PoStnlna plačana w gotovini. Leto XVII., št. 28 Ljubljana, torek 4. februarja 1936 Cena 2 Din pravuistvo. Ljubijjuuv Knatljeva ulica o. — Teletoo 3L -ti 312a, cnseratnJ oddelek: Ljubljana, fieien-Durgova ul tt. — Xei 8492, 2492, odružnica Maribor: Gosposka ulica tt. II - Telefon &L 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t z. — Telefon fit 190. ttačuni pn pošt- ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga člslo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wien št 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. U Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nemško oboroževanje Nemško oboroževanje pričenja polagoma plašiti vse sosede Nemčije, odmev tega vznemirjenja pa se kaže tudi v državah, ki nimajo neposredno skupnih mej s tretjim carstvom. Nedavno smo navedli članek poslanca angleške zbornice Mabaneja, ki zatrjuje, da je sedaj tudi britanska vlada podrobno informirana o stanju nemškega oboroževanja, d asi je še nedavno posamezna skrbna opozorila zavračala v kraljestvo bajk. Nemci sami seveda ne morejo utajiti slojih ogromnih priprav in kakor kaže, si tudi ne prizadevajo mnogo v tem pravcu. — Vojaška revija »Deutsche Wehr« stalno poroča o napredku in trenutnem stanju vojne sile nemške države- Pri tem si lahko vsakdo sam misli, da Nemci dobro vedo, koliko smejo izdati, koliko in kaj pa morajo pokriti s kopreno neprodirne tajnosti. V novoletni številki omenjene revije podajajo vojaški strokovni pisatelji poročila o treh sestavnih delih nemške vojne sile: kopne in zračne vojake ter mornarice. Kopno vojsko obravnava major Soldan, ki velja v vojaškem svetu za zelo upoštevanega vojnega psihologa — čisto nemška panoga dušeslovja — in učitelja politične vojaške stroke. Major Soldan sam nam pove prav za prav zelo malo o stanju nemškega oboroževanja, zato pa -je omenjeni njegov članek bolj posvečen namenu, kako bi razpršil razne neumestne nade nemške javnosti. Predvsem pravi, da ne sme nihče računati in se zanašati na kake čudežne in nadnaravne iznajdbe, o katerih kroži toliko različnih govoric. 2arki smrti, strupi izredne učinkovitosti in iznajdbe, k' naj bi prevrnile vso dosedanjo vojno tehniko, so izrodki prenapete domišljije. Zato Soldan priporoča, naj se javnost zaveda, da priprave za vojno niso samo v iskanju novih sredstev, nego veliko bolj v sistemu proučevanja sedanjih sredstev, v pravilni oceni dosedanjih izkustev s temi sredstvi in v njih nadaljnjem razvitku. Soldan dalje na široko dokazuje, da se v javnosti pripisuje mnogo preveč važnosti tako zvani motorizaciji vojske. Po zanesljivih informacijah, ki jih beležijo angleški in francoski listi, pa ravno v tem pogledu delajo v Nemčiji s polno paro in si prizadevajo, da bi dohiteli in po možnosti prekosili Francoze in Ruse, ki danes baje glede motorizacije vojske nadkriljujejo vse druge države v Evropi. Zanimiva je tudi oborožitev s tanki. Nemški uradni izkazi navajajo 200 tankov na mesec kot nemško produkcijo. Vendar je to število prenizko, saj je že do konca lanskega leta nemška vojska prevzela 2500 tankov, 500 jih je pa še pripravljenih za predajo, tako da ima nemška vojska 3000 tankov. Rusi jih sebi priznajo 5000, zanesljivih podatkov o drugih državah pa ni. Dokler so bili Nemci prisiljeni spoštovati odredbe ver-sajskega miru, ki jim prepovedujejo gradnjo tankov, so si pomagali na ta način, da so izdelovali »gosenice«, majhne traktorje, ki so se uporabljali lahko za vsa poljska dela. Njih pravi namen so Nemci tudi maskirali s tako trditvijo, vendar so bili traktorji tako izdelani, da so se dale nanje pritrditi vsak trenutek oklopne plošče in strojne puške lahkega kalibra- Kljub znani nemški temeljitosti pa so napravili pogreško, kajti te »gosenice« so bile določene a posadko enega moža. Ker pa en sam človek ne more upravljati motor in strojnico, so zato ta tip popolnoma opustili in začeli izdelovati »traktorje« za dva moža. Izdelovanje se vrši na tekočem traku v Opelovih tovarnah v Brandenburgu, kjer je zaposlenih 10 tisoč delavcev. Baje izgotovijo okrog 300 voz na mesec, ki jih je treba prišteti k onim 200 komadom tankov, katerih mesečni prirastek priznavajo. nemški uradni viri sami. »Deutsche Wehr« obravnava tudi gradnjo nemškega brodovja, ki ji s posebno pozornostjo slede pomorske velesile. Ostale pa zanima bolj nemška zračna oborožitev. O njej piše v reviji neki Lehmann. On postavlja nauk, da imajo nemške zračne sile nalogo, dižati ravnotežje francoskemu, češkoslovaškemu in ruskemu letalstvu, ter poudarja, da so tej nalogi v pomi meri kes. Pri tem se resno zaustavi na problemu goriva. Pri nekoliko milijonin konjSKin sil, ki jih razvija tako močno zračno brodovje, si težko pi fedsiavijamo, odkod naj Nemčija vzame tako množino pogonskega goriva. -Lehmann je mnenja, da se bo aaia vrzel zamašiti z utekočinjenim premogom, in zatrjuje, da so Nemci to vprašanje že povodno rešili. Pisec ob koncu članka poziva nemško javnost: »Učimo našo miadino, da bo znala misliti, delati in umirati s hitrostjo 500 km na uro.« Vsi ti podatki nemške vojaške revije, ki gotovo raje pove manj, kakor je res, dokazujejo, da vznemirjenje Evrope zaradi nemške oborožitve nikakor ni neutemeljeno. Mednarodna politika se bo bolj in bolj morala baviti s tem problemom. ANGLIJA IN EVROPSKI FRANCIJA SNUJETA MIROVNI BLOK Namen razgovorov suverenov in državnikov v Londonu in Parizu je sodelovanje zapada in vzhoda za ohranitev miru Pariz, 3. februarja, d. Včernau iin danes so se nadaljevali razgovori med .rumunskim kraljem Karolliom ru-rmunskimi iin francoskimi državniki o oijadenju statusa quo v srednji Evropi napram Nemčiji, ki postaja vojaško vedno močnejša. Ker gre pri razgovorih v prvi vrsti za načrt podunavske-ga pakta, je prispel včeraj iz Bukarešte v Pariz tudii rumunskfi finančni minister, čegar naloga nač bi bila razjasniti v razgovorih s francoskimi državniki gotova finančna vprašanja, ki so v tesni zvezii s političnimi problemi. Opoldne je priredil kralj Karol obed, ki sta se ga poleg drugih udefležila predsednik francoske vlade Sarratrt in zunanja minister Fland&n. Popoldne je kradli spireijd v avddenci načelnika francoskega glavnega generalnega štaba generala Gameftina. Tudi turški in madžarski zunanja minister sta že prispela v Pariz. Ru-ždi Aras je imel danes daljši razgovor s Flandinom. K razgovorom bo v prihodnjih dneh pritegnej tudi bolgarski kralj Boris, ker bo v njihovem nadaljnjem poteku prišla predvsem v razpravo vloga Balkanske zveze v okviru sistema kolektivne varnosti, po katerem stremi Francija. Kralj Bori« je prispel v Pariz snoči in sta ga na kolodvoru pozdravila zastopnik predsednika republike in- zunanji minister Ffendm. Snoči je prispel iz Londona v Pariz tudi avstrijski podkancelair knezStar-hemberg, ki ga bo j-utiri sprejel zunanji minister Flandin. Dva izmed davnih udeležencev pri sedanjih pogajamiih, ruski komisar za zunanje zadeve Litvimov ter portugalski zunanji minister Monteiro sta že odpotovala iz Pariza in sicer Litvinov. z zavestjo, da bo francoski parlament v kratkem ratificiral francosko-ruski pakt o medsebojni pomoči in sicer kjub vsem nemškim ugovorom ui kliub opoziciji nekaterih francoskih desničarskih politikov. Kakor hitro bo francosko- ruski pakt ratificiran, bo skušala francoska zunanja poti tika še močneje kakor doslej izrabiti vsa sredstva za omogočenje podunavskega pakta, zla-sti, ker ima sedaj več upanja v uspeh. Kot rezultat razgovorov rumunskega kralja Karola v Parizu s francoskimi državnik; pričakujejo v poučenih krogih - precejšnjo gotovostjo tudi skorajšnjo parafiranje rusko-rumunskega pakta o medsebojni pomoči, ki se je mesece zavlačevalo zaradi odpora Nemcem prijaznega Krm . romunskem parlamentu. Tndiijo, da se je kralj Ka-ro3 v razgovoru s francoskim zunanjim mfirtistrom Flandinom ocHoofl premagati ta odpor, ker je trvidel, da potrebuje varnostni sistem v Podu-navju ruske pomoči. Kralj Boris pri predsedniku Lebrunu Pariz, 3. februarja. bw. Diplomatski pogovori v Parizu so se danes dopoldne nadaljevali. Zunanji minister Flandin se je razgovarja! s turškim zunanjim ministrom Ruždi Ara sem. Kakor poroča »Pariš Sok« se je razgovor vršil v zelo prijateljskem duhu. Ruždi Aras se je pri tem izkazal kot odličnega branilca kolektivne varnosti in čl. 16 pakta DN Predsednik republike Lebrun je popoldne sprejel bolgarskega kralja Borisa, ki je imel nato razgovor z ministrskim predsednikom Sarrautom in zunanjim ministrom Flandinom. Popoldanski listi zagotavljajo, da se kralj Boris, ki je doslej stal precej ob strani glede na francoski sistem varnosti, sedaj vsak dan bolj približuje Mali antanti. Knez - namestnik Pavle v Parizu Snoči }e prispel N). Vis. knez Pavle v Pariz, kjer se bo sestal s francoskimi državniki London, 3. februarja. AA. Nj. Vos, knez-namestnik Pavle je odpotoval ob 11. dopoldne z londonske postaje Viktoria v Pariz. Na postaji so se poslovili od njega odposlanec angleške vlade in osebni tajnik ministra Edena, grški poslanik Simopulos, češkoslovaški poslanik Masaryk, odpravnik francoskega odpravništva Cambon, ju-goslovenski poslanik Grujič in njegova soproga, kraljev komornik sir Richard Mol-nix, ki je bil prideljen knezu-namestniku med njegovim bivanjem v Veliki Britaniji, poslaniški svetnik dr. Karovič z osebjem poslaništva in zastopniki angleških in jugoslovenskih listov. Nj. Vis. knez-namestnik je pred odhodom vlaka govoril dalje časa s francoskim odpravnikom Cam-bonom in z osebnim tajnikom ministra Edena. Do Dovra je kneza spremljal ju-goslovenski poslanik v Londonu dr. Slavko Gjurič. Ob 12.45 se je knez Pavle vkrcal na angleški rušilec »Montrose«. s katerim se je prepeljal do Cala:sa. Rušilca sta spremljala še dva rušilca kot častna eskorta. V Dovru je kneza-namestnika pozdravil noveljnik vojnega pristanišča admiral Dandy, pred rušiilcem »Montrose« pa je bila postavljena častna četa škotske garde z godbo. Ko je rušilec »Montrose« zapuščal doversko pristanišče, so s tamošnje trdnjave oddali 21 častnih strelov. Prihod v Pariz Pariz, 3. februarja. Nj. Vtis, knez-namestnik Pavte se 'e na povratku iz Ang^je ob 14. pripeljal v francosko pristanišče Cailaiis, kjer ga je v imenu vlade pozdravil prefekt okrožja Pas de Galais. V pristanišču je sprejel kneza Fugosfovanska poslanik v Parizu dr. Božidar Purič. V spremstvu ministra dvora Mflana Antiča, adjutanta generala Co&ak-Antiča in posflaraika dr. Pu-riča je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle nadaijeval iz Calaisa vožnjo z vlakom v Pariz. V francosko prestolnico je prispel ob 16. Kneza-namestmnka so na postaji spregelii zastopnik predsednika republike podpolkovnik Štefan, šef protokola Pregiiere kot zastopnik zunanjega ministra Flamdrna, gnški knez NKkoiaj, turški zunanji minister Ruždi Aras, turška poslanik Srdi, grški poslanik Poli-tis in češkoslovaški poslanik Osuski. Polleg soproge poslanika dr. Puriča je na postaji pozdravila kneza Pavla tudi ga. Francois de Groisoere, žena znanega francoskega književnika, nadalje svetnik jrgoslovenskega poslaništva v Parizu Sta noje Smič z osebjem poslaništva, voiašiki odposlanec polkovnik GKšrc, šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič in drugi. Četa republikanske garde je na postaji izkazala Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu vojaško čast. Ogromno oboroževanje Velike Britanije 360 milijonov Sun tov za povečanje angleške vojske in mornarice London, 3. februarja, g. »Daily Express« poroča o šestletnem načrtu, ki določa gigantsko oborožitev Anglije na morju. Nameravana je izgraditev 2000 vojaških letal, 11 linijskih ladij, 36 oklopnih križark, 108 torpednih rušilcev, prav toliko podmornic, več letalskih in pomožnih ladij. V Londonu se je ustanovil poseben odbor za obrambo angleškega svetovnega imperija v katerem bodo tudi zastopniki dominio-nov. Kakor poroča s>Sunday Chronicle«, bo za finansiranje tega načrta razpisano 2 do 2.5 odstotno posojilo za dobo 20 let. Izvedba za izpopolnitev obrambe bo zahtevala 360 milijonov funtov izdatkov. Listi pravijo, da je v sedanjih okoliščinah bolj primerno zahtevati za kritje stroškov nove oborožitve posojilo kakor pa nove davke. Po njihovem mnenju bo vlada sedaj najela posojilo v znesku 200 milijonov funtov šterlingov. »Daily Express« piše, da so načrti za ojačenje državne obrambe sestavljeni na načelu splošne obrambe vsega angleškega imperija, kar predstavlja nedeljivo vprašanje. Vlada bo sklenila o tem sporazume s posameznimi angleškimi dominioni. Vsak dominion bo imel svoj delokrog. Razen tega bo vlada imenovala osrednji odbor za državno obrambo, v katerem bodo sodelovali tako zastopniki angleške vlade, kakor vlad dominionov. Zaradi enotnosti materijala bodo naročila za državno obrambo oddajali sprva samo angleški industriji, kasneje pa tudi industrijam posameznih dominionov. Kontinuiteta v soglasju politike Male antante in Francije Pariz, 3. februarja, b. O včerajšnjem razgovor rumunskega kralja Karola in zunanjega ministra Titulesca s francoskim zunanjim ministrom Flandinom poročajo listi soglasno, da se je izmenjava misli vršila v zelo prisrčnem prijateljskem tonu. Pri tem razgovoru se je ugotovila kontinuiteta v soglasju politike Male antante in Francije. >Petit Parisien« piše, da so včerajšnji razgovori dokazali popolno istovetnost na-ziranj Francije in Rumunije, ki se razte-ga na vse razmerje med Francijo in državami Male antante. Zaradi tega bodo imeli ti razgovori zelo ugoden odmev v Franciji in državah ,s katerimi je Francija povezana s tesnim prijateljstvom. »Journal« piše, da sta se Flandin tn Ti-tulescu popolnoma sporazumela o potrebi kolektivnega sodelovanja v okviru Društva narodov, kakor tudi, da je treba nadaljevati delo za sklenitev regionalnih sporazumov, čim bodo dopustile razmere. Zaradi položaja, ki ga je ustvarila vojna med Italijo in Abesinijo, pa sedaj še ni mogoče misliti na poseben regionalni pakt, ki bi zaščitil avstrijsko neodvisnost, ker ne bi bil koristen, če Italija ne bi bila udeležena. Zato se je treba truditi, da se zavaruje neodvisnost Avstrije vsaj v okviru kolektivne akcije Društva narodov. »Oeuvre« pravi, da sta Flandin in Ti-tulescu optimistična glede na mednarodni položaj. Oba se strinjata, da bi v skrajnem primeru doiočbe a. 16 pakta DN bile zadostovale za zaščito neodvisnosti Avstrije. Gospodarska zveza Srednje Evrope Države Male antante ter Avstrija in Madžarska naj M tvorile gospodarski blok, ki M Ml pod zaščito Anglije, Francije in Rusije Dunaj, 3. februarja, d. >Wiener Sonn-und Montags-2Jeitung« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Londona, ki pravi, da so politični razgovori, ki so se pričeli v Londonu in jih sedaj nadaljujejo v Parizu, gotovo najvažnejši po sklepu miru 1918/19. Razgovori se razvijajo v dveh smereh, za zagotovitev popolnega angleško-francoskega sodelovanja ter za stabilizacijo in gospodarsko konsolidacijo srednje Evrope. Poslednji načrt se mora smatrati kot pogoj prvega ker vsebuje osnovanje bloka v srednji Evropi, ki bi ga tvorile države Male antante, Avstrija in Madžarska v tesnem sodelovanju z Balkansko zvezo. Ta blok bi užival največjo moralno in gospodarsko podporo Francije, Anglije in Rusije, ker se hoče z gospodarsko stabilizacijo doseči tudi da-lekosežna politična stabilizacija. Osebni osti, ki se v prvi vrsti udeležujejo teh razgovorov, so poleg Edena in Flan-dina ruski zunanji minister Litvinov, ru-munski kralj Karol. Titulesou, knez-namestnik Pavle, turški zunanji minister Ruždi Aras, bolgarski kralj Boris, knez Starhemberg in madžarski zunanji minister Kanya. Da bi čimprej dosegli gospodarsko konsolidacijo srednje Evrope, niso načeli pri razgovorih političnih vprašanj, obstoječih v okviru prizadetih držav, ker države Male antante na eni strani ter Avstrija in Madžarska na drugi strani nočejo zavirati nameravanega gospodarskega sodelovanja z nikakršnimi političnimi razmotrivanji. Blok petih držav Kar se torej hoče doseči, Je osnovanje bloka petih držav v svrho čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Ta blok, v katerem bi bile Avstrija. Madžarska, Češkoslovaška. Rumunija in Jugoslavija, naj bi postaj trdna gospodarska mota, ki bi uživala podporo Anglije in Francije. Italija, ki ima poseben gospodarski dogovor z Avstrijo in Madžarsko, naj bi se pozvala, da bi dogovor razširila tudi na države Male antante. Treba je le še premagati ugovore Madžarske, ki daje, kakor s« zdi, še vedno prednost svoji revi-zionistični politiki, iz razgovorov, ki jih je imel madžarski zunanji minister Kanya v Londonu, pa se more sklepati, da bo v Budimpešti obrazložil mnenje zapadnih sil, ki so za naglo izvedbo tega načrta, ne da M se spuščale pri tem podrobno v poŠti 6-na vprašanja. Kako dalekosežnega mednarodnega pomena so sedanji razgovori, dokazuje dejstvo, da je ta načrt tvoril podlago tudi razgovorom med Anglijo in Francijo, Francijo in Rusijo, kakor tudi med Rusijo in Anglijo. Sedanji pariški razgovori o varstvu srednje-evropskih držav se bode raztegnili tudi na Rusijo, ki bi bila pripravljena v primeru kakega vmešavanja od zunaj, ščiliti garante načrta z vso svojo silo. Kot edina nevarnost, ki ogroža svetovni mir, smatrajo duha bojevitosti, ki se v Nemčiji z vso silo razvnema. Čeprav neprestano izjavljajo, da zveze in dogovori, o katerih sedaj razpravljajo, nikakor nise naperjene proti Nemčiji, se vendar dovršu-je delo evropskega sodelovanja, ki sicer ni naperjeno proti Nemčiji, ki pa se zaradi Nemčije ustvarja. Regionalni pakti, ki jih sedaj snujejo, sicer niso naperjeni proti kaki tretji sili, če se pa združijo v sistem kolektivne varnosti v Evropi, je jasno, da bo edina država, ki pri njih ne bo udeležena, ostala osamljena. Da Nemčija ne bi sodelovala pri teh paktih, ni nobene ovire, pogoj pa so oficielno jamstvo za neodvisnost Avstrije, jamstvo za Klajpedo in obvezne izjave za nadaljnji obstoj demilitarizacije Po-renja. Značilno je, da vprašanje kolonij za, Nemčijo ni bik) spravljeno v zvezo s temi zahtevami. V mnogih merodajnih krogih priznavajo do gotove mere za Nemčijo, kakor tudi za Italijo, potrebo po kolonijah zaradi pridobivanja sirovin ter so priprav, ljeni razpravljati o tej stvari z Nemčijo, kakor tudi Italijo, toda le v okviru Društva narodov. Rezultat londonskih in pariških razgovorov Kot rezultat londonskih in pariških razgovorov se more torej smatrati: 1. Popolno jamstvo za neodvisnost Avstrije; 2. Popolno politično soglasje med Francijo, Anglijo in Rusijo; 3. sporazum med Balkansko zvezo ter Avstrijo in Madžarsko; 4. tur&ko-rumunska-ruska pogodba; 5. določitev vseh pogojev za popoln sistem regionalnih paktov, torej nič več ln nič manj kakor za mir v Evropi. Hitlerjevo nasledstvo Triumvirat Goering — Rudolf Hess — general Rlomberg Berlin, 3. februarja, n. V političnih krogih se je splošno opazilo, da se je Hitler v svojih zadnjih govorih ponovno dotaknil vprašanja svojega nasledstva, ki je baje dejanski že v vseh podrobnostih urejeno. Ako bi Hitler iz bodisi kakršnegakoli razloga ne mogel vršiti svojih funkcij kot državni poglavar, bo prešla vsa oblast na triumvirat, obstoječ iz državnih ministrov Goringa. Hessa in Blomberga. Kot primus inter pares bi imel pri tem Goring odločujoči vpliv na vodstvo države. Ta ureditev vsekakor popolnoma odgovarja notranjepolitičnemu razvoju zadnjega poldrugega leta. Vsi trije triumviri bodo dobili svoj delež od dedščine: Goring kot reprezentant pravega političnega režima, Rudolf Hess kot drugi šef narod-nosocialistične stranke, general Blomberg pa kot vrhovni armadni poveljnik. Generala Goring in Blomberg označujeta vojaško silo kot hrbtenico države. V gospodarski in socialni politiki predstavlja bodoči vladni organ pretežno konservativne smeri »Zakon o državnem poglavarju nemške države«, ki je bil sklenjen 1. avgusta 1934, nekaj ur pred Hindenburgovo smrtjo, in še določa enega samega namestnika po Hitlerju, je torej v tej točki derogiran. Vsebina nove ureditve tega nedvomno najbolj perečega nemškega problema ne bo objavljena. Samo ob sebi pa je razumljivo, da bodo vsi člani državne vlade, okrožni in državni vodje narodne socialistične stranke in generali slovesno zapriseženi na to tajno klavzulo Nesreča rumunskega postnega letala Bukarešta. 