku za oblačilne vzorce (Ab-teilung ft3r Bekleidtmgsmuster in Brunn am Oebirge). Ponudbe t vzor-ci je poslati Um prej na naslov: B#* steBgruppe der 13. Abt. des k. u. k Kriegsnsmisterlums, Wieo II. Kaiser Josefstrasse 15. — IzplaSevanJe vojiHtih nasU-nftvenih prittojbin se zopet prične na mestnem magistratu dne 17. jul i ja 1917 v mestnem vojaSkem nastanjevainem tiradu, Mestn! trg St. 27, III. nadstrop-je, in sicer: za stranice, ki stanujejo v 1. mestnem okraiu (poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v torek, dne 17. julija, za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franci? Jožefa ceste) v sredo dne 18. julija; za ulice med PreŠernovo ulico, Fran-ca Jožeia cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v četrtek dne 19. julija; za IV. mestni okraj (šentpeterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v petek dne 20. julija. — Za Spodnjo šiško in vše one, ki so bili zadržani v gori navedenih dneh, v soboto, dne 21. julija 1917. Uradne ure izplačeva-nja so od 3. do pol 6. popoldne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. Kcnec veiikanske kace in •trahu ni Barju. Pišejo nam: V ne-deljo se je napotila većja dobro ob-orožena družba pod spretnim vodstvom £osp. Česnovarja, Verbiča iz Zaletelna z gosp. Švajarjem, Mramor-jem, Mandelnom in Slovnikom ter Kurjevaščanom in Srakerjem lovit 4 metre dolgega zmaja na ljubljansko Barje. Družba se je razdelila na tri oddelke in tako oprezno korakala proti kraju, kjer se je kaca prikazo-vaia, plazeč se gret na solnee. Junaku Mramorju se je kmalu posrećilo dobiti sled in kraj njenega ležišča ter je s pritajenim vzklikom kazal na. kraj tik ob vodi, kjer se je čisto stegnjena grela in gledala njih početje. Na povelje: .Streljaj!", je hkrati padlo 12 strelov. Učinek je bil popoln, ni se več zganila. Ko gre družba junakov z vso opreznost jo zopet nekoliko bližje, udari Peter Skala v grozen smeb. Kaj naj bi bilo? Kaca se je spremenila v eno lato od kozolca, katero je voda Bog vć od kod pri nesla in na bregu reke Ižce pustila ležati. Strah je sedaj preč in upajmo, da bode tuđi kmalu vojske konec. — Iz vode so potegnif! v soboto popoldne v Grubarjevem prekopu šo-ferja Rnscbka, ki se je pri zadnji av-tomobilski nezgodi pnnesrečil in utonil. — Ko6a na Go!ici. Slovensko planinsko društvo opozarja, da je Kad^lnikova koča na Goli ci zarvor-jena. Ključ do koče se ne more niko-nrar posoditi ali izročiti. V koči ni ne provijanta in ne kuriva. Umri je dne 9. iuHya ob 6. ziutraj na Kamnu v Kandiji pri Novem me-stu grospod Viljem R o 7 i n a. dezelni okrožni živinozdravriik v Metiiki. star 50 let. Pokojnik je služboval več let na Hrvatskern in zadnja leta v Metiiki. kjer si je pridobi! s svojim prijaznim obnašanjem in strokovnfrn znanjem spla^no spostovanje tuđi pri obmejmem hrvat^kem prebivalstvu. Pogreb dragega rajnkega br> v sredo. dne 11. julija ob pol 3. popoldne na smiheljsko pokopališče. — Blag mu spomin! V KrŠketn je umrla gospa Ivanka Jerman. Bodi ji prijazen sporrnn! Nezgoda z dinamitno patrono. 381etni Tomaž Hacin v Mo<;tab ie na-^e! patrono. katero ie hotel potem dofpa odnreti. Patrona ie eksnlodira-la in Hacfn je težko ranjen na levi rokf. Treščilo je pred nekaj dnevi v hišo Ivana Prosena v Strohinju. 