Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev. 297.
V LMani, v
oecemDra isti
Leto XLii.
Velja po pošti: s
Za oelo leto napre] . za en meseo „ . sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
K 26-
„ 2-20
V LJubljani na dom:
Za oelo leto naproj . , K 24'— za eo meseo „ . . „ 2*— I opravi pre|eman mesefino „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
ia oelo leto...... „ 7*—
sa Bemčllo oeloletno . „ 9"— a ostalo inozemstvo. „ 12-—
Iuseratl:
K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
cen lisi za siove
Euustolpna peUtvrata (72 mm): za enkrat . ... po 10 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primaren popnst.
Poročna omiiž. »mm. onfc lil:
enostolpna pe:ltvrsta po 2 j vin.
■ Poslano:----
enostolpna petitvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzorošl nedelje ln praznike, ob 5. ori pop.
Bedna letna priloga Vozni red
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Vojska z Rusi.
Angleškemu listu »Daily Mail« poroča njegov dopisnik iz Peterburga: Najnovejše poročilo ruskega generalnega štaba je vzbudilo tu zelo neprijetne občutke, Veliki knez Nikolaj Nikolajevič ne poskuša prikrivati nemškega prodiranja. Število Nemcev in Avstrijcev, ki na raznih točkah napadajo Ruse, se na celi 200 milj dolgi bojni črti ceni na poldrugi milijon. Rusi branijo posebno male reke Bzuro, Rawko, Pilico in Nido. Na več krajih podpira rusko fronto močvirje, ki zelo otežkočuje prodiranje Nemcev in Avstrijcev. Od Krakova so Rusi sedaj 30 milj več oddaljeni, kot so bili prejšnji teden. Pa da bi Rusi mogli Krakov ogrožati, potem bi bila brez važnosti celo izguba Varšave (?), seveda če izvzamemo moralični vtis. Nemški poizkusi, da bi zavzeli poljsko glavno mesto, so vedno silnejši. Pravtako je vedno močnejši nemški pritisk na rusko središče pri Sohačevu, medtem ko se je poizkus, vpog-niti nazaj rusko krilo, posrečil že do Pi-lice. Pet dni trajajoče obstreljevanje So-hačeva je provzročilo, da je večina prebivalstva pobegnila v Varšavo.
Peterburškemu dopisniku italijanskega lista »Giornale dTtalia« je izjavila neka oficielna ruska oseba: Nemci očividno poskušajo, da bi omejili bojno črto na vzhodnem Pruskem in Poljskem in da bi prišlo kot na zahodu do stoječega boja. Številne, železniške proge, ki jih posedujejo za svojim hrbtom, izredno dobro izkoriščajo. Svoje rezerve primaknejo sedaj sem, sedaj tja. S presenečenjem sovražnika skušajo pridobiti dobre pozicije in Ruse prisiliti, da tudi ti premikajo svoje čete, da ne bi kje nastala numerična premoč, s katero bi lahko Rusi prodrli. Rusi so pa sedaj dobili močna ojačenja in zato jim bo mogoče izvesti močan pritisk na sovražne črte in ločiti Nemce od Avstrijcev.
Italijanski list »Perseveranza« piše, da tako na zahodu kakor na vzhodu sovražna ofenziva proti vztrajnemu nemškemu odporu ne more ničesar opraviti. Vsled ogromnega števila ruskega prebivalstva se je sicer posrečilo zamašiti nastale luknje, vsled pomanjkanja častnikov in topov pa niso mogli sestaviti novih skupin, kakor je to storila Nemčija, ki je s trikrat in pol manjšim prebivalstvom kljub temu formirala 100 armadnih zborov, medtem ko jih je Rusija mogla le polovico.
V	Galiciji so Rusi silno ojačili svojo armado, ki operira proti našim četam, ki so pregnale Ruse iz Ogrskega preko Karpatov do črte Krosno—Jaslo—Zakliczyn v Galiciji. Naše vojno vodstvo je sedaj vsled silne ruske premoči pomaknilo svoje čete nazaj na višine karpatskih prelazov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 29. decembra. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana;
Vzhodno bojišče: Na Vzhodnem Pruskem in na Poljskem na desnem bregu Visle se ni nič izpremenilo.
V	ozemlju Bsura in Rawka napreduje naš napad. V okolici južno od InowIodra so bili odbili močni ruski napadi.
Najvišje vodstvo armade,
OJAČENI RUSKI NAPAD V GALICIJI. - NAŠE ČETE SE ZOPET UMAKNILE NA VIŠINE KARPATSKIH PRELAZOV.
Dunaj, 29. decembra. Uradno se poroča danes opoldne: Ruska 8. armada, ki je pričela pred kakim tednom ofenzivo proti našim čez Karpate prodrlim četam, se je z nadomestnimi četami in svežimi divizijami tako ojačila, da se je zdelo prav, da se naše čete umaknejo na višine prelazov (v Karpatih) in na ozemlje pri Gor-licah. Ostali položaj na severu se vsled tega ni prav nič izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
FOROČILO RUSKEGA GENERAL-NEGA ŠTABA.
Kristijanija, 29. decembra. Iz Peterburga javljajo: Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 26. t. m. sc glasi: Na levem bregu .Visle sc ni nič iz-
premenilo. Ob spodnjem teku Visle in Pilice so postali boji 25. decembra manj siloviti, a v sosednjem ozemlju ob Pilici so se bili cel dan siloviti boji. Istotako so bili boji z Avstrijci ob spodnjem teku Nide silovitega značaja.
AVSTRIJSKA »RDEČA KNJIGA«.
Dunaj,- 30. decembra. »Reichspost« piše: Z diplomatične strani izvemo, da bo v najkrajšem času izšla avstroogrska »Rdeča knjiga«, ki je že osem dni v tisku. »Rdeča knjiga« je odgovor na podobne publikacije trosporazumnih' držav, ki so morale povedati svojemu prebivalstvu, čemu pravzaprav mora v vojsko. Na Avstro-Ogrskem se je že takoj v začetku vojske objavilo vse važno, kar se tiče Srbije, Rusije, Francije in Anglije. Naša monarhija z ozirom na te publikacije prednjači pred vsemi drugimi državami.
VOJNI POLOŽAJ NA POLJSKEM.
Rotterdam, 29. decembra. »Nieuvve Rotterdamsche Courant« poroča o vojnem položaju na Poljskem sledeče: Glavno bojišče leži med reko Pilico in spodnjo Vislo. Ruske bojne sile, ki stoje severno od Pilice, imajo le rahlo zvezo s svojimi četami, ki stoje južno od Pilice. Na severno stoječe ruske čete pritiskajo Nemci od dveh strani. V svojem predzadnjem poročilu ruski generalni štab priznava, da so ruske čete nekaj krajev zaoustile, a ne navede imen teh krajev, Zadnje aradno poročilo pa pravi, da se nadaljujejo boji deset kilometrov zahodno od kraja Nowe Miasto, Levo krilo ruskih sil severno od Pilice je tedaj upognjeno nekoliko proti vzhodu. Za Nowe Miasto bo sedaj odločilno, če bodo mogle zvezne čete nadalje« vati započeto obkolitveno premikanje. S porazom ruske armade severno od Pilice bi bila zaoečatena tudi usoda ostalih ruskih armad.
ODBITI RUSKI NAPADI NA POLJSKEM.
Rotterdam, 29. decembra. »Courant« poroča, da so bili vsi novi ruski napadi na nemško fronto na Poljskem odbiti. Nemški protinapadi napredujejo.
RUSKI NAPADI V SREDNJI GALICIJI NA BOŽIČNI VEČER.
O tem poročajo poročevalci iz neuradnih virov: 24. decembra zvečer so Rusi izvršili splošen napad na naše srednjegališke postojanke. Na neki točki so se borili kalvinski Mažari. Skrajno ogorčeni, da jih je sovražnik motil v praznovanju sv. večera, so izvedli viharno protiofenzivo in obkolili velike sovražne oddelke. Rusi so dvignili roke v znamenje, da se udajo. Treba je bilo vse energije častnikov, da so zadržali moštvo pred nepotrebnim prelivanjem krvi. Ob 11. uri zvečer je bil ruski napad popolnoma strt. 2 do 3000 mrtvih sovražnikov je pokrivalo bojišče, ostali so se v divjem begu umaknili. Mislilo se je, da bo seclaj nekaj časa mir. Toda Rusi so svoje napade vedno iznova ponavljali, to je trajalo vse do noči ocl 26. na 27. decembra.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z GALICIJO.
»Czas« poroča: Ker se je položaj na bojišču izboljšal, vozi pričenši 27. t. mes. med Krakovom in Dunajem pet vlakov za civilne potnike in en vojaški brzovlak. Na progi proti Lvovu vozijo vlaki do Bogumi-lovice, zadnja postaja pred Tarnovom. — Most čez Dunajec poDravljajo, Promet do Tarnova sc kmalu obnovi, Južnovzhodno od Krakova obstoja železniška zveza čez Novi Sandec na Ogrsko,
RAZPOLOŽENJE MED POLJAKI.
V Rotterdamu sc je mudil te dni član poljskega narodnega sveta v Krakovu, ki je izjavil nasproti nekemu časnikarju: Boj bo pač še trajal nekaj časa, a ob proti-ruskem razpoloženju velike večine poljskega prebivalstva se sme upravičeno upati na ugoden uspeh. Če se Poljaki še niso dvignili, je to provzročilo, ker Poljaki še niso oboroženi Meščanski sloji bi se pač radj pridružili, a če vidijo, kar so do-
živeli v Kielcu, da mesto sedemkrat menja lastnika, se boje, da vse zastavijo. Poljska narodna organizacija prične zdaj živahnejše delovati, odkar sc je spojila gališka organizacija z ono na Ruskem Poljskem. Spojitev znači dejstvo, ker je glavni tajnik najvišjega poljskega narodnega sveta v Krakovu ruski Poljak. Nemci prepuščajo upravo krajev, ki jih zasedejo, večinoma upravi poljske organizacije. Nemci se vojskujejo roko v roki s poljskimi legijami. Ko so vojaške oblasti izpraznile Krakov, mesta del prebivalstva ni hotel zapustiti. 70.000 oseb, ki niso razpolagale z zadostno množino živil, so s silo z ozemlja trdnjave odstranili. Kmetje v okolici Krakova, kjer so podrli iz vojaških ozirov hiše, so ostali na domači grudi in so si zgradili začasne hiše iz desk.
ČASTITKA POVELJNIKU PL.
MACKENSENU,
Ob priliki zmage pri Loviču dne 17. decembra sta poveljniku 9. nemške armade pl. Mackensenu, ki je bil vsled te zmage povišan za generalnega polkovnika, iskreno častitala avstrijski in nemški cesar.
POZIV ČRNOVOJNIKOM V NEMČIJI.
Vsi neizurjeni črnovojniki IT. poziva v Nemčiji, ki so rojeni po 15. decembru 1869 (torej tisti, ki so dopolnili letos 39. leto, a še niso 15. decembra prekoračili 45. leta), se morajo javiti pri nemških konzulatih v Inomostu ali v Trstu. Prijaviti se morajo tudi tisti, ki so iz armade a'i iz mornarice izključeni. Ker se zdaj vpišejo vsi letniki ne-izurjene črne vojske v črnovojniške zapisnike, morajo obnoviti priglasitev tudi tisti neizurjeni črnovojniki, ki so bili rojeni po letu 1875, a se še niso javili.
RUSI V BUKOVINL
Budimcelta, 29. decembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Kimpolunga dne 28. decembra: O ruskih poizkusih v Buko-vini in njihovem prodiranju proti Gozdnim Karpatom sem od poučene strani zvedel: Četudi so Rusi proti koncu novembra z zelo močnimi četami prodrli v bukovin-skem ozemlju in z naporom vseh sil poizkušali skozi Bukovino udreti na Ogrsko, se jim njihovo prizadevanje ni posrečilo. Sicer jim je vzpelo, cla so se za kratek čas ugnezdili v dolini reke Szucsave, toda naša protiofenziva jih je kmalu prisilila, cla so se umaknili, nakar so zavzeli svoje postojanke v Seretovi dolini. Od tedaj se je izjalovi! vsak ruski poizkus, da bi prodrli čez Seret. Četudi se ne strašijo nobenih žrtev in ne ftedijo ne z ljudmi ne z municijo, vendar ne morejo priti nikamor naprej,
RUSKI NAPADI NAD ČKOMEZ6JEM ODBITI.
