f -te VETA f».' LETO-YEAR XDL GLASILO SLOVENSKE ¿u»« m. iui. m um »1 »m-of CmiMi «I Mink i. im. NARODNE PODPORNE JEDNOTE thieago, 111., petek, 14. maja (May 14), 1926. 989t ft. Uvaéalo Ali Offtot 0( Publication I 8667 ftootk UwaOals Aro. 1 el.phono, Roekwon 6806. angleški RISARJI niso zmovounis pogoji, katere so sprejeli vomteui Rudarska unija toži, da so voditelji generalne stavke končali boj, ne da bi bili vprašali zastopnike rudarjev, če so zadovoljni s pogoji. Pristaniški delavci so protestirali proti končanju stavke. Mnoge unije zahtevajo, da vlada razpusti civilno policijo, predno se vrnejo na delo. Delavci imajo moralno zmago. London, 13. majs. — Generalna stavka v Angliji se je izpre-menila v generalni izbor. Delodajalci ao v veliki vočinl zavrgli pogodbe z unijami in začeli ao diktirati delavcem poniževalne in v mnogih slnčsjilypsravnoet nesramne pogoja. Raftateii delavci ao odgoyorfll, ds ae ne vrnejo ns delo drugače kot po sts-rih pogojih. Generalni svet Kongresa strokovnih nnlj je dance v posebni isjsvi zagrozil industrijskim magnatom, naj nikar ne misHjo, ds so unije oslabljene. Baldwin je pa izjavU \V parlamentu, da bo vlada drta-la besedo in da delodajalci nima jo pravice do nobenih diskriminacij. London, 43. msja. — Generalna stavka faktično fee traja, dftai jc bila tehnično končana že včeraj. Vlaki še ne vozijo. Na tiaeče delavcev izjavlja, da ae ne vrnejo na delo, dokler atavkokazi na odidejo. Iz Doncsstrs jo prišls vest o velikih dmnonstracljah rudarjev/ ki niso zadovoljni s pogoji, na podlagi katerih je bila generalna stavka odpoklicana. London, 13. maja. — Generalna stavka, ki je trajsla v znamenju največje delavske solidarnosti, kakršne še ni videia igodovina .mednarodnega delav izpora. Nato je generalni svet unij zaključil, da so obljube vlade "fair deal" za rudarje in priatal je na odpoklic generalne stavke. Vlada se kajpada dela, kakor da ni nič vedela o Samuelovih au-gestijah in smatra, da je bila stavka končana brezpogojno. Fakt pa je, da je Baldwin dal častno besedo še predno je bila stavka končana. Ako Baldwin prelomi besedo, je obnovitev konflikta neizbežna. Samuelovi pogoji — ki precej nalikujejo onim, katere so stavili voditelji unij pred generalnim štrajkom — so sledeči: 1.—Subvencija se obnovi časa pogajanj. 2.—Ustanovi se splošen mezdni odbor. 8.—Mezde rudarjev se ne revidirajo, dokler vlada ne uvede ukrepov državne premogovne komisije za reorganiziranje premogovne induatrije. 4.—Ce končno pride revizija mezde rudarjev valed finančnih težkoč v premogovni induatriji, se smejo ljiti prizadeti rudarji, tki ao danea najnižje plačani. Določiti ae mora minimalna mezda za rudarje. Razume ae, da lastniki rovov takoj umaknejo naznanilo glede za Oaabafjava stranka je sahtavala, da ss sssliiijo delodajalci Is delavke. — Green je ps postavil zahtevo ženske stranke v pravo Isč. ' « Washington, D. C. — William Greep, predsednik Ameri&ke delavske federacije, podpira izjavo ow». Sarah Conboy, tajnice organizacije tekatilnih delavcev United Textile Workera. Con-4 boy jeva je izjavila, da ne oatane več v posvetovalnem odboru Ženakega biroja delavakega departments, ki ima v načrtu pre-i ska ti, kako učinkujejo zakoni, ki ao veljavni samo za ženake. Narodna Ženska stranka vztraja pri tem, da se zaslišijo delodajalk in delavke. Green pa pravi, ds delodajalci ne bodo povedali, koliko več dobička imajo, ako zaposlijo ženske mesto molkih, delavke ae pa ne bodo u-pale tako govoriti, kot jim je Srsatel jezik, ker ae bodo bale avojih gospodarjev. On naglaša, da amendment ženake stranke za enskoprsv-noat žene nima drugega nsmens. Kakor odpraviti zakone za zaščito tene v induatriji. Mra. Conboy izjavlja, ds bo zsališsnje služilo za propagando ženake stranke. . skega gibanja, je ob svojem vče-ranjem zaključku razočsrals milijone angleških delsvcev. Najbolj rszočsrsni ao rudarji. Sinoči je rudarska organizacija izdala manifest, v ksterem toži, da je generalni svet Kongresa strokovnih unij končal generalni štrajk, ns da bi ae bil prej t»-svetoval z zastopniki rudarjev Slede pogojev, na podlagi katerih se ima končati stavka rudarjev. Iz manifesta je razvidno, da rudarji niao niti malo zadovoljni s sedanjimi pogoji. Vse, kur so dobili, je obljuba vlade, da osebni mezdni odbor določi mezde v premogovnikih in odbor sme revidirati (to je znižati) mezde le tedaj, kadar vlada izvede glavne točke načrta državne premogovne komlaije glede reorganiziran j a premogovne industrije. To znači, ds bo ve-11 k i-mii ftfrnvilu radarjev tt***"* Rudarski delegatje as snidejo v petek in odločijo, če sprejmejo pogoje ali ne. Ako sprejmejo pogoje, se vrnejo rudarji ns delo in potem se vrše pogajanja glede izvsjsnja gori omenjenih točk. Paihologičen učinek generalne atavke je veliko večji kot pa trenotna pridobitev rudarjev. Delavci zdaj vedo iz laatne skušnje, kako velika je njihova moč v stavki. Delsvstvo Anglije je te dni pridobilo nove inspirsei-je, novo nsvdušenje in novo energijo. fys drugi strsni je b|ls vlsds nervozna, poparjena in izgubila je zaupanje v avojo ailo. Angleški delavci bo največ pridobili na moraličnem efektu. To jim bo pomagalo v bodočno-ati. tst need iti delaï- i Predlogi Nsvedel je rasas ugovore. — Senator ta Fsllktte je zahteval dokaze aa njspove ugovore. Washington, 0. C. — Senator Roed iz Mlaaourjja je ugovarjal Wataon-farkerjevi železniški de-a veki predlogi, b kateri ae razprava bliža koncu. Trdil je, da e proti tej predlogi več Železniških delavcev, kot jo zagovsrjs. Izjsvil je, ds js avtor te predloge Atterbury. predsednik penn silvanake železnice, in da jo jc Atterbury "porinil predaedni-kom železniških družb doli po grlu." Senator La Toilette Je ns to zahteval, da afn^tor Reed pred oši dokszs ss svoje* trditve. Rsed je potem tttal članek it ms-razina, ki samolrdi, ds je At-erbury asm povabil predaednike železničarakih organizacij na konferenco, ki je vodila do tega, da ao bili aprejeti principi njih ne Barkleyjeve predloge, nova predloga js ps dobila novo ime. Aitlidiii dospal preko lažajajr Alaska Zračna plovba s Špicbergov preko tečaja v Alssko js trs jsls 44 ur Is 35 minut. Noms, Alaska, 14. maja. — O Amttndaenovi zračni Isdji "Nor ". ki ae je včeraj zjutraj po> 10 mil j od Barrow Points v AlSaki.ni že 26 ur ne sluha in ne duha. Radio ns "Norgu" je utihnil in veliki dirigibel je nekom popolnoma isginil nekje alalki megli. Psirbsaks, Alaska, 18. maja. —Amundsen-EUsworthova zrač na ladja "Norge" je danes do-spela v Alssko. Prvi tranapolar nI polet a Špicbergov preko se-vernega tečaja v Alssko, 2000 milj dsljsve, je trsjsl 46 ur in 83 minut. Prlbijski latnikov so podpissl pogodbo. Cfclcsgo, IH — Unijs pribijal cev lstnikov je aklenils novo pogodbo b podjetniki zs tri lets Po novi lestvici bodo prejemal po $1.36'na uro, delavne ure tednu pa znašajo štiri In štirideset. _ ...... sedanja mezda, to je sedanja maksimalna mezda, ako obveljs-J« lK)goji. Rudarji pravijo, da |)ogoji ne emejo obveljati in za iste je odgovoren le generalni «vet Kongreaa strokovnih unij. 1'ristaniščni delavci v Londonu tudi niso zadovoljni a pogoji i» »inoči so glasno demonstrirali proti končanju generalne stsv-k«. Mnoge druge unije izjsv-ijajo. da se ne vrnejo na delo to-11 ko c asa, dokler vlada ne demobilizira civilne garde in ne odbrani vseh znakov izjemnega »lanja. I radno poročilo vlade se glasi, d* vlada ai noče laatitl zmage, l'«č pa pravi, da Je zmagalo "an-Kl«'*ko ljudstvo". ~ * f ondom, 12. maja. — (Kablo-vram Proaveti, W. N. Ewer, F. '' — Prišlo prepozno za včerajšnjo številko.) —Generalna stav-Ka je bils danes končana z dramatiko nagi ostjo. Sir Herbert s*mual, predsednik državne premogovne komisije, je nekaj ur P»>J vodil neformalne konverza-z voditelji unij, nakar ao roditelji poaetHi Baidwina in v«č drugih miniatrov. Baldwin * dal kastno obljubo, da bo via-«'» medla sugestije, ki jih je dal Ksaieel voditeljem unij. delava v evropi zahtevajo | pravico govora in stavke Bell tarer tlači delavce v balkan-afcih deželah. — V teh deželah šepa tod! aocialno zavarovanje. Hofijai Bolgarija. — Ns tu-ksjinji konferenci atrokovnih delavskih orgsnizscij v mesecu sprilu ae je aprejela resolucija, ki priporoča evropejskemu delavstvu, ds podvzsme energične korake za varstvo svobode govora in prsvice do sUvke. Resolucija naglaša, da bi to pravico morale ščititi druge države, kar pomeni, da bi morala uživati mednarodno zaščito. Poročilo, ki je bilo predloženo konvenciji, pripoveduje obširno o terorizmu, ki ao ga Izvajali podjetaiki In vlade napram delavcem v balkanskih deželah. Po-dedujoči razred je hotel a terorizmom oropati delavce za koalicijsko pravo, svobodo govoi in pravice do atavke. Kadar je poaedujoči razred, da plane na delavce In uniči njih strokovne organizacije, jih oropa svobode govora in pravice do stavke, je to storil s terorl stičnimi čini pod pretvezo, ds od pravi j a boljševizem. Konferenco je dslje zahtevala 8-urni delavnik kot poetsvn maksjmslnl delavnik v induatriji, poljedelstvu in trgovini, zs-ščito za mladoletne delavce delavke. Sprejela js tudi obširen aoci j sini progrsA V tem programu so zahteve sa zavarovanje prot boleznim, poškodbam is starosti. Dalje je konferenca zahtevale, ds as nastavijo tovarnUk nadzorniki, ki Imajo nalogo, gledati na to, da ee vel zakoni varatvo delavstva natančno polnjujejo. Delo sa otroke pod 16 letom naj bo prepovedano in otroci do toga leta naj bodo ob-vezni hoditi v šolo. Delavci Is delavke naj bodo enako plačani za delo. far r" H Subscription $6.66 _fiain_______' ŠTEV.—NUMBER IIS Stetten lias, Ast al Ost. 6, 161T, aalhertMd oa Jasa 14, 1616. n« ■ Ms Pe?ne. član S. N. P. J.. In J*hn Ptaiar Izgubila življenje fWsMhsrgu. Wslssnbnrg, Colo. — (Posebna brzojavka Pipsveti.) — John Perne, član druftVa št. 299 8. N P. J., Je bil dansa (12. msjs) u bit v Gortion premogovniku. Psr ur poznsip je W ubit John Pin Ur v Rsvenwood premogovni kn.: PiiAar af spadal k nobenemu društvu ia nima tukaj nobenih sorodnikov. — Tajnik. Slavka aa iilaiatoah OlOVlia Hsvsaa, Kuba, 18, maja. — Generalna eimpatišks atavka že-leznlčarjev na Kubi je bile sinoči končsns. Predssdnik Macha-do ae je ponudil za rszsodniks msd družbami in dslsvcL Prijtll sa 13 aitr-I aarjav kol pirati Opojna pijača, vredna $1.620.