Posamezna številka Din 1. LETO IV Poitnina plačana v gotovini, ŠTEV. 158. V LJUBLJANI, sobota, 16. julija 1927, Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu* Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, TELEFON ŠTEV. 2852. Revolucionarni izgredi na Dunaju. Tajna roka dirigira dunajske dogodke. JTJSTICNA PALAČA V PLAMENU. — GASILCEM DOSTOP DO POGORIŠČA ONEMOGOČEN. — VOJAKI ODDALI SALVO V MNOŽICO. — DE-MOLIRANI IN POŽGANI PROSTORI »REICHSPOSTE« IN »W. ALLG. ZEITUNG«. - REVOLUCIONARNI DOGODKI VEDNO OSTREJŠI. - SOC. VODITELJI IZGUBILI VODSTVO MNOŽIC. — VSI POŠTNI URADI ZASEDENI. - ŽELEZNIŠKI PROMET PONOČI USTAVLJEN. - SOCIALISTIČNE CETE SE BRATIJO Z REVOLUCIONARJI. - GENERALNA STAVKA PROGLAŠENA. — VLADA BAJE ŽE ODSTOPILA. - DOSEDAJ 70 MRTVIH IN 400 TEŽKO RANJENIH. - TRGOVINE PLENIJO DEMONSTRANTI. Komunisti zahtevajo proglasitev diktature proletarijata. schallSrtlH''. so blli opleni dne pa je izbruhi ’ V P<3tek d°po1' Hi* n„ a na Dunaju revolu- razSodbo0rrbLderaznCeVrnad °Pr°Stiln° ]:■ . J ‘ razumlpvo, nerazum- Ij! ,mo8la samo oprostilna • , a Povzročiti dogodke, ki so, vče-al besneli po Dunaju. V noči od četrtka na petek je morala P seci vmes neka vešča roka, ki je znala briljantno izkoristiti ogorčenje delavcev, se sijajno poslužila ljudskih instinktov in nič manj dobro izkoristila dvovlastje, ki vlada na Dunaju. Nenadoma in proti volji voditeljev socialne demokracije se je iz demonstracij razvila na Dunaju revolucija in nihče ne ^e- če so včerajšnji dogodki le začetek ® ?roznejSih, ali pa se bo vladi in treznim elementom posrečilo ukrotiti razbrz-Qane strasti in ustaviti pokončevanje. Kri ima svojo posebno psihologijo in instinkti mas svojo še bolj posebno logiko in zato morejo dunajski revolucionarni dogodki pomeniti pravo revolucijo in ni izključeno, da se bodo končali z instalacijo sovjetske filialke na Dunaju. •Ta Pfvarunost je tem večja, ker niso nitl vlada in niti soc. demokratični voditelji dogodkom dorasli. Ko je množica, gnana od^ skrivnih in prevdarnih akterjev, naskočila justično palačo, tedaj je bila edina rešitev v odločnem nastopu. Tega ni bilo in tako je zapel rdeči petelin na justični palači. Tudi kasneje ie bilo mogoče še rešiti situacijo. Ponavljala pa se je vedno ista slika. Voditelji ®°c. demokratov so se bali zameriti mno-*ipam, niso se pa bali naskočiti prodajaln razni temni elementi, ki so jih »Plat-fenbriiderji« krepko podprli. Eni pred °čmi strah za mandat, drugi pred očmi Polne trgovine, nobenega dvoma ni moglo biti, kako bo boj končal prvi dan. Vprašanje je, kaj prinese drugi dan-Ce bo vlada močna in znala pravočasno organizirati kmetsko ljudstvo, potem bo tazijl8^ Msnlot Da Dunaju sani° fan‘ ta.ur, Pa >e dik' jetrn, ker mase kuiiktatorjem. H Upajmo, da bodo vendarle zmagali trezni elementi, ker instalacija sovjetske filialke na Dunaju bi mogla tudi v zunanji politiki povzročiti nedogledne posledice. Z revolucijo so odgovorili delavci na oprostilno razsodbo in izzvali vse grozote revolucionarnih dogodkov. Iskreno bi želeli delavcem, da bodo še v pravem hipu spoznali, za čegav račun delajo, ker iz revolucionarnih dogodkov sledi samo zmaga reakcije ali diktatura. Ne eno in ne drugo pa ni v korist delavca. Dunaj, 16 .julija. Včeraj dopoldne so se pričele pred justično palačo velike delavske demonstracije radi tega, ker je porotno sodišče oprostilo tri nacionaliste, ki so 80. januarja t. 1. streljali v Schattendorfu na mimoidoče delavce. De-monstrantje so se z vso silo navalili na justično poslopje, demolirali pohištvo, zažgali spise, razmetali vse premičnine na ulice in nato palačo zažgali. Policija, ki je skušala demonstrante s silo razgnati, je bila popolnoma brez moči. V uradnih prostorih nahajajoči se uradniki so se morali pred demonstranti umakniti, nekatere pa je razburjena masa pograbila in vlekla na ulico. Krog in krog sodne palače so razmetali pohištvo, sodne akte in razne spise ter nato vse skupaj zažgali. Na trgu je takoj zaplapolal plamen. Nato je oddelek demonstrantov navalil na uredništvo lista »Wiener Neueste Nachrichten« in na uredništvo »Reichs-poste«. Ves promet je bil takoj ustavljen. Nove mase, ki so prihajale na po-jmoč demonstrantom, so se vozile v tovornih avtomobilih. Gasilci, ki so prišli na pomoč, da bi gasili justično palačo, so bili odbiti. Masa jih ni pustila, da bi prišli do poslopja. Nato so prišli vojaki republikanske obrambne zveze v popolni vojaški opremi s puškami in čeladami. Najprej so hoteli omogočiti dostop gasilcem do sodne palače, ki je bila že vsa v ognju. Vojaki so nastopili pomirjevalno in pozivali demonstrante, naj se mirno razidejo. Toda masa je še bolj pobesnela, ko je videla, da so vojaki republikanske obrambne zveze proti demonstrantom. Socialistični vojaki se se s težkim trudom prerili v sodno palačo in s tem omogočili vstop gasilcem v prostore, ki so bili vsi v plamenu. Ob 4.30 popoldne je nastopil pred razburjenimi masami sam dr. Juli Us Deutseh ki je pozival demonstrante, naj mirujejo. Demonstranti pa so zagnali proti njemu velik šum in vik. Padlo je proti njemu nekaj strelov iz revolverjev. (Vest pa, da bi bil Deutseh linčan, ne odgovarja resnici.) Masa ne posluša veš socialno demokratskih voditeljev. Vodilno vlogo v teli nemirih so vsekakor prevzeli komunisti, ki v svojem glasilu »Die Rote Fahne« naravnost pozivajo delavstvo, naj razruši vlado in upostavi proletarsko diktaturo. Demonstrantom v mestu se priključijo še mase iz periferije in okolice Dunaja. Vsa ta množica drvi v mesto, kjer pleni po trgovinah. Vsa živila so na Dunaju že pokupljena, ker se misli, da bodo nemiri trajali dalje časa. Delavstvo gradi barikade in strelja na policijo in vojaštvo. Vlada je poslala policiji na pomoč oddelek vojaštva, ki je oddal ona demonstrante salvo. Mnogo ljudi je ranjenih in ubitih. Med demonstranti in policijskimi četami se je razvila prava bitka. Demonstranti so streljali na policiste s puškami in revolverji. Dunaj se nahaja v vojnem stanju. Množice demonstrantov drve po ulicah in terorizirajo in napadajo policijo. Dunaj, 16- julija. Demonstranti so navalili tudi na palačo lista >Wiener Allgemeine Zeitung< in jo zažgali. Masa pa je vdrla tudi v mnoge druge pala- če in poslopja, jih demolirala in zažgala. Pohištvo je pobesnela masa razbila in ga zmetala na policijo. Okoli 5. ure popoldne je bil ustavljen ves železniški promet z Dunajem in Gradcem. V Grazu je navalila pobesnela množica na poslopje krščanskih socialcev in na uredništvo »Reichspošte«, demolirala vse pohištvo in ves inventar, ga razmetala po poslopju in delno pometala iz oken na ulico. Nato pa je masa zažgala še poslopje. Policija in demonstranti so nastopili v popolni bojni opremi. Gasilci, ki so hoteli lokalizirati požar, so bili pregnani od gorečega poslopja. Policija se zelo težko brani, ker je naval množic vedno večji in ker se demonstrantom priključujejo delavci v vedno večjem številu. Število mrtvih in ranjenih se vedno veča. Posebno težke izgube so utrpeli policisti. Dunajski listi včeraj niso izšli, ker so stavci in tipografi stopili v stavko in ker je vse tehnično osobje na barikadah. Po 12. uri se je ustavil ves železniški in telefonski promet z Zagrebom in Trstom. Položaj se vedno bolj poostruje. Pričakuje se, da izbruhne še tekom dneva generalni štrajk, posebno ker stoji delavsko vodstvo na stališču, da