Budimpešta, 29. decembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Mar-maros-Szigeta dne 28. decembra: Sovražnik je v božični noči in na oba praznika ljuto napadal. Danes pa se je artiljerijski in pehotni ogenj, ki se je o praznikih namesto zvonov razlegal nad Okormezojem na lozanski bojni črti, polegel. Vsak sovražnikov napad je bil krvavo odbit. Ker so Rusi izgubili veliko mrtvih in ranjenih, so danes, ne da bi se bili spustili v kak boj, za svojimi kritji uredili svoje čete.
IZ PRZEMVSLA
objavlja dunajska »Zeit« vsebino sledečega pisma, ki je bilo odposlano potom zračne pošte: Resnično ne pogrešamo ničesar, razen pošte, ki že tri tedne ne posluje. Naši oblegovalci bi se nahajali gotovo v sedmih nebesah, ako bi sc jim tako dobro godilo, kakor se godi nam. S kru-lečimi želodci in z mrzlimi nogami se bodo kmalu umaknili. Če bi se v najslabšem slučaju obleganje zdaj dlje zavleklo, sc ne boj trenutek za nas. Preskrbljeno je vse za več mesccev. Zima je tu lepša, kakor na Dunaju! Ni megle in mestnega vzduha, vedno mraz, modro nebo in soince; grad se krasno v svoji beli obleki predstavlja; mesto se ljubko in mehko razteza pod ujim. Naši bolniki sc že nahajajo vsi sc-
iem do osem tednov v bolnišnici. Večini • 2 že godi boljše, nekateri že vstajajo. V nekterih sobah je že tako živahno, da no misliš, da se nahajaš v bolnišnici in š® manj v oblegani trdnjavi.
BOŽIČNO DREVESCE ZA RUSKE UJETNIKE POLJAKE V KRAKOVU,
»Novva Reforma« piše, da je na Sveti večer skupina Krakovčanov z g, svetnikom Nowakom na čelu in z dovoljenjem trdnjavskega poveljnika eksc. Kuka priredila v vojašnici cesarja Franca Jožefa bo-žičnico ruskim vojakom poljske narodnosti, ki so prebivali ob praznikih v Krakovu. V dvorani se je zbralo 400 vojakov, poljskih kmetov. Zbranim je srčno izprego-voril vojni duhovnik Kumorek in jim izražal svoje sočutje. Ko so odpeli nekaj poljskih božičnih pesmi, so bili vojakom razdeljeni darovi, potice, pecivo, cigarete. Vojakom so solze zalivale oči, ko so zahvaljevali prireditelje te božičnice. Re:„ zgodovinska tragičnost je, praznovati v Krakovu poljski Sveti večer v ujetništvu,
OROPANA KNJIŽNICA CZARTORY-SKIH V SIENIAWI.
»Ruskija Vedomosti« so prinesle sledeče poročilo iz Varšave: »Ziemia Lubelska« poroča, da so v bazarju v Lublinu naprodaj vezane knjige v lepo staro vezavo iz telečje kože in z zlatimi napisi. Knjige, ki jih ponujajo po smešno nizkih cenah, imajo pečat zbirke knjig Czartoryskih v Sieniawi,
METROPOLIT SZEPTYCKI.
-Gazeta Poniedzialkowa« piše, da ;.Kuryer Litewski« poroča iz Wilna, da se je duhovniku Frančišku Hlinskemu posrečilo dobiti dovoljenje od kurskega guvernerja, da je smel obiskati metropolita Szeptyc-kega. Obisk se je vršil ob policijski asistenci, govoriti sta morala v ruskem jeziku. Časnik pripominja, da je metropolitu dovoljeno obiskovati vsaj katoliške cerkve,
RUSIJA KUPILA ARGENTIERIJEV RADIOTELEGRAFIČNI ŽEPNI APARAT.
Iz Rima se poroča: Radiotelegrafični žepni aparat, ki ga je iznašel italijanski duhovnik Argentieri, je kupila Rusija.
ZASEBNI TELEFONSKI PROMET MED AVSTRIJO IN NEMČIJO DELOMA ZOPET DOVOLJEN.
Dunaj, 29. decembra. (Kor. urad.) Zasebni telefonski promet med Avstrijo in Nemčijo je za one avstrijske pokrajine, za katere je interurbani zasebni telefonski promet sploh zopet otvorjen, sedaj zopet dovoljen z omejitvijo na korespondenco med glavnimi podjetji in njihovimi podružnicami, a tudi to le pod pogojem, da so dotični telefonski naročniki zaupanja vredne osebe. Pogovori se morejo vršili med 9. uro dopoldne in 6, uro zvečer. Javne govorilnice ostanejo od tega pro> meta izključene.
RUSI NE SMEJO POROČATI NEMK.
Poveljnik ruske pomorske ulrdbe Car Peter I., Gerazimov, je izgnal posestnika Plinka v Jurjevu, ker je poročil neko Nemko.
Vojni svei nflšiH sovražniKov.
Iz berlinskih listov posnemamo:
Vojaški sotrudnik londonskega lista -Times« piše na uvodnem mestu: Očividno ima Nemčija namen, vse moško prebivalstvo porabiti v službi armade, med drugim tudi na ta način, da delajo v tovarnah, kjer se izdeluje vojaška oprema, orožje in municija. Na nemški strani se delajo veli-kanske priprave, da bi se tekom pomladi izvojevala odločilna bitka. Potrebno je, da se na naši strani ozirajo na to in da ukrenejo protiodredbe. Na Nemškem se v tem trenutku ne vežba nič manj nego 4 milijone mož za vojaško službo, in četudi nc bodo te čete prvovrstne, vendar bi bilo dobro z ozirom na nemške priprave, če bi se sešli zastopniki zavezniških držav, aa se slrokovnjaško razgovore o položaju.
Proslava naših junakov.
V	nedeljo, dne 27. t. m., se je vršilo pri pešpolku vitez pl. Milde št. 17 deko-riranje tu se nahajajočih častnikov in moštva.
V	Ljubljani bivajoči člani častniškega zbora »železnega polka«, med katerimi sta bila odlikovana dva gospoda, in sicer prvi izmed njiju g. nadporočnik Decaneva Li-nus z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo, drugi g. nadporočnik Ivan pl. Hosp pa z Najvišjo pohvalo »Signum lau-dis«, so vsled iniciative in pod vodstvom poveljnika g. stotnika viteza Adolfa pl. Metnitza zbrali v svoji sredi vse odliko-vance izmed podčastnikov in moštva. Od-likovanci so bili naslednji:
1.	Štabni narednik Delak Edvard, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo (radi hrabrosti v bojih pri Turkuczynu od 28.. do 31. avgusta).
2.	Polkovni trobentač Pečauer Mih., odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo (radi junaštva pri Przemislany 29. avg.).
3.	Narednik Pelko Mihael, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, v bitki pri Gologory 26. avgusta.
4.	Četovodja Leitenmayer Jožef, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, v bitki pri Grodeku 8. septembra.
5.	Četovodja Vrhovec Stanko, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, v bitki pri Grodeku 8. septembra.
6.	Četovodja Homar Matija, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, v bojih pri Grodeku 8. septembra.
7.	Desetnik Klobčaver Emil, odlikovan z zlato hrabrostno kolajno, v bojih pri Gologory 26, avgusta. Ujel je dva ruska častnika in 35 mož.
8.	Poddesetnik ErlacK Jožef, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo L vrste, v bojih pri Grodeku 8. septembra.
9.	Pešec Birtič Jožef, odlikovan s sre-Hrno hrabrostno svetinjo I. vrste, pri Grodeku 8 septembra.
10.	Pešec Lisec Franc, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste, pri Grodeku 8. septembra.
V	svojem nagovoru je gosp. stotnik Vitez pl. Metnitz povdarjal pomembnost odlikovanj in zlasti naglašal, da je častniški zbor brez izjeme ponosen na to, da pripada takšnemu junaškemu polku.
Kakor zmerom, tako se je tudi v sedanji vojski domači pešpolk od prvega do poslednjega moža izkazal kot polk junakov, trden in neomahljiv v najtežavnejših položajih in v najhujšem ognju, prenašajoč z lahkoto in vztrajnostjo, ki je od nekdaj lastna korenjaškim našim fantom, vse napore pohodov in bojev. Končno je gospod stotnik vitez pl. Metnitz vročil pešcu Iv. Kofolu, ki je bil vsled amputacije leve noge povodom rane od šrapnela v bojih pri iTurkoczynu prišel ob bergljah, darilo častniškega zbora.
Vsi odlikovane! so bili na to povabljeni, da se udeležijo obeda častniškega zbora, kateremu se je pritegnil tudi že imenovani pešec Kofol.
Slovesnost bo povabljencem, kakor tudi sploh vsem udeležencem gotovo ostala v trajnem najlepšem spominu.
Iz New Vorka se naznanja: Med svetovno vojsko vendar pride do slavnostne otvoritve velikega dela miru — panam-skea prekopa, Med 10. in 15. februarjem 1915 pridejo vojne ladje tujih držav, ki se slavnosti udeleže, v pristanišče Hampton Roads, kjer bo nanje čakalo 17 ameriških ladij. Dne 20. februaria sprejme tuje zastopnike predsednik Wilson. Ta dan pritisne predsednik tudi na električni gumb, da tako odpre glavna vrata svetovne razstave v San Franciscu. Na dan Washing-tonovega rojstva 22. februarja pregleda Wilson bojne ladje v pristanišču Roads. Dne 5. marca stopi predsednik na najnovejšo in najmodernejšo ladjo Združenih držav »New York«. Na njej se odpelje k prekopu, kjer se bo 12. marca vršila slavnostna otvoritev. Nato odplove dalje na isti ladji, ki pojde na čelu vseh križark v Kalifornijo. V San Diego, kjer je tudi razstava, ostane tri dni in 24. marca dospe v San Francisco. Napeto se pričakuje, kako bo mogoča udeležitev velikih narodov, ki se zdaj vojskujejo, bodo-li pripuščene bojne ladje raznih veledržav, da se ne bi pristanišče Hampton Roads spremenilo v pozorišče morske bitke. Misli se, da vlade vojskujočih se držav za ta čas sklenejo premirje. Po ravno izišli vsakoletni objavi generalnega guvernerja polkovnika Goet-halsa je panamski prekop doslej stal 353 milijonov dolarjev, torej okrog 1900 milijonov kron. Odkar se je z delom pričelo, je bilo v prekopu 87 potresov, katerim so, pa umne varnostne odredbe dobro kljubovale.
Rumunskf-lioloorsHl floper.
Osmanski »Lloyd« poroča ocl zanc-pjivc strani, da so se sporazumeli Ru-muni in Bolgari. O podrobnostih izva-
ja: Obe državi sta čutili potrebo, da odstranita mržnjo nastalo povodom druge balkanske vojske. Zagotovlti/si hočeta, tla dosežeta svoje narot»_ , smotre in da si ohranita za to potrcA> no svobodo. Rumunija je priznala, cla je Bolgarija upravičena ob Času, ki se ji bo zdel ugoden, uresničiti svoje načrte glode na Macedonijo. Rumunija in Bolgarija sta se sporazumeli, da če kaka velesila kaj predlaga eni obeh držav, o tem obvesti drugo državo in da se ne pogaja sama ž njo. V gospodarskem oziru hočeta čuvati varnost podonavske plovbe. Glede na železniški promet se blago nemoteno menja in prevaža. S trgovinskimi pogodbami so pozneje gospodarske razmere še tesnejše spoje. V zunanji politiki hočeta obe državi ostati nevtralni. Če smatra ena obeh držav, cla jo napočil trenutek za uresničenje svojih narodnih smotrov, lahko, ko se jc prej posvetovala z drugo državo, nastopa tako, kakor se ji zdi umestno. O Dobrudži se še ni govorilo, pač pa o možnosti, cla se Rumuniji v korist izpremeni mejo. Nasproti Turčiji se zavzema prijateljsko stališče. Sporazum jo pospešila nezaupljivost nasproti trojnemu sporazumu in ker ni upati, da se Bolgarija sporazume s Srbijo.