-000, zaplenjena. — To js največji lovski plen, s katerim aa lahko ponaša brodovje, ki lovi butlegarsks ledje. New York, N. Y. — Colninska sdjs "Seneca" je ujela butle-garako ladjo "Donnetta", ko ae je nahajala kakšnih šeatdeaet milj jugovzhodno od Atlantic Cityja. Ko ae Ji Je oolnlnaks ladja približala, pripoveduje kapi tan eolninake lsdje, je z "Don netto" udaril atrašen smrad po alkoholu in pijači v noa. Mornarji ao aedell na krovu in pili šampanjca In Žganje. Vse js bilo pijano. Mornarji ao pili kar is vrčev. Kapitan eolninake ladje js od poalsl ns "Donnetto" majhno po-aadko, ns kar js lsdjo prlvsssl ns debelo vrv in Jo vlekel v pri atsn. Ns potu v pristan ga js zajel hud vihar,,tovor ns zsjetl ladji ae js premsknil in lsdja ss je nevarno nagnila ns deano stran, ko jo Je colnlnaks lsdja vlekla v prlatan. Na ladji je vihrala ameriška zaitsvs, toda ladja ni imels potnega Uata in nihče ae ni zglsall, ds je njen kspitsn sli krmsr. Po tohnični rsslsgl mednarodnega mornsraksgs zakona se tska lsdjs amstra ss pirstako. Ko ao preiakali "Donnetto", ao našli na nji petdeset sodov belgijakega alkohola, od katere-gs js vask držal dsvetdeaet gs-Ion slkohols, 7,800 zabojev šampanjca, od kstsrsgs Js bil vask vreden $128, asdsm tisoč pst sto zabojsv italijanskega vina, škot-akega žgsnjs in rasnih likerjev. Lsdjs je sdsj ssaidrans v nswyorikem pristanu hI njena O Isdji aodijo, ds js laatnina butlegsrakegs krožka iz Port Chestsrjs, N. Y. Kriza v Nemčiji | In na PoUskom Krvavi hoji v Varšavi se nadaljujejo. Fašisti ao aa pri-d rušili Pllsudskemu. Bivši vrhovni poveljnik poljske armade vodi vstajo proti vladi, katero dolii korupcije in nesmoinostl.—Velika napetost v Nemčiji. Policija lovi sarotnike. MonarhlsU so fte ImeU načrt sa dih* tatorlčni rešim. • Pariš, J4. maja. — Brsojavks i močita, da bi rešila aodanjo f I-s poljake meje je dsnee zjutraj nančno In gospodsrsko krizo na aporočil* da js Pilaudakl sms- Poljskem. Vlsdns kriza v Var-gal in «Itupiral Varšavo, toda šavl traja šs teden dni. V are-elvilna vojna še nI končsns. Ge- do Je Jsn Vltoš, vodja kmetaks iz- CIGAN8KI KRALJ UMRL NA VZHODU. Pokopali gs bodo v Chicagu. SprlngfMd, Mo^—Steve John, 78 let ataci ciganski kralj in zve-denec v zla t ar «k um delu, je u-mrl v Red House Crossingu. Na mrtvsšlism odru bo ležal skozi več dnif'medtem ae bo zbralo 1,800 članov njegovega rodu, ka Urim js hil on kralj. Njegovo truplo pošljejo v Chlcago, ds gs tsm pokopljejo v mavzoleju, ki Je atal precej denarja. BANDITJK OROPALI BANKO SA $20,000. Hidsey, Ohlo. - Komaj Je tu ksjšnjs prva narodna banka od prta avoja vrata zjutraj, je vs-njo vstopilo šest bsaditov, ki ao a samokrosl prisilili uslužbence da ao od udsli. Nsto so bsnko oropali za dvsjset tisoč dolarjev in ae jsdsrno od|«ljsli v avtu i plenom. - > MAGNUS JOHNSON HE POGA NJA 8A OOV KRN KRHKO KANDIDATURO. BL Psnl, Mianeeota. — Mag nua Johnson, bivši senator Iz Minneeote, se je prijavil kot kandidat zs gov« rnerja na gia sovnici fsrmat«ke delavake atranke. Kimsrr volitve ae vr-še dne SI. junija AM ftoMS sastl pravilno pisst la «ut «moisnaka-sagleiho atevako", katere je Kajiževns Nsatks S, N. f. h ___ t Naroči si la hna na pieda j Novi mostni odborniki v Her-rinu. Herrin, IH. — Te dni ao zavzeli avojs meata novoizvoljeni mestni odborniki, in eiser trije protiklsnovei in eden klanovec. Spanaka letalca v Manili. Manila, Filipini, 18. msja. — Španska letalca Gallarss In Lo-rlgs sta včersj dokončala polet Iz Msdrlds v Msnllo. Polet Je trsjsl približno tri tedne. ameniski pomostt i spet v ner neral Slhoraki ss bllžs Varšavi na čelu pet» ki se is aveete vladi. PllaudaM jo odradll aretacijo predaedaAka Wojcechowakega in miniatrov. Okrog 200 mož je bilo ubitih v bojih v Varšavi. I/Mtdon, 18. maja.— Kolikor je poenoti iz najnovejših poročil o revoluciji na Poljakem, ae še vedno vrše krvavi boji za Varšavo. Pilaudaki še ni okupiral vae-ga meata. Poljaki' predsednik WoJcechowaki je ponudil Pllaud-skemu predsedništvo, a ta ga jc odklonil. Poljaki fašisti ao se pridružili Pilaudskemu. Berlin, 12. maja. — Maršal Joaef Pilaudakl, bivši vrhovni poveljnik poljake armade, Je ai-noči prišel na čelu rebelnlh poljskih čet v Vsršsvo s namenom, da atrmoglavl prsvksr organizirano Vitoševo vlado in uvede diktaturo. Pilaudakl ima štiri polke ulgncev in drsgoneev na avoji atrani in a temi četami Je prekoračil moat iz prsdmeatja Prage tsr vkorsksl v glsvno me-ato. Kakor javljajo, Je vlada u-maknila avojs čsts, nakar eo PllaudaklJeve čsts zsssdls vsr-šsvakl grad, premijsrjsvo pala-jčo, zunsnjl ursd In predsednika vo rezidenco Bslvedere. Ob oamlh zvečer Je bila brzo-Jsvns zv®za z Vsršsvo prstrgs-ns. Nadaljne vsatl, ki ao prišle is Dsnzigg. ao aporočils, ds js VI tole v 6 vlsds podsls oatsvko In pričakuje ae tudi odatop pred-sednlks poljske republike WoJ-cochowaiiega. Ob Izbruhu vataja je vk|ds razglasila obasdno atanje. Prejšnje veati Is Vsršsvo aa glsae: Maršal Pilaudaki Je včersj po-poldne lldsl msnifeat ns vao poljako armado, pozivajoč vojake, naj mu alsde in pomagsjo strmoglaviti vlsdo, ki Je brez- Novi zspletljaji aa pojsvtjsjo^-Kakšno atal išče zavzanu a-, merlškl depsrtment vpričo tek zapleti Jajev? Washington, D. C. — Državni tajnik Kellogg naznanja, da so ae ameriški pomorščaki iskrcali v Bluefieldau v Niksrsgvl. Po-morščaki ao as Izkrcsll a križarja "Cleveland". Kellogg dsijs pripoveduje, ds ao bili liberalci Ur pripadniki Chamorra ohvešl< m, ds ae ne smejo bojsvsti V mestu. Pomorščaki atražljo colninski u-rsd, eolninarja in blueflsldsko podružnico nlksrsgvsšks bsnkf. V depsrtmentu ae Čujejo govorice, ako ae povrne dr. Satana, pregnani podpredaednlk, iz Wa-shlngtona v domovino, mogtf<- v Blueflelds, da bo priznan predsednikom. Ko se je lani general Chamorro a ailo polaetU vlad« v Nikaragvl, je prlallll prsdaadtii-ka Kslorzsns. ds js rsslgniral. Podpredaednlk Sacaaa js ps zbo-tal v tujezematvo In as nI uklonil diktatorjev! zahtevi. V tem čsau je ps v Wsahing-ton doapel četrti Ch amor rov o-misar, da izpoaluje uradno Htrela nMle nmm keaj. Psrla. — H'reU je udarila v hlev Mizo tega meata In Je u» priznsnje rhemorrovegs retlms kila osem konj. ¡Prvi emiaar je bil niksrsgvaiki diplomstični zsatopnlk Castrillo. Obveščen Je bil, da Združene države in centralna ameriške republike ne bodo priznale Chs-morrovegs režima, ker Jih veže pogodba, da ne morejo priznati nol^ne vlade, ki nI uatavna In Ja bila a ailo vzpostavljena. Ko J« Castrillo ponesrečil, Je dospel Chandler Anderaon, znan odvetnik v mednarodnih zadevah, In zelo vpliven. Tudi on Je poneare. čil. Na to Je prišel dr. Cuadra Paaeos, bivši tujezemskl minister Nikarsgve Tudi on nI Imel sreče. ZdsJ prihaja Mazimo Ze-iHfda, legalni zastopnik narodne banke in narodne železnice. Chamorro potrebuje denar, da z nJim vzdržuje avojo armado. Zaradi tega bi rad prodal banko In železnico Wall Mtreetu. Tajnik Kellogg je z nagubančenim če-lom gledal na tako kupčijo od strani ameriških bankirjev. Za. pada Je zastopnik Loreeja, pred «ednika banka, ki Je obenem predsednik Guaranty Truat kom-lian i je. On prinaša protest Cha-morra is Iioreejs, ker so llbe-rslri vzeli denar podružnice v Bluefieldau. Liberalci pa pričeli u je Jo, da a tem denerjem financirajo svojo kampanjo Is «poda diktatorja Chamorro. stranke, ki js šs parHrat bil mi-niatraki predsednik, organiziral novo vlsdo. Pilaudakl pravi, da ta vlsds bo koruptna in nezmoš-na kakor vae prejšnje. Pllsud-skl js bil raskačsn, ko js vlada *aplsnlls Hat "Kurlsr Poranny\ v ksterem js on Israill svojo no« /adovoljnost napram novi vladi, Istočasno ao prlatsAi vlsds ns« padli Pllaudakljs^p vilo v Sulu-veku. Pilaudakl je dobil na avojo stran štiri polke vojsštvs in s temi Js zsčel pohod v Vatšsvo. Sledili ao ljuti in krvavi boji osem milj od Varšavo in posnsjs so ss raztegnili na glavno meeto. Podrobnosti o tsh bojih šs niao znane. Vlsds Js hitro razglaaila obasdno atsnjs in obenem je sporočilo Pilaudekemu, naj prepreči civilno vojno. Mnršal js odgovoril, ds vlsda mora odetopltl, drugs poti nI. Varšava jo bila včeraj popoldne vojaški tabor. Pileudskl Js bil svojočasno ns-ke vrata aocjsllal kakor Muaso-lini. Med vojno je agillral proti Nemčiji In Avstriji ter vodil propagando aa svobodno Poljsko. Po eednik. K rlEA V (^ffPttt^^Jj^e Berlin, 18. maja. -»Bivši voj« nI minister Oessler Js aprsjsl mandat ss aeatavo nove nemško •vlade. Berlin, 18. maja. —• B padcem Lutherjeve vlsds ss Js krlia v Nemčiji poostrite. Vlada js padla sinoči, ko ji js parlamsnt dal nsssupnlco s 17$ glasovi proti 168. Predlog nesaupnioe so Ini-datirali socialisti in podprli so Jih demokrat Js. Kriss Ima Is-vor v prepiru radi ofleljelne nsmške zsstsvs aa poslaništvih v inozemstvu, ki Js trsjsl Šs ns« ksj tednov, Rspubliksnako atranke ao zshtsvsls, ds mora vsi Jati povsod novs republičsn-aka zastava, vlsda pa Js naredila kompromla s nacionalisti In določila, da velja stara sestava I pa trnovskih ladjah, ki Ims ksi-serske barve. Ta sklep Js podrl vlsdo. Ilindenburg Js sprsjsl o-stsvko. tods naprtil Js dr. Lu-therja, naj |x>alujs, dokler ae ns reši krizs. Medtem ae vas Nsmčljs ras-burja vsled odkritja monarhi-etičnih priprav sa nov puč in u-vedln» fašlstovsks , diktature. Pruaka vlada Js v£sraj odredita pojsčanje policije v Berlinu. Policijska preiskava trsje daljs, Vea dan so detektivi vdirali v stanovanja in pisarna vodilnih monsrhistov in nasionallstlčnlh »rgnriD, ki so zapleteno v zaroti), Iz zase lenih listin js razvidno, ds so Jeklsrakl ta premogovniški magnstjs financirali faJl-stovsko u i banje za vatajo. Komplicirani so: Jeklarski magnst Voegter, industrtallst Rmtl Klr-dov, premogovniški baron Lo-w ena t«-in in prodssdalk sveže premogovniških operatorjev Winkhaus. V htšl sodnika Ctsa-sa je policija na|la mnoga pisma bivšegs ksjserjs, kar dokazuje, da ao kepsplrstorjl vodili redno korespondenco s Viljemom v Doomn. Najden jo bil tudi načrt uatave, katero eo mlallli monsrhlstl proklsmirati po Uvedenem pulti. Glsvni na-(Dalje aa S, strani.) _ patu* v oklepaju m. pr. (April M, lt*) mi. šs t» Ja s Um dmnom piUUi mr v tisti Saiemski cerkvi. 