Lvto X, št* 194 Li-bliaitA, sreda 21 avgusta Cena 2 Drn xrn+m taoaesaetn 40 Da Ure123, »123, >124. 3125, >126. I—«ir»fl oddelek: UahiteiML PrtUntrn afica 4. Telefon fit 24» Podružnica Maribor i Ueteaodrm «m* it 13. Telefon it «6& PodraMca Celje: Kmcemova riica It & Telefon fe 190 Ratart prt po it 6ek. »vod*. U»t>!}aM it 11X2; Praha čisto Tft.160; Wie» Nr. 106.241 Ljubljana, 20. avgusta. Danes je obhajal svoj petdeseti rojstni dan eden največjih prijateljev našega naroda in države, profesor zgodovine na londonski univerzi, R. W. Setoa-Watson, ki so mu dali angleški prijatelji naziv »Balkanski Anglež«. Njegovo iskreno in nesebično prijateljstvo do našega naroda sega daleč nazaj v borbe za naše osvobojenje, prištevati ga moremo med one redke inozemske prijatelje, ki so posvetili vso svcjo pozornost in ljubezen usodi našega rodu že pred zmagami v prvi balkanski voini. Prvič je zanesla pot dr. Seton-Wat-sona med naš narod koncem leta 1905, ko je po končanih študijah v Londonu, Berlinu in Parizu zbiral gradivo za zgodovino Avstro-Ogrske po dunajskem kongresu. Takrat je prepotoval Madžarsko. Sedmograško, Vojvodino in Hrvatsko s Primoirjem ter stopil v stike s posameznimi jugoslovenskimi političnimi in kulturnimi voditelji. Plod tega potovanja je bila knjiga »Bodočnost Avstrije«, v kateri je kot prvi inozemec seznanil svet z nemogočimi političnimi prilikami v Avstriji ter priporočal dunajskim vlastodržcem temeljito reformo v postopanju z nenemškimi in ne-madžarskimi narodi. Dve leti pozneje je znova posetil našo zemljo in napisai študijo: »O rasnih problemih v Madžarski«. Ž njo je temeljito osvetlil na podlagi nepobitnih dokazov raznorodoval-no politiko Madžarov. S svojim odkritim in nepristranskim pisanjem se je visokim gospodom na Dunaju, s katerimi je bil sprva v dokaj dobrih odnošajih, kmalu tako zameril, da je bil končno prisiljen povsem prelomiti z njimi. Baš ta nastop dunajske gospode pa ga je napotil, da 'e pričel pisati poleg strogo znanstvenih razprav tudi dela s politično publicistično vsebino. Prvo delo te vrste je bila leta 1909 izdana študija »Angleška politika za časa aneksijske krize«. V tej razpravi je odločno zagovarjal jugoslovensko stališče in priporočal angleški vladi, naj posveti večjo pozornost jugoslovenske-tnu vprašanju. Še istega leta je napisal senzacionalno knjigo »O jugoslovenskem vprašanju«; v knjigi je obrazložil z angleško preciznostjo in škotsko logiko oo-trebo čimprejšnje definitivne rešitve jigoslovenskega problema, ki ga je s polno pravico označil za življenski pro-fclem Podunavja in jugovzhodne Evrope* Med pisanjem te knjige, ki je šele prav odkrila svetu pomen in važnost jugoslovenskega vprašanja, se je udeležil kot poročevalec uglednih angleških listov Friedjungovega procesa. V svojih poročilih je znova in še bolj razgalil vso nemoralno politiko dunajskih diplomatov in državnikov ter jim končno odrekel legitimacijo za rešitev jugoslovenskega vprašanja. L. 1911 je Seton-VVatson znova prepotoval naše kraje in spisal nato eno svojih najboljših del > 0 korupcijskih volitvah na Madžarskem«. V knjigi je na podlagi nepobitnih dejstev in sezacijo-J:i. ;i dokumentov razkrinkal metode, s -;aterimi se je vzdrževala madžarska oligarhija umetno na površju. Knjiga je vzbudila ogromno pozornost po vsej Evropi in je bila v kratkih mesecih preložena na večino evropskih jezikov. Med balkansko vojno se je »škotski Potnik« (Scotus Viator) napotil s svojo ženo na bojno polje v Makedonijo, kjer je zbiral gradivo za knjigo: »Prebujenje balkanskih narodov,« ki jo je izdal med svetovno vojno. Po povratku v London Je osnoval s svojimi prijatelji »Serbian fcelief Fund.« ki je poslal nekaj tednov §x>zneje v Srbijo prve angleške zdravniške komisije in stal našemu izmučenemu narodu z bogato in požrtvovalno Podporo ob strani tudi v najtežjih dneh svetovne vojne. L. 1914 je bil Seton-Watson eden pr-fcih, ki so postavili v službo naše stvari vse svoje sile; takoj spočetka je pričel prepovedovati potrebo razrušenja podonavske monarhije ter stopil s tem predlogom pred angleški narod, ki v tistih dneh ni niti daleč mislil na obračun s habsburškim cesarstvom. Zavedajoč se nujne potrebe organizirane akcije podjarmi jenih Jugoslovenov za osvobojenje je Seton-Watson krepko podpiral delo jugoslovenskih emigrantov in bil v stalnem stiku z Jugosloven-skim odborom, kateremu je storil neprecenljive usluge. Kljub nerazumevanju angleške javnosti in kljub drugim oviram in težkočam na vseh straneh ni popustil v boju za svoj in za naš ideal, v boju za osvobo-ijenje in ujedinjenje Jugoslovenov. Zato •je vodil tudi ogorčeno borbo proti nesrečnemu Londonskemu paktu. Z vso isvojo izredno publicistično silo je opozarjal angleško javnost in angleške državnike na notranjo nemožnost in škodljivost, na ogromno nevarnost tega tajnega diplomatskega dogovora. Postal je duša propagandne borbe jugoslovenske emigracije proti londonskemu paktu in K veliki meri njegova zasluga je, da so Nova razporeditev Državnega sveta Naše vrhovno upravno sodišče odmerjenim Beograd, 20. avgusta a. V Državnem svetu, našem najvišjem upravnem sodišču, je bila izvršena naslednja nova razvrstitev državnih svetnikov po posameznih oddelkih: Prvi oddelek: predsednik dr. Mihajlo Po-ličevič, člani oddelka: Lazar Jankulovič, dr. Radoje Jovanovič, dr. Petar Miličič, namestnik dr. Maksim Rožič. Delokrog: predsedništvo ministrskega sveta, ministrstvo notranjih del, ministrstvo zunanjih del, vse samoupravne zadeve po zakonu o občinah, po zakonu o občinskih, sreskih in oblastnih proračunih, razsodbe upravnega sodišča v Sarajevu, predmeti ministrstva za trgovino in industrijo in spori glede pristojnosti. Drugi oddelek: predsednik Mihajlo Ra-divojevič; člani: dr. Ivan Škarja, dr. Maksim Rožič, Janko Spasojevič, dr. Čeda Mihajlovič; namestnika dr. Štefan Sagadin in Lazar Jankulovič. Delokrog: predmeti ministrstva prosvete, ministrstva pravde in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter pokojnine iz ministrstva financ. Tretji oddelek: predsednik Pera Petrovič, člani: Svetislav Paunovič, Živojin Babic, Stevan Nešič, Antonije Vildovič; namestnika dr. Radoje Jovanovič in Janko Spasojevič. Delokrog: razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, disciplinski prestopki in predmeti ministrstva ver, predmeti po zakonu o taksah, predmeti o devizah in va- posluje v šestih oddelkih s točno i delokrogi lutah, monopolski prestopki ne glede na upravno sodišče, ki je izdalo razsodbo, vsi predmeti po zakonu o neposrednih davkih ne oziraje se na to, ali je rešenje izdal minister ali pa upravno sodišče. Četrti oddelek: predsednik oddelka Mili-sav Rajčevič, člani: dr. Rudolf Sardelič, Ilija Djukanovič in dr. M. Mušicki; namestnika Živojin Arandjelovič in Petar Blagojevič. Delokrog: carinski in trošarinski predmeti, razvrstitve, napredovanja in odpustitve uradnikov ter administrativni predmeti ministrstva financ. Peti oddelek: predsednik oddelka dr. Aleksa Stanišič: člani: Živojin Arandjelovič, dr. Štefan Sagadin in Osman Nuri Hadžič; namestnika Ilija Stefanovič in Žt-vojin Babič. Delokrog: predmeti ministrstva vojske in mornarice, vsi predmeti agr. reforme, bodisi da so razsodbe izdali ministri ali pa upravna sodišča. :adalje predmeti po zakonu o poroti, razsodbe upravnih sodišč v Beogradu in Skoplju ter zaostali predmeti ministrstva za izenačenje zakonov. Šesti oddelek: predsednik Dimitrije Po-povič; člani: dr. Nikola Gjurgjevič, Petar Blagojevič in Aleksander Jemri^ namestnika dr. Mušicki in Stevan Nešič. Delokrog: predmeti ministrstva prometa, ministrstva javnih del in pošte, ministrstva poljedelstva in vod, razsodbe upravnih sodišč v Zagrebu in Celju. Pred Izseljenlško konvencijo s Francijo o delegacijo v Beogradu — Kon-v najkrajšem času Pogajanja med našo in francosk vencija bo sklenjena Beograd, 20. avgusta, p. Danes so pričela v zunanjem ministrstvu pogajanja med našo in francosko delegacijo za sklenitev konvencije o izseljevanju in o uporabi de» lovnih sil. V francoski delegaciji sta med •drugimi načelnik francoskega ministrstva dela Boniou in načelnik ministrstva ža po= ljedelstvo Polique. Sklenitev konvencije o izseljevanju med našo državo in Francijo je velike važnosti, ker se je v zadnjem času izselilo v Francijo zlasti mnogo naših poljedelskih delavcev, pa tudi rudarjev. Našo delegacijo tvorijo gg. dr. Miroslav Jankovič, generalni konzul, Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Velimir Stojkovič, načelnik ministrstva za poljedelstvo, Radivoj Matjašič, direktor Središn.iega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, in dr. Aleksander Aranicki, šef izseljeniškega komi-sarijata v Zagrebu. Delegaciji bosta končali svoje delo najbrže jutri. Kongres jugoslovanskih gostilničarjev Danes prične kongres gostilnič Beogradu — Osem Beograd, 20. avgusta č. Jutri dopoldne bo v Beogradu v veliki dvorani restavracije »Claridge« otvorjen kongres gostilničarjev in hotelirjev, ki se ga udeleže zastopniki iz vseh pokrajin naše države. Danes dopoldne in popoldne so se vršila v prostorih hotela »Palače« posvetovanja delegatov, na katerih se je razpravljalo o referatih za jutrišnje glavno zborovanje. Teh referatov bo osem, in sicer: 1. Načrt novega zakona o obratih in zbornicah, 2. tujski promet pri nas, 3. uredba o zapiranju in odpiranju go- arjev in hotelirjev zborovati v važnih referatov stilničarskih obratov ter o delovnem času pomožnega osobja, 4. o gostilniški higijeni, 5. o izvajanju zakona o taksah, o trošarini in o pravilniku za izvrševanje zakona o trošarini, 6. o zakoniti omejitvi krčmarskega kreditiranja, 7. o pravilniku za gostilničar-ske in policijske takse, 8. o strokovnih go-stilničarskih šolah. Izdelano je bilo tudi besedilo resolucij, ki bodo na podlagi omenjenih referatov predložene kongresu v odobritev. Napeti položaj v Avstriji se večino traja zatre anarhijo - Grozeča stavka Vlada se čuti dovolj močno, da avstrijskega Dunaj, 20. avgusta a. Čeprav vlada po vsej državi mir, se razburjenje še vedno ni poleglo. Socialisti so imeli snoči sestanek, na katerem so razpravljali o ukrepih, ki jih . je treba podvzeti. Listi poročajo, da so v St. Lorenzenu padle 3 osebe in da je ranjenih blizu 200 oseb. Ranjence so raz-mestili po okoliških bolnicah. »Neue Freie Presse« trdi. da se je na obeh straneh streljalo s strojnicami. Dunajsko delavstvo je včeraj dopoldne sklenilo stopiti v stavko, toda voditelji sindikatov so delavce odvrnili od tega sklepa in jih spravili na delo. Navzlic temu pa so imeli delavci v svojih tovarnah sestanke, dočim je med tem počivalo delo. Komunisti pozivajo delavstvo k stavki in sklicujejo svoje zbore za danes. Oblasti zaradi prekratkega prijavnega roka niso dovolile teh shodov. Policija je zasedla vse državne zgradbe in pojačala varnostno službo* »Tagblatt« trdi, da sodi vlada o položaju povsem mirno, ker razpolaga z zadostno oboroženo silo. Vlada bo sklepala o oboroženih manifestacijah ter prepovedala nasilne spremembe ustave. List zahteva razpust vseh oboroženih organizacij. Ta predlog zagovarjajo tudi »Neue Freie Presse«, »Arbeiterzeitung«, »Die Stunde« in »Der Abend«. Edina »Reichs-post« trdi, da je Heimvvehr patriotičen po-kret in da se zato ne sme razpustiti. Policija bo prepovedala vse shode pod milim nebom. Dunaj, 20. avgusta a. »Sozialdemokrati-sche Korrespondenz« poroča, da so socialistični prvaki sprejeli resolucijo, v kateri delavstva obžalujejo žrtve nedavnih dogodkov na Štajerskem in izražajo simpatije stavkujo-čim delavcem. V resoluciji se poudarja miroljubnost avstrijskih delavcev. Če pa bodo fašistični Heirmvehrovci poskušali uresničiti svoje cilje z orožjem, se bo delavstvo branilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V resoluciji se nadalje poziva delavstvo, naj gre na delo in naj se ne spušča v nikake iluzorne akcije. Dunaj, 20. avgusta s. Komaj so se duhovi zaradi dogodkov v St. Lorenzenu nekoliko pomirili, je prišlo snoči na občinski meji Dunaja pri