Veliko rumunsko posojilo.
200MILJONSKI RUMUNSKI VOJAŠKI KREDIT. Bukarešt, 29. decembra. Finančni minister bo predlagal 200 milj ono v vojaškega kredita.
izkrcanje Italijanov v Valoni.
Rim, 29. decembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča iz Valone: Med navdušenimi pozdravnimi klici prebivalstva in italijanske kolonije so danes v navzočnosti admirala Patrisa in italijanskega konzula Lorija izkrcali bersaglierski polk. Guverner in župan sta se podala v pristanišče, da sta pozdravila polk. Pred njima so nosili italijanske in albanske zastave. En bataljon so odposlali v Canino, drugi v Arto, Policijsko službo vodi neki karabinierski (orožniški) poročnik,
SRBI IN IZKRCANJE LAŠKIH MORNARJEV V VALONI,
»Agenzia Štefani« poroča iz Valone: Že nekoliko dni so se širile vesti, da se vrši v Valoni neko gibanje, kojega cilji niso jasni in ki so nameravali odstraniti vsako avtoriteto. Neki general mestnih oblasti je prepovedal nositi orožje. Danes zjutraj je padlo nekaj strelov, kar je zelo vznemirilo prebivalstvo. Italijanska kolonija je pribežala v srbski konzulat, srbski konzul pa je naprosil admirala Patrisa, da izkrca mornarje z ladje »Sardegne«.
ITALIJANSKE USLUGE ESAD PAŠI.
Curih, 29. decembra. Italijanski parnik »Citta di Bari« je dobil nalog, da je pripravljen na razpolago Esad paši, ki bo na parniku prepeljal in izkrcal severno od Drača 800 mož telesne straže. Severno od Drača je že zbranih 8000 mož za boj proti vstašem.
Vojni časnik v Przemyslu.
Iz trdnjave Przemysl jc po zračni pošti došla 63. in 65. številka tamkaj v ma-žarskem jeziku izhajajočega vojnega lista »Tabori Ujsag«, List urejuje honvedni poročnik v p. dr, Koloman Molnar, ki je v svojem civilnem poklicu profesor na pravni. akademiji v Hebu,
V številki z dne 18. decembra objavlja list zanimive podrobnosti o junaških bojih ogrskih honvednih čet, ki spadajo k mobilni posadki trdnjave Przemysl. Tako se je verseški honvedni pešpolk v bajonet-nem napadu 15. decembra tako junaško obnašal, da ga je trdnjavski poveljnik, gen. peh. Kusmanek, v brzojavni okrožnici poveljnikom vseh brambnih odsekov javno pohvalil. Brzojavka se je glasila: »Kraljevi ogrski verseški honvedni pešpolk je 15. decembra popoldne po trdovratnem boju v naskoku osvojil zelo močno, tudi z žičnimi ovirami obdano višinsko točko 425 severno od Czisowe in uplenil pri tem 2 strojni puški ter ujel veliko sovražnikov. Povodom tega sijajnega orožnega čina polk naj-prisrčnejše pozdravljam.«
17, decembra je gyulaški honvedni polk z enako bravuro v bajonetnem naskoku osvojil višino pri Kopystanki, ki nadvladuje cesto v Birczo.
Posebno poglavje je posvečeno hrabremu in iznajdljivemu obnašanju konved-nega desetnika Caharije Oprea. Tega podčastnika so na čelu patrulje poslali na poizvedovanje. Na svojem pohodu je prišel v bližino kraja Wielmice, kjer so se gibale sovražne sile. Desetnik Oprea je sklenil s svojo patruljo bza kritja otvorili ogenj na vas, da bi sovražnika prisilil k razvitju | njegovih sil. Načrt se je posrečil. Iz vasi I se jc takoi razvila cela ruska stotnija proti
desetnikovi pathilji. Desetnikov stotnijski poveljnik, ki je gibanje patrulje neprestano opazoval s pomočjo daljnogleda, je opazil izpad sovražne stotnije iz vasi; na njegovo telefonično obvestilo so težki topovi na fortu Luczice otvorili ogenj na sovražnika, ki je bil medtem narastel na pol bataljona. Še med umikanjem se je desetnik Oprea izkazal kot iznajdljiv poizvedovalec; da bi dognal, kako je razpostavljeno sovražnikovo krilo, je s svojim moštvom izven vsakega kritja korakal mimo sovražnih poljskih straž. Tako je izvabil proti patrulji sovražni ogenj in po smeri, iz katere je prihajat, dognal krila sovražne fronte. Desetnik Oprea je bil pohvaljen in predložen v odlikovanje.
V srce segajoč božični članek prinaša številka z dne 20, decembra, Sestavljen je v obliki pisma na daljno ogrsko domovino. Članek slove:
»Potnik v zraku! Naš pogumni pilot! Vzemi to pismo seboj domov, v lepo daljno ogrsko deželo. Stotisoč pisem naj to edino nadomesti; nadomesti naj onih stotisoč pi^ sem, ki skozi sovražni obroč, ki obdaja oblegano trdnjavo, ne najdejo poti tjekaj, kamor bi s toliko ljubeznijo radi poslali svojo sporočila in kjer obvestila o. nas s toliko ljubeznijo pričakujejo. Vzemi s sabo božični pozdrav ogrskih vojakov v Prze-myslu, vzemi ga s sabo v daljno ogrsko domovino, Hvaležen poljub skrbečim staršem, vroč objem trepetajočim soprogam, očetovski blagoslov nedolžnim otrokom, ki molijo za nas!
Vi, ki ste doma ostali, mislite na nas, ki onstran domače meje stojimo na straži, z isto ljubeznijo, s katero se mi brez prenehanja spominjamo vas. Naj bi se vaše duše napolnile z onim zaupanja polnim ponosom, ki polni naše duše; kajti z navdušenim veseljem, polni nacle in ponosno izvršujemo svoje naloge. Kakor nas je z zanosom napolnilo počaščenje, da smo bili izvoljeni za rešitev ene najvažnejših in največjih nalog, ravno tako smo ponosni v zavesti, da nam je uspelo naložene naloge rešiti v popolno zadovoljnost našega apostolskega kralja in v blagor domovine. Kajti sedaj že smemo govoriti o uspehih. Med tem drugim obleganjem sovražnik ni imel več poguma, da bi ponovil drzni ju-riš. S svojimi lenimi množicami so Rusi kakor glen obdali trdnjavo in, zakopavši se v zemljo, raje čakali, da čas namesto njih izvede ono, česar si sami niso upali podvzeti. Mi pa nismo ostali nedelavni, Z našimi ponovnimi in sistematično vodenimi izpadi smo sovražnika neprestano vezali, zaposljevali in slabili.
Mislite s ponosom na nas na sveti božični večer. Ponosen naj bo vsak izmed vas, ki ima koga v Przemyslu, čegar ime vpleta v svoje molitve. Malodušja, omahovanja, dvomov naj ne bo v vaših srcih. Vaše duše naj bodo prožete z našim ponosnim zamozaupanjem, z našo trdno nado na sijajno zmago. Ta čuvstva naj na sveti večer s svojim sijajem ožarjajo naše zapuščene domove.
Za vas, za vaš mir, za vašo varnost stojimo tu ob vratih Ogrske na straži. Na božični večer so naše duše z vami, naše molitve se združeae z vašimi dvigajo k prestolu Boga, ki daje borilcem za resnico in pravico svoj blagoslov in bo naše prapore popeljal k zmagi.
Polni ljubezni pozdravljamo vse naše ogrske brate in sestre!«
Konec francoskega protektorata nad katoličani v Orientu.
Carigrad, 29. decembra, Sprejem novega apostolskega delegata, škofa Dolcija, pri sultanu se more smatrati za zgodovinski dogodek največje važnosti, Izvršil se je potom neposrednega papeževega pove-rilnega pisma na sultana. Protektorat nad katoličani v Orientu, ki ga je Francija več stoletij izvrševala, je končnoveljavno odpravljen.
Portugalski poraz v juZno-zofioflai Mi.
Preko Lizbono poročajo iz Madrida, da so Ncmei porazili v Nemški vzhodni Afriki portugalski ekspedicij-ski zbor, kateremu jc poveljeval polkovnik Rocadas. Portugalci so sc hoteli umakniti v utrjeno Naulilo, a Nemci so Portugalce tako podili, cla niso mogli Naulile držati in cla so jo zavzeli Nemci. To je priznal v portugalski zbornici portugalski kolonialni minister.
Berolin, 29, decembra. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega slana 29. decembra dopoldne:
Zahodno bojišče: Pri Nieupor-tu in. južnovzhodno cd Yperna smo v manjših bojih pridobili nekaj prostora. Z velikimi izgubami na strsni Francozov smo severozahodno od Sennehoulta odbili več močnih irancoskih napadov. Ujeli smo več
sto Francozov. Neki sunek v bois (gozd) Broule zahodno od Apremonta nam je do-vedel, da smo osvojili tri strojne puške in da smo vzeli neki francoski strelski jarek. Francoski napadi zahodno od Sennheima so bili odbiti.
Najvišje vodstvo armade.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 29. decembra. Francoski gene ralni štab poroča z dne 27. t. m.: Med morjem in Lysorn je bilo mirno, S presledki so se vršili artiljerijski boji. Med Lysom in Oiso ni nič novega. V dolini Aisne in v Champagni so bili artiljerijski boji. V okolici Perthes so Nemci izvršili silen protinapad, da bi zopet osvojili vzete jim jarke. Napad je bil odbit, V Argonih smo nekoliko napredovali. Južno od Huberta je prišla neka stotnija 100 do 200 metrov naprej. Francozi so obstreljevali neko sotesko, kjer je moral sovražnik zapustiti več strelskih jarkov. Med rekama Maas in Mosel, vzhodno od St. Mihiela, sta bila odbita dva nemška napada na utrdbo Bois Brule. Ne*o nemško letalo je vrglo deset bomb v Nancy. Naši letalci so pa bombardirali zrakoplovne lope v Frescaty in nek kolodvor in vojašnice v Metzu. V gornji Alzaciji smo dosegli novih uspehov na višinah, ki obvladujejo Cernay, kjer smo odbili nekaj napadov.
Uradno poročilo istega dne ob 11, url ponoči pravi: Sovražnik je obstreljeval La Boisselle, pa brez uspeha. St. Die je bil od 9. ure 30 minut do opoldne silno obstreljevan.
Osemdnevna francoska ofenziva.
Amsterdamski list »Courant« poroča^ Osemdnevna francoska ofenziva na celi flanderski fronti je povzročila, da so Francozi izgubili 20 gorskih utrdb, Izgube cenijo na 150.000 do 200.000 mož.
Boji za strelske jarke.
Po poročilih iz bojne črte so poizku« šali angleški polki 24. decembra zopet zavzeti postojanke pri Neuwe-Chapelle, ki leže približno 10 km severnozahodno od La Basseea. Navedene postojanke so morali 22. in 23. t. m. zapustiti. Napadali so, ko je močno deževalo. Po večkratnih brezuspešnih naskokih se je posrečilo Angležem, da so se ustalili v najsprednejših strelskih jarkih. Nemci so prostovoljno zapustili zadaj ležeče jarke. Ko so jih nameravali Angleži zopet zasesti, so jih skrite nemške baterije obsipavale s kroglami. Poveljnik britskih čet je zahteval takoj podporo artiljerije, a Angleži zaradi strašnega deževja, ki je zemljo pomočvirilo, niso mogli pripeljati topov v osvojeno ozemlje, Angleži so vztrajali osem ur v strašnem ognju granat, ne da bi bili mogli izstreliti en sam strel; nato so bili prisiljeni, da so osvojeno postojanko zapustili in se umaknili. Zvečer 24. t. m. so zavzeli Nemci brez protinapada zopet stare strelske jarke.