'Služba božja' ae je vršila ob mipiatro-vanju — to ae pravi, asistenci prejel dotično številko A. 8., naj jo da drugip, ki je niao prejeli» da bodo čitali in apoznall volka- je zahtevalo delavstvo. Castella« ni se je odpeljal v Rim, da bi pri PIOSVBTÄ H. MAJA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPORN» JEPMOT1E , TININA MONKNSKE NARODNE PODPOKNK JEDNOT1S Ont oclaaov po dogofgrn. ne prava lekcija ne aamo za Baidwina, ampak za v* HÄITÄÄ S? ki prezirljivo zro na delavce. miH ro predstavlja mlada punca izjpbljubila, da ga brezplačno za-Kolorada. Otroci zavednih s t a r $ev ne bodo nikdar trobili v njih Naročnino: . pol lou in $1JS leta, $1.66 ia tri lokoplsl se bo vraéajo._ ______..I II ■■ ..... M ■ I ' ———— (bven Chicairo) $6.00 na loto. $2JO aa Ciorro $SJS aa lete, $t M aa psi $8.00. I hi iii..........——■»*» govarjuta. Mrs. TVa Bryan je vzela proti Ta članek je bil že spiaan, preden je došla brzojavka, I ie* dragi" pa tudi ae v toliki I #vojemu dušnemu Pariti in-da je ^a sLka kon^a. V kolikor je dozdaj m* «mG 5* - njih v A^rikoldšunkše* d. ne sme sflitt vWo v Ameriko] došii starki. Tu rojeni otroci ao Američani. Naalov aa va* kar "P E O S T M67-69 Sej ia^aOka TET A IA" Chicas*. lUasAs» THE ENuEFfERKîîFF"" Off aa of «ko Sime NoUomI Bom» Soeioty. meti k prihajajočih brzojavk, je jasno, da so se briUki ^ ^ _ kapitalisti in njih podporniki zelo zmotili, ko so tmm Amerifcnl pa imajo svoje Žege, da pridejo oni in Baldwinova vlada tako zmagoviti iz te gVoje vere, tako da bo zaslov«*-.stavke, da tako zrušijo in razredčijo atrokovpe organiza- i aka duhovne malo ostalo cije britttkih delavcev, da se skozi eno generacijo ne more- " -1 1 jo visč postaviti na noge. ■, * —--- Seklamo 0»n«i by tka Advortiafna Subtcription: Unitod States <• ■ Chieafo $6-60; and Ckkego) por year. UM po» i MEMBER of TBR FEDERATED PRESS" KRATKOVIDNOST BtUTSKIH KAPITALISTOV, V brzojavkah, ki so Brat John Ostanek Iz Ume-Htona, Miehigan, odgovarja: Na priporočilo v "Ameriksn-Hkem Slovencu", ki so ga poslali kot reklamo, naj dvakrat pre-čitapo, aem tako storil. Posebno me je zanimal veliki naalov. v katerem napovedujejo, kaj prav! ameriška slovenska "mladina" o pisavi Prosvete. "Mladina" je mladoletno dekle. To naj obsoja pisavo Proavete, ko je šs čitati ne zna! Ce bi znala brsti bi znala tudi pisati slo-Smo torej popolnoma upravičeni soditi, da je tiato spisal kdo drugi. razpravlja o 8. N. P. J. in njenem članstvu. Hudobno je. kako ao na milwau- V pismu mi svetujejo, naj si naročim A. S., zato da bom izvedel, kaj ae po avetu godi. Pravi, da bom izvedel veliko o Ijub-Jjanski gospodi ip celo o škofu, Jci ae bo prišel v Ameriko gostit in obirat šepe. Naj le pride, S. N. P. J. mu že ne bo plačala šif- s svojo ljubeznijo niti na nje nam domu, niti na ulici Reve rend, ki je enkrat tako star kot Iva, je bil svoji lepi in mlad faranki neprestano za petami a| svojimi ljubezenskimi ponudbami, in ker se usiljivegs ma*i-ljenca ni mogla drugače odkri-žati! ae je obrnila na sodišče. i Evharietični drqM*, , CUcaga. — Na evhariatičnem kongresu, ki se bo v kratke© vr-au tu, bo mnogo rasnih vočaii-manj zloglasnih individujev. Med naduto duhovščino se bodo so- da nas niao vzgojile tako, kakor kftrte H^H je ona. Imenuje nas pse. To ja Svetuje mi tudit »«j Be nMro-.---PHSP P!BH| katoliška vzgoja! Sramovala bi iim na A g ^ ^ ^ dr 1 raznovratni političarji, ki sc #e, ako bi imela tako h&r,jb ^ ^ ^ prepričanja, vse prej kot katoličani, a se ven- M vod drevesom prepovedanega Tragikemedije. h_ Mussolini : Znižajte na* dolg Coolutge: Dobro; Plačajte 28 centov za vsak dolar dolga. Mussolini : Posodite nam 28 centov in dolg bo takoj plačan Ooolidge: Moj stric Morgan vam posodi. Recite mu, da ga jaz prosim. v v, , 2. M, Radič : Vlada smrdi po korup. ci j i do Boga. Vlada: Ali bi hoteli, gospodi, ne Radič, malo z nami smrdeti? Radič: Pa da — koruacija meni diši. •V: - : . 3. ■ hodnik: Kako ste bili obleče- bi že a šestnajstim letom bila gta strani, dar izdajajo za katoličane in jih zmožna tako ostudno napadat) ^ ^ njj|, katoliška in naša, na-1 radi njih nazadnjaških in be-poštene ljudi. • Lpredna. Res dobro je poznati dastih del blagoslavlja papež, če! Gopodje frančiškani Pjavijo,, obe $tnmi ^ Slovenci kleri- vidi, da s svojim početjem ko» da naša mladina vataja. Zaloat- ka)no stran |e ^^ ^^mo ristijo Rimu, to je temi, Pravic i priobčene v velikih dnevni kih, je bilo citati, da nameravajo britaki kapitalisti raz-kopati in razredčiti tako temeljito delavske strokovne organizacije, da bo najmanj za eno generacijo mir. O teh besedah, ki se podtikajo brltakim kapitalistom in podpor nikom Baldwinove vlade, razpravlja ameriško *wpisje, k( ^^ gprejell Molekovo na široko in gobezdavo. Iz teh razprav prihaja dyh, ka- regolucij0> ker so bUi ns kon-kor da »e ameriško kapitalistično časopisje veseli, da lah- vencijo na tihem'spravljeni ss~ ko trosi v svet agitacijo proti delavski zavednosti, soli- mo rdeči dalegatje. Tu je za darnoati in bojevanju za boljše razmere v človeški družbi, ^¿itivfe^ Ce briUki kapitalisti res sanjajo, da se jim posreči ta- ko pa so bili po njegovih ko razbiti delavske strokovne organizacije v Veliki Bri- trditvah v vsaki naselbini v ve-taniji, da bodo lahko poljubno izkoriščali britake delavce «ni goreči katoličani. Vedno najmanj skozi eno generacijo, tedaj so veliki aanjači.1 cT^Jem^ Mogoče je to tiha želja britakih kapitalistov, a uresničila £erne pravi, da je več kot devet-se ne bo, in britaki kapitalisti zaman čakajo, da kaj take- deaet odstotkov katoličanov pri radožive S. N.P.J. To bi se najbrž mo- BriUki delavci niso organizirani le strokovno, am-pak so tudi politično. Pred izbruhom sedanje stavke je bHh katoličanov. Ce je devet-Baldwin, britaki minister in predstavnik kapitalistične re-| deset odstotkov dobrih katoličs akcije v Britaniji, žel tri velike poraze na volišču. Bila so izpraznjena tri mesta za poslance v parlamentu. T® mandate bo imeli v rokah Baldwinovi podporniki, to je reakcijonarci, ki so podpirali Baldwinovo dalavoem sovražno politiko. Pri nadomestnih volitvah so pa nazad-njaki izgubili te sedeže in zmagali so kandidatje delavske stranke. Prerokovati naprej, kako konča splošna stavka, bil ijateVda je pri S. N. P. i. 90% bilo brezmiselno. Po poročilih iz delavskega glavnega katoličanov, stana v Londonu ni dozdaj najmanjšega znamenja, da de-lavstvo izgubiva terain v tem gigantičnem boju proti brit- J™ no, ako bi tako vstajala. Jaz si predstavljam našo ameriško mladino, v čisto drugi luči. Ona res vstaja. V javnih šolah se je naučila družabnosti in dostojnosti, ne sovraštva, s katerim se ponaša duhovščina. Ce bi bila deklina v resnici tako izprijena, da bi bila sposobna takega paovanja, bi bila dolžnost urednika A. S., da bi pisavo o-milil, že iz uamiljenje do nje, posebno še, kar je priHa iz njih ta-bora. Ali jirednik A. S. se po-stavlja pred slovensko javnoat-jo, češ, poglejte jo, kako dobro smo jo izučili, da bere levite brezvercem. • •{<». . ; . , Pravite, če bi Američani vedeli, kaj piše protlvepeki tisk, da bi nas ravnoUko napadali kakor vaša junakinja. Večkrat sem še pokazala Prosvete. v kateri so iz domovine. Zato nam je A. 8. čisto brez potrebe. Piše ml tudi, da ve, da nisem hodil na univerzo in se ne učil svetnih Sli verskih reči. Meni se pa zdi, da to velja sa njegs jo, da pridejo iz na$e domovine razen škofa Jegliča, ki bo pri-nesel seboj najbrie par iztiaav svoje rdeče brošure in malo Jo-hancine telečja krvi, tudi par klerikalnih polUičarjev, ki ao aj Moderna Eva: Imela sem dol-ho lasuljo in zlat figov list. Sodnik: Drugega nič? Moderna Eva: Nič. Zato »em bila aretirana. . /Sodnik: Tri mesece zapori Figovo listje je nemoralno! Stara, daj mi samega,, ¿osebno kakor razvidim »vojim mešanjem vere in politi. nov, zakaj ste pa slovenski duhovniki delali zadnjih dvajset let proti S. N. P. J., zakaj ste kričali s prlžnic in bobnali po svojih listih in šepetali v spo-vednicah, da je S. N. P. J. brez-verska organizacija in naj ae je verniki izogibajo? Kljub vsemu kričanju, pa danea ugotav- iz njegovega liata. Tako kakor piše A. S. so pisali takrat, ko |e nI bilo ne univerze ne drugih šol, to je takrat, ko sploh še ni bilo civilizacije. ke in radi svojih drugih čednosti padli v nemilost celo pri vernih Slovencih. Sedaj Čitamo v Ustih* da pri-de na kongres tudi zloglasni ma-{ Za Boga, kaj bošsl tefef Kralj Jure: Na ulični vogal grem in tam se priakmim. | Kraljica: Tebi se meša, Jure! Kralj Jure: Zakaj? Moj na- GarkvtM vesti džarski cigan grof Apponyi, ki j# j rod je na s*nerain*m štrsjku. bil svoje čaae ogrski ministrski) Ne vem, kde bo »nagal. moj na-predsednik in ki je eden največ-] rod ali moja vlada. Ce zmaga jih nazadnjakov na Madžar- j narod, poveličam zmago kot de-PoHcija napravila red v cerkvi,I«kem in zato najbolj spoštovanj lavec; ako narod pade, povelil faraai atepH radi panterjal — Razne evbarietične veati. ka aa a od 'očeta vsega človeštva'. Ap-ponyi je zapleten z več drugimi katoliškimi in plemiškimi m* džarskimi političar j i v znano) Chicago. - Nedelja je - pra- falzifikatorsko afero. Ampak to vijo kriatjani — dan gospodov,|ne moti svete katoliške duhov-' dopisi naše mladine v anglešči- Torej je bila tudi zadnja nede- Učinš, da ne bi ljubeznjivo stl------- -----i g08p0d0V dan in 80 v neki skala njegovih umazanih rok. ni, pa ao radi čitaH, Ko sem jim pa pokazala pismo vaše junakinje, ao ae zgražali, nad vami. Tudi Američani ne verujejo, dajčaat, a tem da so molili s kletva-bi dekle svojevoljno tako pisa- mi in roke sklepali k molitvi v la. Kdor je v bližini, naj jo «obliki pesti, ki so padale po bu- vpraša, zskaj se dékle pusti ta- j ticah sovernikov. Organist pa je ko sramotiti. t Da, frančiškani, mladina vsta- cerkvi delali pobožni kristjani Iz Avstrije bo prišel katoliški I svojemu krščanskemu Jehovi vaojprelat in političar Ignatz Seipel. Z njim pride kardinal Piffl in dr. Czemoch. Bomba y katoliški cerkvi-, San Prancisco, CaL — V ne- čam zmago kot stavkokaz. Saj veš, kako je z nami — nikdar nismo na jasnem, komu služimo. a. Kazimirjev pipec: Juhu, fa-der, rdečkarji so kapitulirali! Kazimir: Ali res? To je pa fajn, bajgali! Ali so pokszali be- fl» faaoli Kazimir jev pipec: Niao. Sporočili ao, da ne bodo nikdar ka- Kazimir: Kako pa Utonua-mež, tepec? Kazimiriev pipec: To je ven- Rev. Cerne napada urednike z lenuhi. Kako , „ ^ . , . . , ,, , , , j i more sploh človek, ki nikdar ne Kkcmu kapitalizmu. Celo iz brzojavk, ki prihajajo iz de-Upravi koristnega dela« drugim lavcem sovražnega vira, je lahko apoznati, da ae delav-| podtikati lenobo? Ako uredniki stvo nahaja še v dobri poziciji, medtem ko Balidurin, ki je [Prosvete delajo, kot bii bili avto-podprl britske premogovniške podjetnike na «njih trmoglavem stališču in je pomagal izzvati splošno stavko, pri- pa tični, do petih zvečer, je tudi dovolj. iCe hočemo poiskati prave le- baja vedno bolj v zadrego. Ako bi ne bilo takb, zakaj je| nuhe med slovenskim narodom, Baldwinova vlada odredila velike vojaške prpceaije, da nam je treba iti aamo med du-spremljajo tovorne avte, na katerih ao naložena živila, ko jMjj* ^dJTV blS' Je glavni suvkarakl sUn odredil, da se transportiranje ^^^^TJi ^d de!av-živil vrši nemoteno in neovirano? Ali mogoče znradi tega, ^ih ¿uljev, da daje sam sebi pogum, kakor človek, ki gre skozi veliko beračenje šumo in žvlžpa. da ya ni atrah samega aebe?