Bosendorfu do obžalovanja vrednega dogodka. Na meji so našli umirajočega Heimwehrovca Franca Jani-scha. Kakor se je ugotovilo, so ga napadli Schutzbundovci, ki so bili v Hietzingu v pripravljenosti in ki so odposlali patrulje, da kontrolirajo ceste. Janisch, ki ie bil v spremstvu svojega brata, je najbrže oddal strele v silobranu. Njegov brat pa trdi, da so bili le alarmni streli. Janischa so napadalci strahovito obdelali, umrl je v bolnici, ker mu je počila glavna žila na zadnjem delu telesa. Danes je zveza Heimwehra izdala proglas, v katerem zahteva zadoščenje za ta dogodek. Dunaj, 20. avgusta g. Republikanski Schutzbund je dobil danes obvestilo, da bodo z ozirom na zadnje dogodke, ki so jih povzročili Heirmvehrovci, prišle iz Anglije, Nemčije in Francije vodilne osebnosti iz demokratskega tabora na Dunaj, da bodo fungirali kot opazovalci. Iz Londona je javljen vodilni član delavske stranke se omajali temelji te za Jugoslovene tako usodne zgradbe. Z enako gorečnostjo je bil Seton-VVatson vedno na delu, kadar je bilo treba premostiti nasprotstva, ki so se ponovno: pojavljala med jugoslovenskimi emigranti in srbsko vlado pri njihovem delu za osvobojenje; često je moral pre-slišati od obeh strani marsikatero pikro, kar pa ga ni ustrašilo, da ne bi nadaljeval z isto neumorno vztrajnostjo, vedno pred očmi samo svoj ideal svobodne in ujedinjene Jugoslavije. Tudi po razpadu avstro-ogrske monarhije in po našem osvobojenju je ostal Seton-Watson naš neomajen prijatelj in zagovornik, čeprav se razmere v Jugoslaviji niso vedno razvijale tako. kakor si je zamisli! in želel on v svoji idealni ljubezni do Jugoslovenstva. Vedno nam ie stal ob strani in nam še danes krepko pomaga povsod, kjer se moramo boriti proti spletkam in napadom naših starih in novih neprijateljev. Pomembno v tem pogledu je zlasti njegovo najnovejše delo »Sarajevo«, v kateri se je kot zgo-dovinar-znanstvenik odločno in uspešno postavil proti neprestanim nemškim poskusom zvaliti krivdo za svetovno vojno na Jugoslovene. V najlepši moški dobi je naš veliki prijatelj in narodni odvetnik. Ko se ga ob njegovem živl.ienskem jubileju z iskreno hvaležnostjo spominjamo, želimo iz vsega srca njemu in sebi samim, da bi nas vezale vezi iskrenega prijateljstva še dolga desetletja na korist našega skunnega ideala, močne in velike Jugoslavije. Nevarna eksoloziia v Rumuniii Pri požara v stari trdnjavi v okolici Bukarešte je zletelo v zrak skladišče stare municije - Eksplozije se še nadaljujejo - Posadka trdnjave je pokopana pod razvali- nam^ Bukarešta, 20. avgusta, p. Sinoči je prišlo v bližnji okolici Bukarešte v stari trdnjavi Domnesti do eksplozije, ki je povzročila požar in malone dovedla do nedogledne katastrofe. Trdnjava je vojaško neuporabna in je v zadnjem času služila zgolj za skladišče stare topniške municije, ki je večinoma preostala še izza svetovne vojne in je že več ali manj neuporabna. Skladišče municije je bilo v spodnjih kletnih prostorih. Sinoči pa je nastal v trdnjavi iz še nepojasnjenega vzroka požar. Ogenj se je naglo razširil in je kmalu zajel tudi skladišče municije, ki ie s silno detonacijo zlete'o v zrak. F" "lozija ie bi'a tako silna, da se je " 'a v Bukarešti kakor precej močan potres. Ljudje so v paničnem strahu zapustili domove in zbežali na ulice. Na lice mesta je bil takoj odposlan močan oddelek vojaštva, da bi ogenj Iokaliziral in pogasil. Vojaštvu so fe Dridružili gasilci in Bukarešte in okolice. Ko pa so prišli na lice mesta, so kmalu sooznali. da ni misliti na kako uspešnejšo akcijo. Neorestano se namreč ponavljajo večje in manjše e^snlo-zije, ki onemogočajo, da bi se vodstvo in gasi'ci bHža'i ognjišču. Sedai je namreč šele prodrl ogeni do glavnega skladišča, kjer je snravljena m»nicija velikega ka"bra. 7f,fo so te eksnioz«'« še neva»-neiše. Tr^njava sa"»a Ie skoraj poooinoma razdejana. Na kraiu. Ir'er je bi'a prva ek?»»to'*»5a, fe nastal?* ?o metrov gloholra !« tono kvadratnih metrov velika globel. Pod razvalinami je poko- pana vsa posadka trdnjave, k| Je po en! verziji štela samo 25, po drugi, verjet, nejši pa 150 mož. Ogenj se je danes razširil tudi na sosednje barake, v katerih je skladišče obleke in sanitetnega materijala. Del barak so še v zadnjem hipu izpraznili, vse ostale pa so postale žrtev uničujočega elementa. Pri nevarnih poskusih gašenja se je ponesrečilo že mnogo vojakov, zaradi česar je vojaška oblast za-branila nadaljnjo akcijo in odredila, da se počaka, dokler glavna nevarnost ne bo minula. Vojaštvo si zaenkrat samo prizadeva, da prepreči razširjenje ognja na okolico trdnjave. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno. ker oblasti skrivajo podatke o stanju posadke in eventualnih ponesrečencih iz bližnje okolice. Kako je nastal požar, še ni jasno. Nekateri celo domnevajo, da je požar posledica silne vročine, ki vlada že več dni v Rumu-niji. Rumunsko uradno poročilo Bukarešta, 20. avgusta, a. Službeno poročilo o eksploziji v Domesti se glasi: Prošle noči se je pripetila eksplozija v trdnjavi Domesti, v kateri se je nahajalo 7 vagonov neunorabliivega smodnika in v 2 barakah 3000 novih granat. Škoda je neznatna. Raztresene granate bodo večinoma zbrane. Žrtev ni bilo. Zadržanze oficirjev in vojakov med požajrom je bilo vsestransko pohvalno. Boji v Mandžuriji dobivajo značaj vojne Sovjetska vlada se pritožuje nad vpadi belogardistov Kitajska poročila o napadih močnih ruskih oddelkov na mandžursko mejo Wasbington, 20. avgusta a. Ameriški konzul v Harbinu je obvesti! svoie ministrstvo zunanjih del, da so Rusi vdrli na kitajsko ozemlje in da je padlo v borbah pr: Laha Susu v bližini postaje Pogranične 2130 Kitajcev. Iz Šanghaja javljajo, da ie vojaški oddelek kakih 3000 Rusov bombardiral. kitajske mejne pozicije. 24.000 Kitajcev je odšlo na pomoč v smeri na Cicikar. Obenem se širijo vesri, da je ruska konjenica iz Nikolska poskušala zavzeti Gung-Ning-Sian. Oddelek kakih 200 Rusov pa je prekoračil reko Amur in požgal več vasi. Šanghaj, 20. avgusta a. Glasom uradnega poročila iz Mukdena je skupina ruskih izvidnikov, ki so jo podpirali Korejci, napadla mesto Zete Šoce v pokrajini Kirina. Pri tej priliki so bili ujeti trije kitajski vojaki, 2 pa ubita. Iz Mukdena poročajo, da so sovjetske čete na ponodu preko meje z namenom, da se polaste premogovne kotline ob jezeru Kulun. Pariz, 20. avgusta a. Iz Nankinga poročajo, da je kitajski minister zunanjih del potrdil vesti, da je general Čang Ling Si-ang pooblaščen zbrati na meii 60.000 mož broiečo vojsko. Moskovska brezžična agen- tura poroča, da Kitajci obstreljujejo ruske monitorje na reki Amur. Moskva, 20. avgusta s. Brzoiavna agen-tura Sovjetske unije javlja: Z ozirom na vedno pogostejše napade belogardistov, ki nosijo uniforme kitajskih čet. na ozemlje Sovjetske unije je zunanji komrsarijat izročil nemškemu poslaništvu izjavo s prošnjo. da io sporoči nankinški in mukdenski vladi. Izjava poudarja, da ustvarja izrabljanje belogardistov, ki zasleduiejo tudi svoje lastne cilje, po kitajskih oblasteh na meji nevaren položaj. Sovjetska vlada je odredila vse potrebno, da se preprečijo tudi posamezni primeri prekoračenja meje lastnih čet in zahteva, da kitajske oblasti razorožijo vojaške oddelke belogardistov in da preprečijo napade na sovjetsko ozemlje. V nasprotnem primeru bo nosila vso odgovornost za komplikacije nankinška vlada. Brzojavna agentura Sovjetske unije Javlja, da je direkcija vzhodno kitajske železnice v Harbinu dobila od kitajskih oblasti na postaji Mančžurija brzojavko, ki demaa tira vest o prekoračenju meie- po sovjetskih četaa. „Zeppe!ln" na Japonskem Ko ponehajo slavija. poleti zrakoplov v četrtek zjutraj nad Tihi ocean — Rusi nezadovoljni, ker jih je dr. Eckener kakor nalašč popolnoma prezrl hurst je treba frankirati z 1 dolarjem, ▼ Newyork, z 1.50 dolarja, v Friedrichshafen pa 2.50 dolarja. »Grof Zeppelin« bo letel iz Tokija r smeri San Diegu v Kaliforniji. Moskva, 20. avgusta o. Sovjetski tisk očita dr. Eckenerju, da se je na poletu preko sovjetskega ozemlja vedel dokaj nevljudno. Sprejemal je sicer radevdlje vremenska poročila od ruskin brezžičnih postaj, ni pa smatral potrebnim obveščati iih o svoii poziciji. Dalje se ie kakor nalašč ogibal vseh večjih ruskih mest. Berlin, 20. avgusta s. Kakor doznava »Lokal-Anzeigerc se vršijo že nekaj časa pogajanja med zvezo nemške industrije ter nemško vlado in rusko vlado za ustanovitev rednega prekosibirskesra zrakoplovne-ga prometa na progi Berlin-Tokio. Za ta promet pridejo v poštev zrakoplovi tipa Zeppelin. Tokio, 20. avgusta o. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je predmet splošne Pažnje vse japonske javnosti. Na letališče prihajajo neprestano velike množice gledalcev, ki si žele ogledati zračno ladjo. Posadka in potniki zrakoplova so gostje Japonske. Na današnji avdijenci je japonski cesar v znak priznanja izročil dr. Eckenerju dve srebrni vazi in 11 srebrnih pokalov za 11 članov posadke. Po avdijenci je bila v prostorih cesarske palače čajanka, ki so se je udeležili potniki Zeppelina in 11 mož posadke s kapetanom dr. Eckenerjem. Med čajanko so bile zbrane pred cesarsko palačo ogromne množice naroda, ki so pozdravljale pogumne potnike in posadko. Napovedanih je še cela vrsta zakusk, čajank in banketov v čast Zeppelinoveniu prihodu. Najsijajnejši pa bo vendar veliki oficijelni banket, ki ga priredi japonska vlada in župan mesta Tokija. Listi objavljajo dolge članke o poletu in prinašajo veliko število njegovih slik. Zrakoplov je potovanje izborno prestal in so potrebna Ie malenkostna čistilna dela. Tokio, 20. avgusta o. Kapetan dr. Eckener je danes izjavil novinarjem, da bo zrakoplov tekom jutrišnjega dne izpopolnil svoje zaloge goriva in živil in bo odletel v četrtek zjutraj ob 4. k poletu iz Tokija v i Los Angeles. Za ta polet sprejemajo ja- i ponske pošte še pošiljke. Pismo v Lake- Švicarski prekooceanski polet Lizbona, 20. aivgusta. s. O švicarskem letalca KSserju in njegovih sprenrijevateib manjka od sinoči vsaka sled. Vendar pa se ciroza rja na to, da še ni vzroka za razburjenje, ker je letalo brez brezžidn-e oddajne postaie in ker leti na progi, na katero plujejo paraki zete redko. Newyork, 20. avgusta, a. švicarski letalec K3-sei je preletel otok Te/rseira v Azorskeni otočja ob 1& ari Gor čez Izaro«, »Otok bleski« in druge narodne so se razlegale po mirni in bajni Krki iz rogov prvih naših godcev. Pirediteljem vse priznanje! Z Jesenic s— Ogromen potniški promet. V nedeljo je bil promet potnikov na gorenjskih pro* gah brezdvomno rekorden. Iz vseh smeri to prihajali nabito polni vlaki na Jesenice. Največ je bilo turistov, potem pa gasilcev, ki so se v velikem številu udeležili gasilske siavnosti v Bohinjski Bistrici. Pa tudi od strani domačinov je bil naval na po* stajne potniške blagajne izredno velik. Osobito pri jutranjih turistovskih vlakih je bila silna gnjcča. Le s težavo se je do* bil vozni listek. Pri tem je prišlo do neljubih prerekanj med občinstvom. Vsi so se čudili, zakaj niso odprli obeh blagajn. Tako so se ljudje po nepotrebnem gnetli in prepirali med seboj, še bolj nepotrebno pa je bilo to, da so imeli vlaki zaradi teh nedostatkov precejšnje zamude. s— Fantovski pretep. V ponedeljek okrog 2. zjutraj sta se vračala tovarniška delav* ca 25!etni Leopold Klun in 261etni Viktor Markelj z neke prireditve proti domu. Med potoma pa sta se sprla pri železnem mostu bohinjske železnice. Klun je potegnil ■nož ter z njim prizadejal Markelju dolgo rano vzdolž celega obraza. Ves oblit s krvjo se je podal Markelj k dr. Marčiču, kjer je debil prvo pomoč, Kluna i?a so prijeli orožniki in ga odvedli v zapore. Iz Hrastnika h— Občni zbor gostilničarske zadruge, ki je bil določen za danes, je ponovno preložen na četrtek dne 29. t. m. Vzrok te preložitve je ta, da je moralo načelstvo za* druge odpotovati na kongres jugoslovenskih gostilničarjev v Beograd. h— škrlatinka. Obolel je na škrlatmki trgovski vajenec Seršen iz Bobna. Učil se je v Trbovljah pri