štev* 36 Posamezna številka 20 stotink V TfSŽU, V petek 11« februarja 1921_•_Posamezna številka 20 stotink letnik XLVf I2haj4 — tzvzemSi ponedeljek — vsak dan*zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančlfkđ AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništva. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr^Cajo. — /2da)a?el] ia odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— ln cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu f:i okolici po 20 stotink. — OgJasl se rsgunajo v airokostl ene kolone (72 /rim t. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mri po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — O^lasf. naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv• Frančiška Asiškega Stev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Na naslov oficijelne Italije! Par dni sem so mučimo z razmišlja« njem, kako vlogo igra prav za prav v teh dneh list »Era Nuova«? V čigavem icaenu in po čigavi volji izvaja tisto pp *lc?nsko delo ščuvanja, sumničenja in * levetanja na škodo jugoslovanskega prebivalstva? In to vkljub slovesni izjas vi z naše strani, da priznavamo dovršeni tiste olajšave, ki so potrebne za obrani? bo Vaših narodnih in jezikovnih interes sov in bo Italija gotovo bolje postopala z vami, nego postopa Jugoslavija s svo* jimi dru prodnima manjšinami. Recimo, da bi bil ta pogoj, ki ga stav* tja »Era«, še nekako opravičljiv. Vse hinavstvo pri tem pa se kaže v nad al j* ein in da se hočemo pokoriti zakonom,| njih izvajanjih. List manevrira zpPet s da se torej naše uveljavljanje giblje tistim varanjem, ki naj uverja italijansko 'javnost, da obstoji razlika med hujskač njem slovanskih nacionalistov in ire* dentistov in pa mišljen i em slovanskega ljudstva v Julijski Benečiji. Slepomiši, da to prebivalstvo že pride do izpozna* nja, koliko nevarnost da tvorijo nacio* nalistični agitatorji za narodno jezikov* ne in državljanske pravice slovanskega prebivalstva! Vsi ti agitatorji da niso rodom iz Juliiske Benečije, marveč da so došli iz Ljubljane. Vso svojo lepo dušo in svoje zavratne namene pa razgalja »Era«, ko poučuje tukajšnje Italijane: »Mi moramo delati na to, da slovanske nacionalistične agis tatorje ločimo od mase Slovanov!« S tem postavlja tržaški list na glavo vse po »me o pogojih in potrebah političnega življenja. K;e na božjem svetu obstoji nolitično živ'jen je brez voditeljev? Ka* ko si je možno misliti borbo in delo za narodne pravice brez podlage, ki jo daje nacionalna ideja?! Naravnost klasična pa postaja »Era« strogo v okvirju zakonitosti! V kake namene in po čigavi volji za? sledu je »Era« s toliko vnemo vsako bes scdico, vsako kretnjo z naše strani, da jo potem potvarja in ji podtika namene, ki naj bi izzvali reakcijo od oficielne in neofieielne strani?! Od kodi prihaja »Kri« tisti zT'obni in farizeiski način po* stopnnja proti nam, po katerem se z ene strani zaviia v plašč miroljubnosti in že? iie po mirnem sožitiu med Italijani in Slovani na tem ozemliu ob popolni svo* bodi in enakopravnosti našega pomena; z druge strani pa podtika vsakemu naše? mu poiavu, stremečem po zasiguranju na.5o svobode in enakonravnosti, name? ne. ki jih država — kakor pravi — nc si"'" ^opuščati in jih mora neizprosno To e: hinavstvo kaže »Era« po« se^no očivi^o v č'tVu, ki ga ie pri* občila v irHaniu minole srede pod na? slovom: »Volilna pravica v Juliiski Be« nečin in slovanski problem«. Tudi tu tigania svojo ogabno iilro. Naiprei se po neprevidnosti, s katero ovaja svoje »Njstavlia farizeiski na stališče, da gredo resnične namene v stavku, k'er nravi, uiios'ovenskemu nrebivalstvu na tem da Slovanov ni možno kar asimilirati, vse nolitične oravice, torej tus ker asimilacija« da se ne more odrediti ne di vnH'na svoboda. k*»Vor vsem drugim z dekretom, ne z manifestom, ne gla* državljanom Italije. Takoi na to pa s^e« ;sovan*em na kakem zborovanju, ker dl — huiskanie. Odpor ti'ka'šniih Ttali* ianov proti temu. da bf bilo »ngos'o^ asimilacija zahteva ^ališefia n^oce^a!! Zato da moraio Italijan? polagoma in vernslro prebivalstvo deležno' vse^» r>cM* previdno povs^ešev^ti proces asimilacij r»r^vic, ta od-^r>r d?* nonol^oma ie! Treba »voditi« Slovane in uveliavfti fa7«ml"v in oprs- ?čen! ZaVai? Prvič nnoram n'im postonpnie, ki bo omogos čalo »narodno asimilacijo«. Tu, v tem grmu tiči zajec »Erine« pravičnosti in pretveznega hrepenenja po mirnem sožit>u med obema plemenom ma!! Noče nas ubiti z odkritim udar* cem, ampak zavratno. Hotela bi udariti pastirje, da bi potem čredo laglje — asi* miliralil Sleoci so. ki meniio, da imajo na tem ozemlju posla s kakimi Hoten* toti?! Meniio, da to naše ljudstvo tvori mrtvo maso. iz katere bo^o moe-i oni poljubno obhkavati svo^e figure? ,Nc! - ;TcH'o r»fi ip fe Dos'^Ta n^oce^a j To naše liudstvo tvori živ organizem, l-oVor se kf»?e v vse1"« ob?! noin sjle, fo s| fe v trdi šoli rrpljenia in noi-raHnp^- <*f>'icfvo a* ' nridobi^ poTK>lno poetično zrelost. fo. ker «o — t* ko tolmači namreč t,Hn*** — S'ovani bi'? instrument za sv; strr«ko zpfiranie italijanskega. /ivlia; vdnt#> JfA/lptis tft». če hodali rJnvtpiPj ?fa rlna. nP* oa '"»»f jc vl v rtrtrk-fi^io v Ljubliano, ali Zavireb, aH *W0fp/if Tu ie menda povedano z