3. februarja. AA. V hribih pri Resici so našli v višini 1700 m poštno letalo, ki se je v soboto na poletu v Bukarešto ponesrečilo. Letalo je zaradi goste me-gl* izgubilo smer. Oba potnika in pilot Iva-novici, ki je bil med najboljšimi civilnimi letalci Rumunije, so se ponesrečili. Seja narodne skupščine V prvi polovici je bila tudi včeraj zelo burna — Brezuspešno posvetovanje zastopnikov klubov Beograd, 3. februarja, p. Po enotedenskem presledku. cel teden dni. je danes Narodna skupščina spet nadaljevala svoje delo. Mnogi poslanci so pričakovali, da bo na današnji seji nastalo vsaj delno pomir-jenje. kakršno se je pokazalo na sejah finančnega odbora. Toda tudi današnja seja je bila enako viharna in neplodna kakor Prejšnje in skupščina tudi danes še ni prišla do razprave o točkah, ki so na dnevnem redu. Spričo dogodkov na zadnjih se-jph je vladalo tudi med občinstvom za zasedanje skupščine izredno veliko zanimanje in že mnogo pred pričetkom seje so bili prav vsi prostori na galerijah zasedeni. Seji so prisostvovali tudi skoro vsi člani vlade. Ko je vstopil predsednik Čirič ga je desnica sprejela z manifestacijami. levica pa je Pričela burno vzklikati proti njemu in tolči po klopeh, tako da je nastal silen trušč. Predsednik je otvoril sejo kljub kričanju in ropotanju. Ko je tajnik Voja Nenndič prečita! zapisnik, ki ga pa nihče ni mogel slišati, je posl. Lnzič protestiral proti njemu. .češ da ni točen. Po Lazičevem govoru je dal predsednik čirič zapisnik na glasovanje in ugotovil, da je sprejet. V zbornici je bil ves čas tak nemir, da ni bilo slišati nobene besede. Hrup se tudi ni polegel, ko je tajnik čital poročilo finančnega odbora o delu v tem odboru ter sporočilo finančnega ministra, da je predložil skupščini računski zaključek za proračunsko leto 1933—34. Dalje je bil prečitan nujni predlog poslanca Voje Došenn o novi določitvi čistega katastrskega dohodka. Poslanec Dosen je hotel po poslovniku utemeljiti nujnost svojega predloga. a ni mogel govoriti, ker se je hruP nadaljeval v nezmanjšani meri Zato je predsednik nekaj po 12. uri sejo prekinil. V odmoru je skupščinski predsednik sklical v svoj kabinet konferenco šefov parlamentarnih klubov. Sestanka so se udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič. skupščinski predsednik Čirič. minister Cvetkovič za klub .fKZ. Ilija Mihajlovič za Jevti-čev klub. dr Lovrenčič za Delovni in Milan Božič za Neodvisni klub. Na sestanku naj bi se dosegel sporazum o nadaljnjem delu Narodne skupščine Vendar do sporazuma ni prišlo, ker so zastopniki opozicijskih klubov zahtevali odstop skupščinskega predsednika Čirica. na kar pa zastopnik kluba JRZ n i pristal Pogajanja se bodo jutri dopoldne nadaljevala. Oh 13. se je zopet začela seja narodne skupščine, sedaj pa jo je vodil podpredsednik dr. Franjo Markič. Njegov nastop je že sam prinesel nekoliko Pornirjenja med poslance, tako da je lahko poslanec Došen govoril in obrazložil zakaj zahteva . nujno razpravo o svojem zakonskem Predlogu Doknzov.nl je. da je .zemljiški davek, previsok. zlasti v Vojvodini, in da se ni znižal za eno tretjino, kakor bi se po izjavi vlade moral Finančni minister je v imenu vlade izjavil. da ne more sprejeti nujnosti predloženega zakonskega načrta. Vlada se je s tem problemom že ponovno bavila in ga ima v evidenci tudi sedaj. Ako bi se nujnost sprejela, bi to le oviralo, da se stvar prouči tako temeljito kakor je Potrebno. Podpredsednik dr. Markič je odredil glasovanje o tefh ali se predlogu posl. Doše-na prizna nujnost ali ne. Ugotovil je. da je nujnost odklonjena. Nar. posl. Rada Vučetič je predložil resolucijo. v kateri zahteva, naj vlada ali s pomočjo zakona ali na- kak drugi način uredi preskrbo prebivalstva v pasivnih pokrajinah z najnujnejšo hrano in s krmo za živino. Zahteval je za svojo resolucijo nujnost. na katero je minister socialne politike Dragiša Cvetkovič v imenu vlade pristal. Nujnost je bila zato soglasno sprejeta, nakar je podpredsednik dr. Markič ob pol 15. zaključil sejo in sklical prihodnjo za jutri dopoldne. Delo skupščinskih odborov Beograd. 3. februarja, p. Danes popoldne sta zasedala skupščinsko odbora za proučitev zakonskega načrta o preicrskih in o gospodarskih zadrugah Oba sta nadaljevala razprovo. Jutri se sestane spet finančni odbor, ki bo nadaljeval! načelno razpravo o proračunu in jo bržkone do srede zaključil, tako da se bo tedaj vršilo načelno glasovanje. Povratek parlamentarnih delegacij iz Londona Beograd," 3. februarja p. Danes sta se vrnili v Beograd delegaciji našega senata in narodne skupščine, ki sta se udeležili pogreba angleškega kralja Jurija V. Seja Neodvisnega kluba Beograd. 3. februarja, p. Nocoj se je sestal jugoslovanski neodvisni klub, ki je razpravljal o svojem nadaljnjem zadržanju na zasedanju narodne skupščine. Zaupnice kluba JRZ Beograd. 3. februarja, p. Poslanski klub JRZ je imel sejo tudi danes popoldne, (o dopoldanski seji poročamo med »Beležkami«), Seja je trajala dve uri. Prisostvovali pa so ji predsednik vlade dr. Stojadinovič in skoro vsi ministri, med njimi tudi dr. Korošec. Predsednik vlade je imel na •seji daljši govor. O seji je bil izdan komunike, ki pravi, da je klub JRZ siklenil: 1) izreči svojo popolno zaupnico za dosedanje delo predsedniku vlade in članom izvršilnega odbora dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu tako glede vodstva državne politike, kakor glede organiziranja JRZ; 2) da je v vsem soglasen z izjavo predsednika narodne skupščine Stevan a Čirica glede na njegov položaj kot predsednik narodne skupščine, da mu izreka popolno aaupainje in zahteva od njega, naj se ne odzove zahtevi skupščinske manjšine, ki zahteva njegov odstop. Klub smatra, aa oseba .Stevana Čirica ne more v nobenem primeru biti ovira za konstruktivno deto narodne skupščine. Sklicanje banskega sveta Kr banska uprava v Ljubljani ob* javlja: Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje sedmo redno zaseda* nje dne 17 februarja 1936. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: 1. Predlog banovinskega proračuna za leto 1936/37 s pripadajočim pravil« nikom v smislu čl. 11 cit. pravilnika; 2. Sklepanje o noveli k uredbi o ob* činskih uslužbencih z dne lJ. marca 1934, II. No. 5040/2 (Službeni list štev. 184/22 iz leta 1934); 3. Sklepanje o uredbi, s katero se iz« preminja in dopolnjuje uredba z dne 5. septembra 1933, II. No. 19204/13 (Služ« beni list štev. 470/73 iz leta 1933) o se« stavi kandidatnih list, o sestavi in po« slovanju volilnih odborov in o glaso® valnem postopku pri volitvah občin« skih odborov v dravski banovini Radikalski listi zahtevajo nove volitvt Pod naslovom »Možnost novih skupščinskih volitev« priobčuje glavno glasilo JRZ »Vreme« članek, v katerem izvaja med drugim: .»Povodom trditve, da je z obstrukcijo opozicije v prvi vrsti zadet parlament sam in da se z obzirom na to vsiljuje vprašanje, ali je ta narodna skupščina sposobna za delo. se v političnih krogih že resno misli na možnost novih volitev. Možnost takšne rešitve se smatra v vrstah vladne večine in JRZ za popolnoma naravno in upravičeno. Ker ima vlada za seboj kompaktno večino. je logično razumljivo, da ima vlada tudi pravico presoditi, če je že prišel moment za volitve in če je treba že zahtevati volilni mandat. Da bi pri tem prihajala v poštev parlamentarna ali izvenparlamentar-na opozicija, je zključeno. Ena kakor druga nima nobenega programa in vsaka izmed teh skupin obstoja iz popolnoma raz-noličnih sestavin, ki nimajo v sebi ničesar konstruktivnega. Od zadnjih volitev je že poteklo eno leto. kar je dovolj, da se odredijo nove volitve, ako se za to izkaže potreba. JRZ lahko računa z zanesljivo večino pri Srbih. Slovencih in muslimanih. Pri Hrvatih ima nesporno večino dr. Maček, kar nihče ne more zanikati. Zato lahko dr. Stojadinovič mirno razpravlja o vprašanju bodočih volitev. Po katerem volilnem zakonu bi se naj izvedle nove volitve? Lahko bi se po starem volilnem zakonu, vendar pa. kakor se zdi. Prevladuje pri vladni večini mnenje, da bi kazalo za te volitve oktroirati nov pa dober volilni zakon, kar omogoča tudi ustava Oktroiranje takšnega zakona bi pozdravil tudi narod, vrh tega pa se je za tak oktron izrekel svoje časno tudi dr Maček Tudi v krogih združene izvenparlamentanip opozicije so mne nja. da so edini i?hnd iz sedanje situacije svobodne volitve« »Vreme« nato zatrjuje, da so Jevtič in njegovi somišljeniki vprizorili v skupščini obstrukcijo samo z namenom, da se rehabilitirajo. Za to je poleg obstrukcije najbolji dokaz poskus., da se oživi JNS preko katere bi »ta fašistična skupina želela izvajati svoje stare metode«. »Vreme« zaključuje svoja izvajanja s poudarkom, da »vse postopanje skupščinske opozicije kaže na edino pot za likvidacijo tega vprašanja, a ta pot je jasna: treba je iti na nove volitve!« Pod naslovom »Volitve na obzorju« piše v enakem smislu kakor »Vreme«, tudi ljubljanski »Slovenski dom«, opoldanska izdaja »Slovenca«. ?oljski protest v Berlinn Berlin, 3 februarja d. Poljski poslanik v Berlinu Lipski je protestira' v nemškem zuranjem ministrstvu nroti govoru ki «a ie imel minister dr Schacht 38 januarja, tore: dvo dneva po obletnici zaključitve nemško-po'jske*a sporazuma, pred rudarji v R"uthnu v katerem ie kritiziral verzi i-«ko nogndbo in gospodarske posledice, ki so nastale k?' ie Nemč;ja izg^b^a vzhodno Z«"?ornio Šl?zijo. Komunistični procesi na Bolgarskem Sofija. 3. februarja, b. V nekaterih bolgarskih mestih so se končali procesi proti večjemu številu komunistov, ki so bili po večini obsojeni V Jamboli j? bilo 33 komunistov. med njimi tudi nekai žensk obsojenih na težko iečo do 12 let in ima večje globe. V Šum.?u je bilo 17 srednješolcev in srednješolk obsojenih zaradi komunistične propagande do 6 lat zapora. Največji proces proti komunistom ^ vrši ^daj v Ha«kovu v južni Bolgariji. Obtoženih je več sto komunistov. Beležke Občinske volitve v Mošnjah na Gorenjskem V nedeljo so bile v občini Mošnjah v radovljiškem srezu občinske voPtve. Razpi sane so bile, ker je bi! del občine priključen no novo ustanovljeni občini Begunjam. Od 584 volilnih upravičencev jih je volilo 480 ali 82%. Vloženi sta bili dve listi: lista JRZ z nosilcem Silvestrom Pangercem in opozicijska lista z dosedanjim županom Tonejcem kot nosilcem. Ta lista je dobila 182 glasov in 2 odbornika. lista JRZ pa 298 glasov in 16 odbornikov. Pri občinskih volitvah 1. 1933 je od 390 upravičencev volil0 483. Takrat je vladna lista dobila 356 glasov, opozicijska pa 227. Skupina, ki je sedaj nastopi'a leot JRZ. je torej pridobila 71 glasov, dočim je neklerikalna skupina za skoro enljko število glasov (74) nazadovala. Ako vpoštevamo spremenjene politične razmere in pa način, kako se je mogla vršiti volilna borba, je izid nedeljskih volitev z« raprednj tabor vsekakor časten in zadovoljiv Razbit shod dr. Dragoljuba Jovanoviča i Beograjski listi javljajo, da je v Knja-zevcu sklical advokat Gradimir Hič shod, na katerem bi moral kot glavni govornik nastopiti dr. Dragoljub Jovanovič, znani levičarski zemljoradniški politik Na shod je prišlo 400 kmetov iz okolice in 200 meščanov. Ko je stopil dr. Jovanovič na govorniški oder, so zborovalci začeli klicati, da ga nočejo poslušati, in zahtevali, naj zapusti dvorano. Ker se ni takoj odzval tej zahtevi, so ga začeli obmetavati z jajci. Nastal je v dvorani strahovit hrup. Nekateri so navalili na govorniški oder in so hoteli dr Jovanoviča dejansko napasti. Njegovim ožjim somišljenikom se je končno posrečilo, da so ga rešili iz rok razgrajačev in ga spravili na varno. Shod je nato policija razpustila. Izključitve iz poslanskega kluba JRZ Včeraj dopoldne pred sestankom narodne skupščine je imel sejo poslanski klub JRZ. Predsedoval je minister Dragiša Cvetkovič, navzoči pa so bili tudi predsednik vlade dr. Sojadinovič in nekateri ministri. Kakor ie bilo po seji službeno objavljeno, sta b'la zaradi neizpolnjevanja klubovih sklepov in zaradi kršitve klubske discipline izključena iz kluba poslanca Miha jlo Diurovič !n Ljuba Jovanovič. O tretjem poslancu. Mirku Uroševiču, ki je tudi veljal za člana kluba, pa je b;lo na včerajšnji seji ugotovljeno, da ni bil na pravilen način vpisan v klub in da je zato njegovo članstvo neveljavno Končno je pozval klub vse svoje člane, kakor tudi vse člane kluba skupščinske večine, naj spoštujejo, sklepe kluba ter pri vsaki priliki nastopajo soglasno in disciplinirano. Minister Jankovič o hrvatskem vprašanju Minister za šume in rudnike Djura Jankovič je imel v nedeljo shod pri Sv. Ivanu v Vojvodini. V svojem govoru je med drugim dejal, da hoče vlada dr. Stojadino-viča »odstraniti trenja med Srbi in Hrvati za zmerem ter ustvariti slogo in vzajemno sodelovanje v korist naroda in države. Če bomo pošteno delali, vam loihko zagotovim da ne bo več prepirov med Srbi in Hrvati, kajti Hrvati si ne morejo želeti majhne države, temveč veliko Jugoslavijo, ker se jim bo v veliki in močni državi bolje sodilo. In tudi mi Srbi si ne moremo želeti majhne države temveč veliko in močno Jugos'avijo.« Protivenizelistični blok v Grčiji Atene. 3. februarja, o. Med protivenizeli-stičnimi strankami je že prišlo do načelnega sporazuma. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi skupna fronta pod imenom ljudska zveza. Splošno pričakujejo, da bo kralj zastopniku tega bloka poveril mandat za sestavo nove vlade. Rešitev krize se je za nekaj "dni zavlekla zaradi kraljeve bolezni, ki pa ni resna. Izprememba ustave v Rusiji? London. 3. februarja, o »Dally Herald« je objavil poročilo iz Moskve da pripravlja-vlada spremembo ustave. Z novo ustavo se uveda splošna volilna pravica. Ukinjene bodo vse razlike med kmeti, delavci meščani in proletarci. Volitve bodo tajne. Molotov je izjavil, da bodo najboljši elementi parlamentarnega sistema z prenašeni tudi v novo Rusiio. \ Stavka v londonskih klavnicalr London. 3 februarja, b. zaradi mezdnega spora je pričalo stavkali 8000 delavcev londonskih klavnic. Pridružili so se jim tudi delavci železniških prog v klavnicah, tako da se je število stavkajočih povečalo na 10.000. Obstoji nevarnost da l.o preskrba Londona z mesom ogrožena. Strokovne organizacije ne odobravajo stavke. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da so pripravljeni na pogajanja, v bližini klavnic ja zbrana policija. katastrofalen vihar na Novem Zelandu London, 3. februarja, b. Nad Novim 2e-landom je danes divjal strahovit vihar. V okolici Oaklanda je tako močno deževalo, kakor se ne spominjalo že 20 lat. V 24 urah je padlo 280 mm dežja. Ceste mesta so bile kakor hudourniki. Nekemu farmarju je utonilo 1000 ovac. 70 farmarjev je ost.ilo brez slrahe. $koda na sadnem drevju zna 5a milijone. Postani in oftami član Vodnikove družbe ! Nova ureditev manjšinskega šolstva na Madžarskem Bratislava, 1. februarja. V okviru madžarske države je ob nastanku nacionalnih držav ostalo veliko pripadnikov raznih manjšinskih narodov. Saj je oelo proslu'a madžarska st&tistiKa zadnjega ljudskega štetja morala priznati blizu pol milijona Nemcev i.n nekaj nad 100.000 Slovakov. Da položaj teh narodnih manjšin ni rožnat, zlasti ne v pogledu šolstva, je splošno znano. Tako zvana Klefbelsbergova naredba iz 1. 