g. Basu. Fanta so od* dali takoj v izolirnico v Hrastniku. h— Pogreb gospe Vere Ssfonov se je vr* šil v petek pri veliki udeležbi v Kraljeviči, Pogreba so se udeležili ruski dijaki iz Za-Creba, ki so zapeli blagopokojni v slovo krasne žalostinke. Naj počiva v miru blaga Slovanka z daljnega severa na obali bratskega iugoslovenskega morja! Iz Trbovelj t_ Smrtna kosa. Umrl je električar gospod Lovro Cestnik. Obolel je na pljučni* ci. kateri je tudi podlegel. Pokojni Cest* nik js bil simpatičen mladenič, tihe in mirne narave in pri vseh priljubljen^ Bil je vnet gasilec. Pogreba se je udeležilo šte* vilno občinstvo in njegovi tovariši gasilci. Pokojnemu blag spomin, preostalim pa naše najiskrenejše sožalje. t— Navijanje cen mesu. Policijski organi so ovadili nekatere mesarje na tržnem prostoru, ker se niso držali cen, ki jih je predpisalo sresko poglavarstvo. Trbovelj* ska publika se v splošnem pritožuje, da koljejo naši mesarji po večini živino slab* še kakovosti, prodajajo pa meso kot blago prve vrste. Iz izkaza občinskega vete* rinarja je razvidno, da se je poklalo v mesecu juliju pri 13 mesarjih: 2 bika, 30 vo-lcv in 86 krav. Te številke potrjujejo tr* ditev konzumentov, da se pri nas kolje v szlešnem živina slabše kakovosti. Kar se t 6e cen, je stvar taka: Občinski veterinar, ki pregleda vsako zaklano živinče, ga ob* enem tudi taksira za prvo, drugo ali pa tretjevrstno in označi to na stegnu z žigom in sicer prvovrstno z enim, drugovrst* no z dvema in tretjevrstno s tremi žigi. Kupujoče občinstvo bi torej, moralo paziti na to označbo, vendar pa moramo pripomniti, da je to precej težko. Mesarji imajo navadno meso razrezano na manjše kose. V tem primeru je skoro nemogoče konstatirati, kateri kos je od živinčsta, ki je bilo taksirano kot prvovrstno in kateri kos od onega, ki je bilo taksirano kot dru* govrstno. Temu bi se dalo odpomoči le, ako bi bile na tržnem prostoru določene posebne stojnice za prvovrstno in posebne stojnice za drugovrstno meso. V koliko je to izvedljivo na našem tržnem pro* štoru, o tem bi morali razmišljati mero-dajni faktorji. Kar se tiče mesnic, je stvar še težavnejša, ker koljejo nekateri mesarji istočasno živino prve in druse vrste. V tem primeru bi se moralo odrediti, da mo* ra viseti meso ene vrste na eni in meso druge vrste na drugi steni. Tedai bi bilo meso vidno ločeno po kvaliteti in občin* stvo bi potem lahko izbiralo in plačalo po vrednosti. Razume se, da ne bi škodovala poostrena kontrola javnih organov. Kupujoče občinstvo ima pravico, zahtevati za •pošten denar tudi pošteno blago. VEVČE. Kolesarsko društvo »Zarja r Žganji Kapelj je priredilo v nedeljo efektno loterijo v gostilni gosp. Anžurja. Ob prav veliki udeležbi občinstva se je izžrebalo 108 dobitkov, ki so bili res lepi. Glavni dobitek — sobno opravo — je dobil '261etni Franc Kotar. Prejšnji večer se mu je sanjalo, da bo zadel na loteriji in sreča mu je bila res naklonjena. Drugi dobitek — moško dirkalno kolo — je zadela g. Roza Habič. Tudi drugi dobitki so bili takoj razdeljeni. Celokupna prireditev se je izvršila v najlepšem redu. Zahvaliti se moramo kolesarskemu društvu »Sava« iz Ljubljane, ki je priredilo izlet in nas posetilo v velikem številu. Agil-no kolesarsko društvo »Zarja« lepo napreduje na športnem polju pod vodstvom svojega predsednika gosp. Ivana Plankarja. GORNJA RADGONA. Sokolsko društvo v Gornji Radgoni proslavi 1. septembra 10-letnico obstoja ter priredi pri tej priliki javni nastop s sodelovanjem okoliških društev. Ker bo povratek udeležencev po železnici zaradi neugodnega voznega reda razmeroma zgoden, bo takoj po sprejemu gostov pri popoldanskem vlaku ob pol 2. odhod na telovadišče, kjer se bo vršila ob 2. iavna telovadba ter nato ljudska vesclica. BLED. Koliko lepih vizij si ustvari tujec, zlasti brat Slovan, ko se napoti k aam! Resnica pa pogostoma razočara go?to. V našem primeru ne razočara priroda, marveč ono, kar jo skruni. Res rajska lepoti Bleda postaja vsako leto bolj nedostopna gostom. Tukajšnji merodajni krogi, izvzemši Ustnike hotelov, ki se res trudijo za blaginjo gostov ter tekmujejo med seboi, premalo store za rfj in snago. Ceste in pota so v strašnem stanju. Smetišča in gnojišča v cantru kužijo zrak. Pojem oromena^nih ■_e?t je skoro neznan. Na kratki poti od Toplic do grajske kapelice eo se poiavile v zadniem času Fl;kr- iz sejma z zavrženim' umazanimi pa-p-ri'\ lušcmnmi, peekami in pod p >a.ro. Toplo priporočamo merodajnim osebam na t kar ravprej napravijo nekaj redu ter o.nejijo te pcjfr.e na neobhodni in.; limum. Naj priča vsaj dtl Bleda, da imamo tudi m Slo*'1';«1 smisel za disciplino, red in estetiko. Prosimo, naj bi vsaj del Bleda stal dostojno med imeni St. Moritz, Biarritz, Karlove Vary itd., kamor ga je sama prirpda postavila, ko ga je obdarila s toliko lepoto. Sokol Župni i zlet in 204etnica Sokola na Viču Priprave za ta velepomembni praznik vi-škega Sokola so v polnem teku. Organiziral se je »damski komite«, kateremu načeluje sestra Vida Paternostova in z njo sestre Prinčičeva, Kodeljeva in Podlogarjeva, ki so odposlanke v glavnem pripravljalnem odboru. Damski komite je prevzel posle pri organizaciji reprezentance in sprejema pri slavnostnih prireditvah ter posle v paviljonih in nabiranje dobitkov za srečolov, ki bo letos izredno bogat. Važno funkcijo de-koraterja veseličnega prostora in dvorane za slavnostno akademijo dne 31. t. m. je Prevzel brat L. Kosec, ki je dekoriral vse Viške prireditve in svojo nalogo vedno odlično izvedel. Članstvo in naraščaj pridno vežbata dan za dnem. Pri tej priliki vabimo še enkrat vse starejše člane in članice ter prijtelje našega Sokola, naj stopijo v krog prostovoljnih delavcev; nihče, kdor čuti z nami, ne sme gledati ob strani, vsak naj sodeluje m tekmuje z ostalimi brati in sestrami v plemeniti tekmi za sokolsko idejo. Sokolski dan na Jezici Včerajšnji izredno lepi, četudi soparni popoldan je privabil izredno veliko število posetnikov, zlasti Sokolov in Sokolic na Jezico, kjer je domače društvo priredilo zelo lepo uspeli javni telovadni nastop, ki nam priča, da je nastalo iz malega sokolskega odseka že krepko društvo. Točno ob napovedani uri je pričel telovadni spored, ki je obsegal najprej vaje za župni zlet za člane, ki jih je skupno izvajalo preko 50 telovadcev. Izvedba je bila dobra. Sledil je nastop moške in ženske dece iz Jezice in ostalih okoliških društev, ki je bil številčno in kakovostno dober. Vsak oddelek je nastopil z okrog 70 telovadečimi. Sledil je ženski naraščaj, ki je dvoje vaj za Beograd prav posrečeno absolviral. Takoj nato so izvedli šišenski naraščajniki svoje de-vetice, vendar bi bila preciznejša izvedba vaje povzdignila. Člani iz Šiške so dobro nastopili z Murnikovim »Turškim maršoin--, nakar je sledil moški naraščaj preko 60 dečkov s predpisanimi beograjskimi vajami. Izvedba zelo dobra. Pri orodni telovadbi je najprej nastopilo domače društvo z dvema vrstama, nato pa dvoje vrst gostov, kjer smo med njimi opazili tudi br. Primožiča, ki je z izvajanji na drogu zadivil gledal-stvo. Tudi s.2Y£,zne vaje članic kakor nastop bosanskih bratov s seljačkimi vajami je zelo zadovoljil. Pri saveznih vajah članstva se je opazila razlika v navežbanosti, ki jo bo treba zmanjšati, ako naj se doseže enakomerno izvajanje težkih vaj. Po javnem nastopu je mnogobrojno občinstvo še dolgo posedelo na prijazni Ježici, ki je tudi v vsem ostalem, zabavnem delu prireditve pokazala, kaj premore vztrajnost in volia. Sodelovala je pri nastopu in veselici godba Sokola I. v splošnem zadovoljivo. Društvu na Ježici pa kličemo: Naprej! Niti koraka nazaj! Zdravo! Šport Plavalni dvomateh Gradjanski (Karlovac) — ASK Primorje Prošlo nedeljo so bili plavači Primorja gostje Gradjanskega v Karlovcu, kjer se je vršil plavalni dvomateh med obema klu* boma in so bili doseženi naslednji rezultati: 4C0 m, prosto, seniorji: I. Balaš (G) 6:13.4 2. Halm (G) 6:46.4, 3. Meier (P) 7:12.2. Primorjaš Gaberšek ni nastopil. Meier je na cilju premaga! svojega klubskega tova* riša Erbežnika za centimeter. Balaš je ve* lik talent ter je zmagal sigurno v ležernem plavanju. 50 m, prosto, juniorji: 1. Wilfan (P) 30.1 2. Triplat (G) 31, 3. Maričič (G) 32.4, 4. Tuma (P) 33.2. Lepa borba na vsej progi med Wilfanom in Triplatom, ki jo \Vilfan v silnem finishu odloči za sebe. Primorjaš Kolar ni startal. 200 m, prsno, seniorji: 1. Majurec (G) 3:12.4, 2. Goljevšček (P) 3:34.4, 3. Vakšič (G) 3:40.6. Goljevšček se je boril s prvim samo prvih 100 m, pozneje pa se je zado* voljil s sigurnim drugim mestom. 100 m. prsno, dame: Vika Prekuhova (P) je v šolo plavanju dosegla 1:51.4. Gradjanski ni mogel postaviti na start niti ene juniorke. 100 m, prosto, seniorji: 1. Wilfan (P) 1:11.2(1), 2. Balaš (G) 1:11.4, 3. Maričič (G) \Vilfa n vodi do obrata. Zaradi slabega obrata ga oba plavača Gradjanskega pre* hitita za malenkost. V ostri borbi si Wil* fan v silnem finishu zagotovi krasno zma= go v izbornem času. 100 m, hrbtno, seniorji: 1. Lisac (G) 1:30.6, 2. Majurec (G) 1:33.4, 3. Kodran (P) 1:53.2. Primorje ni imelo na startu niti favorita Sturma, niti Sketlja niti Turno. Čas obeh prvih juniorjev Gradjanskega je zelo dober. 50 m, prosto, dame,- 1. Jakšič (G) 40, 2. Prekuh (P) 47. Prekuhova je plavala v prsnem stilu. 4 X 50 m, prosto, juniorji: 1. Gradjanski (Maričič, Halm. Balaš, Triplat) 2:15.6, 2. Primorje (Tuma, Tičar, Meier, Wilfan) 2:23.4. Pri Primorju se je zlasti opazila od= sotnost Kolarja. Tudi Šturm bi plaval bolje nego Meier. ki je izgubil svojih 10 m. 3. Gradjanski II. 2:36.4. 1(jO m, prsno, juniorji: 1. Lisac 1:30.8, 2. Majurec 1:31.4, 3. Turkalj 1:32.4. (Vsi G). Gradjanski ima izborne prsne juniorje. Primorjaš Mikšič se je plasiral šele kot šesti. 100 m, hrbtno, dame: 1. Jakšič (G) 1:48.4 2. Prekuh (P) 1:53.2. Prekuhova je v enem tednu od državnega prvenstva znatno po* pustila, sicer bi ji morala biti zmaga sigur* na. , 4 X 50 m prsno, hrbtno, stransko, sprint: 1. Gradjanski (Majurec, Lisac, Vakšič, Triplat) 2:33.4, 2. Gradjanski II. (Terček, Sed-mak, Balaš, Maričič) 2:35.2, 3. Primorje (Goljevšek, Tuma, Erbežnik, Wilfan) 2:36.2. Štafeti Gradjanskega sta si zagotovili zma* go s stranskim plavanjem. VFaterpolo: Gradjanski : Primorje je na* stopilo s petimi rezervami. O regularnosti prvega polčasa ne more biti govora, ker je sodil član Gradjanskega ne samo zelo slabo, temveč je s svojimi odločitvami podpi* ral igro Gradjanskega. V odločilnih mo* mentih je domačinom dovolil razne foule ter priznal drugi gol za Gradjanskega, čeprav se je žoga odbila od zunanje prečke v polje. Moštvo Primorja odstopi, drugi polčas se nadaljuje pod vodstvom savezne-ga sodnika Sava Sancina. V odprti igri se posreči Gradianskemu zabiti še en gol. Menimo, da bi moralo ASK Primorje bolj paziti na svoj renome ter nastopati izven Ljubljane s svojo najmočnejšo po= stavo, ne pa kakor v nedeljo. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora din« 14. avg. 1929.) Poslovni odbor je naknadno odobrili prijateljske tekme, odigrane 10. in 11. t. m.: Ilirija : SK Nfichoison in Ilirija : Wuener Sportklmb na Dunaju ter Trbovilje : Saiva v Sevnici. Odobrena je nadalje prijateljska tetama Elan : Natakar 15. t. m. v Novem mest«; za to tekmo se izjemoma dovoli predčasen' nastop za SK Natakar igr. Dolinar Ivan in Slapar Niko ter gostovanije v SK Natakar igr. Jescnko Danijel (SK Krajkovo) in Čemažar Ivan (SK Jadran) s pristankom njihovili klubov. Verificirajo se naslednji igralci: s pravico- nastopanja dne 24. t. m. za SK Ra.ptd: Hardiinka Franc; za SK Celtje: Piko Zorislav; za SK Železničar: Mattel Franc; za SK Natakar: Slapar Niko, Doiimar Iivan; nadalje s pravico nastopanja dme 17. februarja 1930. za SK Ilirija: Kreč Stamtr-slav. — Na znanje se vzame izjava igr. Cesar Ivana, s katero ipreklicuije svojo prijavo za SK Svobodo-, Maribor, ker ostane še naprej čfen SK Rapida; verifikacija navedenega igralca za SK Svobodo st. objave z din-e 2. t. m. je s teim anulirana. — Prijavnico igr. Srečka Fleisehenja za SK Ilirijo bo rešili posl. odbor na prlihocJnji seji. Postavni odbor je izžrebal vrstni red prvenstvenih tekem I. in II. razreda v Ljubljani kakor sledii; prv. tekme I. razreda se prično dne 22. septembra, prv. tekme II. razreda dne 15. septembra. I. razred: I. kolo: Ilirija : Hermes, Jadram : Svoboda, II. koto: Ilirija : Svoboda, Primorie : Jadran* III. koto: Primorje: J.Mrija, IV. kolo: Ilirija : Jadran, Hermes : Svotboda, V. kolo: Primorje Svoboda, Hermes : Jadram, Vil. koto: Primorje : Hermes. II. razred: I. kolo: Reka : Krateovo, Slavka' : Natakar, II. kolo: Slovan : Krateovo, Reika : Grafika, III. koto: Krateovo : Naitakar. Slovan-: Reka, IV. kolo-: Slovan : Natakar, Kr-akovo : Slavfja, V. kolo: K rakovo : Grafika, Slovan : Slavija, VI. kolo: Slavija : Grafika, Reka : Natakar, VII. koto: Slovan : Grafika, Reka : Slavija, VIII. koto: Grafika : Natakar. V I. razredu so klubi obvezami tekmovati s I. moštvi in rezervami; I. moštvo in rezerva igrata isti dan. Juniorske prv. tekme niso obvezne razen za klube, ki do 27. t. m. obvezno sporoče pod6a-vezu, da hočejo igrati tudi z juntorstomi moštvi. — Klubi II. razreda so obvezani nastopati s I. in rezervnimi moštvi. — Eventualne spremembe izžrebanega razporeda z ozirom na protest SK Slovana proti njegovi uvrstitvi v II. razred bo objavil posl. odbor naknadno. Medklubski odibor v Mariboru se poziva, U Oi 8S 85 99 70 50 50 Smer vetra in brzina v m. in sek. E 6 NNW 2 E 2 NNE 2 mirno E 4 l2 J ' 10 9 10 Padavine Vrsta de« dež dež r mm do 7. ure 57-2 16 0 20 0 Gospodarstvo Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 20.4 C, najnižja 15 6 C. Solnce vzhaja ob 5.6, zahaja ob 18.58, luna vzhaja ob 19.57, zahaja ob 5.42. Dunajska vremenska napoved za sredo: Iz>remenIjivo z možnostjo padavin, nekoliko topleje. Vinska kriza Zaradi težkoč pri izvozu vina in zaradi trošarinske obremenitve ter abstinentske propagande se je kriza v jugos'o venskem vinogradništvu letos znatno ror^riia. Dalmacija in Vojvodina imajo 'ike količine neprodanega starega v;r,n ki ga tudi po bagatelnih cenah ne morejo izvoziti. Izvoz v Češkoslovaško je zadnje mesece povsem prenehal navzlic izvoznim premijam. Nedavno smo poročali o rapidnem nazadovanju konsumu vina v Zagrebu, ki je v prvem nol-letju t.l. padel na 18.000 hI narram 25.000 hI v istem razdobju pret. leta, dočim se je konsum brezalkoholnih oijač istočasno povečal od 220.000 na 860.000 steklenic. Kriza je gotovo najobčutnejša v Dalmaciji, kier tvori vinogradništvo eno najpoglavitneiših pridobitnih panog, pa tudi slovenski vinogradniki preživljajo težke čase. Da bi se te težkoče vsaj omilile, je oblastni odbor splitske oblasti sklinal za 25. t. m. veliko konferenco dalmatinskih vinogradnikov, na kateri bodo prisostvovali tudi predstavniki trgovinskega, kmetijskega, finančnega in prometnega ministrstva. Razpravljalo se bo o predlogih za povečanje konsuma in izvoza vina v zvezi s trošarin-skim zakonom in železniškimi tarifi. Smederevski vinogradniki pa so že pretekli teden sklicali konferenco, na kateri je načelnik kmetijskega ministrstva dr. Stoj kovic razpravljal o nazadovanju konsuma vina v naši državi, kakor tudi o zastoju v izvozu vina, ki je itak minimalen. Predlagal je med drugim, da bi vinogradniki pričeli v večji meri izvažati sveže grozdje, ki v inozemstvu ni toliko obremenjeno s carinami kakor vino (v Češkoslovaški znaša carina okrog 2 Din pri kg. v Nemčiji 067 do 1 Din, v Avstriji pa 1.10 P;nV Naš izvoz svež°ga grozdia je lani znašal komaj 151 vagonov (predlanskim 136) v vrednosti okrog 5 milijonov Din, dočim izvaža n. pr. Italija letno okrog 2000 vagonov grozdja. Pri smederev-sVem grozdju bi bilo forsiranje izvoza tem laž.ie, ker ima to grozdje že izzi predvojnih časov dober sloves kot prvovrstno namv.no grozdje. Seveda je glavni pogoj za večji izvoz standariziranie in tioiziranie grozdja. Na konferenci je gosp. Cezar, strokovnjak za izvozno opremljenje grozdja iz Zagreba, imel daljše predavanje, v katerem je opozarjal na to. kako je treba blago opremiti za izvoz in kako je treba pri pakovanju paziti na prvovrstno in enakor^rno kakovost * Tudi v Franciji se ie kriza nadprodukcije vina letos poostrila. Vinogradniška udruženja Francije in Alžira so imela te dni svoje zborovanje, na katerem so sklenila opozoriti francosko javnost na pretečo katastrofo. Nazadovanje cen je. zadelo predvsem namizna vina, ki staneio v kleti 1.40 _ 1.50 franka (3.10 — 3 30 P ^, liter. Nova kurantna vina se v prednroda nudijo po 1 frank (2.20 Din) za liter pri 8 garantiranih stopnjah, odnosno po 1.25 franka (2.75 Din) pri 10 ga-rantiranih stopnjah alkohola. Navzlic nizkim cenam pa so kupci zelo rezervirani. = Hmeljarsko društTo v Žalcu je prejelo od več strani pritožbo, da je letos veliko pomanjkanje hmeljskih obiralcev, kar so deloma povzročili hudobni jeziki, ki trobijo po svetu, da je toča potolkla ves hmelj v Savinjski dolini, da se bo obiranje plačevalo le po 1 Din itd. Zaradi tega govoričenja nekaterih obiralcev sploh ni bilo, drugi pa so 6e vračali. Dogaja se tudi, da se na določeno mesto Damenienim obiralcem obljubuje višja mezda, boliša hrana itd. in se jih skuša pregovoriti, da bi postali nezvesti svojim večletnim delodajalcem, kar je vsega obsojan« vredno. Mezda za obiranje hmelja se je določila povodom zborovanja hmeljarjev 11. L m., in sicer 1 in pol Din in trikratna hrana z dvema malcama ali 1K Din in trikratna hrana brez malce, odnosno 2 Din brez hrane za en škaf (28 1) obranega hmelja. Znižanje mezde je posledica krize, v katero je došlo hmeljarstvo vobče. Zaradi neutemeljenega razpravljanja o cenah za letošnji pridelek (7 Din za 1 kg) se je naših hmeljarjev lotila neka zbeganost. Da se zbegani hmeljarji pomirijo, izjavlja Hmeljarsko društvo na podlagi zanesljivih informacij, da 6e o cenah za letošnji hmelj sedaj še sploh govoriti ne more. Ko bodo Nemci in Čehi začeli obirati svoj pridelek in bo njegova množina določena, potem se bo tudi razčistilo vprašanje cene za naš hmelj. Hmeljarji ne razburjajte se po nepotrebnem. — Na letošnjem kongresu hmeljarjev v Fried-ricbsbafnu je bil pridelek v Jugoslaviji cenjen na 123.000 — 130.000 stotov. in sicer v Vojvodini na 75—80.000 stotov in v Sloveniji na 48.000 — 50.000 stotov. = Poenostavljenje carinskega postopka. Kakor znano, se ima v zvezi z revizijo carinske tarife reformirati tudi carinski postopek, ki naj. bo razumljiv tudi brez komentarjev in jasen tako za uradnika, špediterja kakor tudi za trgovca samega. Zato je v prvi vrsti potrebno, da se ta postopek poenostavi. Glede te potrebne reforme se čujeio že različni predlogi. Tako se predlaga, da bi carinjenje vršil uradni carinski posrednik, ki bi sestavil deklaracijo in izračunal carino. Tako bi se preprečil marsikak nesporazum, ki ima pogosto za posledico carinske kazni. V interesu tranzitne trgovine bi bilo tudi nujno potrebno, da 6e splošno uvedejo prosta carinska skladišča, da se dovoli plačevanje carinskih dajatev potom denarnih zavodov in da se uvede kreditiranje carinskih dajatev proti odgovarjajočemu jamstvu. Za pospeševanje domače industrijske delavnosti pa bi se moralo uvesti pogojno carinjenje (takozv. Vormerkverfahren), ki obstoji v tem, da podjetje uvozi sirovino. jo predela in gotov izdelek izvozi v inozemstvo, pri čemer se mu povrne carina za uporabljeno sirovino. = Pred gradbo velike tvornice sa žveple-no kislino. Iz Zagreba poročajo, da je naša država na račun reparacij s posebno pogodbo oddala nemški tvrdki Erzros^eselft-schaft m. b. H., ki spada v koncem družbe Westfalisch - Anhaltische Sprengstof A. G., vsa dela za gradbo velike tvornice za žve-pleno kislino v vrednosti enega milijona mark. Tvornica se bo zgradila po lastnih patentih omenjene nemške tvrdke. = Vinska razstava. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljčnih in odprtih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da poku si jo res dobro, žlahtno vinsko kapljico, pridelek priznanih štajerskih in dolenjskih goric. = Mlekarstvo. Tudi ta panoga kmetijske produkcije bo nastopila letos na kmeti;skem oddelku jesenske razstave »Ljubiiana v je- j seni< s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen četrti nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Eitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi ▼ malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Borze 20. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil dane« devizni promet srednji. Več potrebe je bilo v devizah na Curih in Prago. Tečaji deviz na New-vork, Berlin in Dunaj so za malenkost oslabeli. Razen potrebe v devizi na Trst je vse ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda brez intervencije Poštne hranilnice ponovno okrepila. Za aranžma se je trgovala po 408 (včeraj 406.5), za kaso po 407.5 in za november po 420. Tudi ostali državni papirji so zelo čvrsti. Investicijsko posojilo iiotira 89.5 — 90 brez prometa (▼ Beogradu je bilo danes zaključeno že po 90 5), agrarne obveznice pa notirajo 54—55-Na tržišču zasebnih vrednot še ni opažati nikakega oživljenja. Med bančnimi papifji so bili zaključki v Praštedioni po 855 in v Unionbanki po 202. med industrijskimi papir« ie bil zabeležen zaključek v Vevčah po 130 ter v Unionu (Osijek) po 175 in 180. Gutmann je dalje slab pri 180 — 195 brez prometa, prav tako Dubrovačka pri 400 do 430. Devize in valute. Liubljana. Amsterdam 22.8275, Berlin 135325-13 5825 (13.5675). Bruselj 7.92. Budimpešta 9.9441, Curih 1094.4—1097.4 — (1095.9), Dunaj 8.0091-8.0391 (8.0241). London 276.21, Newvork 56 865. Pariz 223.01,: Praga 168.20—169 (168.60), Trst 296.75 do 298.75 (297.75). ~ Zagreb. London 275.81 — 276.61. Newyork 56.755 - 56.955. Pariz 222.04 — 224.04, Milan 297.76 — 298.76, Curih 1094.4 — 1097.4. Amsterdam 22.7975—22.8575, Berlin 13.5525 do 135825, Dunaj 8.0091 — 8.0391, Praga 168.20 — 169, Budimpešta 9.9291 — 9.9591. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.2025. Newyork 519.90, Pariz 20.35. Milan 27.18, Berlin 12380, Dunaj 73-21, Praga 15.38, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90-67, Sofija 3.76, Varšava 58.27. Dunaj. Beograd 12.4475 _ 12.4875, Berlin 168.81 — 169.31, London 34.3775 — 34.4775, Milan 37.07125 — 37-14125, Newvork 708.85 do 711.35, Pariz 27.74 — 27-84, Praga 20.9725 do 21.0525, Curih 136.31 — 136.81; dinarji 12.44 — 12.50. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d.. Ruše 275—285. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod? aranžma 408 — 409. kasa 407-5 — 409. za november 419 — 420.5; za december 421.5 do 424, investicijsko 89.5 — 90, agrarne 54 — 55: bančne vrednote: Praštediona 855 do 860, Union 202 — 204, Srpska 156 den.. Jugo 81 _ 83, Narodna 8200 denar, Ze-maljska 127 — 135 Ljubljanska kreditna 123 den., Pol.jo 15.75 — 16: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Gutmann 180 — 195, Slaveks 97 — 100- Slavonija 100 do 120, Drava 430 den., Šecerana 420 — 430, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 120 do 145, Union mlin 175 — 177.5, Vevče 128 do 130, Isis 13 den., Dubrovačka 400 — 430, Trbovlje 454 — 458. Beograd. Vojna škoda 406.5. investicijsko 90.5, agrarne 55, Narodna banka 8340. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1000 m3 tramov v različnih dimenzijah, dalje za 10.000 komadov hrastovih žel. pragov (2.65 — 2.80 m dolžine, 13 do 13.5 cm višine in 22 — 24 cm širine, spodaj, zgoraj 14 cm) in za vagon ske pošiljke hrastovih friz ter hrastovih donelles. Žito 4- Žitni trg (20. t. m.) Na chicaški borzi je pšenica nekoliko popustila, in sioer za september od 141 in j>et osmink na 138H. Čeprav je chicaški tečaj še vedno znatno viš ji kakor v početku preteklega tedna, ko je padel skoro na 131. so naše cene na isti višini kakor v početku preteklega tedna. Cena naši pšenici pada vedno bolj pod ameriško pariteto. Ko je bila pred tremi, štirimi tedni pšenica v Chicagu približno na isti višini kakor danes, se je pri nas cena gibala še med 215 — 220 Din. danes pa znaša le še 202.5 — 205 Din. Vzrok tej nizki ceni leži predvsem v pomanjkanju denarja in v rezervi ran osti trgovcev in špekulacije. + Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar., plač. 30 dni): baška stara 267.5-270. nova 265-267-5; koruza (slov. po6tajau plač. 30 dni): baška, navadna tarifa 267-5 — 270, mlevska tarifa 260 _ 262.5; oves: baški, novi, slov. postaja, navadna voznina 240 — 245; ječmen: baški novi, ozimni 6667 kg 217.5 — 220; moka: >0«. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 395 do 397.5. -f Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca slaba. Cene pšenici so popustile Promet: 109 vagonov pšenice, 14 vagonov ječmena. 30 vagonov ovsa, 12 vagonov koruze in 6 vagonov moke. Pšenica; baška 200 do 205, potiska 212.5 — 217.5, banaška in sremska 195 — 200. Oves: baški 170 — 175. Ječmen: baški in sremski 157.5 — 162.5. Koruza: baška, sremska in banaška 300 do 202.5. Moka: baška >0g« 307.5 _ 312.5; >2«r 287.5 — 292.5: »5« 267.5 — 272.5. Otrobi:-baški in banaški 115 — 120. Fižol: bašk beli 360 _ 370. + Dunajska borza za kmetijske proizvode, (19. t m.) Tendenca na dunajski borzi ee^ je Ie malo spremenila. Kupčijski promet je* deloma oviralo dejstvo, da so bile pri čvrst ejši h ameriških tečajih budimpeštansk. cene nižje. Pšenica notira nespremenjeno kakor zadnje dni in tudi koruza se v ceni ni bistveno spremenila. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica domača nova 34 — 34.75, madžarska potiska 37 — 37.5; rž: marchfeld-ska 27-50 _ 28.25, madžarska 26.50 — 27: koruza: podunavska 32.25 — 32.75, laplat-ska 33.25 — 33.75. Živtna + Dunajski goveji sejem (19. L m.) Pogon: 2794 komadov, od tega 296 iz Jugoslavije, 680 iz Madžarske in 1036 iz Rumunije. Pri mlačnem prometu so cene prvovrstni živini ostale nespremenjene, ostale vrste pa so se pocenile za 5—10 grošev Za kg žive teže notiraio: voli izjemno 2.05 — 2.20, I. 1.80 _ 2, II- 1-50 — 1-75. ITI. 1.15 _ 1.45. biki 1.30 — 1.50. krave 1.10 — 1.55, slaba živina 0.85 — 1.15. 3 Iz življenja in Mesto kruha in soli - kostanj in vino Slavnosten sprejem »Zeppelina« kazov za rekordno vožnjo Usodo »L. Z. 127« na začetku pole« ta okolu sveta je spremljala Evropa, predvsem pa Nemčija, z zadrževanim dihom. Dr. Eckener je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se vožnja obnese, ne pa izjalovi, kakor se je zgo« dilo pred časom, ko je bil zrakoplov namenjen v Ameriko in se je moral spustiti na francoskih tleh. Imel je ze* lo ugodne vetrove, ki so pospeševali vožnjo in delovanje motorjev in je po dobrih 100 ur trajajočem poletu sreč« no dosegel Tokio. Pri tem so ga spremljali japonski aeroplani, ki so mu kazli pot na letališče Kašanigau« ro. Čim je »Zeppelin« dosegel japonsko prestolnico, se je priklonil s kljunom v pozdrav mikadu in vsej Japonski, Eotem pa je opisal nad Tokijem ne« aj krogov. Tedaj so že drveli skozi ulice prestolnice kolporterji s časopisi, ki se je zanje publika dobesedno trga* la. In čim je zrakoplov pristal, so iz* Točili dr. Eckenerju, ki je izstopil prvi ined prvimi, brzojavko japonskega mi* nistra za promet ter poziv mikada, naj pride k njemu v avdijenco. Po japon« skem običaju so posadki ponudili kos stanja in vina, ki ima za Japonce in njihove goste isti simboličen pomen, kakor sol in kruh pri starih Slovanih. Zrakoplov je preplul od Friedrichs« hafna do Tokija skoro 12.000 km dol« go progo. Vozil je s povprečno brzino 140 km na uro. Njegova teža je zna« na Japonskem — Nekoliko do- — Koliko je zrakoplov nosil šala 80.000 kg. Vozilo se je 60 oseb, med njimi 40 mož posadke, 550 kg po« ste, 15.000 kg benzina in benzola, 1500 kg olja, 3000 kg vode in 1000 kg nado« mestnih delov. Poleg 2400 kubičnih metrov gonilnega plina in 75.000 ku« bičnih metrov vodika je bil edini to« vor »Zeppelina« majhno poprsje lani umrlega nemškega letalca, grofa Hii« nefelda, znanega z nemškega poleta čez Ocean. Vožnja je bila res v vsakem pogle« du rekordna in je pustila daleč za se« boj celo nedavni povratek »Zeppelina« iz Amerike. Brzovozni prekomornik, ki bi startal ob istem času kakor »L. Z. 127«, iz Hamburga, bi dosegel v istem času, ko je prišel »Zeppelin« na cilj, kvečjemu Gibraltar v Sredozem« skem morju ter bi imel še celih pet tednov vožnje do Japonske. Ladja, ki bi ob času »Zeppelinovega« starta ostavila italijansko pristanišče Geno* vo, pa bi v tem času jedva dosegla otočje Dvanajsterih apostolov v Rde« čem morju. Sibirski ekspresni vlak bi bil še vedno na rampi Urala pred me« jo Azije. Japonci so sprejeli »Zeppelina« z gromovitimi pozdravi »banzai« (ži« vel!), »irashaimaši« (dobrodošel) in »o hajs« (dober dan). Do srede zvečer bodo stroji zrakoplova v popravilu, v četrtek pa se »Zeppelin« dvigne, da poleti proti Los Angelesu. 75 let, odkar je umrl filozof Schelling Dne 20. avgusta 1S54. ie o mrl v Švici nemški filozof romantike Schelling, sodobnik Holderllna hi Hegla. Schelling ]e bil v svoji filozofiji prlstaS Fichteja, samo da je njegovo filozofijo obrnil v smer Idealizma. Zakaj naj postanejo krila daljša? Na to vprašanje, ki zanima danes nešteto žensk, je dal najodkritosrč« nejši in najizčrpnejši odgovor vodja neke vodilne modne tvrdke v Parizu g. Merrv. O tem poročajo sledeče: V Le Touquetu, prvovrstnem kopa« liškem kraju ob francoski obali, se je vršilo zborovanje modnih stvariteljev in kritikov. Šlo je za rešitev vprašanja, ali naj bodo nova krila dolga ali krat« ka. Debata je bila zelo burna in že se je zmaga nagibala na stran pristašev dosedanje mode. Tedaj se je oglasil Merry: »Moje dame in gospodje, go« vorimo iskreno. Kdo podpira našo obrt najbolj? Morda mlade stvarice pod pet in dvajsetim letom? Ne. Veste na« tančno, da je klijentinja ki nas sma« tra za neobhodno potrebno oporo svo« je lepote klijentinja, ki mnogo naro« čuje in dosti plačuje, ženska s 40 leti in čez. Ta ženska je lahko lepa, toda vitke, fino izklesane noge mladosti je izgubila. Noče pa zaostajati za mladi« no in zato ji je potrebna moda dolgih kril, ki jo, prosim lepo, sprejmite v svoj program za jesensko sezijo. Te besede so zalegle in zdaj vemo točno, zakaj se pojavljajo na ulicah krila, ki segajo že malodane do tal. Svinjski pastir se izdaja za grofa Na Poljskem obravnavajo zdaj ne* navadno afero, ki kaže, s kakšnimi tri« ki pustolovijo po svetu avanturisti ter speljujejo na limanice lahkoverne lju« di- L. 1914. je odrinil na rusko fronto proti Avstriji poljski grof, poročnik Sieurd Vrčerski. V času, ko so Rusi oblegali Przemysl, je moral na izvid s šest mož broiečo posadko. Ko se je patrulja plazila proti avstrijskim po« stojankam, pa je nenadoma udarila granata in raztrgala petorico oseb. Živ in. cel je ostal samo Vrčerskega sluga, bivši svinjski pastir, ki se je takoj pre« oblekel v poročnika in kot tak prišel v avstrijsko ujetništvo. Mrtvega poročnika so pokopali za njegovega slugo in ker ga ni bilo od nikoder nazaj, so ga starši končno da« li proglasiti za mrtvega. Žalost nad si« novim nestankom pa je očeta in ma« ter tako jadila, da sta drug za drugim umrla. Premoženje sta zapustila neke« mu svojemu nečaku zakaj izginoli po« ročnik je bil njun edini sin. Med tem je končala svetovna voj« na. Nenadoma se je pojavil v doma« čem kraju za mrtvega proglašeni Kr» čerski. Naperil je proti »svojemu ne« čaku« tožbo zaradi podedovanega ime« nja. Vozil je dobro in sodišče je ugo« dilo njegovemu vzklicu ter mu kot »pravemu sinu« pokojnih staršev pri« znalo vse pravice. Ko je prišel do de« narja, je začel živeti na moč razkošno. Popotoval je širom sveta in zapravljal premoženje. Mnogo denarja je potro« sil posebno v Nizzi, kjer se je sezna« nil z neko bogato in plemenito Polja« kinjo, grofico Skobnicko. Zaročila sta se in te dni bi se imela na Poljskem vršiti tudi poroka. Poročnikov nečak, ki ga je prišlek pripravil ob dedščino, pa ni zaupal dozdevnemu Vrčerskemu in je najel detektiva, ki je prišel na sled njegovim pustolovščinam. Na skrivaj je povabil svinjskega pastirja očeta in mater, da sta sina spoznala pri prvem srečanju. Dozdevni grof je bil seveda razkrinkan. Priznal je vse svoje sleparije. Konec pustolovskega romana pa je bil tragičen: nevesta do« zdevnega grofa, grofica Skobnicka, si je iz sramu nad dejstvom, da je na« sedla tako nizkotnemu človeku, po« gnala kroglo v glavo in je obležala na mestu mrtva. Edison je našel svojega naslednika Tomaž Alva Edison, slavni ameriški izumitelj, je nedavno preizkušal v pet ur trajajočem Izpilo kandidate, ki so se prijavili za njegovo nasledstvo. Aspiranti na veliko čast so morali odgovarjati na Edisonova vprašanja lz vseh panog življenja. Prvenstvo ln pravico do nasledstva s| je pridobil mlad W. Hudson, sin svečenika iz Seattleja (Washlngton). Hudson a bo izobraževal sam Edison, ki ga bo seznanil s svojimi izumi ter ga vzgajal po svojih nazorih. Natakarji z zavihanimi rokavi Vročina pritiska tudi v Londonu in natakarji v gostilnah in kavarnah so sklenili, da bodo stregli goste z zavi« hanimi rokavi in razgaljenimi srajca* mi. Svojega sklepa gospodarjem niso naznanili; hoteli so jim ga kar vsiliti. Mislili so tudi, da se tej novosti ob« činstvo ne bo upiralo. Toda Anglež se drži starih tradicij Doma ima rad ko« modnost, ali v javnosti mora biti vse, kakor predpisano. Povsodi. kjer se na« stopili natakarii v nekorektni obleki, so gostje odklonili jed in piiačo ter odšli. Zmagale so tradicije in nata« karji so se namah pokazali oblečeni kakor poprej. sveta Grozna operacija olomuškega trgovca Žrtev lastne ekscentričnosti je te dni postal olomuški trgovec Alojz Kvapil. 59 let star je že precej časa bolehal na bolezni v trebušni votlini. Bil pa je zase trdno prepričan, da ga zdravniki ne morejo izlečiti in je skle« nil, da se bo operiral sam. Odpeljal se je z doma v neki hotel in je vzel s seboj vse svojce. V hotel« ski sobi, kjer je bil nastanjen, si je najprej prerezal trebuh, potem pa je izvedel »operacijo«. Menda ni treba pristavljati, da si je povzročil straho« vite rane, katere je plačal s svojim živ« ljenjem. Ko je bil že v zadnjih izdihljajih, je žena poklicala zdravnika. Ta ni mo« gel konstatirati nič drugega nego to, da so rane smrtonosne. In res je tr« govec živel še kakih pet ur, potem pa je izdihnil v grozovitih mukah. Na po« doben način se je Kvapil »operiral« sam že pred dvema letoma. Ker pa so ga domači imeli na sumu, da ni pri či« sti pameti, so pazili nanj. Nu, kljub te« mu je letos na letovišču ponovil to, če« sar so se tako bali in zavoljo česar se ni dal pregovoriti, da bi se zaupal ki« rurškemu nožu. Ga. Winifred Cullisova, profesorica na londonskem vseučilišču in nova predsednica Mednarodne zveze vseučiliščnlc, izvoljena na zadnjem kongresu v Ženevi. Žalosten konec izletniške vožnje Blizu Stettina se je te dni primerila redka nesreča.. Izletniški parobrod »Deutschland« je trčil v neki pristani« ški ožini ob tovorno ladjo »Aleksan« der«. Na izletniškem parniku se je ta« koj napravila več metrov jiroka lu« knja. K sreči pa je imel kapetan toli« ko prisotnosti duha. da je dal povelje, naj se ladja nemudoma zapelje na si« pino, kar se ie zgodilo. Na ta način je bilo rešenih okolu 600 ljudi, zakaj »Deutschland«, ki ima prostora za 1500 oseb, je imela na krovu 400 šolskih otrok in 125 odraslih. Ljudi so rešile s krova pomožne ladje. Kapetan, ki odgovarja za katastrofo, je skoro do« segel svoja službena leta in bi imel biti v kratkem upokojen. Pred 15 leti se mu je primerila slična nezgoda, ven« dar pa je takrat dokazal, da ni kriv nesreče in tako so ga v službi rehabili« tirali. Originalen rekord V Brandfortu v Kanadi so ostrigli nedavno ob petih zjutraj štiri ovce. V tridesetih minutah je bila volna izčiš« čena in pobarvana, na to snredena in stkana. Tako dobljeno blago je bilo takoj izročeno krojaču in obleka, ki jo je nemudoma napravil, je bila z leta« lom poslana v Quebec na narodno raz« stavo, na kateri jo je takoj oblekel guverner Perodeau. Ura je bila 18.45. Cela procedura je torej trajala trinaist ur in 