2ena njegova ie padla v osrenj, Ko je bHela iz jiise. Poškodovala se je tako, da je kmalu nato umrla. Z drevesa Je padel 661etni Jakob Slivnik z Aspa in obležai neza\ estert. Kmalu neto je umri. Smrtno se te ponesrečil 601etni Ivan Robavs, cerkovnik na Sv. Planini. Padel ie prf Hrasteljevi h'ši v Selu nri Zagorju z lestve. v katero ie zadei voz ter jo prevrnil. Na KoroiRem sr> prepnveffali prodaiati ženskam tobak. Razpfoano }e notarsko mesto t Pliberku na Koroškem, Kier je tam-kajšnji slovenski notar črosp. Svetina pred kratkim umri. Opnzariamo slovenske notarje in notarske kandidate na to mesto. Prošnje Je vlagati do 17. julija. Aprovizacija. -U Oddtj« gov«|«fa mtsi na ruda6e Izkaznios. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v sredo dne 11. julija oddajala v cerkvi sv\ Jožefa go-veje meso po znitani ceni na radeče izkamice. Določa se naslednji red: od 2. do 3. pridejo na vrsto vse one ru-deče izkaznice, ki to zainamovane i veliko črko A, od 3 do pol 4 ure ru-deće izkaznice s itev. 1 do 200, od pol 4 do 4 ure Stev. 201 do 400, od 4 do pol 5 ure Stev. 401 do 600, od pol 5 do 5 ure Stev. 601 do 800, od 5 do pol 6 ure Stev. 801 do 1000, od pol 6 do 6 ure itev. 1000 do konca. Vsaka stranka mora prfnesti poleg rti-deče izkaznice tuđi rodbinsko karto, katero je prejeia pri zadnji kmSni komisiji v petek. Izrecno se opozarja, da ne dobi nobena stranka mesa, če se ne izkaže z zahtevano rodbinsko karto. Pri nakupu je pripraviti tuđi drobiž. -I- Kruh in moka za letoviSčarJe Iz Ogrske, Vsled razpisa c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 12. junija 1917 št. 21.761, se mora oddajati kruh in moko tuđi na krušne izkaznice, ki veljajo za dežele ogrske krone, katere predlože letoviščarji iz Ogrske. Ker je treba odrezke teh izkaznic vposlati centrali vojnožitnega prometnega urada in da ne bode pri prodaji kake zmeš-njave, se opozarja, da prodajalci kruha nakažejo vsako osebo, ki bi predložila ogrsko krušno izkaznico, predvsem v mestno posvetovalnico, kjer se bodo ali krušne izkaznice zamenjale ali pa opremile z mestnim pečatom. V n ujni h siučajih pa je kruh takoj oddati na ogrske izkaznice ter potem dotične odrezke predložiti v mestno posvetovalnico. -r Vkuhavanje sađ'sa. Mnogo go-spodinj tama. da v sedanjih Oasih ni niogoce izvrševati tako priljubljeno vkuhavanje sadja, ker ni inogoče dobiti potrebuega sladkorjn. Gospodi-njam v pojasnilo naj služi sledeče: Državi na razpoiago dane zaloge sladkorja so tako velike, da bi pri zadostnem štedenju v hišneTn ijospo-dinjstvu, industrijal), v armadi itd. vsem potrebam zadostiie. Pod nobe-nim pogojem pa se te zaloge ne sme-io raztrositi. To bi se ugodilo, ako bi se vsakemu gospodarstvu oddclilo gotovo množino sladkorja za vku-ho sadja, ker bi pri tem nastala mož-nost, da bi se v veliko siučajih pora-bile te množine sladkorja za druge svrhe; s tem bi nastala nevarnost, da bi mnogo sadja ne bilo konservi-ranega in bi tako ne prišlo za prehrano ljudstva v poštev. Radi tez^ je potrebno, da se v posameznih gospo-dinjstvfh letos vkuhavanje opusti ter si preskrbe gospodinje vkuhano sad-je na drug način. Natančne poizved-be in pogovori s strokovnjaki terkon-sumenti so dognali, da bi bilo naj-umestneje konserviranie in vkuho sadja prepustiti sadjerejcem. posa-meznim