1923. je ustvarila na Madžarskem — vsaj na papirju — troje tipov manjšinskih šol: tip A so šole. v katerih bi naj bil manjšinski jezik uani jezik, madžarščina pa samo učni predmet; tip B so mešane šole, v katerih bi. naj bil pouk nekaterih predmetov v jeziku manjšine, drugih pa v madžarščini in tip C končno šole z madžarskim učnim jezikom, na katerih je manjšinski jezik samo eden mod učnimi predmeti. Manjšinske šole v polnem pomenu besede so seveda samo šo'e tipa A, za silo še one tipa B. Značilno pa je. da je manjšinske šole tipa A imela samo nemška manjšina, in sicer 49. &oI mešanega ti-pa (Ti) je imela nemška manjšina 98, slovaška pa — celo po madžarski statistiki — t^i. Tako zvanih manjšinskih šol tipa C je imela nemška manjšina 316, slovaška pa 48. Takšne »pravice« so na osnovi Klebels-bergove šolske naredbe uživale narodne manjšine na Madžarskem v pogledu šol do pred nekaj meseci. Naravno je, da s tem stanjem niso mogle biti in niso bile zadovoljne in da se je zlasti številčno močna in nacionalno najbolj zavedna nem*ka manjšina z vsemi sredstvi borila proti temu stanju, k je v bistvu pomenilo ma-džarizacijo slovaških nemških in otroik drugih narodnih manjšin. Vladni krogi so od-časa do časa, ko so jim akcije manjšinskih narodov (članki v časopisih, resolucije manjšinskih organizacij itd.) postale neprijetne zaradi zunanjega sveta, potolažili manjšine z raznimi obljubami. Ker se pa obljube nikdar niso izpolnile, so narodne manjšine pri zadnjih volitvah v madžarski parlament nastopile ze'o radikalno proti vladnim kandidatom. Da bi jih potolažil. je predsednik vlade Gombos v poletju dal podrobnejše obljube glede ureditve manjšinskega šolstva. In res: tik pred Božičem 1 1935. je Bož;ček prinese! narodnim manjšinam na Madžarskem vladno naredbo o manjšinskih šolah, ki bi naj bila izpolnitev Gombosovih obljub in izboljšanje napram Klebelsbergovi šolski nared-bi. Poglejmo malo. kako je nova šolska naredba reši!a problem manjšinskih šol na M*repreoiil obkoltje-vailnii manever Abesincev, ki hoosjo zopet osvojiti mesto Negeli. Novo razvrščanje abesinskih čet na jugu Pariz, 3. februarja, b. Po abesinskih poročMi vlada na obeh frontah mir. Abesinci so v južirh pokrarnah izvrši® velike premestitve svojih Čet. Abesinci so ustanovil- tudii letečo rezervo 50.000 mož, ki bo vedno poslana tga, kijer bo onišlo do nepričakovanih naipadov. Dež, ki je traja!! skoraj tri tedne, je danes ponehal, kar bo po-spe'"o premeščame abesinskih čet. Odstavitev rasa Deste Milan. S. februarja. w. »Stampa« poroča o razburljivem razgovoru v Desiju med negušem in rasom Desto. Neguš je očital svojemu zetu pomanjkanje sposobnosti, ras Desta pa se je pritoževal, da mu niso poslali zahtevanih ojačeni in orožja, zaradi Česar je moral nastopati proti če- tam italijanskega generala Grazianija z nezadostnimi sredstvi. Za naslednika rasa Deste je bil imenovan dedžasmač Gabre Mariam, ki stoji pred težko nalogo, da sestavi novo vojsko in ustavi čete generala Grazianija pri prodirannju proti prestolnici vsaj na področju velikih jezer.. Iz Adis Abebe so poslali do prvih dveh postaj železnice vse razpoložljive čete, ki se nato pošiljajo na ozemlje Sidame in Alade, kjer bo zgrajena nova obrambna črta. Italijansko vojno poročilo Rim. 3. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 113: Na somalskeni bojišču s a nadaljuje organiziranje zavzetega ozemlja med rekama Oanale DorLa in Daua Parmo. Roranski poglavarji nastopajo aktivno z manjšimi oddelki in sodelujejo pri pohodih proti razpršenim abesinskini oddelkom. Na eritrejskem bojišču ni bilo nobenih važnih dogodkov. Letalstvo je izvedlo mnogoštevilne izvidne polete okrog Amba Ala-gija in v Dankaliji. Pomoč egiptskegr Rdečega polmeseca Harar, 3. februarja. AA. Odposlanec egiptskega Rdečega polmesca princ Ismail Daut je poslal tri zdravnike v Harar, da. ustanove ambulante. Tajna razprava zoper Joška Bevcu Danes dopoldne ob 8.30 se je pred okrož. nim sodiščem v Ljubljani začela razprava proti dentistu Jošku Bevcu in soobtožene-mu zasebnemu uradniku Jošku Dolničarju. Malemu senatu predseduje s. o. s. Ivan Brelih, votanta pa sta s. o. s. Alojzij Ko-bal in France Gorečan. Obtožbo zastopa državni tožilec Branko Goslar, Bevca zagovarja odvetnik dr. Kandare, Dolničarja pa odvetnik dr. Fettich. Za razpravo o zadevi, ki je svoj čas dvignila v javnosti toliko prahu, je umevno vladalo veliko zanimanje in zbralo se je mnogo ljudi, ki so ji hoteli prisostvovati. Toda na predlog branilca dr. Kandareta je bila razprava proglašena za tajno, tako da so ji smeli prisostvovati samo od zagovornikov določeni štirje zaupniki in pripadniki sodniškega in odvetniškega stanu Dentist Joško Bevc je obtožen zločinstva zoper javno moralo, zasebni uradnik Dol-ničar pa prestopka zoper javno moralo. Razprava se je nadaljevala ves dan in kasno zvečer, tako da ob zaključku lista še ni končana. Pozvanih tn zaslišanih je Pilo preko 20 prič, ki so v glavnem izpovedale razbremenilno za obtoženca Njihova pri-čevanla so si deloma nasprotovala z izpo-vedbami pred preiskovalnim sodnikom, pa je zaradi tega prišlo do ponovnih kontro-verz med drž. tožilcem in zagovornikoma. Proti eni izmed zaslišanih prič. Jti je bistveno drugače izipovedala kakor v preiskavi, je državni tožilec predlagal kazenski postopek zaradi krivega pričevanja. Ko so bile zvečer zaslišane vse priče, na katerih osebno zaslišanje je sodišče reflektiralo, so bili prečrtani akti o tem, kaj so ostale priče iz povedale v preiskavi. Ko so bili prečitani še nekateri drugi sodni spisi, je bilo ob pol 10. zvečer dokazno postopanje končano. V enournem govoru je nato državni tožilec Goslar analiziral rezultate dokaznega postopanja. Za njim sta prišla na vrsto branilca dr. Kandare in dr. Fettich. katerih govora bosta trajala najbrže blizu polnoči. Računa se, da bo razprava nocoj zaključena, razglasitev sodbe pa izvršena šelejutri ali celo kasneje. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nadaljnje poslabšanje vremena verjetno Dunajska vremenska napoved za torek,-Izpremenljivo. severozapadni vetrovi, nekoliko hladneje, v višjih legah zlutraj mraz, v južnih Alpah negotovo, nekoliko oblačno, padavine, večinoma sneg. Tri driaoe v borbah na Pokljuki Romunski vojni ataše podpolkovnik Teodorescu, češkoslovaški vojni ataše polkovnik M a 1 y, inšpektor državne obrambe divizijski general Vojin Maksi-movič, divizijski general Vladimir C u k a v a c, brigadni general Milo je Popadic, šef štaba IV. armije brigadni general Stajic, komandant IV. armije divizijski general Pantelije Jurišic in podban savske banovine dr. Stevan Hadži Odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni general Milo je Popadic čestita rumunski ekipi. Jugoslovenska ekipa pred startom ob sviranju državne himne Vodja rumunske ekipe polkovnik Dimitrescu in rumunski vojni ataše v Beogradu podpolkovnik Teodorescu v razgovoru s komandantom dravske divizije Petrom Nedeljkovičem „Ne vencev, temveč za Učiteljski dom!" Zadnja želja narodnega učitelja Antona Hrena Maribor, 3. februarja Toneta Hrena, šolskega upravitelja v Studencih, ni več, V nedeljo zjutraj je odšel v neznano v starosti 56 let. Še pol- nega načrtov, sredi dela, ga je zlomilo. Vse življenje samo delo in nesebičnost, vse delo usmerjeno za blaginjo naroda in stanu. V delu ga je zatekla smrt. Proti koncu svoje kratke in hude bodezni je izrazil v hudih bolečinah naslednjo željo z naročilom, da jo prijatelj javd njegovim tovarišem, prijateljem in znancem: »•Ko bom odšel, ne želim nikakih govorov in nikakih slavoapevov; kar sem eto-iriil, je bila moja narodna in stanovska dolžnost. Ob svoji zadnji poti ne želim nikakih vencev in ne rož. Prosim pa svoje tovariše in tovarišice, prijatelje in znance ter sobojevnike iz onih časov na meji, da se me spomnijo ob mojem slovesu tako, da po svobodni volji darujejo mojemu živ-Ijenskemu delu. Učiteljskemu domu v Mariboru, primeren znesek. Vse drugo bi me težilo na moji zadnji poti.« S tem izvršujem, ucfrteSj moj. Tvoje zadnje naročilo! L. M. ^ Snoei je imel občinski odbor v Studencih žalno sejo. Polnoštevilno so se je udeležili občinski odborniki. Studenška Ljudska univerza, ki ji je bi' bkgonokojni Tone Hren ustanovite'j in požrtvovalni podpredsednik, pa bo imela v četrtek nre«! predavanjem krmemoracijo. K pogrebu bodo danes vozi'i mestni avtobusi od po' 15. ure dalje z Glavnega trga v Studence dn Sokolskegn doma. kier leži nepozabni Tone na mrtvaškem odru. Birger Ruud, sloveči norveški smučar-rekorder v skokih — ki se je v Kitzbiichlu nekoliko ponesrečil, a bo vendar zdaj nastopil na zimski olimpiadi. Razgovor našega dopisnika z njim smo objavili v nedeljo. Naknadno smo prejeli še pričujočo sliko in sporočilo: »Birger Ruud se toplo spominja Jutra, prelepe Slovenije in vseh tovarišev športnikov pa jim pošilja presrčne pozdrave.« Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl. re?. 8. br. IM8.V35 40 let zveste doibe Ljubljana, 3. februarja. Ivan Kristan, zasebni uradnik Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, slavi danes 40 letni jubflej zvestega službovanja pri podjetju. Rodil se je 20. decembra 1862 na Poljanah v Ljubljani. Oče je bil kaznilni-ški nadpaznik v takratni prisilni delavnici. Gimnazijo je nadarjeni fant obiskoval na Vodnikovem trgu. Že v mladosti je kar zal veliko zanimanje za kovinsko industrijo, ki se ji je po končani strokovni Soli tudi posvetil. 4. februarja 1896 je stopil v praktični pouk pri Samassi. Že v kratkih letih je postal poslovodja, poverjen mu je bil poleg drugega pouk mladih fantov v kovinski stroki. Odlični strokovnjak se je z vso storokvno sposobnostjo in izredno ljubeznijo posveti) vzgoji številnega naraščaja y kovinski stroki. V vojni je bil tri leta v Korneuburgu, slednjič ga je podjetje zaradi službene potrebe rešilo vojaške službe. Leto pred vojno se je poročil z Alojzijo Oblakovo, hčerko znanega ljubljanskega trgovca, ki mu je vzorna družica v veselih in žalostnih dneh. Sin edi-nec bo letos maturant klasične gimnazije ln bo očividno zvesto Sledil očetovim stopinjam. Jubilant je močno priljubljen pri podjetju, kakor pri tovariših. Nikdar se ni pehal za lovorjem in priznanjem, vse delo opravlja v tišini z ljubeznijo in nesebičnostjo. V prizadevanju za proč vit kovinske industrije venomer goji željo, da bi se ta važna grana v širni, prirodno tako premožni Jugoslaviji čim bolj pospešila is ji postala vir novega bogastva. V mladih letih je bil izvrsten pevec in član raznih pevskih društev, pa še danes rad zaokroži lepo po domače. Je član raznih strokovnih organizacij, nacionalnih, kulturnih In drugih društev, na glasu je kot ljubitelj knjig, poleg katerih rad prebira številne revije, dolga leta pa je tudi zvest pripadnik »Jubrove« družine Skromno bo ugledne jubilant proslavil 40 letnico zveste službe v družbi svojcev in tovarišev. Ko stavimo njegovo delo ta značaj za zgled, iskreno čestitamo g. Ivanu Kristanu in mu želimo še mnogo sreče pri delu ta nato pri zasluženem pokoju. Pečar - ustreljen in preklan Ali je bil sin med morilci? — Sledovi na Pungratu Metlika, 3. februarja Umor 67 letnega zidarja Jakoba Pečarja, ki so ga bili v nedeljo zjutraj našli v Uo-lobičevi zidanici na VeseLici mrtvega, je po vsje okolici vzbudil močno vznemirjenje. Zagonetka starčeve smrti je dobila še toliko bolj strašno podobo, ker je bil v noči na nedeljo izvršen v mestu velik, drzen vlom in kažejo mnogotera znamenja, da so b'li pri obeh zločinih isti storilci na delu. Metliški orožniki so že dva dni vzdržema na nogah. Ljudska govorica, ki ne more čakati uradnih izsledkov in dognanj, pa je med tem napletla že celo varigo od vzroka do učinka in zmerom odločneje stopa v ospredje domneva, da je Pečarja umoril lastni sin. Kakor smo že v ponedeljski izdaji zabeležili, je bil Jakob Pečar po rodu iz Bar-kovelj pri Trstu in je prišel v Metliko pred kakšnimi 20 leti. Do lanskega leta je živel pri njem tudi sin Marjan, ki je izučen mehanik in je s popravljanjem strojev precej dobro zaslužil. Kmalu pa ga je zavedlo neredno življenje, ljudje so ga začeli sumničiti, da se spušča v nepoštene posle, in zaradi tega se z očetom, ki je živel aicer skromno, a zmerom samo od dela svojih rok, nista več dobro razumela. Večkrat je prihajalo med njima do prepirov. Marjan je bil nasproti očetu precej surov in je že parkrat mislil na maščevanje. Neko noč ie skušal očeta zastrupiti s plinom gorečiga oglja, a stari Pečar je še pravočasno opa-zli nevarnost. Naslednji dan je sina ovadil metliškemu sodišču, da je po zidanicah v okolici kradel vino in kar mu je prišlo pod roko. Marjana so zaprli, a ko je prišel iz zapora, se ni več povrnil na pravo pot. Kradel je dalje, obenem pa tudi zmerom l olj mrzil svojega očeta. Naposled so ga naše oblasti kot nadležnega tujca — kakor oče, je namreč tudi on ostal italijanski državljan — izgnali preko meje. Od takrat mladega Pečarja ni bilo več na spregled, čeprav se ne da z gotovostjo reči, da se po izgonu ni vrnil v naše kraje. Nekatere podrobnosti dajejo slutiti, da je oče vedel, da se njegov nasilni sin še zmarom nahaia v bližini in čaka prilike za maščevanje. Star- ček je v zadnjem času zelo pogosto menjaval svoje bivališče in znancem Je včasih zaupal svojo bojazen prad sinom in pristavljal, da ima za obrambo zmerom pripravljeno sekiro pod vzglavjem. Še na večer svoje smrti je potožil nekomu, kako se čuti zapuščenega in kako ga preganja sinova sanca. Čeprav so mu tedaj svetovali, naj ne hodi spat v samotno zidanico, je Pečar šel domov in v smrt. DivjaStvo zločincev Popoldne je sodna komisija, v ka» teri sta bila sreski sanitetni referent dr. Koder in banovinski zdravnik dr. Omahen, opravila obdukcijo trupla. Zdravniški izvid je pokazal, da je bil stari Pečar umorjen na izredno stra* hovit, prav zverinski način. Eden iz» med morilcev, ki jih je moralo biti po vsej priliki več, je z revolverjem stre« ljal na starčka. Ena krogla je žrtvi obtičala tik pod srcem, druga pa ga je zadela pod kolenom. Kakor se da sklepati po ogledu na kraju zločina, se je bedni starček skušal braniti pred pobesnelimi napadalci, a eden izmed njih mu je izvil sekiro, ki jo je hranil pod zglavjem, in mu zadal strahoten udarec, da mu je ves trebuh presekal na dvoje. Skoraj nobenega dvoma ne more biti več, da so bili sadistični morilci iz Golobičeve zidanice identični s ta« tovi, ki so v mestu vlomili v Valjav* čevo trgovino. Na Pungratu, kjer so ljudje na&i nekaj praznih kartonov od pokradenih čevljev, so našli tudi okrvavljen kostanjev kol. Vroča želja Metličanov in vseh poštenih ljudi je, da bi orožniki krvavim razbojnikom čim prej prišli na sled in bi njihovo grozodejstvo čim prej prišlo do zaslu« ženega plačila. Brezvestno izkoriščanje izseljencev V Clevelandu razkrite sleparije z vložnimi knjižicami so oškodovale mnoge slovenske rojake Cileveland, konec januarja. Pred dnevi je že >Jutro« kratko poročalo, da je državni prosekutor v Clevelandu uvedel strogo preiskavo raznih sleparij z vložnimi knjižnicami raznih denarnih zavodov. Preiskava je ugotovila že v prvih dneh, da je sleparije organizirala družba agentov, ki so zastopali nekatera pogrebna društva in druga podjetja ter parij v vložnimi knjižicami raznih denarnih zavodih. Od teh zaupnikov so agent je dobili sezname vlagateljev ta potem so se takoj lotili dela. Obiskali so najprej razne naseljence, o katerih so vedeli, da niso dobro poučeni o poslovanju denarnih zavodov in raznih podjetij in o postavah. Med žrtvami sleparjev je, kakor že rečeno, mnogo Slovencev in značilno je. da so to večinoma preprosti ljudje ter starci in bolniki. Od mnogih revnih, preprostih naseljencev so sleparji izvabili vložne knjižice tudi z grožnjami ta pod krinko oblastnih organov. Tako je naseljenec Alojz Kulovic povedal preiskovalnim organom, da so ga obiskovali neki neznani ljudje ter mu pokazali nekakšne zlate ta srebrne znake, kakor jih imajo policijski uradniki. Možje so mu povedali, da pobirajo hranilne knjižice takih posojilnic, ki so pod kontrolo zaradi omejenega poslovanja, ta da bodo knjige poslali v WaShtagton, od koder bodo vlagatelji potem dobili svoj denar. Kulovic je sleparjem izročil vložno knjižico na preko tisoi dolarjev, kar je bil ves njegov prihranek. Cez nekaj dni so se sleparji vrnili ta Kulovicu izročili neke papirje kot potrdilo za izročeno knjižico. Zatrjevali so mu, da bo dobil svoj denar najpozneje v treh mesecih. Revež je čakal in, ko po poteku treh mesecev denarja ni bilo od nikoder, je obiskal nekega prijatelja ta mu pokazal papirje. Prijatelj, ki je znal Citati angleško, je presenečenemu ta prestrašenemu Kulovicu pojasnil, da si je s svojo vložno knjižico nabavil delnice aH lote za pokopališče nekega pogrebnega zavoda Pri nekaterih žrtvah pa so sleparji prišli takoj z barvo na dan. Obiskovali so bolnike ta stare ljudi, ko so že z eno nogo v grobu. Predstavili so se za zastopnike pogrebnega zavoda, ki je bil baje udeležen s svojim kapitalom pri denarnem zavodu ta hoče zdaj ctrugim vlagateljem pomagati vsaj na ta način, da bodo s svojimi, v denarnem zavodu zmrznjenimi prihranki lahko plačali dostojen pogreb in srobnico. Lepo so znali govoriti in žrtve so bfle prepričane, da je res najbolje če svoje vloge zaupajo pogrebnemu zavodu, da sorodniki ne bi imeli stroškov pri pogrebu. Agentje so seveda tudi zatrjevali, da bodo pogrebni zavodi pozneje vse ostanke zaupanih vlog izplačali z obrestmi vred. Pri tem niso štedili z najrazličnejšimi pobotnicami in pismenimi zagotovili, ki pa jih revni naseljenci niso razumeli in so jih zaradi prepričevalnega govoren ja sleparjev shranjevali kot dragocene dokumente. Na račun kupčij z vložnimi knjižicami so sleparji svojim žrtvam dajali tudi po nekaj dolarjev. Izdali pa so največ kakih 35.000 dolarjev, a so zato dobili hranilne knjižice za najmanj 100.000 dolarjev. Izplačani dolarji so bili sleparska vaba in večina žrtev sploh ni vedela, kaj stoji v listinah, ki so jih dajali agentje, dokler ni prišlo na dan, da so sleparji prodajali našim ljudem delnice ali lote za pokopališča. Nekdo je imel 12.000 dolarjem v posojilnici ta dobil je za svoje prihranke toliko >lo-tov«, da bi na pokopališču, ki je bogzna kje, lahko pokopal kakih 250 mrliče v Gospa Dnlska v Šentjakobu Ljubljana. 