30 minut. Veliki ljudje - veliki nosovi Neki znan romancijer pravi, da bi bila linija svetovne rgodovine čisto drugačna, če bi bila imela Klec patra drugačen nos. Marsikdo smatra to za potegavščino, pa vendar tiči v tem nekaj bridke resnice. V novejšem ča« su se je našel celo angleški biolog, po imenu Wood, ki proučuje s posebno vnemo vprašanje, ima li oblika nosu kakšno zvezo z genijalnostjo? Prišel je do zaključka, da imajo res mnogi nenavadni ljudje nenavadne nosove. Tako je na priliko imel Ovidij Naso, galanten pesnik stare dobe. ve« llkanski nos, po katerem je bil skoro boli znan kakor po svojih pesniških izdelkih. Nasonov nos je znal izvo« hati marsikakšno tajno in spletko, prikrito pa mu je ostalo, da bo njegov gospodar preživel konec svojega živlienja v pregnanstvu ob Ornem morju. Roli iz literature nego iz prakse je znan nos Cvrana de Bergeraca. K po* pularizaciii tega nosu je najbolj pri« pomogel francoski pesnik Rostand. Velike nosove pa so imeli tudi: Tor* auato Tasso. Dante Alighieri, Goe« tbcw Heine, Ncwton, Kan Dyk, Ko. tt ?r se pa namerava posvetiti slikarstvu in napoveduje že za jesen kolektivno razstavo evojih del. Mladi ."'o- an Popovie piše večji ro nari iz vojvodinskega ž v.jenja in pripravlja za tisk novelislično zbirko -Marionete života i srt.r-tif -ln eseje 5Oko u oko«. Božidar Kov; Ffvie je razočaran ir. resis-uiran za enkrat samo zas,-. B0o-spMar sedme nmftnostk, »Sistem V.»ronev-'n : Okeanija« ima pripravljeni za tisk dve zbirki novfl in knjigo esejev. Risto 8aikolir je spisal tragedijo »?c-rajc. sicer pa piše eseje. Če upoštevamo nadalje, da tudi neomenjeni pisatelji pripravljajo vse polno novosti. med njimi »Milan Kašanin kar 4 nove romane, se moramo le veseliti tega proeviia srbske literature. Ako bi vprašali slovenske književnike, — ki pa niso nič kaj radodarni z izjavami — bi bili odgovori daleko skromnejši. Še skromnejši pa bi bili po vsej verjetnosti odgovori naših založnikov. In naša publika? Ali ne bi bila umestna anketa: _ Koliko novih slovenskih knjig nameravate kupiti letošnjo .jesen? Italijanska operna produkcija. Rimska občina je nedavno razpisala natečaj za najboljšo novo opero, ki bi se imela v kratkem vprizoriti v rimski kra'ievi o^eri. Predloženih je bilo več novitet, vendar ni nobena skladba ustrezala zahtevam m merilu, zato tudi ni bila nobena nagrajena. Razpisana nagrada čaka boljših časov. Plečnikov načrt za beograjsko cerkev. Na Smederevskem Gjermu v Beogradu nameravajo frančiškani zgraditi novo cerkev, ki bo strogo umetniško delo. Odlikovala se bo po zelo originalnem slogu. Načrt, ki je že sprejet, je napravil slovenski mojster, prof. arhitekture Josip Plečnik. Rusko gledališče v Poznanju. Uprava velike poljske razstave v Poznanju je povabila v Poznanj moskovsko gledališče Sta-nislavskega, ki se je odzvalo in daje sedaj predstave iz ruskega izvirnega repertoarja. Gostovanje vzbuja med Poljaki navdušenje za rusko gledališko umetnost. Književnost s povprečno naklado 1000 izvodov. Ta književnost ni samo slovenska ali lužiškosrbska, marveč predstavlja znatno vplivnejši narod — palestinske Žide. Na očetovsko grudo so povrnivši Abrahamovi potomci se skušajo osamosvojiti tudi kulturno, zato z nenavadno požrtvovalnostjo goje moderno književnost v nekoliko modificirani stari hebrejščini. Njeno največje delo je za sedaj ilustriran hebrejsko-angle-ški slovar, ki so ga trije jezikoslovci sestavljali celih deset let. Izmed palestinskih založništev je najagilnejše Schtikeljevo, ki je izdalo že lepo število modernih evropskih pisateljev v hebrejskem prevodu. Značilno pa je, da običajna naklada ni višja od 1000 izvodov, ki se prodajajo počasi, tako da druga izdaja pride šele čez nekaj let. Vendar so imeli nekateri spisi znaten uspeh, med njimi n. pr. Reymontovi kmetje. Tudi Remarquejev roman »Im Westen nichts Neues« je že izšel v hebrejskem prevodu. V ostalem pa — taut comme ches noits... Iz gledališkega sveta. John Gals\vorthy je pravkar dovršil novo dramo »Streha«, ki bo izšla v njegovih zbranih spisih. — Aleksandrov Tairov, predstavitelj moderne ruske režije, je sprejel režijo dveh govorečih filmov: Tolstega »Očeta Sergeja? in Puškinovih »Ciganov«. — Znana češka igralka Marija Laudova-Horicova je slavila te dni setdesetlelnico. — Plzenjsko lutkarsko gledališče bo nastopilo koncem septembra v Parizu, kjer je prevzel protektorat nad njegovimi prireditvami list »Journak. Nova knjiga spominov P. S. Machara. Znani češki pisatelj F. S. Machar pripravlja za letošnjo jesen novo knjigo spominov z originalnim naslovom »Trije kozarci vina«. Remarquov rekord. Po najnovejši statistiki se je prodalo v teku prvega pol leta poldrug milijon iztisov knjige E. M. Remar-qua: »Na zapadu nič novega«. V izvirniku je šlo doslej 750.000 izvodov, francoski prevod izkazuje 220.000 izvodov, celo majhna Danska je kupila že 30.000 izvodov. Doslej je knjiga prevedena v 21 jezikov. Spremembe v železniški službi Imenovani so: za brzojavce dosedanji: pisarnik Klemene Franc, zvan. II. kat. Tez« no; pisarniški pomočnik: Kremautz Josip, zvan. I. kat. Tezno; postajni pazniki: Bonač Anton, zvan. I. kat. Zidani most; Bo-stič Anton, zvan. I. kat.. Zidani most; Go» k>b Alojzij, zvan. I. kat. Jesenice; Kolarič Karel, zvan. I. kat. Maribor glav. kol.; Ka-šman Karel, zvan.. I. kat., Maribor kor. kol. Mesarič Leopold, zvan. i. kat. Maribor gl. kol.; Pešec Ivan, zvan. I. kat. Zidani most; Plaš Štefan, zvan. I. kat. Celje; Smešnik Josip, zvan. I. kat. Zidani most; Drozg Ivan, zvan. II. kat. Maribor gl. koi.; Fran* geš Matevž, zvan. II. kat. Ljubljana glav. kol.; Hohl Anton, zvan. II. kat. Maribor glav. kol.; Mally Franc, zvan. II. kat. Tez* no; Marin Franc, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Ogrine Viktor, zvan. II. kat. Pra-gersko; Erbežnik Josip, zvan. II. kat. Maribor kor. kol.; Oman Josin zvan. II. kat. Jesenice; Vičič Gabrijel, zvan. II. kat. Ma= ribor gl. kol.; Vouk Mihael, zvan. II. kat. Pragersko; vozovni zapisovalec: Orozl Vinko, zvan. I. kat. Celje; nakladnik: Lipov* šek Jurij, zvan. II. kat. Zidani most; za stalnega obrtnika: dosedanji vozovni pre= glednik: Kovič Franc, zvan. I. kat. kuril. II. Ljubljana gor. kol.; za premikalnega nadziratelja dosedanji premikalni pazhiki: Gril Matej, zvan I. kat. Ljubljana gor. kol.; Ostrožnik Andrej, zvan. I. kat. Ljubljana gor. kol.; Mateža Josip, zvan. II. kat. Jesenice: nadpremikači: Božič Ivan, zvan. I. kat. Ljubljana gor. kol.; Fatur Franc, zvan. I. kat. Zalog; Pangršič Mihael, zvan. I. kat. Zalog; Verbek Anton, zvan I. kat. Ljubljana glav. kol.; Palič Ignacij, zvan. II. kat. Čakovec; Ribič Karel. zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Sever Albert, zvan. II. kat. Ljubljana gl kol.; Stare Franc, zvan. II. kat. Bistrica - 3oh jezero; Švara Karel, zvan. II. kat. Novo mesto; premikači: Za* jec Ivan, zvan. II. kat. Rakek; Urbič Anton, zvan. II. kat. Rakek; Jelen Anton, zvan. II. kat. Celje; Kepa Karel, zvan. II. Kat. Trbovlje: za skladiščnika: dosedanji skladiščni pazniki: Benulič Josip, zvan. II. kat. Kočevje; Godec Jernej, zvan. II. kat. kuril, izpostava Pragersko; Justin Anton, zvan. II. kat. Bled*.iezero; Koprivec Ivan, zvan. II. kat. kuril. II. Ljubljana gor. kol.; Velkavrh Jernej, zvan. II. kat. kuril. II. Ljubljana gor. kol.; sprevodnika: Filei Ka* rel, zvan. I. kat. Metlika; Pahernik Franc, zvan. I. kat. Maribor gl. kol.; pisarniška pomočnika: Vivod Anton, zvan. I. kat. Pragersko; Matuškovič Leopold, zvan. I. kat. Maribor gl. kol.; strojevodje: Maček Anton, zvan. II. kat. Logatec; Stopar Josip zvan. II. kat. progovna sekcija Celje; Ze-lenko Franc; progovna sekcija Ptuj; kret-nik: Radej Alojzij, zvan. II. kat. Rajhen* burg; progovni čuvaji: Jernejčič Ivan, zvan II. kat. progovna sekcija Zidani most; Fink Ivan, zvan. II. kat. progovna sekcija Novo mesto; Grabar Jurij, zvan. II. kat. pro* govna sekcija Ptuj: pisarniški sluga: Muro* vec Matija, zvan. II. kat. prometno-komer-cijelno odeljenje direkcije; skladiščne slu* ge: Črnigoj Ludvik, zvan. I. kat. Bistrica Boh. jezero; Habjan Franc,, zvan. I. kat. Novo mesto; Šebek Rudolf, zvan. L kat. Maribor gl. kol.; Bombač Martin, zvan. II. kat. Rakek; Ferschitz Alfred, zvan. II. kat. Tezno; Gorjanc Gabrijel, zvan. II. kat. Jesenice; Gril j Ivan, zvan. II. kat. Zagorje; Jurjaševič Jakob, zvan. II. kat. (>r* mož; Krajšek Ivan, zvan. II. kat. Hrastnik; Lenassi Ivan, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Lorenčič Gregor, zvan. II. kat. Tržič; Miklavec Peter, zvan. II. kat. Postojna* zastopstvo; Mirtič Josip, zvan. II. kat. Ljubljana glav. kol.; Ostroveršnik Ivan, zvan. II. kat. Sevnica; Paul Ferdinand, zvan. II. kat. Pragersko; Uršič Henrik, zvan. II. kat. Videm-Krško; Sajovic Mihael, zvau. II. kat. Kranj; Hauptman Ivan, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Kralj Josip, zvan. II: kat. Maribor gl. kol.; postajni sluga: Merhar Franc, služitelj 1. skupine, Bistrica s Boh. jezero; Kos Kancijan, služitelj 1. skupine, kuril. II. Ljubljana gor. kol.; čuvaj: Mikolič Andrej, zvan. I. kat. Jesenice; za vozovnega nadziratelja: dose* danji strokovnik: Paver Anton. zvan. I. kat. kuril, izpostava Jesenicc; za strojnega kurjača: dosedanja nadkurjača: Bizilj Ka* rel, zvan. II. kat. kuril. II. Ljubljana gor. kol.; Stoje Jakob, zvan. II. kat. kuril, izpostava Jesenice; kurjač: Krumpl Ivan, zvan. II. kat. kuril. Maribor. Četrtek, 22. avgusta. LJUBLJANA ne oddaja.- — ZAGREB 13.15: Reiprod.ucira.na glasba. — 19.30: Prenos programa iz Prage- — 21.-40: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.10: Rcproducirana glasba. — IS: Plesna godba. — 20.30: Srbske- narodne pesmi in ciganska sodba. — 21.30: Poročila. — 21.40: J ueo sto venske pesmi. — 22.40: Koncert radio -kvarteta. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Večerni koncert orkestra in solistov. — 20.25: Orkestralen koncert VVagnerjevjjh skladb. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 18: Violinski in klavirski koncert. — 20.30: Prenos orkestralnega koncerta. — 22.45: Godiba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Koncert dunajskega sianf. orkestra: Mendelssohnove skladbe. — 22: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Pevski koncert in lahka godba orkestra. — 20: Operni večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz gledališča v Sruttgart.u. — 21.45: Zabaven večer. — LANGENBERG 17.35: Koncert god.be na pihala. — 20: Koncert orkestra: 400 let plesne godbe. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta • iz Frankurta. — 19.30': Prenos iz gledališča: Fallova opereta »Stambuilska roža« — 21.15: Dneti na kitare. — BUDIMPEŠTA 9.15: DopoManski koncert. — 16: Mešan program. — 17.15: Orkestralen koncert. — 19.45: Ciganska godba. — 2-1: Koncert solistov..— 22.45: Godba za ples. — LONDON 20: Prenos promenadnega koncerta. — 22.30: Plesna godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert ta veseloigra. — STOCKHOLM 19: Re.prod.uci-;ana glasba. — 19.30:' Kabaretni program. — 20.45: Koncert solistov. — 21.40: Koncert komorne glasbe. — 22.10: Lahka godba. ........ {fCuhar /treme za čevlje ki zna popolnoma samostojno izdelovati različne apreture, se takoj sprejme v stalno službo. Oferte z navedbo dosedanjega delovanja na »Dragica«, ind. kemič. proizvoda — Zagreb, Ilica 73. DOBER NAKUP zviša Vaš promet, zato. obiščite HipsŠci |esettsfci vele&ej em Splošni, tehnični in stavbni veiesejem 25.—31. avgusta tekstilni veiesejem 25.-28. avgusta veiesejem športnih predmetov 25.