brutalno ^d* krirost'o: Vi prise,;enci nimate t" nikas Zato ne poide v zan'ke, ki mu bo r^io ppstnvliaHi hinavci in zavrafneži! Ne »slovanski nacionalisti in iredentisti, nač pa so ti hinavci s svoio ičro — to bedi povedano na naslov oficielne Ita^i« ie — element, ki ogroža interese ItaVie v bodočnosti. Naše pleme na tem orein* liu zahteva odkrito, brezpo^oino pripo« znance in zasfenrapie svoiih iezikovnih narodnih in državljanskih prp-**ic — brez zavratnib namenov. Te pr^viVe ke ~rav?re. ne more-re zaiitevati. kot na^ ^»He in ^a^tovi+e. ce res h^i^^te rodna skupina. nik^Vik dr/-»vlianskih »meti mir med obet«* nl^^eno^a. Kdor pravic? Tn vendar začenia »Era« t#?koj bi se ^ote' v sedaniib <:f*sib igratii- s temi na to zonet svoio o^phno if?ro: »Če v»a svetimi pra\Hcami. bi kaza* le, da se ne priznate dovršeni čin, rnoretc zahtevati zaveda svoie odgovornosti! JtlSO£lavIf3 Vesnićev govor v ustavnem odboru LJUBLJANA. 10. V ustavnem odbo* ru se nadaljuje debata o ustavi Jugo* slavij e. V zadnji seji je zastopnik zemljo? radničke stranke g. Avramovič v svo* jem govoru poudarjal, da vsebuje vladni ustavni načrt samo politični del edin? stva<. V deželi gospodarskega libera!iz= ma, v Angliji, uvajajo moderne gosp^ darske zbornice nasproti principu, da bodi država samo politična organizacija. Na5a država je sicer ustvarila po an* gleškem vzorcu ministrstvo zdravja, so« cialne politike, prehrane in posebno agrarne reforme, vendar pa se prezira gospodarska organizacija. Končno izjavs lja, naj se po'itični del ustavnega načrta vzame v razpravo, gospodarski del pa naj se revidira. On je za dvodomni par* Ja.mentarni sistem. Nato je razpravljal dr. Milenko Ves* nič na splošno o ustavi ter izjavil, da je vladni ustavni načrt izraz razmer, v kas terlh ie izde'an, kakor ie bila prva srbs ska ustava izraz takra.tn-:h razmer, ki so zahtevale predvsem politične pravice. Princip načrta ustave je, da bodi ustava kolikor mogoče kratka, ker so se kratke ustave izkazale za naiboliše in naitrai« nejše. Zavrnil je trditev g. Avramoviča, da je gospodarska svoboda prvi pogoj za svobodo človeka in rekel, da sta poli« tirna in gospodarska svoboda v najtess neiši zvezi. V ustavnem načrtu ni go* spodarske svobode, ker mora tozadevna vprašan i a reševati redni parlament. Dr. Vesnič je za dvodomni sistem, ki ni uveden samo v Angliii, ampak tudi v vseh starih in novih državah, monarhi* jah in republikah. Ne samo v Zed'n;enih državah, anrpak tudi v 43 repu^Mkah severne Amerike in v vseh reprb1ikab južne Amerike. Dr. Vesnič ie naslašal, da govori o dvodomnem "°rlamentars nem sistemu brez obveznost: za svojo stranko. Nadalie je izvaial. da smo se uiedrni'i iz prepričanja, da smo vsi le en narod. Potrebno je bilo, da se pokaže to tudi na zunaj in to smo dosegli z modnarod* nim priznanjem naše države. Srbija je imela ta cilj, ko je začela boj za življe« nje in smrt. To je razvidno iz izjave srbske vlade, ki je naznanila svetu, da se ne bori samo za narod v Srbiji, ampak za osvobojenie in ujedinjenje vseh treh jugoslovenskih plemen. Pri tem je pod* piral srbsko vlado Jugoslovenski odbor, v katerem so bili faktorji iz neosvobo* jenih kra jev, ki so mo^'ii' govoriti * jpol noma svobodno. Tudi krfska deklara* cija je zasledovala iste cilje. Ideja na* rodnega osvobojenja in ujedinjenja je vodila Srbijo v njenem boju za ureditev sedanie države v trdnem prenričaniu, da obstoiajo v takrat še neosvobojenih pokrajinah asta stremlienia. Zato Srbiš janci ne morejo razumeti, kako ?e mo« goče razpravljati o ureditvi države, ker sta tudi Srbija in Črnagora žrtvovali svoi del za ujedinjenje. Zato prosi vse osvobojere Krate, na i si vzamejo to k srcu in na i se ne postavljajo nad uiedi* njen je. Naša država je na geo-grafično in politično ognjeni točki izpostavliena nevarnostim germanstva, romanstva, madžarstva, bolgaTstva in drugih sosed* nih narodov. Živimo v povomem času, v dobr družabnih državic in ukoreninies nih verskih razlik. Zato ie treba orga* nizirati državo na trdni edinstveni pod* lagi. To naj imajo pred očmi in v sr* eu vsi. Končno ie govorr-1 dr. Bogumil Voš* niak o raznih državnih smislih, ki se moraio izenačiti. Govoril je proti centra* Iizmu in za lokalno samoupravo. Radićevci ZAGREB, 8. »Riječ« javlja, d« je pri* še! v Belgrad dr. Basariček da sondira teren za prihod Radića in njegovih po* s lan cev. »Narodna Politikaa doznava, da bo v četrtek zborovanje vseh Radiče* vi h poslancev, na katerem bodo razprav« ljali in sklepali na podlagi poročila dr. Basarička. Seja ministrskega sveta BELGRAD. 