organlzacifam fhišrrih gospo-dinj. katere bi skupno sadje vkuha-vale) ter izdelovalcem marmelad in sadnih sokov. Velika prednost za hišne gospodinje je konzerviranje in vkuha sadia brez sladkoiia. po navo-dilih profesorja za \ino- in sadjerejo v Klosterneuburgu Henrika Pfeiffer-ia. Ta navodila bodo v kratkem izdana od c. kr. urada za ljudsko prehrano. -1- Draginia vina. Nastala te velika dra^inja vina. Delnma so tega krive ntd! rekvizicije. Na R e k i leži pač ogromno mnogo vina, a Reka je o g rsk a in zato se mora pač pri nas rekvirirati. Vinsice cene torej raseio pri na^po gostilrtah. O tem se nam piše od verodostojne strani: Kako se sedaj vino na debelo prodaja, oziroma kupuje, je naravnost nečuveno. Še predenj se Še nađaljna kupčfja vrši, si prodajalec m ktrpec drug drucremu obljubita. đa Tic smeta nikomur izdati, kako se je vino prodalo, oziroma kupilo, da ju nihče za-sledovati ne more, in potem sele se cena in drugo dogovorf. Imena so piscu teh vrst znana. To pa nekate-rim krčmarjem ^e nikakor ne zado-stuje, izsesati hočejo svoje žrtve ne samo z neprimernirnT visokim! ce-nami. ampak še na drug način, to je: s prepičio mero. Za postrežbo rabijo večfnoma steklenice, ki imajo ci-inentno Crto tik pod robom, natoči se pa Ie do vratu, tako, da so gostje pri meri vsakokrat za fv do 12 h na blagu prlkrajsani. Pripomniti je še, da umentna crta na steklenicah nima nikakega uradnega značaja, služi Ie krčmarju. da približno ve koliko natočiti. — ako ra Rost zahteva. tedaj se mora pa krčmar uradno po-verjene cinkaste mere poslužiti, katera mora v vojvodini Kranjski v vsaki krčmi na razpolago biti. — Kdor se temu upre ali pa ne-Dopolno mero toči, za pade kazni in sicer zadnji radi goliufije. -f- Enotno toaletno milo name-rava vpeljati vlada. Prodajalo se bode kos po 56 vinarjev. Suzne stvari. • Padel je v bojih pri Lensu iraneoski književnik Serge Basset, ki je šcl na fronto kot poročevalec »Petit Parisicna". + Dunave costilne vojne kuM-nfe. V seji deželne komisije za vojne kuhinje so se bavili z nacrtom pre-ureditve dunajskih ^ostiln v vojne kuhinje, in sicer bi bile tri vrste: prva s kosilom po 1 K 50 vin. do 2 K, ćrviza s kosilom po 2 K 50 vin. do 3 kron, tretja pd 3 K 50 vin. do 4 K 50 vin. \ * Sthi mesece zimskih počftnic n* ipormvslUli šoUh? »VeaUov* poroča, da se je deželn! šolski'svet mo- ravski fcavil z vpraŠanjem, kako bo s solo prihodnjo zimo ob vedno več-jem pomanjkanju premoga, in se je izreklo mnenje, da bi bilo treba dolo-čiti štiri mesece zimskih počitnic o4 1. novembra dalje. * OMastveno dovoliene ogromne cene za sacfje. V Pragi je sedaj polno visenj z Ogrskega na trgu in sicer po ceni 4 K 40 v do 5 K za kilo. V ne~ katerih trgovinah se bere napis: Oblastveno dovoljena cena 4 K 40 v. Neki list vprasa, ali je res zakonita taka oblastvena odobritev navijanja cen in ali bi ne kazalo Češkim sadje-rejcem pošiljati svoje bla^ro v Prago — preko Ogrske. * Skrite zaloge žita na Ogrskem. Neka kontrolna komisija je našla pri ogrskem poslancu Lađi slavu Hamo-ryju 30 vagonov pšenice skrite in zraven veliko množino raz-nih drugih živil. Komisija je nadalje našla posebno v žitnici Ogrske. v baskem komi-tatu. pri raznih, v ogrski javnosti do bro znanih velikih posestnlkih skrite velike zaloge žita in raznih