-29. avgusta Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih za ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka 8. — Telefon 2925. za mariborsko oblast: Dr. Scheichenbauer, Trg Svobode 3. ©carinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po naj-mižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Ha mno$oi>iojne naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu. P. n. lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2. Pošiljko Vaše specialitete FIGOL je porabila moja žena, in sicer po Vaših navodilih proti bolezni na ledvicah in krčem. Zdravilo je izredno učinkovalo, za kar se Vam najprisrčneje zahvaljujem in končam s spoštovanjem. Stanko P. Kadija. Cetinje (Bajeva br, 37), 19. III. 1927 god. G. dr. Semeliču, lekarnarju, Dubrovnik 2. Prejel šem 12 steklenic Vašega zdravila FIGOLA. Moje ponovno naročilo naj Vam bo dokaz, kako izredno deluje in da ie edino sredstvo, ki uspešno zdravi želodčne bolezni. Kot tako sredstvo ga iskreno priporočam vsem in vsakemu. — Pozdrav. . Živomir. Babic, blagajnik Valjev.ske. štedionice^ 23. XII. 1926. Razen za gori navedeno bolezen je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t. j. želodcu in črevah ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemoroidov. Figol proizvaja in razpošilja. Proti povzetju lekarna dr. Semelič v Dubrovniku 2. Cena: 3 steklenlcanrrOS Din, 8 stekl. 245 Din, 1 poskusni stekl. 40 Din. Samostojen MS HI* za pohištvo ki je popolnoma vešč v sestavljanju detajlnih risb, dobi takoj mesto. 10199 Ponudbe s kraikim popisom predžrvlienja in dosedanje prakse na Ogl. odd. „Jutra" pod značko „Samostalan crlač" Ure, fitatnino in aretiramo kupite najboljše i>n najcenejše pri stari, priznani tvrd&i H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkive. Največja in najsolidnejža raxNorec!« je neprestrpno zaškrtal veliki inkvizitor. »Pravim ti, da sem Espinosa jaz. Poglej me in spomni se!« Tako govoreč je prijel norca za roke in uprl svoje sršeče oči v njegove. In glej, trsti mah je blaznik zagnal strašen krik, odsko- cil v kot celice in s sigajočim glasom zahropeh »Spoznal sem vas... Vi ste Espinosa... Da... Spominjam se — Vi ste me dali prijeti... Kdo sem bil, ne vem... le to vem, da sem bil močan in hraber... A vi ste me toliko trpinčili... Da, ze vem... glad, strašni glad, in žeja... in tista grozna galerija, kjer so mučili uboge ljudi...« »Nu vendar! Spominjaš se.c »Ne približajte se mi.« je zatulil norec v nepopisni grozi. »Spoznal sem vas..1. Kaj hočete od mene? ALi ste prišli, da me umorite?... Idite, idite! Nočem umreti!...« r. j -n »To pot si me popolnoma spoznal. Da, prav praviš, Pardaillan, bil si hraber in silen mož — in (kaj si zdaj? Otrok, ki ga vsaka stvarca prestraši. In jaz sem te storil takega — jaz'- Razumeš me, Pardaillan; iskra pameti je oživela v tvojih možganih. A kmalu te bo spet zagrnila noč in spet boš postal, kar si pravkar še bil: ubog iznemogel norec. In veš li, kdo mi je vdihnil misel, da sem te podvrgel mukam, t katerih ti je zatonil .razum? Tvoja prijateljica Favsta. Da, ona; jaz se ne bi bil spomnil, priznam ti, da ne. In prav si rekel: prišel sem, da te umorim. Oh. ne vpij tako. Ne mislim te ubiti z bodalom: ta smrt bi bila preveč mila in prenagla. Umiral boš počasi, v temi, zazidan v grobu. Glad, strašni glad, kakor si ga pravkar imenoval, naj konča tvoje življenje. Evo, Pardaillan, poglej svoj grob.« Tako govoreč j e moral Espinosa pritisniti na nevidno vzmet, zakaj mahoma se je pokazala v steni odprtina. Espinosa je z eno roko prijel svetiljko, z drugo pa je pograbil Pardaillana in ga potegnil s seboj, ne da bi se bil nesrečnež poizkusil upreti. Tako ga je vlekel ječečega in javkajočega prav do odprtine ter vzdignil svetiljko, da bi mogel bolje videti vanjo. CENE MALIM OGLASOM: m^mm—mmm—mmm—mmmmml^mmmmm—mmmm Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 &Cdor hoče da se mu posije po poŠti naslov aH GaGo drujc informacijo tieoco so tnalih oglasov naj priloži v *nantGah sicer no ho prejel odgovora t * CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Trgovski pomočnik Tešč mešane otroke m usnja ter prodajalka dobra manufakturistinja urvovrštna moč, dobita mesto. Reflektira se samo »a, dobre mori, zanesljive in dobre prodajalce. 1 o-nudbe pod »Pridnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 27&>4 Trg. pomočnik galanterijske stroke, zmožen slovenščine in nemščine, agilen prodajalec, vojaščine prost, dobi službo. Ponudbe s sliko P0'1 »\gilen/36« na oglasni od-delek »Jutra«. 27830 Vajenca ki bi bil ot> svoji hrani, sprejme krojaška tvrdka Josip Pogačnik v Radovljici. kamor je nasloviti ponudbe. _ g?185 Več pomočnikov železninarjev sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek sjutra« pod šifro »Pošten in priden«. 26310 Pekov, vajenca poštenih staršev sprejmem takoj z vso os»krbo za dobo 3 let. Istotam se sprejme tudi pomočnik. Alojz Kitz. parna pekarna, Zagorje ob S. 27886 E - ..... 2 čevljarska pomočnika sprejmem tak.oj. Za hrano in stanovanje preskrbljeno Alojz Kunstek. čevljar. Mirna. 27880 Urar. pomočnika pridnega, vestnega in samostojnega delavca. za mešano delo, 3 popolnim orodjem, takoj sprejmem. Prednost Sokol' telovadec. Janko Jazbec. Crikvenica. 27808 Trgov, pomočnika ptarejšega. popolnoma ver-ziranega v vseh panogah smešan-e trgovine. ki je zmožen samostojnega vodstva, sprejmem takoj v svojo splošno znano trgovino. Ponudbe z referencami in plačilnimi zahtevami po.l šifro >1864« na »glasni odelek »Jutra«. 27833 Tkalski mojster mlajši se takoj sprejme za manjšo tkalnico. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tkalec«. 27832 Mizar, pomočnika dobro izurjenega in vajenca sprejme Drago Bahun. mi- zar. Jesenice MM. 27837 Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejme A. Požar, trgovec, Ruše. 27816 Kuharica in natakarica dobita stalno mesto v hotelu »Bellevue«. Ljubljana. — Reflektira se samo na prvovrstne moči. 27747 Kolar izučen, mlad in samski, dobi takoj službo. Ponudbe na Joško Maja^on. Borovnica. 27698 Trgovskega pomočnika mešane stroke, perfektnega računarja in manufakturista z znanjem hrvaščine sprejmem. S šoferskim izpitom imajo prednost. Jurej Sterk. Vinica pri Črnomlju. 27682 Pekovskega vajenca sprejmem najraje z dežele. Hrana in stanovanje v hiši. Več: Anton Graliek, peka-rija. Črnomelj. 27639 Fotografski pomočnik prvovrstni retušer in ko-ipist. dobi takoj službo pri D. Rovšek, Ljubljana. 27932 Trg. pomočnika v starosti 24 do 30 let, izvežbanega, zanesljivega, z znanjem nemškega jezika. išče trgovina barv :n lakov v Splitu. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Lastnoročno pisane ponudbe e sliko na oglas. odd. »Jutra« pod »Barve«. 27638 Več pletilj z lastnim strojem za ženske in nio'?ke telovnike (vestje") iščem za takoj. — Ponudbe na Samuel Zeit-iin. Zagreb. Ilica 156. 27918 Pletiljo dobro, izurjeno in 2 učenki sprejmem. Opekarska --'- 27951 cesta G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 116. Vse kosti s« ga bolele. Stokaje je ležal r »satu, dokler ni prišel kmet. Ta ga je spravil na noge in gospod Kozamurnik je gledal, da se je br® skobacal v svoj avtomobil. Kmet ■o je obljubil, da poišče njegov klobuk, ki je bil ostal nekje v travi. _ Učenko za trgovino mešanega blaga, pridno, pošteno in zdravo, za nastop a 1. septembrom, sprejmem z vso preskrb0 v hiši. Nasl<*v v oglasnem oddelku »Jutra«. 27927 Spretne šivilje dobe lahko delo na dom. Nnslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27934 Inkasanta zastopnika išče svetovno znana tvrdka proti plači in proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 2930«. 27946 Starejšo vestno moč iščem za podružnico v Ljubljani. Oglasijo naj se samo tisti, ki razpolagajo prima referencami in kavcijo do Din 50.000 na ogla-sni oddelek pod »fik-sum in provizija«. 27947 Vzgojiteljico si>osobno, zmožno vsaj nekoliko navadnega perilne-ga šivanja in korigiranja šolskih nalog iščem za takoj k 4 otrokom v starosti 5 do 10 let. Ponudbe navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Trg ob železnici«. 27137 Trgovsko izobražene gospode, po možnosti manufakturiste s prakso, išče kot potnike tekstilni koncem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Neomejen zaslužek 23«. 27523 Potniki ki posečate tovarne, banke, veletrgovine, pošljite oferte za pbdzastopstva na Rudolfa Mosse, Beograd pod št. 462. 27979 a Dopisnike informacijskih zavodov iz cele države eprejmemo. — Prednost imajo taki. ki posel že poznajo. Ponudbe na Rudolf Mosse, Beograd pod »462«:. 27802 Inteligentna gdčna izurjena v šivanju, klavirju, nemškem jeziku, išče službo. Ponudbe pod »Po-štena«191 na oglasni oddelek »Jntra«. 27991 Mlada gospa inteligentna gos.pa, Nemka, izurjena v šivanju, kuhinji in otroški vzgoji išče službe če* dan. Ponudbe pod »Zelo ,zanes3jiva«/92 na oglasni oddelek »Jutra«. 27992 Osamljen stavbenik v inozemstvu, ima 300.000 Din premoženja. gre za brezplačnega oskrbnika k starejši ženski na deželi ali v mestu. — Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27975 Velik zaslužek z novodošlimi prodajnimi šlagerji vsaki hiši potrebnih predmetov — podeželskim prodajalcem in kroš-njarjem. Pojasnila: V. Kovač, Ključavničarska ul. 2. 27999 Kontrolne blagajne National Edino avtorizirani generalni zastopnik tvornice The National Oash Register Companv, Davton. se mudi ta teden v Ljubljani in daje najboljSe informacije interesentom za blagajne National. Vprašati hotel Union 61. 27972 Prebiialca (Stanzenmacher) mladega, spretnega, za tovarno že-leznine, ključavničarstvo in pločevino takoj sprejmemo. Reflektanti. zmožni nemščine, morajo biti sj.retni (samostojni delavci. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih pogojev pod šifro »Stanzenmacher« 486-1« na In-terreklam, Zagreb, Marov-ska 28. 27981 Gaterista ki mora biti ver z; ran v brušenju iklin in šivanju 'ermenov »prejme ing. Ignacij Pelhan, Zid. 27933 Učenca sprejmem v modno trgovino. Hrana in stanovanje prosto v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27922 Vajenko s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27938 Hišnik oženjen, brez otrok, starejši. dobi službo. Prosto stanovanje, kurjava, luč in vrt. Istočasno iščemo delavca praktičnega, starejšega. — Ponudbe pod šifro »Zanesljiv« na podružnico »JitV tra« v Celju. 2*7523 Pošteno služkinjo sprejmem za Split. Mora znati vpa hišna dela. Na-Mm> takoj. Zglasiti: Male hišice za Bežigradom V/4. 27966 Pisarniško praktikantinjo trgovskega pomočnika delikatesne stroke in učenca. vse iz Ljubljane, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27978 Zastopstvo ženskega perila oziroma obisk strank prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Žensko peri1o«/89. 27985 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola čamernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praiktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Učiteljica drž. izprašana. poučuje nemščino in glasovir, ura 10 Din. Marta Kader, Gosposka ulica št. 10/1. 27919 •A Kroj. pomočnika za veliko delo. dobro izurjenega, eprejme takoj Medvedek Anton, kroiač. Trbovlje I. 27982 Kateri trgovec na deželi sprejme v uk 14-letnega dečka, ki je dovršil I. razred meščan, šole in je sirota. Deček je priden in dov-olj razvit. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro delo«. 27249 Mesto natakarice iščem. Nastop s 15. sept. Zmožna sem tudi nemščine, ter predvsem zanesljiva. Cenjene dopise na oglasni oddelek pod »najraje na deželi na račun«. 27845 Kot pisarniška moč ali kot igralka glasovir ja v hotelu ali gostilni želi skrbna gospodična. ako mogoče takoj. Plača po dogovoru. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« .pod »Glasovir«. 27944 Plačilna natakarica z oeebno pravico išče takojšnjega nameščenja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 28003 Službo gospodinje k boljši manjši družini ali k samostojnemu gospodu išče vdova. Nastopi latoiko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Vdova 412«. 27943 Bivši tfrž. uradnik II. kaiteg.. 35 let star. išče kakršnokoli pisarniško službo. Sprejme tudi vsak drug podoben posel z mesečno plačo ali sigurnim zaslužkom. Cenj. ponudbe na oglas-ni oddelek Jutra« pod »Visokošolska izobrazba«. 27957 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. 183 Stelaže za špecerijsko in delikatesno trgovino. rabljene, proda po ugodni ceni Franc Majdie, Kranj. 