^ ----I P*^ ^ ja. Zato je tolika napadov v vašem listu pa Prosveto. Ko. bi ne bilo Prosvete, da bi učila delavce in mladino, potem bi Še šlo v vaše ^epe, tako pa so zastonj val napadi, s katerimi sipe-šite le sebe. Kadar boete imeli še kako številko 'A. S., v kateri bo toliko napadov na S. N. P. J. in njeno članatvo, kakor v številki z dne 28. aprila, jo še pošljite drugUn članom S. N. P. J« Ce je kje še kak član S. N. P. J., ki morda Še malo veruje vam, mu boste z eno samo tako številko popolnoma odprli oči, Četudi ima deske na njih. Rojake pa prosim, kdor je pel bogu slavo s tem, da je raz-|deljo . . je v bijal po orglah, ki pa niso dala|. ' sv. Petra in Pa-|dar stvarno. Misliti ai vla eksplodirala bomba, ki je da je narobe res. To je stvar] napravila precej škode. Ran jen | no. ni bil nihče. s V r Pa recimo, da se zgodi, kar Baldwinova vlada in brlt-ski kapitalisti žele iz srca. Britaki delavci se vrnejo na delo in rudarjem ae zniža mezda in podaljša delavnik. Ali ho zaradi tega britsko delavstvo tako temeljito tepe- Ako ae Cernetu zdi tako težavno, naj o-koTekfr jn pokaže Ijudatvu nobenega glasu pd sebe. Vse to se je odigravalo v sala-menaki -r, pardoa, v, Saiemski baptistovski cerkvi na Dearbom In 50. cesti. Tam okrog živijo zamorci in torej ao farani te cerkve sami zamorci. Pastor je kaj- V < f**^ ^ rfcAjjlb Dobra je tako! Iz Wrije poročajo, da se je mu-| G. Trunk oaUae na južnem te-dil tam provincijalni tainlk sin-UsJu — pri svojih kontra^1 jah in zmotah. Moja malenkost ostane na severnem tečaju - S^U£|Ck3ic^dru^M^iranja niso dala nikakega rezul-lpri mojih zmotah. Oba «e na-grešno grl, kakor urugi Dieao- * ______________mAf<„B v rini? druze- pada tudi zamorec, ampak inu dikatov Castellani radi pogajanj pod svojo črno kožo prav tako M delavci in rudnikom. Poga-' kožni bratci v Kristu kar se je tata. Delavstvu ae je ponudflo mreč motiva v očeh drug druge-llom, ko je bil radikrženja ~ Pomiri. ali 9 božič zaDovedi — ali do povišek na leto, to je 2 liri 50 . _ w , 1 ■ aašlk nekrščanskih zakonikih : I cent. poviška na^dnino. Poviša- te, kako dolgočasno to puito« Js je beračenja poniževalno za ysakega, posebno pa za močnega in zdravega duhovnika, ki bi s poštenim delom lahko koristil dloveškl družbi. Rev. Cerne in vsa gospoda o- ve v ovčjih J;oluhlli. _Brat John Pnssaal Power] radi prešuštva - obojen. nje bi imelo stojOti v veljavo od bilo na svetu, če bl ne bilo kon- t„ kni r,o.f«rin i*U^. februarja oziroma od 1. ja- fllktnih mišljenj. V nebesih je Kdia^š^^JSSfiLi! nuarja t. 1. Te pripustitve pa Ae baje večen mir. Ne maram i> bilo vse tisto na dnevnem redu | f_ .— kar| za nobeno ^^ pa naj bo le ta- blažen in sladak! Mislite «[ Trunka vnebesihi AHbimog« i a^^fiu i muuauihVM m» ummuiv gospo-1 mirovati en dan? Ne, če vzame | r Ivntih ^Uvov. Or^nbo ^^ 2a rudarje k>j vei do.| „eboj vuJ ¿robtino .voje segel. ker je nekdo prerezali no, da se njih strokovne organizacije razpuate in briUld,koll . ^merikanakega Slovenca" delavci prično prosjačiti britske kapitaliste, da bodo d* lali za vsako mezdo In se pri tem izredno pohlevno obnašali? Ako britaki kapitalisti tako sodijo, tedaft* znamenje, da se njih možgani mehčajo in da jih zapuMa zdrava človeška pamet BriUko delavstvo lahko izgubi bitko, premagano pa ne bo! Ako delavstvo izpuhi bitko, tedaj bo le izpodbuda, da mora delavstvo svojo aktivnost na političnem In goapo-darskem polju povačati, bolje organizirati svoje organizacije in se bolje pripraviti za vaako veliko bitko. V trenutku. ko ae prične delavstvo na gospodarskem polju umikati, preide v ofenzivo na političnem polju. V Evropi ao rasmere zelo napete. Prav lahko se zgodi, da Baldwin »e bo več Še tri mesece ministrski predsednik in da bodo raspisane zopet nove volitve, i Kaj M to pomenilh? Da je reakcija na volišču lahko tako tepena, da se ne .bo mogla več zbrati k novemu naakolu le v teku ene gMieraciie, ampak za trajno. Ako Baldwin sanja, da porazi organizirane delavce v tem boju tako t#melJlto, da za eno generacijo ne zberejo več svojih moči za renen odpor, je še toliko bolj opravičena misel, da bodo Baldw in in njegovi reakcijami podporniki tako tepenl, da ne bodo nikdar več ošabno izzvali splošne stavke, ampak bodo smatrali organizirano delav stvo za sebi enako moc. s kstero ae Je treba pogajati, kadar nastanejo Vtina vprašanja. Ta stavka mogoče poeta- ¿ustite Slovensko narodno podporno jednoto In njene uradnike v miru. V dvajsetih letih vašega bruhanja in zaletavanja niste niti malo uatavili njenega razvoja. Tudi sedaj ga ne boste. Laži in obrekovanja Čez ¡uradnike pri S. N. P. J. vam ne bodo prinesla nlčeaar. Le osmešili se boete še bolj. Heldra Mary Remik la Riaga, fcenaae: Is radovednoeti, kaj prav mladina o pleanju Prosvete, aem pričela šitati ono poalano od frančiškanov. Ker punca ia Šele Predericka pravi, da je Aeatnajat let stara, upravičeno eumlm. da je pisala pod pritiskom druge osebe, če je sploh ona pisala. Dobro je. da je pri-občeno v ameriškem jeaiku, tako vsaj naši otroci razumejo, čeea sa vsega * motni ljudje a katoliško vagojo. Moji otroci ao se izraalll, da ne verujejo, da bi dekle ia javne šole bile zrn oš na pisali tako grdo pismo, ker kaj takrga ae v šoli niao učili. Morda je hodila v šolo. kjer ee učijo meato do« to j no« U paovanja. - V pismu aramoti naše matere, Polnta, Ohlo, nam piše, da ni prispeval dopisa že par let, a izzivanje upravništva A. S., ki mu je poleg lista pisalo še zavajalno pismo, ga je pripravilo do tega odgovora: . R1 Predvsem povem glede pisma iz Fredericka, CoK da tako grdo in ostudno ni zmožen pisati nikdo drugI kakor urednik katoliškega liata. Vaak razumen človek mora vedeti, da tisto ni delo lS-lctnega dekleta. Urednik A. S. se vsekakor prijema poelednje bilke — X«-letne punce — da z njo pobija napredni element. Rev. Četne iz Sbeboygana ae z vso silo zaganja v urednika Proavete. ker piše premalo katoliško ter pravi, da napada vero, boga in aploh vse, kar katoliški cerkvi koristi. Prosveta piše resnico. Nič ni izmišljenega, temveč to» kar povejo Izvirna poročila, pd naj se poročila bavijo a katoličani ali komurkoli. Pravzaprav to aploh ne briga Cemeta, kakor tudi druge alo-venake duhovnike ne. Njim gre ia to, da hI 8. N. p. J. škodovali. Saj ja tako njih priaadeva-aje Se od kar 8. N. P. J obstaja in ka Proavete še k nlamo. Pri avojih napadih kajpada poizkaeijo vaeln v zadnjem času so ae spustili nad urednike Provete. Tudi v najnovejših poizkusih ao Že pnkatal! opc&anje. Opri bučale, meh. —¿SVrHlanton L. Hasn je zajec za tem grmom. Caatitega so nedavno zalotili V nekem stanovanju. V njegovem objemu js bila 19 letna mrs. Eveline Gibson, ki , e tudi zamorka. On pravi, da je mel tisti sestanek verski značaj, pozabil pa je povedati, če je K>trebno pri spovedi ali pri ka-cem drugem zakrameptu (razen sv. zakona) sleči se. Naj bo kakor hoče, dejstvo je» da so se farani radi tiste stvari ločili v dva tabora. £ni so ostali na strani čednega Kristovega na-meatnika, drugi pa ao odločno zahtevali, da ae ga takoj zapodi iz njih cerkve. Ti zadnji ao vze-proti pastorju celo indžunk-šen. da ne sme pobirati v cerkvi denarja. Paator je pa izpoeloval indžunkšen proti upornim fara-nom, da ga ne amejo zapodltjftij farovža. • Rev. Roee je torej držal v nedeljo alužho boš jo. ampak aredi pridige je naatal hrup in pretep in poklicani policaji so v par minutah pometali h. cerkve vee fa-rane. uporne in pravoverne. Reverend ni — radi prepovedi — pobiral denarja, pač pa je naznanil. da kdor hoče kaj dati. aaj prinese k njegovemu aoeedu. PaMor prowl fa rane aa e®mot. JtNrea, mMu — atf. w. R. Curtia, paator tukajšnje bapti-atovake cerkva, je v nedeljo rotil avoje farane, da mu naj pomagajo v njegovem boju proti faranki mrs. Ivi Bryan. Povc- re; če ne vzame, ako ne bo mi-alti, in čutil kot Trunk, ne bo vei Drocftsiia bp! wwwwu^t Tela. Trunk. Trunk obdrži svoje zmote. Za-to ima tehtne razloge in inter«-Zarkometar ima tudi dobri Tole je splošno ime za goveji rt'E|oge, da ostane pri svojih tr- naraščaj* Beseda je grškega izvora in bi v dosloviiem prevodn pomenila MbrzoH. kmetje so jo dltvah, opirajočih se ns dejstva. On se nahaja - taw pravi — v veliki družbi moi. U bržkone sprejeli v naš alovar za- ^^ ^^ mj§Hjo kot on, Hi opi- to, ker tele brž po rqjatvu skače In nori. Najboljše na taletu je ra ae na filozofijo, ki je**^ d va tisoč let To je res, da nr teletina, velikokrat pa Je tudi še ^^ drušba je velika, a tudi m* prišla prav telečja kri Tele šl- ja ni tako majhna in — vi samo par mesecev, če ne da že prej svojega .