živih Se-. veda se sedaj ti Ijudje po svojih dobrih zvezah trudijo, da bi se odtegnili zasluženi kazni. * Ukraden gozd. Iz Tešina po-ročajo, da se je bila raznesla vest, da si morejo Ijudje v gozdo kneza Lich-tensteina ob železnici nasekati drv, kolikor hočejo, češ, da je ta les neka visoka oseba že plačala. Zbrala se je množica in šla z vozovi, žagami in sekirami v gozd ter sekala, žagala in vozila les domov. Oskrbniki so to zapazili, gonili ljudi proč ali doseči nišo mogli ničesar, slednjič so pokli-cali vojake, ki so obkolili rnnožico, ali vjeli so Jib Ie 47, drugi so zbežali. Škode v gozdu je nad 40.000 K. * Sumljive jalčie lupine. Pri Mo-nakovem so neki dan na bližnjem Marsovem polju iz ogromnega zaboja stresli 13.000 komadov pokvarjenih jajec Ljtidje pravijo, da so bila to jajca, uslužbend in dotična tvrdka pa so na poizvedovanja izjavili, da to nišo bila jajca, ampak lupine, ki so se imele posušiti in potem služiti za živeč kokožim. Tuđi v občinskem za-stopti je bilo govora o tem. Očividci trdijo dalje, da so bila pokvarjena jajca in ne lupine, da je bil strašen smrad in polno črvov po lopinab. Slednjič se je dognalo, da je bila ta jajčja množina iz neke vojaške pekar-ne, pojašnjeno pa še vedno ni, ali so bila pokvarjena jajca ali lupine. „Mfln-chner N. N." trdijo, da so bila po-kvarjena jajca. Darila. Gosp. Mat Soilr iz Zg. Tenefiša St. 5 je darcval posredovalnici * 40 K za uboge go-ri§ke bcgtince. P Bonaventnra Fp. Saverv vojni kurat, je naklonil ponovno v prid gori-škim begancem znesek 20 K. PoeredovaSilc* izreka vsem svojo iskreno zahvalo. Gosp. Josip Zidar je darovat kakor običajno vojaško nastanitveno pristojbino, katero bi imel prejeti za mesec junij za prostore v hiši'ob Dunajski cesti št. 31 v znesku 75 K v^Stirih jednakih delih : 1) vdovam in sirotani padlih Ljubljančanov, 2) za mestno aprovizacijo ubožnih slojev, 3) vojnooskrbovalnemn tiradu m 4) Rdečemu križu. / Za goriike begnitce v Kranjckem okraju so Kranjski diletantje dne 27/1917 priredili glasben večer z deklamadjami ter Izročili skupiček K 265-30 Posredovalnici za goriške begfunce v Kranjn. Veledušnim darovalceni irreka tem potom na]srčnej§o zahvalo načelstvo Posredovalnice za goriSke begunoe v Kranju. Umrli so v Liubliani: 9 1' Dne 4. juKja: Jurko Artvmczuk čmovo|. pešee in Josip Cmol, saper, oba v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. Dne 5. julija: Avg. Rihard, general-Stabn! podpolkovnik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Marjana Ferkov, hiralka, 66 let, Radeckega cesta 9. Dne 6. julija: Martin Humar, uiitkai, 89 let in Anton Merkun, delavec, 71 let, oba v hiralnici, Radeckega cesta 9. — Janos Hirzs-nyik, črnovojniški peSec v rezervni vojaŠld bolnici na obrtni soli. V dežeini bolnišnici: Dne 3. julija: Apolonija MiheHč, siikarjeva žena, 43 let. Dne 4. julija: Ant. Kavčič, delavka, 29 let. Izđaiatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastalna hi tlsk »Narodne tlskamec Nobenega drastičnega odvalila ne uporabljajte, temveč Fellerjeve milo odvajajoce, želodec krepeče ra-barbarske kroglice z znamko Elsa-roglice. So v nasprotju z dragimi dra-stičnimt odvajili neškodljive, ne dra-žijo črevesa in se jim ni treba priva-diti. 6 škatljic stane franko 5 K 57 v pri lekarnarju