je treba izzvati konsekvence radi oprostilne razsodbe morilcev iz Schattendorfa samo na ta način, da se izvede generalna stavka in prisili vlado, da poda demisijo. Mase so vdrle tudi v pekarije in se založile s kruhom. Pričakuje se, da bodo vse pekarne že danes zaprli. Gasilcem se je proti večeru posrečilo ogenj lokalizirati in delno pogasiti. Državni kancler dr. Seipel je konferi-ral z dunajskim županom dr. Seitzem in zastopnikom avstrijske socialne demokracije O. Bauerom. Oba predstavnika sta izjavila, da je teh nemirov kriva vlada. Promet se še tudi danes ne bo vršil. V Grazu se je položaj že v toliko izboljšal, da ni večjih izgredov. Po vesteh iz Dunaja se doznava, da položaj na Dunaju še ni izpremenjen. Na Dunaju vlada popolno vojno stanje. »Ar-beiter Zeitung«, glasilo socialne demokracije piše v precej ostrem tonu proti vladi, »Die Rote Fahne«, glasilo avstrijskih komunistov pa poziva delavstvo k revoluciji. Ulice in ceste izgledajo kot — bojno polje. V splošnem prevladuje mnenje, da so socialno demokratski voditelji izgubili vpliv nad svojim delavstvom. Voditelji nemirov na Dunaju in Grazu so avstrijski komunisti, ki dobivajo vedno večji vpliv. Socialni demokratje nastopajo sicer pomirjevalno, dočim ekstremni levičarji naravnost poživljajo na upostavitev diktature proletariata. Pred bivšim avstro-ogrskim vojnim ministrstvom je vse polno policistov, ki stražijo poslopje, v katerem se nahaja več ministrov. Obstoja namreč nevarnost, da bodo revolucionarne mase jurišale na poslopje, pobile vse ljudi in zažgale po- slopje. Tudi borba pred parlamentom se je še nadaljevala do 1.30. Policijska direkcija misli, da bo mogla spraviti demonstrante iz ulic in jih popolnoma razpršiti. Toda izgleda, da je položaj v rokah demonstrirajočih delavcev. Proti njim je bilo dosedaj nemogoče uspešno nastopiti. Govori se, da bodo demonstranti požgali še več poslopij. Dunaj, 16. julija. Borba pri justični palači je trajala celo popoldne. Na vseh avtomobilih, ki služijo za prevoz mrtvih iu ranjenih, se vijejo bele zastave, da delavci ne streljajo nanie. Dunajski župan je zaprosil vlado, da umakne vojaštvo, a je morala policija ponovno stopiti v akcijo. Oblastva se boje, da bo ponoči prišlo do novih spopadov. Praga, 16. julija. Socialistična stranka na Dunaju je izdala proglas na svoje pristaše, v katerem jih poziva, da prenehajo z demonstracijami. Na Dunaju se misli, da so vse nemire organizirali komunisti. Demonstranti so neprestano dobivali ojačenja. Situacija je še vedno kritična. Gradec, 16. julija. Po 7. zvečer se še vedno ni dalo ugotoviti, ali so demonstranti ali vlada gospodar situacije. Ob 7. je bilo splošno mnenje, da bodo delavci v Celi državi ponoči prevzeli oblast v svoje roke. Vse službene vesti, ki so ponoči prispele na graška oblastva so podpisane od zaupnikov socialnodemokratske stranke Budimpešta, 16. julija. Sinoči se je razširila vest, da je Seiplova vlada odstopita in da je sestavljena delavska vlada. Službeno še ta vest ni potrjena in tudi ni znano, kdo bi bil na čelu vlade. Nadejajo se, da bo predsedniku republikanske obrambne zveze Seitzu uspelo, da reši situacijo. Seitz ni hotel s svojimi četami razbiti demonstracije, čeprav bi bil to lahko storil, ker se je bal, da bi to situacijo izrabili nacionalisti in bi ti vzeli oblast v svoje roke. Dunaj, 16. julija. Ob 7. zvečer so prišli predstavniki tujih držav v pisarno državnega kancelarja, da si ogledajo strašen prizor, kako gori justična palača. Plamen se je vil 20 metrov visoko. Poslopje »Reichsposte« je ob 7. zvečer še vedno gorelo. Demonstranti so postajali proti večera vedno bolj agresivni. Policija in Schutz-bund pa sta kazala vedno manj odpornosti. Po ceelm mestu je zamrlo vsakršno gospodarsko življenje. Med množicami je zavladala strast, da vse razruši. Ob 9. zvečer se je razširila vest, da se Seiplova vlada ne more več vzdržati in da je odstopila, ker so faktični gospodarji situacije delavci. Ob 9. zvečer se je tudi zvedelo, da je v včerajšnjih borbah padlo 70 ljudi, 400 jih težko, a 500 lahk« ranjenih. Med mrtvimi je 30 policistov. Med prebivalstvom vlada velika panika in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo prihodnji dan. Ljudje so navalili trgovine in pokupili ves živež, da se zavarujejo-za vsako eventualnost. Zunanje političen pomen sporazuma med SLS in NRS Obisk ministrskega predsednika g. Velje Vukičeviča v Ljubljani ni pomemben samo za našo domačo strankarsko politiko, ampak ima veliko važnost tudi za bližnji razvoj naSe zunanje politike. To je naglasil g. Vukičevič sam, ko je rekel, da doseženi sporazum ni samo tvorba ad hoc, t. j. za tre-notni lov za mandati, ampak da je sporazum državna potreba, ki bo trajal Se dolgo po volitvah. G. Vukičevič dela počasi in zelo previdno, toda tudi zelo odločno na tem, da doseže cilj, ki mu je postavljen. Njegov neizprosen boj proti korupcioni-stom vseh barv in strank, zlasti pa še proti pašičevcem, kaže, da obstoji v merodajnih krogih resna volja, da se korupcija v naši državni upravi enkrat za vselej zatre, kar ni važno samo za našo notranjo, ampak še bolj za našo zunanjo politiko. Država, ki jo vodijo vsem mogočim nerednostim dostopni ljudje, ne more imeti kredita niti doma, še manj pa v mednarodnem svetu. • Značilno je dalje tudi to, kakšne stranke si prizadeva pritegniti g. Vukičevič v svojo bodočo vladno večino. Tu so v prvi vrsti radikali, ki že zdavnaj niso več socialno-revolucionarna stranka, kar so bili spočetka, ampak so danes tipični predstavniki buržo-azije in onega solidnega konservativizma, ki bi ga najlažje označili z »desničaistvom«. Tu sem spadajo tudi srbski demokrati, ki jih vodita D a vidovič in Marinkovič. Obe skupini se ločita edino le v neznatnejših programnih točkah, a »buržoazni« sta obe stranki. Cisto v redu in razumljivo pa je, da je pritegnil k tema dvema meščanskima skupinama g. Vukičevič tudi SLS, ki je po svojem programu v socialnem oziru lahko zelo napredna (ne v smislu »svetovnega nazora«, ampak v gospo- darskem in socialnem smislu), toda v svojem jedru pa vendarle kolikor toliko konservativna, vsaj toliko, da ne pridiguje krvave revolucije. Te tri združene skupine pa pomenijo močan socialno-konservativen blok, ki popolnoma odgovarja današnji politični konstelaciji v zapadni in srednji Evropi. Ustanovitev takega bloka v naši državi pa pomeni podčrtanje naše kulturne pripadnosti k zapadni Evropi, kar je za stališče naše države v mednarodnem življenju silnega pomena. Ne trdimo, da gre tu za boj proti Rusiji, ampak gre za to, da izrazimo svojo voljo po mirnem socialnem razvoju in napredku. Za nas Slovence pa ima sporazum med SLS in NRS še prav poseben pomen. G. Vukičevič je rekel v razgovoru s časnikarji, da Slovenija ne sme biti več pastorka države v gospodarskem oziru, ampak da se mora gospodarsko razvijati že zato, ker smo obmejna dežela. Te besede so silne važnosti zlasti za naše neodrešeno Primorje. Ko so pred vojno razpravljali v delegacijah »bosansko vprašnjec, je govoril tudi pokojni dr. Krek in rekel: »Glejte, da bo ljudem v Bosni šlo bolje kakor drugim, pa bodo drugi silili k nam, ne pa Bosanci k njimi.