življenja za ma- je glavno — moja druibsg drušba bodočnosti, ki bo s**! sarje in ree ta vratar je, potem pa Ves svet Zaradidruibe* ga prekrstijo v junčka ali juni- ne bomo kregali. ^ Čico. V višku avoje noroati leU D^go oatane kakor tele tiste dni prej, predno posta- trunk vaake kvatre H '* ae j unče k aH juničica. Peroti1 - ' - '—" pri teletu nadomeščs rep. Telečja noroat je stopnjujoča in jo označujemo a preminjanjem i-mena. Tako je na primer tele ali telica izraz za normalno telečjo neumnost Tettek ali teU-čica je izraz za kardinal no tele, a telčič In talce je ime pametnemu teletu. Teletce je za epozna-nje bolj neumno kot normalno tele. Ce govorimo o telečji neum-aoeti v aaj večji etopnji, pravimo zateieban teiček. Zateieban je tudi najbolj mil izraz sa zaljubljen. Razen rapa^ima tak večnost na zadnjem konoM prvi konec se drti"enosUvn^ neskončno popolnegs *•> (enostavno in neskončno F^ no!) - "segaaje človaka ^ aa nasaj i livalaki sveT (JJJ aje je aamo taka. nih razlogov ni!), J še. ki ima formo taiess duša je le na enem. koncu večna!) in dragi/J kapitalne abeurdnoatl prava» ■I »podoln som in odličnim ie nekaj j« «ttril ašaeni učenjak. NsmreM* ^ štiri dolge noge a peTkeljci. gla- ^r. ki naslika raakojsi^ J AfiHriito ta vo in dve telečji očeei. tele nikoli nima PETEK, 14. MAJA. Po tridnevnem debatiranju ,e ni rotitfu je zbornica zaključila, da ostane t» zavod kot i* II-pravljal si bo «lavni odbor di- rektno. — Društva * dvesto ¿lani imajo pravice de enega delegata. Clevelaodk OKU, 12. maja. — Predno je konvencija prišla do zaključka glede Hrvatskega si-rotišča. če isto ostane ali če se ga proda, je vzelo konvenčno zbornico tri dni, da je prešla na glasovanje. Zbornica je z veliko večino. 209 glasov, glasovala za sirotišče. Hrvatsko sirotišče bo pod direktno kontrolo glavpiega odbora HBZ. Do sedaj je pa bilo pod upravo dvanajstih članov, ki so bili postavljeni Od treh različnih hrvatskih pod podlih organiza-rij. Te HO bile: Narodna hrvatska zajednica, Hrvatska illinoi-ska zajednica in pa Hrvatska zajednica iz Kansas Cityja. Vse te tri so se pa pred par meseci združile v Hrvatsko bratsko za-jednico. . , Ko so nehali odborniki siroti-Ms s svojimi poročili, se je prijavila cela četa govornikov, ki so podajali zbornici svoja mnenja glede nadalnjega vzdrževanja tega sirotišča. Se precej delegatov je bilo mnenja, da se slro-ti&če proda. Zbornica je imenovala poseben odbor, da naj izdela resolucijo, tikajočo se sirotišča. Ko je bila govorniška lista izčrpana, je omenjeni, odbor, v katerem je bil tudi Grškovič, predložil svojo resolucijo zbornici. Takoj zatem je konvencija glasovala, a^uesolucija, ki je zali teSMa, da se sirotišče proda, je popolnoma pogorela. Sirotišče ostane. Razume se, da so nasprotniki sirotišča podajali vsgkojake argumente, da tako utemelje svoje zahteve ter proderejo s svojo resolucijo. Nič manj pa niso bili navdušeni zagovorniki sirotišča, ki so pa bili tudi očividno v večini. Zagovorniki resolucije so zagovarjali idejo, da se otroci, ki so brez staršev, lahko dajo v privatno oskrbo, kjer bodo nedvomno veliko boljše vzgojeni, kakor pa če take sirote pošljejo v zavod, ki nosi ime sirotišče. Ne kateri so hoteli vključiti o-nemogle starčke v to sirotišče, a je tudi ta dodatek propadel. Omeniti je treba, da je bil u-rednik Svijeta Grškovič glavni «ponsor ideje, da se sirotišče proda. On je trdil, da se otroci, ti so vzgojeni na privatnih domovih, veliko bolj vpoštevani v javnosti, kot pa oni, ki nosijo i" vat »irotišša «a čelu. Takoj po končanem vprašanju sirotišča je zbornica po 10-minutnem odihoru prešla na toč- reševanja ¡jraviL Prvi lit ]t sltpar? Imeli smo še vest o slepariji, ki se je izvršila v Pittsburghu in katere žrtev je naš rojak in član S. N. P. J. Matevž Bom-bač, Bo* 2, Ruthford, Pa., Cambria County. Imenovani brat, ki je Član društva Adrija št. 3 v Johnstownu od leta Wl. prosi, da bi mu rojaki pomagali izslediti sleparja, ki mu je odneeel $14,200. On slasti prosi zastopnike Prosvete in druge rojake, ki potujejo po Ameriki, da bi mu pomagali dobiti zlikovca. Denar, za katerega je bU Matevž Bombač osleparjen, je bil zaslužek za trdo delo skozi šestintrideset let. Zdaj j o rojak največji siromak; dela ni zmožen in še duševno hudo pobit, ker je ob vse. Slepar je opisan sledeče: V naselbino N. S. Pittsburgh se je priklatil neki Tony Lesar, ki je pravil, da je doma iz Kočevja na Kranjskem. Je brez leve pote ter ima umetno narejeno gu mijasto nogo od kolena doli, kjer mu je bila odreaana. Velik je kakih pet čevljev in sedem palcev. Lase ima kostanjevo svetle barve. Izučen je za brivca. Star je 38 let. Ima malo zakrivljen in nagnjen špičast nos ter špičasto brado. Stranske kosti na licih mu stoje ven, Težak je okrog 150 funtov. Ima bolj sive oči. Govori več jezikov, menda srbsko, hrvaško, nemško in slovensko, pa bolj slovnično. Kadar hodi, oteplje z levo nogo. Matevža Bombača je pripravil do tega, da je vzel ves pri služeni denar iz banke in odšel z njim v Pittsburgh, mialeč, da kupita restavracijo. Lesar ga je dobil v hotelu ter tam Bombača omamil, tako da mu je lahko u kradel ves denar. (Natančno bo opisal F. Lukančič.) Prizadeti Bombač ponovno prosi vse zastopnike Prosvete po Ameriki, da bi sleparja pomagali najti. Mogoče bi ga pomagali dobiti tudi potniki. Iskani je morda šel kam v Kalifornijo ali pa pobegnil drugam na za-pad. Isti slepar je moral napraviti še več sličnih sleparij in tatvin med rojaki po Ameriki. Je tudi velik slepar pri kartah, ker je že več ljudi opeharil s kartami iazijMel kol kanili Cj^NMpF LT-L M <■■"* V državnem avtomobilu so se peljali na ropanje. V JoMetu pri rejall divje orgije. «i jo je bilo treba rešiti, je bila ona o reprezentaciji članstva na konvencijah. Po kratkem, hrupnem debatiranju je kon-venčni predsednik L Butkovič dal predloge na glasovanje. Predlogi so bili: En delegat na vsakih 260 članov; en delegat na 200 članov in en delegat na 150 članov zajednice. Predlog, ki d°loča 200 članov kot pravico do (n^ga delegata, je z veliko večino prodrl. Za ta predlog je nam-rr<- glasovalo 209 delegatov iz-361, Po končanem glasovanju se je prijavilo več delegatov dvignilo proteste, da jim iTednednik ni dal besede k omenjenemu predlogu, da bi na U Nin lahko izrazili svoja mee-ni» 'n želje, ki so jim jih njiho-v« društva naročila, da jih na konvenciji zagovarjajo. Radi U-f mu prizadeti očitali avto-[krautvo. ki si ga je sam nadel. I" Henigcr, poročevalec. Chleage. — Pred poldrugim letom je osem kaznjencev se od peljalo s takozvane 'častne farme' zraven državne jetnišnice v Jolietu z jetniškim avtomobilom ki je seveda državna last; ople-nfli so First Mationai banko Lockportu ter so se nato s plenom $18,000 vrnili v svoje pri j hefrallšče na Jetniškl farmi. Na tUtofarmo pridejo le taki kaz- |8oU v kvamerskl provinci lpemalo fašistovaka. J*}i v seji fašistovskafa ns Relrl ln sklenili, "doma, kar ¡¡fašisti. Izvršilni nalog je do-l.ú Prof. Fatovič. Reška "Le Ve-pta d' Italia'* meni. da mora zgojcvaMfie patrijo-Ako ni to. potem je bolje. Zrastejo bodoče generacije v **vsdaiflK, njenci, ki ai pridobijo zsupanje jetniških paznikov in o katerih se domneva, da se bodo pošteno vedli. Na farmi so skoro brez vsakega nadzorstva. O tem bančnem ropu je pri-1 po vedo val državnemu pravdniku Crowu neki nedavno izpuščeni kaznjenec, ki je sedel šest leti Ta kaznjenec je pripovedoval« raznih drugih nerodnostih In pravih orgijah na tisti farmi. I Državni pravdnik Crowe ven obširno preiskavo glede državnega odbora za pomiloščenja kaznjencev, ki je jzpuščal iz jetnišnice razne zločiooe, kateri so imeli vpliv ali pa denar, oziroma U bilo od njih pričakovati pomoči pri volilni borbi. Prvotna preiskava se je tikala trojnega umora v Ciceru, ko je bil pomožni državni pravdnik McSwiggin v družbi dveh butlegarjev poko-šea od strojnice pred nekim a lunom. Tisti trojni umor je po-| kazal, da obstoji med čikašfcimi političarji in zločinskim elementom j ako tesna sveža. Takoj od začetka je bilo pa jasno, da be Crowe skušal preiskavo zasukati v kako drago sm*r in ljudstvu nasipa ti peska v oči. Prva prilika se mu je pooudlla. ko je sel* fcwnjMwsr ušlo is Jotteta.1 katerih dva še iščejo. Pri Ostem pobegu je bil ubit Jetniik) ravnatelj KM*, ki j# igral v političnem življenju nečedno ulogo šl J« bUa uga aH hI Strogi sodnik se pojde sam o trm .prepričat. New York. — V nekem new-yorSk^n gledališču igrajo komedijo ali kar že je, ki nosi znači-en naslov "Bunk of 1926." Dva-mdvajaetletna, lepo razvita * gralka Beryl Hal ley nastopa v «j igri kot Eva. Ampak katera hoče predstavljati Eve, mora bi-oblečena kot Eva, drugače je seskupaj bunk. No, Beryl se je oblekla kot Eva: pe hrbtu sq ji padali dolgi zlati lasje (seveda) ne njeni), preko bujnih prsi, je i )ila napeta redka biserna brusi-era, a mslo nišje spodaj je pa-crivalo gotov del telesa zlato pb-rabljeno figovo pero, široko pet palcev. Noben izmed obfskovslfev gledališča se ni pritožil radi Svinega kostuma, pač pa jih je na^brže veliko tiho želelo, da bi i odpgdlo še tisto figovo pero. An^ak slavna policija, ki si je vzela za sveto nalogo, pregnati zadnjo trohico nemoralnosti, iz New Yorka, je bila jako huda, co je videla to moderno Evo, ter o je povabila pred sodni sto^. Pred mestnim sodnikom Gpr-donom je gospica Beryl slovesno izjavila, da ni njen nastop (na odru niti najmanj nedostojen, )a naj trdi newyorška policijs car hoče. Sodnik Gordon je po kratkem premišljanju prišel ,do zaključka, da ne more stvpri rešiti, dokler ne vidi obtoienke Evinem kostumu, ter je radi tega zadevo preložil. V petek zvečer bodeta šla sodnik Gordon n pomožni okrožni pravdnik Bolit v tisto gledališče ter.se aodeta z lastnimi očmi prepričala; če je kršen kak zakpn. Sodnik je še omenil, da ni važno, Če je kaka igralka popolnoma ali deloma naga, temveč gre se edino za to, če napravi na gledalce utis, da je naga. Zvezni sodnik Goddard je torek odločil, da pride gledališki ravnatelj Earl Carroll pred sodni stol radi njegove napačne z povedi glede 'šampanjske kopeli'. Februarja meseca so od-ični gosti v njegovem gledališču imeli pravo orgijo. V banji vina ser4 je vpričo vseh skopala popolnoma naga igralka Joyce Hawley —- in navzoči moški so potem spili tisto vino do zadnje kapljice. Ifekaika gledališča Veliko zanimanje sa novo gle- FR08VETA PO POROKI — SMRT. Avtomobilska HH neveperoémwev k Žirev v Vegu pri Vrfcnild|~fc«nin mr*v, dve eesh^ Uško poškodovani — defer Spodnji del mesta je sa eno novo, imenitno opremljeno gledališče bogatejši. To js Bala-ban in Katzovo 'Ortental' gle-šče, na vogala Randolph in State ulic. Novo gledišče ima značilen naslov, ksjtl notranjost ima v resnici popolnoma orijentalski značaj, kar je za občinstvo, ki je nsvsjeno drugih navadnih gledišč, Jako prijetna »premem bs. Novo gledišče je bilo šele pred dnevi otvorjeno, in je takoj od začetka izkazalo se kot zelo privlačna sila. Pri vseh predstavah so vsi sedeži sasedeni Is 'McVickersa' se je preselil i Oriental' Paul Ash s svojo jaz-sovsko godbo, ki ima glavno besedo na magičnem letečem odru'. Prihodnji teden bodo pred vajali v 'Oriental u' filmsko dramo The Palm Beach Girl' Bebe Dsniels v glavni ulogl. Film je delo Paramount družbe in je tehnično dober, vsebinsko pa, kakor veČina, brez jedra. "Hiella Dallas**. V "Roosevelt" gledišču pred vajajo že tretji teden filmsko dramo 'Stella Dallas' la jo bodo predvajali še kratek čas. Zanimanje za to nenavadno dramo — nenavadno radi izredno čudnih ljubezenskih zapletljajev — je selo veliko. Drama Je v retnki z'elo realističns in igrale — Belle Bennett, Lois Koran Ronald Col man in Alice Joyce — svoje uloge takorekoč Živijo. V nedeljo» dne 2i> apr. dopoldne sta se odpeljali z avtomobilom, ki ga je dal ns razpolago trgovec Kopač, v Ljubljano k poroki 28-letni mhmrski mojster Filip Kopač in njegova mlada nevesta, oba is Sirov. Z »jima sta šla poleg šoferja. 22!etnega Ludovika Skoffa. doma s Reke. še ženinova 22-letna sestra Marija in starejši brat, čevlj. mojster Ivan Kopač. • Poroka se» je vršila ob 5. popoldne v franči-škanaki cerkvi, nakar so odšli k fotografu, posneje pa, zvesti stsri tradiciji, v gostilno. Največ pijače si je privoščil šofer Skoft ki je bil uslušben pri Kopaču že od novega leta. Okrog 7. zvečer sta se novo-poročenca in njuna druščina odločili za odhod. Vsedli so s* avto in šofer je gonil vozilo vso silo, ne oziraje se na razne nevarnosti, ki jih je blatna in mastna cesta vsa polns V polnem diru »o tako privolili v vas Log med Brezovico in Vrhniko, kjST jih Je mslo pred koncem vasi na malem ovinku pričakala grozovita nesreča. Ns ovinku šofer ni mogel uravnati vosa, ki se je podrssl. V tem hipu je sunek vrgel raz obe prednji kolesi gumijeve obroče in pasaširji so odleteli z vozom vred v stran ceste z vso silo na travnik. Učinek je bil grozen. Ob vesu so obležali na tleh nezavestni: novoporočerieo Filip Kovač, njegov brat in sestra, fiofer in nevesta pa sta padla po srečnem naključku dalje v ' stran in se jima ni pripetilo nič zlega, ponesrečencem ao takoj prihitei judje is bližnjih hiš, ki so opazi-11 katastrofi in Jim nudili prvo Somoč. Nekdo pa Je odšsi brzo a kolodvor Ur telefoniral v Ljubljano po pomoč. Nesreča se je pripetila okrog pol 8. zvečer n rešilni avto Je ponesrečence pripeljal še okrog 8:80 v bolni oo. Z njimi je bila tudi nevesta, dočim je šofsr Skoff ostal pr pokvarjensm vosu. Posrečilo se mu Je posneje voz zopet postaviti io ga v toliko popraviti, da •e Je ž njim nsznanokam od peljal. Ponesrečeni so biU takoj pre vzeti v bolniško oskrba, v bolnici pa sta ostala aamo dva. kajt len in Filip Kopač Je med preno-n v sobo — umrl ter js b prenešea tskoj v mrtvsšnlco Imsl je na glavi !i4!t&?škodbo in Je umrl vsled krvavitve možganih. Ostals dva ponesre čenča. Ivan jn Marija Kopač sta bila celo noč nezavestna- Za-V edls sta a» Ms v ponedeljek Crowe Je takoj pozabil na Me-8wiggins in njegove zveze z zlo-üncL pe je začel brskati po razmerah V jetnišnkJ. Odkril Je seveda vsepolpo gnilobe, rsvuo to-tlko pa bi Je lahko odkril, če bi malo pobrnkal okrog sebe. malo pred poldnem. Oba sta do. bila vsled strahovitega sunka in nesrečnega padca rasen malih zunanjih prisk po vsem telesu močne notrsnje poškodbe, vendar Je upanje, da ostaneta, če ne nastanejo komplikacije, pri živ Uenju. Nevesta Je zvedela šele po odhodu is bolnice v hotelu Slon. odkjer se Je š< enkrst tele-fosično informirala o stanju po-nesrečencev» da Je njen mož mrtev. Tragičen ?luJaJ in ža-Jostna usoda novoporočence ter njunih spremljevalcev sta vzbudila v javnosti mnogo pom lovanja in sočutja. Zverinski tfbej v drlMJah Belekrsjlai. — V HaU Krajin se Je prejšnje čas» redko kds pripetil kakšen slučaj uboja, toda v zadnjem lesu so se sačel pojavljati taki sli** JI tudi Um ksj. Prsv zverinski uboj Je do-t i vsi s II. aprila vas OrlblJe. V nedeljo svečer 18. apr., so bili v gostilni g. Zupančiča GriMjah posestnik* Anton Po-žeg in Matija KraJJ ter f« letn Miko Jakovčič. Vsi * si v Orib-Ijsh bližnji sosedje Kakor se «eeto zgodi, da meri soeedi pr de do tetodasij V asih zarad malenkosti in de to sovraštvo skrbno negujejo, tako Je bilo tu di pri teh. Peeeetalk Peieg je pil v ku hinjl, a Kralj in Jskovčlč v g*- tilniški sobi. MedU>m ni dala Pt^egu žilica miru ter js hotel na vsak način zanetiti prepir, [o vstopi v gostilniško sobo, se začne takoj prepirati s posestni» kom Kraljem zaradi nekega te* tarakega dela. Prepir ni hotel prenehati, ampak je posUjal vedno večji in arditejši. Ko je Zupančič to opasil. Je odločno vrgel vse tri is gostilne, POžeg je šel prvi prati domu, njim pa sU šla v isti «meri domov Kralj ln Jakovčič. 1'ošeg ih je počakal pred šolo, kjer se prepir znova začel. V p repi ru so polagoma prišli pred hilo akovčiča, kjer sU se začela Kralj in Pošeg ruvatl. Ker je 11 Kralj snatno jačji, ga je krat-komalo odrinil — Pošeg je bil slaboten in vrhu tega je imel ma o pokvarjeno levo nogo. — Pošeg vendarle razjarjen skoči do pIoU, kjer istrga močan kol, ;aterim hoče udsriti Kralja. iCralj ujame kol in sedsj se med njims vnsme boj sa kol. Severu močnejši Kralj vrše Pošegs «a tla in ga udari s kolom trikrat po glsvi. Ves ta prizor jo Jakovčič mir no gledal. Ko je pa videl Požega na tleh, planil Js na Požegs ln mu zadal z bajonetom dsem ran od katerih je ena bila 24 cm glo-Doka ln je povzročila v par minu Uh smrt. Dve drugi rani sta bili udi amrtnonevarni, ¿»stsllh pet pa precej težkih. Tako razmosar-eai Požeg je kljub ranam vsUl, napravil še deset korakov in se zgrudil na tla. Ko Je na njegovo stoksnje priUkla njegove žena. e bil že mrUv. j. Požega je komisija raztelesila, nakar je bil pokopan. Kralj se Js v pondeljek zjutraj sam javil orožnikom v Gre-dacu Ur Jih Umkaj čakal oel dan, ker so orožniki Že zjutraj zgodaj zvedeli za uboj In se podali na preiskavo, a so se s Kraljem mimoišli. Jakovčič je bil Ukom dneva aretiran, nakar sU bila oba oddana v zapor v Črnomlju. Pri napadu z nožem si Je se< dal Jakovčič rano v levo nogo Trdi ps, da js bil on prvi s nožem nspsdon od Pošega. Preiskava je pa dokazala, da U trdi te v ni resnična. Epidemija škrlatlnke. V Med Jimurju se js močno rasširiia škrlatlnka, ki zavsema še ablike spidemije. Bolezni je podleglo še večje šUvilo otrok, ker ni bi lo pravočasno skrbljeno za zdravniško pomoč. V obče se zdi, da je znaUn del krivde pripisati nevednosti ljudi, kar Je pevsro-čilo še večje raaširjenje bolesni Končno so nekatere občine mors le zspretiti z denarno globf nim, ki ne bi Ukoj prijavili obo lelih otrok. Zalibog so v Uh kra jih higijenske razmere zelo gepo voljne, kar js Istotsko pripomoglo k razširjenju bolezni. 3«! >l ii ■ ipn iWi > NAŠE GOSPODINJE (Prispeva M. A.) Kambala (halibut) v omaki. Kambala, pločs ali halibut je dokaj popularna riba v tej deželi, dasiravno ni posebno okusna. sko jo pražiš ali dušiš, vsled tega. ker je preveč suhs. Velike vrednosti pa js. ako jo pripraviš kot jajčnato Jed. Posebno je okusna v omaki. Nsprsvl jo tako-te: jI funU Di 4 komade (sliees) ribe. Odreši kožo od nje. 1 čebulo, sresano. 1 pero timosa, 1 žličico soli. 1 skodeljpo vina. 2 lista petršllja, 2 žbicl, 2 lovorjeva llsU, ^ limone, zrezane. 8 skodelici vode. M W i M varovane perutnine, tudi ne moremo pričakovati j*j«> ne glede ns to, kakšno pleme Imamo. Da pa kljub Umu ta tako zanemarjena šival, katera po nerazumni reji tudi vedno bolj peša. «pravi letno v Uk več miljo-nov denarja. Je veliko čudo; še bolj pa se mora člov«k čuditi u-trjeuosti domačih kur. Napake perotalnštve. katere ishajajo is zgoraj navedeasgs, so napačni večinoma saposnell naaadl, premalo ŠUvilo deloma premajhnih jajee Ur pomanj-kljaji dobrega mesa, «mati in psrja perotnine. Tudi Izgleda taka živa) slabo. Narodna In nesadostna krma Milita šivali iskati hrane drugod, kar napravi prepire in nesado-voljnost med sosedi ln sosednimi peratniaarji. Veliko pr^tnlnar-jev pozabi ali noče pridružiti kokošim petelina, kar povsrpčl, da Deni vse*> v posodo ln položi » Lk?koél sosedovim, ribo povrhu pokrU in pusti sta-1 v ktt<,rem a,u^u •• »Wl° ti eno uro. PoUm počasi kuhaj petnsjst minut. Vzemi ribo ven (oprezno, .Sicer ti razpade) in napravi omako Uko: Raztopi tri žlice masla, pridenl tri žliee moke in prnlvsj pol skodelice mleka in eno skodelico soka, v katerem se'Je riba kuhala. Dodaj štiri žliee rlbanega italijanskega s i rs, soli in popra in na» zadnje še tri rumenjake. Pusti. ,da se lepo Zgosti ln slij povrhu ribe, kaUro sl posUvlla nazsj v posodo. PosUvi v peč ln pu sti, da se ppvrhu lepo zarumeni jajes. ■ i «s« ■ ........ NA PRODAJ JE MODERNO V REJ ENA dvonadstropna, 8 In 4 sobna lesena hiša. Proda ae sa niako ceno. OglasiU se osebno pri lastniku na: 8888 So. Kedvale Ave., Chicago, III.—(Adv.) IZVRSTNA PRILIKA sa ga- solin posUJo v bližini vetih mest in krišajočih s« cest Ravno U-ko je na prodaj mala resUvrael-ja In prosUr ss prodaja mehkih (Vzame okpg petnajst minut) I fe Jajčna ta Jsd Is kambale. (H sil- Vsrok prodaje Jf bolezen lastni-but Meuffle.1 |ks. Pilite še danes ako sesa- nimsU sa U prostor 11000.00 takoj, ostalo mssečno v snem letu. Pišite na naslovi 401 Curry Bldg,, Pittsburgh, Pa* (Adv.) á^MAtl v msm* M KRIZA V NEMČIJI IN NA POIJSK^M. (Nadaljevanje s 1. strani.) men gibenjs je bil, da se prapre čl referendum o razlaščen Ju bi v ših dinastij v Nemčiji, ki se ims vršiti v kratkem. Fašisti so sklenili uvesti vis-do regenta za Ullko časa, doktrine bo uposUvljena monarhije. Kegent-diktator vlada z vojnim pravom. Vojna sodišča morajo soditi le na smrt ali za oprosti-tev; /sporne kazni nI. Vsi voditelji republikanskih strank se imajo usmrtiti. Kazen za vss-kegs delavca, ki zaššrajka. Je smit. Sklenili so tudi. da isž* nejo vse žids iz Nemčije. Uda so m premislili is finančnih eairov, Policijs je tudi nsšU listo ministrov, ki so bUl izbrani za prvo provizorično vlado. Dr. Neu mann. župau v Luebecku, Je bil določen sa kancelarja in gene rel voa Moehl, vojul minister. Berila, 18. maja. — Friderik Viljem Hoheusollera, 1 funt kuhsne in ns male kosce sdrobljene ribe. 4 Žliee masla, skodelice moke, 1 skodelico mleka, 1 žlišieo ribane čebule. 1 žlico iimoninegs sok», 8 žlici drobno zrezsnegs petr šilja, 8 rumenjake, a beljske, soli, I Brttplstas p* popra in paprike. | Raztopi maslo, pridenl moko in i)očasi prilivaj mleko. Ku-1, fi^s^ y jpf^tf* haj, da se zgosti, poUm pridenl nJTEma VrJE OJSTi rumenjake in vse osUlo, Izvzem- ^¿TmJLkfStS ¡TJ""* šl'beljakov.' Vse to dobro pre- Ssa.MiTO^j^ jjuj. mešaj. Naredi is bsljakov trd | ^TU^lg »neg In gs narahlo primešaj o-,w stali zmesi. Nadevaj v porce Isnssto sli pa sUkleno posodo in v bolj hlsdni peči peci tri če trt ure. Potoži na mizo v Isti posodi, v kateri si spekls. i n Slednja ^ Ishko tudi kuha ns|g», pari. Moraš pa imeti sato pri pravljen model, kaUri se trdno zsprs. Namaži model i maslom, potrosi gs z rribanim kruhom, da boš jed lahkp iztresla le modela. Kuhaj tudi tri četrt ure. Na» pravi omakb, ako hočeš ls rakov, garnel (*h*lmp) sli ostrig. Rs-kovo omsko nspravi tako-le: 2 skodsUol rakovega mesa /rezanega aa drobne komsde :t žlice masls, 8 žlice moke, i/i skodelice smsUne, 1 žlico drobno zrezane Meshl-lflMM9 Jt mogO08 vat«n)«fl, vew» soli. popra In paprike. ker ni bil plačan. Altol^vaš lUztopi maslo. Pridenl *toko Ij^ p|gčan Ift f S M in počasi prilivaj mleko In «me-L . mouuča vaiavliMi valed Uno. Kuhaj, da se lepo zgosti | Pridenl vss ostslo In nssadnje napncni gu mm****, ppiie rumenjske. Poliuhsj vse skupaj fl^RI jiloplsnlco lit MfUit« 10 minut in stresi okrog models. | itgri ln nofl OtslOT. Nail zastopniki 80 val društveni tajniki In tatfl » ! stopnlkl, pri ksiarfk Itfcko plačale naročnino. Narc^niua aa ffio lato ie v vr,M rSSrslSS'ayi!?B8S: .„„«.ll„..„i,MMt..M*.,MNI..H« • .................»..••..«•••••••••••H • ........ntniitiiiimmir Œ^afisnsssiî RMOvHIU niiVRI IŽaamciiJ« (A*rtt 30-1926) potekla ta diji* PowvHí Jo priVBŽMBO. da Ta» Za aaia tensarla Piše Frank l^kanM ZajkaJ ne doeešeme pravege mjU+mmm vsti premalo strokovnjsštvo m^^^rUk kokošjersjskem polju, v Uko v#- as pol ItU 91.00 In SS «lo krvašnl panogi perotninarstva,»|3.H0.1 ris M iskofiščsli ono, ozlroms 2« meato flilisgs h Cl- islcall V «Jej dobička. .. ^ ^ Da Je umu resnica, dokazuje- " TTV^* ** U malomarnost in nesaupnost aa «ano do iierotnias. ksUri se gojiU še Zs Evropo lišll SS psi vedno ne vseh perotnlasklh do- UfljOO, ■movih Kokošjerejci z veliko ^^ M m . _______J L prejšnji, (etkočo potresejo mslo zraja ali! t| Tft n . AmMkmku prestolouaaUdnik. in ujepeva še kuhinjskih ««ipadkov peratttlal. ^inm «npipc^o ns sU bile vUraj napadena, ko n« glede <« Js peroUiaa sita «le ra po* sU se pripeljale s svtou*>bilo#n Pride gospodar ali gospodinja. Naročnino aa svoj sedanji dom v Ooraji kdor Ismed njih sovraži perot mj p^lstf ns Sleziji- Voslla sU se okraf p» ni no In je Vmrkropi na vse. sUra-l '.JIAj deželi. Val sto oseb Je ustavil" ni. ne glede kje bo gerotnlns spe-avU aa eestl In opsovalo eks Is, Videl sem že v več krajih v kron prince s najgrtlmi Imeni hudi zimi. ko je perutnina spala Hohenzollern Je molče požrl celo po drevju. Ne moremo se paovke. nsde jat I dobičkanosnosti od Uko pnA -PRO» 3817 S. CHICAGO, !já . - »..i ... < ............. GROF ST. SIMON (17*0-1825) " um* w mmr - (KONEC.) V tej dobi svojega življenja je St. Simon okuAal trpkost obubo-fcanosti in zapuičenosti. Napo-leoAske vojne ho izčrpale vae mo-¿i tedanje Francoske. Vsi so občudovali sijajne zmage velikega cesarja Ljudje »o bili ¿Isto zmaterijalizirani. vsakdo ae je hotel preriniti v ospredje ln na vrh, brez ozira kako. Za vero in njene zapovedi so se ljudje tedaj malo menili. V tej deroči strugi je plaval St. Simon navzgor. Obsojal je vojne, učil je potrebo enotnosti dela In uresničen j<- krAčanske ljubezni. Baz-umljivo je torej, da nI mogel zbuditi nikakšne |x>zornosti za «voj nauk. Ko je Napoleon predložil 'institutu de France" svoje vprašanje, kakšen naj?re-dek ima zaznamovati znanost od l. 1798. dalje, kakšen je njen sedanji polotaj in kako bi se mogel doseči njen nadaljnl napredek. je tudi St. Simon obširno odgovoril na atavljena vprašanja. Toda njegov spla ao tiho prešli, ker je premalo dokazoval ^zato pa temveč prorokoval. Temeljna miael tudi tega spisa je bils. ds treba modrijane pripraviti. da začno z reorganizacijo družbe. Za avoje nadaljne spise nI več našel založnika. Njegove gmotne razmere so postale tako obupne, da je bil prisiljen zaprositi grofa Sčgur-js za kakšno službo. Po večmeaečnem čakanju ao ga aprejeli zs kontiata pri neki zastavljalnici—nekdanjega Paira Francoake in Granda Španske. Nad bridko usodo ni tožil, s tudi svojemu notranjemu nagonu se ni odpovedal. Švojo misel je oblikoval dalje, delal po dnevi v uradu, po noči doma, toda odkrito priznavajoč svoje pomanjkljivo strokovno znanje. Po šestih težkih mesecih takšnega življenja je slučsj hotel, ds se je sešel z nekim svojim biv šim uslužbencem, kateri mu js bil hvaležen. Vzel ga je k sebi, kjer je bil preskrbljen z vsem. Toda po smrti tega-človeka je bil zopet prepuščen bedi; fenaj-več je živel le od kruha in vode, energično nadaljujoč svoje delo. Celo oblačila svoja je prodal, da je mogel pokriti tiskovne stroške svojih spisov. IPrišel je padee ifapoleon*, v Pariz so vkorakale armade njegovih sovražnikov. V tem Času je St. Simon zapadel popolni pozab nos ti. Sele 1. 1814. se je zopet pojavil z novim spisom. Tedaj se je Francoska—po končanih vojnah—«našla v svoji novi dobi.- Nastopili so novi družabni boji in problemi. Prišel je čas, ki je bil ugodnejši St. Simonu; njegovo ime js dobilo glss in ustanovil je celo svojo "šolo." S povratkom Bourbonov na francoski prestol je. začela tekma med kapitalom na eni, kralje atvom ter ž njim zvezanim fev dalstvom na drugi strani. Kapitalistično meščanstvo sicer ni imelo namena kraljestva uničiti, pač pa si ga je hotelo podvreči, kakor je to dobo točno oznaki Louis Blanc. Prvi francoski so-cijalist, St. Simon, je bil sicer predstavnik duševnosti tegs časa, ne pa tudi njegovih gmotnih družabnih razmer, kar bi bilo važnejše in pomembnejše, kajti bistvo je tičalo v tam, da je bil francoski nsrod nasilno vržen is cesarskega militarizma v razmere, v katerih se je industrijski kapitalizem hotel uveljaviti, ho-teč imeti za sebe popolno svobodo. Zato je v javnosti iskal teoretične formule za nov družabni red, ki bi temeljil na kapitalizmu industrije. Za pomen in vse-občo upravičenost iyke "industrije" pa se je v znanosti trudil St. Simon. Njegove misli so postale takorekoč čez noč aktualne, sicer ne po svojih rezultatih, psč pa po tendenci. Njegov že njeni spis, publiclran L 1014., v katerem je propagiral misel o reorganizaciji vse evropske družbe na temelju skupnosti njenega družabnega življenja in pa vzpostavitev posebnega centralnega organa, ki bi ae poatavil ob bok tedanjega dunajakega evropskega državnega kongresa, je bils za tisti čas nenavadna ideja ; prijela je užaljenemu franeoekemu nacionalizmu in pa novi goepo-daraki smeri, katera je sledila državnemu preokretu. V svojem novem spisu "L'industriet" je St. Simon razložil, da "Industrija" trpi pod bremenom kapitala in njegovih obresti, ki si vzameta ves zaslužek, ln nadvlado tistih ljudi, ki sami sebe imenujejo liberalce, med katerimi pa so po-največ advokati, sodniki in uredniki. Ti ljudje so liberalizem le izrabili do misli, da je reprezentativna vlada, ki je posledica u-stavne monarhije, slaba. V spisu "Organisateur" (1819-1820), Je naštel zgodovino 'industrije/ Tu je poetavil tudi vprašanje, ki bi kmalu postalo zanj osebno usodepolno. Vprašal je namreč, kaj bi bilo za Francosko škod ljivejše: ako bi nenadoma izgubila kraljevsko rodbino, ves dvor, visoki kler in vse vodilne uradnike, torej 30,000 ljudi po številu, ali pa 8000 svojih učenjakov, umetnikov, tehnikov in "industrijcev." On se-je odločil za zadnje; v tem primeru da bi žrtvoval raje prvih 80,000. Obtožili so ga, da je napadel kralja in plemstvo in prišel je pred poroto. Porotniki so ga pa oprostili. Ironija usode je hotela, da je sedel na zatožni klopi potomec Karla Velikega pred navadnimi porotniki razžaljen j s "Njegovega Veličanstva" in plemstva v obče. Ta spis je imel še drug, bolj znanstven pomen. Zgodovinski razvoj "industrije" je namreč opisal na način, ki je postal pozneje sam od sebe umeven. Postal je začetnik onega historičnega opisovanja dela in industrije, ki si je pozneje prido- hpisu "Catéchisme" govori o razmerja kraljestva do "industrije." Kralj je vjetnik bivšega plemstva, ki ima vso moč državi in ki zato vlada nad T H* IC A Spisal Ivan Cankar. tJ J L! t ' tako definira—reprezentant denarja in njegove oblasti, po načinu svojih dohodkov brez dela pa naravna zaveznica prejšnjega starega, na brezdelni zemljiški posesti slonečega plemstva Do- judstvom Prva revolucija ni kler bo v človeški družbi vladala i rinesla "industriji,' 'to je tistim,I buržoszija, revolucij ne bo ko^ gi res delajo, ničesar. Zato aejnec, ker ne bo prave, resnične bo revolucija ponovila. Samo en svobode. Zakaj buržoazija je izhod je mogoč: da ljudatvo aa- zgolj nadaljevanje fevdalizma* vso upravo raznih novi epohi, je plemstvo sedanjo- javnih poslov, s čemer bi prešla stL "Industrijski" sistem bo pa oblast Iz rok kralj* v roke kul- izročil vso oblast delu, ki mu l?o- ture, trgovine in dela. St. 8i- sta podložna i država I kralj. j že predvideval poz- Nasprotje, ki Živi v sedanji druž- il j sko revolucijo." To- bi, gotovo nekam vodi. Kam? mon j# da^ijudje ga niao razumeli, ker I Brez dvoma v nov *vet! Zanj pa ie posegal pregloboko in vnaprej ne zadošča aamo volja ljudi, am-v družabne razmere, ki ao šele pak tudi neka višja moč—božja, nastajale Razvijajoča se indu- Povedali smo, kako je že v svo-strija je kopičila velika boga jem prvem letu razodel, da je po-stva, njen cilj je bila vedno več- klican ustanoviti novo religijo, ki ja produkcija. Ali pa je rasla i bo utrdila in potrdila novo boljšo - - ------- družbo. Svoj socijalni nauk je ____________naslonil na moralo. "Ljubite se doživetja soga sicer in si medsebojno pomagajte!" do g« poz nanj a naaprot-lto je bila njegova visoka pesem, stav, ki žive v družbi, toda do ta- Svojo novo "splošno znanost — ko jasnegs spoznanja, da bi gs socijalno vedo—je zaključil s po- Babiti je Metal Berglje; ee Počuti Fino v 64 Leta. j« prsoral ln sakrbovnl M «krov koruze ia ao Sa vsdno počuti dabr«. ifr. M. Oxburger is Sheffield. 