Francoski poraz pri Albertu.
»Lokalanzeiger« poroča iz Genfa*. Četudi izkuša Joffre v svojih dnevnih poročilih oslabiti važnost skupnega napada nemške artiljerije in pehote na francoske postojanke severnovzhodno od Alberta, se zasebno poroča, da je Francoze rano zjutraj pričeto streljanje iz težkih topov zmedlo, medtem je pa nemška pehota krepko naskakovala, 29. decembra so pričakovali spopadov pri Nieuportu in pri Ypernu,
Nemci obstreljevali belgijski glavni stan,
»Lokalanzeiger« poroča iz Rotter-dama: Nemci so obstreljavali na božični dan eno uro belgijski glavni stan v Four-nesu, kjer so eksplodirale krogle,
Nemške pozicije trdne.
Berolin, 29. decembra. »Lokananzei-ger« poroča iz Genfa: V poročilu generala Joffre se pripisuje mirovanje operacij v zahodni Flandriji slabemu vremenu, vendar se pa more pregledati, da se ni posrečilo, omajali nemške pozicije in da so posebno nemški topniški napadi iz Reimsa zelo uspešni.
. Francoske izgube.
Glasom francoskih uradnih poročh imajo Francozi 498,000 ranjencev; k temu je pa treba prišteti še ranjence v zasebnih bolnišnicah, tako da se lahko računa francoske ranjence na 600.000 mož, Ako se temu doštejejo še mrtvi in ujeti francoski vojaki — vsakih 300.000 —, znašajo celokupne francoske izgube 1,200.000 mož, katera številka je pa najbrže še prenizka.
Pobitost v Parizu.
Basel, 29. decembra. Izidi bojev zadnjih dni so provzročili, kakor se iz Pariza poroča, veliko pobitost,
Pariz proti vojski.
Kodanj, 29. decembra. Iz Pariza poročajo, da jc 23. t. m. zvečer prišlo pred zbornico do burnih demonstracij proti vladi. Posamezni poslanci, ki so sc prikazali, so bili sprejeti z žvižganjem. Množica jc vpila: »Doli z vojsko!« Nastopiti je morala republikanska garda in policija, cla jc razpršila ljudske mase.
13023279
Boji v gornji Alzaciji.
Curih, 29. decembra, O bojih, ki so se vršili v četrtek in petek v gornji Alzaciji, se poročajo sedaj podrobnosti, V četrtek se je pričela splošna ofenziva Francozov ob Vogezih. Kot poročajo ranjenci, je francoski artiljerijski ogem le malo učinkoval, med tem ko je nemška artiljerija pri Alt-Icirchu krepko in uspešno delovala^ Francoska otenziva se je raztegnila do 3t. Die, kjer so Nemci potisnili Francoze do La-chapelle. V petek so poskušali Francozi zopet napasti, pa je bil napad že v kali odbit. Francozi so imeli ogromne izgube. Boji so trajali pozno v noč. Francoska ofenziva ni imela nobenega uspeha.
Nemški uspehi na Francoskem.
Rotterdam. »Courant« poroča: At-reeht se nahaja v ognju 20 tih nemških baterij. Pri Reimsu se je pomaknila nemška topniška pozicija zopet čisto k mestni meji.
Kako se Joffre izgovarja.
Pariz, 30, decembra. Zadnje dnevno poročilo Joffreja označuje neugodno vreme kot vzrok zadnjih neuspešnih akcij. V resnici se pa opaža, da se francoska odporna sila zmanjšuje.
Angleži zagovarjajo sebe in Joffreja.
Londonska »Morningpost« piše z ozirom na ruske očitke, da angleški in francoski zaveznik premalo storita za zmago: Angleški vojni delež je sedaj predvsem sestava nove armade. Bilo bi neprevidno od Joffreja, da bi se spuščal v veliko bitko, dokler ne razpolagajo Angleži z močno brambno silo.
Francoske črnovojnike rezerve na fronti.
Milan, 29. decembra. Dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča iz Pariza, da pošilja Francija sedaj največji del svojih črnovojniških rezerv iz južno ležečih vežbališč na fronto.
Nova angleška pomoč.
Berolin, 29. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Havrc, da se je pripeljalo prejšnji teden 40.000 mož angleške vo:ske v Francijo.
Kako se Francoska oborožuje.
Minuli teden so se morali še enkrat predstaviti nabornim komisijam vsi Francozi, ki so bili po letu 1876, rojeni in ki so bili ovrženi ob prejšnjih naborih. Naborne komisije potrde vse, kar morejo le rabiti. Zato povsod primanjkuje delavcev.
Francoski zračni dreadnought!.
V Parizu zdaj veliko upajo na nove, velike aeroplane, ki so zavarovani z oklepi, opremljeni z mctalci svetlobe in oboroženi s strojnimi puškami. Preizkušali so jih med božičnimi prazniki.
Božič na Flanderskem.
Amsterdamski »Telegraaf« poroča iz Sluisa: Prvi božični praznik niso gromeli topovi. Eksplodirale so lc tri priplavljene mine pri Zeebriiggeju, s topovi se je streljalo na nekega angleškega letalca, ki je letal nad obrežjem in ki je. izginil, ko je bil zadet; sicer je bilo na zahodnem Flanderskem popolnoma liho. Drugi božični praznik so pa topovi ob Yseri zopet tako gromeli, kakor prej; gromeli so tudi morski topovi. Ponoči na sveti večer se je culo na več točkah ob meji petje Nemcev. Gosta megla jc zvečer 25. decembra nenadno zagrnila obrežje. Nemcem se božično veselje zato ni moglo kratiti. Z ozirom na presenečenja se je ostro stražilo.
Božič pri možnarskih baterijah v Franciji.
Iz Budimpešte sc 28. t, m. brzojavlja listu »Zeit«; »Pesti Hirlap« brzojavlja njegov poročevalec iz nemškega glavn, stana: Poletel sem k našim možnarskim baterijam, ki jim poveljuje stotnik Rudolf Ranciglio. Baterije so pravkar praznovale Božič. Vojaki in častniki so bili najboljše volje. V celi vojski jc bil le en sam vojak ranjen, a ranjenec je že ozdravil. Iz domovine in osobito iz Nemčije došli darovi krase bogato njihova božična drevesa.
Marokanski spahi odpoklicani iz fronte.
Lyon, 29. decembra. »Progres« poroča iz Pariza: Marokanske spaliije jc francosko vojno vodstvo odpoklicalo iz bojno fronte, ker so se izkazali nevpo-rabne za službo v strelskih jarkih. Vojna uprava čaka trenutka, ko bodo bojevniške lastnosti spahijev mogle na drug način uspešno izkoristiti.
Bogati v Belgiji najdeni zakladi.
V okraju Rouhaise so našli surove Volno v vrednosti 300 miljonov mark, ki jo zdaj vozijo v Nemčijo.
Sovražnikove železnice v nemški upravi.
>.Braunschweigische Landeszeitung« poroča, da je bilo 15. decembra v nemški upravi 7 ruskih, 19 belgijskih in 3 fran coske železniške proge,
Francoski radikalci odstranili Cail-lauxa.
Izvršilni odbor radikalcev jc odpravil mesto predsednika. Posle bo vodil glavni tajnik. Tako so se iznebili Giillauxu.
Mine pred pristaniščem Scarborough.
Milan, 2^, decembra. Corriere« poroča iz Londona: Včeraj se je že tretja trgovska ladja, nek norveški parnik, v tem tednu pred Scarboroughom potopila vsled mine. Posadka se je rešila. Nekaj minut potein se je na istem mestu potopil nek angleški parnik. Pravtako se je potopil nek nizozemski parnik.
Poveljnik križarke »Emden« na Malti.
Poveljnik »Emdena«, fregatni kapitan Miiller, jc pisal svojcem, da so nahaja v vojnem ujetništvu na Malti.
Joffre kandidat francoske akademije.
Francoski generalisimus sc poteguje za mesto v francoski akademiji, ker je umrl grof Mun. »Revue Opinion« ob tej priliki piše: Joffre tu najbrže zmaga brez boja. Želeti jo le, da bi tudi Nemce tako gotovo premagal.
■f* Zaplenjen petrolej v Havre.
Dunaj, 30. decembra. Za kanton Waadt namenjen petrolej je bil v Ilavre konfisciran.
Prevoz civilnih ujetnikov iz Francije končan.
Genf, 30. decembra. Prevoz civilnih ujetnikov iz Francoske je končan. Okoli 11.000 ujetnikov so prepeljali domov.
Talnikt iz Alzacije na Francoskem.
Genf, 30. decembra. Francozi so iz Alzacije odpeljali seboj na Francosko tal-nike, ki se nahajajo še vedno na Francoskem.
Angleški socialisti proti mirovni konferenci.
Kodanj, 30. decembra. Angleški socialisti so protestirali proti mirovni konferenca za vse čase razbila Interna-uuarja v Kodanju. Pravijo, da bi ta konserenca za vse čase razbila interna-cijonalizem.
Ali pride japonska armada v Evropo?
VIHARNI PRIZORI V JAPONSKEM PARLAMENTU. Basel. Po nekem poročilu iz Tokia je prišlo pred zaključenjem parlamenta do viharnih prizorov. Branitelji otoške politike so se celo spopadli s kontinentalnimi politiki. Poslanec Sahibava, prejšnji minister, je bil pri tem tako močno stisnjen med klopi, da je zadobil notranje poškodbe.
JAPONSKA SE NE UDELEŽI VOJSKE?
Rim. Tukajšnji japonski poslanik je zopet izjavil z vso gotovostjo, da bo Japonska odklonila brez dvoma vsako oboroženo pomoč v Evropi, ako bi se od nje kaj takega zahtevalo. (Sličnih dementijev je vsak dan več, kar postaja zelo sumljivo. Ur.)
RUSIJA NI ODSTOPILA JAPONSKI SAHALINA.
Peterburg, 29. decembra. Z ozirom na poročilo iz VVashingtona, da je Rusija svojo polovico otoka Sahalina odstopila Japonski kot odškodnino za dobavo težkih topov, jc peterburška brzojavna agentura pooblaščena kategorično izjaviti, da jc to poročilo popolnoma izmišljeno.
PICHOM POZIVA ŽE SEDMIČ JAPON-SKO NA POMOČ.
V »Pet.it Journalu« objavlja Pichon že svoj sedmi članek, s katerim poziva Japonce, naj priskočijo Franciji na pomoč. Japonski poslanik v Rimu pa izjavlja, da Japonska nc namerava in ne želi poslati čet v Evropo. Japonska zavezniku nc more pomagati, ker japonska opozicija ne odobrava sestave novih divizij.
Portugalska napove 15. januarja vojsko.
Milan, 29. decembra, »llalia« poroča iz Lizbone: Oficielno se vojno stanje proglasi 15. januarja. Portugalske čete že odhajajo v Egipt in na evropsko bojišče.
njimi 15 dreadnoughtov. Pričakuje se odločilen napad. Francoska vojna ladja Wal-deck-Rousseau je priplula s poveljujočim admiralom na krovu v Solun,
FETVA PROTI HUSAN TEMALU.
Carigrad, 29. decembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo pravi, da je bila razglašena fetva proti Husan Temalu, sinu nekdanjega kediva Ismael paše, ker jo poizkušal kršiti suverenstvo Turčije nad provincijo Egiptom, ki tvori nedotakljiv del otomanskega cesarstva in jc s svojimi zaničevanja, vrednimi čini povzročil, da si jc to provincijo angleška vlada podvrgla. V komunikeju sc tudi poroča, da se jc sklenilo Husan Temalu vzeti njegovo mesto in častne znake ter ga postaviti pred vojno sodišče 4. vojnega zbora, h kateremu Egipt spada. Temu primerna povelja so bila poveljniku omenjenega zbora žc dana.
TURŠKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU.
Carigrad, 29. decembra. Glasom zanesljivih obvestil jc turška vlada uspešno izvršila korake za ustanovitev turškega poslaništva pri Vatikanu. Novo turško di-plomatično zastopstvo pri Sv. stolici prične prihodnji teden poslovati.
ne strani, da jc Rusija prosila Francijo in Anglijo, da bi poslali topničarsko in konjeniške uniforme na Srbsko.
SP.BI SE BODO BORILI DO ZADNJEGA MOŽA. Genf, 30. decembra. Srbski načelnik generalnega štaba vojvoda Putnik jo zagotovil, da bodo Srbi branili svojo
domovino do zadnjega moža. -----------
Vojska s Srdi.
Urška.
Osješka »Hrvatska Obrana« jc v svoji božični številki z velikimi črkami objavila naslednjo brzojavko iz Budimpešte kot uradno naznanilo:
»Umikanje naše vojske v Srbiji po zmagonosnih bojih je izzvalo rrazlične, deloma neosnovane vesti. Na Najvišje povelje sc bo vsled tega podal tjakaj visok vojaški zaupnik ter bo na licu mesta izvedel preiskavo, da se stvar pojasni.«
ČRNOGORCI SE ŽIVAHNO GIBLJEJO — A BREZ USPEHA. Dunaj, 29. decembra. Uradno se poroča: Na balkanskem bojišču so razvili Črnogorci živahno, pa brezuspešno delavnost. Pri Trebinju je bil slaboten napad na naše predtrdnjavske posadke brez težave odbit in sovražna artiljerija prisiljena, da je umolknila. Proti močnemu obmejnemu fortu Krivošije črnogorski topovi naravno niso imeli niti najmanjšega uspeha, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
ČRNOGORCI IN FRANCOZI.
Iz Cetinja se poroča v Rim: Spopad na cesti Otranto je povzročilo, ker jc čakalo francosko vojno brodovje dve transportni ladji, ki sta vozili streljivo iz Mar-seilla, da ju spremi v Bar. V Cetinju so ogorčeni nad Francozi, ker niti navidezno na Jadranskem morju ne izvajajo mornariške policije.
ANGLEŠKI TRANSPORT ARTILJERIJE IN MUNICIJE SRBIJI.
»Leipziger Tageblatt« poroča iz nizozemske meje: Iz Lizbone došla poročila izvajajo, da sta v drugi polovici novembra vozila dva angleška brodovja veliko artiljerije. iu municije iu 30,000.000 kg živil v Črno goro, odkoder so blago poslali v Srbijo.
RUSIJA PROSI ANGLEŠKO IN FRANCOSKO ZA SRBIJO.
Moskva, 29. decembra. (Kor. urad.) »Ruskoje Slovo« jc izvedelo od oficijoz-
Zgradbo telefona iz Aten v Solun so morali prekiniti, ker ne dobe v Avstriji naročene telefonske žice. —■ Začetkom jav nuarja izpuste v morje novo grško križar* ko »Conduriotis«.	- t
ZOOGRAFOS — GUVERNER GRŠKE NARODNE BANKE.	I
Atene, 29, decembra. »Agence d'Ath"e* nes« poroča: Z ozirom na novi zakon a organizaciji in upravi grške narodne banke se je danes sešel njen generalni svet in jc izbral Zoografosa za guvernerja na;
rodne banke.	$
. . ■ »
Faslšrski lisi nemških Skolov o vojski.
Vsi nemški nadškofje in škofje so iz* dali skupni pastirski list, ki v dolgih izvajanjih govori o vojski in lo označuje kot strogo adventno šolo. Kakor vihar jc pri-drla vojska v mrzlo meglo in slab duh nevere in dvomov in v nezdravo ozračje ne« krščanske nadkulture. Nemško ljudstvo sc je zopet spomnilo sebe, vera je zopet dobila svojo pravico. Sledeč nagibu milosti, sledeč glasu svojih pastirjev in svarilu svojega bogaboječega vladarja, se jc vrnilo ljudstvo v cerkev in tam našlo svojega Zveličarja. Naši vojaki so pred odhodom na bojišče vnovič v sv. obhajilu sklenili zvezo ž njim za življenje in smrt. Če jih v tolikih nečloveških naporih, pomanjkanjih, smrtnih nevarnostih hoče zapustiti pogum, se obrnejo do Njega, ki je rekel sam o sebi: »Nisem prišel, da bi mi drugi stregli, ampak da strežem in da dam svoje življenj« za mnogo drugih.«
Kot glavno nalogo sedanjega časa označuje obsežni pastirski list pokoro in spravo. Vojska je kazensko sodišče za vse narode, ki so prizadeti od nje, Zato glasni klic po pokori in spravi: Gorje narodu, katerega niti vojska ne pripravi do pokore! Zrel je za propad in tudi eventualna zmaga bi bila zanj poraz. Nočemo se vglobiti v dolžne knjige drugih narodov, ampak v svojo; nočemo izpraševati vesti naših sovražnikov, ampak svojo. Mi smo nedolžni nad izbruhom vojske, to lahko pričamo pred Bogom in svetom. Sicer pa nočemo trkati na svojo nedolžnost. Vojska je tudi pri nas odkrila težko krivdo, namreč da izginja versko in nravno življenje. — Ta pastirski list so prebrali po vseh cerkvah, tudi katoliškim vojakom na bojišču ga bodo prebrali.
nalila.
ITALIJA NE IZDA ZELENE KNJIGE/
Rim, 29. decembra. Z ministrske strani sc zagotavlja, da ne namerava Sonnino izdati zelene knjige, kar je prvotno nameraval.
POMILOŠČENJE V ITALIJI.
Rim, 29. decembra. (Kor. ur.) Povo* dom rojstva princesinje Marije jc podpisal kralj dekret, ki podeljuje obsežno pomilo-
mršila v vojski.
O TURŠKI ZMAGI NA KAVKAZU.
Monakovo, 30. decembra. »Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo iz Carigrada: Turki skušajo svoj najnovejši uspeh pri Outi po možnosti izkoristiti. Prodirajo od Iba in ogrožajo iz Outi zvezo med ruskimi četami na cesti v Kars.
BATUM OBKOLJEN.
Bukarešt, 29. decembra. Batum ob-koljajo redne kurdske čete in 3000 kurdskih jezdccev. V kratkem se pričakuje nastopa glavnih turških čet s težkimi oblegovalnimi topovi. Batum, precej stara trdnjava, utegne zato kmu-lu pasli v turške roke.
ZAVEZNIŠKO BRODOVJE PRED DARDANELAMI.
»Baseler Nachrichten« poročajo: Zavezniško brodovje pred Dardanelami so zopet oiačili. Tvori ga zdaj 40 ladii. med
BOČNE GRANATE.
y sedanji vojni so Angleži v svojih strelskih jarkih prvi začeli uporabljati tudi ročne granate in granate, ki sc mečejo iz pušk. To novo vojno sredstvo se ali vrže z roko, ali pa sc potom palčice vtaknejo v puškino cev na gornjem koncu in tako izstreli. Učinek teh
nemško čete prvič s puškinimi granatami (Hiflc Grenades) streljale na sovražnika in mu prizadele znatno izgube. Naša današnja slika nam kaže: zgoraj, od leve na desno: celo granato, v prerezu, učinek eksplozije, šrapnel-ske drobce; spodaj pa: lučanje granat z roko iz strelskih jarkov proti sovraž-
sranut ic silen. Dne 7. decembra sonim brambnim postojankam.
ščenje manj težkih zločinov. Izvzet je umor in težka telesna poškodba,
Bilko cesarjev pri LoviCu.
Peterburg, 29. deccmbra. Vojna poročila znanega Nemiroviča Dančenko izhajajo pod naslovom: Bitka cesarjev pri Lo-viču«, ker se bo tam odločila bodočnost dveh cesarstev.
Nadvojvodu prestolonaslednik v Marmaros Szigelu.
V nedeljo je došel nadvojvoda prestolonaslednik v Marmaros Sziget, kjer je nadzoroval vojake. Navdušeno je bil sprejet in pozdravljen. Odlikovanim častnikom in vojakom je sam pripenjal odlikovanja na njih hrabre prsi.
Rusi odpeljali župana iz Tarnowa M lalnika.
Krakov, 30. decembra. Župana mesta Tarnow so Rusi odpeljali s seboj kot talnika.
Koliko časa ho trajala vojska?
Iz Budimpešte se piše dunajski »Zeit«: Neki tukajšnji tednik jc več ogrskih osebnosti vprašal: »Koliko časa bo še trajala vojska?« Odgovori, ki so sledili vprašanju, so dovolj zanimivi. Višji župan Barczy sodi, da se mora končati vojska še pred prvim polletjem 1915. Bančni ravnatelj tajni svetnik Lanczy trdi, da ni dovolj moder, da odgovori na vprašanje, a resen je dovolj, da na vprašanje ne more odgovoriti. Vsekakor izjavlja, Avstro-Ogrska se more več časa vojskovati, kakor druge države, ker se o naši sposobnosti ne more dvomiti. Bivši pravosodni minister Polonyi zaupa Hindenburgu, ki ga ne smatra le za najboljšega vojskovodjo sedanjosti, marveč za največjega vojskovdjo vseli časov. Izvaja: Zaupajoč Hindenburgovemu že-niju, upam na hiter in zmagovit konec. Tudi na Dunaju znani stari gledališki igralec Ujliazy sodi jako skeptično: »Ta vojska se sploh ne bo končala. Kdo vraga bo zahteval mir? Nobena država ni dovolj srčna, da odkrito prizna, da je že sita vojske.« Najbolj veselo je odgovoril pisatelj Marton, ki ni, kakor večina, odgovoril na vprašanje s proti-vprašanjem: »Sem li prerok?« marveč ,jc jasno in odločno izrazil: »Ta vojska more trajati najdlje še dva meseca —« ker dlje časa ne vzdrže .več moje finančne razmere.«	. ' .
Razna poročila.
Dnevne novice.
r+ Preklic dr. Udetovega članka. »Bo-nifatius-Korrespondenz« je v 24. številki prinesla med uredniškimi vestmi sledeče pojasnilo: »Da za vedno odstranimo vsako nesporazumljenje, ki je še morda, izjavljamo, da odločno zavračamo vsebino prof. dr. Udetovega, v 17,/18. številki^ našega časopisa objavljenega članka »Katoliško duhovništvo. Nacionalizem. Veleizdajac, v kolikor žali čast od nas visoko čislane slovenske duhovščine. Obžalujemo, da je bil članek v list sprejet.« — Društvo za varstvo duhovniških pravic lavantinske škofije je pristavilo, da se zadovoljava z zgorajšnjim pojasnilom in da smatra zadevo, v kolikor se tiče izdajatelja in uredništva, za končano.
»Vestnik slovenske krščansko-socialne zveze« je ravnokar izšel (4. in 5. številka) in prinaša tako izvrstno vsebino, da bode vsakega razveselil. Članki so nc-le temeljito spisani, marveč tudi zelo aktualni, tako: Krekova članka »Za vskdanji kruh« in »Angleška politika«, Grivčev »Vzhodni obred«, dalje »Moratorij«. Dr. Natlačen razlaga »Novo postavo«, Bartel opisuje »Kmetijsko gospodarstvo v sedanjem času« in dr. Šarabon »Politične umore zadnjih 50 let«. Posebno zanimiv jc članek »Bakterije« in Remcev članek »Stroji za odpomoč kmetu in obrtniku«. V drobtinicah je polno koristnih namigljajev za našo organizacijo. Rečemo le: Vzemi v roke in beri!