8. Na seji ministrskega sveta dne 7. t. m. bilo rešenih več po* liličnih in finančno s upravnih vprašanj. Uredili so tudi dijaške ustanove in odo* bri3i kredit za hrvatsko Primorje v znesku pet milijonov kron. Zemljoradniki še razpravljajo o ustavi BELGRAD, 8. Zemljoradniški klub še ni končal svojih razprav o ustavi. Včeraj je v klubu poročal dr. Milan Gavrilovič, eden najuglednejših članov stranke. Prašanje državnih podtajnikov BELGRAD, 8. Danes je imel demos kratski klub sejo od 16. do 19. ure ter se je razpravljalo na nji o parlamentarnih ministrskih pomočnikih (državnih pod* tajnikih). Če pride do imenovanja teh uradnikov, bodo ministri precej razbre* menjeni in bodo vsled tega posli hitreje šli od rok. Do končnega sprejetja usta; ve je potrebno, da zasedejo taka mesta osebe, ki bodo parlamentu odgovorni za svoje delo, torej, da se nastavi samo par* lamentarce. V demokraiskem klubu pre* . vladu je mnenje, da je ustanovitev takih I pomočniških mest neobhodno potrebna. | Tudi v radikalnem klubu se je raz* ! pravljalo o tem vprašanju. Radikalni klub bo zahteval, da ni treba, da bi dr* žavni podtajniki bili parlamentarci. Občinske volitve v Beigradu BELGRAD, 7. Jutri popoldne se vrsi seja občinskega odbora, na kateri se do* loči dan za občinske volitve, Petdesetletnica pisateljo Finžgarja »Slovenec* piše k petdesetletnici pi* satelja in dramatika Finžgarja: Franc Sal. Finžgar, rojen 9. februrja 1971. leta na Breznici na Gorenjskem, s!iavi 50 let* nico svojega rojstva. F. S. Finžgar je eden najizrazitejših predstavnikov rea* lizma v našem sodobnem slovstvu, je obogatil naš roman z globokimi ži-vljen* skimi problemi in je enako velik tudi kot dramatik. Finžgarja je treba šteti med najboljše poznavalce nase narodne duše, toda večji del njegove delavnosti na kulturnem polju se odteguje javnosti. Mi vemo, koliko F. Finžgar pomeni za nas na vseh poljih našega pokreta, zla* sti najmlajša generacija, ki v Finžgarju časti svojega pokrovitelja, svoje idejno žarišče in neumorno agiinega inicijator* ja. Duhovit, vedno svež, posvečuje svo* je sile vsemu kulturnemu delu in spada med tiste samosvoje talente, ki so za vsakega, kateri zapade njihovemu vpli* vu, vzpodbuda k de'u in napredku. Nje* gov optimizem, širokost pogleda in bo* drost spominja na tiste najboljše izmed nas, ki so legli po vojni v grob in ki jih taJko pogrešamo. Bog nam ohrani našega Finžgarja še mnogo let! čeikoslovaika Odmevi Beneševegg obiska v Rimu PRAGA, 10. Češkoslovaški listi so za* dovoljni, ker so v Rimu ministra Beneša tako prisrčno sprejeli. Listi vidijo v tem znamenje odkritosrčnih simpatij med obema narodoma in medsebojne politič* ne vzajemnosti. »Narodni Listy« pišejo: »Italijo in Češkoslovaško veže skupnost koristi in potreb. V materialnem oziru ni nikakih nasprotij in idealna podlaga trajnega prijateljstva je zagotovljena.« List »Venkov« izjavlja, da gre črez Trst najvažnejša pot češkoslovaške trgovine in da se politične koristi Češkoslovaške vjemajo s političnimi koristmi Italije. Težke kazni za verižnike na Češko; slovaškem PRAGA, 10. Zbornica je enoglasno odobrila zakonski načrt, ki predpisuje ustanovitev oddelkov za prisila dela, ki iih bodo sestavljali verižniki, kateri so bili aretirani vsled veriženja z življen* skimi potrebami.__ Ogrska Ogrska se ne pogaja 9 Češkoslovaško BUDIMPEŠTA, 9. Ogrski dopisni urad javlja, da je vest praške »Tribune«, češ da se je ogrska vlada začela poga> jati s češkoslovaško vlado potom grofa Szaparija, popolnoma neutemeljena. Imena Szapari sploh ni v seznamu ogr* skih poslanikov. Romunska Bolgarski ministrski predsednik je bil opeharjen v Bukarešta za 20.000 lejev BUKARE5T, 8. Romunska policija je aretirala dva ?i>ednaro?inai sleparja, ki sta izmamila bolgarskemu ministrskemu predsedniku, ko je bil v Bukarešti, 20.000 lejev. Ta dva sleparja sta šla k Stambulinskemu in sta se mu predstavi* Ia kot zastopnika kmetske stranke, a eden med njima se je izdal za lastnika glasila imenovane stranke. Posrečilo se jima je prepričati bolgarskega ministr* skega predsednika, da bo mogoče kaj napraviti tem potom za zbližanje med Bolgarsko in Romunsko. V to svrho pa ie potrebna denarna pomoć in to potre* bo sta mkiiatru tako lepo predočila, da jima Stambultnski ni mogel odreči po* moči Kmalu za tem pa je bolgarski mi* nistrski predsednik uvide 1, da je bil o*pe* harjen ter je sleparja naznanil policiji. Prekop med Bokaraštom in Donavo BUKAREST, 8. V romunskih finanč* nih krogih so razpravi j a o načrtu za zgradbo prekopa za plovbo med Bukare* j štom in Donavo. Prekop bo 60 km dolg. Militarizacija osobja romunskih železnic BUKAREST, 8. Odlok o militarizaciji osobja romunskih državnih železnic je stopil v veljavo. Vsled tega sc je promet na romunskih železnicah zboljšal. Poroka kneginje Elizabete BUKAREST, 9. Poroko kneginje Eli* zabete z grškim prestolonaslednikom se bo vršila 20. februarja v Bukarešto Memšlfa Posvetovanja za sestavo nemških protipredlogov BERLIN, 9. Neka uradna vest pravi, da so bila včeraj pogajanja med vlado j in strokovnjaki glede sestave nemških protipredlogov. Posvetovanju je predse* doval minister von Simons, ki je očrtal sedanji politični položaj. Sestavila se je komisija trgovcev, industrijalcev in ti* nančnikov, ki bo tozadevna dela nada* 1 j evala. Nemčija upa, d« s« bo dosegel sporazum z zavezniki PARIZ, 9. Dopisnik lista »Echo da Pariš* javlja iz Berlina -z dne 8. t. m„ da jo imel pogovor z neko osebo, ki stoji zelo blizu ministru za zuna nje zadeve. Ta oseba je rekla, da nemška vlada prav dobro razume, da ni več ča3 za zabijanje, temveč da bo zaveznikom treba dati stvarne cbljubt.'