3. februarja V nedeljo zvečer je šentjakobski gledališki oder ob živahnem zanimanju občinstva prvikrat dajal znano komedijo Za-polske >Morala gospe Dulske«, ki so jo svoj čas igrali tudi v našem Narodnem gledališču in je od takrat z velikim uspehom prešla mnogo podeželskih odrov. Delo, ki v rahlih naturalističnih barvah riše razmere v premožni malomestni družini na Poljskem, je dobilo v režiji ge. Bučarjeve, ki je hkratu kreirala naslovno vlogo, nazorno, krepko izoblikovano podobo in je bilo pri občinstvu deležno mnogo navdušenja ta pohvale. Najbolj mankantno figuro je postavila pač ga. Bučarjeva sama, ki je izrazila dvolično osebnost gospe Dulske v vsej njeni robati vnanji predmočrtnosti in v v-sej težki, prav za prav tragični nedostopnosti njene duše. Njena kreacija je ves večer obvladovala oder, kakor ima gospa Dnlska tudi v resnici vse niti in vse račune hiše ▼ svojih rokah. Enako sijajno je bil predstavljen ves njen rodbinski krog. G. Moser je odigral nemega, spričo razšopir-jene žene povsem ob zid potisnjenega gospoda Dulskega, g. škerlj je v njujem sinu Zbišku ustvaril realistično veren lik mladega gosposkega človeka, ki mu je okolje zamajalo tla pod nogami in se zaman bori za zmago med dobrim in zlim. Prisrčno lepi sta bili podobi obeh njegovih sester, ki sta ju oblikovali gd5. Grumova in Kla-vorova: prva neugnana, od slepe življen-ske sile, ki ji polje v krvi, vsa razigrana Hesja, druga lepa, dobra, tiha Melja, edina svetla lučka, ki jo je usoda kakor za spomin prižgala pri Dulskih. Gdč. Cafu-tova jo podala vlogo nekam neizrazite sorodnice, krepke simpatične like, pa so postavile še gdč. Klinčeva kot najemnica, Grgurevičeva kot služkinja Hauka, ki je postala žrtev morale gospe Dulske, in posebej še Gorjupova kot njena botra Tat-rahova. V vsakem oziru uspela uprizoritev bo lahko najbrž še dolgo nudila občinstvu mnogo zdrave, tudi literarno hvalevredne zabave. ■ KINO SL3GA ■ (Telefon 27-30) DANES POSLEDNJIČ ob 16., 19.15 in 21.15 uri Jesenski manevri Opereta sladkih melodij in muzike E. KALMANA in R. STOLZA Susi Launer, Leo Slezak, Ida VViist, H. Soehnker Jutri nov program: Film po najlepši ruski romanci Oči čarne .. . Utopljenec iz Avstrije Ljutomer, 3. februarja V tako zvani Meki na ozemlju katastrske občine Mote je Mura te dni naplavila truplo kakih 50 let starega moža, ki je imel na sebi boljšo obleko, obut pa je bil samo na eni nogi. Glavo je imel v tilniku precej ranjeno. V žepu so našli 8 šilingov, kar priča, da je utopljenec iz Avstrije. Istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Truplo je moralo ležati že precej časa v vodi, ker je bilo močno razkrojeno. Ljutomerska okoliška občina ga je dala prepeljati na tukajšnje pokopališče, kjer so ga pokopali. Ponarejalec poštnih nakaznic za zapahi Ptuj, 3. februarja V zadnjem času je neznan ponarejevalec poštnih nakaznic sleparil neke pošte za večje zneske. Sponarj-»no nakaznico ja dvignil tudi pri pošti v Mariboru znesek 15.000 Din. Te dni se je pojavil v"Ptuju neki možak, star 30 do 36 let. se sumljivo potikal po mestu in se nastanil v boljšem hotelu. Ptujska policija je imela izredno srečo, da je moža zasledovala. Ko ga je aretirala, se je izkazalo, da ima v rokah nevarnega ponarejevalca, ki je nameraval tudi v Ptuju poskusiti srečo in dvigniti večjo vsoto denarja, kar pa mu je policija s pravočasno aretacijo preprečila. Ptujska policija razpolaga s štirimi stražniki in ji gre zato vse priznanje, da ie tako hitro izsledila pretkanega sleparja. Mož je bil eskortiran v Maribor, v interesu preiskave za enkrat še ne gre objaviti podrobnejših podatkov. Domače vesti * Zračna zveza med Dubrovnikom in Prago. V Dubrovniku so se, kakor znano, sestali predstavniki našega zrakoplovnega poveljstva major Rupčič, šefpilot Aeroputa Striževski ter delegata češkoslovaške državne zračne proge inž. Kubiček in pilot Hra-nička. V Dubrovniku so uredili vse potrebno za pristajanje amfibije, ki bo letos opravljala zračni promet na progi Praga SuSak-Spiit - Dubrovnik. Maior Rupčič je odpotoval v Novi Sad, kjer bo poročal zrakoplov-nemu poveljstvu. Inž. Kubiček je obiskal najprej Sušak potem Zagreb, dočim bo pilot Hranička v spremstvu članov splitskega Aerokluba obiska! vso našo obalo od Sušaka do Dubrovnika, da spozna ves teren. * Diplomirani so bili včeraj na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Tribnik Drago iz Maribora. Sedej Maks iz Šiške, Macarol Viktor iz Ljubljane in Lupine Kari iz Celja Čestitke! * Prvi hrvatski župan v Ameriki. V mestu Gambellu v državi Ohio je pred nekaj dnevi Poloil župansko prisego hrvatski rojak John Rorak. Listi naših izseljencev na-glašajo, da je Borak prvi Hrvat, ki je v Ze-dinjenih državah dosegel čast mestnega župana. Mož je star 42 let. delal je nekaj let v jeklarnah. štiri leta je služil v ameriški armadi, po vojni pa si je uredil trgovino. Vneto se udejstvuje v Hrvatski bratski zajedniei. je pa tudi dober prijatelj slovenskih naseljencev. Za župana je bil izvoljen na listi demokratske stranke. V Cam-bellu je demokratska stranka Prvič prodrla z njegovo kandidaturo. DAME! »ROSE DOR" (ZLATA ROŽA) JE VODILNA ZNAMKA NOGAVIC, ELASTIČNE SO ELEGANTNE IN TRPEŽNE DOBITE JIH V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH. * Smrt hrabrega in zaslužnega oficirja. V Kragujevcu je umrl upokojeni podpolkovnik. invalid Mihajlo Cvetic. Rodil se je leta 1873 v Kragujevcu in leta 1893 ie zapustil vojno akademijo kot inženjerski podporočnik. Ob izbruhu vojne je postal major. Hrabro se je udejstvoval v 99 važnih bitkah. Pridobil si je visoka odlikovanja, posebno čislan pa je bil kot dober predstojnik v krogu mlajših oficirjev. * Redni občni zbor zadruge ^Zasavska koča«, reg. zadr. z omej. zav. v Litiji, bo v nedeljo 9. t. m. ob 14. v gostilniških prostorih pri Borišku v Litiji z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila na-čelstva in nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge ter izročitvi imovine podružnici SPD Litija - Zagorje. 5. Slučajnosti. Ker je na dnevnem redu tudi sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge, naj se ysak član zbora zanesljivo udeleži. * Poročila sta se v nedeljo v šentpetrski cerkvi v Ljubljani g. Rudolf Mažir in gdč. Nada Korenčanova iz Horjula. Mlademu paru iskrene čestitke! Z. K. D. PRIDE Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja Vstopnina za vse prostore Din 3.50 » Rumunski državljani, rojeni 1. 1913. ki stalno bivajo v dravski banovini, se poživljajo, da se zaradi rekrutacije javijo od 5. do 10. t. m. pri kr. rumunskem poslaništvu v Beogradu in prjnesejo s seboj: 1.) uvere-nje o državljanstvu ali potni list, 2.) 'Krstni ali rojstni list, 3J šolsko izpričevalo. * Ob Jadranu zorijo črešnje. Dijak realne gimnazije v šibeniku Marijan Zuljan nam je poslal nekaj zrelih črešenj. ki jih je nabral na vrtu nekega svojega prijatelja v Šibeniku. Drevo je bilo brez listja in polno drobuejšega. a vendarle za silo zrelega sodu. * Toča v Novem Sadu. V Novem Sadu je bilo v zadnjem času nenavadno toplo, v soboto pa je temperatura padla in nastopila je tudi burja kosava. V nedeljo zjutraj pa je bilo spet topio in polagoma je deževalo. Okrog poldneva so se nad mestom zgrnili oblaki in začela je padati gosta toča, ki je dosegla debelost graha. Toče nI bilo dosti, a je vendarle nenavadna pojava v zimski dobi * Nevarna nezgoda v splitskem gledališču. V prostorih splitskega gledališča so v nedeljo zvečer člani bivše HSS iz mesta in okolice priredili zabavno prireditev, že ob 8. zvečer so bili vsi prostori nabito polni. V gledališkem poslopju je bilo okrog 4.000 ljudi, prostora pa je komaj za doDro polovico. Ko se je zabava najlepše razvijala, so zapazili okrog polnoči, da se je betonsko tlo v atriu gledališča vleglo v širini kakih 8 m in da so se ob robu in v sredi pojavile razpoke. Vdiranje tal se je po srečnem naključju izvršilo polagoma, bilo je tudi pravočasno opaženo in zato v prenapolnjeni dvorani ni nastala panika. Naslednje jutro je prišla v gledališko poslopje komisija, ki bo ugotovila, kako je prišlo do nevarne nezgode. Splitsko gledališče je bilo zgrajeno leta 1893. na močvirnem terenu. Ker je v zadnjem času močno deževalo, so menda vode zrahljale temelje gledališke stavbe. * Strašna nesreča v petrovgradskem oficirskem domu. Žena zakupnika oficirskega doma v Petrovgradu je za snaženje parketa v huhinji na štedilniku topila parafin, zmešan z bencinom. Nastal je ogenj, ki je nesrečno ženo bliskoma zajel, da je bila vsa v plamenih. Plamen je zajel tudi nekega slugo, ki pa so ga gosti in častniki, ki so prihiteli na pomoč, rešili strašne smrti. Nesrečna žena je bila tako opečena, da je naslednji dan izdihnila v bolnišnici. * Pod vlak je šel. Primorek- rojak Milan Ravbar ki je bival v vasi Kamniku pri Preserju, je v nedeljo zvečer skočil pri Vnanjih goricah pod vlak. Razmesarjeno truplo so našli včeraj zjutraj Kakor je Milan navedel v poslovilnem pismu, je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. * »Maribor—Pohorje« je naslov izredno lične propagandne publikacije, ki jo je za V. smučarske tekme SSKJ izdal prireditveni odbor, a krasi jo nad 15 res umetniških fotografij lepot pohorskega planinskega kraljestva. Iz bogate vsebine omenimo dr. Goriškov »Poziv Sokolom«, Gan-glov članek »Sokoli na Pohorju«, dr. Pih-lerjev članek »Povratimo se k prirodi«, Skalarjeve poslanico »Sestram«, Krejčiko-vo ugotovitev »Zašto Sokolstvo mora da pokloni naročitu pažnju smučarstvu?« Macanovicevo vabilo »Sa smučkama u planine, na granicu«, dr. Mihaličev sestavek »Sokolska planinska koča na Pohorju« in Strašnikovo »Pohorje in njegove planinske postojanke«. Publikacija je gotovo ena najlepših med turističnimi propagandnimi publikacijami, kar jih je v zadnjih letih izšlo v naših krajih. Po opremi in vsebini ustresa v vsakem pogledu. * Pot k zdravju. Voltaire je rekel: Zdrav način 'življenja je boljši od vsakega zdravila. Vsakdo bi moral biti svoj lastni zdravnik. Prirodi moramo pomagati, ne smemo pa je prisiliti! Te njegove besede so še danes kakor za vse čase resnične. Gotovo je, da veliko število premožnih mož in žena, ki živijo v velikih mestih Evrope in Amerike, porabijo danes še več kakor kdaj prej časa pri svojih zdravstvenih svetovalcih. Res pa je seveda, da je k sreči tudi mnogo takih, ki se ravnajo po Voltairovih besedah. Vzemite n. pr. ljudi, ki so se navadili na uživanje dobroznanega soka pomaranč. Njih zlato pravilo za zdravje je polna čaša vitaimiiinov bogatega, siladkega in osvežujočega soka Jaffa pomaranč, ki ga zavživajo zjutraj na tešče. Odkrili so prednost svoje dobre ELITNI KINO MATICA) Telefon 2134 DANES OB 4 %8 IN 9*4 ZVEČER PREMIERA MILIJONSKEGA — ORIENTALNEGA VELEFILMA RDEČI SULTAN - ABDUL HAMID FRITZ KORTNER, ADRIANE AMES, VVALTER BILLA Carigrad, mesto ljubezni in strasti. — Lepa dunajska plesalka v haremu. — Sultanovo intimno gledališče. Ljubezen in strast zadnjega sultana NOVI PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK!! IPREMIERNI KIN PBEDPBODAJA VSTOPNIC od 11 do pol 13. ure navade. Samo veliki iu resni dogodki v življenju so lahko vzrok, da kdaj zamudijo zjutraj svoj užitek. Imenujete jih lahko sužnje navade, prej ali slej pa jim boste zavidali zaradi neprecenljive dobrote — — zdiravja. Uživanje soka pomaranč je prav dobra navada. Čaša tega soka učinkuje izvrstno in krepčilno v začetku dneva in vsi vemo, da dan dobro konča, če se <^obro začne. Prirodi moramo pomagati, a ne 9memo je siliti. Sok Jaffa pomaranč (od teh pomaranč se dobi največ soka) bi morali vživati vsaj enkrat dnevno, da ix> predpogoj zdravja. To je pri rod na not, priroda pa lahko tudi zdravnike marsikaj nauči. * Ilustrirani mesečn;k »Rejec malih živali« za februar je pravkar izšel Poleg navodil za dresuro psov so v listu strokovne razprave o perutninarstvu, go'obar-stvu, kuncereji. ovčjereji, kozjereji, o kanarčkih in eksotičnih pticah, pa tudi akvo-ristovstvo je častno zastopano. Iz društvenih vesti je Razvidno delo. ki ga vrši Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani. Karunova 10. Zveza podpira ustanavljanje samostojnih rejskih društev v dravski banovini katerih je danes že nad 30 in se še vedno ustanavljajo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _v SISK1 (Telefon 33-87) Najnovejše modne kreacije, elegantne modele, dražestne žene, lepo muziko, prinaša veseli film Dolarski princ Dorit Kreysler, Harald Paulsen, Paul Horbiger, Leopoldine Konstantin. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek _ob 7. in 9. uri._ V petek ob 20. uri komedija: VRAŽJI DEČKO. Vstopnina Din 3.—. V soboto premiera španske operete: GRENADIRJI LJUBAVI. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Eno srce — ena radenska! Iz Ljubljane u— Zima v kateri kosi pojo. Prijatelj lista nam piše: Ko sem šel na Svečnico popoldne proti Posavju, sem slišal kosa, kako poje nekje v smrekah, ki stoje na koncu artiljerijske vojašnice ob Tyrševi cesti. Dobršno mero križev imam na plečih, a kaj takega še nisem doživel. Pesem kosov me je presenetila toliko bol, ker v nedeljo ni bil niti kdo ve kaj prijazen, topel dan. — Temu opozorilu nuj dostavimo, da je toplo vreme že v drugi polovici januarja privabilo kose iz zatišja, da so začeli prepevati po logih in vrtovih in najbrž že pripravljajo svoja gnezda za novo pomlad. Težko je reči, komu naj bi človek bolj verjel: ali vremenskim prerokom, ki na vsakih nekaj dni napovedujejo nov val zime od severa in zapada, ali pa tem božjim znanilcem, ki začno peti pač, kadar jim narava v zdrami slutnjo nove radosti v njihovih drobnih srcih. u— Razstava angleških fotografij se bo vršila od 6. do ll. t. m. v Jakopičevem pa-, viljonu. Namen te razstave, ki jo priredi Angleško društvo v Ljubljani, je, nuditi naši širši javnosti nekak uvod v upoznavanje združene kraljevine Velike Britanije in Severne Irske ter tam živečega prebiva'stva. Mnoge izmed fotografij, ki so seveda na umetniški višini in ki jih je izdelal štab fotografov uglednega londonskega dnevnika »The Times«, so tipične za eno ali drugo področje angleškega, škotskega ln irskega življenja, ki ga dobro ilustrirajo. Otvoritev i bo v četrtek 6. t. m. ob 12 .uri. Vstop prost. u— Predavanje v društvu »Pravn k«. V četrtok 6. t. m. priredi druš.vo »Pravnik« točno ob 18. v justični palači dvorana štev. 79. predavanje. Predaval bo odvetnik dr. Matej Pretner: O urejevanju naših kartelov«. Vabimo vse člane in prijatelje društva. kakor tud: gospodarske kroge, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu ude'eže. — Odbor. u— Število pravniških kandidatov pada? Po številu kandidatov najobsežnejša izpitna skupina na ljubljanski univerzi je gotovo prv? državni izpit na pravni fakulteti. ki traja po navadi ves februar in za katerega se lahko priglase slušatelji, ki so vpisani vsaj tri semestre. Za letošnji redni termin se je priglasilo 99 kandidatov, kar pomeni občutno nazadovanje nasproti prejšnjima letoma. Leta 1934. se je prijavilo za ta izpit rekordno število 143 slušateljev, a tudi lani še 139. u— Vsa svetovna glasbena literatura nima tako zanimivega dela kakor je Slaven-skega oratorijska suita »Religiofonija«. Posamezni stavki te suite nam v tipičnih spevih in karakterističnem spremljevanju slikajo posamezna veroizpovedanja v zgodovi-ski vrsti: pogani, židje, budisti, kristjani in muslimani. Skladatelj je pridružil še VI. religijo, to je glasba, češ, da se vsa veroizpovedanja poslužujejo glasbe pri svojih obredih. Sklepni stavek suite je veličastna himna življenju — delu. Delo je izredno močno in ves tekst je napisan v originalem jeziku. Tako bomo prvič slišali na koncertnem odru židovski tekst, budistično besedilo in muslimanske molitve. Kristjani poio prošnjo »Gospod usmili se nas, Kristus usli-•si nas«. Za I. suitni stavek »Poganov«: pa ni posebnega besedila ampak so le razni vzkliki. Koncert bo v petek 7. t m. ob- 20. v opernem gledališču. Dirigent ravnatelj Polič, vstopnice se dobe v Matični knjigarni. u— Starši ki iščete vestne inštruktorje. Če ima vaš sin ali hčerka v kakem predmetu slabo oceno, bo gotovo potrebna v drugem polletju pomoč pri učenju. Obrnite se torej na Akademski urad dela, ki vam bo poslal sposobnega inštruktorja. S tem boste rešili najpotrebnejše akademike more-čih materielnih skrbi. Akademski urad dela uraduje vsak dan od 11. do 12. ure na univerzi, dvorišče desno. u— Naša bolnišnica klife na pomoč! Prejeli smo: Vsi, ki so se zadnje čase zdravili v bolnišnici in vsi, ki obiskujejo bolne svojce in znance, so naravnost osupli nad razmerami, ki vladajo v tem zavodu. Ne samo da primanjkuje vseh sredstev, ki so nujno potrebna za uspešno zdravljenje, temveč je tudi prostor tako tesen, da nudijo nekateri oddelki naravnost obupno sliko: postelje so tesno druga poleg druge in na nekaterih ležita celo po dva hudo bolna. Te razmere nujno zahtevajo temeljite odpomo-či. Ker smo žene spričo njih najbolj prizadete, sklicujemo javno zborovanje, na katero vabimo vse. ki spoznavajo potrebo pomoči našim bolnikom. Zborovanje bo v četrtek 6. t. m. ob pol 19. v maglstratni dvorani. Jugoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino. u— Sestanek glede otroškega orkestra in otroškega pevskega zbora za starše bo v četrtek ob 20 uri na Bleiveisovi c. 21 pritličje. u— Na Tabor vabijo osnutki plakatov, ki 60 jih izdelali študentje in študentke za Jadransko stražo. Osnutki so zdaj razstavljeni po nekaterih izložbah sredi mesta in so takoj zbudili pozornost. In s tem je njihov namen popolnoma dosežen. Povedati je namreč treba kratko vsem, ki morda tega le še ne vedo. ali pa rad^ pozabijo: V soboto zvečer bo na Taboru revija siovenskih narodnih noš. Prireditev Jadranske straže bo čudovito imenitno in skrbno pripravljena. Vzemite družinsko vstopnico ali pa rezervirajte ložo! r "Zvočni kino IDEAL™ Danes ob 4., 7. in 9*4 uri HANSI NIESE — HANS MOSER _ v veseli komediji Mala traSika Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din u— Obrtniški ples v Kazini. V ponedi ii-ski izdaji smo javili, da se je ta prireditve udeležil prof. Jarc v zastopstvu župana, kar pa ni res, temveč je na prireditvi zaslopal mestno občino za obolelega predsednika mestne občine podpredsednik dr. Ravnihar. u— Na obrtniškem plesu v Kazini je načelnik upravnega oddelka banske uprave g. dr. Josip Hubad zastopal g. bana in ne g. pod ban a, kakor je bilo po pomoti navedeno v poročilu ponedeljskega »Jutra«. u— Živo — pestrobarvno mavrico ste gotovo že kdaj občudovali? Ce pridete na letošnjo pustno soboto 22. t. m. na Tabor, se boste že na tradicionalni maskaradi lahka izborno zabavali, ker boste »vsi pod mavri-co< — to je namreč tudi geslo tega večera Obleka ni predpisana, samo da bo v mavričnem slogu. To vam torej ne 1k> delalo težav. Že sedaj je prijavljena med drugimi skupinami izborna grupa, sestavljena iz najlepših, pravih mavričnih barv. Ne po zabite torej tehle podatkov: na pustno so boto na Taboru vsi pod mavrico! PRIDE HANS ALBERS v največjem filmu sezone TAJNI KURIR Film napete vsebine. Največja senzacija — Film kakršnega ne vidimo vsaki dan. Iz Celja e— V mestnem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama danes ob 20. Sehurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Predstava je za abonma. Za neabonente je na razpolago samo še nekaj vstopnic. e— Zmaga celjskih šahistov v Šoštanju. Druga garnitura celjskega šahovskega kluba (12 igralcev) je gostovala v nedeljo vo Šoštanju in zmagala v razmerju 8:4. Reditelj Kosmač je vodil tekmo z veliko vnemo. Celjski šahovski klub se šoštanjča-nom toplo zahvaljuje za gostoljubni sprejem. I TAJNI KURIR e— Drzen vlom. Ko je prišel stražnik v nedeljo okrog 22.30 na Kralja Petra cesto, je opazil tri fante, ki so zbežali izpred knjigarne »Domovine«. Stražnik je stopil h knjigarni in ugotovil, da je izložbeno okno vlomljeno. Obvestil je takoj lastnika knjigarne g. Huberta, ki je ugotovil, da so izginile iz izložbenega okna knjige, nalivna peresa in denarnice v vrednosti 414 Din. Policjja je še v teku noči izsledila vlomilce. Dva sta stara komaj 16, tretji pa 17 let. Izročili so ju okrožnemu sodišču. — Neki tatovi so tudi ukradli iz poslopja Pokojninskega zavoda različno drobnarijo, enako v Gosposki ulici in na Kralja Petra cesti. Policija je izsledila družbo Petih dečkov v starosti od 10 do 15 let in jih ovadila sodišče. e— Pregled motornih vozil za Celje in srez bo 10. t. m. ob 9. pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu. Vozila morajo biti očiščena in porabna za vožnjo. Cvetko Golar: Jurjeva nevesta Jurij se trenutek ni ganil. Vedel je sicer, da je njegov znanec nož, ki na dva kraja reže, ali tega ni pričakoval. Hitro je premisilil svoje razmere: Denar ima v rokah in z njim Majdo. V hlevu stojita dva voliča, ki ju čez leto proda. Na njive pose je pšenice, in zakaj ne bi bila letina dobra? Prodal jo bo in vmiL In Majda! Kako sladko in milo je cvetela v njegovem srcu! »Jurij Jurij, ha, ha! Zakaj se braniš? Udari in vse je dobljeno! Zdaj si siromak, in Majde ne dobiš od njenega očeta. Ali potem ? Saj veš, da bi še kozi rekli gospa, ako bi imeia denar. Ha, ha.