+ Sedanja vojna in Slovanstvo. Pod tem naslovom je sedaj izdal obširno delo, obsegajoče 418 strani, znani češki publicist Rudolf Vrba. Knjiga je razdeljena na 84 sestavkov, izmed katerih zavzema vsak specijalni tema, v tesni zvezi s sedanjimi vojnimi dogodki. Delo zanimivo pretresa vprašanja o panslavistih, pangermanistih, o ruski armadi, o stališču Laškega, o politični usodi Balkana itd.
-f Za podporo gališkim beguncem smo prejeli nadalje: g. Jos. Abram, vikar, Obloke — Hudajužna, 10 K. — G. II. Črnigoj, vikar, Lokavec, 34 K 60 v. Prosimo nadaljnih darov.
-f Za skupno postopanje nemških strank v Avstriji se, kakor poroča današnja »Tagespost« nadaljujejo pogajanja. Priobčuje tozadevne izjave raznih nemških politikov, ki izražajo željo, da bi do skupnega postopanja prišlo. Poslanec Hummer pa svari pred prevelikim optimizmom. Izjavo nemškega krščanskosocialnega poslanca Reinossla citiramo po današnji graški »Tagespost«: »Dosedanji razgovori med merodajnimi osebami nemških meščanskih strank so sicer neobvezni, a osebno in z menoj moji tovariši žele, naj bi napočil trenutek, ko se vse nemške stranke zvežejo v okviru nemško-avstrijske državne ideje,
PO SMRTI NADVOJVODINJE ADELGUNDE.
Dunaj, 30. decembra. (Kor. ur.) »Wie-ner Zeitung«; Cesar je z Najvišjim pismom, z dne 19. decembra odredil, da naj se nad-dvorniku umrle nadvojvodinje Adelgunde, katere dvor je bil tako razpuščen, grofu Pavlu Formi in dvorni dami grofici Ga-brieli Deym, ki sta milostno prosta službe, za njuno odlično službovanje naznani Najvišje popolno priznanje,
ŽELJE NEMŠKE CESARICE.
Berlin, 29. decembra. (Wolff.) V ukazu, izdanem ob priliki novega leta, je cesarica Avgusta Viktorija izrekla željo, da naj ji ne pošiljajo voščil, da naj vztrajajo v nemški zvestobi in nadaljujejo dela ljubezni v blagoslov drage domovine do častnega miru, ki ga Bog kmalu daj,
f ADMIRAL EBERAN.
Dunaj, 29. decembra. Tajni svetnik admiral v pok. Aleksander Eberan pl, Eberhorst je danes umrl.
BARON SKODA ČASTNI DOKTOR
PRAŠKE NEMŠKE TEHNIKE.
Dunaj, 29. decembra. (Kor. ur.) Profesorski kolegij nemške tehnične visoke šole je izročil glavnemu ravnatelju Sko-dovih tvornic baronu Karlu pl. Skoda diplomo častnega doktorja tehničnih znanosti.	i-*.
< IZ KNEŽEVINE LIECHTENSTEIN.
Inomost, 29. decembra. »Innsbrucker Nachrichten« poročajo iz liechtensteinske kneževine: Liechlensteinski deželni zbor je sprejel vladno predlogo, glasom katere se nakuje 75.000 enokronskih, 75.000 dvo-kronskih in 50.000 petkronskih kosov licchtensteinskih novcev. Dalje je deželni zbor vladi dovolil kredit 20.000 K za nujna dela, da se omili beda, in 3000 K za podporo revnim družinam.
SAMOUMOR RAVNATELJA RUSKE INDUSTRIJSKE BANKE.
Dunaj 25. decembra. Predsednik ruske industrijske banke v Pelrogradu, Surov je izvršil samoumor, Vsled njegovih špekulacij je banka izgubila 6 miljonov rubljev.
Du:
najski župan dr, Weiskirch"ner je izjavil: Računam na skupen nastop vseh Nemcev v Avstriji, ko se obnovi parlamentarno življenje. Sodim, da se mora to že pripravljati, Hočem sodelovati.«
—	Ravnateljske izpremembe na hrvatskih gimnazijah. Na lastno prošnjo sta upokojena ravnatelj I. zagrebške realne gimnazije Gustav Pexider-Sriča in ravnatelj realne gimnazije na Sušaku Matija M a r u š i č. Dosedanji ravnatelj realne gimnazije v Senju Ernest P a c h e r je imenovan za ravnatelja na sušaški realni gimnaziji.
—	Dva brata odlikovana. Mariborski bogoslovec Stanislav Jurko, ki se ni odpovedal vojaški službi in je moral vsled tega v vojsko, je v 24 urah trikrat avan-ziral. Jurko se je pred nekaj tedni vrnil s severnega bojišča ranjen v Maribor. Ko je ozdravil, je prejšnji teden bil od torka na sredo najprvo povišan za rarednika, potem takoj kot kadet-aspiranta in nazadnje za kadeta. Jurko je bil še. povrh radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno. — Brat g. Jurkota, učitelj Jurko, je bil radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Obema čestitamo!
—	Vojni kurat v ruskem vojnem ujetništvu. Č. g. Rajmund Bratanič, vojni kurat, je od 21. novembra v ruskem ujetništvu. Svojemu župniku č. gosp. Foitunalu Končanu je pisal dopisnico naslednje vsebine: Od 21. novembra ob 2, ure popoldne naprej sem v ruskem ujetništvu in sem na potu v Rusijo, Zdrav sem. Upam, da se kljub temu še kedaj vidimo. Srčne pozdrave!
—	Patriotične zbirke osobja južne železnice. Že s poče'kom vojne je osobje c. kr. priv. juž, železnice na različne načine tekmovalo pri dobrodelnih prireditvah in v te namene ustanovljeih društvih. Kljub temu zavezali so se vrli južnoželezničarji tudi prostovoljno od svoje mesečne plače darovati odstotni delež v prid oskrboval-
nim namenom c. kr. vojnega ministrstva. Meseca oktobra in novembra so na ta način darovani zneski presegli znatno svoto K 10.000. Osobje južne železnice, ki je že tolikrat izkazalo svojo požrtvovalnost javnosti v prid, prinaša na ta način vnovič lep dokaz svojega patriotičnega mišljenja.
—	Govekarjeve »Legijonarje« je za hrvaško gledališče v Osjeku lokalizi-ral g. L. Dragutinovič. Vložke jo in-strumentiral g. prof. Canič.
—	Šolski pouk v Osjeku ustavljen. Hrvatski listi poročajo iz Osjeka, da je pouk na lamosnjem učiteljišču, ki se je pred nekaterimi tedni začel, zopet ustavljen, ker je vojska rekvirirala zgradbo v svoje svrhe. Ravnotako je ustavljen pouk na ljudski šoli v dolnjem mestu,
—Dar saškega kralja rezervni bolnišnici v Trbižu. Saški kralj Friderik Avgust je velikodušno ukazal, da se vse kuhinjske in kletarske zaloge njegovih lovskih koč v tukajšnjem njegovem lovišču kot božični dar izroče tu-kajšni c. in kr. rezervni bolnišnici, v kateri je tačas krog 1000 ranjencev. Poleg znatnih zalog sadja, mesnih konzerv, finih vin itd., je dospelo bolnišnici tudi več ustreljenih divjih koz, tako da znaša celokupna vrednost kraljevih darov nad 3000 K.
—	Razprava pred vojnim sodiščem v Pulju. »Edinost« poroča: Te dni se je vršila pred sodnijo c. in kr. pristaniškega admiralata in zapovedništva vojnega pristanišča razprava proti Mateju Čaliču, trgovcu v Pulju. Čaliča so bili zaprli že dne 20. avgusta vsled ovadbe nekega finančnega stražnika. Obtožen je bil Čalič vele-izdaje in grozila mu je večletna ječa. Zaslišanih je bilo 7 prič. Razprava se je vršila nemški, a za hrvatski in italijanski jezik sta bila pozvana dva tolmača. Glavna priča in ovaditelj je sicer pod prisego potrdil svoje navedbe, ali brambi se je vendar posrečilo omajati njegovo verodostojnost in je bil Čalič popolnoma oproščen. Ta razprava je bila zanimiva zato, ker je bila prva v Pulju, ki se je vršila po novem vojaškem kazenskem postopanju in je sodeloval kot branitelj odvetnik po poklicu, in sicer hrvatski odvetnik dr, Lovro Sca-lier.
—	Na severnem bojišču je padel stotnik pešpolka št. 55 J. Ogris, rodom Korošec.
—	Poštna vest. V smislu odloka trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914 št. 48.472/P ex 1914 se z dnem 31. decembra 1914 opusti enkratna dnevna peš-pošta prvič med poštnima uradoma Litijo in Šmartnem pri Litiji, drugič med poštnima uradoma Sodražico in Ribnico na Kranjskem.
—	Gospa Marija Laudova, dramatična umetnica na praškem »Narodnem Divadlu«, ki je te dni praznovala jubilej delovanja na praškem pozorišču in kateri je tudi ljubljansko gledališče čestitalo, je prejela ob tej priliki nad poldrug tisoč čestitk.
—	Dva vlomilca prijeta. Minuli teden sta poizkušala ponoči vdreti skozi okno v prodajalno Doroteje Kregar v Dravljah dva tatova, a ju je pregnala lastnica, ki se je zbudila. Dve uri nato zbudi Kregarjevo zopet neko šumenje. Vstane in vidi v prodajalni dva moška, ki sta vlomila skozi okno. Pobegnila sta takoj, ne da bi bila kaj ukradla: eden skozi okno, drugi skozi vrata. Zaprli so nevarnega tatu Lorenca Dermoto iz Stare Loke, ki jc osumljen vloma. Izročili so ga deželnemu sodišču obenem z njegovim tovarišem.
—	Umrl je v Mariboru trgovec Jožef Werbnigg.
—	Nova določila o nadzorstvu trgovin. C. kr. kor. urad poroča: Z ozirom na deloma upravičene pritožbe trgovcev se je izdala glede na nadzorstvo trgovin odredba, ki sc proglasi dne 30. t. ,m. Določa se precl vsem, da se dolžnikov uslužbenec ne more imenovati za nadzorovatelja in da smejo upniki predlagati drugega ali več nadzorova-teljev. Določa se tucli, cla ni več povoda za nadzorstvo, če se mecl nadzorovanjem pokaže, da dolžnikovega kon-kurza ni mogoče preprečiti. Nadzorova-telj je. dolžan, da mora nemudoma poročati sodišču o za soclne odločbe me-rodajnili okolnostih.
Božični darovi. Nemčija jc odposlala našim vojakom na. bojišče božične darove, ki jih jc vozilo 19 železniških vozov.
—	316 K je izgubil v Rudniku Janez Babšek, posestnik v Srednji vasi pri La-verci, hišna šlev. 8. Kdor mu denar prinese, dobi nagrado 50 K.
—	Za delo v arzenalu se išče krepak, dela vajen zdrav mož. Plača na dan 2 K 20 vin. ali na 14 dni okolu 40 K. Zglasit i se jo takoj pri Toma ž u K a lan N. V. L. »C ust oz za«, Pulj I., dela v. skupin a >29.
Rusi pred Berlinom, »Vossische Ztg.« poroča: Na posestvu Vulkov pri Hangels-bergu ob Spreeji se je zgodil zanimiv dogodek. Ko je najemnik iova, Viljem De-nicke, hodil po svojem lovišču, je zapazi tuje, sumljive sledi. Mislil je takoj na lov-
ske tatove, plazil se je za sledmi in je videl dva moška spati. Zbudil jih je in se je jako začudil, ker sta ga nagovorila v tujem jeziku. Še bolj je bil presenečen, ko je zapazil pod obnošeno obleko tujcev rusko uniformo. Prijel je tujca in ju odvedel v Hangelsberg, odkoder so jih vojaki odvedli v Fiirstenwalde, Tolmač je spravil iz tujcev, da pripadata 6. sibirskemu polku. Klatila sta se že več tednov okoli in nista niti slutila, kje da se nahajata.
Milanske novice.
lj Za ranjene vojake so darovali: g. Josip Hafner, Škofjaloka K 5, župni urad Št. Gotard pri Trojanah K 20'30 in sicer nabrano pri ofrehtu Fohtovega očeta kron 5'30, dekleta Marijine družbe K 15. —> Naše upravništvo hvaležno sprejema na-daljne darove v ta namen.
lj Trnovsko - Krakovsko prosvetno društvo priredi dne 31. decembra zvečer ob 8. uri Silvestrovo večer v gostilni g. Frohlicha na Trnovskem pristanu št, 4 z raznimi zabavnimi točkami. Vstopnina 30 vin. Somišljeniki udeležite se Silvestrove-ga večera, kjer bo prav prijetna družinska zabava!
lj Prošnja pomožnega odbora za be* gunce iz Galicije. Da se omogoči pregledno izbrati in začasno shraniti velikodušno podarjeno obleko, perilo itd., za begunce iz Galicije v zbiralnem lokalu, potrebuje odbor nujno več odprtih polic (re-galov). Posestnike takih polic (regalov) se vljudno prosi, iste za čas porabe odboru z označbo velikosti posoditi ter naznaniti ponudbe na pomožni odbor za begunce iz Galicije v Ljubljani, deželnovladno poslopje I. nadstropje, soba št. 40.
lj Dva slučaja kolere na Selu pri Ljub* Ijani. Dne 28, decembra popoldne prepeljana sta bila v deželno bolnico Somrak Ignac, 39 let star, iz Sela št. 34 in Zaje Ivana, 37 let stara, iz Sela. Pri obeh se je konstatirala kolera. Somrak je čez par ur umrl; Zaje Ivano pa so prepeljali iz deželne bolnice v bolnico za silo. Vse osebe, ki so bile z bolnikoma v dotiki, so strogo izolirane.
lj Padel je na južnem bojišču kadet F r, B a h o v e c, sin mest. obč. svetnika, posestnika na Starem Žabjaku, 24. decembra je še poročal njegov predstojnik, da mu kadet Bahovec čvrsto stoji ob strani, Gosp. očetu naše najiskrenejše sožalje!
lj Ljubljančan odlikovan z nemškim železnim križem. Sin občespoštovane ljubljanske rodbine Reisner, gosp. dr. Viktor Reisner, polkovni zdravnik, je bil odlikovan od nemškega cesarja z železnim križcem. To je prvi odlikovanec avstrijske armade, ki je dobil tako visoko odlikovanje.
lj Umrla sta včeraj četovodja 2. peš* polka 16. stot., Matfzae Janos v Leoni-numu in infanterist 38, pešpolka 4. stot., Gal Štefan, na II. drž, gimnaziji. Pogreb obeh bo v četrtek popoldne.
lj Ženska, ki je na drž. kolodvoru pre« tekli petek našla rujav muf, naj ga prinese takoj v naše uredništvo.
lj Umrli so v Ljubljani. Matilda Kiihnel, zasebnica, 74 let. — Josip Kramar, domobranec 27. pešpolka. — Peter Csihesz, pešec 17. pešpolka. — Gott-fried Fritscher, pešec 17. pešpolka. —■ Fran Zupan, domobranec 27. pešpolka,
—	Magdalena Melile, žena skladiščnega delavca južne železnice, 43 let. —* Fran Kastelic, čevljar, 46 let. — Fran Škraba, hiralec, 26 let. — Ivan Oven, posestnik, 46 let. — Terezija Povž, kaj-žarjeva žena, 64 let. — Valentin Knaf-lič, liiraloc, 29 let. — Pavla Ullmann, hiralka, 43 let. — Marija Gorše, mizarjeva žena, 66 let. — Istvan Hajdu, pešec 101. pešpolka. — Ivan Fagodari, pešec 31. pešpolka. — Ana Erklavec, posest-nikova hči, 6 tednov. — Fran Mann, črnovoj nik 74. pešpolka. — Anton Novak, sanitetni vojak. — Fran Švara, topni-čar 22. topničarskega polka, r— Josip Farkas, pešec 25. pešpolka. —• Stanko Eržen, rejenec, pol leta. — Jožef Stie-ne, ubožec-hiralec, 39 let. — Marija Vi-drih, žena tovarniškega delavca, 42 let,
—	Marija Košak, hiralka, 85 let.
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja gg. članom, da posamezni gg. mojstri lahko prevzamejo izdelovanje črevljev za vojake od c. in kr. ministrstva za javna dola. Pojasnila daje g. Franc Kukman. Zglasiti se je do 31. decembra t. 1. Zadruga pa ne prevzame nobenega jamstva in odgovornosti.
Bolnice ranjenim vojakoip.
lj Ganljivo božičnico so obhajali naši ranjeni vojaki nastanjeni v šentjakobski dekliški šoli. Na prigovor veleč. g. mest. župnika J. Barle, so dne 23. t. m. vsi (d o dvesto) opravili sv, spoved in danes zjutraj prejeli sv. obhajilo. Srce pretre-usjoč je bil poglccl, ko je prihajal ljubi »Božič« v srca ranjencev, ki ravno v teh muke polnih trenutkih najbolj potrebujejo N j c-g o v e tolažbe in pomoči. Narodi cele Avstroogrske so bili tu zastopani združeni v ljubezni svojega evharističnega Boga, Bog
plačaj veleč, gospodom, ki so s svojim znanjem raznih jezikov pomagali spovedovatil Sveti večer v deželni bolnišnici 1 V
posebni sobi I. kirurgičnega oddelka gospoda primarija dr. Derganca zbrali so se pri čarobno razsvetljenih jaslicah in krasno opremljenem božičnem dre-V su na sveti večer ranjenci-vojaki, pokloniti se kralju ljubezni in sprave. Med navzočnimi bila je tudi soproga deželnega glavarja gospa Šusteršič, kateri gre zasluga, da se je nabralo toliko darov za ranjence. Počastil je ta zbor s svojim prihodom tudi Njegova knezoškofova milost preč. g. Bonaven-tura Jeglič, ter v ginljivem govoru slikal ranjeuccm pomen tega skrivnostnega, blaženega večera. Nato je pozdravil navzoče major c. in kr. sanit. oddelka gospod plemen. Wodinausky, opomnil vojake, naj bodo hvaležni vsem onim, kateri so s svojimi plemenitimi srci omogočili, da obhajajo ranjenci Božič tako veselo, kar je njihovim tovarišem, ki se še bojujejo v tujini, nemogoče. Marsikomu izmed navzočih lesketale so solze v očeh. Konečno so vsi zbrani poslavili s trikratnim navdušenjem »Živijo« našega očeta — presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Veselje je prikipelo do vrhunca, ko se je pričelo deljenje darov, kajti vsak vojak je dobil darila v posebnem zavoju in ranjenci, kateri so toliko pretrpeli za domovino in žrtvovali svojo kri, so se ginjeni do srca, zahvaljevali dobrotnikom. — Enako obhajali so sv. večer tudi ranjenci v garnizijski bolnišnici, kjer je krasilo dvorano bogato opremljeno božično drevesce, katerega je preskrbela soproga dež. glavarja dr. Šu-steriča sama. Tucli tamkaj s'a govorila prečastiti gospod knezoškof in gospod major Wodinausky vojakom do srca, tudi tamkaj jc bila navzoča gospa šusteršič. Med onimi, ki so z redko človekoljubnostjo neumorno delovali za ranjence in njihov božični večer, odlikujejo se posebno gospa in gospod nad-upravitelj Nebenftihrer, gospa in gospod dr. Žižek, gospa in gospod prima-rij dr. Jenko in tudi častite sestre, ki so vse tako spretno in krasno okinčale. V prvi vrsti pristoja pa vsa čast in hvala primariju in šefzdravniku gospodu dr. Dergancu, ki se ni plašil nobenega truda, da je omogočil to ganljivo in pa-triotično slavnost svetega večera! — Prisrčna zahvala vsem, ki so pri tem plemenitem dejanju sodelovali, Vsemogočni jim naj povrne njih trud in stroške tisočero! Blagor njim, ki so dobrega srca, ker njih je nebeško kraljestvo!
Božič v c. kr. rezervni bolnišnici pri uršulinkah v Ljubljani. Letošnji Božič, tako bogato orošen s solzami, je bil vendar neskončno lep v sijaju ljubezni in blagih karitativnih del. Že tedne in tedne so tekmovali posamezni razredi notranje uršulinske šole, kako bi napravili našim junakom kar najlepši Božič. Vsak razred je dekoriral božično drevesce po svojem okusu. Največje gojenke, četrtoletnice, so imele deviškobelega, drugoletnice mnogo-barvnega; eno drevesce je blestelo v cesarskih barvah, drugo je bilo rožno, tretje svetlo modro itd. Zaradi gojenk, ki odpotujejo za Božič domov, se je vršilo obdarovanje že 23. decembra. V dolgem sprevodu so se vrstili razredi v rezervno bolnišnico, na čelu vsakega razreda krasno božično drevesce, 15 jih je bilo, za vsako bolniško sobo eno drevesce in za vsakega izmed 143 ranjencev po en zavitek božičnih darov. Zavitki so vsebovali po 100 svalčic, smod-ke, razglednice, pisemski papir, nekaj komadov zimskega perila, oranže, peciva in dr. V bolniških sobah so se prižgale svečice na drevesih in gojenke so samo vročile ranjencem s toliko ljubeznijo pripravljene darove. Nato je zadonela po sobah cesarska himna iu tej so sledile razno patrijotične in božične pesmi. Med zvonkimi dekliškimi glasovi je zatrepetal marsikak moški glas, dokler ga ni udušila solza notranjega ginjenja. Ob žarnem božičnem drevesu in v krogu vesele mladine so pač dragi trpini v duhu poromali pod ljubljeni domači krov, v domačo sobico med svoje otročičke, ki bodo letos tako zelo pogrešali ljubega očeta. Besed niso mogli najti v zahvalo in čemu tudi — govorilo so solze. Drugo jutro pa je došlo samostanski prednici hvaležnih ranjencev zahvalno pismo, ki sledi v prevodu: »Prečastita gospa prednica! Dovoljujemo si, Vam, prečastita prccl-nica izreči najspoStljivejšo zahvalo za lepo, pod Vašim blagim vodstvom nam pripravljeno božičnico. Zaeno prosimo, da blagovolite izročiti izraz naše vroče zahvale vsem onim, ki so z darovi, s žrtvovanjem časa in dela pripomogli k ginljivo uspelemu božičnemu slavju. Sprejmite, prosimo, tudi zagotovilo, da se bomo še v poznih letih, ko bodo že obledeli snomini na vojne težave, radi spominjali onih dni, ki smo jih preži-
veli pod Vašo gostoljubno streho in da nam bo vsak Božič, ki ga nam Vsemogočni še nakloni, poklical v spomin božično drevesce, ki ga je, daleč od doma, okrasila prava ljubezen s toliko nesebičnostjo. Blagovolite sprejeti, prečastita prednica izraz najodličnejšega spoštovanja in zahvalne rokopoljube od Vam vdanih ranjencev c. kr. rezervne bolnišnice pri uršulinkah,«
lj Božičnica združena z malo domačo predstavo, ki so jo priredili vojaki ranjenci v tukajšnji belgijski vojašnici (odd. IV. Rdečega križa), je vsled srečno izbranega sporeda jako lepo uspela. G. Polkovnik Petrovan je uvodoma omenil skrb vojne uprave in celega prebivalstva in posebič še Nj. Veličanstva cesarja za ranjene vojake, naše hrabre bojevnike. Trikratni navdušeni Slava, Eljen in Hoch klici na Nj, Veličanstvo so blii radosten odziv navzočih vojakov temu nagovoru. Nato se je vršilo par primernih, nalašč za to priložnost — in sicer z velikim okusom in globoko pomen-ljivostjo izbranih sličic. Prva slika nas je peljala takoj v središče vojaškega tabora: korajžno in veselo se je razlegala v tiho, mrzlo in sneženo noč pesem na?,ih vrlih vojakov »Fantje na vojsko gredo«. Pod zasneženimi šotori taborijo vojaki božično noč, daleč od doma hočejo sami malo po-božičevati, nožgo si božična drevesca, sa-movar pa jim kuha ogrevajoči čaj, Vmes pa prihajajo povelja, odlikovanja in druge novice. Popolen vojaški tabor! Med odmorom nas je oddelek vojaške godbe, ki je tudi prijazno sodeloval, s Fcluibertovimi » Sanjami« pripra\il na drugo sliko: v nebroju lučic se prijazno svetlika božično drevo, na postelji pa spi ranjen vojak nad katerim drži angelj, z rdečim križem na prsih in v kroni, lavorov venec, v drugi roki pa ščit z božično zvezdo — znakom miru. V spanju se dozdeva vojaku, da je končana vojna, končano strašno razdejanje, zmagoslaven se je vrnil po miru k svoiim dragim, sreča se obeta njemu in celi domovini. Toda predramivši se, spozna kmalu, da so ga sanje momentano varale, vidi da je ranjen. Ali pogled na angelja z rdečim križem ga potolaži, ker vidi kako človekoljubno in požrtvovalno se Rdeči križ zavzema za ranjence in sicer ne samo izven bojišča, pod varstvom Rdečega križa se čuti vojak tudi med bojnim hrumom varnega; zato pa le pogum in železna pest mora zmagati sovražnika. Cela slika je, kot vidimo, nekaka apoteoza »Rdečega križa« v obliki nalašč za to priliko in predstavo zložene pesmi (v nemškem jeziku), Med zvoki godbe, ki je igrala tudi naše narodne pooevke, je sledilo obdarovanje ranjencev. Večer s pomenljivo predstavo bo ostal gotovo v 'epem spominu vseh ranjencev, ki so bili trkaj zbrani iz vseh delov naše monarhije: Poljaki, Slovenci, Nemci in Mažari, Hvaležni pa še posebič svojemu trudoljubnemu oddelnemu zdravniku g. dr. Juliju Polec-u, ki si je zamislil cel način predstave in prevzel aranžma večera. — Razen dam »Rdečega križa«, ki so posvetile svoje moči lajšanju bede bližnjika, so počastili lepo uspeli večer ekscelenca g. deželni predsednik baron Schwarz, gg. okrajni glavar Del Cott, dv. svetnik dr. Zupane, dr. Herzmann, ces. svetnik Mat-thian, Kosler in drugi.