« To velja tudi glede Primorja. Če se bo uje-dinjena Slovenija lahko gospodarsko razvijala, da bo prebivalstvo zadovoljno in srečno, bo to naša najboljša propaganda za one tam preko Soče, ker si bodo vsi želeli sem k nam. Te propagande tudi g. Mussolini ne bo mogel prezreti in bo moral računati ž njo, kar gotovo našim rojakom ne bo v škodo. Treba je sporazum le lojalno izvršiti in njegova praktična korist se bo prav kmalu izkazala. Or. BeneS o problemih evropske politike V zunanjem odboru senata je bilo stavljenih na dr. Beneša več vprašanj, na katera je on odgovarjal in podal s tem zanimiv ekspoze o problemih evropske politike. Glede razmerja Češkoslovaške do Vel. Britanije je dejal dr. Beneš, da je to najboljše. Znani članek lorda Rothermeres-a ne more v tem oziru nač izpremeniti. Ta članek je samo plod lažne propagande in ta propaganda danes ni uspešna. Meje med Slovaško in Karpatorusko so notranja češkoslovaška zadeva, ki se zunanjega ministrstva ne tiče. O pogajanjih z Vatikanom ne more dati nobenih pojasnil, dokler ta še trajajo. Stabilizacija Evrope v zadnjem času nikakor ni naredila posebnega napredka, temveč se povsodi pokam je jo razni zastanki. Ponekod so nastale celo nove napetosti, tako na Balkanu, med Anglijo in Rusijo ter Poljsko in Rusijo. Tudi Iranoosko-nemAka pogajanja so zastala in opažati je aktivnost madjarske politike, ki skuša oslabiti upliv Male antante. Na drugi strani pa se je poskušalo te tendence oslabiti. Tako na gospodarski konferenci v Ženevi, ki je imela tudi političen upliv. Kar se tiče stabilzaoije valute, je dosežen velik napredek v Italiji, Poljski, Franciji in Rumuniji. Nato je govoril dr. Beneš o usmrtitvah v Rusiji. Ker je vprašal senator Lukeš, če ne bi kazalo iz človekoljubja nastopiti proti usmrtitvam v Rusiji, pravi Beneš, da on to človekoljubno stališče odobrava. Mora pa pripomniti, da obstoje sicer med državami dogovori glede vojnih dogodkov, da se glede revolucij, represalij in notranjih sodnih vprašanj ni nobenega soglasja, ker smatrajo vse države taka vprašanja za notranjo vprašanje vsake države. Edino, kar je mogoče storiti je to, da moralično ves svet obsodi te usmrtitve. Vsak posameznik in tudi vsaka država lahko izreče o tem svoje ogorčenje, kaj več pa je nemogoče storiti. Glede odnošajev z Rumunijo je dejal dr. Beneš, da so ti zelo intimni in trdnejši kakor kdajkoli preje. Zadnja konferenca Male antante je dokazala, da so vse vesti o oslabitvi Male antante napačne. Sedaj je nova rumunska vlada to resnico zopet potrdila, ker to je ista vlada, 'ki je že Seat let vodila politiko Male antante. Dr. Beneš konslatira, da so zadnji dogodki v Rumuniji samo utrdili dilo evropsko politiko, kar tudi jasno dokazuje izjava novega rumunskega zunanjega ministra. Kar se tiče balkanskega problema je nastalo sicer v zadnjem času malo pomir-jenje, toda še vedno obstoji spor radi Tiranskega pakta. Mi in Francija želimo, da bi bil ta spor čim prej rešen. Obtoženci o schattendorfskem procesu oproščeni Veliki proces, ki je sedem dni razburjal avstrijsko javnost, je 'bil včeraj zaključen z nepričakovano in popolno oprostitvijo vseh obtožencev. Kaj je bila posledica tega prav- *oreka porotnikov, poročamo na drugem mestu. Tu 86 omejimo le na proces sam. V nekdaj madjarskem Burgenlandu v kra: ju Schattendorf, so imeli isti dan socialni demokrati in nacionalisti prireditev. Iz med-eebojnih hujekarij je nastal pretep, po pretepu pa so padli streli, ki so zahtevali dv smrti žrtvi iz delavskih vrst. O tem umoru je pretekli teden sklepalo dunajsko porotno sodišče. Razprava je bila silno razburljiva, ker so vedno strankarske strasti prplavale na površje. 'Po zaslišanju prič so se v sredo pričeli govori drž. pravd-nika in zagovornikov ter zastopnikov privatnih udeležencev. Posebno mojstrski je bil govor državnega pravdnika, ki ije z železno logiko utemeljil obtožbo. Po govorih je bilo stavljenih^ porotnikom 27 vpraašnj, 9 za vsakega obtoženca. Po več kot triurnem posvetovanju pomnikov je predsednik naznanil pravdorek, ki Glavno vprašanje, glaseče se na stvo javnega nasilja pod PO^o°btežuj^ čimi okoliščinami je bilo z 9 glasovi prou 3 slascrvom zanikano. Na prvo eventueln vDrašanieglede hudodelstva težke telesne poškodbe so za vse tri obtožence porotniki odgovorili s 6 glasovi da m s 6 glasovi ne, torej zanikalno (ker je treba za obsodbo najmanj osem pritrdilnih glasov). Drugo eventualno vprašanje glede pogreška o telesni varnosti je bilo za Jožefa Tscharmana in Georga Pinterja s 7 glasovi proti 5 zanikano. Za Hieronima Tscharmana je bilo tudi to vprašanje s 7 ne in s 5 da istotako zani-kano. Na temeljni tega izreka je naznanil predsednik sodnega dvora oprostilno razsodb« vseh obtožencev. Obtoženci so bili takoj nato izpuščeni na svobodo in so se odpeljali ob pol 10. uri z dvema avtomobiloma izpred sodnega poslopja. Politične vesti. = Odnožaji med glavnim odborom in vladnimi radikali. Z ozirom na to, da so poslali skopljanski radikali svojo kandidatno listo, na kateri tungira Velja Vukičevič kot nosi lec, glavnemu odboru radikalne stranke na odobrenje in ker se je radi tega pojavilo mnentje, da so vladni radikali kapitulirali pred glavnim odborom, je izjavil neki vpliven radikal »Politiki«: »Ni potrebno, da se glavni odbor hvali s tem, čel, da je pri nas nastopil kak preokret z ozirom nanj. Mi še vedno smatramo, da je glavni odbor nelegalen in radi tega ne moremo priznati veljavnosti temu, kar ta odloči ali odbije. Kar se tiče skopljanskih radikalov, so tl morda iz neobveščenosti poslali glavnermu odboru listo Velje Vukičeviča, toda jaz svoje liste n? .bom poslal v odobrenje glavnemu odboru.< — Vukičevič o volilni svobodi. Na svojem potovanju se je ministrski predsednik Vuki-čevič .ustavil tudi v Karlovcu, kjer je imel s evoiimi političnimi prijatelji daljšo k°nfe-kateri ie izjavil, da gre radikalna S“*fo močnaV volitve. !>rž.vi. je ra-fitaa stranka potrebna. Radi.tega zahteva Vukičevič, da radikalne organizacije i*klj čijo vse one ljudi, radi katerih se očita stranki korupcija, da morejo potem iti v volitve močne in složne. »Moja težnja je, da izvedem stranko iz volitev obnovljeno, ojačeno sposobno in močno za naloge, ki jo čakajo v novem parlamentu.« Dalje je Vukičevič govoril o volilni svobodi od spodaj in od zgoraj. »Policija mora jamčiti svobodo volitev in tudi, da ne bo terorja mase. On sam pride osebno pred in po volitvah v te kraje, da spozna njihove potrebe.« = Možnost koalicije med demokrati in Radičem. V svojem intervievru, ki smo ga priobčili, je dejal St. Radič med drugim tudi to, da je Voja Marinkovič bodoči mož. Ta izjava je bila v javnosti mnogo komentirana in nastale so govorice, da so pogajanja med Radičem in Marinkovičem že na obzorju. O tej stvari smo se informirali pri dobro poučeni osebi, ki nam je dejala, da so vse take in slične vesti Se silno prezgodnje. Še prav nobena pogajanja se niso niti pričela, še manj pa je bil seveda sklenjen kak sporazum. Pač * pa obstoji možnost, da povzroči sporazum med Korošcem in Vukičevičem pogajanja. Vendar pa obstoji danes samo psihološka podlaga za taka pogajanja. Je namreč čisto naravno, da gledajo tako demokrati ko ra-dičevci z nezaupanjem na pakt med SLS in NRS, ker more biti ta pakt uperjen tako proti enim ko proti drugim. Zato bi moglo priti do zbližanja med Radičem in demokrati. Zlasti pa 'bi to zbližanje sigurno nastopilo, če bi na volitvah Radič in demokrati dobro odrezali. Če ni St. Radič počakal Voje Marinkoviča na Bledu, to ne pomeni mnogo, ker je zelo mogoče in tudi verjetno, da se Radič in Marinkovič sestaneta v Zagrebu po Marinkovičem povratku z Bleda. — Tako nas dobro poučeni informator. K njegovim izvajanjem bi samo pripomnili, da se vedno jasnejše kaže, da pridemo v Jugoslaviji do dveh močnih parlamentarnih skupin in da je v vsakem slučaju SDS izven kombinacije, kar znova poudarjamo. = Pašičevci o sporazumu med Vukičevičem in SLS. Kakor poroča beograjska »Politika« so pašičevci napram sporazumu med Vukičevičem in SLS zelo rezervirani. Ugleden pa-šičevec je izjavil dopisniku »Politike«: »Tudi to, kar se je dosedaj zvedelo o pogojih, pod katerimi je Vukičevič zagotovil sebi, če bo potreboval, podporo klerikalcev, je dokaz, da gre za novo atako na radikalno stranko. Dr. Korošec počasi uresničuje svoj avtonomistični program in je sedaj s sporazumom z Vukičevičem napravil velik korak naprej. To, kar se je dosedaj napravilo, vodi do avtonomije, proti kateri so se radikali vedno borili. Že to nam je dovolj, in nam ni treba čakati še na ostale pogoje in določbe porazuma, da smo odločno proti njemu!