. Dopisnik jc povedal tej osebi, da dvomi, da bi zavezniki sprejeli neraške proti predloge, nakar jp dotična oseba izjavila sledeče: LaKko vam povem, da s.o proti predlogi nemško vlade taksni, da jih bo francoska vlada lahko sprejela kot dobra jamstva za svcqo odškodnino. Posvetovanja strokovnjakov nemške trgovine ia finance dokazala, da Nemčija ni v stanu plačati, kar se od nje zahteva. Nemika. vlada vendar misli, da bodo njeni predlogi stvarni in da jih zavezniki sprejmejo. Meščenske strank« in socialni d*axokratie~pro:i pariškim sklepom BERLIN, 9. Stalna komisija pruskega ac£i,ine£a zbora je sklenila v imenu vseh meščanskih strank in večinskih socialistov resoluci:of v kateri sc vlada poziva, naj vztraja na svojem sisUscu odklanjanja zahtev zavezniških držav. Francija Potncare o vzrokih svetovne vojne PARIZ, 9. Senator Raymond Poinea* re je imel danes prvo predavanje o vzrokih svetovne vojne. Govornik io dokazoval, da so nemške trditve, čtš da so zavezniki zakrivili vojno, neutemc -ljene. Poincare je rekel, da so v^p fram coske vlade in vsi francoski predsednik* trudili, da bi ohranili prijateljstvo z Nemčijo, in da ni nihče med njimi nik* dar rabil besede »maščevanje«. Govor* nik je zaključil, rekoč, da jc Nemčija postala žrtev ponarejene brzojavke Emsa in taivine, ki jo je izvršila s tem, da je Franciji vzela Alzacijo in Lotu* ringijo. Seja sveta Zveze Narodov sklicani! na 21. t, m. PARIZ, 9. Neka vest agencije Havas pravi, da je prihodnja seja sveta Zveze Narodov sklicana na dan 21. t. m. v Že^ nevo. ,Na dnevnem redu bo poljska* litovski spor. Razpravljalo se bo tudi o zadržanju Švice, ki sc jc odločila, da no dovoli zavezniškim četam, ki so namenjene v Vilno, da bi šlo skozi Švico. Rusija V Odesi je odpravljena vsa zasebna trgovina LONDON, 9. Neka brezžična brzo* javka iz Moskve pravi, da jc sov jet v Odesi .sklenil odpraviti vso zasebno tr* govino, da sc na ta način prepreči verižen je. Turško odposlanstvo odpotuje v soboto v London CARIGRAD. 10. Odposlanstvo tur* ške vlade z velikim vezirjem tuj čelu odpotuje v soboto v London. Japonski prestolonaslednik v Evropi TOKIO, 7. Uradno javljajo, da bo japonski prestolonaslednik dne 3. marca odpotoval na Angleško. Kmttijslso-gospodarske Na Primorskem imamo več kmetijskih zadrug. Najvažnejše organizacije so brez dvoma kmetijska in vrtnarska za* druga s sedežem v Trstu, Kmetijska družba za Trst in okolico. Kmetijsko društvo v Gorici. Razen teh pa so razs tresene kmetijske zadruge po vsej de* želi: po Notranjskem, v Gorah, na Vis pavskem, v Istri in drugod. .Nič ni bvilj naravnega kakor misel, ki se je porodila v naših zavednih kmetih, namreč zdru ženje vseh teh zadrug v eno veliko cen* tralno zadrugo. To misel mora vsakdo, ki mu je mar za napredek našega ljud* stva, podpirati in jo gojiti. Se več: treba je, da delamo na to, da bo ta beseda, ki jo je spočel zdravi razum našega kmeta in jo sjoji njegovo srce, tudi zares meso postala. Potreba, da se vse obstoječe kmetijske zadruge strnejo v eno edinstveno cen« tralo, je tako očitna, da bi bilo vsa^o dokazovanje popolnoma odveč. Za cen# tralizacijo govore glasno gospodarski razlogi: čim večje množine se bodo na=> kupovale, tem ceneje se bodo oddajale potrebščine članom. Jasno ko beli dan! Oderuštvo se bo odpravljalo. Kmetje bodo potom zadruge vse odvisne pridel» ke skupno prodajali, potom zadruge si bodo kmetijske potrebščine skupno na^ bavljali. izključujoč po možnosti vse po« sredovalce. Kmetijska zadruga bodi moč in sila našega kmeta! Glede na ustroj in organizacije teh zadrug pa je potrebno, da postavimo tri pogoje: 1. Centralizacija. Vse obstoječe za= druge naj se združijo v eno vrhovno kmetijsko zadrugo, ki »nuj po deželi p v-družnice. Ako pa zares zahteva korist te ali one gospodarske zadruge, da se ne preosnuie v podružnico, odvisno od ma* tiče v Trstu, naj pa ostane samostojna, a vselej tako, da se daio njena pravila spraviti v sklad s tržaško centralno za* drugo. Praksa bo učila, kje in kako naj se osnuieio podružnice, praksa bo poka« zala, v kakšni meri naj se snuieio od, seki teh zadrug, ki bodo: poljedelski, žis vinorejski, vinarski, vrtnarski, sadjarski, čebelarski in drugi. 2. Kmetijska zadruga bodi nepolitična. Naj uči'o ti ali oni preroki kolikor ho* čeio, kako da je potrebna v lem oziru ločitev in cepitev po strankah, vendar zdravi razum našega kmeta nikdar ne zapopade koristi cepitve. To se jc očit* no pokazalo na sestanku pri Sv. Jakobu, kier je govoril urednik g. Regent in uči* teli g. Pahor za cenitev. 72 kmetov (to« rei ne trgovcev, učiteljev, duhovnikov itd.) se je enoglasno iziavilo za slogo vseh kmetov glede na kmetijske zadrus ge. Ta bi bila lepa, da bi se 60 tisoč kmetov ločilo no strankah v zadruge! V koliko strank? V narodne, soci'ali« stične, katoliške, komi mistične, klerikal*1 ne in kai še? Kmetijske zadruge naj bodo člani vsi s^oven^ki kmetje brez razlike. To ie miscL zelia in zahteva v«eh slovenskih in hrvatskih kmetov. ampak jim bo Piše Virgilij Šček. človek ne bo zameril, pritrdil iz srca. 3. Kmetijska zadruga bodi samostoj* na. Ako bo vsaka stranka snovala svoje zadruge, sc bodo morale te strankarske centrale, ki bodo vsled cepitve zelo majhne, vsaka zase obračati do laških central, ki jih bodo po možnosti izkoris ščale. Naše načelo je: vseh 60 tisoč kmetov se združi v eno enotno zadrugo in ta združena centrala stopaj v stik z drugimi večjimi osrednjimi organizacijami in sicer s tisto, ki nudi naši cen* trali največ jamstva za svobodo. H koncu bi dodal še nekaj opomb. Prva opomba se oziraj na zadružno gla* siio. Koristno in celo potrebno je, da začne čimprej izhajati časopis (vsak me« sec ali vsakih 14 dni) »Gospodarski list«, ki bo glasnik kmetijske zadruge, v ka* tereni bo imel vsak član prosto besedo, ki bo učitelj in voditelj našim kmetom, ki bo prinašal vse ono, kar potrebuje naš kmet v svoji stroki. Druga opomba se tiče strokovnjakov. Čimbolj se bo ve* čala zadruga, tembolj se bo očitovala potreba po pomnoženju števila kmeti skih strokovnjakov in izvedencev, ki naj bodo teoretični in praktični učitelji kmetijstva. Ti strokovnjaki bodo ure je* vali »Gospodarskr list«, bodo vodili kmetijsko zadrugo, bodo ustanavljali podružnice, odseke, bodo prirejali po» učna predavanja in kmetijske tečaje i« bodo vodili kmetijsko šolo. Tretja o* pomba se nanaša na odbor zadruge. Centralna zadruga, ki bo imela sedež v Trstu, imej ožji odbor, obstoječ iz fr# žačanov in okoličanov, da se bodo mos gle vršiti redne in pogostne seje. Za važne j Se sklepe pa naj se skliče slrši odbor, v katerem naj bi bili zastopnik! vseh podružnic in prikloplienih zadrug iz vse dežele. Glede na osebe, ki naj sc volijo v odbor, pa naj velja pravilo: če le mogoče, naj stopijo v odbor sami kmetje, izobraženi kmetje, izključlvši pri tem druge stanove; »izobraženstvo« naj se voli le izjemoma, samo v toliko, v kolikor se pokaže potreba pri vodstvu in organizaciji zadruge. Javen shod kmetskih in delavskih zvez se bo vrSil v nedeljo 13. svečana ▼ P o v i r j u ob 11 uri v prostorih g. Mah* niča, v Sežani pa popoldne ob 2 v spodnji dvorani g. Smuca. Kmetje io delavci okolice pridite vsi na shod. Politične vesti Davčaa bremena in dolgovi poglavitnih errap-skih držar. Od londonske konference, na kate<4 3e bedo ccniiki rastopiikl sestali z zavezniki, da «e z njimi pogovorijo o vprašanju povračil, naa loči le kakih 14 dni Nemci bodo stavili ravrnil, kom nove predloge, ker smatrajo sklepe zadale pa-riifce konference (246 milijard in 12% vrednoetl nemškega izvoza) u nečzvriljiva. Prizadevanje ccacikc vlade gro &*daj r glavne&t ,rl ,, , , , . . za tem, da zaveznike prepriča o neizvrSliivootl V sako SrrPnKaretVO bodo obsodil! m nphm-th zahtev Edino sredstvo za dosego tega n*-novzročitelie prepirov bodo Spravili mena so suhe, toda dobro utemeljene Številka, pred — vrata! Tega jim noben pameten i in Nemčija da je baje pripravila debelo knjigo s*- tnran u. edinost« v IfStu, dne 10. februarja 1921. mib Itevilk. • katerimi miali zaveznike prepričati in omehčati. Toda isto orožje je na razpolago tudi jivez. rtparaci^ki komisiji. Ta komisija \e predložila zadnji zavezniški konferenci v Parizu pri-merjevalen -statističen pregled dohodkov in stro akov Nemčije ter zavezniških držav. Iz tega zanimivega seznama so razvidni sledeči podatki: Celokupni davek, ki ga mora plačati nemSko ljudstvo (izvzemši deželne davke), znaša 38.596 tisoč milijonov mark. Na vsakega Nemca prihaja torej 599 mark, dečim znašajo državni stroški 111.200 milijonov mark na leto ali 1.908 mark na vsake«* 10.000 lir Nemca V Franciji znašajo davki 15.471 milijonov frankov ali 390 frankov na vsakega Francoza, do-čim je stroškov 47.932 milijonov frank rv ali 1210 frankov na vsakega prebivalca. Italiji prinašajo davki 7.400 milijonov lir na leto, ali 2C0 lir od vsakega Italijana, dočrm znašajo stroški 26.432 mili-fonov lir ali 714 Kr na vsakega prebivalca. Anglija ima 1.035 mil^oirov funtov dohodkov, h ka. ter i™ prispeva vsak prebivalec s 22 funti, a stro-ikev 1.176 milijonov funtov ali 25 funto-/ na vsakega Angleža. Te številke veljajo za L 1920. Pri določit« de- vojakov. Za podrobneža obvestila se jo treba obrniti neposredno na. finančno nadzoroižtvc, Corso Cavcur §t. 6, III. iz tržaškega Opeharjena gospodična. Gospodična Alojzija M. je bila Že dlje Časa brez službe. Prihranjenih je imela 10.CC0 Lir Pred par dnevi je čitala v nekem tržaškem listu mali oglaš, ki je pravil: rDobroznana tvrdka išče blagajničarko-tajnico. Kavcije j« treba Gcspcdlčaa se je tega zelo razveselila ter vleži'a ponudbo. Dva dni pozneje je dobila Alojzija pismo, v katerem -jo je povabil neki Kari Mettlcr. da se dobita v n^ki kavami, kjer se bosta zmenila radi sli-žbe. Gospodična je šla v rečeno kavarno ter tam našla Mettlerja. Mladenič . ji je prijateljsko pripovedoval, da bo njena služba! na rešilno postajo 38letni Alojzij Oavrmel, ^tanu prav lahka in da bo zaslužila lep denar. Zahteval banko, kjer je vložil denar pod svojim Imenom. Ločila sla se in tedaj je cakUa Alojzija, kdaj Jo pozove šef, da nastopi sluibo. Toda čakala je zaman, kajti Mettlcr jo je pošteno — opeharil. Ki ji kazalo drugega, kot naznaniti dogodek policiji. Predrzneža so spravili pod ključ. Mali tatinski dnevnik. Pretekle noč so vdrli neznani tatovi v stanovanje Josipa t lego, ki se nahaja v Skednju £t. 427, in odnesli lOCO lir v denarju, dve zlati uri in en zJat prstan. Lastnik, ki trpi 5000 lir škode,' je naznanil tatvino oblastvu. — Isto noč so odprli tatovi vagon, ki je stal na postaji sv. Andreja, ia odnesli 12 kg bla<*a za obleke v vrednosti 4000 lir. Škodo trpi uprava tukaišnjih železni?. Pust in pijanci. Pred včerajšnjim zvečer je prišel v spremstvu svojih prijate'jev iskat pomoči je od nje kavcijo 10.000 lir. Alojzija se je spočetka branila oddati denar, ali končno ga je vendarle joč v ulici S. Zenone št. 13. Prišel si je zdravit rano, ki jo je imel na čelu. Njegovi prijatelji so pripovedovali zdravniku, da ie možakar pade! v ležev, ki padajo na posameznega državljana, sv> služili za podlago sledeči podatki o prebivalstvu prizadetih držav: za Nemčijo 60'5, za Francijo 39'6, za Italijo 37 in za Anglijo 46 milijonov du£. Gornji podatki o dohodkih in stroških največjih izrr čila neznancu. Denar je sbranil v kuverto ter pijanosti in se ranil na čelu. Zdravnik mu je ob-ga vtaknil v žep. V spremsivu Alojzije je šel v! vezal rano ter ga dal odpeljati v sobo za pijance. Ob^osonje in pcifg „Lavoratero evropskih držav kažejo jasne, kako njih finančni položaj še jasnejša pa nam V sredo ob 11 zvečer je prodrlo pri*'nacije. Nekaj fašistov je bilo zagnalo bližno 20 oboroženih fašistov kordon bombe v poslopje iz vrta, ki leži za po* žalosten je jtrajjcvij1 straž a\y vhodu v ulico Zudec* slopjem na griču »Montuzza«. Cas, ki je - f .. , a^JTZa che, šiloma udrTo vrata železnih garter, bil določen za rredajo, je potekel in u žalostna sbka vpnejo pod »tovo do^ovdi, pri ' dvorišče poslopja »Lavora, i varnostni oddelki so se že napravbali za iTZ^t^^l K ulice, teJ^L Mg* j naLat ko^se^ izvedencev, se nanalajo na položaj, kakršen }e bil K.O S< ▼ tem pogledu proti koncu lanskega Ita. Nemčija ni je rni'-la takrat dolga 259.500 milijonov mark (v v ________ _________________. . . . i papirju) ali 4216 mark na vsakega prebivalca; ^^ zavrnile silo s silo in streljal na prostore. Vseh edeninštirideset oseb, ki Francija: 295.273 milijonov frankov (v papirju) aii napa{Jalce \z revolverjev. Napadalci pa so se nahajale v poslopju, med njimi 7455 frankov na vsakega Francoza: Italija 195.9~8 { odnehali od svojega početja, tem*! uredniki »Lavoratora« Tuntar, Gasivos lir v papirju ali 5294 hr na vsakega prebivalca — in slednjič Anglija: 9.105 milijonov funtov ali 197 funtov na vsakega Angleža. vesti ______________________ Ali bomo tudi mi živeli V — liberalni Italiji?! žalo na mestu,'dočim so lahko ranjeni tepli in ranili oni civilisti, katerim je bi-Italija je liberalna država, dom prav© in neskrčn* odšli. Napad, ki ga ni preprečila kr. stra^ Io. kakor smo že gori omenili, iz nežna; •vnhn^p 73 v**iro razširil, da se je bilo nadstropju. tem časom so se oni r. _ ______ m- 1 .—. -1-nfi hloa 4 C* . O t Halmaciji, naj se radu^ejo na tem, da so priklop marveč. pride iev, ki so poveljevati varnostne oddeU VpraSara torej: kaj U delali iz r.as in z nami, če bi telcfulliČnO Zahteval od oblcgancev, mi tako govorili glede »Julijske Brnečife«. To bi gc t€^om ^trt ure udajo, sicer da .............. .......... '' "" " bodo kr. straže naskočile poslopje. Kma* je bilo edeninštirideset !u nato so se zaslišale zopet silne deto* fasist nobeden. _ bi!o krika , zgražanja in klicov po policiji in držav nem pravdniku! Vpra&am še, je-li to pošteno, je-li lojalno, je-li dostojno, da se to, kar t" na eni strani proglaša kot čednost m »veta pravica, na drugi strani proglaia kot zločin in se zahteva preganjanje? ! Naše »dremanje in spanje Torkovo »Delo« piše: »Da se bližajo volitve, izvemo io iz dejstva, da ee je prebudilo mravljišče političnega društva — »Edinost« in iz pisave listo, ki nosi enako ime. Pots'opje je popolnoma pogorelo. Škos da se ceni na 3 mfrjone lir. — Aretiranih komunistov, Vest! Iz Goriške Obiski tfcSisioT. Na dan aneksijske sla v nos ti ▼ Gorici eo fašisti poaetili odvetnika dr.ja Podgo?-liika na njegovem stanovanju v ulici Codelii. U-porabili so priKko obiska, da mu izrazrje zahtevo« _ . i- »i- naJ razobesi raz s\ojo hišo italijansko trobojnico. Dr.lgo časa so gospodje spali in dremali. Ali pajv Rcf ^ ^ ^ iTVr§i\0t vrniti trikrat. Hoteli nvmo in brezskrbno gledali, kaj se na ^vetu godi«. ^ svoji Iahtevi ve£. p^darka. Ker so ob tre- Li-tu ita iiansKe komunistične stranke odgovorim« tjem pt>selu nažii vrtaa VTata zaprla, so obiskali na5e dovansko muzike. Obenem nastopi Ri- sledpče: Naši dela ve, m kmetje siccr n:so učem ^ p^OTnika pr,k(> ^ ttopili M njegov, ^vec v Narodnem Dirađir, v Pragi, Brnu, ter v l,ud,e. oni niso pooa^ali visokih šol, vendar so t Razobesili mu kar »ami^ italijansko troboj- Stcckho'mu. Kopenhagenu, Amsterdamu v svoph vrl, Krhtni ua » ne daTo cd vas rn^esar natvestL co ^ ^ ^ ^ ^^ c<^zor(>vat nJ>lavo. Oru veao dobro, da so italijanska upravna obla-, Kq ^ ia! & Podgornik, kje ima-jo oblast- zer, profesor konzervatorifa v Zagrebu. Nastopi! pa je le v Belgradu, Pragi, Londonu in Newy°rku. Vodja turneje g. Gradiž - DancS se fe ravnokar vrnil * potovanja glede predpriprav, ter mu je ne samo ministrstvo prosvtft© v B«igradu nego tudi ministrstvo zunanjih sadev v Pragi izdalo zelo laskavo priporočilo te? to prvo jugos!oversko propagandno turnejo označilo kot oficielno tako, da bode ta. Jugoslovcnska turneja manifcstac"a stva skozi cel čas okupacija strogo tn brezpogolno zabranjevala in prepovedovala slovanskim crgani-zaerjam vsako prireianje shodov. Ora vedo tudi, da za vas ta prepoved ni ve'jala. Za vas zato ni veb'ala ker nMe slovenska, temveč italijanska stranka. Kot itabjanska prlitična stranka ste uživali pravice in dobrote, ki jih mi Slovenci nismo sm- li uživati. Če bi hf teli tudi mi zapisati sebe kaki obstoječi italijanr.Vi stranki, Če bi hoteli tudi mi i7dati, pobiti in pct'ačiti slovenski značaj naše ljudske organizacije, b4 tudi mi uživali dobre te, ki ste jih vi prejemali. Mi smo pa raje ostali zvesti sebi in -flovenskemu značaju našega tjuditva ter rprerustili dobrote Vam. Raje 5orgo 32, začasno predati v najem. Tisti, ki bi že-leii sprejeti omenjeno prodajalno, naj vložijo tozadevno prošnjo finančnemu nadzorništvu do b. marca 1921. Prednost pred drugimi bodo imeli pohabljenci vojne, vdove in sirote v vojni padlih turneji se je priključil tudi baritonist g. Milan Raj- kov. PODLISTFK 1 UJINEC m Glas lau je bil tako mehak, a obenem sile in •trasti, ker Stanko ni pohvalil ne pesmi, ne njego-vega glasu, marveč se zatopil z vso dušo v kraljevstvo neke čudne poezije in strastne ljubavi, ki je odpirala pred njim svoje vrtoglave globine. No, kakor da se je tudi Vlaho zamislil nekam, in Stanko ga je vprašal Se le kasneje, ko sta sla skozi črne utrdbe med mestnimi vrati: — A odkodi imai tisto pesem? — Čul »cm jo v Ncapiju tolikokrat, ali treba Jo čuti v tistem dijalektu, v tistem zalivu in od takega sbera...... — Ti si bil v Neaplju! — Da, in malo da se nisem tam oženik Stanko ni hotel vpra&ati dalje, marveč je zaflel, da bi šel od njega čini prej. In odžel je globoko zamišljen, in vedno a tiato prstaijo v duši, preko razsvetljenega trga, pak ob temni ulici po stopnicah v svoje stanovanje. In gledal je dojgo 15 visokega okna, kako mesečina vedno bo-!] pojavlja, tiho in temno mesto. Gori na kanalu fe bile ie vse temno, le kako predno okno se je rdečilo od luči, ki &o gorele notri. Velika hiia Matina pa je bila r popolni temi v gaju visekih dreves, Stanko je pcazkušal da bi ponovil melodi>o včerajšnje Viahovc pesmi, in res jo je pogodil, ali ni bila to niti od daleč tista topla in strastna pesem. Njemu se je zdelo, da se « tako pesmijo morejo odpreti vsaka dekliška vrata in kakor da se tam nad Gospo ie čuje, kako se tiho odpira vrt, samo da ni zazvenel zvonec, ki se je zaplel v trto nad pragom. In sedaj mu je bilo težko, da prihaja Mada sem-ka.j, ker je mislil, da on tu ne bo zanjo voč tisti, kakor |e bil v Ljubeču. Zopet je poizkuial, da bi zapel, ali tedaj mu {e priSla na misel čudna melodija, ki jo je Pavla l-akala in na&la na glasovirju, in spomnil se je, da f« ravno Usta, ki jo fe pevak Vlaho ooeoj, X. Slednjič je prišla pričakovana brzojavka. Mada je dospela z materjo zjutraj za rano. In ▼eeelilii »te se menda močno, ker niste mogle niti brzo-javiti brez mnogih vskKkov ki pozdravov. Stanko ni vedel, kaj bi storil, kako naj izpolni čas do iutri; hi>dfl ie w rrodajalnah in nakupovol, ReJka tovarne cigaretnega papirja' Znana to-( varna cigaretnega papirja na Reki, ki je bila last madžarske delniške družbe, bo prešla te dni v francoekc roke. Jogoslovenska trgovska agencija na Reki. Za načelnika naSe trgovske agencije na Reki je bil imenovan trgovec Mirko Knunenovič. Nov drobiž ns Češkem. Češkoslovaški parlament je sprejel vladni predlog, da se izda nov drobiž po 20 vin., 50 vin. in po i krono. Novci so iz 80% bronca in 20% nikla. Družba za lesni izvoz v Češkoslovaški. V Pragi se je ustanovilo izvorno udruženje češkoslovaške !esne industrije ket rcglstrovana družba z o. z. Namen družbe je predvsem ta, da išče stike z inozemstvom za izvažanje lesa. Češke terjatve v Avstriji. »Narodni Listy« poročajo, da se cenijo zahteve češkoslovaških upnikov pri starc-avstrijskem erarju na 12C0 milijonov kron. Skodove tvornice same da zahlevajo 600 milijonov kron. Industrijska kriza. V cumberlandskih (Anglija) rudnikih so ustavili delo. 2CC0 rudarjev je bret posla. — V sautanderu (Španska) pričakujejo izpira v teSki industriji. 4000 delavcev je Že brez službe. Francoski Izvos In nvoz. Po uradni statistiki jc v letu 1920. Francija uvozila raznegi blaga z-39.404,951X00 frankov, a iz ozi!a za 22.434.757.CCC frarkov, t. j. za 10.555,157.0C0 frankov več nego leta 1919. Znižanje cen moki na Angleškem. »Matin<. Imn iz Lrndona vest, da je angleška vlada odredila znižanje ccne moke za en filing za vrečo. Celokupno znižanje znaša desedaj že 12 Šilingov in v kratkem času bo sledilo novo znižanje. Konec pomanjkanja papirja? Na Angleškem res* no mislilo na produkcijo časnikarskega papiga iz morske trave, s čimer bi se papir znatno poceni!. Produkcija je baje popolnoma enostavna. Obrestna mera pri madžarskih denarnih zavodih. »Az Est« poroča, da 90 budimpeštanski denarni zavodi sklenili povišati od 1. marca naprej svojo obrestno mero na dvojno višino. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic Itd. H. CVElifiEl, im. [one E lli. štev. 24. Izcfelanf raznobarvni (29) LISIČJI KOŽUHI LisiroJenjt'» Izdelovanje in barvanje se Izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se :: navadne lisičje ko2c in kjne. :: Trgovina koidra -- M Via Bsfleit 32 j Zlato in srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povii, urar, Mazzinl 46 (70) (v bližini drvenega trga) ii^rzria poročila« Tečaji: V Trstu, 10. februarja 1921. . ...... ...... 390 Jadranska banka ........... Cosutich • .............. D^Imati.i Gerolimicli Libcra Tricstinn Ll«>yd .....»••••»•«••• Luskino Martinolich Occflnia Premisda ....•••••••••••< Tnpcovich Ampelea .. ............. Cement D^lmatia • • • ......... Cement Spalato............. Tuja valuta na tržalkem trgoi V Trstu, 10. februarja 1921. . 455 . 341 . 2100 . 608 . i7t;o . 2tH 0 . 98 . 458 . 4>;o . 492 . 700 . * . 395 Neprepetatcne krone avstrijsko nemške krone . češkoslovaške krone • • dinarji........ Icji ••••»*••*• marke dolarji........ francoski franki . • • . švicarski frmki .... angleški funti paptniati. angleški funti, zlati • • rubli......... napolconi . ...... . 4 75 5.">0 . 4.50 5. -. 34.50 35 . 74 50 75 50 . 37 -- 38 — . 45. - 45.50 . 27.20 27 30 . 196. 196.25 . 4-10.--442 . 10»; 50—106.75 . 1 6.--117.— . 13.--14. . 93 -- 94 - S Milo .LUBRA" je zajamčeno čisto In na4kriljuje neopotečno vsako drugo milo katerega < ' lzv»ra, bodisi ndi naravne kakovosti, bt^lisl radi posebne izdelave. — Milo „LUBRA" se dobiva v vseh bolj Si h pr-niajalnah in mirodilnicah Po izrednih koiikureti nio cenah se proda vsled bltžnje selitve v dru^e prostore najrazlićntjša S\acarski tečaj! 2ENEVA, 9. LiTa 22 225, marka 10'325, avstr. krona J'925, angl. funt 24*81. fr. frank 44'35, dolar 6'16. ! ČEŠKA STEKLENIM: j " cilindii, steklenice, kozarci za pivo in " . __. r:___ - I.____..t - ,■>.,. mi DAROVI 2a dijaka I. G. boljunške in dolinske učiteljice po ^dčni. Gusti kes lir 10— I j v no vseh vrst, šipe. vsakovrstne sve- _ liljke i. t. d i. t. d Gg. trgovce in gostilničarje t osebno K opozaijamo na ugotleii nakup. DEB ASIO & DOMENIŠ 92) Trst, Via S. Francesco ^tev. 9 III Bil III lil iiidtic^i NULI OGLASI •c ra5nna?o po stotlnfe beseda. — N^imacji« pristoibtB« L 2.— Debel« Srke 40 stoliok beseda Najmanje pristojbina L 4.—. Kdor Uč© službo pla£« polovično ceno. KOVAŠKI pomočnik se sprejme na deželo. Naslov pove upravništvo. 237 SLUŽKINJA, vežča vseh hipnih del, se sprejme. P;azxa della Borsa 3, trgo\-ina Adelstein. {235 Gospodarstvo Padec prevoznine za ptemo^ it Anglije k Trsi u "X.____g_ .a. V poslednjem času jc preveznisa za premog iz An- &njiŽ€VriOSt in UmSInOS« ^ v Trst močno padis. U Nev.castlea v Trst sc Svetovna turneja Josipa Rijavca in Cirila Ličarja, je plačalo v oktobru L L 97 *hillingov za. tč no, se-V nedeljo 30. t. ni. jc nastopil zadnjikrat na odru daj s-e pa plača samo 22 shilHngov. Narodnega kazališta v Zagrebu naš najboljši in pr-| Nove elektrarne ▼ Jugoslaviji. V SamoDoru « vi iuiJoskrrenEki tenorist g. Josip Rijavec, pred gradi manjša električna^ ccntraia za 200 konjskih Rte roke, se je pa naenkrat izkazalo, da vam do-' odhodom na -tamojo po Češki, Švedski, Norveški, dl. — V Zag.adcu na Krki pa s« postavi večja c-brote, ki ste jih prejemali od Ita'ijanov, niso prav , Holandiji, Danski, Angliji in Ameriki. Dne 5. feb- lektrična centrala, ki bo oskrbovala z razsvetljavo nič pomagale. Kmetje in delavci rpoznavafo, kte ruarja je imel svoj frprostni konccrt v Belgradu, | okoliške kraje in dajala silo za pogon industrijskm je pravica in rc^nica. Nc računajt": na neinieli- j jo, v Zagrebu, 14 v Ljubljani, 22. pa. pod pokr»- podjetij, gentnost naših delavcev in kmetovi Oni so bolj viteljstvom fuinistra Iv, Hribarja v Pragi, v novi Tvornica za izdelovanje glavnikov se jc ustarvo- in največji praiki dvorani (2600 oseb) Velky sal vila v Zagrebu Delavce bo najela ia Slovenije, kjer i>Luceraa«. Z Rijavccm odhaja tudi naš obče znani je ta obrt znatno razvita. In uvaževai-i pianist Ciril Učar, kateri si je že na| Zagrebška Naro, m>, to se mu je zdelo smešno, to ni lel. Hotel je poiskati Vlaha, ker bi mu žnjim najhitreje mineral čaa, ali ni hotel, da bi Vlaho dozna! o prihodu Made. Želeč,-da bodo le domači na sestanku. Hotel bi celo, da bi jo sprejel sam, ali pomislil je, da to ne bi bilo lepo sa da tak sestanek ne bi bil možen Med njiju sestanek s« |a vrinil le sc večer in cela noč, a vedeJ j« fte od tadaj, ko 9t je iz Sab-liarjev vračal v LJubać. fcako se H koristil, če bi legel zgodsf. (Dalje). FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poitna ulica) 24. Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) ftt. 36 priporoča se svojim sorojakom. (35 KROJAčNICA Avgutt Stulsr, ul. S, Francesco D Assisi «t. 34. III. nad. ;c edina dobroznan« krojačnica v Trstu. Rlunlcns Afiriatlcn d! Slsurta u Trstu (Lastna oalači Ustanovljena le?a 183». Zavarov. proti £kod!. Dovzrsjčeni imj osnlu. streli !a cksnlozilah. Zavarcvania steklenih Dloič orotf razbitju. Tavarcvania orotl tatvini i vlomom Zj*. varovanja pošiljate1 na morju in po suhem. L\ vllenjska zavarovanja v najruJičnciJih Komhinn- cijah _Zastop?*-vu v vseh dežel-nih glavnih mc« stih In važnejših krajih. Pozor frJoKjci! Imam na prodaj 5e nekr.j tisoč «e^l enin trt Črne in bele vrste na i znih amerikanskih podžgali. — Ctie po ilogo oru Pipan Josip, Preseke 16 pri Komn^ -jm^jjj - -r- -g-fiTTfirr - ^V^i^iimvi 11 Tnonto - obrtna zadruga v Trstu registrovan.i z>t.o, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemSt nedclf in praznikov od 8 <>o I* »KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. t INSERIRAJ V »EDINOSTI« i ioost" vlrslu Izvršuje vsa tisKsrsKa tifi i točno in solidno Prostori tiskarne se iU9 v ulici Sv.