— Božičnica v Spodnji Šiški, se je vršila dne 24. t. m. v ljudski šoli za iz bojnega polja, vrnivše se bolne in ranjene vojake. Pripravila se jim je dobra večerja in podarilo se je vsakemu vojaku nekaj vsakdanjih potrebnih stvari. Pri nagovoru in zahvalnem govoru se je spominjalo na vzvišeni trenutek, na edinost in složnost skupne armade, ki tvori vojaštvo vseh »Avstrijskih narodov« in ki temelji na izrek »Viribus Vinitis« našega presv. vladarja Franja Josipa I. Zbrano vojaštvo, Slovenci, Italijani, Nemci into-niralo je cesarsko pesem, katera se je v stoje pela. Navzoči gospod stotnik Riek zahvalil se je najtopleje v imenu vojakov in prirediteljev. Tem potom se najsrčneje zahvaljujem vsem p. n. darovalcem, ki so pripomogli k prireditvi »Božičnice«.
(Dalje.)
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani. Ruthenische Grammatik von Dr. Stephan von Smal-Stockyj, Universitatsprofes-sor (Sammlung Goschen). Vez K 1*17. Ruthenischcs Gesprachsbuch von Dr. Stephan von Smal-Stockyj, Universitats-professor (Sammlung Goschen). Vez. K 1*17.
Treu bis zum Tod! Ervvagungen fur Krie-ger und Volk von Dr. Kari Rieder. K —-78.
V/eine nicht! Ein Wort des Trostes an die Hinterbliebenen der gefallcnen Krieger, mit einem Anhang von Gebeten von Dr. Augustin Wibbell. Vez. K 1-56, Feldbrie!e von Heinrich Mohr. Erster Brief an die Frau des Kriegers, zv/citer Brief an die Mučter de s Kriegers. a K —-20. Meyenberg, Kriegs- und Fricden ;pradigtcn *oi4. K 1-56.
—»I—»I—»—»!—!r—i
Naročajte ,»Slovenca"!
■—■■—"—"—m—»—»■
OfCJO VOLNO
kupuje po najvišji ceni.	3345
V. Črnilec, Naklo pri Kranju.
SANATORIIJM • EMONA I
, ZA-NOTRANiJE-IN'KIRlJKGlCNE 'BOLEZMl. • PORODNIŠNICA.
t/LvJUBLJANA-KOMENSKEGA ULICA-^ ' I SEPZDR^:P^JW" DR-FR.DERGANC 1
z vrtom
ležeča v bližini kolodvora v večjem kraju na Gorenjskem se proda. Naslov pove uprava „Slo-venca" pod št. 31S5. (Znamka za odgovor!)
z mentolom, steklenica po 50 vin,, proti
revniatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju	3270
Ljubljana, Martinova c?sta 15.
Preprodajalci dobe popust.
Kantina Corazza
Levaiia (Istra)	601
\ T T
bolo, črno in Si!jer laslnega pridelka se pošilja po jako ugodni coni. Za pristnost se jamči.
najboljša
zobna krema
stane
od 21. decembra 1914
za vodstvo podružnice na deželi se takoj sprejme. Naslov pove uprava tega lista pod št. 3186. (Znamka za odgovor!)
Franc Cvilak;
beItlnlca voska, obrt medu in voščenln Slov.Bistrica,Štajersko
priporoča vsem duhovnikom ln celemu slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo	3335
voščenih sveč, svltkov, tfearinsk h cerkv.sveč
v vsaki velikosti in po najnižjih cenah.
Pogodba po dogovoru (pismeno ali ustmeno). Naslov se dobi v upravništvu „Slovenca" pod st. 3'iSl.
■ «Mun>mT»» ^■a^MH'-	—jjTvraarTTi^.ir

Ob smrti mojega iskrenoljubljenega nepozabnega i -m,
ppcf-^a
se mi je izkazalo toliko sočutja in ljubezni do pokojnika, da mi je bilo to v britkih urah v resnično tolažbo; zato se pre-srčno zahvaljujem vsem, ki so mojega predragega soproga spremili k zadnjemu počitku, mu darovali krasne vence in cvetje ter meni izrazili svoje sožalje.
V Ljubljani, dne ?0. decembra 1914.
JFasn rpr
Prvi sloveli, ki pogrebni zavod Joa Turk.

Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iikr^no l ubljeni soprog, oziroma stric in svak, gospod

posestnik in gostilničar v Črnem potoku, predsednik „Kmečkc hranilnice in posojilnice", podpredsednik pevskega društva „Zvon" in bralnega društva v šmartnem pri Litiji ter odbornik gasilnega društva v Šmartnem pri Litiji.
danes zutraj ob '/26. uri, previden s tolažili sv. vere v starosti 07 let mirno in vdano preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v četrtek dne 31. t. m. dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Šmartnem.
Posmrtno maše se bodo brale v farni cerkvi v Šmartnem. Blag mu spomin!
O pri T,iti ji, 29. decembra 1914.
Marija Zore, soproga.
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo.
Prevzamem iavne in zasebne stavbe, železnobetonske mostove, strope ita. — Pooiavila izvršuiem po naj-nižiih cenah. — tzaeluiem načrte in aa/em strokovna navodila.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere aobavim z ali brez polagan/a; prevzamem tudi popravila in polagam aeščice na stara, že obšlo/eča tla.
Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popiavila, točno povotjno in po nizkih cenah.
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici posian les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z ar ž. kolodvora.
...............................—
L stanov h eno 1900.
V. SCAGNE17/, Ljubljana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora.
Telefon 299.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
3409
3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli a 34a.
! Siitzneiie¥i šivalni stroji
za domačo vporabo in obrt
«0 najbolj praktična in času primerna
novoletna darila!
To\arna v Durlachu, Nemčija. Edina zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana Sv. Petra nasip 7, (za vodo),
^ polen Gostilne ..Fajmcšler".
10 letna garancija!
V •	f	IZVEŽBANA
Oucjo uolno prodajalka
ra .. ____________,,..,, ,. ra JT	*P
© kdor jo ima na prodaj, nai--"udi ©
|	tokcj	|
§3. Qrebdni!{ti0
0 Ljubljana - Mestni trs 22
©
©
C9 ©
© ©
3476
kot voditeljica podružnice na deželi, s kavcijo 2000 K se išče. Starost nad 24 let. Dotična lahko
prevzame tndi v najem. Ponudbe: Poštni predal 1, Sevnica ob Savi.
Prodajalka
z večletno prakso dobi takoj službo pri trgovcu na deželi, ki je poklican k vojakom. Naslov pove upravništvo pod štev. 3475.
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčn. ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po naiv'sji ceni, ki se zanjo lahko nudi.
©©©©©©©©©©
Sffifi«
0 000
Važno!
Radi inventure vsa moška, ženska in otroška konfekcija po globoko znižanih cenah.
Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek, 347o
O. BERNA TO VIC,
Ljubljana, Mestni trg 5—6.

..•^ukjkjuk:« »
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani I
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice	j
: sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In janstvena zavarovanja, • javen /avod. Absolutna varnost Nizke premije.
•	Udeležba nj dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem ; S leta 1913. . •.................................K 170,217.149-- ;
•	Stane garancijskih fondov kon< em leta 1913...................K 43,424.496-17 ;
S V letu 1913. se je izplaCalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 452.232'66 »
•	Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane J ; podružnice. — Prospekti zastonj in poitnine prosto.	5
: 2171 KŽT Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji. "£31	jjj

A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	letra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa.

in,
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene
iz pliša ali sukna vrbne • • • I VV	V I t lil*
Pri Sin'
III ml
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini
Ljubljana, Pred Skotilo it. 3 Karske ulice
Ceniki na zahtevo brezplačno.
2999
Priporoča sc MT modna trgovina
v
£ju6ljana	Sfer A Shri fr$ 12
Ia kakovosti zimsko in drugo perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje, moški klobuki in čepice. Velika izbira kožuhovine itd. Vse po priznano najnižjih cenah.
3 96
XXXXXXXXX©XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X
X
X K X X X X X X
oHa
X
m*1
X
X
X X X X X X X X
morete ohraniti svoja kolesa za časa zime pri meni v primerno temperiranih prostorih, kjer se Vam ohranijo ista nepokvarjena. Na željo se Vam kolesa pregledajo in urede po ležiščih, oziroma popolnoma prenove po primerno najnižjih cenah pri domači tvrdki
speei|alna trgovina s kolesi in del?, Marije Tereiije cesta št. 14 (Rovi svet, nasproti Kolizeja)
3437
X X X X X X
X
X
X
K m
X
X
X
X
X
X X X X
Zunanja naročila
2815 obratno
.-t:-.---Ti.
11


Priporočamo domačo solidno tvrdko
V-&

V-:. v-:.;
llifil^ |
Žalni klobuk! vedno v zalogi
Cene trez konkurence Vžlika zaloga. (Samskih in otroških klobukov v nalHOvelšili oblikah vseh vrst ter športnih Cepič Pogroviia se sprejemajo
UugoEHBaBronaaBB
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debe!o in drobno
v JSjuBljani, eareg nasproti sv. *3aRoBa mostu

3187
enra
.BiBBT.TistraEis./rre
Izdaja konzorcij »Slovencu«.
•Tisk; »Katoliške tiskar ne«.
Odnovorni urednik: JožcI Gostinčar, državni poslanec.