E. V. Feler. Stubica, Elsa trg 238, Hrvatsko. Fellerjev bo-lečine hladeči rastlinski esenčni fluid z znamko Elsa - fluid priporočamo, 12 steklenic 7 K 32 vin. (fv) Jfajboljšo nslugo storitc svojim dragim na bojiščn, če ]lh naročite na „Slovenski ](aro3", ker Ie na ta . način redno dobivajo poročHa iz domovine 155. Star« .SLOVENSKI NAROD', dne 10, Jgfija 1917. Stran 5. / Zlata svetinji Berolin, Pariz, Rim itd. lfajb#!Jfe ktza. S ^ L ______________________ Dr. J. I., lobozđravnik. Moravska Ostrova. Natantno m temeljfto sem preiz-kusll Vašo ustao vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le oneea sredstva, o katerem je preizkušnjo in veČIetna raba izpričala, da je v resnici dobro* n ta je: 8«ydllaM. Slroje ia žaojije lila Izdelek tvrd. Kovafik, Proste ov, K 1450 8 pripadkl, ročne mline (žarne) In d. u ja gospodarske stro te dobavila takoj tovsrna xa stro'e ZUNA in DRUG, led«c na Sasavl, Češko. 2257 Badi po?ssn)kaii!a prostora se proda čez 100 let star KLAVIR velike vrstr, toda d ' ro e^anten KđOr bi ga ielel kuoitt naj se obrne oa Ant. Jelenca, ▼ Dol. Logatcu. 2261 j == Kupim ===== hišo z vrtom v ŠIški, blfzu K ran Ja ali Novega mesta« — Ponudbe s ce^o na uprav. >S!ov. Naroda« pod „Jnlif 2290". > KONJAK destiliran U winn lastu e ga pridelka Pri oslabelosti od staros:. :n žeiodčn: . ztl-ki'ah je iz vina destiliran star konjak že 5to'et a znano preizkušer.o okrepčiio. 11 let star »ga v 4 poilitrskih steklenicah pošljern franko za 40 K, mlajšega 3 ietnega, čudovito bolečine tolažeče vd:?avalno sredstvo zorer trgasie * nđHz, 4 rollitrske btekle-r ce 32 K 2 litra vinskega tganfa 2S K Stmedikt Hertl, releposestnik, graščina Gotrte pri Konjicafi, štajersko. Ena ali dve sobij Oe Mlltto S kahlBlft, meblovano i ah nemebtovano. iRi StTMka Sfez otrok. j Ponudbe pod „Br%z otrok 2249M ■ na upravništvo »Slov. Naroda«. 2259 Sprelsie m piiias ta pošteno dekle i za pospravljanje sob in draga hlsna dela v većje hišo, prosta hrana In stanovanja ia 30 kron plaće meseono. 2234 Vpraša se pri upravi »Slov Naroda«. HA IZBIRO poSilja tuđi na de2eio; BI II 1 P P«»*će, jopice, I II f L krila, kostume, | U I | "Očnehalje, pe I 11 I I ri|o. modne ?red uUmu meto iportne klo buke in stexnik». /,elu solidna tvrdka M. Krištofič - Bućar L|nblianm, Start trg 9. Lastue tiUa Fine otroške oblekce « in krstne oprave, it I IV š h ori "®H I v tloželnem gleinllfc1. Potrtim srcem javljamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je umria naša nepozabna, [ najboljša soproga, mati, stara mati, tašća, svakinja in teta, gospa I bi I v nedeljo, dne 8. julija previđena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb predrage pokojnice bo v torek 10. julija ob 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v sredo 11. julija ! ob 8. uri v cerkvi sv. Križa. | ' Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. ; V KRŠKEM, dnć 8. julija 1917. j 2263 Žalujoči ostali. Zahvala. I Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom ne- nadomestljive izgube iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda Ernesta Hallerja izrekamo tem potom našo najprisrćnejšo zahvalo. V RADEČAH, 8. julija 1917. i Bloboko falujoča rodbina Haller. Ponudite Mn lu v hlodih ali polrniu cdino tvrdki Vinko Vabii9 talec, Jtsinofttajerska. Tako]šoje plačilo proti duplikatu izvoznega lista 1 Kulantno poslovame ! Navesti je ceno, minorno v vajf. in rok oridaje. M stml Pre.i v • If^ClIJCI Gorki. ; Ljubljana, Stari trg st. 23. liO!kS !!1 M I dvokolesa ! s staro Dnevfpatttro, I __ i ! ; šivali ttra'i, gramo?osie, . električno tepao sv^tllke ze j kompletne od 2 R. I NajboifSa baterije. Poiebno nizlca cena sa preprodajaice JVCchanična 5c'avmca: I na Starem \m it. 11 v ;?haciccvi hisi paleg goriške kleti. HpiSj^ ^a^ aPy !#JK'> iSBptt^ Xu'- ^'^Baar i j dobivate ▼ 1 Specijalni trgovini za milo M*i if v i lilžlivii llUluiUi i Ljubljana li mm cc5ta ze. Istotam svece, krema za čevlfe, toaletna mila, pralnl praški 1. Li j i na debelo in drobno. Goisokieln. 7 Najnovejše, i^kušeno sredstvo brcz vbri ctvanja oroti kapavcu itri-perju), belemu toku, črcvesnemu in mehurnemu !cata-'U itd , priznan na i:l«nikah in uceijan na teh le zdrav-niških znanstvenih receptarijih za irto 1915. • 2130 Berliner Reztp.t-Taschen-huch fOr Pracktischc Arzte na strani 17 in 128. Berliner Allgem. med. Zentral - Zeitunjfsrezept-Taschfnbuch na strani 5. Budipester Orvosi Zseb-naptar es Kozik5ny na strani 12 in 153. Frommes Oesterreich. Med. Kal. und Rezept. Taschenbuch na Ltr. 53 in 129. Leipziger und Wiener Therapeutische Le.stun^en. Let. 1913 na strani 68. Praški receptanj čeških zdravnikov na strani 171. Prac:er Rezeptarium des Zentralvereines dcutsch. Art.^te in B5hmen na str. 172 z opazko: Da es die M^ecnschleim-haut nlcht alteriert, besonders beim llnpcrem Gebrauche wie bei Cystidis zu empfehlen. Schnirers Taschen-buch der Therapie na str. 230. Stein ; Schntiders Arztlicber Taschenka- ' tender. Verzeichnis der neuesten Arz-neimittel na str. 28. Wiener Reaept- i Taschenbuch fiir praktisehe Arzte na str, 17 in 222. Wiener Rezept-Ta-schenbuch fQr Zivilirzte na str. 127. WQrzburgerf dic Ntbenwirkungen der modernen Arzneimittel. VII. Gruppe Na str. 157. GONOKTE(N ne kvari žetodca, na draži ledvic in ne izziva ; toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6 —. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Ukirai Tmkosij. | Zagreb: Lekarn« ^Salrator«1, S. Mittelb.ichy JeU6ič«v trg. Profzvaia: Fannakoioško-kcraični laboratorij „HEPA". Praga-Vrioricc 552. Bobavttelf vojn^^a aiiaistrstva ia Opraio konjsko opravo i za dva konja novo, močno in ]ako j ftno udelano proiam taMof. Jote [ Bozman, Oradliće 13« Ljubljana. I p\2$\ar$\(\ mejster : več let pri tvrd hi E^r!, se pri-: poroča slavnenu občinslvu kot I invalid za 2215 | stav&ena in pohištvena Delavnica: Oražem, Breg št. 6. ! Kupim dobno obranjen |din.au:mo i za približno 40 do 60 žarnic. Prodam 2 telezal tribi z lese- niznl paloi (z ;bm■ > za na le=ena vra- j tena prib^žno 2 m v nrrmeru in zraven I spadajoči 2 nali ielezni tribl, pri- ; bliŽoo 550 ni v prerneru. I ŽA7rAH. žznrjen rezati vsako-Trslei les, ffSST' se sprejme. Kupim kostanjev les. Josip Go!:ovšček v LJablJaai, Kolodvorska ulica 34. 2219 i na'boljše kakovosti po 8, 10« 12, 14 in 16 kron; lasne podlogo Erepp ali Python In lasne mrežice v v*e*i bar¥^b; „NEfUL" b^rva za lasa in brado od Dr. Drallea rjava, temnorfava ali crna po 2 in 4 K itd«, vse Se solidno, zaneslfiTO blago Driporoća Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpokllc nja v voiaš&o slntbovaa|o i© lokal ođprt samo xa prodaja blaga In slcer vsakl dan samo cd 9 do 2I in v ĐOdeljo od 9 do 11 ure donoldan. ' Sprejme se ' brrvski mu Ljubljana, TrtaSka cesta «tv. 19. ___________________2253___________________ BV1 Sapi se v okolici LJubijane majna, kmetka hiša z vrtom. Kdo pove upravo. »Slov. Naroda«. 2251 ii pradaialko za trgovino z mešanim blagom« Biti mora dobro izurjena v železnini io rezanju šip. 2258 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Dve čisto novi saperski [asiflišli uniformi : za srednio po-tavo, kakor tudl neka] j druge častntške obleke, se proda. 1 Povprasa se pr A. J. V igriški Ulid Št. 6, ; pritlfčje, desno. 2247 Vsi iliiiei pososTniki I kateri se nahajaio zuoaj te občine, na} nemudoma dofioSUefo na žnpan-. stro Dornberg ro'ta Đihentberk I popis vseh premičnin, katere so pustili dozna v kuhinji, v spalaieah, v poditreŠ^u, na skednju, v hlevn, v kleti itd. K premičnini spada tuđi več 1 vrst živina, govedo, konji, prešiči, ovce, koze itd katere je imel posestnik pred časom evakuacije občine. Županstvo Dornberg, 7. julija 1917. Pristen dober i J ? se dobi pri 15 L. IEBEHIKU P Spol S'M od 1 m dolgosti, IO cm debelosii naprej w deblih in pole« nih kupo po najvišji oeni tvrd kas 96 J. Pogačnik! Lfnblfans, Mar. Terezlje cesta 13- Maoister, magistra i nediplomiran asisteo! se išce za takojšen nastop ia lekarno v Stubici. — ObsirneJSe posudbe je a si oviti na E« V. Feiter, Zagreb, Jurjevska 31-A. Cesar Karei in cesarlca Čita VaT aaaBpJH ▼A^V vPEp* *^V ^^*al av V VI samo Se jutri v sredo ob 4. uri popoldne pri predstavi za mladino v IM r- fmimV v dpipl nlpdališfa Prvi IjubllansKl zavod za neivaeie lepote ^^^ in trgovina dišav % zaloga Schroder-Schenke preparat©v 2248 Poljanska cesta li. 7, pritiičie. Negovanje obraza, kože, Sas, prsi, rok. Masaia telesa in parna kopelj obraza. Odpravlfalo se mozoli, pegs, saiedalci, rumene liie, rde^ica koie in nosu, ohiapna koža, | ===== podbradek itd, ===== I Damam : Jcfelc se Caflo navodila za r.ačalinjc saKczSravljjnje. stran 6. .SLOVfcNSM NAKUU', dne 10 juliia 1917. 155 Stev. Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz ediae slovenske * tovarne v Ljubljani Službena ponudba. Gospodičrs Ix dobre hl*e, ki \c 'etos dovrSila trpov: ko šoi > v Cei u s orav d; brim uspe bor- ±eU rsiopiti ▼ službo v kako većo trgovino na đežell, nairaiia nm Spodnjem ftta;erskea, K,er b: b ia zraven knjigovodstva zaposlena tudt v trgovini. Naslov po\e upravniStvo »Slov Naroda« 2256 Sprejme se takoj kifatti paiĐačnlk. Plača po dogovoru. 22'1 j : Janez Kapus : kova? na Bledu. I s *)& - ^ o*W S* 1 ■ ^^^^•^■aWSa^s^Ps^BB^sMs«s»|^sa^SBiB^B^SB^s»B»»«^SB»»»»aBBB»BBBBBBBi 3"*>P r~>eo c-1 aamum tu in na cei«// rcu £ naru o'st^.o obrane novosti fcasn h ^tobu^ov = ^^ m čeoic //Q*^a g uza ja a me n đ /fcv ce. 5-jf** «?* raj t ta s? $pr-;e*najo. ^u(-\ t(oba{i leđno u s^tcgi. Jj'S $oi d~o b ago — ""t^ke c?ne TI v * d«bri proda]aika MT* se sprejme. JOS. ERRATH, trgovina meš. blaga t Mokroaogo, Dolonjsko. 2111 W05** Knpim stara dobrovp«ljane trgovsko hišo z nek^l zemljištem In vrlom na firanjskem ali Spod. Štajerikem. Kdo, pove upravmštvo »Siov. Naroda«. I 2259 iMl.PB!!ll!.iini!EI'B.ll'n'!vl!!.l'??