GREMO NA PUGLED
Če smo šli v prejšnji številki NSK na Molnik in si med potjo ogledali slikovite in zanimive vasi in kraje ter skrbno ob-delana polja ob Litijski cesti, pa tudi smetišča, ki tem krajem kazijo videz, pa gremo tokrat na Pugled, na enega števil-nih vrhov Dolenjskega gričevja. ki ga poznajo izlelniki. predvsem pa nabiralci borovnic in gob, saj si okoliško prebival-stvo tudi s temi dobrotami boljša svoj vsakdan; tudi tako, da vse to prodaja na Ijubljanskem trgu.
Na Pugled (Pogled). visok 615 me-trov. lahko pridemo z več strani. Če gremo po Litijski cesti. moramo pri pošti Dobrunje. kjer je bil vse do leta 1952 tudi sedež občine. zaviti desno in pot nadaljevati mimo Zadružnega doma v Zadvoru in šole, ki je bila v teh krajih ustanovljena leta 1869 - zdajšnje po-slopje je iz leta 1913 - do cerkve v So-strem. Pred tem prepeljemo potok Do-brunjščica. kjer je bi! pred mostom sredi Zadvora zaselek. kr se je imenoval Do-brunje. vse do leta 1965. ko se je večina krajev naše občine preimenovalo v ulice. Tako je tudi ta stari. a zanimiv zaselek. za občinsko zgodovino izgubil svoj po-men in trda enosmernost ga je izbrisala iz spomina srednje in mlajše generacije.
Tu sta v srednjem veku stala mlin in dvorec. last vplivnega gospoda Dobrina. po katerem je celoten zaselek dobil tudi ime. Ko se je ta ali kdo drug njegovega imena preselil v Spodnji Bizovik (po Valvazorju). je z njim šlo tudi ime in tako so nastale Dobrunje. ostalo pa je tudi staro ime za zaselek.
Res škoda. da so povojne novotarije. ki naj bi bile vse v slogu socialističnih pridobitev. uničevale tudi stara ledinska imena. V bližini tega kraja je stal nekda-nji dvorec An der Auen. v lasti družine Dinzl. ki je večkrat menjal lastnike. Na-zadnje je bil last Fidelisa Trpinca. a ta-krat dvorca že ni bilo več. ostali so Ie še travniki in njive. Še po II. vojni so Ijudje pravili tem travnikom graščinski. čeprav so bili že v lasti umobolnice na Stu-dencu.
Tukaj ob Dobrunjščici so nekdaj stali tudi mlini za smodnik. vse do leta 1871. ko so se preselili v Kamnik. kjer smod-niSnica stoji še danes. Ostanki teh mli-nov in delavnice so bili vidni še več let po drugi svetovni vojni in otroci so se kaj radi kopali v čisti DobrunjSčici v bližini ostankov smodnišnice.
Takoj onstran potoka je bila cerkev Sv. Lenarta. ki so jo omenjali že v 14. stoletju in je pripadala Šmarski (in ne šentpeterski) prafari. Kasneje je postala samostojen vikariat (1753) in župnija. Cerkev je stala nasproti sedanje ter bila močno poškodovana v velikem potresu 1895. tako da so jo morali podreti. Seda-nja v psevdoromanskem stilu je bila zgrajena leta 1898. V njej je več slik priznanih slikarjev 18. in 19. stoletja in si jo je vredno ogledati. Cerkev ima tudi zanimiv zvon. na katerem so vsa imena faranov, padlih v prvi svetovni vojni. Pred njo je bil po dolgih letih skrivanja lansko leto ponovno postavljen kip Sv. Janeza Nepomuka. ki je nekdaj stal v graščini na Trnjavi pod Urhom. ta je bila porušena v potresu 1525 leta.
Pot nadaljujemo skozi Sadinjo vas. Irae je dobila po Sodinu. upravitelju teri-torialne enote v času fevdalizma. Od te ceste se desno odcepi stranska pot. ki
vodi v Cešnjice in Zagradišče. ki sta znana po češnjah in sadju, ki ga je tu obilo. Pred vojno. pa tudi več let po njej, so te vasi zalagale ljubljanski trg s češ-njami. saj ni bilo branjevcev iz doline Neretve ali od kod drugod. Upati je. da bodo te vasi spet dobile pomen. ki jim gre. in da se bodo češnje s tega območja spet pojavljale na ljubljanskem trgu. Sa-dinja vas je znana tudi po kamnolomu, ki je eden največjih v Ijubljanski okolici, ter po pesku za fasade in malto. Od tu je fril doma skladatelj Josip Sicherl (1800-1935).
Dalje ob cesti je vas Podlipoglav z od-lično obdelanimi kmetijskimi površi-nami. Vas so marca 1942 požgali ltalijani in je veliko pretrpela. Pred vojno je bilo v njej Sest mlinov. med drugim so mleli tudi rožiče.
Desno od vasi pelje pot v Šentpavel, majhno vasico na obronku Molnika. Tu stoji majhna. a slikovita cerkvica. posve-čena Sv. Pavlu. ki je bila iz stare v 17. in 19. stoletju večkrat predelana. Od letoš-njega leta je cesta asfaltirana do vrha vasi. tako se ahko po asfaltu pripeljete skoraj do cerkvice. Tu je bila doma Je-rica Zemljan (1879-1942). publicistka in velika organizatorica kuharskih tečajev.
Ob cesti. ki pelje v Šentpavel. je tudi cesta v Brezje in Repče. vasi. ki spadata v KS Lipoglav. Cesta je zelo slaba in v zimskem času neprevozna. zato raje uporabljajo tisto. ki pelje skozi Panško
Obeležje na Pugledu (Fotografija: Burut Krajnc)
Reko na Lipoglav. Kraje okoli teh vasi obiskujejo Ijudje. ki iščejo gozdne sa-deže. saj jih je tu res veliko.
Pri Podlipoglavu cesta zavije v dolino PanSke Reke. Dolina je ozka. da je ko-maj dovolj prostora za cesto. potok in nekaj travnikov in njiv. Pri nekdanjem mlinu »Reškem kovaču« se od glavne ceste odcepi pot. ki vodi na Razore. to je posestvo nekdanjega stiškega samo-stana. pozneje pa pristava grofov Au-spergov. oziroma po prodaji svojega zve-rinjaka na Studencu mestni občini za potrebe umobolnih. pristava bolnice na Studencu. Zdaj te prostore uporablja lovska družina Pugled. ki je celotno pri-stavo popolnoma prenovila. Tu je dosti kostanja. pa iudi drugih sadežev. ki ra-stejo v gozdu.
Po dolini Panške Reke gremo mimo samevajočih kmetij. ki so bile obenem tudi mlini. Med kmetijama Dolenjec in Ipavec. levo od ceste. in v takoimeno-vani Srebrni dolini. so do leta 1939 ko-pali srebrno rudo in jo vozili v Ljubljano na predelavo. Zaradi nerentabilnosti so rudnik zaprli. ostal pa je še zelo dobro
viden jašek. v katerega se lahko brez strahu spustite in poizkusite poiskati sre-bro Mimo Ipavca se pot pri Rekarju odcepi od glavne in zavije desno v strm breg; že po kakšnem kilometru ste v Ve-likem Lipoglavu. ki pa je precej manjši od Malega. Vas ima samo par hiš in tu morate pustiti avco. če ste potovali z njim. vzeti pot pod noge ter nad vasjo zaviti desno proti vrhu Pugleda. Pot ni strma in po nekaj sto metrih ste že na vrhu. Od tod je prekrasen razgled proti Ljubljani in Kamniškim Alpam. Če bo-ste prišli na Pugled v lepem vremenu. vam ne bo žal. saj boste poplačani z res nepozabnim pogledom na jugovzhodne predele ljubljanske kotline in večji del naSe občine.
Za vrnitev v dolino priporočam. da pot nadaljujete do Malega Lipoglava, kjer se boste lahko ustavili v prijetni gostilni »Pri Jakopcu« in si naročili pristni domači sadjevec. Tu je ludi kmečkr turizem in pa prijetna trgovina. takšna. kakrSnih smo bili vajeni včasih - pult in za njim trgovka. Vas se ponaša s cerkvijo Sv. Miklavža. ki se omenja že leta 1290. z Iično urejeno notranjostjo in slikami starih rnojstrov. Cerkev je bila leta 1753 barokizirana. Od 1865 do 1910 so imeli tukaj zasilno šolo, nato pa do leta 1938 redno v župnišču. Pozneje so zgradili novo Solsko stavbo. ki pa so jo že čez pet let Italijani požgali. Tu je bil doma skladatelj Anton Grum. pri cerkvi je župnikoval (1889-1901) znani publi-cist in nabožni pisatelj Frančišek Mare-šič. ki je tu.tudi pokopan. Na Mali Lipo-glav pridete tudi po lepi asfaltirani poti od avtoceste iz Grosupljega. Tu je precej vikendašev, saj jih je sem pritegnil čist zrak, lepa pokrajina. ki skoraj ne pozna megle. in pa prijaznost tukajšnjih Ijudi. Tudi tod je veliko gozdnih dobrot. pa tudi jabolk in drugega sadja. zato lahko pri vsaki hiSi dobite kozartek žganja ali moSta,
Od tod se obrnete po cesti proti vzhodu. proti domu. še prej pa med potjo obiščimo Pance. slikovito. čisto in urejeno vasico sredi travnikov in njiv. na hribčku, s katerega je čudovit razgled tako na Kamniške Alpe kot na Dolenj-sko gričevje. V bližini Panc je stal grad. ki so ga domačini imenovali Krokarjev. Danes ga ni več. spomin nanj pa je še ostal. tako kot na prazgodovinsko nase-Ije. ki je bilo tu. Ta vasica je dala dva. za širšo okolico pomembna moža. Antona Skubica (1876-1940). krajev.iega zgodo-vinarja in socialnega delavca. ter Janeza Žagarja, dramatika, urednika in preva-jalca.
Po ogledu Panc se po blagih serpenti-nah spustimo navzdo! do kmetije Rekar. kjer smo zavili desno. ko smo šli na Veliki Lipoglav. Vse do Sostra ali pa do Zavoglja nas bo spremljal potok z različ-nimi imeni. ki je bil nekoč življenjska moč tukajšnjega prebivalstva. Od izliva v Ljubljanico pri Zavogljem pa do pod Panc je poganjal 15 mlinov. žag in stop. Zdaj jih ni več. ostal je le en sam mlin (pri Dolenjcu). ki opozarja mimoidoče. da je bil potok vir energije in blagostanja ljudi ob njem.
Pot in izlet lahko zaključite v kateri-koli tukajšnji gostilni. ki jih je več. toda pravo malico boste dobili le v gostilni »Micka« na Litijski cesti. saj je le ta prisluhnila željam popotnika in turista.
Rad bi opozoril vse. ki boste obiskali te kraje. da za seboj ne puščate smeti. ki naj ne bodo kažipot k naravi in turistič-nim točkam. Naj narava ostane neokr-njena!                     EDVARD SVETEK