27902 Opalographa 23X 36 in 36X48 cm, skoraj nova, proda Vo.inovič & Cie., Ljubljana - Vič. 27703 Paviljon bivših Vrhniških koneerv-nih tovarn na velesejm-skem prostoru po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27960 Voziček na peresih, dobro ohranjen. na prodaj. Poizve se Kersnikova ul. 3/1. 27970 Šivalni stroj in citre staro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27995 Motorno kolo angl. fabrikat New. Impe-rial, s prikolico, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 27732 Avto dvo- štirisedežen kupimo takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Avto takoj«. 27704 Ford avto tovorni enotonski z električno razsvetljavo, prodam. Ogleda se pri M. Kavčič v Zg. Šiški, telefon 2297 27949 Indian motor s skoro novo pnevmatiko 5—6 ko-nj v dobrem stanju proda za 4000 Din D. Cofi«, Ljubljana, Hrenova ul. 7. 27990 Voitištvv Opravo za trgovino mešanega blaga, dobro ohranjeno, za bolj ji\iTo trgovino. proda Rudolf Dergan, Laško. 27926 Salonsko garnituro 3 železne peči, železen štedilnik prodam. Opekar.-ka cesta 32. ' 27950 Salonska garnitura nova, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntrac. 27954 Boljše pohištvo za spalnico kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27935 Nekaj pohištva prodam radi selitve. Ogleda w Frančiškanska 10. I. nadstr. 27973 Deske bukove in kostanjeve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27986 VrtiUUd Kislo zelje n-ovo, Ia. v vsaki množini dobavlja po zelo nizki ceni J. Oražem. trgovina kislega. zelja, Moste nri Ljubljani. 27861 Vinske sode zdrave, v velikosti 300— 450 litrov, kupim. Ponudbe z navedbo cene na »Hotel 1'erles« Kočevje. 27924 Družabnika sprejmem v svrho povečanja prostorov v trgovino mešanega blaga. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometna točka na deželi«. 27993 Revna gospodična prosi plemenito damo ali gospoda za 4 tisoč Din posojila, da pride do eksistence za dobo 1 leta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »št. 48«/74. 27974 Družabnika ali družabnico ki bi sodeloval in investiral kapital 50.000 Din za ustanovitev v SHS že dobro vpeljane in dobička-nosne parfumerijske tovarne, ki ima že precejšnje. število odjemalcev, iščem. Ponudbe pod »Ren-tabelc na oglasni oddelek »Jutra«. 37976 352 ** a Nova hiša blizu mesta Kranja naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27985 Enodružinsko hišico z vsem komfortom kupim najraje v Trbovljah. Poi^id-be pod šifro »Denar takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 27686 Hišo v prometnem kraju Križe na Gorenjskem prodam. — Pojasnilo daje trogvina Franjo Zaplotnik. 27984 Kmečko posestvo do 20.000 Din kupim kje na deželi, lahko tudi v hribih. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem etanju/62«. 27962 Krasno stavbišče v centrumu Ljubljane, ob dveh glavnih prometnih cestah ležeče, v izmeri 2400 kv. metrov, ki je sedaj deloma zazidano z dobro donosnimi stavbami, katere bi mogle poleg velike nove c-tavbe še ostati, j« p0 primerni ceni naprodaj. Na razpolago je štirisobno stanovanje 6 pritiklinami. Stavbišče je prikladno tudi za trgovske in industrij, svr-he. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pod šifro: »Takojšnje plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 27296 Pisarno eno malo sobico in eno večjo potrebujem takoj blizu pošte. — Ponudbe Ljubljana. poštni predal 183. 27945 Brivski lokal na prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27969 Eleganten lokal izključno v centru mesta vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodn0 plačilo«,®". 27987 Gostilno dam v najem s stanovanjem v lepem kraju na Notranjskem. — Ponudbe pod »Gostilna na Notranjskem« na oglasni oddelek »Jutra«. 27878 Gostilno v Ljubljani oddain takoj v najem. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilnemu 77«. 27721 Špecer. trgovino oddam takoj v najem. A. Kem, Kranj. 27923 Mehanično delavnico že vpeljano in opremljeno dam v najem za 1000 Din meečno. Ponudbe na Ekspozituro »Jutra« Lj. VTI. pod šifro »Ugodna bodočnost«. 27958 Gostilno dobroidočo, v ljubljanskem predmestju na zelo prometnem kraju, oddam za daljšo dobo v najem. Stanovanje v hiši. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra«. 27994 Gostilno v najem vzamem ali na račun položim kavcijo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra«. 27980 Vpokojenca ali upokojenko sprejmem v .popolno oskrbo v mirni hiši brez otrok v trgu blizu Ljubljane in neposredni bližini kolodvora. Cena zmerna. — Ponudbe pod »Ugodno/64« na upravo »Jutra«. 27964 Stanovanje kuhinje in sobe išče stranka brez otrok za 1. oktober. Ponudite na ogl. odd. »Jutra« pod: »Oktober I.« 27857 Stanovanje 3-sobnc, s kopaInic0 in pritiklinami, oddamo 1. nov. t zadružni hiši »Stan in Dom« Tržaška c. 26. 27746 Stanovanje sobe s kuhinjo ali sobe in kabineta s kuhinjo iščem v mestu. Plačam Din 600 mesečno. Dve osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27920 Stanovanje sobe in kuhinje išče mirna solidna snažna stranka ene osebe, ki je celi dan odsotna. event. sobo s štedilnikom v centru ms-sta za 1. oktober. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27998 Za učenca 1. razreda realne gimnazije iščem stanovanje pri boljši rodbini. Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod »Dobra oskrba«. 27839 Dijaka ali dijakinjo sprejme na stanovanje in hrano s 1. sept. obitelj v Gradcu. Klavir na razpolago. Ponudbe v nemškem jeziku pod št. 1763 na oglasni oddelek »Jutra«. 27835 Za učenko do IV. razreda srednjih šol nudi uradniška rodbina stanovanje in hrano po zelo ugodni ceni. Naslov t ogl. oddelka »Jutra«. 27259 1 ali 2 dijaka sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje. — Strogo nadzorstvo, zračno in svetlo stanovanje ter tečna hrtna. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učitelj«. 27012 Za četrtošolca iz trgovske družine želim stanovanje z vso oskrbo in uporabo klavirja, pri boljši rodbini v bližini II. drž. realne gimnazije. Ponndbe z vsemi potrebnimi oodatki na ogl. oddelek Jutra pod značko »Druga državna realna gimnazija«. 27485 Dijaka nižješolca iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in hrano v centru mesta. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27912 Dve dijakinji sprejme uradniška rodbina v Mariboru v popolno oskrbo z vporabo glaso-virja. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Strogo nadzorstvo«. 17908 Dijakinjo sprejmem pri boljši rodbini v popolno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27716 Uradnik (akademik) sprejme enega ali dva dijaka v popolno oskrbo. In-strukcije v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod " ' 27652 Za 2 dijaka trgov. akad. v Mariboru, iščem stanovanje. Strog? nadzorstvo predpogoj. Ponudbe z navedbo cene na upravo tega lista pod »Strogo nadzorstvo'80«. 27925 Za dijaka srednje tehnične šole iščem stanovanje s popo'-no oskrbo, dobro domačo hrano po zmerni ceni in strogim nadzorstvom. Dijak poseduje svojo posteljo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27929 Dijaka Tehnične srednje šole ali Trgovske akademije sprejme v popolno oskrbo profesor v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 279/6 Dijaka sprejmem v jako dobro oskrbo v sredini mesta. — Naslov v oglasnem od iel-ku. 27937 Dijake sprejme boliša rodbina v vestno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 27939 Za dva dijaka nižješolca. se išče stanovanje s popolno, oskrbo, dobro domačo hrano, po zmerni ceni in^ strogim nadzorstvom. Na=lov v oelasnem oddelku »Jutra«. 27930 Dva dijaka srednješolca iz dobre hiše sprejmem na dobro hrano in vs0 oskrbo. Poizve v ogi. odd. »Jutra«. 27711 Dijake srednješolce vzame profesor na stanovanje, dobro hrano in vestno nadzorstvo. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27983 Dijakinjo eprejmem v zanesljivo oskrbo z vsem komfortom. Obenem ima tudi instru.kcije pri hčeTkah višje gimnazije. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28000 Svetlobne študije 6 kart Din 120.—. Foto-a tel je Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg" 17. 186 Lepo prazno sobo z balkonom v sredini mesta oddam solidnemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. Ogleda se od 10.—12. ure dopoldne ali od 6.—7. popoldne. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27865 Preprosto sobico išče event. gre kot sosta-novalMa gospodična. ves dan odsotna. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična/850«. 27917 Prazno sobo najraje s posebnim vhodom. lahko tudi pod streho. iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« s ceno pod »Mesečna soba«. 27950 Sobo oddam samo go^spodu. Poseben vhod. —- Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27955 Lepo zračno sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Gosposvetska e. 13/1. 100. 27953 Sostanovalca mladega, preprostega, sprejmem po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27936 Opremljeno sobo z elektriko oddam solidnemu gospodu takoj ali 1. sept. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27931 Prazno sobo svetlo, v sredi mesta, išče inženjer. Vhod seipariran. Ponudbe pod »inženjer 85« na oglasni oddelek »Jutra«. 27941 Sostanovalca sprejmem v centru mesta. Naslov pove gostilna Napoleon, Tržaška 4. 27942 Sobico s posebnih vhodom iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«/63. 27963 Sobo s kopalnico v centra oddam 1—2 gospodičnama tudi z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27967 Kot sostanovalca sprejmem uradnika ali trgov, pomočnika v vso oskrbo v lepo čisto sobo z elektriko. Naslov v ogl. «ddeliku »Jutra«. 27977 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. Dvoršak. Maribor, Vrbanova nI. 6/1, vrata 3. 28002 Vdova stara 35 let, z 200.000 Din gotovino in z 2 odraslima otrokoma, želi znanja v »vrh« ženitve z boljšim uradnikom. trgovcem ali obrtnikom v starosti 35— 50 let. Samo re«»ne ponudbe « sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečen dan 100«. Tajnost za* jamčena 27782 Mladeniča želita znanja v svrho razvedrila i mladenkama simpatičnega značaja. Starost do 23 iet. Dopise na oglasni oddelek pod »Razve-drilo«/05. 28005 X. Y. Kakor veli brzojavka. Pridem. 28004 Kdo bi pomagal z nasvetom mladi ločenki, ki bi rada v najkrajšem času odpotovala v Ameriko? Cenj. dopise na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Vsestranske zmožnosti«. 28001 Klavir prodam za 1600 Din. Poizve ee v trgovini Sober, Sv. Jakoba trg 4. 27874 Krasen gramofon popolnoma nov, prodani takoj. Ponudbe pod »Prvo vrsten«/OS na oglasni oddelek »Jutra«. 28006 Jazbečarja dobro zdresiranega, kupi J. Šimunac, Kranj. 27806 Pes volčje pasme se je izgubil. Sliši na ime »Lord«, znamka 39. Naproša ee. kdor bi vedel a njem, da ga odda proti nagradi na naslov: Ivica Okorn, Ljubljana 7, Medvedova ul. 20,51. 27996 Zlata broša z modrim emajlom in dvema biseroma v podobi ro-?a (Fiillhorn) se je zgubila. Odda naj se proti nagradi v trgovini I. Dogan. Dunajska c. 17. 27889 Kanarček je nšel. Najditelj naj ga odda Beethovnova ulica 6, Leekovec. 27916 Pisalni stroj kupi Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi. Ponudbe z navedbo cene in znamke na gornji naslov. 27S38 Bencin motor 16 HP, znamke Langen fe Volf, malo rabljen. predam po zelo ugodni ceni. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. 27862 »Lanz« lokomobilo 60—80 k. s. za pregreto paro brez kondenzacije, 10 Atm., zgrajeno 1915. v zelo dobrem stanju, prodamo. Premogokop Pekle-nica, Mursko Središče. 27839 Dieselmotor 15 EP. takoj prodam za Din 18.000. Pismene ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Še skoraj nov«. 27803 Dieselmotor 15 HP. takoj prodam za 18.000 Din. Pismeno na oglasni oddelek »Jutru« pod »še sk vaj ne v« 27803 Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Vam nudi najceneje žimni-ce, matrac«, otomane, di-vane in vse tapetniške iz. delke. 180 Spalne fotelje in kanapeje patent otomane v najnovejših obirkaih in najfinejši izdela