« Drug pašičevec pa je izjavil: »Zopet povdar-jajo sedaj, da je treba pomagati Sloveniji in da ji je treba preskrbeti veliko pomoč, da bi se čim uspešnejše razvila. To se je moglo tudi pričakovati, ko se je delal sporazum z dr. Korošcem, ki od 1. 1918 ni mislil niti en hip o državi kot celoti, temveč je samo gledal, da čimveč pridobi za Slovenijo. No, to bi se njemu že dalo oprostiti, ne more se pa oprostiti Vukičeviču, da pri tem delu poa-pira dr. Korošca. Kaj se Vukičevič ni mogel domisliti, da je tudi južna Srbija obmejna pokrajina, ki potrebuje povzdigo v vsakem oziru. Da bi obstojala tudi v južni Srbiji kaka posebna stranka, ki bi razpolagala s kakimi dvajsetimi mandati, ki bi se dali uporabiti kot rezerva za borbo proti onim radikalom in demokratom, ki vladi niso po volji, bi se seveda tudi spoznalo, da je tudi južna Srbija obmejna pokrajina, ki ji je potrebna pomoč za njen povzdig!« = Pričetek jugoslovansko-angleških pogajanj zaradi vojnih dolgov. V spodnji zbornici je sporočil zastopnik zakladnega ministra, da so se pričela med Anglijo in Jugoslavijo pogajanja za odplačilo jugoslovanskih vojnih dolgov. Jugoslaviji so bili ponujeni isti pogoji ko Rumuniji, Portugalski in Grški. Vsi jugoslovanski vojni dolgovi Angliji znašajo 25 milijonov funtov. -Zakladni minister upa, da bo Jugoslavija te pogoje sprejela, da tak,o zopet obnovi h v OJ kredit v Angliji. — O odnoSajih med pašičevci in vlado pišejo zemljoradniške »Novosti« to-le: »Kar se tiče odnošajev med glavnim odborom in g. Vukičevičem, se more sedaj konstatirati, da so pašičevci, v prvi vrsti pa Aca Stanojevič, položili orožje. Kakor smo že včeraj nazna-čili, ne pomeni mnogo činjenica, da so predložili Vukičevič in njegovi ministri svoje liste glavnemu odboru v odobritev. To je bila samo konvencionelna gesta brez vsakega večjega pomena. Tako se je v medsebojnih odnošajih malo izpremenilo in g. Vukičevič ostaja še nadalje gospodar situacije v radikalni stranki. — Nerazpoloienje demokratov vsled sporazuma VukičevMa s KoroScem. Beograjske >Novosti«, da je bil sporazum, sklenjen med SLStaNBS zelo slabo sprejet od demokratov Voja Marinkovič da je odpotoval na Bled pred povratkom Vukičeviča v Beograd samo zato, da na ta način demonstrira svoje nezadovoljstvo vsled najnovejšega sporazuma. Drugi demokrati zopet trde, da je Vukičevič s tem sporazumom zagrešil netaktnost in nelojalnost do svojih zaveznikov in da je zato zelo omajano zaupanje, ki ga je dosedaj užival pri demokratih Velja Vu-pičevič. Sporazum da more vsled tega imeti težke posledice za današnjo vladno koalicijo. — Rumunski dogodki. Novo izvoljeni parlament se sestane 17. julija. Prečitan bo kratek prestolni govor, na kar bo otvorjena debata o odgovoru parlamenta na prestolno besedo. Apozicija misli pri tej priliki spra- ( viti na dnevni red tudi volivne dogodke. Si-cer pa bo razpravljal parlament le o železniškem zakonu, s katerim se uvaja zopet avtonomija posameznih železniških ravnateljstev. — Iz Sinaje poročajo, da se je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda znatno izboljšalo. Kralj je zopet dobro spal. Radij, ki ga je dobila rumunska vlada od belgijske države v svrho zdravljenja kralja Ferdinanda, je kraljev zdravnik dr. Tevereanu vrnil belgijski državi. Gre za 5 gramov in 300 miligramov, ki so shranjeni v svinčenem valjarju od 15 centimetrov premera. — V finančnem ministrstvu pripravljajo nove zakone, s katerimi bodo razveljavljeni zakoni, loi jih je povzročila Averescova vlada. = Primo de Bivera predlaga novo Zvezo narodov. Vladno glasilo »La Nacion« objavlja proglas, v katerem se zahteva ustanovitev Zveze za svetovni mir, ki naj bi nastopila mesto Zveze narodov. Splošno vlada prepričanje, da je ta članek spisal Primo _ Rivera. Po njegovem načrtu, ki ga _pnn . ša proglas, bi morala nova zveza razpolagat z 2 milijonoma vojakov iz vseh držav-ri bi se ustanovilo posebno sodišče in to o tudi razpolagalo z vojsko. . nttiiciii. Za pr,« v rtodJ GdMii bojkotirali, ter so bili tako v tamkajšnjih , volilnih 'okrožjih izvoljeni samo Židje in ! kandidati poljskih strank. Poljski desničarji in centrum se sedaj boje, da pri novih volitvah ne dobe tam Poljaki niti enega mandata in se radi tega z vsemi silami trudijo, da izvedejo restrikcijo mandatov v onih krajih. Občinske volitve le potrjujejo mnenje, da dosedanje število zastopnikov vzhodno galicijskih okrožij ni odgovarjalo narodnostnim razmeram. Ukrajinci in Židje gredo povsod skupno na volitve, da tako preprečijo cepljenje svojih volilcev ter dosegajo povsod lepe uspehe. ZADNJE VESTI. Budimpešta, 16. julija. Kakor vse kaže, so demonstranti na Dunaju ustanovili centralni komite. V proglasu je režen°> da se mora izvršiti priključitev Avstnie k Nemčiji neglede na nasprotovanje velesil. Demonstracije so ob 10. in pol še vedno trajale. Požari besne neovirano. Demonstranti so zavzeli pošto in br-zojav in zasedli vse poštne urade na Dunaju. Na več mestih je došlo do krvavih spopadov, čete, ki jih je odposlala socialistična obrambna zveza, so se povsod pobratile z revolucionarci in prešle k njim. Revolucionarni pokret je zajel tudi provinco in so po vseh krajih organizirane revolucionarne delavske straže. Ob 7. zvečer je bila proglašena generalna stavka. Ne more se zvedeti, kdo vobče vodi celo to revolucijo, ali vsi so slepo poslušni nepoznanemu voditelju. Neka neznana roka dirigira množice s silno energijo in z izredno premišljenostjo. Vlada je odredila splošno mobilizacijo- Med množice se dele rdeči letaki, v katerih se zahteva odstop Seipla in šefa policije Schoberja. Skoro vse socialistične delavske organizacije so se pridružile revolucionarnemu pokretu. DR. GORIČAN — NOVI CELJSKI ŽUPAN. Celje, 15- julija. Za danes ob 19. je sklical vladni komisar sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Seje se so udele" žili obč. svetovalci polnoštevilno. Dr. Božič (SDS) je odstopil in je zavzel njegovo mesto žel. uradnik Potrato. Sejo je otvoril vladni komis. dr. Farč-nik, predsedoval pa je seji kot najstarejši odbornik dr. Hrašovec. Pri volitvah je dobil dr. Goričan (radikal) 20 glasovnic, 13 je bilo praznih. Izvolitev je pozdravila večina z glasnim ploskanjem. Dr. Goričan je nato izjavil, da izvolitev sprejme in povdaril, da računa na sodelovanje vsega