|!.j m\i Mm Mm. ture. otekline in rane ozdravi hitro n sic?urn«» I jantarsko mazilo. Ne urraže in ne diSt. Mah lon£elc 3 K velik lonček 5 K, druiinski lonček 9 K z navodilom i K temu spadajov*e brinovo m-Io 4 K. ; Gero Salldor, lekarnar, Nagv Kdros 30. /UBERDERJ V SALBE OL Popolne opreme otroikega perila ~~^^ v zalogi za vsako starost priperoia znana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1366. 3af Parilo lastnega izdelka. i | Za dame! Za dame! Najugodnejši nakup! i Prođajam radi velike zaioge blase od navadne do I oalttaeiiega krol« I po znatno znižanih cenah. I Specijalna trgovina za bluze flntonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Anton Bajec ^ ametni in trgovski vrtnar « ■malji ti.: h fKiistve, li te niktjt njegov / cvetlični sa^on / • samo Pod Tranio SL 2 ^ poleg CeTl|arsHega mostu. j ^ Velika zaloga suhih vencev. / Izdelovanje iopkov, vencev, trakov I. t. d. ZonanU naro6ila točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. , Spre'me se takol tn pod ugcdn mi pogojl zh š^ecerH k^ 'r^oviso v viti m mesiu na 0orenliti«m PcKudht* p«»d ^l»o flJ. S. 2164 »S'ovtn-ke'a Naroda«. Zastcn in pištnine prosto dobi vsak na 2eJjo mi i glavni katalog s ca. 4* o> ™7i| 1 .5 OJ 2 _I • I od |iO i 'ST ^^^^^^^^^^^ C^ -^^aF^ ^ c ■MD J2 i i ^^ i s ! S ^522 > aff *" 2 C5 i ^ 1 *<^^^ > i { **^^+^*P ^ ^aM >| Po N • vi$:em pooblaščenju Njeg. i^jp ces. in kralj. Apost. Veličanstva. 32. c. kr. državna loterija za skupne voja&ke dobrodelne namene. Ta denarna loterifa Ima 21 148 dobltkov v gotovom doaar)« v tknpaoi «ioon 68S.0O0 kros. Glavni dobitek znaia 200>000 krOII. Zrebanje bo iavno na Dunaju dne 26. jnlija. 1917. Srećka stane 4 krone. Sreć e se dobivalo pri oddttlhn sa dobrodelne loterlje na Diutalo, HL, Vor-dere Zollamlu«traaa« 5. po loterllak, trslikah, pri davćttlh, po&tnih, bno|«iT-nih \u telemiAhlh nradln, 91-1 mantalnloah ttd. Igralnl naftrtl sa kapce sreok i sa*ton|. — Srećke se poAll|a]o poitnlne prosto. Od c. kr. generainega ravnateljstva drL loterij (oddelek u dobrodelne loterije). s Mestna hranilnica ¥ Radovljlci s Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljid Ia : : PosoJUnlca ¥ Rado¥ljlcl : s doT«l|n)«|e si tmn potom aamanjatl, da bođo prlcenSi z dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popoldne razun ob nedeljah in praznikih ter prosilo, da blagovoU p. n. obotaatvo T»ett to a« znani«. Ravnateljstva i Mestne hranilnice v Radovliici, Kmet hranil. in posoiilnice v Radovljid, Posojilnite v Radovliici. fARCHOST T\et ćeli crti označuje vestnost vsakega državljana v vojni. Kdor rabi lysoform, hrani moc in zdravje ter bo pre-stal ludi bližajočo se gospodarsko vojno. B^BB^B^BB^B^BB^B^BB^B^BB^B^BB^alBB^B^BB^BVBVB^BBHsa^BB^BVBBflB^BVBBVBB^BBiB^BB^BlBBBBlBBBHBBla^BB^B^Vla^^HB JLjubljanska kreditna banka v Ljubljani! I ■■ DeinUfc« glawnlca 10,000-000 krati. w S^f^i^Al^JCIf9 ullO3 «K^O1fa 2« ~ »Wrtnl fandl oteroglo 1,500.000 kron. I I Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcuf Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. | I-------------------------------------- SpmitMia-------------------------------=----- I vloge na knjižice in t«koli raiun I ===== proti ugodnemu obrestovanfu. a««—«— I i KauMrio ta prtfeto voo vrolo ifftiBiolaHi p«plr|0Y| fiiancifi tnrtčat loban in dovoljuje I I aprovizeoljske kredite.