111. is javlja: "Vam dnra vedsti kaj ja storila aa ma Nuga-Tona. Bil sam v postelji an ttedea in ko aem vstal aem mora rabiti berglje. Prijatelj mi Ja dal papir in mi raket naj piiem po Nuea-Tone in poskusim to zdravilo, ie niaam porabil cele steklenice, ko sem ia lahko opravljal dela okoli hite, soral in oskrboval 86 akrov korusc in pomagal epravljati seno. Počutim ■e izvrstno. Star aem 64 let." Čitatelji tega lista Mp našli Nuga Tone isvrstno zdravilo v takih aluta-;ih. Poskusita ga. Isto Je tako piv prosto, prijetno «a viivati in tako učinkovito, da ae boats v teku par dni čudili kako dobro ae počutite. Ista poveča vašo moč in krepkost, o ječi kri, živce i? telo, daje oživljajoč spa nsc, stimulira Jetra in na prijeten način regulira želodec in čreveajs. Isto je pozitivno jam če no, da vam bo pomagalo, ali pa se vam vrne denar Nn vsakem zavoju je jamatvo. Pri poročano, garantirano in na prodaj v vseh lekarnah, ali pa pošljite 61.00 naravnost na National Laboratory 1046 S. Wabash Ave., Chicago, 111. (Adv.) no izraziti z besedo, sc še nI preril. Zgolj slu- bors, kl i membnim spisom "Novo krščan stvo." Ta njegov spis, ki je naj-žlvlta"v družbi~dva ta-1 močnejši, je izzval hude kritike se medsebojno bojujete a mu je privedel tudi novih privržencev. V njem je proglasi kot edino in resnično božje na- za premoč in nadvlado. St. Simon je hotel biti znanstvenik ps ni bil. Bil ps je pripravlialet čelo krščanstva nauk, da naj bo-nove znanosti—sodjologije, na-1 do ljudje bratje med seboj. Bog uka o človeški družbi v obče Toda tega njegovi vrstniki nisc vedeli» a za njegove spise so sc ljudje letelo menili. To je moža bolelo, a tej boli se je pridru žila le starost in uboštvo. Ni se (DsUa.) Zaželel ei je. da bi se vrnilo tisto življenje. Lahko bi se vrnilo in sdsj Je čas, ko se je vse tako nenadno končalo, ko je prerezal rdečo vrvco med njima smehljajoči mladi fant . . . Vdru-gič ae ga je domislil in vztrepetsl je vdrugič. V srcu je rezala bolečina, uatnice pa so se smeh-ljsle: "Prsv In dobra bi bilo, ds bi mu poljubil roko v znamenje hvaleftnoati . . ," Hotel je alloma priklicati tisto kratko spomlad, sli ns dnu srca se Je zsvedsl z žalostjo ln skoro s studom smeftnoeti svojegs početja. Kakor da bi hotel ustvariti spomlad, s umetno lučjo, z umetnim zelenjem. Trudil se Je malo pre-hlaatno, malo prenemlrno, da bi aezidal, kar ae je bilo tako nenadno porušilo. In nepokoj sam je izdajal dvom in strah njegovega srca. uovorila sta, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, samo oči so gledale nestalno, senca je bila med njima. Razpel Je platno,.ali roka se je tresla; oči so gledale, ali komaj so prodrle skozi senco, ki bila med njima. Slikal je Tinlco, kakor Je bila doma: v lahki bluzi s širokimi rokavi, tako da se je zableščala bela polt. če Je vzdignila roko. Senca, ki je bila med njima, je legla tudi na njen obraz, na Izraz njenih ustnic, na svetlobo njenih velikih oči. Sta! jc pred njo In Je gledal nanjo, lica aa mu gorela od vročine, ali kapljice krvi ni bilo v njih. Zdrznil ae je, kakor da bi ae hotel otreati nečesa, kar mu^e ležalo težko na ramah ter ga tiščalo k tlom . . . Domislil se je alloma apo-mladi, ki je minila, toda podoba, ki ai Jo Je želel. se ni zasvetila is megle. Ozrl sa Je nanjo, da bi naM v njenih očeh spomlad, ki Je minila, ali minila je tudi v njenih očeh. j Narisal je s ogljem z velikimi drznimi črtami obris do kolen. In ko Ja risal, ee Je prestrašil: ni ae bil dotaknil obraza, niti oči nI na-značil, ena sama površna črta je oklepala vea obrat. toda od obraza deli, od vrata doli Ja risal natančneje; ogel Je bil predrzen, roka se Je tresla. Hit risala je odlično, a »laatjo, skoro hlasta-je; odvila je najprej ovratnik, vzdignila Je Uroke rokave do ramen, alačiln je bluzo, že Je odpenjala Mo čipkasto srajco . . . i mirs. danes ni» m < StopU ja korak, da bi se obrnil od nje. ali noga ji »topila sama proti nji. Tlnlca Je vatala in se j« odmaknila. Sklonil je glavo, bled Je bil m slab, jezik Je Wl toiak in Je jecljal. "Zakaj al ml to storila. Tinica?" Stresla Je s glavo, da m» zapluli preko ramen razpleteni lasje. Komaj ozrla se je nanj m Vh je oetavlla . . • V tiat«»m tMetku n«. j, huftita krt v Obraz. akočll Je. da bi odprl duri. da bi stopil pred-njo. da bi Jo udaril a pestjo v obraz . . . udaril s pestjo na potne mladi rame. na pral . . . bu-til jo ob tla. S sarovo roko je zgrabil za kiju* culnico, duri so se stresi«. ah niao ne odprle. Iz- pustil je takoj, Čuden nasmeh Je šinil preko spa-čenegs obrszs: bilo mu je, kakor da je videl skozi duri. S plašno, malo trepetajočo roko je bila zaklenila duri pred njim, nsrshlo, da bi ne čul, in zdaj Je stala pred durmi, malo sklonjena, kakor pričakujoča, pol prestrašena, pol vesela in radovedna . . . Tudi tisto noč je bil zunaj ln se je vrnil šele pozno v jutro, ves bled In umazan. ,, • .V. Samo malo časa je še trajalo hrepenenje po čisti spomladi; bilo je sgmo na površju, sa-krivalo je komaj nagoto njegovega poželenja, ki ga je bilo vss srce polno. Prinesel ji je rož; kupil Ji je klobuk z veliko rdečo rofto in sinjim trskom, ki je padal zadsj na kito; kupil ji je rokavice, ki so segale do komolca, in brošo, in zlato verlžico-zapestni-co. Tinica je bila jako vesela in komaj se je brsnila, če se je sklonil ter jo poljubil na ustnice mirno in nedolžno. Tudi njegove besede so bile mirne ln nedolžne, samo iz oči je gledala nagota divjega poželenja. In nekoč Jo je spremil v gledišče. Ob pozpi jeseni je bilo, mračilo se je. Sla je poleg njega ln začudil se je, kako Je bila majhna in šibka, vsa še otrok; s drobnimi koraki je hodila, govorila je neprestano, pripovedovala bogvekaj ter ae ozirala po ulici. Prišel Je mimo visnk lsp je ustvaril krščansko cerkev, toda kler je zagrešil največje in najbolj škodljive zmote in ž nji mi krščanstvo skvaril. Sedanje dobe velika naloga je, da verstvo osvobodi vseh egoističnih in torej ttditi, da Je njegov mia. I smotnih primesi, ga izročil zopet deniškipogum končno premagal M JtoSTaa nadaljnje življenje. Vsi tarej, Id ^*Jo.Lt^eUnj ^ njfefa 8 ukšnijni ^VZ?* industrijcev, « L*avam{ spoznAne nove socijalne industrija''je panična skup-1im mlad fsnt la okrenils se je z vsem telesom ter se ozrls sa njim. On je stopal hitro, mudilo se mu je, gledal Je v tis; nekaj zoprnega ae mu je bilo oglasilo v srcu. vae veeelje je minilo, Žal mu je bilo, da ae je bil napravil na to amešno pot. Tinica ni videla njegovega obraza; oklenila se gs je včasl za roko, ds ae je vzdramll ter ee ozrl nevoljno. "Čakajte malo. goapod Franc, zakaj tako hMter In držala ga Je za roko In je poatala pred izložbo, atlenlla mu je roko ter se je ozrla z velikimi, vlažnimi očmi za slokim oficirjem, ki je stal na trotoarju Gledišče je bilo žarko razsvetljeno, vse pozlačeno ln belobleščeče. Tisoč šepetajočih, mrmra jočih, polglaano ae smejočih glasov ae je apa-jalo v prijeten nerazločen šum. Vea omizja ao bila polna; svenčali so kozarci, natakarji ao hodili a tihimi koraki po preprogah, od mize do mize ao hodile lepe parfumirane smehljajoče tonske in so ponujsle rože. Vzdignilo ae Je za-grinjalo; nastopila je najprej ženaka z lepim • «predrznim obrazom, krilo komaj do kolen, roke gole. aamo tanek trak je držal na ramenih globoko izresaao bluzo. Znnaka Je pela In pleaala. pomeilkovala je. zamahovala s rokami; Tinicl Jo bilo neprijetno, zoprna jI Je bila tista ftenaka In oddohnila de je. ko ae je zaator apuattl Potem pa Ja bilo vso lepše in Tinica bi bila oata-la do polnoči, do Jutra. Prišel Je pevec, črno oblečen, vea lep in prijazen. Pel je zaljubljene prsmi, gledal J* sladko z velikimi črnimi očmi Ht finlca Je vstrepetala in preblodola. ko ae je ozrl nekoč nanjo ter ae nasmehnil. Strmela mu je v obraz, vabile jo njegove oči, ali begale eo drugod. zmerom aladke in polno ljubezni. (Konec jutri.) niLj0' ,Tt1delovni rMredfje b" božji. Danes bi morda dejali, da predm^^ zn^t^ ^ na Mmlji «ama gmotnoat, ga raziskovanja.kajti v njem Je L 8popolnjene duhovnosti lju-zapopadena bodočnost vsega na- d{ ne ££ dati< | , roda. To spoznavanje bo dalc 4^ vso oblast delu, ki postane potem I 1». maja 1*26. je aUrl BI. Bi glavni element družbe. mon umrl, izčrpan telesno in du-.. . .... .ševno, v rokah svojih mladih Tu je pozneje zastavila kritike prijateljev—učencev. "Vse mo- socijalizma kapitalistične druž- I be, na in prou dalJUj učdvat , je življenje," jim je dejal, "se oča s preiskovanjem more izraziti z eno samo mislijo apjem zakonov, po ka- Vftem ijudem naj M »gotovi naj terih živi in se razvija človeštvo. ^ iVObodni razmah njihovih Po svoji historični razlagi "indu-Lm04n0Bti/. ^ „«savesten. i 8 tri Je" na Francoskem, prihsjs Lmrtnem boju, pa Je vzkliknil St. Simon do zaključka, da JeKjggmlnšUrideeet ur po drugi | "industrljallzem prsvl nosilec I jj^jj (mislil je ns svoj apia "No-trsjnega in namenu človeka vo krščanstvo") m vrednega Ugodja. Zato sedanja daiavaka stranka, civilizacija ni nič stalnega, ker dočnost" i* SSiifeii ^d PRVE VRSTE. ; VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilita po informacije na naslov: * * P. J. Printerj, 26574» Soath Lawndale An» Chicago, 111. TAM SE DOBE NA 2BUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.