obč. sveta. Soc. Komavli je prečital nato izjavo, v kateri pravi, da so socialisti pripravljeni sodelovati, če bo večina pokazala smisel za socialne predloge socialistov. Seja je bila nato zaključena- SEJA VLADB. Beograd, 16. julija. Ministrski »vot imel sinoči sejo, na kateri je bU najprej odobren ministru notranjih del kredit za vse člane državnega odbora. Nato se je prešlo na resorna vprašanja. Ministru za vojsko in mornarico so bili odobreni zahtevani krediti. Ministru za prosveto se je dovolilo, da postavi nekaj nčnih moči v Sloveniji in da nabavi papir za državno tiskarno v Beogradu. Ministru za zgradbe je bila odobrena gradnja bolniškega poslopja v kaznilnici v Novi Gradiški. Ministru ver je bila odobrena postavitev nekaterih inozemskih duhovnikov. Ministru za promet je bil odobren kredit od 2 do 6 milijonov dinarjev za novo poslopje železniške direkcije v Beogradu- MARINKOVIČ V AVDIENCI. Bled, 16. julija. Ko je prišel minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič na Bled, je imel najprej kratek razgovor z Bodrerom. Nato je bil pri kralju v dve-urni avdienci, nakar je odšel k ameriškemu poslaniku. Novinarje je naročil za da-nes ob 11. dopoldne- BODRBRO PRI MARINKOVIČU. Bled, 1®* julija. Včeraj popoldne ob 3. je posetil Bodreo dr. Marinkoviča in je nato izjavil novinarjem, da ni niiS novega, ker so vsa važnejša vprašanja že re-■ Šena in je govoril samo o administrativnih stvareh. 12.000 NOVIH ARETACIJ V RUSIJI. Moskva, 16. julija. GPU je dobila na-redbo, da prime zopet vse tiste, ki so bili v Ukrajini in Beli Rusiji svoj čas aretirani in izpuščeni na svobodo pred 1-januarjem 1925. Tako bo v roku treh dm v Rusiji aretiranih puibližno 12.000 lj Patenten uvodnik Jutra". Že od nekdaj je znano, da so uvodniki »Jutra« nekaj boljšega, toda včerajšnji uvodnik »Jutra« je pa nekaj tako posebnega, da si mora »Jutro« ta uvodnik patentirati, ker bi bilo hudo za vse časnikarstvo, če bi postali taki znameniti uvodniki splošna last. Ta patenten uvodnik »Jutra« je posvečen modrovanju o sporazumu med SLS in NRS. Na čem ta sporazum sloni, se seveda »Jutru« niti ne sanja, kar pa »Jutro« niti naj-manje ne moti, da ne 'bi obsojalo ta sporazum. Besede so pač pri »Jutru> poceni, kakor je to navada pri kritičnih in zato »vodilnih« listih. Teden dni že pišejo hrvatski in srbski listi, da Je priboril dr. 'Korošec Sloveniji dz-jenrno staMSče v državi in zagrebški »Obaor«, ki je malo drugače vodilen list na Hrvat-sk«m ko >Jutro« v Sloveniji, je celo jasno dejal, da je smešno govoriti o kaki kapitulaciji dr, Korošca, toda vse to »Jutro« ne In niti to »Jutro« ne briga, da pravi ono Pa^'čevec, torej najintimnejši zaveznik ■IjS v »Politiki«, da g. »Korošec polagoma w»rja svoj avtonomističen program« in tu-1 ™ ne briga »Jutro«, da drug paSičevec izbija v isti »Politiki«, da je »Korošec gledal sajno na to, da čiim več prigrabi aa Slove-vse to »Jutro« ne briga, temveč z drznim delom piše, da se polašča prevara-n'h pristašev SLS ogorčenje vsled najno-Veiše kapitulacije SLS. Ali ne hi hotelo »Jutro« imenovati samo ?nega teh ogorčenih in prevaranih pristašev SLS? Ali pa morda-želi, da mi objavimo Par i2jav uglednih esdeesarjev, ki so naravnost ikonsternirani vsled sporazuma nad SLS m NRS? V dobi volivnega iboja seveda »Jutro« tudi more opustiti demagogije Samo oglejte si to^le fletkano demagogijo iz včerajšnjega uvodnik 9: ^Novi pakt ne prinaša nobenih uspehov g-ospodnrske ^11 socijalne prirode, jnič za nas'' "delničarje, nič za kmeta, v vlado. ZakaU,e /a .SLS £° volilvah Pride g0 v J danes? ..« citati take demS& Jn0ni° vredna m tirade. Občudovanja JilSlfdf iritr1 ■»»- ’ lJU ®Klepaaju načelnih spo- razumov o državni politiki, govori tudi o vsakem dnevnem vprašanju. Sicer pa bodi »Jutru« povedano: Če % Jutro-r ve, da ne prinaša novi pakt nobene pridobitve, zakaj pa potem »Jutro« pakta -krat-koinalo ne objavi. Bil bi to najbolj popolen dokaz. Toda, kakor rečeno, se »Jutru« niti ne sanja o vsebini pakta in stavimo ena proti sto, da nit ne ve, kdo je vse sklepal o tem paktu. A vseeno toliko modrovanje in toliko gobezdanja. rPo zgledu g. Žerjava mora seveda tudi »Jutro« govoriti o volivnem terorju. (Naj pridejo ti gospodje že enkrat z dejanji na dan. Ali pa bi morda želeli, da se brez izjeme povsodi vpostavijo odnošaji, kakor so bili pod nastopom vlade FP? V tem oziru bi morda rep bila še marsikaka pjpiava potrebna in »Jutro« na'j samo pove. Kje si jih želi. Ali morda v uradu na Miklošičevi cesti? Po starem receptu se seveda vsak »Jutrov« uvodnik končuje s stereotipno hvalo SDS. Pa je (zapisal »Jutrov« uvodničar tudi ta-l“ stavek: »ivmalu pa se je pokazalo vsem, ki toga doslej niso hoteli vedeti, da interese Slovenstva (z veliko začetnico, prosim, op. ure.i.) najbolje in najiskrenejše zastopa 'SDS.« Ne moremo na vse to reči drugega, ko res je. Polom Jadranske banke je olajšal slovenski narod za okoli 100 milijonov, polom Slaven-ske za kakih 50, da drugih polonnv niti ne omenjamo. Nacijonalizacija tujih podjetij, pa je spravila Trboveljsko v tuje roke, slovenskemu narodu pa je dala par dobro plačanih upravnih mest. Komur pa to še ni zadosti, ta pa si naj ogleda palačo na Miklošičevi cesti, tisto palačo, ki se je iz same ljubezni SDS do slovenstva zmanjšala za polovico. Da, patenten je uvodnik »Jutra«. Na namreč težko pisati to, kar je res, ker je resnica enostavna, aimpak to je »kunštno kunšto-rum«, kadar človek napiše cel uvodnik samih neresnic in se vendar to skrpucalo skupaj drži. Ln ta-le svoj lim, naj si pusti »Jutro« patentirati, obenem pa naj poskrbi tudi svoji SDS primeren lini, ker je velika nevarnost, da bo šla ta stranka.,prav kmalu čisto ia linia. Sporazum med Korošcem in Vukičevičem je k temu mnogo pripomogel in v tem je globoki vzrok, da se je porodil včerajšnji patentni uvodnik »Jutra«. Ob sedmi obletnici požiga tržaškega narodnega doma. iDan 13. julija^ lftta 1920. je ibdl znamenit dan v zgodovini primorskih Jugoslovanov. Znamenit in obenem grozen. Tistega dne so, zažgani po fašistovskih divjakih zagoreli njihovi Narodni domovi: v Trstu, v Pazinu, v Puli. S tem dnem se je vobče začelo divjaško požiganje lastnine naših ljudi in odtlej 86 je čulo vsako toliko, da je tu ali tam »junaška četica fašistovskih maščevalcev« na .snezao zio«nSkih prevratnikov«. Zgorela je Dorama Konsunuiega društva v Rijanu dvorana Narodnega doma v Sv. Ivanu pri Trstu ‘Ivoraina Narodnega doma v BarkoVMah’ skušali so zažgati dvorano iKonsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu. Zgorelo je župnišče v Drežnici, zažigali so v Kobaridu in Selu, gorelo je v Trgovskem domu v Gorici, a po Istri so plamtele vsako toliko našim rodoljubom hiše nad glavami. Vse same »kazenske ekspedicije«! Včeraj je minulo sedem let, kar so ,se pričele, in tržaški »Piccolo« je posvetil tej obletnici spominski člančič, ki je vreden, da ga v celoti spozna jugoslovenska javnost, da , : .'l. nieJ obudi spomin iia grozne čase, ti jih je tedaj preživljal naš narod na Primorskem in naj se tiBtim, ki mislijo, da se je v dolgih sedmih letih morda vendarle kaj izpremenilo v italijanskem mišljenju in čustvovanju napram nam, odprejo oži, da uvidijo, Italijan nikdar in nikoli ni bil in ne bo naŠ prijatelj. Obenem pa 'bodi ta članek tu-temeljit pouk vsakomur, ki je kdaj iskal v italijanskem tisku — resnice! ^Piccolo« piše: . »Sedem let