« Grohotal se je tujec, in to je razjezilo Jurja. »Na, hudič, tu je roka!« Krepko sta udarila in šla narazen. »Ne pozabi, Jurče! Leito o^orej: Denar ali pa Majdo!« »Saj vem, da si hudič«, je mislil Jurij, »ali to pot si se pošteno opekel.« Hitel je v vas in v duhu ie videl, kako se bo vozil z Majdo k poroki in plačal dolg nevarnemu upniku. Bila je jesenska noč, in ko je tujec, ki je bil sam hudič, oblazil gozd in preiskal dupla, jo je mahnil proti Savi. Videl ga je stari brodar in je menil, da je kmet iz vasi in da gre na brod. Ali ker se je popotnik skrbno ognil križa, ki je start na razpotju, je takoj spoznal, kdio sle----; p0 svetu. V stezo, ki je vodila pro- ti njegovi koči, je začrkal velik križ in zagledal je v mesečini, kako je črni gost odskočil pred njim. Čez malo je že hudič plaval čez Savo, in ko je stopil na oni j breg, ni bil nič moker, temveč se je čudno svetila njegova obleka in ogenj je lizal po njej. Tako je pravil brodnik drugi dan in povedal še to-le: »Strašno sem prosil Boga, da ne bi bilo več k meni tistega svata, ali o polnoči — ko je ura odbija v zvoniku — zasflišim žvižg onkraj Save. Vstanem in se prepeljem, ali komaj je trčil brod na suho, že se je začela vanj gnesti živad podganje velikosti, in mahoma je bil brod poln tistega zlomka. In potlej je vstopil či*n človek, kar vzel se je od nekod iz grmovja in glavo je imel čudno zasajeno med pleča. Nisem si ga upal pogledati, ali toliko sem le videl, da mu je šla iz ust ognjena sapa. Sunil je z železnim betom v brod. in leteli smo čez Savo, kakor bi nas neslo sto vragov. Na bregu je kakor bi trenil, vse odvršailo proti gozdu in preden sem se zavedel, sem bil sam v gosti temi, ali tam iz lesa je hreščailo, škrebljalo in pihailo do jutra v bukvah, kjer je zorel žir, zakaj hudič je pasel polhe. In Jurij je šel še tisto noč k Majdi in ji razodel dosti tega, kar se mu je naMjučilo, ni ji pa črhnil niti bele, niti črne o tem, da jo je zastavil. Tolažil se je, da ji ni treba vsega vedeti, saj se bo vse dobro izteklo, in čemu bi jo plašil! »Poglej, Juirij, da sem vedela! Tisti je, ki je hodil pod moje okno, in budi ušesa ima našiljena, kakor si videl. Gotovo je svat iz pela, in dobro morava gledati, da se ga rešiva.« Jurij je pritrjeval in razložil kako misli gospodariti in hiševati. Vse mu je šlo v mislih lahko i ngladko, smehljal se je in svoj smeh je videl na kipečih ustnicah izvoljenega dekleta. Pravit ji je o zarji, kako bo strmela nad jutranjimi gorami, ker jo bo prehitel in že orail na njivi, ko se predramijo zlata gospa. In kadile se bodo brazde in vsa njiva bo dihala in kipela, da se okiti in ovenča s klasjem. Ko so kmetje videli, da se je Juiij postavil na noge, je rekel Adaimovec za-hlevarju: »Ali si ga videl! Prišel je na prazno kakor kukavica! In sedaj poglej v njegov hlev, kjer se redi lepa živina, in njegovo polie pogflej. kako je obd'?fla-no!« Zmajala sta moža in se popraskala za ušesi. »Ta bi iz svoje glave vedro naredil.« S to mislijo sta se ločila. Jurij je vrgel stare strehe s pohištev in postavil nove, Jurij je oraJ in sejail in pasel govedo. In spomladi sta bila tista dva voliča velika in- težka in lepa vola, in mladi gospodar je vselej pokazal figo hudiču, kadar ju je zaigledal. »Ne boš se mastil z Majdo ne, preklicana kozja brada.!« In % šel na polje: Vse njive visoke in goste in temno zelene na vseh sama prelepa pšenica ki je šla prav v klasje. In mogoče bi se bilo za Jurija vse dobro izsteklo, da ni bil okol svetega Petra in Pavla hudič v peklu zelo slabe volje. Kaj ga je vščeniio, nisem mogel zagotovo pozvedeti. Mogoče je imel smolo pri dekletih, kratkomalo spomnil se je Majde in njenega ženina in takoj je smuknil na svet. 2e pred zarjo je opre-zal okoli Jurjevega doma. Pogledal je v hlev in skoraj bi bil padel vznak: Pri jaslih stojita dva lepa, težka vola. — Hudič se vrne v peklo po živinsko kugo in jo pošlje Jurju v hlev. Ze drugi dan si je gospodar pulil lase, ko je stal ob svojih dveh mrtvih volih. — Hudič gre na polje: Jurjeve njive so polne pšenice. Klasje že rumeni, že se nagiblje in trudno šumi, kmalu bo zlato in polno trdega zrnja. Brez premišljen ja. jo udere po gorenjskih viseh. Od škocjana do šmart.na, od Šmarne do Šmarjetne gore se je potikal!, za S?.vo je lazil, po Sorskih in Loških hribih se je vlačil, vso noč je trkal in budi! čarovnice, in komaj se je zdanilo, že so bile na metlah in so mešale točo nad Jur;'evi-mi njivami. Vsule so jo iz kotlov ;.n oblakov, in preden je minila usra, je bila Juir-jeva pšenica omlačena in tsraje je bik) ledeno. Dan poroke se je bližal. Že so bili povabljeni svatje, že je bilo narejeno nevestino krilo, in družice so si nakupile pisanih pasov in židanih rut in belih vencev. Vse se je veselilo prelepega in bogatega ženitovanja, le Jurij je pove-šail glavo in mislil, kako bi ukanil hudiča. Neko noč ga vpraša Majda, kaj da mu je? Ali se je skesal in je noče za ženo. Zdaj ni mogel več tajiti svoje skrivnosti in ji vse razodene, kako sta se pogodila s hudičem in mu jo je zastavil za denar. »Majda, v nedeljo se pel jeva k poroki, in tam v lesu med borovci bo čakali hudič, da greš z njim.« To se je zasmejala Majda! »O, zakaj mi nisi povedal že poprej te vesele novice! Ali mi nisi zaupal, moj dragi? Ah, sedaj čakam še stokrat težje, da pride srečna nedelja!« »Tako govori Majda! Veš, kaj te čaka in ti si celo vesela?« »Vesela sem iz -vsega srca, ker se ne bojim črnega svata. Nikar ne misli na to, lepo se obleci, povabi dvajnast voz svatov in tiste godce, ki godejo najbolj poskočne.« Na dan poroke je bila vas zidana in zlata, tako potaa je bila svatovske volje in soinca in veselja. »Danes se moži Majda!« so vriskali otročiči in prihajali trumoma pred njen dom, da jih objame in obdaruje s kos lači in medenimi štruklji. »Danes se moži naša Majda,« so govorili očanci in stali ob cesti, da ji voščijo še en= krat dobro srečo. In fantje so peli in rajala so dekleta in družice so se zalj« šale s trakovi in rožami. Belo pečo so ; ji dale na. glavo, z zlatim pasom so jo prepasale, v svetle čižmičke so jo obule. Že šo odhajali, ali nevesta Maj« da je nekaj pozabila. »Da ne bo dolgs čas svatom,« se je posme.jala Juriu in naročila, naj vzamejo na voz sod vina in pol fiečmega vola. (Dalje) e— Strelska družina obvešča svoje člane, da se bo vršil 7. t. m ob 19. letni občni zbor v veliki dvorani hotela sHubertus«. Isti večer po občnem zboru se to vršilo nagradno streljani? s flobertovko. Za to stre-lianje je pripravljeno 5 lepih nagrad. e— Napad z nožem. V Brezju pri Humu ob Sotli sta se sprla 26-letni. dninar Ignac Lugarič in posestnikov sin Josip Ivic oba iz Breznega. V prepiru je Ivič izvlekel nož ter zabodel Lugariča so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 iu 20.S0 velefilm »Golgota« in tednik. Iz Maribora a— Slovo prof Favaja. v soboto zvečer je bila pri s>Treh mladenkah« prisrčna odhodnica, ki so jo prijatelji prof. Favaja, ki je z včerajšnjem dnem nastopil svoje ncvo službeno mesto v Lubljani, priredili z namenom, da mu izrazijo svojo prijateljsko iskrenost V številnih govorih se je poudarjala dobrohotna prisrčnost in prijateljska zvestoba odhajajočega slavljenca. a_ Gostovanje Ljubljančanov. Gdč. Majda Skrbinškova hčerka ljubljanskega režiserja in on sam. g. Milan Skrbinšek ter gg. Angel Jarc in dr. Danilo $vara. člana ljubljanske opere, bodo gostovali drevi v mariborskem gledališču. Jarc bo pel operne arije (Carmen. Dalibor), umetne (domače m tuje) in narodne pesmi. Pri klavirju bo ka-pelnik g. dr. »vara. Od slovenskih komponistov bodo na sporedu Kogoj Ravnik in Švara. Gospod Skrbinšek in njegova hčerka bosta v prvi polovici sporeda recitirala pet monologov in tri dialoge iz Shakespeareje-vih del (Otelo. Desdemona. Macbeth. Iady Macbeth). V drugem delu sporeda bo recitirala ndč. Skrbinškova Župančičevo -Zeleno čelado« in »Žrebljarsko«, g. Skrbinšek pa Cankarjevo >Skodelico kave« in Kosovelov »Richepinov motiv« in kot zadnjo točko Gregorčičevo pesem Soči - ob inprovizirani klavirski spremljavi kapelnika in komponista s. dr. Švare a— Alpinistična šola SPJ) Maribor. V sredo 5. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze bo predaval g. dr. Valter Bohinec o ledenikih v naših Alpah. Smučarji, planinci vsi na predavanje! a— Regulacijska dela na Dravi. Pri Sv. Janžu-Vurbergu se bodo izvršila nekatera nujna regulacijska dela na Dravi in so zadevni, razpisi že objavljeni. a— Som-orjak Pri Zavrču so zaradi padca Drave ujeli ogromnega soma, ki tehta 42 kg. Velikan je zašel v plitvino, od koder so ga spravili na suho. a— Bratova kri naj ga reši. Stanje obeh še živečih žrtev bencolske afere Franca Gol-ea in Viktorja Tomana se je z včerajšnjem 3nem v toliko izpremenilo, da je položaj za Tomana neugodnejši kakor zs Golca, četudi ne obstoja trenutno pri nobenem resna življenjska nevarnost. G. dr. S. Lut-man je povabil Tomanovega brata, da bi v svrho krvne transfuzije žrtvoval svojo kri za brata za slučaj, ako je dober darovalec krvi. S tem naj bi se preprečile eventualne nevarne posledice v primeru nepričakovanega prokreta v Tomanovem zdravstvenem staniu. a— V vrečo ovito enoletno hčerko je izpostavila 43 letna viničarka Elizabeta Kelčeva z Velikega Vrha v Halozah Bilo je to 11 septembra 1935. Otroka je izpostavila v bližnjem vinogradu. Otrok pa se je zbudil in pričel jokati Jok je slišala neka žena. ki je otroka spravila v hišo. Včeraj se je Kelčeva morala zagovarjati j pred malim senatom. Zagovarjala se je z revščino, češ, da ni mogla otroka preživljati. Obsojena je bila na 4 mesece zapora. a— Jaice — retorta. čudo iaica je zvalia kokoš posestniku Alojziju Faležu v Račah. Je velikosti golobjega jajca, na enem koncu ima zožen podaljšek s previtim koncem. tako da izgleda kakor lupinasta retorta. —a Afera je razčiščena. V zvezi z nedelj sko vestjo o novi aferi dodajamo sedaj po ugotovljenih dejstvih: Pretekli petek so v Ptuju aretirali 35 letnega Bena Alterja, ki je ponaredil več poštnih nakaznic in z njimi dvignil pri mariborski pošti 15 000 Din. Izročili so ga mariborski policiji ki je Alterja zaslišala in ki ga bo te dni izročila sodišču. Ko je bila namreč sled za krivcem že precej jasna, so Al ter ju nastavili past. v katero pa se je pri nameravanem dvigu nadaljnjih devetih tisočakov ujel. Priznava dejanje in se zagovarja z brezposelnostjo. Pri preiskavi so našli pri njem šitiri dinarje in pol. a— V Oblakih je prizadejal oronžiku nevar ne poškodbe s kolom ob priliki neke veselice 23 letni posestnikov sin Anton Matja-šič iz Oblakov v ptujskem srezu, ki se je pozneje bahal pri ljudeh, češ da je orožnika j>fental«. Matjašič je sedel včeraj na zatožni klopi pred malim senatom, ki ga je obsodil na 3 leta in 4 mesece robije in triletno izgubo častnih -državljanskih pravic. a— Kriminal. Neizsledeni storilci so iz Mnndinijeve lekarne v Slovenski Bistrici iz navrtane blagajne odnesli 700 dinarjev gotovine. Upokojenemu policijskemu stražniki V. Tomažinu na Tržaški cesti 53 je nekdo ukradel 10 domačih zajcev. Šport Nacionalno prvenstvo Jugoslavije v table tenisu Mladi Češkoslovaški table fenis klub v Beogradu priredi prvič v prestolnici nacionalno prvenstvo Jugoslavije v table tenisu pod Pokroviteljstvom častnega predsednika kluba Karla Husnika. Prireditev se bo vršila v veliki dvorani Češkoslovaškega doma, Garašinova 39. 22. in 23. februarja. Ta šport v Beogradu še ni tako razvit, kakor v Ljubljani ali v Zagrebu. Zaradi tega se bo še z večjim zanimanjem zasledovala borba med mladimi Sovenci in rutini-ranimi Zagrebčani Igrali bodo v naslednjih disciplinah: 1. single gospodv, 2. single dam. 3. single ju-niorjev. 4. double gospodov. 5 mixed dou-ble- (5. prvenstvo moštev »Svvatling Cup«. Igrali bodo na štirih mizah. V vsaki disci plini bodo prvi trije dobili nagrade. Pravico nastopa imajo klubi člani JTTS. ki so plačali članarino za leto 1935. Prireditelj želi. da bi se čim več klubov udeležilo tega prvenstva, ki ho važno tudi zaradi sestave naše reprezentance za svetovno pivenstvo v Pragi Češkoslovaški table tenis klub v Reogradu bo storil vse. .da se bodo udeleženci kar najbolje Počutili na tej prireditvi. Smuški tečaj na Kofcah se vrši. Prijave «e še sprejemajo dalje. Snežne razmere so prvovrstne. 3. februarja ob 7 zjutraj: —6 C frod-age 50 i-m pršiča 20 cm. mirno, smuki p^av dobra. KINO UNION Telet 2221 Marta Eggerth v prekrasnem filmu božanskega petja uspeh DANES POSLEDNJIČ ob 16., 19.15 in 21.15 uri Kot dopolnilo: Pogrebne svečanosti v Londonu in odlomki iz opere »Carmen«. Iz Ptuja j— Krstna predstava v ptujskem gledališču. Požrtvovalni diletanti Dramskega društva uprizorijo drevi igro »Zgrešeni poti«, katere avtor je znani pisatelj, tukajšnji profesor g. Ingolič. Igro režira avtor sam, ki igra v igri tudi glavno vlogo. V igri nastopijo naši najboljši diletanti. Za igro vlada v Ptuju veliko zanimanje. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. zanimiv film »Mamica«. Predigra Merkurjev tednik. Službene objave LNP Prvenstveno tekmovanje drugega in tretjega razreda prične 19. aprila t. 1. Za tretji razred se dovolijo tekme, v kolikor se klubi sporazumejo, tudi pred tem terminom. Juniorsko prvenstvo se prične tudi z 19. aprilom, propozicije za to tekmovanje se dopolnijo v toliko, da en igralec ne sme na isti dan odigrati dveh tekem; v kolikor se klubi sporazumejo, smejo začeti s prvenstvenim tekmovanjem juniorjev še pred določenim terminom. V smislu § 37 sodniškega pravilnika imajo klubi pravico 14 dni pred začetkom prv. tekmovanja z motivirano vlogo izvzeti sodnike, za katero želijo, da ji ne sodijo teikme. V zvezi s to določbo se pozivajo prvorazredni klubi, da eventuelna izvzetja sporočijo podsavezu do 6. februarja t. 1. Za ostale klube ostane v veljavi rok predviden po pravilniku. V zadevi o. o. Celje so prispele želje in I predlogi vseh klubov razven Jugoslavije. Za končno ureditev vprašanja o o. Celje se počaka še izjava Jugoslavije. Seja p. o. dne 30 januarja 1936 Odobri se prijateljska tekima Domžale-Slovan 2. n. t. 1 Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 8. februarja t. 1. za Gradjanski Banek Zlatko. S pravico nastopa 30. aprila in 30. julija za Reko Slanina Edo. Zavrne se verifikacija Kosa Janeza, Remsa Milana in Gračn^rja Karla za Trbovlje, ker prijavnice niso pravilno spol- njene.. Cita se za Slovan Hudjek Stjepan, s tem da bo verifikacija sledila po prejemu odgovora od osrednje kartoteke. Slovan ima predložiti eno sliko igralca. Verificirajo se po § 8, III spi. prav. za Svobodo—Lj. Rihter Hinko, za Slovana Jančigar Karel in Jančigar Viktor, s tem da imajo po točki 12 navodil za te verifikacije pravico nastopa z dnem objave; verifikacije veljajo glede Rihterja Hinka za vedno, glede obeh Jančigarjev do 1. avgusta 1940. Suspendirata se do poravnave članarine napram prejšnjemu klubu Kokolj Josip, Smolnikar Drago, oba Jadran. V smislu sklepa zadnje seje p. o., o katerem je bila Ilirija pismeno obveščena, se dvigne suspenz Hermanu Janku, železničar. \ ' Preklicujeta: Repovž Franc za Ilirijo, Klemene Rudolf za Jadran, oba. ostaneta pri Reki. V smislu sklepa JNS se prične podsa-vezno tekmovanje v prvem razredu 16 EE. t. 1. Izžrebani pari in termini so: 1. termin: Primorje—ifirija, Celje—Hermes, železničar—Rapid, C S K.—Atletiki 2. termin: Celje—Korotan, Ilirija—Hermes, Maribor—železničar, CSK—Rapid; 3 termi«: Korotan—Primorje, Ilirija— Celje, Maribor—-čsSK, Atletiki—Rapid . 