je minulo, kar se je 13. julija .raznesla po Italiji vest o žalostnem dogodku Nekega višjega častnika Jer. mornarice in nekega motorista je umorila v Splitu fanatična sodrga, prežeta 2 mržnjo proti Italiji in njenemu vojaštvu. Tisti dan je groza pretresla našo deželo in prvi črnosrajčniki so z naskokom zavzeli »Balkan« (Narodni dom v irstu), ga zažgali in tako maščevali v Splitu roimesarjene brate, ki so imeli na sebi edi- branitr trobojnico WU Italii£Uli- 1,1 80 hoteli 1 inich' i™°^lHaf k?r Vinceoizo Bil; ladji »Puglia« v trenUtkute^T.,11* JT' le pripoveduje o teh Žalostnih dedkih* Kimalu po 21. uri ,12 mlija so kakih dvajset častnikov, podčastnikov in mornarjev vojne ladje »Puglia«, ki je bila zasidrana v Splitu, na sedežu tamošnjega poveljništva pomorskih sil, ki se je nahajalo v kavarni »Nani«, obkrožile In začele psovati in zlostav-ljati močne tolpe hrvatskih nacijonalistov, ki so prišle tedaj od nekega predavanja, ki ga je imel zloglasni propagandist Lovričev (?). Medpotoma so se demonstrantom pridružili tudi srbski vojaki in orožniki. (Komaj 'je množica opazila italijanske častnike, so že začeli leteti nanje kriki, žaljivke m psovke. Naši (italijanski) Častniki so se vedli čudovito mirno in trezno. Toda demonstrantom, ki so bili razburjeni in so hoteli izzvati incident, ni bilo treba ntkake pretveze ali izzivanja, da so izbruhnila v naj-hi*jša nasilja. Napadli so na divjaški način vsakogar, ki je nosil italijansko uniformo, častnike in vojake, z gorjačami in streli iz samokresov. Častnike so }očili drugega od drugega in so jih med zločinsko množico pretepali in ranili. Ko se je to dogajalo na kopnem, je prišel na ladjo neki civilist, poklical poveljnika Z. Ž. — Na Primorskem, 14 .julija. Gullija, ki se je tedaj nahajal na gornjem krovu, tn ga obvestil o stvari. Medtem ,pa je množica demonstrantov prispela aa obrežje. Z reflektorjem je 'bilo mogoče-videti besneže, a poki samokresov in kriki so se čuli čisto jasno. Poveljnik Gulli je takoj odredil, da se odpošlje čolm po častnike, in istočasno je poklical motorista Alda Rossija, da mu odredi, da se pripravi motorni čoln za spremstvo. »Spominjam se še« — pripoveduje Billi-nich — »besedi poveljnika Gnllija, ki jih je dejal Rossiju, ki bi 'bil naslednji dan moral oditi na dopust: »Pojdiva, moj Aldo; je pač zadnje delo, ki ga storiš, preden pojdeš domov; tvoj odpust ie gotov in mogel boš .pohiteti k svoji mamici.« Ubogi Bos&i, ginjen vsled ljubeznivosti poveljnika in ogorčen zaradi žalitev, ki so letele na njegove tovariše, je odgovoril: »Še sem vaš mornar in še rad služim vam in domovini do zadnjega trenutka, dokler bom nosil to slavno uniformo.« Ko je nato Rossi hitel pripravljati čoln, je poveljnika ukazal še podčastniku Pianiju, da se vkrca'ž njima. Mi smo z reflektorjem ^sledili obema lahkima čolnoma in smo videli, da so se tedaj, ko sta se približala nabrežju, demonstranti razprostrli kakor v nekako obrambno vrsto, vojaki in orožniki pa so se vrgli po trebuhu na tla, nameriti puške in začeli streljati. Zdelo se _je, da se bije bitka. Močnemu pokanju pušk so se pridruževali > pdki ■ petard in ročnih granat. .Dve krogli sta zadeli junaškega poveljnika Gullija in dve motorista Rossija. Piani, ogorčen in razžaloščen, je nekolikokrat ustrelil proti besni množici in se potem vrnil na krov ladje. Ta trenutek je bil grozen. Zdelo se je, da bo na ladji izbruhnil upor. Ko smo videli svojega poveljnika in tovariša krvaveča, smo bili kakor zverine. Prvo zdravniško pomoč je dobil poveljnik na ladji, toda zdravnik je smatral za primernejše, da se ranjenec pripelje v ker so Bili vzorci pre-vsen barve Preveč pestre. Dandanes smo v navaieni na preprostost in mirnost s p.1-.Letos so bili merodajni ljudje bolj pretm, izbrali so manj pestre barve in manj-vzorce in sedaj lahko mirno rečemo, da je velika moda letošnjega poletja pisanoboj-ua svila. Vzorci na svili so zelo raznoliki. Na pongi-su in foulardu vidimo večinoma ornamentalne dessine v dve, kvečjemu treh barvah. Crepe de Chine je ali dessiniran ali pa okrašen s cveticami. Posebno efektni pa so cvetlični okraski na gazi in crgpu georgettu. Ker učinkujejo te vrste blaga že same po sebi dekorativno, je izdelava preprosta. Naši prvi dve sliki predstavljata dve elegantni poletni popoldanski obleki, sestavljeni iz erfipe georgetta z velikimi cvetličnimi okraski in iz gladkega crepe georgetta. Mal ovratnik z jabotom, ki se je pričel v modi zopet uveljavljati in podjetna šerpa obleko dopolnjujeta. Druga slika kaže harmonične robove na krilu, bluzi in rokavih, tretja pa kaže, kako eventuelno lahko predelamo staro poletno obleko v moderen poletni komplet. t ■Jan Weiss: Baraka smrti. (Iz češčine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Leopold Šmalc.) I. , Tabor je umiral. — Bleda, rdeče-pikasta >®|J se je plazila skozi stene barak in pečatila na bele trebuhe svojih žrtev rdeča Qarnenja konca... Bile so barake, kjer so nevidna semena kuge pravkar pognala na Puhlih^ gredicah človeških teles. Druge so ®e pa že popolnoma izpraznile; njihovi prebivalci so se preselili v prstene kopice za a boriščem, ki so jih decemberski oblaki posipati s sneženimi kepicami, namesto z ap-mrtve^^ s*a dve vrsti barak: umirajoče in Pa je bila ena va. — Edina baraka „ Puhoma zdra-poslednja. Sedem nedotaknjen* lju“^normalnimi želodci, z rdečimi jeziki in s Čistimi očmi! Zadnjo uro so zapustili prokleto, dvonadstropno ladjo barake in se zaprli v malo sobico — bogve, kakšne stvari in ljudi so te štiri, nekdaj bele stene že videle! — Okna so opremili z močnimi polkni, vrata v zapuščeno dvorano so bojazljivo zabili, druga vrata, ki so vodila ven, so pa zavarovali z zapahom, tako debelim in krepkim, da bi od pritiska od zunaj prej popustili tečaji, kakor pa ta zapah! — Ta vrata so se odmikala samo toliko, da bi se izplazil človek..., od od-zunaj pa so se odpirala samo na tajni znak pesti. Šest ljudi se je tako zavarovalo pred strašnim navalom smrti, ki je okrog njih divjala, zažemajoč jih v krogu, čedalje teaneje. fiest usmiljenja vrednih mask z divjimi kosmi brad, ki so se na ušesih spletale z razkuštra-no grivd las. Ostanki in kosi vseh možnih uniform, cap in zaplat so se sešli na njihovih telesih, zbrani v novi kombinaciji barv, osnutkov in domislekov. Da bi pa ta ploha barv in oblik bila še bolj kričeča, so bile njihove obleke presenetljivo čiste in svetle, tudi urejene, kakor tta so pravkar vzete iz gledališke garederobe Nad njihovimi glavami na vrvici, ki je bila speljana iz kota v kot, so pa bile nanizane cunje in cape brezbarvne vijuge ovojk, rdeče krpe, razkosmane nogavice, kakor fantasti-"cistob^iir1 nekih Čudovitih narodov, se je svetita 7z’vseh lotov.’ b°le8‘na H't0ta Mita je primanjkovalo... Vsaka oprana nogavica je bila izkupljena s koščkom mila; milo — to je bilo čudovito mazilo, ki je vračalo stvarem njihovo prirodno barvo in blesk. Iz umazane cape je ustvarjalo srajco, iz zarjavelih šap rožnato pahljačo človeških rok. Milo, to je bila čistota, čistota je pa bila — življenje. Pa ne samo milo - tudi sladkor in tobak sta se strahotno krčila... Sladkor — bela radost pri toni se jezik spomni romansko vzbočene pogače, sladkih oči kolačev, tihih kolonij sirčkovih štrukljev. A tobak! — Oh, to je pa bilo najdragoce-nejše zelišče... Sinji val spominov, modri divan počitka, sinje rože sanj... Mjj0 Se je razpuščalo v vodi, sladkor na jeziku, tobak P® v duši. Zaloge so usihale • • • . ■Rbnarja pa sploh ni bilo več. Z zadnjim ubijem se je odpravil podjetni Lojza Kčeček v aaljno vas kupovat. To je bila vražje smela pot! Ves tabor je bil ovenčan s trnjevo krono bodeče Žice in z iviem pokritih bajo-netov kozakov. Njih zenice so se svetlikale v temi, ko volčje oči. Najti stezo med dvema bajonetoma, to je bila naloga Lojze Kfečka. In on je na to šel! — Zdaj pa je že dve dni od takrat, pa se Kfeček še ni vrnil. — Fantje so postali mračni. »Mogoče so ga kozaki ujeli...« je zašepetal Gruber. >Kaj' pa če jo je potegnil z rubljem vred...«, je vzkliknil Zelinka. Gruber, poznan atrahopetnež, Zelinka — lakomnež. »On se vrne« — je izrekel prepričano in mirno Josef Jira. Jose! Jira, to je bila zdrava duša v zdravem telesu. — V resnici je vsaka od šestih glav te pisane druščine prispevala kak delež k zgradbi in utrditvi tega otočka življenja sredi močvirja smrti. Duša in možgani Josefa Jire in njegove sinje oči so pa prispevale od vseh največ. Dobrohoten smehljaj mu je neprestano svetil pod rogovilami plavih brk, ki so mu zakrivale spodnji del obraza. Ta smehljaj je obenem z napetim, krepkim nosom in visokim čelom budil zaupanje do njegovih besed, njegove sinje oči so pa potrjevale resnico. °ief?ovim čelom se je zarodila in na micSi. mo8kih ustnicah je dozorela sledeča h,Q .V6a denar zbrati v enotni bratovski s.e kujejo skupne potrebe. — _ ’ ■ lma' — Kdor nima, ne da nič. on , „ki- pa ,je vlo3ai v pločevinasto škatlico 20 rubljev, ker več ni imel, Vsi so se takrat vzradostili nad to mislijo, ker nihče od drugih ni imel tolikega denarja. Arnošt Gruber (to je bil bojazljivec), je dal modri petak, KreCek (ki je odšel v vas z zadnjim rubljem) je dal 80 kopejk, Cap (ta je bil strašno pobožen — rekli so mu »mež-yar«), ta je dal dva rublja in zavojček ma-horke. — Zelinka je oddal rubelj, zatajil jih je pa deset, ki so se mu potili v vrečici na vratu, kakor škapulir. Vena Bareš ni dal nič, ker ni nič imel, razven dveh robatih pestij in oglatih pleč. Toponosi surovež, samozvani tiran barake, bi gotovo postal njihov glavar, če bi ne bilo Jire, ki je vezal in krotil njegove pesti s svojimi očmi. — Bareš ga je stihoma in skrivaj sovražil. Kfeček je bil alkoholik, goreč v praznih nadah po žgani vodi. — Oči so mu ugašale, lasje so mu siveli od neznosne muke suho-'P®1?. ,‘ dni. — Postavljal je v nevarnost svo-vL *l®°ie na svojih potih v Tumanovo (40 vrst) za edini požirek vodke! Iz te je izvirat njegov vratolomni pogum. Ne smemo pa obsoditi človeka z enim ma-v05? roke! Kfeček je bil zvest in pošten aefikol Alkohol, to je bil le en izgib njegove mnogostranske duše. žarek, pod katerim je vzcvel enjegov humor in njegova dovtipnost. "T “°?ef Jira je dobro poznal ljudi, v tem obilezju je pa s skoraj bolestno hitrostjo vnikal v teh pet duš in pretipal njihova čudovito zgrbančena dna... Rekel je; — on se vrne —. in takoj so vsi videli Kfečka, kako se vrača z zmagoslavnim, žarečim usme- , vom, od katerega tajejo ledene iveri brčic in I bela krila obrvi. — Na licih mu gori kri, | od mraza iz vode. Od takrat naprej je vodil Keating, ki je prispel 10 km pred drugim zmagovalcem na cilj. Japonci zelo napredujejo v lahki atletiki, če smemo verjeti tozadevnim poročilom. Tako je pretekel neki japonski spriuter 100 m v 10.1 sek. Prav dobri so tudi naslednji časi: 200 m v 22 sek; 1500 m v 4 : 07; 5000 m v 15 : 04; 10.000 m v 32 : 02; 110 m lese v 15, 1 sek; 200 m lese v 24, 1 sek; skok v vis 1.80 m; skok v daljavo 7.24 m. Krasna bilanca nogometnega kluba. Drugorazredni angleški profesionalni klub Chel-sea je pravkar bojavil bilanco pretekle se-zije. Čisti dobiček znaša 6698 funtov, torej približno 1,840.000 Din. Kosmati dobiček znaša 68.678 funtov (18 mil. Din). Po odbitku veh dajatev in davkov je znašal čisti dohodek 40.627 funtov (ca 11 mil. Din), kateremu stoje nasprotni izdatki v višini 33.928 funtov (ca 9 mil. Din). Zanimivo je, da je izdal klub svojim članom na beneficah in gratifi-kacijah znatno vsoto 15.917 funtov (ca 4.5 mil. Din). Chelsea spada, Čeprav igra v II. ligi, med najpopularnejše angleške klube in je imel pri svojih tekmah večkrat po 40—50.000 gledalcev. Borze. 15. julija. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13.fi) — 13.53 (13.515), Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 223.5 blago, Praga 168.2 — 160 (168.6), Trst 306.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22.86, Berlin 13.50 — 13.53, Budimpešta 9.895 — 9.925, Italija 308.28 — 310.28, London 275.9 do 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 do 169, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolar 56.05 — 56.25, italijanska lira 306.5 — 306.27. Curih. Beograd 9.135 denar, Berlin 123.34 denar, London 25.2275 blago, Newyork 519.75 denar, Pariz 20.34 denar, Milan 28.26 denar, Praga 15.395 denar, Budimpešta 90.50 denar, Bukarešta 3.20 denar, Dunaj 73.15 blago. Efekti. Ljubljana. Investicjsko 84.25 — 0, Tobačne srečke iz 1. 1888 0 — 73, Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 146 do 150, Merkantilna 0—98, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 0, Šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.). Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili “3 vagoni lesa, in to 1 vagon borovih desk, paralelnih, I., II., fco nakl. post. po 575; 1 vagon tramov po noti kupica, fco nakl. post. po^ 250; 1 vagon testonov, fco vag. Su-šak po 500. Iščejo se borovi brzojavni drogi. Deželni pridelki: Nudi se nova banatska pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335.5—337, za julij, avgust po 337.5—340; stara baška pšenica, 75-76 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335; sremska nova pšenica, 78 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna 325—327.5; turščica baška, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni po 227.5—230; turščica banaška, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 225—227.5; moka »0«, baška, iz stare pšenice, foo Ljubljana brez užitnine, plač. po prejemu po 505. To in ono. MI, POLJSKI KRALJ SIGISMUND IV. Naslov zveni pravzaprav zelo politično. Toda, pravijo, da se peča politika navadno samo z resnimi stvarmi, dogodivščina, za katero gre pa nikakor ni resna. ves se je pomladil od blagodatne injekcije alkohola; zato jim pa prinaša zaklade, dražje od zlata, kadila in mire: sladkor, tobak in milo! Zdaj se pa že mrači. — V kotu praskeče peč, ko debela, ukročena pošast z odprtim žrelom, v kateri ognjeni jeziki ližejo in drobijo mokre založaje polen. Prihaja ura ko se zapirajo polkna. Jira je stopil k oknu, spraskal ledene rože in se je prilepil s ‘oplim jezikom k steklu, da se je ebnazilo. — Skozi okroglo linico je zagledal solnce. Prav na koncu h. le sta, je ležalo v krvi, kakor razbita glava samomorilca... Jira se je zamislil Spet umira en dan na zapadu... Kaj se neki tam godi? — Kaj dela Evropa? — Globoke, gnojne bule front so pokrile z ranami telo zemlje... — Doma pa, — doma tudi zapada to-le pošastno, škr-latno solnce! Tesno, tesno je od njega.. »Zabij okna! Je čas!« Vsi so se bali teme. Beli dan je stvoril široko ulico med njihovo trdnjavo in zamor jenimi barakami. Široki pas neomadeževa-nega snega jih je desinficiral. — V noči je pa padla tema, sneg je počrnel, ko ebenovi-na> bela ulica se jer zožila, oddaljenost rdeče smrti je zabrisala tema in zamorjene barake so se na nje podirale z vseh strani. — Ko so pa polkna zastrla oni svet in je rumenkasta svetloba krvave svetilke objela vse skupaj v svojem mehkem naročju, so pa vsi brezskrbno polegli po svojih ležiščih, roke pod zatiljkom, kolebajoč glave v dlaneh v blaženem občutju heranljivosti. Vsi so se sešli v žoltem kolobarju svetlobe, izrezanem iz teme. Izven njega ni bilo prostora, čas je pa do njih pronical skozi dimnik ime drobil v peči z zaupljivim prasketanjem gorečih polen .., Na dnu vrečice je ostal že ščepec tobaka in zdaj se je približal čas, ko se bo ta spremenil v neizrazno razkošje oči, nosu in pljuč... Na to slavnost spremembe so čakali že od ranega jutra, mučeč se celi dan. František Cap je izvlekel vrečico, uvrstil dlani in je v vsako dlan kanil nekoliko zrnc. Meril je boječe, še čudno, da ni štel vsakega praška, spremljan od zlobnih oči Zelinke. Nato je pa, ko pričarano, izrastlo izmed prstov Sest belih cigaret, ki so se razcvetle v rdečkaste ogenjčke. Znano je, da hrepene na Poljskem celo po kralju. Celo maršalu Pilsudskemu so pod tikali dinastične namene. V zvezi s tem se je spomnil nenadoma neki potomec kraljevskega rodu Vasa, da so bili njegovi predniki nekoč poljski kralji. Zato je menil, da sme aspirirati na poljski prestol. Prišel je ineog-nito v Varšavo. Tu je nekoliko časa stanoval, da je spoznal deželo in ljudi. Zatopil se je v zakonodajo, posebno v ustavo, nakar je izdelal obširno spomenico, s katero se je pojavil nedavno v predsobi notranjega minitra. Ker je izgledal zelo dostojanstveno, kot kak pristen potomec kraljev, ga je tajnik zelo uljudno sprejel. Vendar pa njegovi želji, da bi ga pustil iti k ministru ni mogel ustreči, ker ministra ni bilo doma. Ker torej to ni bilo mogoče, je izročil sivolasi gospod mini- sterialnemu tajniku spomenico, ki se prične z besedami: »Mi, {»oljski kralj Sigismund IV « Legitimni potomec poljske kralja Sigismunda III. povdarja v spomenici, da je opazil za časa svojega bivanja na Poljskem s krvavečim srcem, da se godi na Poljskem mnogokaj, kar bi se ne smelo goditi. To ga je napotilo, da je izdal svojo kraljevsko po-kolenje in da hoče uveljaviti svoje pravice do poljskega kraljevskega prestola. Kot kralj Sigismund IV. hoče zasesti poljski prestol ter ustvariti v državi čim najlepši red. Noče biti avtokrat. Državno oblast hoče deliti z maršalom Pilsudskim in varšavskim kardinalom Kakovskijem — s prvim kot z reprezentantom fizične, z drugim kot z reprezentantom moralične moči. Hoče torej ustvariti trium-virat, v katerem naj bo on poosebljena auto- riteta. Predsedniku poljske republike je ponudil v kompenzacijo za to, da se odpove svojemu mestu »največje veleposestvo na Poljskem.« Minister za javni red, po poklicu zdravnik, je presojal spis bolj z znanstvenega stališča ter ga je vrgel v koš. Pravijo pa, da ga je tajnik, v spomin na blaženi trenutek, ko je smel govoriti z resničnim kraljem skrbno shranil. : Italijanski prodajalci sladoleda v Londonu molijo za lepo vreme. Italijanska kolonija v Londonu je priredila te dni slovesno mašo in procesijo, da bi izprosila od Boga lepše vreme. Svečanost je organizirala londonska zveza italijanskih sladoledarjev, katere člani so trpeli vsled slabega vremena v zadnje času veliko gmotno škodo. Žene sla- doledarjev so se udeležile maše in procesije v črnih oblekah. : Klub izžvižganih dramatiko? V Londonu je bil ustanovljen nedavno »Klub propa-iih«. Član tega kluba postane lahko vsak dia-matični pesnik, ki dokaže, da je bili njegove delo pri premieri izžvižgano. Za predsednika bo izvoljen dramatik, čigar »umotvore b i izzval v gledališču tak škandal, da bo zalili. valo občinstvo, da se mu v.ue plačana vstopnina. Namen »Kluba propalih« je, da se roka okusu publike. Koliko dežja je padlo za časa zadaj<“ga ne vremena v Londonu? Te dni smo poročali o vremenski katastrofi v Lond .au in okolic;. Meteorologična postaja je izračun«!*. da ;■» znašala teža padavine okoli 20 letVjvoov ton. NajboljSa v materljalu in v konstrukciji so: Josip Petelinca šivalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Phonix. Najlepše opreme, pouk v vezenju brezplačen. Niške cene tudi na obroEna plačila. ^ CRITZNE Ljubljana ob vodi blisu Prešernovega spomenika. Otroške malice, £e,S barvah, kopalne hlaie, flor-nogavice za ženske in moSke, kravate, žepne robce, ovratnike, manietne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, diSece milo kupite najceneje pri Josip Peftelinc-u LjUbljcmS, t>b vodi blisu Prešernovega spomenika. Na veliko! Na malo! tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon štev. 2389. Tehnično in higijenično najmodernefe urejena kisarna v Jugoslaviji. 1 Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. fa, II. nadstr. rjr* jtB Cai Carinsko posredniški in ipedicijikl bureau # » GROM« f LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 / Naslov brzojavkami „GROM“. Telefon 2*84. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko »padajo*« posl« najhitreje In pod kulantnlml pogoji. Zastopniki druibe spalnlh^vos S. O. E. sa ekspresne .1)"^ Mag. št. 19025/27./ref. IX. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in težaških del za napravo trinadstropnega poslopja za delavsko zbornica na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2./II. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 25. julija 1927 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanskif dne 15. julija 1927. i: Najboljša so še vedno PUCH-kolesa! :: Solidne cene! Plačljivo na obroke! IGN. VOK LJUBLJANA-NOVOMESTO W E C K £WECKJ . , čaše in aparati za ufcuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. »Ullstein’s Weltgeschichte« MALI OGLASI- (elegantno vezano) *a Za vsako besedo se plaž» Din 1000 naprodaj. Na- 60 Za debelo tiskano slov v upravi. * pa »in Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, daje naš ljubljeni oče, tast, stari oče, gosp. Gregor Sporu inšpektor državne železnice -v pole. danes, previden s »v. zakramenti, izdihnil bvoJo blago dušo. v. , Pogreb dragega pokojnika se vrsi v nedeljo v Vipavi. Ljubljana-Vipava-Mekinje, dne 15. julija 1927. Teodor Šporn, veliki župan v pok., snaha Ema Šporn in vnuki Olga in Zdenko. Prodajalka dobra mož v mešan me blagu, ieli premeni ti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod Šifro >Z a n e a 1 j i v a<. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Talai. H. Gospodična iS5e posojilo do BOOO Dia za dobo enega leta, katerega bi odplačeval* mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo Hit* pod »Dobre obrcati«. KUPIMO sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, >Dvajset let posmeje«;, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. m »zan vseh sisiemov ima vedno in v vsaki količini v zalogi tu O. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: ■ bitih |M feuur-avRiiiiniHiftiiMir' Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Podružnice: ».»lica. čraomcUi Kranj« Maribor, Met> lurnf«, Notf Sad, M14, »aralavo, Split, Gorica. xa>NCOXi tooatoc. priporoča ične po*le. ________________________________________________________________________ GREGORČIČEVA 23 trg.-ind. o. d. i^vistsjs&siu«. Izdajatelj: Aleksander žeteanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.