4. termin: Hermes—Primorje, Korotan— Ilirija, Atletiki—Maribor, železničar—CSK 5. termin: Hermes—Korotan. Primorje —Celje, Rapid—Maribor, Atletiki—Železničar; 6. termin: Ilirija—Primorje, Korotan— Hermes, Rapid—Atletiki; 7. termin: Korotan—Celje, Hermes— Ilirija; 8. termin: Celje—Ilirija, Primorje—Her_ mes, Atletiki—CSK; 9. termin: Celje—Primorje, Ilirija—Korotan, železničar—Atletiki; 10. termin: Primorje—Korotan, Hermes —Celje, Maribor—Atletiki Pri gornjem razporedu se je vpošteval sporazum med Hermesom in Primorjem, ta igrata svoji ljubljanski tekmi s Koro-tanom drug drugemu kot predtekmi Prvo- imenovaoi klub ima vedno izbiro igrišča. Tekme bo poslovni odbor določeval po objavljenem vratnem redu z uporabo vseh razpoložljivih terminov. Finalna tekmovanja bodo izžrebana na prvi seji po desetem terminu, s tem da se bo prvo kolo igralo že na prvi naslednji termin. V Petrovtah pri Celju se snuje nov športni klub SK Savinjčan. lci bo gojil skoro vse športne panoge, n. pr. smučanje, drsanje in sankanje, nogomet lahko atletiko, plavanje, veslanje. Pripravljalni odbor že posluje. V kratkem bo sklican ustanovni občni zbor. Brigita Heltn EVROPSKA GRETA GARBO v krasnem filmu J U T R V V KINU UNION I Gospodarstvo Kreditna politika Poštne hranilnice Preteklo leto je Poštna hranilnica zaključila bilanco z rekordnim dobičkom 57 milijonov Din Poštna hranilnica je izda.a svoje letno porodno za preieklo leto, a. katerega po-smeanamu nasiednje /.anunive pouruonasti: fietcklo poslovno leto je Poštna hranil mca zaKljucita z rekordnim čistim dobič Kom d6.9 muijona L>m nasproti 53.2. 51.4, 27.4, 34.0, jo.3 in .>5.0 milijona Din v zadnjih sestih letih. I a čisti dobiček se po zakonu o po^tno-hranilnem čekovnem m virmanskem prometu razdeli tako, da -»e dodeii j.U'/i (.17.1 milijona Dinj za povečanje rezervnega tondu, 180.000 D.n ca nagrado nadzorstvenemu svetu, 2.5% odstotka za ^jijrado osobju Poštne hranilnice (1.42 minijona Din), 1% Ldruženju poštno - telegrafskih m telefonskih uslužbencev in Udruženju poštno htanilničnih uslužbencev za zdravstvene svrhe (0.57 milijona Din), dočim pripade osialih 35.6 milijona Din državi koi proračunski dohodek. Lanski čisti dobiček Postne hranilnice je bil v resnic še večji, ker je bil tečajni dobiček pr: državnih vrednostnih papirjih, neposredno prenesen na specialni fond za eventualno tečajno razliko, ki ie s tem narasel na 34.3 milijona Din. Rezervni fondi, ki so ob koncu leta 1931 znašali samo 42.9 milijona Din so ob koncu lanskega leta narasli že na 106.3 milijona Din. Visd ti podatki kažejo, da je bilanca Poštne hranilnice razčiščena (izgube pri drž. papirjih so bile v letih 1931 in 1932 v celoti odpisane) in ima zavod sedaj tudi precejšne rezerve. Čas bi bil, da zavod pristopi k redukciji raznih proviz j in pristojbin. ki danes ovirajo čekovni promet in so dobili docela fiskalen značaj, ker le povečujejo državni delež na dobičku. V lanskem letu je bil čisti dobiček Poštne hranilnice za skoro 22 milijonov večji nego v konjunkturnem letu 1929. PRI HEMOROIDIH, BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ - JOSEFOVC vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši upo rabi dobro obnese. Kakor je podoba, igra pri tem odločilno vlogo zakonska določba, dd dobi osobje Poštne hranilnice nagrado v odstokih čistega dobička. Kakor je na eni strani prav, da je osobje take institucije v svojem poslovanju inteTesirano na tem, da se posli vršijo racionalno in da ima interes na ugodnem poslovanju zavoda, vendar ima ta določba tudi to slabo stran, da ima centralno vodstvo Poštne hranilnice vedno pred očmi le to, kako čim bolj dvigniti čisti dobiček, z dvigamjem provizij in poslovnih pristojbin, četudi na škodo komitentov, ki morajo plačevati take previsoke pristojbine in provizije zavodu, ki je v svojem poslovanju brez konkurence. Na tem mestu smo že ponovno opozorili, da zavod, ki na čekovne vloge ne plača prav nikakih obresti, ne bi smel od čekovnega orometa pobirati provizij in pristojbin. To načelo bančno-tehničnega poslovanja bi mora'o veljati tudi pri Postni hranilnici. Nimamo nič proti temu, da se nagrade osobju še povijajo.' toda do veljave mora priti interes onih, ki omog.>čajo Poštni hraniViici zaslužek kot njeni komitenti. Koliko bi bilo morda treba niein razdelitve teli nagrad spremeniti, jc se-,veda drugo vprašan ie. Nazadovanje posojil privatnemu gospodarstvu Tudi iz billance za preteklo leto se kaže v primeri z bilancami za prejšnja leta nadaljnji razvoj v smeri, da postan° zavod predvsem kreditni vir za državo. Tako »e ponovno narasla postavka državnih vrednostnih papirjev vrhu tega pa so se posojila državi dvignila že na preko ene nr!i-Tarde dinarjev: pri tem pa vidimo ?ta!no nazadovanje ostalih plasmanov. predvsem posojil denarnim »avodom. krkor tudi lombardnih posojil V zadnnh dveh ierh 90 bile v primeri z letom 1931. naslednje spremembe (v nw'i iorKh Din): 1931. 1934. 1935. posojdik) državi '379 926 1071 posojila den. zav 238 189 172 lomb. posojila 134 65 47 POsojila državi in državnim ustanovam so se od leta 1931. skoro potrojila: povečala so se za 692 na 1071 milijonov. Če v'rhu tega upoštevamo, da se je v istem času plasman sredstev v državnih j>apir-jih povečal za 176 na 336 milijonov, tedaj vidimo, da je pretežni del novopriteklih tujih sredstev porabila Poštna hranilnica /a posojila državi in za nakup državnih papirjev, kajti ti dve postavki sita se od leta 1931 povečali za 868 milijonov, medtem ko so tuja sredstva v istem času na-ras a za 896 na 2i)30 miliijonov. V lanskem letu so se posojila državi povečala za 145 milijonov, plasman v državnih papirjih pa je narasel za 44 milijonov. Letno poročilo navaja, da so bili lani krediti glavni državni blagajni, kakor tudi krediti ostalim državnim ustanovam dofunitivno urejeni, tako glede finančnega - fundiranju, kakor tudi glede formalnega uzakonjenja. Vzporedno s to politiko financiranja države so nazadovali ostali posli kreditiranja. Posojila denarnim zavodom, ki so ieta 1931. znašala še 238 milijonov, so že ob koncu predaniskega leta padla na 189 milijonov, lani ob koncu leta pa na 172 milijonov. Isti pojav vidimo pri lombardnih posojilih, ki so leta 1930. dosegla rekordno višino 165 milijonov in so ob koncu predlanskega leta padla na 65 mfijonov, Lmi pa na 47 milijonov. Posojila občinam so dosegla najvišje stanje ob koncu leta 1932., ko so znašala 33.5 milijona Din. pa so lani penovno nazadovala od 21.6 na 17.1 milijona Din. Pcroči'o za lansko leto navaja, da nazadovanje kreditov denarnim zavodom ni posledica kakega pritiska Poštne hranilnice, nego je posledica razvoja razmer v našem bančništvu. ker banke spontano reducirajo svoje obveznosti, bodisi s prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev ali z realizacijo drugih svojih aktiv. Morda pa igrajo tu važno vlog.) tudi pogoji, po katerih daje Poštna hranilnica posojila denarnim zavodom, da stremijo za tem rešiti se obveznosti pri Poštni hra-niln.ci. Poštna hranilnica bi lahko ukinila vse pristojbine in provizije Pri računu izgube in dobička so med dohodki največja postavka obresti in kuponi vrednostnih papirjev, ki so dah skupaj 83 milijonov D;n. dočim je zavod sam plačal Ie za 30 milijonov . Din obresti (na hranilne vloge). Na čekovne vloge v višini preko ene miHiarde dinarjev, kakor rečeno, ne plača Poštna hranilnica nikakih obresti. Dohodki od provizij, pristojbin in od obrazcev so znašali lani skupaj nekaj manj nego 22 milijonov, če bi Poštna hranilnica ukinila prav vse provizije in pristojbine ter se odrekla vsem dohodkom od prodaje obrizcev, bi še vedno lahko zabeležila lep dobiček v višini preko 34 milijonov, to je približno toliko, kakor je znašal čisti dobiček tega zavoda v letih pred krizo. Te številke ponovno potrjujejo upravičenost teze. da zavod ki ne plača na čekovne račune nikakih obresti, tudi ne sme računati nikakih provizij m pristojbin. V primeri s prejšnjim letom so se kosmati dohodki povečali od 97 na 106 mili ionov. Seveda so tud; izdatki narasli predvsem zaradi večjih obresti za hranilne vloge. Ta postavka je narisla od 25.3 na 30.2 milijona Din. Tudi režijski stroški, ki so v prejšnjem 'etu popustili od 12.7 na 12.5. so se v lanskem letu dvignili na 13.2 milijona Din. materialni izdatki pa so narasli od 3.66 na 3.80 milijona Din. O poslovanju pos2mezn;h podružnic poročilo ne vsebuje nikakih podatkov. Le glede uradništvft navaja, da je od celokupnega števila 713 us'užfeencev odpadlo lani ob koncu leta na centralo v Beogradu 309 uslužbencev, na podružnico v Zagrebu 162 uslužbencev, na podružnico v Ljubljani 137 uslužbencev, na podružnico v Sarajevu 68 uslužbencev in na podružnico v Skoplju 37 uslužbencev. Po številu čekovnih računov je na prvem mestu podružnica v Zagrebu in je nanjo odoadlo lanskega leta 7594 računov, (prirastek v teku leta 353 računov), na podružnico v Ljubljani 6736 računov (prirastek 326), na centralo v Beogradu 6643 računov (prirastek 353). na podružnico v Sarajevu 3143 račrmov (prirastek 52) in na pod^nžmico v Skoplju 1323 računov (prirastek 23) Gospodarske vesti = Ponovno povišanje našega klirinškega dolga v Češkoslovaški. Zaradi izvozne .sezone se je v zadnjem času naš klirinški dolg v Češkoslovaški nekoliko dvignil. Ob koncu decembra je znašal neizravnani saldo v češkoslovaško korist 81.8 milijona Kč, dne 17. januarja 86 9 milijona Kč, 1. februarja pa je narasel na 90.6 milijona Kč. kar ustreza po oficielnem tečaju vsoti 164.4 milijona Din nasproti 148.5 milijona Din pred enim mesecem = Češkoslovaško-juffoslovensUa železniška tarifa. Z veljavnostjo od 10. t. m. stopi v veljavo nova češkoslovaško-jugoslovan-ska mednarodna železniška tarifa za pre- voz blaga. Tarifa obsega vozninske postavke med Češkoslovaškimi in jugoslovanskimi postajami v češkoslovaških vinarjih za prevoz glinastega blaga, porcelana, žgane gline in kaolina. Istega dne stopi v veljavo tudi tarifa s postavkami v češkoslovaških vinarjih za prevoz tobaka, jajc, vina, slanine in svinjske masti. Borze 3. februarja Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami danes ponovno nekoliko popusitik in tudi London je bii šibkejši. V privatnem klir.r.gu so se avstrijski šilingi treovali po 9.32. v zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.32, v angleških funtih po 257, v grških bonih po 3!>.50 in v španskih pezetah po 6.55. Nemški klirinški čeki so se v Ljub j"ni trgovali po 14.60, v Zagrebu po 14.54 (za konec februarja po 14.39), v Beogradu pa po 14 ?S]0. Na zagrebškem efektnem tržišču je b la Vojna škoda mirna pri tečaju 336 -35'- (v Beogradu je bil promet po 356.50—357.25). Prijazna je tendenca v dokrskih papirjih in je prišlo do zaikl iučkov v 7c/r B airovem posojilu po 72.50 ter v 8% Bla;rovrm posojilu po 83.50. Promet je bil še v 6rr be-glušikih obveznicah no 61.50 in v 7% stabilizacijskem posojilu po 76 (v Be gr;:du po 77.50). ^ Devize Ljubi 'ana Amsterdam Berlin 1756.08—1769.95, 741.75. Ourih 1424.22—1431 29. London 215.77—217 Newvork 4281.47—4317.79, Pariz 288 89 —290.33. Praiga 181.26—182.36. Curih. Beosirad 7, Pariz 20.28. London 15.1850. N'ewyork 303.25. Bmseli 51.76. .Milan 24.40. Madrid 42.02. Amsterdam 208.45. Berlin 123.60. Dunaj 57.10. StockhoTm 78.25, Oslo 76.25, Kobenhavn 67.75. Praga 12.7350, Varšava 57.95, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vokia škoda 356—358. 6% begluške 60.50—61.25, 8% invest 77 bi. 7c/c 6tabiliz. BViir 73.25—73.50. 7% Drž. 2070.29—?Q84.88. Bruselj 736.69 — den. Blair 83—83.50; 75.50—77. 7r o hip. banka 77 delnice: PAB •240—241. Beograd. Vojna škoda 355.75—356.50 (356.50—357.25). zi april — (356). 6% be-gluške 64.50—65 (64 75L 7% invest. 79 bi. (79), 7% stabiliz. 77.50 den. (77.50), 7% Blair 72.50—73 ( 72.:0), 17c Drž. hip. banka 80 den, 8% Blair 82.-0—83 Narodna banka — (6450). PAB 238.50—239.50 (239_50). ^^^ Blagovna tržišča ~ ŽITO -I- Chicago, 3. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.35, za julij 89; koruza: za maj 60.375, za julij 60.75; -4- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica: baška in slavonska 172—175: ladja Tisa ali Begej 177 —179: okolica Sombor 171 —173 sremska in banatska 173—175. OveS: baški, srem-ška in banatska 115—117. Moka: bašk.i in sremski. 64 kg 132.50—137.50 Koruza: bi-ška in banatska 116—117 Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 255—275; »2« 235 —255: »5« 215—235; »6« 195—215: »7« 160 —170: »8« 112.50—117 50 Otrobi: baški sremski in banatski 100—10? Fižol: baški beb ?15— '"'O -f Budimpeštanska termin ska borza (3. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 17.68—17.70, za maj 17.99—"8.00: koruza: za maj 15.05—15.06. RADI Izvleček iz programov Torek, 4. februarja Ljubljana 9: šolska ura: Strossmajer-jeva proslava (izvaja meščanska šola na Viču). — 12: Virtuozi na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Delibesove baletne suite izvaja Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Dvig japonskega naroda od 19. stoletja do danes (g. Franc Terseglav). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20:. Večer glasbe, petja in recitacij. Sodelujejo: Pevsko društvo »Grafika«, g. Ivan Jerman, član Nar. gled. (recitacije) Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd: 16.20: Orkestralen koncert. — 19.50: Narodne pesmi. 20.20: Koncert filharmonije. — 22.20: Plesna muzika. — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Orkestralne skladbe. — 20: Koncert komornega tria. 21: Orkestralen in pe dn»*i«a nekoliko oddahnila Tožef ^e šel v seminar. Naonleon m v voiaSko šolo v Rripnne Na poti k svoiima otrokoma i* umrl advokat Bonspar+.p 1.. 17RK v ^rani-ti' in «slcer -rn rakom. T,et'cMa 1e obvdovela. orel te še rodila sina. .Ternme% poznei^er«w<»lil v vednost tudi krali Rima, relcbstadtski voivoda. Proti koncu fvUsnfa so lo moral' vorit' v vozičku okro«* Vot -tp oslepel" na ob" oči. Dne ' fcMipHi 1R36 ie tudi nično ni<» v^kor nteno jH vi len le ta^Sna ie h«'1a tuHj nienn smrt- skromna Nlen pepel noriva v A iareHii na KorHkv čeprav bo era hote1 i že vpčk^t pre-e"*' v pariški Dom des Tnvalides poleg telesnih ostankov velikega sina. Prejemki kralja Edvarda VIII, Civilna lista novega angleškega kralja bc znašala isto toliko kakor za njegovega pokojnega očeta, namreč 742.000 funtov na leto. VValeški princi dobivajo iz vojvodstva Cornwallskega 245.000 funtov na leto. Komu bodo pripadli sedaj ti dohodki, še ni določeno Drugi angleški princ' dobivajo od države letno okrog 2 milijona Din ko se poroče pa dvakrat toliko. Princese imajo nekaj Več nego polovico toliko apanaže kakor princi. Vsi člani angleške kraljevske družine s kraljem vred plačujejo dohodninski davek. Neznana pisma apostola Pavla Londonski list »Evening News« poroča, da je ameriški milijonar A Chester Beatty našel v Egiptu dragocene odlomke svetega pisma. Baje gre za doslej neznane fragnicnie rokopisa pisem apostola Pavla. Beatty si je že prej pridobil deset listov tega rokopisa, dočim si je zasigurala ostalih trideset listov univerza v Michigamu. Z osebnim posredovanjem se Je zdaj Bcat-tyju posrečilo pridobiti še šesti nštirideset na daljnih listov Pavlovega rokopisa, ki obstoji v celem iz šestinosemdesetih listov Ii listi predstavljajo celotno tesedilo pisem a-postola Pavla od približno 15. poglavja Rimljanom do nekako prvega poglavja Tesalo-ničanom. Vsekakor pa manjka Se zaključek rokopisa, ki ga niso mogli doslej nikjer najti. Rokopisni listi ki si jih je pridobil ameriški milijonar, so napisani s krasno pisavo. Pisec je pri pisanju rabil posebne vrste črnilo. Rokopis je pisan v grščini, njegov jezik je lahek in umljiv ter ga bodo z lahkoto prevedli. Knez obsojen zaradi tatvine Na varšavski glavni postaji so pred časom prijeli kneza Vladimira Obolenskega, člana znane ruske veleplemenitaške družine, v trenutku, ko je ukradel v neki časopisni stojnici 300 zlotov in je hotel potem uteči. Pri njem so našli 400 frankov in zlato cigaretno dozo. tako da njegovem zagovoru, da je storil tatvino iz bede, niso mogli verjeti. Aristokratskega tatu je sodišče obsodilo na 6 mesecev ječe. Nova afera v Hauptmannovi zadevi Iz Trentona, kjer so obsodili Hauptman-na na smrt, poročajo, da je tam pričakovati nove senzacionalne aretacije. Oseba, ki jo mislijo aretirati, je nastopala med procesom baje kot ena glavnih prič proti domnevnemu ugrabitelju Lindberghovega otroka, a se je sedaj izkazalo, da je hote zavajala sodišče na napačno sled. Z bojišča v samostan Agencija Štefani poroča, da se v Adte Abebi splošno govori o tem, da pojde raa Desta, bivši poveljnik na južni abesinski fronti, v samostan. Neguš mu je določil to kazen zaradi poraza, ki ga je zadal abesinski vojski general Graziani. Zrakoplov! v bodoči vojni r C. Rosendahl eden najbolj izkušenih a-meriških zrakoplovnih strokovnjakov, znan kot poveljnik obeh. doslej največjih zrakoplovov ne svetu, »Acronac in »Macona«, o-pozarja ▼ nekem členku na novo možnost uporabe zrakoplovov v bodoči vojni. Predlaga namreč, da bi zračne ladje »zasidrali« visoko nad oblaki in bi potem z njih na poseben način opazovali sovražni ladje na morju. Opazovalci ti sedeli z vsemi potrebnimi instrumenti ▼ posebnih gondolah, ki bi visele na močnih vrveh do tisoč metrov pod zrakoplovom. Opazovalec bi bil v stalnem telefonskem stiku s posadko na zrakoplovu. iz svoje gondole bi vodil njegovo gibanje in po potrebi ogenj njegovih lopov ter bomb. Zrakoplov, ki bi križaril več tisoč metrov nad morjem, bi pomenil po Rosendahlovem naziranju dragocen pripomoček zoper napad sovražnega morskega brodovja, ki ti ga opezil že od daleč in opozoril nanj lastno brodovje. Kritikom, ki pravijo, da nudi zra- koplov ugoden cilj sovražnim letalom in topovom odgovarja Rosendahl, de bi s pomočjo naravne in umetne mešle zračno ladjo lahko skrili, dočim bi bila opazovalna gondola zavoljo svoje neznatnosti že sama po sebi komaj vidna. Poleg tega ima zrakoplov možnost, da prenaša s seboj letala, ki bi ga branila pred sovražnimi letali, da bi se ta ne mogla preveč približati, ne glede na to, da je zrakoplov zavoljo svoje okretno6ti le zelo nesiguren cilj za sovražnikove bombe in da ima na krovu težje strojnice in 'ažje topove, ki streljajo z večjo sigurnostjo dalje nego strojnice na letalih. Ce je zrakoplov napolnjen s helijem, mu vsaka sovražna krogla, ki bi ga zadela, tudi ne škodi in popravila na njem so mogoča še med poletom. Današnji zrakoplovi imajo po Rosendahlu le ta nedostatek. da imajo omejene možnosti za pristajanje, a če bo tehnika to oviro sčasoma odpravila, tedaj bodo zrakoplovi za vojne svrhe imeli večji pomen nego letala. Položaj na juini fronti po zmagi generala Grazianija Črtkani znaki predstavljajo pozicije abesinsklh čet, črni pa italijanske postojanke na južnem bojišču v Afriki Nesreča ameriškega brzega vlaka Parni kotel je eksplodiral, lokomotiva, voz za prtljago in spalni vagon pa so strmoglavili v mrzlo reko V bližini ameriškega mesteca Sunhu-ryja je po vesteh iz Pennsylvanije iztiril brzi vlak pri prehodu mostu čez Su«que-aanno. Lokomotiva voz za prtljago in spalni vagon so strmoglavili v ledeno mrzlo vodo, trije naslednji vagoni pa so obviseli na strmem ovinku blizu tira. Pri tem so se vneli pragovi, kar je imelo za posledico, da je nastal ogenj na mostu. Pozvali so reSevalne kolone, ki so morale delati v velikem mrazu 27 stopinj Novi premier egtptske vlade Al! Mahe r paša, ld je sestavil novo egiptako vlado, je bfl te dni zaprisežen po kralja Faada pod ničlo. Proti eni zjutraj, to je dobre uro potem, ko se je primerila katastrofa, so potegnili izpod razbitih vagonov osem človeških žrtev. Pozneje so našli de štiri razmrc varjena trupla. Ranjenih je bilo nad trideset oseb, toda število ponesrečencev menda še ni popolno. Posebnost te nesreče >e tudi ta, da je lokomotiva eksplodirala v trenutku, ko je brzi vlak »vozil na most pri Sunburvju. Sodijo da je irvor nesreče ravno v tej eksploziji, med katero se je razletel parni kotel na vse strani. EUsworthova odkritja Polarni letalec in raziskovalec EHaworth ki so ga pred kratkim na tako nepričakovan način rešili v bližini Kitovega zaliva potem ko so ga smatrali že mesec dni za ljubljenega, je poslal sedaj prvo obširnejše poročilo o svojem poletu preko Antark-ttde. Is tega poročila je razvidno .da je med poletom v neznanem ozemlju večkrat pristal in je tu assadil tudi ameriško zastavo. To doslej neznano ozemlje je imenoval po svojem očetu Dežela Jamesa W. Clhnrortha. Ta dežela leži med Hearstovo dedteto in Deželo Mary Byrdove. Visoko ptaocfto v njej, ki ima višino 2000 m, je imenoval po svojem zvestem spremljevalen, pilotu Holie-Kenjtmu. ANEKDOTA S pogreba angleškega kralja Jurija V. M Na levi italijanski admiral Gl vojske Tuhačevs' dmiral Ginseppe Ca nt a, poteg njega pa i k L Oba vojaška predstavnika svojih dišav tovariftl rioci so vpraMl, kdaj tn je jwort m^otjSi govor. >Ot te je bil pahko^oml govor med nalivam v HydopMfcu>, je odgovoril. >Belini po-flMMci od MM: Sest policistov, ki so jih prMtfsfl. da ti me nstororatt, tn tajnik malega dnuOtva, ki me je bilo povabilo, naj VSAK DAN ENA Izmislil kak. wude, prijaz.nosti, polnoči in dejan ja je bio'treba — in'za vse. to sta' poiskrbefiL dekleti z vnemo,. kijje L)'uain^,.kar dobro dela. - ... . ¥ v »Kdo je obleikel .tega mallčka,- gospa.- Laramie-jeva?« je zdajci vprašala gospodična. Longstrethova. Duane -je- previdno vrgel oči-.v .sobo in zagledal v m:enem nairočju cepetajočega- dojenčka. »Jezdtni redar«, je odvintiila gosipa ' Laram iejeva »Jezdni .redar?!« je. vzkli.kii.iia. gospodična* Longstrethova. . .. - v-- »Da, ta skrbi za nas,- odkar — odkar — « Lara-miejevki je glas zastal. »Oh, in siicer niste imeli nobene pomoči?« jc hitro, -vzkliknlia- gospodična . Longst.re.tb.Qya..;<»Nobene ženske! To je pa' res "hudo/Poslala" vam bom kogar..go«pa: Laramiiejeva, in tudi . sama bom prihajala.« " '-."- .'/ „>r »To bi bilo lepo oid vais«, je- rekla" gospa Lara-rri'iejeva. »Vidite — Jinrije 'imeli malo prijateljev — .59 v mestu. In tj so.se nam baii pomaigatti — iz strahu,-da se jim ne'bi zgodlito takisto, kakor ubogemu Jiitmu— « »Ali, to je grozno!« je strastno vzklikni«a gospodična LongsBohova.,. »Gospa Lairamiejeva, nikar se več ne vzn emi "•■■ *■*<>• •• Gospodična' Langstmethova je očivGdino komaj brzdala s veno" presunjertost. •»I,' -RM- narobe"!e! oblečen/Kar bi moralo biti zadaj, je spredaj- Gospod- jezdni ' redar menda še n( dostikraii oblačil otrok«, je dejala Ruth. »Storil je,- kar je mogel«, je-rekla gospa Lara-miejeva. »Sam Bog si ga vedi, kaj bi bilo z nami, da m bilo njega«. • ■ »Potem utegne biti vendarle več kakor — navaden jezdni redar?« je vprašala gospodična Longstrethova, in glas še ji je prefcrhnii »Več! Toliko., da niti povedati ne morem!« je odgovorila Laramiejevka. ..»Pokopal ie Jima. Dolgove nam je poplačal. Spravil i nas je semkaj. Na-- kupoval je za nas, nam kuha/in nas hranil. Umival je otroke in jih oblačil. Tolažili me je. ko sem mislila, da bom morala tudi .vaz umreti. Tako pri-prijjazen je, tako nežen, tako -potrpežljiv. Prav gotovo da je bilo vse krivo, kar je Jim. od kraja slišal o njem in sam verjel. Igra se z otroki kakor vsak dober človek. Kadar držii malega v naročji', si kar misliti ne morem, da bi beil tak krvoločen stralliač, kakor pravita/'Dober je, srečen pa n: Take žalostne oa ima. Časih, kadar otroci pleza-ja po rajem. strmi kdo ve kam v daljavo. Otroci ga imajo radfi. Njegovo življori e ie žalostno, a vendar vidi dobroto v rečeh. Nekoč je rekel, da morajo biti tudi jezdni redarji na svetu. Nu. Boga hvalim, da je bil na svetu tak jezdni redar kakor on«. .. .V- ^ Duane ni hotel več posiušati. Stopil ie'v"sobico. »To sire pametno napravili«, je rekel. »Tu je^ treba ženskih rok. Sam nisemmog|e£ dosti.;Vid!im,:r gospa Laramiejeva. .da vam je spet bolje. Veseli me In mali je bel in čist/Koliko preglavic šern imel s teboj, orviček, ko sem te oblačil, in še je bilo napak. Ali vam nisem vedno pravil, gospa-.-Laramiejeva, da se bodo našli prijatelji? Nebo jiill pošVe, kadar re sila na vrhuncu«. »Zdaj imam več vere kakor prej«, je rekla gospa Laramiejeva. »Hči -Grangerja ' Longstretha -ie prišla k mertf. Nekaj /časa* po, J, movi, smrti sdrfk misElIa, da nas bo vseh konec. Ničesar . nimamo. Kako bi mogla skrbeti' za svoje malčke? A .zdaj imam spet pogum in upanje — «-•* »Gospa Laramiejeva^ nt; skrbite, -več. Gledala, bom, da vam ne bo site. Obftubim- vam«; »To je lepo od vas. gospodična LongsrethoVa«,' Je vzkliknil Duane. »Tega sem od vas pričakoval!«-Podoba ie bilo, kakor da bi se ji zdele njegove besede veflka livada. Beli obraz ji je zažareL »Tudi vam. gospodična Ruth, se zahvalim, da ste prisil Veseli sem. da imam v vaju dveh, ki sta dekleti, z^veznJcf pri". svtvli samotni nalogi Še bolj vesel zaradi .te. vrle. žene in njenih otrok. A bodita previdaak. Nevarno je prihajati semkaj. In zdaij PMidem. Do svidenja, gospa Laramiejeva! Drevi se spet oglasim. Bo svidenja!« »Trenutek, gospod jezdni rediar!'«: je zaklicala gospodična .Loi^stfcthoval k6,*3$;:štopil iz sobe. 'Vsa-.fckda- -je /l}&a:'.ih. precudnd SfcopSa je sko-.zI>'*ata,.Uik: pr^^^Kirivijcp S€rn vam storila!« 4e prisrčno Jte&ffim.v:i.. . - »G^M^adSčna'ife^g^tcea^iova, kako.-: morete tako govbfki?« odvfti-'-/:. -..' .V -. ;?/• . »VejrT^-isem/k^rs-m moj očč 'ifn",Floyd Lawson pt?p6vedofala'o?yas.';Zdaj'vidim, da sem vam delale?- Ifffvico«. " / * ; : »To7 me - veseH!/Ali,.'gospodična .Longstr. thova, 'prosim Vas, ne. govorite o krivi^LJB.iS sem — stre-ftaiLj^af.' s$rit\jezpn-i yecter/MQjar-dblžnost je trda za druge l'i udi, »-Časih — na*..žair: Energetični temelji sociotehnike. Splošni nauk o ljudskem delu kot prvaku znanst-. veno osnovane družbe, ^ki ga je izdala Ma-sarvkova .akademija dela 1. 1923. Veliko pozornost so vzbujali ob koncu pre;šnega in v začetku tega stoletja njegovi temperamentno. toda z globoko znanstveno eru-' dicijo pisani članki in razprave, ki jih je priobčeval bodisi pod psevdonimi, ali pa pod pravim imenom v Slovenskem ..Narodu, Delavcu. ljubljanskem Zvonu, • Slovenskem Pravniku. Zborniku Matice Slovenske. Vedi. in dr. Nai omenim samo njegove norUistke >~Na višini našega časa« (SN. 1897 K ki so značilna ideološka izpoved takratne mlade generacije. Pozneje je pisal večjjnogna včoške in nemške revije. (Masarvkova »£Jaše doba«; Ostwaldo- vi »Annplen der ^aturplrlosop^e« in »Mo^istisohes Jahrhundert«. »Nova Prace«, >-česka Mvsl«, »Veštnik Mas. Akiad. Prace« in štev. drusre. ."-t '...-?- - Od njegovih sajnostojno izišlih -spisov nai poleg .■ že navedenega omenipio^ še: »Elemente einer •.allgameinec - Art?eit§theo-rie« 1906 prev. tudi v ruščino),» Ozdravljenje socialnega") življenja« (1913)", >'Uvod do socialni energetiky« (1919, »O prirodo-vedeekveh zakladech soc. naprav« (1922), »Hospodarske..riženi - osv.etoveijčinfiosti ve-deckych knihovenT, -. (1924)v »Die energeti-schen Grundfegen de~r'Sociotechnilč« (1924) 3-Prirodovedeckv ro.zbor funkci. socialniho uveru« (1030) -»Narodni plan. hospodarsky« (1934), »O socioteehpickem'' dlouhodobem planu rešeni krise ■ a' o zakladech socialni technokracije« f 1935)'-.-itd. L. 1919 je bil dr. žmavc med prvimi štirimi rednimi profesorji: kf so^bili imenovani na novoustanovljeni ljublfahski univerzi. Imel je predavati narodno gospodarstvo na pravniški fakulteti, toda profesure ni sprejel. V Pragi je 'bil med ustanovitelji Masarvkove akademije dela in nieri gerie- * ralni talrrik, med ustanovitelji »podpornega društva slovenskih visokošolcev« in , l|ivih_;zadeiy^i ta^^pdtoitd^JkakSt to me p£ tudi ni prav nič .zafcudiio, Kq" mi • je ; nekoč zaupali »Veste • Zmavca 'iifmajo ' radi«: Jaz sem si seveda mislil: Ne da ga ne bi imeli radi, ampak bojijo se ga. Včasih res pikro pove in ne pazi' koga zade-ne. v '.-.t - Ko sva pričela najin razgovor, je na mizi že dišala izborna kava. žmavčeva gospa je čehinja, jaz bi pa pridal:'s slovenskim srcem, kolikokrat mi je rekla; »Ja mam Slovince tak'rada«. In te njene simpatije je. bila deležna že dolga vrsta slovenskih visokošolcev v Pragi. Hčerko He-lenko sta vzgojila z možem slovenski. Je izvrstna pištoistinja, govori-slovfenšlii in poje več naših pesmi- kakdrt ^E^ikateTO dekle v domovini.: (Še domia iri tudi v Pragf-rsem slišal včasih govoriti o, hiešpametinoiti naših fantov, -ki so se oženili s čehjnjami. Skoro vedno.' pa^em spoznal; da/t^ike trditve niso upravičene. — ■čehinjeAaoEsprav tako izvrstne^--žepe ,;kdt-naše,- Prej bi soglašal glede- Neink -. Pa to sarnp mirriogre-grede). ; -r-1 --.. '- -i' V ':-,* »Povejte; mi, gosppd doktor', iicfcaj iz Vaših dijaških let« sem ga prosit /?« >"•'- •-"- " *r- • • • > - — Rojen sem v kraju, koder je. G.ubec peljal svoje uporne kmete ^v, boj proti tla-čiteljem. Najbrž so bili tudi moji- predniki med njimi,; ker. sem bO že v otroških letih nagnjen'k rebelantstvu in to mi je do danes ostalo. Seveda som zaradi-- tega vse življenje - mnogo izkusil, morebiti po nepotrebnem, toda to je že tako: tega kar ti je vrojeho, se ne znebiš. Gimnazijo sem obiskoval v Mariboru, ki je bil takrat skoro pppolžoma nemški. Stanoval sem v dijaškem ^temenišču,. ker so starši "hoteli," da bi postal duhovnik. V' ta zavod sem prišel 1. 1884. in ostal v njem vse .do mature 1. 1890. Takrat so stanovali v dij. semenišču med drugimi tudi dr., žolgar^dr. A. Korošec in prof. A. Medved. Medved je bil ..izreden talent. Znal je n. pr. na, pamet skofo vse latinske klasike. Prof. slovenščine: in verouka je bil dr. Jože Pajek. Imelje velik vpliv na svoje učence. Dasi-. je bilo takrat le dve uri slovenščine te-' denskb^ &mo ljubili svoj materni jezik; in literaturo, bojj kot druge 'predmete. Jaz sem n. -pr, znal :ha pamtt vsega Prešerna-in dva^zvezka'Gregorčičevih - poezij in. sem i ob slovenskih urah mnogo. , preda val v i Tudi ; v dij.^-senieftišžii; kjer pred 'dr.: ^Ikhničehv^' še ni ttooftžtkpf ozkih ražmer^.^.siriplis.^v^iliv je bil tudi urednik" Slov. Gospodarja.; Z.'yž seljem- se spominjam na "današnjega;.sfiggf^, nista, {odvetnika" dr. Tominška, ki se * je^^j sram^ji^osti in da je imel mir pred J^ij" zapiral--- v omaro, da je -'tam. lahko * rega se še danes rad spominjam. Po petih semestrih sem spoznal, da nisem ustvarjen za zagovornika katoliških dogem; v žalost sorodnikov in predstojnikov sem zapustil institut sv. Ignacija, Kako ste se potem odločili Skoro brez sredstev sem oe napotil v Graaec. Hotel sem ostati zvest riio^oiiji, toda pri meglenem ivieijiongu msera mogel zuržati aaije Kot en semester, vse pie-več sem realno mislil, da ,bi bu mogel z njimi sogiasati. Rajši sem poslušal .iziko in matematiko m' vse oolj in bolj so me zanimala socialna vprašanja. Se v Rimu sem si pridobil na tem področju temeljito podlago. Na nekaj Vas opozaijam. Prav takrat, ko sem bil v Rimu, je izdal Leon XIII. znano encikliko »Rerum nova-rum«, ki' je 'povzročila v katoliški cerkvi obrat od meglene, dogmatike k realnemu življenju. Prvič v zgodovini novega veka se je iskala pot k delavskemu sloju ki se je pod vplivom novih idej izmikal iz okrilja cerkve. V Gradcu sem vneto študiral tudi materialističnega filozofa in fizika E. Duhringa, ki me je prav za prav privedel nazaj k študiju socialnih vprašanj: • Pozneje sva se z njim -lačelno razšla. L. 1894. so me vzeli na 10 mesecev k vojakom. Služil sem v vojaškem skladišču na Dunaju. Tu, na univerzi in v »češki Besedi« sem se spoznal s češkimi omla-dinci in se navzel radikalnih idej, ki sem jih potem po povratku v Gradec širil med tamošnjimi. našimi visokošolci. Kakšne so bile takrat razmere med našimi visoltošolci v Gradcu in na Dunaju in kakšen je bil Vaš odnos k njim? V Gradcu sem koj v letnem semestru 1893. vstopil v akad. društvo »Triglav«. Naši 'akademiki so takrat ogromno kro-kali in. tudi mene bi bila ta pogubna i> ^trasjLjskpro .dobila, .v oblast. Le . zdravo, hotenje v nieni me je rešilo. Bili pa so, med njimi tudi izvrstni dijaki in dobri tovariši. V Gradcu sem predaval o socialnih vprašanjih, delavcem in revnim dijakom, ~ki so se zbirali vse v večjem številu krog mene in bil sem član soc. dem. stranke. To moje početje je vzbudilo med nekaterimi Slovenci v domovini in v Grad-ou ^v.fjliko ogorčenje. Proglašen sem bil za pohujševalca mladine. r Kdaj sta se seznanila z Aškercem? V' septembru 1. 1896. sem ga obiskal v skalah pri Velenju. Dobro sva se razumela, ni pa odobraval marksističnega socializma, ' v ' katerem je videl nevarnost za mali slovenski narod. L. 1896. sem predlagal v »Triglavu«, da ga izvolijo za častnega člana. To se je tudi zgodilo in na slavnostnem komerzu sem ob ogromni udeležbi občinstva poleg Verstovška govoril tudi jaz. Aškerc je bil kajpada tega odlikovanja izredno vesel. Potem sva si stalno dopisovala (ta pisma, ki jih vi itak poznate, izidejo v Ljublj. Zvonu) in še iz Prage sem ga vsako leto obiskoval v Ljubljani". V zadnji pesmi zbirke »Dirske in epske poezije« (18i96) »Grešnik« je Aškerc kaftor Budila, jaz pa kakor Ambattha. Pozneje me je Aškerc vedno tako nazival. Bil je globok mislec in je imel na takratno napredno akad. mladino močan vpliv. Ali ste poznali na Dunaju Stritarja? Samo enkrat sem ga videl v »češki Besedi« v družbi prof. Murka. Stritar je bil zelo samotarski in plah, v slovensko družbo ni -rad zahajal.To je seveda razumljivo, ker so ga-naši Slpvenci vedno »fehtarili«. Bi! je baje dokaj premožen človek. Nekoč so mi rekli, da ste osebno poznali 1 tudi pisatelja Mencingerja. Ha-lia-ha, dragi prijatelj, o tem najinem ' poznanstvu'" bi pa najrajši molčal. Toda naj bo. Njegov sin prof. Milan, ki je zelo mlad umrl, in s katerim sva bila skupaj v Gradcu, je nekoč povabil k sebi v Krško mene . in še nekega Gregoriča. Najprej -smo s pisateljemi govorili zelo resno o narodnostnih i problemih, o socialnih vprašanjih in o filoi&giji (meni je dokazoval, da /je moj; priimek nastal iz štajerske besede ' »žmfalo« — stiskale) pri preši). Potem smo ;'se -pa napili, da je bilo grdo. Drugi dan vor: »per aspera ad astra«. Toda priznam: zadovoljen sem s tem, kar sem dosegel. življenje sem vedno globoko ljubil in se rad boril, obup ni nikoli našel mesta v mojem srcu. Tudi danes naravnost koprnim po življenju in hotel bi. nazaj v. mladost z vsem nekdanjim trpljenjem. Poslovila sva se in nekaj minut, nato, je brzela z menoj električna železnica proti središču mesta. Med kričanjem kamelotov in v rekah tisočih luči so me še vedno gledale žmavčeve iskrene in vedre oči... . Dr. Oton Berkopec. mm»n»»ininn Naše gledališče »DRAMA " . / Začetek ob 20. Torek. 4.: Zaprto (Gostovanje v Celju: Pesem s ceste). .Sreda, 5,: Dies Irae. C. Četrtek. 6.: Moliere. R<;d Četrtek OPERA Začetek ob 20. Torek, 4.: Zap to. Sreda 5.: Prešmcnfni jjrzd. Red Sreda. Četrtek. 6.: Ples v Savo ju. A. Nova ruska opera »Lady Macbeth«, ki jr> je n.ipisal mladi ruski skladatelj, nastopa svojo zmagovito pot po Evropi. Novembra je bila njena prva izvedba v Bratislavi, snoči je bila premijera v Zflrichu. sprejele so jo razne velike opere v Nemčiji, na češkoslovaškem in drugod. Ko je bila premijera v Bratislavi, so prinesli oceno skoro vsi dunajski časopisi in /,nani kritik Pavel Štefan pravi, da je' »Ladv Macbeth« tako močno_ delo. s tako genijaIno glasbo, da bo najbrže Pomenilo v zgodovini opere novo" etapo".- Mariborsko gledališče Torek, 4. februarja ob 20; uri: »Koncertno-reci taci j sk i večer Milina Skrb*inšk»r; Angela Jarea, dr. Danila Švare in M"H" SkrbinškoVe«. Sreda,"5. februarja: Zaprto. Vsi mpniki ■■HiHn Pongratz Rudolfa graj. sina iz Dornave, se poživljajo,, da naznarnjo najpozneje do 20. II. t. 1. svoje kakoršnesibodi terjatve v svrho ureditve zastopniku DR. ŠALAMUN FRAN JU, adv. v Ptuju, ker se poznejših zahtevkov ne bo upoštevalo. Stekleno streho ali samo" železno konstrukcijo za stekleno streho, poljubne ploskve, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod šifro: »Za delavnico« na ogl, odd.rJutra. sa ZAHVAL& lž -jhCTOr jih pi Za premnoge izraze . iskrenega sbču izgubi* našega nad. vse., ljubljenega 'očeta, gospoda . • •, . ' 4NT0N STACUL-A TRGOVCA kakor za poklonjene številne krasne vence in šopke, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni-čč. duhovščini,« lečečima zdravnikoma in čast. sestram za požrtvovalen trud ob času boleznj ter cenjenim trgovskim tovarišem ter vsem znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. " '"..,.;:. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 5. februarja ob 9.-uri dopoldne v frančiškanski cerkvi. ( f - \ 7 LJUBLJANI, dne 3. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. # Sporočamo vsem članom in prijateljem žalostno vest, da nas je zapustil član našega glavnega; odbora, gospod ANTON HBEN šolski upravitelj v Studencih. Pogreb vrlega moža, 'našega požrtvovalnega sodelavca bo v torek, dne 4. februarja ob 15: uri izpred Sokolskega doma v Studencih. '" * ' Ohranimo mu hvaležen spomin! LJUBLJANA, 3. februarja 1936,- - VODSTVO DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANL - Vani^ ne' morem .povedati. K^ko^ste,se.odločili za študij v Pragi? / V Videlo ime jeHf® zaradi Masarvka. Za-sie^al s<^n hjeg^'0 delo in čutil v nje-[ govihr razpravah mogočno življenjsko ele-mentarnosž.-- Polfeg njega sem poslušal v '^K.'~sem. '.189^1898 tudi prof. Drtino. Z početka razumela. nišču'-TSogve'kako" udobno. Hrana" je- U«^ - ,. . -- .... .. .. .. skromha, fantje, so. v precejšnjih. odsfcQt/i.> toda.gopolne .hannpmpe v najmih nazorih kih umikali' na!'jetiki. Tudi pedagoški a>:nl Z?™ -JET? ^ ' IUn * vonti. Pozneje -.sem prešel na nemško univerzo, kjer šem tekom 7 mesecev do- še zelo mnogo vse do svetovne slednik/ Že-v. višjih razredih ginmkl^ f }^^^^^^1 Si temel-jitbš^šliudiral filozofijo, tu pa serh;se?si: podvodno' močjo-lotil' te • Stroke. P^ s^e-* strov sem presedel nad debelimi folianti katoliških filozofov in teologov,., zlasti Tomaža A£vinskega. ..preživljal sem .hude ,}-glaviiem že veste. Samo duševne boje in živo debatiral s kolegi. rrted katerimi so bili od Slovencev dr. Opeka, dr. France in dr. Aleš Ušeničnik, kate- kbr petdeset konferenc — dasi najini nazori niso . bili vselej istovetni. Po končanih študijah sem ostal v Pragi v službi, in kako je bilo potem z menoj, v j to Im Vam rad še- povedal: »V svojem življenju sem ogromno trpel, več kot si lahko predstavljate. Zame je dvakrat res veljal prego- f Učiteljski dom v Mariboru naznanja svojim članom, da je njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod * ANTON HREN ŠOLSKI UPRAVITELJ, po kratki, težki bolezni v nedeljo, dne 2. februarja ob pol 9. uri preminul. Od blagopokojnika se poslovimo y torek,, dne 4. februarja ob 15. uri pred sokolskim domom v Studencih ter ga spremimo na zadnji poti skozi mesto, odkoder ga odpeljejo k vpepeljenju v Gradec. / '. . ODBOR. \ CENE MALIM OGLASOM Po 60 par aa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjii znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—- Malioglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Y\2«t 9 . _ odgovor, priložite UM >• ▼ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ss zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana. Slu / bo dobi Beseda I Oia. torek t L n iifro aH dajanje -aslova » Oia Najm«"'® toesek n Ola Blaga jničarko prikupljive zunanjosti, vsestransko izobraženo in zgovorno, po možnosti s kau-tijo in trg. šolo, starosti cd 18-36 let. sprejmem za roaoufakturno in modno trgovino. Ponudbe po možnosti z sliko in znamko za odgovor je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Štajersko« 3102-1 Trgovskega sotrudnika rae6. stroke prvovrstno moč z večletno prakso, izložb, »ranz. sprejmem k manu-fakturi ali železnini. Prosta hrana in stanovanje. Mesečno Din 800 do 1000.-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto na deželi« 2178-1 Kočijaž H večletno prakso pri konjih dobi takoj mesto. Ponudbe »a poštni predal št. <04, Celje. 3108-1 Brivskega pomočnika mlajšega, sprejme takoj Vrča Marko, brivec, Pesje pri Velenju. 3107-1 Plačilna natakarica dobi zaposlitev v lepi restavraciji na periferiji Ljubljane. Kavcija 10—20 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zashi-t«k«. £116-1 Dva gospoda sprejmemo za obi.sk strank v Ljubljani in okolici. Poleg provizij nudimo tudi fiksno plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica 1066«. 3406-1 Kuharica vešča nemščine, za vse, dobi mre to pri mali rodbini brez otrok. Letna spričevala iz dobrih hiš pogoj. Naslov v vseh poslovalnicah' Jutra. Pismene ponudbe. Nastop takoj. 3433-.1 Dobro knharico todi za vsa ostale hišna opravila, išče obitelj brez otrok. Plača dobra. Obrniti se je pismeno s fotografijo na naslov: dr. Ni-koia Petrovič, zdravnik, Kolarčeva ul. 1. Beograd. aiin-i Starejšo strežnico takoj sprejmem k boljši ženi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3469-1 Iščem hišnika v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje v vili«. 3432-1 Hišnika s ženo brez otrok, ki je Tajen kmečkega dela, i.ščem za poe-estvo na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3433-1 Službe išče Vsaka beseda M par; davek Dia, ta dajanje oaslova S Oin, najmaniV toesek IJ Dio Vrtnar 36 let star. z dobrimi spričevali išče službo v graščini, tovarni vili. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Vrtnar« na ogl. odd. Jutra. 1)164-2 Natakarica z dobrimi spričevali, vajena gostilne in kavarne, želi primerno mesto. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra. 2-412-3 Postrežnica ršče službo za dopoldne ali popoldan. Pridna im zanesljiva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3*11-3 Mehanik železostrugar, zmožen popravila koles in vseh strojev in električnih naprav, išče službo. Star 28 let, vojaščine prosrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik«. 3485-2 Mlinarski pomočnik išče službo. — Nasiov: Stranjšak Viktor, Fram pri Mariboru. 3*36-2 ifotenc« f Ge) Be-=r>» I Oin. ilavek ' Din. ta iifro ali daianje na«l-»a 5 Oin Najmanjii m^ek 17 Oln Kot učenka pletilja bi se rada šla učit. Po možnosti oskrba v hiši. Pisati: Pošta reetant-e I, Mirni Grilc. 3401-44 m Beseda 1 Din. lavek 1 Din. ta Iifro ali dajanje naslova i Oin Najmanjii roesek iT Oln Radi upeljave centralne Kurjave in tekoče vode prodam po nizki ceni peči. pisalne miz« in umivalnike z marmornato ploščo. Hotel »Zamorc«. Maribor. 3377-4 Pisalno mizo in več voz gnoja prodam. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra. 3«7-6 Knjig* »•v-rii* i Oln davek 3 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmaniil toesek 17 Oin 100 francoskih romanov prodam za 450 Dio. Poiz-vodeti Reber 10/1. 3405-8 Avto, šfidto Seseda i Dio. i«vek 5 T t. 17 iifro ali dajanje oaslova 5 Oln Najmanjii tnesek 17 01% Avto tovorni in osebni, event. s koncesijo prevozništva (avto prevoz) prodam radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Edini iz-vošček«. 24iH-10 Tovorni avto Ford typa 1031, prodam po zelo nizki ceni. Povprašati: Cesta 28. oktobra št. 34. (vogal Rimska, Bleiweisova cesta). 3130-10 lili Beseda 1 Dio. davek J Din. ca iifro ali dajanje naslova 5 Olo. Najmanjii toesek 17 Dia Različno pohištvo dobro ohranjeno, naprodaj radi selitve. Ogledati Medvedova c. 38 od pol 1 do pol 2. ure. 2097-18 Pridelki 8 -seda t Din. lavek 3 Oln ta iifro ali dajanje oaslova ■ Din Najmanjii tnesek 17 Dio Dobrega jabolčnika prodam 4—5000 litrov. — Krajnik Lovrenc, Ptuj. 2070-33 r* ¥1 Beseda I Oin davek i Dia. ta iifro ali dajanje oaslovs 1 Oin Najmanjii toesek 17 Dta. 6—8000 kg jabolk mošancljev, prodam. — Krajnik Lovrenc, Ptuj. 2071-33 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrele** *re v Ameriko 58. Nato je obšel s svojim zabojčkom še ostale Indijance hi jih po vrsti osrečil s smotkami. »Belec fant od fare!« je vzkliknil glavar. »Belci prijatelji od rjavih mož! Iti z nami v vigvam!« To je bilo očividno vabilo, naj vsi prenočijo v glavarjevi koči. Nu, kje bi se bili mogli braniti! Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje po oalviijib eeoab Cerne . juvelir Ljubljana Wolfova ulica 3 Kapital ieaeda i Oio lavek ' Olo m iifro ali lijanjt aulova 5 Oin Najmanjii -nese* 17 Ota Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavodov, pr-odaste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor Din 3 znamk. 1470-16 Posojilo Din- 300 tisoč v gotovini iščem. Nudim knjižbo na prvo mesto na trgovsko hišo v centru mesta, ki je cenjena na Din. 1 milijon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proč od banke«. 3191-16 Socialnega človeka Iščem, ki bi mi posodil 3—i tisoč Din. — Odplačilo in »bresti po dogovoru. Cenj. ponudbe na Zvonka Ajlog 40. poštno ležeče. Križe Golnik. 31)18-16 Družabnico z gotovino Dan 40—60.000, išče 281etni samski gospod za prevzem dobroidoče konfekcijske trgovine v Splitu. Zeli se znanje v tej stroki, kar pa ni pogoj. Samo resne ponudbe pod »Samostojna eksistenca« na ogl. odd. Jutra. 2432-16 Davčne napovedi za pridobnimo, informacije, pojasnila: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Selen-burgova 7/1. nadstr. 3437-16 Družabnika (co) za engros trgovino, tovarniško zalogo razpolagajo-čega z večjim kapitalom, tudi stroke nezmožnega, sprejmemo. Sodelovanje ni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobička-nosno«. 2467-16 Knjižice 100.000 Din Mestne posojilnice Ljubljana in 85.000 Din Kmetske posojilnice. Ljubljana, kupim. Ponudbe pod »Knjižice« na ogl. odd. Jutra. 2434-16 V najem Beseda I Din. davek S Din. t Iifro ali dajanje nasK va I Dit Najmanjii toesek 17 Oia Restavracija in vinotoč tujskoprometno industrijsko mesto, dam v najem. Potreben kapital Din 15.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet 100«. 3121-17 Beseda I Din. iavek } Oln ta iifro al< dajanje naslova S Dia Najmanjii tnesek <7 Oia Posestvo ali gostilno vzamem v najem ali pa na polovico pridelka prevzame u^ pa tudi posestvo z gostilno v katerem kraju j« pač kaj proimeta. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ekonom«. 3U35-30 Kupim parcelo v Bližini kavarne Majcen, Bežigrad. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod iifro »Hitro«. 3179-30 Hišo v Ljubljani, za ca Din 330 tisoč, kupim. Plača mv gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 3431-20 Dve parceli za vili po 728 kv. m, že ograjeni. bližina centra, ob tramvajski postaji. Cena U10.000. pol knjižice, pol gotovina. Velika izbera vsakovrstnih trgovskih in stanovanjskih hiš, vil, parcel in posestev. Proda Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN, Ljubljana. Gosposvetska 8. Telefon 32-86. 3416-30 Stanovanje odda Be«eda I Dia davek i Oiti ca iifro ali dajanje naslova ^ Din Najmanjii toesek 17 Ota V vili na Vrtači oddam s 1. majem stanovanje 3 lupih soln čnlh sob t vsem kom-lortom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2266-21 Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pritiklin, se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije »e dobe v pisarni Delniške tiskarne (L d. v Ljubljani. Miklošičeve cesta št. 16. 1993-31 Mag. št. 4405/36. Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za Mestni pogrebni zavod za leto 1936/37 i. s. od 1. n. do 31. XII. 1936 in od 1. I. do 31. in. 1937., sledeče blago: 1) 750 navadnih, poševnih in izbo kanih lesenih krst, 2) 80 prvorazrednih lesenih krst, 3) 80 kovinskih vložkov z okencem, 4) 35 kovinslcih vložkov brez okenca, 5) 40 kovinskih krst boljše in slabej- še kvalitete, 6) 850 garnitur krstnih nog, 7) 45 m' smrekovih desk, 8) 40 m' bukovih drv, 9) 700 garnitur blazin in tančic, 10) 1200 parov mrtvaških čevljev, 11) 1400 kg sveč razne velikosti in te- žine, 12) 1000 garnitur krstnih okraskov, 13) 3200 m tapetnega papirja, 14) 3500 1 bencina, 15) 180 1 avto-olja, 16) 14000 kg otrobov, 17) 600 kg ovsa, 18) 8000 kg slame, 19) 6 pneumatik za avto-furgon, 20) 15 kompletnih uniform za pogreb- no moštvo, 21) 1200 kom. ročnih križcev, 22) Razpisuje se tudi oddaja vsega kovaškega dela. Vsi tozadevni podatki, pogoji itd., so na vpogled pri Mestnem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg 7, med uradnimi urami. Pravilno sestavljene, kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do 18. februarja 1936 do 11. dopoldne pri Mestnem pogrebnem zavodu v Ljubljani, Ambrožev trg 7. Pri oddaji dela pridejo v poštev le za taka dela upravičeni obrtniki. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 4. februarja 1936. Predsednik mestne občine: dr. Adlešič. 3 sobno stanovanje s pri trk linami, (ob no m. drž. realni gimnaziji) oddam s prvim marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. iilč-ai Stanovanja Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam za marec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3435-31 Enosob. stanovanje Dvosob. stanovanje oddam za majski termin. Ljubljana Staničeva ul. 5. 3106-31 s kopalnico, oddam. Prule 10. pri hišnici. 3488-31 Besedi I Din. Jarek 3 Ota. ca iifro sil dajanje -taalova Oin Najmanjii tnesek 17 Ota. Enosob. stanovanje išče solidna uradnica. Imam novo pohištvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam naprej«. 3438-31* Dijthike sobe V katerem mesecu ste rojeni? hranitev mladostno lepe polti je odvisna od le SKRIVNOSTI GLEDALI SVOJO KOŽO ? Astrologi so ugotovili, da je brez pomena, pod katerim nebesnim znamenjem ste rojeni, ker je sedaj mogoče z lahkoto doseči, da postane Vaša pojava očarljiva in privlačljiva in sicer enostavno z dnevno nego Vaše polti kar doma. En sam poizkus nove metode, ki jo v naslednjem objasnjujemo, bo Vas prepričal. Hitro lahko podvojite lepoto svoje kože in svoje polti z novo kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna). Ta krema vsebuje sedaj pre- delano mlečno smetano in oljčno olje. Njen učinek pa je v tem, da hrani in beli kožo, zožuje razširjene znojnice, odstranjuje zaje-dalce in gube, ki so posledica otrujenosti ter beli tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo. Vaše lice doseže v treh dneh nepo-pisljivo novo lepoto. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon. Bodisi plavolaska ali črnolaska, vsaka žena lahko sedaj zbudi globoko, strastno in trajno ljubezen v srcu moža, po katerem hrepeni. Lokali Trgovino z mešanim blagom, v in- 1 du-strijskem kraju, dobro-iiiočo, oddam radi družinskih razmer, tudi s koncesijo. Prejem blaga 40 tis-oč Din. Samo res&e ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >50«. 24)10-1® Sobo s souporabo telefona in drugih ugodnosti, odda v podnajem na Miklošičevi cesti obstoječa trgovska pisarna. Ponudbe skrajno do 6. t. m. dopoldne na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 3M0J19 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki in bridki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Mateja Casermana posestnika in krojaškega mojstra, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. . , Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so blagega pokojnika v tako častnem šte: vilu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, Ine 4. februarja 1936. Žalujoča rodbina CASERMANOVA. Dijaka sprejmem na stanovanje ali tudi na hrano. Instrukcija zastonj. Kastelic Ana, Kar-lovska 16. 34H9-22 HOTEL V ZAKUP ODDA SE NUJNO V ZAKUP . prvovrsten hotel „Imperial" v Podgoricf Hotel razpolaga s 28 sobami (40 postelj) za oddajanje, pro- I strano dvorano, vrtom in drugimi pritiklinami. Opremljen i je z CELOKUPNIM hotelskim in kavarniškim inventarjem, I ima bioskopski aparat, električno instalacijo in dr. S Samo resni in strokovni reflektanti z navedbo svojega dose- 1 danjega poslovanja in jamstva, ki je morejo nuditi, naj se JL takoj, a najkasneje do 15. februarja t. 1. obrnejo na Mestno ■ poglavarstvo v Podgorici — Zetska banovina. Cerkvena občina starokatoliške cerkve v Mariboru naznanja vsem vernikom in znancem, da je po kratki in mučni bolezni, previden s sveto tajstvi preminul 2. n. njen predsednik br. Anton Hren šolski upravitelj v Studencih, pri Mariboru. Spremljali ga bomo na njegovi zadnji poti v torek 4. n. ob 15. uri izpred Sokol, doma v Studencih. Sv. maša zadušnica zanj bo v sredo ob 8. uri v Narodnem domu v Mariboru. ODBOR. Sobo odda Beseda I Dta. lavek ) Din u iifro ali dajaoje oaslcva i Dta Najmanjii toesek 17 Dta. Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam dvema gospodoma ali zakon, paru brez otrok. — Bohoričeva ulica št- 34a, mala vila v vrtu. 2418-33 Mesečno sobo lepo, s prostim vhodom, takoj poceni oddam. Ključavničarska ulica 4. 2408-33 Opremljene sobe poseben vhod, svetle, zračne, z 1 ali 3 posteljama. Din 125—250, lahko tudi t hrano, blizu tramvaja, oddam. Sp. Šiška. Cernetova 31. 340C-28 Opremljeno sobo separirano, lepo in sončno, z elektriko, oddam dvema osebama po 100 Din za osebo mesečno. Na željo dobra domače nrana. Klu nova ulica 6. Kodeljevo. 3*29-33 Sobe išče Prazno sobo iščem na Dolenjski ali Kar-lov&ki cesti ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tr apod »Prazna soba«. S»2-33a rm Vsak* soseda I 0ta> davek • Ota Hfro c dajanj« naslova i Dta. nalmant* 'nesek tfl Mlada uradnica simpatična, z dežele, s 50 tisoč Din, gotovine, želi znanja z inteligentnim gospodom od 28—36 let. Dopise s«uno e sliko pod šifro »Uradnica z deželo« na ogl. odd. Jntra. 34-20-24 Potom dopisovanja se lahko naučite nemški, francoski, angleški, italijanski v 4—6 mesecih, a stenografijo v 2 mesecih. Predavanja v latinici. Mesečno samo 30 Din. Prospekti in poskusna predavanja brezplačno. Dopisna škola stnanih (tujih) jezika »Perfekt«, Beograd, Kralja Aleksandra 10. 2*409-24 Razno -*«-»eda I Din davek 3 Oln ta iifro ali dajanje aslovc ; Hn Najmaniil tn^-k 17 Oin Telefon 2059 Soba drva. premog, 'J/t »carbopakete w » dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. SL 5 Krompir gorenjske provenijen-ce, lepo, odbrano blago, oddaja vsako količino, dokler traja zaloga, po Din 80.-— za 100 kg tvrdka A. VOLK LJUBLJANA Resljeva cesta 24. 000GJQQ0 4ed mestom in dežeSo posreduje Jutrov mali oglasnik G3EOEBES INSEMRAJ V „JUTRU" Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz F ruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski