primorski dnevnik
l® Začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad r-ui nim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-embra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-J' od 18. septembra 1944 a° T maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, ler je izšla zadnja števil-Ka- Bil je edini tiskani par-tizanski DNEVNIK v za-PZnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 288 (13.519)
Trst, četrtek, 14. decembra 1989
Danes spet težave v železniškem prometu
Številne stavke povzročajo kaos v javnih službah
Ob formalni izključitvi Todorja Živkova iz partije
Nič več vodilne vloge za bolgarske komuniste
Iz ustave naj bi črtali besedilo člena, ki partijo postavlja v privilegiran položaj - Živkovu očitajo razne malverzacije
RIM — Na sindikalnem področju Postaja vse bolj vroče. Bančni urad-niki, poštni uslužbenci in zdravstveni delavci ne nameravajo odstopiti od svojih zahtev in sindikat napoveduje še večje zaostrovanje pogajalnimi mizami. Najbolj jo bodo skupili uporabniki javnih sto-ritev, ob vsem tem pa se ponovno Zastavlja vprašanje, kje je meja nied pravico do stavke in načrtno ohromitvijo javnih služb.
Kontrolorji letov, včlanjeni v avtonomni sindikat LICTA so kljub Prepovedi ministra za prevoze, vče-raj stavkali in povzročili nemalo nevšečnosti na letališčih. Prišlo je namreč tudi do 4- 5-urnih zamud, družba Alitalia je morala črtati 27 Poletov, brez težav pa je bilo mogoče leteti le na otoke. Koliko je bila včerajšnja stavka kakih 300 kontrolorjev leta zakonita, pa bo sedaj proučilo rimsko sodstvo.
Neplodna pogajanja med lastništvom in sindikati bančnih uslužbencev pa so privedla do sklepa, da bodo banke še povečale »paket« ur stavke in sicer na 33 ur. Stavka bo osredotočena v tednu pred boži-
čem, ta odločitev pa je popolnoma izvotlila zagotovila, da ne bo prišlo do zamud pri izplačevanju trinajstih plač.
Nič bolje ne bo na pošti. Včeraj je sindikat potrdil, da poštni uradniki do preklica ne bodo delali nadur in operacij, ki niso izrecno v njihovi pristojnosti. Kako bo z dostavo pošte pred prazniki in po njih, pa je vsakomur jasno.
Poleg že napovedanih stavk, pa bo po božiču kaos zajel tudi bolnišnice, klinike in univerzitetne zdravstvene ustanove. Avtonomna konfederacija COSMED je namreč napovedala vsedržavni »dan žalovanja za zdravstvom« v času, ko bo parlament po prazničnem premoru spet obravnaval zdravstveno reformo. Zdravniki pa nameravajo začeti tudi posebno kampanjo na vsedržavni ravni, s katero bodo zahtevali ureditev in posodobitev tega sektorja.
Avtonomni sindikat strojevodij pa je kljub pozivu ostalih sindikalnih organizacij potrdil 24-urno stavko, ki se bo začela danes ob 14. uri.
Novi bolgarski partijski voditelj Petar Mladenov In obrambni minister Dobri Junov pozdravljata pristaše bolgarske KP na zborovanju v Sofiji (Telefoto AP)
SOFIJA — V bliskovitih premikih na Vzhodu se je včeraj tudi bolgarska komunistična partija na plenumu svojega centralnega komiteja odrekla vodilni vlogi partije v državi. Sklenili so namreč, da partijska parlamentarna komisija že na naslednjem zasedanju bolgarske ljudske skupščine predlaga ukinitev tistih delov bolgarske ustave, ki postavljajo partijo v privilegiran položaj. Gre za drugi in tretji odstavek prvega člena, v katerem je zapisano, »da je bolgarska komunistična partija vodilna sila v družbi, ki v tesnem sodelovanju z bolgarsko Agrarno stranko vodi izgradnjo napredne socialistične ureditve v Ljudski republiki Bolgariji.«
Toda zadnji dan plenuma CK bolgarskih komunistov je prinesel še eno odmevno vest. Iz partije so namreč tudi formalno izključili bivšega predsednika Todorja Živkova in tudi njegovega sina Vladimirja. Ta odločitevje tesno povezana s preiskavo, ki so jo v partiji vodili v zvezi obtožbami na račun bivših visokih partijskih funkcionarjev.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Današnje volitve v Čilu naj bi prinesle konec Pinochetove diktature
Med tremi kandidati za predsednika favorit kandidat opozicije Aylwin
stvSANTlAGO DE CHILE — »Ljud-nj.0 ho zmagalo, Aylwin bo predsed-op " • ■ Paro*a' katero združena čilska ^cija že tedne vzklika na zborova-
Panoje
in piše na zastave in reklamne
ski L upanju, aa oo jutri opozicij-i,ra| Hhidat Patricio Aylwin res po-VnV, Večino glasov na predsedniških že v v Čilu in na ta način končal pln kot 16-letno diktaturo generala Qn_°. eta. Aylwina podpira celotna ttli vtija I17 strank), vključno s čilski-jav komunisti, predvolilne raziskave lju n_e9a mnenja pa 71-letnemu vodite-kar A,skih demokristjanov pripisujejo v.. 7 odstotkov glasov. kflr,J)6jOV glavni nasprotnik naj bi bil tli tj at skrajne čilske desnice 41-let-finsrnan Buchi, ki je že bil čilski Pridi?*- minister, volilce pa je skušal dra „ *** s svojim ekonomskim pro-je	Tretji predsedniški kandidat
ki n etn* Podjetnik in veliki zemljiš-riz P^ssstnik Francisco Javier Errazu-OjCK1 J® neodvisni sredinski kandidat. Dr,.,. ?ai hi si po napovedih razdelila Pre°stalih 43% glasov.
Patricio Aylwln
Hernan Buchl
Zvezna vlada pripravlja nujnostne ukrepe
Prihodnji teden čaka Slovenijo preizkušnja
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Jugoslovanski notranji spori se izredno naglo bližajo vrelišču in nastaja vedno več front. Včeraj je zasedala zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je imela na programu poskus pomiritve nacionalnih sporov in izboljšanje ozračja. Po zadnjih in seveda še nepopolnih vesteh pa se je zgodilo nekaj povsem nasprotnega in odnosi so se še zaostrili.
V uvodnem poročilu je predsednica Jelena Milojevič sicer izhajala iz salomonskega porazdeljevanja krivde med prepovedanim mitingom in srbsko blokado, vendar je skušala umiriti ozračje in prenesti razpravo na politični pluralizem. To ji ni uspelo, kot se tudi ni posrečil poskus, da bi razpravo prekinili s splošnim pozivom, da naj se sprti strani pomirita po vzorcu generičnega stališča zveznega državnega predsedstva. Kot že rečeno se je razvnela izredno ostra debata, v kateri so
bili Srbi, kot ponavadi, izredno agresivni. Kako se bo zadeva končala, pa še ne moremo reči, razen, da se iz številnih razprav že kažejo obrisi tradicionalne jugoslovanske razdelitve sil, ko po eni strani prihaja vedno bolj do izraza vse večje soglasje Slovenije in Hrvaške glede demokratičnih procesov, pa približevanje Bosne in Makedonije, na drugi strani pa vztrajanje pri partijsko dogmatskem besedišču Srbije in zaostrovanje Vojvodine.
Razprava v zvezni konferenci Socialistične zveze je še zlasti zanimiva kot uvod v ponedeljkovo sejo obeh zborov zvezne skupščine, ki se bo nadaljevala po zapletenem že objavljenem programu. V soboto bo zvezni izvršni svet odobril globalni osnutek ukrepov, ki ga pripravlja izredno ozka komisija, v nedeljo bo o tej temi razpravljalo zvezno predsedstvo, v ponedeljek dopoldne pa se bo Markovič sestal s predsedniki republiških vlad in ob 14. uri bo obema zboroma prebral svoje poročilo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Razhajanja med novinarji zaradi afere Mondadori
po Us|v1, MILAN — Afera Mondadori, ki je sprožila zahtevo znaziivreznem zakonu proti koncentraciji tiska, je poleg že katu FNqiPrth Povzr°hila tudi razkol v novinarskem sindi-2edinit' ‘X)a včerajšnji seji se namreč delegati niso mogli Po st ‘v° °hBkah protestnih akcij in o datumu za vsedržav-vaja ,vk;° novinarjev. Manjšina skupščine je namreč zahte-1»	- a hi stavko oklicali 20. decembra, večina pa je meni-
hi,
PtVotn stavka zaenkrat ni umestna, čeprav je ta predlog PNsi °, Rndprla. Večji del delegatov je zato sklenil, da bo Vseh r°k 'cai stavko šele po predhodnem posvetovanju na Zak0navneh in potem, ko se bo parlament resneje zavzel za s°dišči proti založniškemu trustu. Na milanskem civilnem ih BprV pa sta se včeraj spet (ločeno) pravdala De Benedetti ®ened ttC°ni' Finančna družba CIR, ki ji načeluje prav De Cristi_ettl Je namreč zahtevala zaplembo delnic, ki so last Ve(. , ne Formenton Mondadori in ki predstavljajo nekaj ipref G 25 odstotkov glavnice Mondadori. Zaplemba bi na-f^ond riPre^a Pro(iajo delnic, dokler se finančni položaj spat ad°riievega založništva ne razjasni. Berlusconi pa je ri p j ahteval preklic izredne seje upravnega sveta, na kate-Še Proučih možnost povečanja glavnice. Afero so doslej ve r JDc,ii izkoristili v milanski borzi, kjer so Mondadorije-ne delnice poskočile za več kot 10 odstotkov.
Pomembno priznanje zamejskemu športu
DUŠAN KALC
RIM — Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bi lahko dobilo status »zaslužne organizacije«, kar bi pomenilo veliko priznanje za slovenski zamejski šport, hkrati pa bi Združenju zgotovilo pravico do posebne pozornosti in do javne podpore. Ta hipoteza ni le ena od tolikih pobožnih želja, s katerimi se zamejski športniki hranijo že leta in leta, temveč resen in uresničljiv predlog, ki ga je izrekel sam predsednik vsedržavne italijanske olimpijske zveze CONI odv. Arrigo Gattai.
S tem pomembnim predlogom v žepu, ki že sam na sebi izzveni kot zagotovilo in priznanje požrtvovalnemu trudu slovenskih športnih delavcev v Italiji, se vrača v Trst predstavništvo ZSŠDI, ki se je včeraj končno sestalo z. najvišjim predstavnikom italijanske športne stvarnosti. Že samo dejstvo, da je za-
mejskim športnim delavcem po toliko letih brezuspešnih poskusov uspelo vzpostaviti neposredni stik s predsednikom Gattaiem, predstavlja pomemben korak na poti uveljavljanja slovenskega manjšinskega športa.
Delegacija, ki jo je vodil predsednik ZSŠDI Odo Kalan, in jo sestavljali še deželni tajnik Združenja Marko Lutman, predsednik teritorialnega odbora za Trst Ladi Budin, tajnik TO za Trst Ivan Peterlin ter člana odbora Radivoj Pečar in Pavel Fakin, in ki jo je spremljal slovenski senator Stojan Spetič, je že v dopoldanskih urah dokaj uspešno izpolnila svoje poslanstvo v Rimu, ko se je na Inštitutu za športno kreditiranje sestala z dr. Savinijem in v podrobnostih izvedela za vse možnosti ugodnih posojil za gradnjo ali popravila športnih objektov. To odpira Združenju nove perspektive bodisi pri gradnji športnega centra pri Sv. Ivanu, bodisi pri gradnji ali obnavljanju drugih športnih objektov v zamejstvu.
Temu zgolj tehničnemu srečanju je sledilo politično srečanje v palači olimpijske zveze, kjer je delegacijo ZSŠDI pričakal Gattai. Predsednik Kalan mu je orisal vlogo in delovanje Združenja, podčrtal dejstvo, da je slovenski manjšinski šport vključen v večinsko športno stvarnost, da pa ohranja svojo narodnostno specifiko, ter izrazil dve želji. Prvič, da bi upoštevajoč to specifiko, CONI priznala Združenju slovenskih športnih društev v Italiji status ustanove za pospeševanje športa (Ente promozione allo šport), in drugič, da bi deželnemu delegatu v vsedržavnem odboru CONI dodelili še enega sodelavcar ki bi bil zadolžen za specifične probleme slovenskega športa.
Predsednik Gattai je v kratkih, jasnih in odkritih besedah dejal, da predloga nista izvedljiva iz čisto juridičnih razlogov. Glede imenovanja izvedenca ali svetnika za probleme slovenskega manjšinskega športa je pou-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Končna premostitev kompleksa »maspoka« zgodovinski dosežek
Z novim hrvaškim partijskim vodstvom SRH stopa na pot političnega pluralizma
Rižkov predlaga korenito reformo vzhodnega SEV
MOSKVA — Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Rižkov je v svojem dolgem posegu pred kongresom ljudskih poslancev predlagal reformo Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), ki naj bi se spremenil v neke vrste skupno vzhodnoevrosko tržišče, v katerem bi rabili kako konvertibilno valuto, cene pa bi se svobodno oblikovale glede na svetovni trg.
Hitre spremembe v vzhodnoevropskem taboru narekujejo torej revizijo dosedanjih gospodarskih odnosov, kar pomeni postopen zaton kliringa in konec političnih cen.
Glede notranje gospodarske reforme pa ni Rižkov povedal nič revolucionarnega. Nerešeno vprašanje družbene in zasebne lastnine bo še vedno cokla gospodarstva SZ.
ZAGREB — Hrvaška partija je včeraj dobila novega predsednika: odslej bo komuniste med čermi prihajajočega pluralizma in kmalu najbrž tudi večstrankarskega sistema vodil Ivica Račan, dosedanji član predsedstva CK ZKJ. Kaže, da sta bila kandidata dokaj enakopravna, saj poznavalci vse do kongresa niso upali staviti, ali bo morebiti le zmagal Ivo Družic, medtem ko je glasovanje delegatov na kongresu, ko so volili nov centralni komite, to ravnovesje še potrdilo: oba kandidata sta dobila natanko po 500 glasov (glasovalo je 599 delegatov). Nekoliko večjo prednost je Račan dobil na glasovanju v novem CK, kjer je prejel 41 glasov, medtem ko so jih Družiču prisodili 29.
Po daljšem obdobju je tako hrvaška partija spet dobila predsednika pripadnika večinskega naroda, saj so v tej republiki od izbruhov nacionaliz-
ma v začetku sedemdesetih let skoraj patološko pazili na nacionalni ključ: tudi dosedanja voditelja Stojčevič in Dimitrovih sta bila po narodnosti (vsaj po poreklu) Srba.
Sicer pa se je polemičnost tokratnega kongresa nadaljevala tudi zadnjega dne, ob razpravi o novem statutu partije. Potem ko je Milica Stupar predstavila besedilo sprememb in dopolnitev dokumenta, so začeli delegati govorniški oder dobesedno oblegati. Razprava je pokazala, da zlasti o pluralizmu ne obstajajo le razlike, temveč tudi velika nasprotja: medtem ko mnogi terjajo radikalnejše spremembe, ker da predlagane zaostajajo za potrebami časa, drugi spet opozarjajo, da bi prehitri zasuki krmila lahko prevrnili partijsko ladjo. Tomislav Jantol je tako ocenil, da ZKH sicer lahko nadaljuje svojo dosedanjo bolj še viško usmeritev, da pa jo bo ta kaj kmalu
pripeljala v politično smrt, o čemer najbolj zgovorno pričajo dogajanja v Vzhodni Evropi. Predlagal je pet temeljnih določil, ki bi jih moral vgraditi v statut: ukinitev demokratičnega centralizma, ukinitev ateističnega filtra pri stopanju v ZK, teritorialno načelo organiziranja in demokratično pravico članov do volitev funkcionarjev, ne nazadnje pa tudi ukinitev pravic vodstev, da posegajo v volilne sezname.
Če torej na kratko povzamemo bistvo tokratnega kongresa hrvaških komunistov, mu lahko vsekakor pripišemo oznako zgodovinski (čeprav so tako imenovali že kar nekaj zasedanj v zadnjih desetletjih): kljub razlikam v razumevanju operativne vsebine pojma se je večina delegatov odločno zavzela za pluralizem (ali naj bi to bil nestrankarski ali strankarski, je bolj kratkoročno vprašanje - vsekakor na-
mreč ne bo več enostranski). Drug1 sklop dosežkov kongresa, pa opaz°' valci vidijo v zavzemanju za jugosl° vansko sintezo: ker so Hrvati že pr®' boleli svoj »maspok«, je treba pred bacili nacionalšovinizma obvarovati dru ge narode, zlasti, kot je ocenil profeso Branko Horvat, najbolj »ogrožena8 Srbe in Slovence, zato bi lahko bila Hrvaška v prihodnje povezovalni tien Jugoslavije.
To, ali Horvatove ocene glede pr.®( bolelega nacionalsocializma morebi le niso preveč optimistične, bodo P°' kazali prihodnji dogodki, ne smem namreč pozabiti, da precejšen del hrvaških komunistov (predvsem pa jaV nost) zgodovinskost kongresa vidi le tem, ker je hrvaško vodstvo nehaj0 molčati in ker je vendarle pokazal zobe miloševičevskim protibirokratskim bataljonom, ki vztrajno koraka] v preteklost...	i. §•
Odložili sejo vodstva KPI Prenova se bo upočasnila
Država mora primerno skrbeti
I J •	• V«f v	•
za obstoj manjših časopisov
RIM — Debata v KPI je še vedno v središču pozornosti italijanske javnosti. Iz Ul. Botteghe Oscure so včeraj sporočili, da se danes ne bo sestalo vodstvo, kot je bilo napovedano. Occhet-to je sejo odložil za 24 ur. Razlog odložitve naj bi bilo glasovanje popravkov k finančnemu zakonu v poslanski zbornici, nedvomno pa bo Occhetto s tem pridobil na času ter se skušal bolje pripraviti na debato o notranjem pravilniku, ki je v tem trenutku glavni element soočanja med večino, ki podpira Occhettov načrt, in manjšino, ki se mu skuša zoperstavljati. Medtem se v raznih političnih krogih oblikujejo najrazličnejše hipoteze. Med ugibanji prevladuje tisto, ki trdi, da spomladanski izredni kongres ne bo dokončno razvozlal problemov, ki pretresajo KPI in da bo verjetno potreben še en kongres na jesen. To pomeni, da se bo KPI na prihodnjih upravnih volitvah predstavila z dosedanjim simbolom in imenom.
Veliko se govori tudi o domnevnem razkol-ništvu Ingraa. Iz demokristjanskih virov si je utrla pot čudna govorica, da je Pietro Igrao na nekem ožjem sestanku izrazil namene, da bi popolnoma pretrgal s partijo. Te govorice pa nimajo nobene podlage. Ingrao, Natta in Chiarante nimajo nobenega namena zapustiti stranke. Sam Armando Cossutta je v intervjuju za komunistično glasilo Unita popolnoma izključil vsakršno možnost ločitve, čeprav vztrajno ponavlja, da
Occhetto nima prav in da KPI ne sme stopiti v socialistično internacionalo.
Politična pozornost je usmerjena tudi na rimski Kapitol, ki je še zmeraj, tudi po predsinočnji seji občinske skupščine, brez župana. Nekaj pa se je vendarle premaknilo. Včeraj so spročili, da je bil med strankami večine dosežen sporazum za izvolitev Carrara za prvega občana. Uresničuje se torej tisto, kar je bilo sklenjeno v okviru zavezništva CAF (Craxi, Andreotti in Forlani) na samem začetku. Ministrski predsednik je včeraj pozitivno ocenil ta sporazum, rekoč, da ni toliko pomembna županova politična pripadnost, temveč da je pomemben sporazum v koaliciji. To v bistvu pomeni, da bodo morali tudi drugod spoštovati petstrankarsko zavezništvo.	jjjj
Berninijev protiukrep
RIM — »Tovornjakarska vojna« med Italijo in Avstrijo je včeraj doživela nov obrat. Italijanski minister za prevoze Bernini je namreč »uslišal« vse bolj glasne zahteve italijanskih prevoznikov in med 22. in 5. uro prepovedal vstop v Italijo vsem tistim avstrijskim tovornjakom, ki so od avstrijskih oblasti dobili posebna dovoljenja za nočno vožnjo po Avstriji. Italijanski ukrep je že imel odmev Avstriji, saj je minister za prevoze Streicher zahteval srečanje z Beminijem.
RIM — Včeraj so se sestali predsedniki in upravitelji skoraj vseh časopisnih zadrug in glasil strank ter založniških hiš, ki nimajo dobičkonosnih dejavnosti in se obvezali, da bodo s skupnimi močmi nastopili v korist ojačitve posameznih časopisov in njihove podpore. Sestanka so se udeležili predstavniki časopisov Avanti, Avvenire, Corriere Mercantile, Bresciaoggi, Manifesto, Ora di Palermo, Paese Sera, Popolo, Primorski dnevnik, Umanita, Unita, Voce Repubblicana, torej časopisov, katerih glavni cilj je širiti svobodo tiska, pluralizem informacije in spoštovati državljanove pravice po ustreznem javnem obveščanju. Te vrednote je pred nedavnim podprl tudi predsednik republike Cossiga.
Predsedniki in upravitelji omenjenih časopisov soglašajo z nujnostjo po uveljavljanju pravic in svoboščin, o katerih je že v ponedeljek v osmi senatni komisiji govoril garant koordinacijskega odbora, prof. Giuseppe Santa-niello. V posegu je med drugim poudaril, da »svobodne konkurence ne merimo samo po njenih negativnih učinkih (z raznimi omejevanji in finančnimi strehami) pač pa tudi s pozitivnimi merili, h katerim prištevamo predvsem podporo majhnim in srednjim podjetjem v obliki raznih davčnih in finančnih olajšav ter tehnološke posodobitve«.
Koordinacijski odbor pa ugotavlja, da omenjeni časopisi in založništva doslej še niso dobili nobene podpore, niti tiste, ki jo predvideva zakon o tisku. Posledica tega je, da časopisom še ni uspelo zmanjšati pasive, kot je predvideno v členu 12; prav tako niso mogli časopisi dobiti načrtovane finančne podpore za investicije, ki jih predvideva člen 20; le deloma pa so lahko izkoristili redne letne prispevke, ki bi jih morala nuditi država.
Iz gornjega sledi, da mora parlament čim-prej odobriti razne zakonske osnutke, sicer bodo vrednote o pluralizmu in svobodi tiska ostale le na papirju. Ti zakonski osnutki pa vsebujejo: okrepitev sklada po členu 12, zakona 67/87, ki se nanaša na zmanjšanje dolgov založniškega sektorja in izgub, ki se založniškim hišam kopičijo prav zaradi zamud pri izplačevanju rednega letnega prispevka (člen 9 zakona 67/87).
Poleg tega pa koordinacijski odbor meni, da so nujno potrebni vsi ukrepi za uravnove-šenje dobička, ki ga prinaša ekonomska propaganda ter povišanje cene tedenskih izvodov vsaj v teku prvega semestra prihodnjega leta.
Koordinacijski odbor vseh 12 časopisov namerava ustanoviti posebno službo, ki bo spodbudila kapitalizacijo teh 'časopisov, ustreznejšo finančno politiko in večjo kupno moč.
e Vodilna vloga
Kot poroča bolgarski radio, je o tem na plenumu poročal Andrej Lukanov, ki je govoril o »finančnih malverzacijah« Todorja Živkova in članov njegove družine, o nezakonitem bogatenju nekdanjih visokih partijskih funkcionarjev, o državnem razlaščanju zemljišč, na katerih so kasneje zgradili luksuzne vile za vodilno osebje, predvsem pa o katastrofalnih investicijskih napakah, ki so Bolgarijo stale velikansko premoženje, za katerim pa so se izgubile vse sledi. Ob koncu svojega poročila je Lukanov tudi predlagal centralnemu komiteju, da še enkrat preveri svoje nekdanje ocene o starem bolgarskem revolucionarju Trajču Kostovu in sproži postopek za njegovo rehabilitacijo.
• Prihodnji teden
Prav o vsebini tega poročila je največ ugibanj. V bistvu gre najbrž za tripredloge: predlog proračuna, predlog izrednih antiinflacijskih ukrepov inkot najvažnejši - predlog izrednih ustavnih izprememb, ki naj bi dale zvezni vladi nove pristojnosti glede financ, zunanje trgovine, notranjih gospodarskih odnosov in notranje varnosti.
Po teh vesteh naj bi šlo za dogovor med Markovičem in Kadijevičem, torej med predsednikom zvezne vlade in armado; armadni proračun naj bi povsem izvzeli iz zveznega proračuna in JLA zagotovili lastno finansiranje, s tem armada ne bi bila več finančno odvisna od parlamenta in bi avtomatično imela lastna sredstva. Slovensko-srbski spor pa bi uredili nekako tako, da bi bila zvezna policija po eni plati pristojna za miting, zvezna vlada pa bi uradno zavrla blokado gospodarskih odnosov.
V vseh teh predlogih je veliko neznank in opaziti je tudi nekatera zelo resna, zlasti gospodarska odprta vprašanja, saj mora imeti zvezna vlada stvarno možnost, da krepi in rešuje gospodarski sistem v skladu s svojim programom tržne usmeritve. Toda vprašanje je prav ta usmeritev.
Predvsem pa gre za načelno vprašanje ustavnih sprememb. Po predvidenem voznem redu naj bi Markovič spremembe predlagal v ponedeljek
popoldne, v torek zjutraj pa naj bi po hitrih postopkih o njih razpravljale republiške skupščine. Nobenega dvoma ni, da je to za SR Slovenijo povsem nesprejemljivo. Obstaja veljavna zvezna ustava in zapleten postopek, slovenska skupščina pa ne bi ničesar sprejela po hitrem postopku, če bi s tem okrnila svoje lastno, od slovenskega naroda potrjeno stališče, ki je prišlo do izraza s slovenskimi ustavnimi spremembami in izpričevanjem suverenosti slovenskega naroda glede gospodarskih in varnostnih vprašanj.
Stvari se bodo torej očitno zapletle in neznank je izredno veliko, med njimi je tudi možnost preliminarnih razgovorov pred sobotno vladno sejo, saj podrobnosti, med njimi tudi izredno pomembne in odločilne podrobnosti Markovičevega predloga, še niso znane.
Na vsak način pa čaka Slovenijo in z njo vso Jugoslavijo izredno oster in politično odločilen teden. Začelo se bo z že omenjeno tridnevno zvezno skupščino in nato nadaljevalo s slovenskim kongresom »Evropa zdaj«, kot z rumeno zvezdo propagira svoje izredno pomembno zasedanje Zveza slovenskih konunistov. Prvič so na kongres povabili celotno mavrico zastopnikov slovenske manjšine iz Avstrije in Italije (iz Italije: SKGZ, Svet slovenskih organizacij, slovensko komisijo KPI, slovensko komisijo PSI in Slovensko skupnost), poleg tega pa tudi prvič socialiste, oziroma socialdemokrate iz Furlanije-Julijske krajine in Bavarske.
Slovenski kongres bo torej časovno in politično povezan s poskusom omejevanja suverenih pravic slovenske republike in s srbskim partijskim kongresom, na katerem pa bodo prevladale diametralno nasprotne težnje enostranskega sistema, vodilne vloge ZKJ, vodilne vloge družbene lastnine in reševanja srbskega nacionalnega problema. V nekaj dneh se bosta na raznih ravneh in v zaostrenem ozračju srečala dva koncepta, ki sta izrazito jugoslovanska in ki naj bi prišla v dokončen spopad najprej na zveznem zasedanju CK ZKJ, ki bo 26. decembra, nato pa na zveznem kongresu sredi januarja prihodnjega leta.
V tem scenariju se je zgodila zadnji trenutek bistvena protokolarna sprememba, saj predsednik zveznega predsedstva Janez Drnovšek ne bo
osebno nastopil na zasedanju zvezne skupščine in bo zvezno predsedstvo samo poslalo svojo poslanico.
Slovenska demokratična opozicija, ki jo sestavljajo Slovenska demokratska zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije, pa kritizira slovensko politično vodstvo zaradi po njenem mnenju neučinkovitega odgovora na samovoljni gospodarski bojkot Slovenije in tudi, da uradna politika ni pripravljena deliti odgovornosti za prihodnost Slovenije z opozicijo. Predlagajo izreden sklic izvršnega sveta in skupščine, ki naj sprejemata izredne ukrepe: nespoštovanje nekaterih gospodarskih zakonov, razširitev pristojnosti slovenske narodne banke, uvedbo začasnega plačilnega sredstva in prenehanja plačevanja v sklad za nerazvite.
• Pomembno priznanje
daril, da gre to reševati v okviru deželnega odbora. Namesto prvega neizvedljivega predloga pa je, kot rečeno, sam nakazal zanimivo hipotezo priznanja statusa »zaslužnega združenja« (associazione benemerita). ZSŠDI bi moralo sedaj čimprej predložiti ustrezno prošnjo, za katero ni razlogov, da bi ne bila sprejeta.
»To priznanje ste si priborili s svojim dosedanjim delom in si ga zaslužite,« je med drugim dejal Gattai. »Sam bom z zanimanjem spremljal ves postopek,« je dodal na koncu in zaželel Združenju, da bi bil ta postopek kar se da hiter in da bi »doseglo to, kar si s svojim dragocenim delom zasluži«.
Predstavništvo ZSŠDI je bilo seveda z opravljenim delom v Rimu zadovoljno. Pripomniti je treba, da je pred včerajšnjim obiskom predstavništva ZSŠDI posegel pri Gattaiu komunistični senator Canetti. Predsednik Kalan, ki je Gattaiu izročil v spomin Spa-calovo knjigo, je za Primorski dnevnik izjavil, da smatra včerajšnji obisk za velik premik in za priznanje dosedanjemu delovanju Združenja. Predsednik se je med drugim zahvalil Spetiču za dragoceno pomoč pri tem srečanju. Kalanova ocena je nadvse pozitivna: »Včerajšnje srečanje odpira nove možnosti delovanja ZSŠDI, hkrati pa narekuje nove naloge in odpira nove načine pristopa k reševanju problemov zamejskega športa.«
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105
UVOZ - IZVOZ REEKSPORT
TOPLOTNA TEHNIKA REPROMATERIALI
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Delujemo po avtonomnem tržeta kem računu in po generalnem računu.
S sanacijo reke Reke razvoj Škocjanskih jam
SEŽANA — V torek dopoldne je blla v turističnem sprejemnem centru Pri Matavunu ob triletnici vpisa Škocjanskih jam v Unescov seznam svetov-ne naravne in kulturne dediščine republiška okrogla miza z naslovom: “Naravne lepote Škocjanskih jam in Prizadevanja za čistejšo Reko«. Več kot triurni pogovor, na katerem je sodelovalo približno petdeset predstav-Uikov pristojnih republiških in občinskih organov, znanstvenih institucij, Uaravovarstvenih forumov, jamarjev... ln dr. Hubert Trimmel, predsednik Mednarodne speleološke unije, je vo-uil dr. Peter Novak, predsednik komisije za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije.
Kljub marsikdaj povsem nasprotujočim stališčem in predlogom za nada-JUje posege za očiščenje okolja, pred-vsem pa vode v tem predelu, so razpravljale! soglašali, da je treba čim-Prej končati tudi preostalo četrtino uoslej sprejetega in približno 40 milijonov DEM vrednega programa ukre-Ppv za ozdravitev reke Reke. S tem bi Pila odstranjena najpomembnejša ovi-r® za dokončno uveljavitev Škocjan-skih jam in njihove bližnje okolice kot edinstvenega spomenika svetovne naravne dediščine. To nalogo je treba po Mnenju strokovnjakov obravnavati v okviru celovitega programa za ohrani-?ev in boljši izkoristek naravnih ter kultumo-zgodovinskih posebnosti vse-9® matičnega Krasa. Naloga je tako Zahtevna, da je nikakor ne kaže prepuščati le sežanski in ilirskobistriški °bčini, saj bo celo za Slovenijo pome-pila izredno zahteven organizacijski M finančni zalogaj.
Slovensko javnost je treba zato opozoriti, da so Škocjanske jame v sklopu celotnega slovenskega podzemskega sveta enkratna naravna, dragocenost, M jo moramo glede na njen nesporni svetovni sloves tudi ustrezno zaščititi M seveda izkoristiti. Temu cilju so Pila in še bodo podrejena vsa prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti Reke. Prvi krog teh naporov zaprt z ^ograditvijo ilirskobistriške centralne čistilne naprave, ki naj bi jo postavili udi s pomočjo slovenske solidarnosti.
Hkrati s to akcijo naj bi stekel tudi nadaljnji program za celovito ekološko sanacijo vsega povodja Reke, v republiški skupščini pa naj bi (skladno s podobnimi ukrepi za sosednja kraška območja v Italiji) prejeli tudi zakone za zaščito vsega slovenskega Krasa, ki skriva kar tri četrtine zalog vse pitne vode v Sloveniji. Jamarji pa so opozorili, da bi bilo potrebno takšno zaščitno zakonodajo sprejeti za vse slovensko podzemlje, saj zelo malo vemo o tem, kako to prenaša vse hujše onesnaževanje, ki iz podzemnega sveta lahko čez leta, desetletja ali stoletja udari nazaj kot neobvladljiva ekološka bomba.
Udeleženci okrogle mize so podprli tudi predlog, naj republiški izvršni svet, kakor hitro je mogoče, predstavi svoj načrt za zbiranje ekološkega dinarja. Na ta način naj bi v začetku pridobili za približno 50 milijonov dolarjev dinarjev na leto in s tem zagotovili približno tretjino denarja za ekološke potrebe. Sprejeli so tudi pobudo, naj se Slovenija pri Unescu poteguje za sofinanciranje raziskovalne naloge Strategija razvoja matičnega Krasa. Zbor je opozoril tudi na nujnost načrtnejšega urejanja sistema odlaganja komunalnih in posebnih odpadkov ter zahteval, naj kmetijci takoj začeno uresničevati ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, ki je posledica intenzivnega kmetovanja. Podoben apel so naslovili tudi na industrijo, ki naj bi sproti uvajala čistejše tehnološke novosti, vse porabnike vode pa so pozvali k varčnejši rabi te vse bolj dragocene življenjske pomembne tekočine. Prodrla je tudi zahteva, naj bi stroške za ekologijo vračunali v ceno izdelkov industrije, ki onesnažuje okolje, dobrodošla pa je seveda tudi pobuda, naj bi začeli boljše izkoriščati turistične zmogljivosti Krasa, ki predstavlja enkratno zaledje turistični industriji Obale in alpskih letoviških centrov. K uresničitvi tega cilja naj bi med drugim pripomogla tudi okrepljena strokovna služba, ki naj bi prevzela skrb za zavarovanje in nadaljnji razvoj Škocjanskih jam in njihove okolice.
JANEZ ODAR
Mrzlične priprave na Obali za novoletna praznovanja
PORTOROŽ — Portoroški turistični delavci vedo že zdaj, da bodo njihovi hoteli za Novo leto polni do zadnjega kotička. V večini hotelov morajo že odklanjati goste, ponujajo pa (če bi to kdo želel) neogrevane sobe in turistične sobe pri zasebnikih. Od približno šest tisočih turistov, kolikor jih pričakujejo na Obali in Krasu, bo skoraj pet tisoč tujih, od teh pa devetdeset odstotkov Italijanov. Kdor bi si zdaj še hotel rezervirati sobo, bi moral pohiteti in se dodobra potruditi, če bi hotel izbrskati še kako prosto ležišče.
V prodajnih službah so zadovoljni, saj se zdi, da bo tokratni novoletni turistični obisk najboljši v zadnjih štirih letih. Gostje bodo v večjih skupinah začeli prihajati že pred božičnimi prazniki. Zvedeli pa smo, da bodo od vsakega italijanskega gosta za prenočišče in polpenzion v hotelu B kategorije iztržili 25 tisoč lir na dan. To pa ne pomeni, da bo toliko plačal tudi sam gost, kajti večino hotelskih zmogljivosti bodo zapolnile agencije,^Je pa bodo k omenjeni ceni dodale še svoje provizije. Domačih gostov bo letos izredno malo, za kar je verjetno več razlogov. Cene silvestrskih večerij bodo letos oblikovane v devizah, plačati pa bo še zmeraj mogoče v dinarjih. Tako smo zvedeli, da je restavracija Grand Hotela Metropol že povsem zasedena, čeprav bo tu silvestrovanje najdražje (110.000 lir), v Metropolovi Rožni kleti bo za večerjo na Silvestrovo treba odšteti 100 tisoč lir, v Taverni, restavraciji Lucija in restavracija Ljubljana (kjer imajo še nekaj prostora) znaša cena 75 tisoč lir, v Krkinem Hotelu Svoboda v Strunjanu pa bodo za silvestrovanje zahtevali 110 nemških mark, preračunano v dinarje, v Metro-polovem nočnem baru pa bo samo vstopnina dva milijona dinarjev.
B. Š.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________
n	•#	•	•	iv«
Romunija m njene manjšine
Veliki politični pretresi v državah vzhodne Evrope so potisnili precej v ozadje nekatera narodnostna vprašanja, ki so še pred kratkim imela velik odmev. V središču pozornosti je bila zlasti Romunija, zaradi svojih raznarodovalnih posegov na ozemlju madžarske manjšine.
Madžari niso prva "manjšinska" aiera v sodobni romunski zgodovini. Prvi narodnostni vozel ob katerem se je zataknila romunska družba je predstavljala židovska skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno zelo močna. Popis iz leta 1930 je naštel 725.000 Židov, a protižidovski ukrepi desničarskega režima so prizadeli več kot milijon prebivalcev.
Tragedija za romunsko židovstvo se je začela v polni meri oktobra 1940, ko so se nemške čete namestile v zavezniški Romuniji in začele izvajati tudi tu svojo rasistično politiko. Številčne ocene o številu ubitih pripadnikov te skupnosti do leta 1945 nihajo med 425.000 in 750.000, od četrtine do polovice celote. Gotovi sta vsaj dve vrednosti: 134.000 Židov, ki so končali v nemških taboriščih, ker so jih tja poslale nove madžarske zasedbene oblasti, ter 265.000 Židov, ki so jih ubili romunski fašisti. Prvo vrednost očitajo danes Romuni Madžarom, drugo pa Madžari Romunom. Še en podatek je gotov: leta 1945 je ostalo še vsaj
250.000	članov te skupnosti, a 230.000 se jih je izselilo v Izrael. V Romuniji je danes še približno 20.000 Židov.
Drugo poglavje sodobne romunske manjšinske zgodovine je dodeljeno Nemcem. Tudi o njih je težko najti skladajoče se ocene. Za stanje pred 50. leti navajajo razni viri vrednosti med 600.000 in 800.000. Danes jih je še
200.000	od katerih večina upa, da bo kmalu dobila potni list za Zahodno Nemčijo.
Usoda te skupnosti je bila seveda povsem drugačna od židovske, a po-gostoma mučna in tudi tragična. Tes-
Včeraj na Pomorski postaji v Trstu
Deželni odbornik Francescutto o perspektivah turizma v F-JK
TRST — Razvoja turistične dejav-°sti si ni mogoče zamišljati brez stro-°vno izdelanih analiz. To velja za JjMMalne čase kot tudi za tiste v kateri Pride do nepredvidenih težav. V j Sl deželi smo v letošnjem letu imeli ri_?.»ta*ri nepredvideni težavi, ki so tu-ttia -?° dejavnost zelo prizadeli: po-ai®nJKanje snega ter pojav cvetenja s 9 v Jadranskem morju. Zaradi tega 0nVeristični jn gostinski operaterji v imeli precej škode. Škodo so k_t di tudi v obmorskih letoviščih so ata 9radež in Lignano. V Gradežu stofilCer ™e*i za nekaj več kot 10 od-nan °v manJ nočitev kot lani, v Lig-oa . Pa 80 jih imeli za približno 30 °dstotkov manj.
lP(~aradi tega je Deželna uprava FJK ran T°'eti naročila dvema specializi-i° lama agencijama, SITEA iz Milana zna °FI 'z Trsta, naj ji izdelata spodi inVn° analizo turističnih tokov. Stu-n_J° s.? predstavili včeraj na Pomorski Fra 8 L '-)e^elni odbornik za turizem
Uri"«scutto je povedal, da bo Dežela	Gioacchino Francescutto
anal' ■ ala P°datke, ki jih najdemo v
hov1:v’ Y naši deželi je polno zako-	tega se bo moral evropski turizem
lični d dajejo izdatno podporo turis-	prekvalificirati. Vse več je zanimanja
7 dejavnosti.	za zgodovinska mesta, manj zanimanja
PovnH i n^a omenjenih agencij sta	je za kraje ob morju. Raziskovalca sta
risH/da^a' Kaj se novega dogaja na tu-	tudi povedala, da si, kar se tiče Grade-
har	Področju. Število turistov ža in Lignana, italijanski turisti želijo
Pot' 9' ver*dar iščejo nove dežele in	eno, tisti z nemško govorečega ob-
l' čestokrat izven Evrope. Zaradi	močja pa marsikaj drugega.
Tako meni ZK iz Pirana
Slovenske komuniste naj naprej vodi Milan Kučan
PIRAN — Zveza komunistov mora v programskih usmeritvah zagotoviti pravico do različnosti, od te pravice ni mogoče odstopiti. Zveza komunistov Slovenije ne potrebuje nasilne enotnosti, ampak notranjo demokracijo. Tako so razmišljali ob predlaganih programskih usmeritvah ZKS na piranski predkongresni seji občinske organizacije ZKS, kjer so menili, da bi glede na razmere, v katerih se je zdaj-znašla Slovenija, komuniste moral še naprej voditi Milan Kučan. V kolikor pa to spoznanje v Sloveniji ne bo enotno, predlagajo na njegovo mesto dr. Cirila Ribičiča in za sekretarko Sonjo Lokar.
Del članov piranske ZK meni, da je program še zmeraj preveč splošen. S samim zavzemanjem za lepše in boljše življenje ne bo še veliko sprememb, če tega ne bodo uspeli preliti v vsakdanje konkretno življenje. Dosedanji način dela ZK ne ustreza več današnjemu času, zato se mora ZK čimprej spremeniti v stranko in gibanje. V programu bi morali jasneje določiti, da je ustava SRS izvirni akt, ustava SFRJ pa izvedbeni akt, jasno opredeliti, za kakšno preoblikovanje družbene lastnine se bo zavzemala zveza komunistov (ali pa naj pove, da nima konkretne rešitve). Predlagali so tudi, da bi v program zapisali tudi povezanost
slovenskega gospodarstva z zamejstvom in tamkajšnjim gospodarstvom, jasneje naj bi opredelili tudi odnos ZK do temeljnih pravic narodnosti. Piranski komunisti programu zamerijo, da ni preveden v italijanščino (oziroma, da je kongresni plakat v tako nepravilni italijanščini, da ga takega ne bi smeli razobešati) in da v programskem dokumentu ni predstavljeno tudi morje, oziroma gospodarska dejavnost, povezane z morjem kar ponovno dokazuje, kako Slovenci (tudi ZKS) prevečkrat pozabljamo na morje. Glede razmer v Jugoslaviji pa so menili, da so povsem možne še ostrejše zaostritve, da je bodočnost te države možna le v konfederaciji. Ni mogoče sprejeti pobud o pomiritvi s Srbijo z že vnaprej postavljenimi pogoji s strani srbskega vodstva. Izvolili so tudi štiri delegate za kongres ZKS in to so: Sonja Požar, Vincenzo Barrile, dr. Darko Opara in Ljubo Koler.
B. Š.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
na povezava predvojne Romunije z nacistično Nemčijo je omogočila tesno povezanost romunskih Nemcev z usodo III. Reicha. Veliko mladih je šlo služiti vojsko kar v nemške enote in prišlo v rusko ujetništvo. Veliko Nemcev se je ob hitlerjevem porazu umaknilo na nemško ozemlje skupaj z umikajočo vojsko, kakih 50.000 romunskih Nemcev, pa so sovjetske oblasti deponirale po vojni v Sovjetsko zvezo. Veliko družin je bilo uničenih, še več razbitih in razpršenih in nekaj jih čaka še danes, da se ponovno združijo.
Popolnoma drugačna je usoda madžarske manjšine. Uradno madžarsko zgodovinopisje skuša danes dokazovati, da so Madžari prišli v Transilvanijo pred Romuni, da so avtohtono prebivalstvo, a to so politično pogojene zgodovinarske pravde. Dejstvo je, da se je po zadnji vojni nahajalo na romunskem ozemlju kar dva milijona Madžarov, ki so prva povojna leta uživali razmeroma ugodne razmere.
Stanje se je sunkovito spremenilo na slabše po madžarski vstaji leta 1956. Takrat je namreč Romunija učinkovito prispevala k preganjanju uporne misli in tudi samih upornikov, ki so se zatekli na njeno ozemlje. Po za-trtju upora je na obisk prišel Janos Kadar in v zameno za izročitev vseh političnih beguncev izjavil, da Madžarska nima do Romunije nobenih ozemeljskih zahtev. Ob teh dogodkih se je v Romuniji dvignila tudi prava protimadžarska gonja, ki je privedla v zapor številne domače madžarske intelektualce in do ukinitve številne manjšinske ustanove, med drugimi tudi najpomembnejšo, madžarsko univerzo Bolyai v mestu Kolozsvar/Cluj.
Sredi 6O.ih let je prišel v Romuniji na oblast sedanji predsednik Ceau-sescu, ki je takoj naredil vrsto potez s katerimi si je hotel pridobiti v javnem mnenju podobo liberalnega, odprtega politika. V tem smislu je tudi precej izboljšal položaj manjšin, vsaj za nekaj let. Madžari so dobili založbo (danes močno okrnjeno), televizijski program (ukinjen pred leti), raziskovalno skupino na temo narodnosti (ne dela), itd.
Novi, topli veter je pihal približno deset let, nato se je začel ohlajati in odnos do manjšin se je začel razvijati v očitno asimilacijski smeri. Oblasti so se posluževale običajnih sredstev: odrekanju finančnih sredstev, premeščanju Madžarov v tuje okolje, priseljevanju nemadžarov in če to ni bilo dovolj, je nastopila tudi policija.
Razmere so se v začetku tega desetletja tako zelo poslabšale, da je v manjšini začel naraščati izselitveni pritisk. Izbira ni bila lahka tudi, ker je Madžarska bila zelo toga pri sprejemanju sonarodnjakov. Sprva so lahko ostali na Madžarskem le tisti begunci, ki so lahko dokazali, da imajo tam sorodnike v prvem kolenu. Po letu 1985 se je propustnost povečala in končno, 25. januarja 1988 je visok vladni funkcionar javno izjavil, da vsak Madžar, ki živi na karpatskem območju pripada madžarskemu narodu in, če je preganjan, ima pravico do azila v madžarski državi.
Romunija po tej izjavi ni zaprla meja, obratno, vse kaže, da želi izkoristiti priliko, da se znebi vseh nezaželenih državljanov. Madžarska pa tudi ne bi mogla sprejeti vseh Romunov, ki bi hoteli čez mejo, zato je sedaj v intenzivni fazi opremljanja z organi, ki ji bodo omogočali spremljanje tega pojava, odločanje v zvezi z vsemi nastajajočimi problemi in njihovo reševanje.
!$::
CARTANEVE: za smučanje na vseh smučiščih Furlanije-Julijske krajine
...in brezplačno v Dobbiacu, Marillevi, Corvari, na Stelviu, v Kanzlu, Kranjski gori, Cortini in...
CARTANEVE je sezonski skipass, ki velja za vse vlečne naprave v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Povrhu pa CARTANEVE jamči tudi 2 dni brezplačne
smuke
v DOLOMITIH SUPERSKI, največjem smučarskem
kompleksu na svetu; 4 dni s skipassom »SKI REGION 3« v bližnji Sloveniji in Koroški; 12 dni
s skipassom »SKIPASS DEULE ALPU, ki velja v šestih slovitih krajih alpskega loka, in povrhu še dan poletne smuke na Stelviu.
S
Poleg tega pa je CARTANEVE tudi »karta za popuste«, ki velja za vse storitve in konvencionirane lokale.
Kje jo lahko kupite
CARTANEVE je na prodaji v uradih za sky-pass v vseh petih deželnih smučarskih centrih, ki so od nedelje, 3. decembra, odprti vsak dan od 9. do 16. ure (Fomi di Sopra tel. 0433/88208; Piancavallo tel. 0434/655258; Ravascletto-Zoncolan tel.
0434/66033/66035; Nevejsko sedlo tel. 0433/54026; Trbiž tel. 0428/2967). Informacije je mogoče dobiti na sedežu Promotur v Vidmu, pri »Camia Neve« v Tolmeču in pri vseh okencih ljudskih bank v Furlaniji-Julijski krajini.
onrn/it	meoo
H&ADTO/14	37M00
STANMJSD/IMO	420.800
SENKJR/61	STOJMO
Cene in popusti
CARTANEVE je na voljo v štirih različicah za različne starostne pasove:
Člani FISI uživajo popust v znesku 20.000 lir na osnovne cene.
Posebni popusti so namenjeni družinskim jedrom, ki imajo s seboj družinski list: 5% na 2 izkaznici CARTANEVE; 15% na 3 izkaznice CARTANEVE; 25% na 4 izkaznice CARTANEVE. Kot vidimo, se v tem zadnjem primeru tri izkaznice plačajo, ena pa je brezplačna.
Banche Popolari del FriuliVeneziaCiulia
Banca Agncoia Kmečka Banka Conzia Bariča Cooperativa ~
Banca Popolare di Civdaie Banca Popolare di Codrcupo Banca Popolare di Gemona
Banca Poooiare » utišana
Operaia Pordenone Banca Popolare di Pordenone Banca Popolare di Tarcento
Banca Popolare udrnese
Izdelala ga je družba Fiat Impresit za Občino Trst
Mestni načrt za parkirišča dragoceno sredstvo za globalno ureditev prometa
Tržaški upravitelji razpolagajo končno z dragocenim urbanističnim inštrumentom, ki bi lahko postal ključ za preureditev tržaškega kaotičnega prometa. Pred nekaj dnevi je družba Fiat Impresit oddala namreč nov podroben načrt za ureditev desetih novih parkirišč, ki ga je izdelala na osnovi zakona Tognoli (parkirišča naj bi vsaj delno finansirali s tem zakonom), okvirnega načrta Zavoda ISTIEE in na osnovi novih potreb, ki so prišle do izraza v zadnjih mesecih. Načrt, ki je na prvi pogled brezhiben, dejansko "usmerja" vso politiko o prometu, tako da predlaga na primer korenito razširitev con za pešce na vse zgodovinsko jedro Trsta (razen Terezijanske četrti), omejitev prometa v "obmejnem" pasu in ustanovitev novih sredstev za javni prevoz (premične lestve ipd.). Vprašanje je le, če bodo naši upravitelji znali primerno izkoristiti to dragoceno delo in če se ne bodo omejili le na gradnjo parkirišč. Sklep, ki ga je sestavilo Cecchinijevo odbomištvo in o katerem bo v kratkem razpravljal občinski svet, namreč predvideva, da bo o vsej operativni fazi odločal edinole občinski odbor, ki bo med drugim določil zasebnike, ki naj bi upravljali parkirišča. Sklep pa vsebuje še drugo dvoumno določilo, ki dokaj izvotljuje delo načrtovalcev: načrt o parkiriščih sprejema namreč kot varianto k regulacijskemu načrtu, ne potrjuje pa izbir načrtovalcev za preureditev prometa, kar dejansko pomeni, da občinski od-
bor še nima namena globlje poseči v "prometno" tkivo našega mesta.
Načrt, ki naj bi bil po besedah samih načrtovalcev »priložnost za globalno preureditev prometa in samega mesta v smislu boljšega izkoriščanja teritorija«, predvideva tri vrste posegov: parkirišča na glavnih prometnicah ob vhodu v mesto, od koder bi porabniki lahko nadaljevali vožnjo z javnim sredstvom; parkirišča v perifer-
nih mestnih predelih za tamkajšnje stanovalce (na ta način naj bi preprečili dvojne vrste in nepravilno parkirane avtomobile, ki so tudi v zunanjih mestnih predelih, kot pri Sv. Ivanu na primer, postali že pravi običaj); nazadnje pa še "finalizirana" parkirišča v bližini velikih kompleksov javnega interesa, kot so Univerza, športne strukture itd. V samem središču, ki naj bi po mnenju načrtovalcev bilo zaprto za promet (razen nekaterih prometnih
osi), pa niso predvideli parkirišč. Na ta način naj bi avtomobiliste "vzgojili" k posluževanju javnih sredstev.
V prvo kategorijo naj bi sodila parkirišča na Trgu Liberta (podzemno za 606 vozil, na tlorisu št. 7), pri bivši tovarni strojev (podzemno za 810 avtov št. 5), na Trgu Foraggi (podzemno za 592 avtomobila št. 1) in v Ul. Salem (nadzemno za 954 vozil št. 4). V kategorijo perifernih parkirišč bi sodila tista pri bivši pivovarni Dreher (podzemno in nadzemno za 986 avtomobilov št. 2), na trgih Ulpiano in Oberdan (podzemno za 1079 avtov št. 3) in na Marsovem polju (nadzemno za 620 vozil št. 8). V kategorijo "finaliziranih" parkirišč pa sodijo tista pri Stari Mitnici (podzemno in nadzemno za 582 avtov št. 6), v Ul. Rossetti na vogalu z Ul. Ginnastica (podzemno za 132 avtov št. 9) in pri Univerzi (podzemno in nadzemno za 597 avtomobilov št. 10). Skupno naj bi torej pridobili 6.958 parkirnih prostorov. Od teh naj bi jih 2.084 dali v najem zasebnikom ali delovnim kolektivom, tako da bi jih ostalo dejansko 4.874 (svetlobni panoji na glavnih cestah bi opozarjali na število prostih mest). Fiat Impresit je pripravila tudi okviren proračun, po katerem naj bi za vsa parkirišča izdali približno 128 milijard in 850 milijonov lir, občinska uprava pa bo zaprosila za državne prispevke po zakonu Tognoli v višini 86 milijard in 859 milijonov lir (le s težavo pa bo prejela vse).
B. G.
Predstavnika SSŠ pri vladnem komisaiju
Tržaški prefekt dr. Eustachio De Felice je v torek sprejel predstavnika Sindikata slovenske šole, ki sta ga seznanila s problemom zavlačevanja pri razpisu natečajev za prehod šolskega osebja slovenskih šol v stalež.
Razpis natečaja po naslovih za učno osebje na osnovi zakonskega odloka štev. 249 od 10. julija 1989, je bil za italijanske šole že zdavnaj izpeljan in prosta mesta na šolah zasedena. Za slovenske srednje šole je razpis pripravil deželni šolski skrbnik in ga poslal v registracijo na računski dvor. Do danes pa razpis še ni bil objavljen.
V zadnjih mesecih je računski dvor že dvakrat zavrnil razpis natečaja za vstop v stalež neučnega osebja po ministrski odredbi štev. 375 od 5. 12. 1987. Po tej so mesta na slovenskih šolah namenjena tistim, ki imajo diplomo slovenske šole ali katerih znanje slovenščine je preverjeno z izpitom. To je tudi ustaljena praksa vse povojne dobe in vseh dosedanjih predpisov.
Pri svoji zavrnitvi se računski dvor sklicuje na dejstvo, da taka zahteva nima nobene pravne osnove v obstoječi zakonodaji in je zato ni mogoče vključiti v razpis. Vladni komisar je priznal nujnost ukrepanja in obljubil poseg na pristojnih mestih za rešitev nastalih zastojev ter odgovor v najkrajšem roku.
V Peterlinovi dvorani v Trstu
V	nedeljo posvet o Sloveniji na pobudo tržaških federalistov
V	nedeljo, 17. t. m., bo s pričetkom ob 10.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu zanimiv posvet o politični sedanjosti in prihodnosti Slovenije, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri izmed vidnejših predstavnikov demokratične opozicije. Posvet bo potekal pod naslovom »Slovenija, Evropska federacija in Vzhodna Evropa«, prireja pa ga tržaška sekcija Evropskega federalističnega gibanja v sodelovanju s Slovensko prosveto.
Kot beremo v vabilu, se nedeljsko diskusijsko srečanje uokvirja v širši študijski seminar na temo »Evropski parlament, Evropska federacija in Vzhodna Evropa«, ki ga prireja v teh dneh Evropsko federalistično gibanje na svojem tržaškem sedežu v Ul. Machiavelli 3 in pri katerem sodelujejo mladi federalisti iz držav Evropske skupnosti, Avstrije, Slovenije in Madžarske. Nedeljskemu posvetu bo predsedoval podtajnik italijanske veje Evropskega federalističnega gibanja dr. Giorgio Anselmi, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov.
Omenimo naj, da je pobudo tržaškega Evropskega federalističnega gibanja medtem že komentiral predstavnik Mestne laične zelene liste Ghersina. V tiskovnem poročilu pozdravlja posvet, hkrati pa obžaluje, da nanj niso bili povabljeni ne predstavniki Evropskega federalističnega radikalnega združenja ne predstavniki zelenih iz Slovenije, in napoveduje, da bosta zelene iz Slovenije v kratkem predstavila v Trstu Zelena lista in Mestna laična zelena lista.
Tržaška PSI prireja srečanje za ustanovitev kraškega parka
Jutri bo s pričetkom ob 16. uri tržaška federacija PSI priredila na svojem sedežu v Ul. Trento 1 v Trstu seminar na temo »Kras, ideje za naravni park«. Po uvodnih besedah tržaškega podžupana Augusta Segheneja in predsednika Pokrajine Daria Crozzolija bodo govorili VVilliam Starc, Gianni Foti, Enrico Colosi-mo, Enrico Feoli, Fabio Perco, Paolo Gregori in predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik, sklepno besedo pa bo imel deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone. Posvet sodi v priprave na širše študijsko srečanje o Krasu, ki ga PSI namerava prirediti v prihodnjih mesecih.
Posvetovanje s kmetovalci za pripravo nove variante regulacijskega načrta
V Slomškovem domu v Bazovici je bilo predsinočnjim srečanje z arhitekti, ki pripravljajo varianto splošnega tržaškega občinskega regulacijskega načrta za kmetijska področja. Srečanje je priredila Kmečka zveza, poleg njenega tajnika Edija Bukavca in odbornika Alojza Križmančiča pa so se ga udeležili arhitekt Dambrosi z nekaterimi svojimi sodelavci ter kmetovalci z Vzhodnega Krasa. Omenimo naj, da je do podobnega sestanka že prišlo pred nedavnim na Proseku, kjer so seveda obravnavali predvsem razmere in potrebe kmetijstva na Zahodnem Krasu. Za popolnejše razumevanje naj povemo, da je deželna uprava že ob odobritvi variante številka 25 leta 1981 zahtevala, naj Občina Trst takoj prilagodi svoj splošni regulacijski načrt deželnemu urbanističnemu načrtu. Zdaj bomo kmalu pisali leto 1990, deželni zahtevi pa še ni zadoščeno. Stvari so nekoliko premaknili iz mrtvila veliki načrti, ki so se pojavili za ureditev obmorskega dela občine, kot ie npr. načrt Polis, saj je z njimi prišla jasno do izraza potreba, da bi v skladu z deželnim normativom uredili urbanistična določila za vsa produktivna območja, med katere seveda sodijo tudi kmetijska. Kot je bilo poudarjeno tudi na torkovem srečanju, bi nova varianta regulacijskega načrta morala omogočiti tržaškemu kmetijstvu, da se ohrani in razvija tudi zaradi pomembne vloge, ki jo odigrava pri upravljanju teritorija. Stare norme so se že
zdavnaj izkazale za neustrezne, saj v mnogih primerih dobesedno dušijo razvoj kmetijskih dejavnosti, kaj šele da bi ga spodbujale. Kmetijska področja so v dosedanji urbanistični politiki bila dejansko siva, se pravi področja, ki so sicer res namenjena kmetijstvu, a to samo zato, ker jih trenutno nihče ne bi znal drugače uporabljati. Zdaj je potrebno smotrneje določiti, katera zemljišča bi lahko s pridom namenili specializiranim kulturam in ka-
tera pašnikom, omogočiti pa bi tud) morali, da bi si kmetje lahko urediu primerna gospodarska poslopja v vaseh.
Vse te in podobne predloge in sugestije bodo arhitekti upoštevali Prl sestavljanju svoje študije. Le-ta do predvidoma nared čez dva meseca, nato pa bo prav gotovo predmet ponovnih posvetovanj in preverjanj.
Na stiki (foto Križmančič) arhitekt Dambrosi govori na torkovem sestanku v Bazovici.
Otroška plesna skupina Igen iz Celja gost SKD Tabor
Trnuljčica je zaplesala na Opčinah
vanjih. S Trnuljčico se je pravkar vrnil s turneje po Nemčiji, kjer je nastopal tako v Vzhodnem kot Zahodnem Berlinu, še prej pa je nastopal v Sovjetski zvezi in na svetovnem festivalu v Ankari.
Na Opčinah so Trnuljčico odplesali že sedemdesetič. Polna dvorana Prosvetnega doma, ki je dihala z dogajanjem na odru, je bila dokaz, da mlado občinstvo potrebuje takšen domišljijski svet, in da mu je tudi umetnost giba vse bliže. Za koreografijo Trnuljčice sta poskrbela Igor Jelen in Tine Gorenjak, kostumografija je delo Dragice Lupše, scenska rešitev in izdelava mask pa Marije Cene. Topel otroški aplavz je bil nagrada za organizirano prizadevanje Plesnega studia Celje in še posebej skupine Igen za uveljavitev sodobnega izraznega plesa kot izraza človekove elementarne potrebe, da z gibom in kulturo obvladovanja telesa izraža svojo osebnost.
tristo otrok z osnovnih šol z Opčin in iz Bazovice ter obeh italijanskih osnovnih šol z Opčin.
V osmih letih aktivnega kulturnega ustvarjanja se je ansambel Igen predstavil na številnih množičnih akade-Plesno pravljico si je ogledalo več kot mijah, prireditvah, festivalih in gosto- stoletje.
V Prosvetnem domu na Opčinah je predvčerajšnjim gostovala otroška plesna skupina Igen iz Celja, ki je predstavila musical o Trnuljčici. Organizator izredno privlačne prireditve je bilo SKD Tabor s posredovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev.
Na koncu naj še zapišemo, je plesna skupina izvedla pred Trnuljčico novejšo točko z naslovom »Pobegnimo v svetlejšo prihodnost«, s katero so plesalci prikazali otroke različnih celin, ki iščejo svojega prijatelja in si želijo mir, srečo in vesel vstop v 21.
Danes bo v Gropadi krajša slovesnost
Odprli bodo prve prostore domačega Zadružnega doma
Za Gropado in njene prebivalce bo nocoj pomemben večer, ob 20. uri bodo namreč s krajšo slovesnostjo in družabno prireditvijo odprli in jih predali v uporabo prostore v prvem nadstropju Zadružnega doma. V domu se že danes marsikaj dogaja, v bodoče pa bo v raznih prostorih potekala vsa dejavnost v vasi: od kulturnih do družabnih prireditev, od raznih srečanj, predavanj, pa do delovanja mešanega zbora Skala in mladih.
V prvem nadstropju doma, ki so ga začeli G ropaj ci graditi s tolikšno vnemo in prizadevnostjo, je tako nared manjša dvorana, v kateri bo imel domači pevski zbor vaje in seje. Poleg te dvorane je manjša pisarna, kjer bodo uradi društvenega odbora in zadružnega odbora. Poleg te pa bo odprta še soba, namenjena mladim.
»Z deli smo hiteli, a nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno«, nam je po telefonu povedal predsednik Saško Kalc. »Preveč vlage je bilo in tako nismo mogli do konca prebeliti sten, smo pa opravili vsa druga dela, kot je napeljava elektrike, ogrevanje itd.«
Na prireditev so organizatorji nocojšnje slovesnosti povabili številne gos-
te, na primer župana in podžupana tržaške občine, predsednika in odborm ke Kraške gorske skupnosti, deželo® svetovalce Brezigarja, Budina in Ter sarja, predsednika tržaške pokrajinska uprave, predstavnike Jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, slo venske ustanove, organizacije t društva, pa tudi župnika iz Bazovice in še mnoge druge.
Na slovesnosti bo poleg govorov pozdravov, nastopil tudi mešani Pe^ ski zbor Skala, ki ga uspešno v° Anastazija Purič. Sledila bo prijet11 družabnost.	. ■
»Z nocojšnjo prireditvijo želimo se pa tudi vsem ostalim dokazati, da za. stavljamo vse svoje sile in moči, da čim prej dogradili naš Zadružni dom-Upamo in želimo, da bi ga, če born šli po tej poti dalje, v letu 1990 tu dogradili in ga s še večjo slovesno® J dokončno odprli. Nocojšnja priredit ^ bo tudi zahvala vsem ustanovam, P° jetjem in članom, projektantom m hitektu, ki so nam, pa nam še 0	'
pri gradnji pomagali. Dom bo za n vas pa tudi za vso slovensko skupn velika pridobitev.« (N. L.)
Na seji rajonskega sveta za Vzhodni Kras
Razprava o lokaciji naselja Romov in o problemu prometa na Opčinah
V torek zvečer se je na svojem sedežu na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. Pred vhodom v občinsko izpostavo je profesor Samo Pahor delil letake, s katerimi je opozarjal na Potrebo po uvedbi dvojezičnosti.
Tudi na torkovi seji se je misovski svetovalec Coassin proslavil z nesramnim in nedemokratičnim vedenjem, ko je svetovalec Slovenske skupnosti Ozbič posegel v slovenščini, ga je mi-sovec prekinil, češ da slovenščina ni Uradni jezik. Temu nesprejemljivemu stališču so se seveda uprli vsi ostali svetovalci ter predsednik Turitto. Priš-Jo je do daljšega prerekanja, ki ga je odo konec šele ko je Coassin zapustil dvorano. Vzhodnokraški rajonski svetovalci so nato razpravljali o lokaciji Za postavitev naselja Romov. Pristojni občinski uradi so predlagali, da bi se skupina osemindvajsetih Romov nasedla na Opčinah in sicer na jusarskem Ze®ljišču v bližini pesjaka. Rajonski svetovalci pa so predlagali, naj bo to Uaselje bolj oddaljeno od hiš in so lokacijo zanj predvideli v bližini železniške proge. Menili so tudi, da mora Občina, preden naseli Rome, prostor Primerno opremiti, to se pravi, da niora poskrbeti za napeljavo vode in nlektrike ter zgraditi primerne sanitarije.
Dalj časa so se svetovalci ukvarjali z Vprašanjem uporabe bivše kinodvorane v Ulici Fiordalisi, ki jo je pred nedavnim od državne uprave odkupil zasebnik, da bi tam uredil večje trgovsko središče. Svetovalci so soglasno
sklenili, da Občina preden izda katerekoli nove gradbene ali trgovske koncesije v naselju Villa Carsia, poskrbi za primerno in sekundarno urbanizacijo ter pripravi podrobnostni regulacijski načrt za to področje. Edini, ki se je zavzel za postavitev trgovskega centra, je bil misovec Coassin, ki pa se glasovanja ni udeležil. Stališče misovca so nekateri poslušalci - očitno dobro obveščeni - razlagali v luči dejstva, da je lastnik kinodvorane D'Orso pridobljeni sorodnik znanega desničarskega prvaka Dressija.
Nazadnje so svetovalci razpravljali o nekaterih manjših spremembah v prometni ureditvi Opčin. Vzvod za to razpravo je bila vrsta predlogov, ki jih je Združenje za zaščito Opčin že svoj-čas predložilo rajonskemu svetu. Rajonska komisija za promet, prevoze in gospodarske dejavnosti je o teh predlogih razpravljala dne 24. novembra. Zaključke, do katerih so se takrat dokopali svetovalci, je predstavil predsednik komisije socialist Purič. Komisija je predlagala izgradnjo večjega parkirišča v bližini pokopališča. To parkirišče bi uporabljali bodisi obiskovalci pokopališča kot uporabniki openskega tramvaja. Poleg tega je komisija predlagala naj Občina uredi nekaj parkirišč na dveh jusarskih zemljiščih in na zasebnem zemljišču v bližini križišča med Ul. Della Vena in Ul. Ginepri. Združenje za zaščito Opčin je predlagalo uvedbo absolutne prepovedi parkiranja na obeh straneh
Narodne ulice od trga Monte Re do Bazoviške ulice. Svetovalci so menili, da je taka prepoved nesmiselna in da bi zadostovalo, da bi občinski redarji poskrbeli, da bi vozniki spoštovali obstoječe prepovedi, še posebej v bližini križišč. Komisija je predlagala uvedbo prepovedi parkiranja na obeh straneh Ul. della Vena od križišča z Narodno ulico do točke, kjer se konča obmejni zid postaje ACT. Poleg tega so svetovalci predlagali, naj bi v Ul. Ginepri promet potekal enosmerno. Ista določba bi veljala tudi v Ul. della Vena od križišča z Ul. Ginepri do križišča z Do-berdobsko ulico. Poleg tega naj bi promet na Ul. Dei Salici potekal v obratni smeri kot doslej. Izhod te enosmerne ceste bi bil na Narodni ulici. Na Brdini pa bi morala občinska uprava zaznamovati parkirna mesta. Poleg tega je komisija predlagala naj bi promet na cesti, ki pelje iz Proseške ulice v Ul. Alpini in na Brdino potekal enosmerno. Ravnotako bi moral biti urejen promet na cesti, ki se iz Brdine vije do Proseške ceste v višini farne cerkve.
Walter Škerk
Obvestilo KZ
Danes zapade rok za prijave vin, ki jih je treba predložiti pristojnim občinskim uradom. Kmečka zveza vabi še zadnje zamudnike, naj pohitijo.
Predstavili so jo v gostilni Volnik
Elegantna zgibanka o Vinski poti terana

Že pred časom smo poročali o zgibanki Vinske poti terana, ki jo je Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravilo v sodelovanju s Kmečko zvezo in s pokroviteljstvom tržaške Pokrajine. Ravno Pokrajina je pred leti uredila Vinsko pot terana, ki so ga končno uvrstili med vina s zaščitenim poreklom. Pobuda je bila sicer vprašljivo izvedena, saj je pokrajinska uprava dala postaviti izključno italijanske smerokaze, velja pa poudariti, da se je v teh letih povpraševanje po teranu močno povečalo.
Z namenom, da bi to zanimanje ne upadlo, si je SDGZ zamislilo elegan-
Arhitekt Visintini že predstavil študijo
Pokrajina se zavzema za ureditev Grljana
Zanimanje zasebnikov in javnih ustanov za ustrezno ureditev ali popolno Preureditev najlepših kotičkov Tržaš-*e9a zaliva se je že pokazala z načrti a Milje, Barkovlje, Sesljan in Ribiško sselje. Nekateri načrti predvidevajo sirka investicijska sredstva (Sesljan, M«je), drugi pa so omejeni predvsem ha specializacijo ponudbe tako v turis-icnem kot navtičnem sektorju. Med hdnje sodi tudi načrt za ureditev Gr-Unskega zaliva, za katerega se zavzema Pokrajina Trst.
Da je njeno hotenje že ubralo konkretno pot, priča srečanje med pokra-JhTskim odbornikom za gospodarsko ačrtovanje Cannonejem in arhitek-°hi Claudiom Visintinij.em, ki je in n*10 s s°delavci Fotijem, Masolijem h Buccijem predstavil Cannoneju in Pokrajinskemu funkcionarju VVilliamu tarcu prve zaključke študije za uredi-Grljana.
, NaJ takoj zapišemo, da načrt zajema _Kr°9 50 hektarjev obširno področje ed vilo Stavropulos, zalivom, Mira-arsMm parkom in Centrom za teo-ti v°	V prvi fazi so se arhitek-
tu u*vhrjali predvsem s splošno pro-hhiatikc. Tako so ugotovili, da je lin VSG zanimivo grljansko območje '	*-o ne le za mesto Trst) že dolgo
anemarjeno, oziroma da že dalj časa š zabeležiti posegov, ki naj bi izbolj-11 stanovanjski fond, infrastrukture,
storitve in turistično ponudbo nasploh, čeravno se je v zadnjih letih Grljan precej spremenil. Prav tako so arhitekti ugotovili, da se doslej ni ustrezno upoštevala povezava s teritorijem in Krasom, ki obdajata Grljan. Iz študije vsekakor izhaja dejstvo, da je kraj izredno privlačen in da se dajo uresničiti številni posegi, ki naj bi ga krajinsko ovrednotili ter seveda opremili z ustreznimi strukturami.
Drevi na Opčinah srečanje z Z. Tavčar ob izidu nove knjige
Danes zvečer ob 20.30 prirejajo v Knjižnici Pinko Tomažič in tovariši srečanje z avtorico Zoro Tavčar, ki je tudi članica Združenja književnikov Primorske in njegovega izvršnega odbora. Njeno novo, po vrsti tretjo samostojno knjigo, tokrat zbirko dvajsetih novel V kresu življenja, bo najprej predstavila profesorica in publicistka iz Ljubljane Marta Vozlič, člani dramskega odseka SKD Tabor pa bodo prebrali nekaj odlomkov iz predstavljene knjige. Sledil bo pogovor z avtorico. Prisrčno so vabljeni ljubitelji slovenske besede in prijatelji k čim številnejši udeležbi.
Poročilo z zadnje seje, ki je bila pred dnevi
Aktivisti in invalidi NOB obsojajo fašistične izbruhe
Ožji odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem je na svoji zadnji seji vzel v pretres zadnje fašistične protislovenske izpade, med katerimi so v povorki po mestu nemoteno in s pobalinskimi psovkami žalili Slovence, v nekaterih slovenskih občinah na Krasu pa so v temi noči sistematično pomazali na desetine slovenskih smerokazov. Ne v prvem in ne v drugem primeru tega početja policijske in druge varnostne sile niso preprečile. Po drugi strani pa je odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB z zadoščenjem vzel na znanje javni nastop več kot 100 tržaških italijanskih kulturnih in znanstvenih osebnosti v podporo pravic slovenske narodnostne skupnosti in demokratičnega sožitja. Z zadovoljstvom so tudi naglasili dejstvo, da je tudi Deželna časnikarska zbornica javno obsodila prostaške žalitve na račun mlade časnikarke Primorskega dnevnika, ki je po službeni dolžnosti poročevalke spremljala misovsko povorko.
V tem vidi Združenje aktivistov in invalidov NOB znamenje vedno večje izoliranosti desničarskih sovražnikov demokratičnega sožitja v Trstu in nasprotnikov zakonitih pravic Slovencev.
Odbor Združenja zato v imenu idealov svobode in demokracije, za katere so se njegovi člani borili in žrtvovali,
ogorčeno obsoja fašistično početje in poziva vse demokratične, slovenske in italijanske ljudi in oblastne organe, da se mu zoperstavijo z vsemi zakonitimi sredstvi in načini, da Trst ne bo ostal madež v demokratičnih težnjah omikane Evrope.
Na skupni seji predstavnikov Društva slovenskih upokojencev in Združenja aktivistov in invalidov NOB pa so bile na dnevnem redu priprave za tradicionalno novoletno družabno srečanje članov in somišljenikov obeh organizacij, ki bo v vhodnem fojerju Kulturnega doma v petek, 29. t. m., z začetkom ob 17. uri.
Afera okrog bivšega begunskega taborišča spet na sodišču
*?a okrog »zasedbe« bivšega be-cii=v ega taborišča s strani Koordina-jskega združenja kraških vasi je vče-tri,?Pet odmevala (v slovenščini) na mj.Juem sodišču. Na preturi se je na-niv,T^čela obravnava proti predsed-gfcBKV Karlu Grgiču, ki so ga ob-Tr . ’ ba je - potem ko mu je Občina »vdrl '°v°bta uporabljati zemljišča — • klink na omenjeno območje in ga Kot Pozivom Občine ni zapustil«. H j p ie znano, je KZKV imelo dovolje-je r,pE°ra,bljati to območje (in Občina Pravi i ;et cel° zagovarjala njegovo jela I E’ Še preden ga je Občina prečk, v . koncesijo od države (kar lahko zeia	Konzorcij za upravljanje mu-
skiendfs KezK^ “ 50 Pred 4 leti
je k" KZKV dogovor, po katerem onzorcij zasedel del zemljišč.)
kaosET- Se včerai ni zaključil. Zaradi UvedK 1 ]e zavladal na sodišču zaradi ‘uri na”0!693 Postopnika, so na preoblek >>P°zabili« poklicati priče ki	Po. zasbševanju Karla Grgiča,
katerih ?bnoYn dogodke, in ne-dan r j?n^ obrambe (odvetnik Bog-katohm n [ih je P°zval kar 63, med tlet« nn,l0 župan Spaccini, Za-godir	• C!rcoyini' Brezigar, Ja-
ces preiožmCnani7teVilni drugi)' 50 Pro" pieiožih na 17. januar 1990.
Odprli knjižnico znanstvenega imaginarija za otroke in mlade
Včeraj popoldne so v kongresnem centru tržaškega velesejma odprli Znanstveno knjižnico za mladino. Pravzaprav gre za nov odsek Laboratorija znanstvenega imaginarija, v katerem bodo hranili poljudnoznanstveno literaturo namenjeno mladim.
Za novonastalo knjižnico je sredstva
prispevala znana modna kreatorka Mila Schon.
Na sliki (foto Križmančič) z leve proti desni predsednik družbe Inter-cultural Society for Science and Art de Ferra, ravnatelj Laboratorija znanstvenega imaginarija Budinich, stilistka M. Schon in župan Richetti.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole sporoča, da bo deželni šolski skrbnik o bjavil v soboto, 16. t. m., razpis o izrednem roku habilitacijskih izpitov za poučevanje na slovenskih šolah. Udeležili se ga bodo lahko suplenti, ki so v preteklem osemletju poučevali vsaj 360 dni na slovenskih šolah.
Zaradi stavke zapleti z vlaki
Vodstvo tržaškega železniškega območja, ki pravzaprav obsega celotno Furlanijo-Julijsko krajino, v posebnem sporočilu poziva uporabnike, naj od danes popoldne do sobote zvečer ne potujejo z vlakom. Vsedržavne stavke železničarjev se namreč udeležujejo tudi uslužbenci tržaškega območja.
Stavka se bo začela danes ob 14. uri in bo trajala do 21. ure 16. decembra. Odgovorni za železniški promet v deželi obveščajo nadalje, da bodo z avtobusi nadomestili samo nekatere od bistvenih zvez, ki jih v normalnih okoliščinah vzdržujejo vlaki.
Minister Bernini drugič doktor
Italijanski minister za prevoze Carlo Bernini je včeraj na tržaški univerzi drugič promoviral, in sicer na fakulteti za politične vede. Za tezo o »Povezavi med državnim in deželnim finančnim poslovanjem« je minister, ki je star 53 let, prejel najvišjo možno oceno 110 s pohvalo.
Za ministra Berninija je včerajšnja druga univerzitetna diploma, saj je pred časom že zaključil fakulteto za ekonomijo in trgovino na univerzi Ca' Foscari v Benetkah.
tno zgibanko v štirih jezikih - v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini, ki bi nudila vrsto podatkov o samem teranu, gostilnah in vinogradnikih, kjer teran lahko dobimo, pa tudi o turističnih znamenitostih našega Krasa, ki jih seveda ni malo.
Včeraj je bila zgibanka, ki je bila natisnjena v 30.000 izvodih, tudi uradno predstavljena javnosti. Predstavitev je bila v gostilni Volnik v Repnu, kjer so se zbrali župani Občin, po katerih se v glavnem vije Vinska pot terana (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor), gostinci in vinogradniki ter predstavniki bančnih zavodov: Hranilnice in posojilnice z Opčin, Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine in Tržaške kreditne banke, ki so finančno najbolj pripomogli, da je bila pobuda končno uresničena. Velja namreč poudariti, da je bila zgibanka tiskana v celoti s prispevki privatnikov, saj niso javne ustanove za to (slovensko) pobudo prispevale čisto ničesar, medtem ko so druge (italijanske) podobne pobude krile v celoti.
Predstavitve se je med drugimi udeležil tudi enolog Miran Vodopivec, ki je izčrpno orisal značilnosti terana, to se pravi svežega, nizkoalkoholnega vina s priznanimi zdravilnimi značilnostmi. Vodopivec je poudaril, da so prav taka vina danes najbolj uspešna na tržišču, ki se mu morajo naši vinogradniki vsekakor prilagoditi. Če bodo torej znali pravilno predstaviti svoj izdelek, se bodo lahko uveljavili ne samo na pokrajinskem ali deželnem, pač pa celo na evropskem tržišču. Vodopivec je nato tudi ocenil vzorce terana domačih vinogradnikov, ki so nudili vino za predstavitev in z elegantnimi steklenicami tudi dokazali željo po napredku in že dober kvalitetni nivo domače proizvodnje. A. Š.
Na sliki (foto Magajna) enolog Vodopivec (drugi z desne) predstavlja prisotnim značilnosti terana.
Prometni nesreči s hudimi poškodbami
Včeraj proti večeru sta se na Tržaškem poleg številnih manjših prometnih nesreč pripetili tudi dve hujši. Na Krmenki se je z vespo 50 Franko Sabadin, rojen 12. 2. 1952, stanujoč v Domju št. 73, zaposlen pa na Občini Dolina, zaletel v avtomobil, ki je bil ustavljen na desni strani cestišča. Pri nesreči se je Sabadin hudo poškodoval po obrazu in desni rami, za kar se bo moral zdraviti 40 dni.
V drugi nesreči pa je bil še huje poškodovan upokojenec Siverio Ber-togna, ki se bo moral zaradi pretresa možganov ter zloma desne roke in noge zdraviti 90 dni. Bertogno, ki se je rodil leta 1915, je v bližini katinarske bolnišnice povozil avtomobil opel kadeti, ki ga je upravljal V. Castorio.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi
Franc Mahnič
IZ MERČ PRI SEŽANI
Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 15. uri iz Dan pri Sežani na pokopališče v Merče.
Žalostno vest sporočajo žena Dragica, sinova Oskar in Alojz ter hči Anica z družinami.
Merče, Dane, Veliki Repen, 14. decembra 1989
Ob bridki in nenadni izgubi našega dragega svaka in strica Danila Benčine žalujejo s svojci Zorko Orel, Ada, Gabrijela, Zorka in Igor z družinami
Ob smrti drage mame izreka Marjanu Pertotu in družini iskreno sožalje sekcija Slovenske skupnosti Zahodni Kras.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red četrtek) bo gledališče Teatro di Genova ponovilo delo I FISICI Friedricha Durrenmatta. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Nocoj ob 20. uri (red F) bo na sporedu ponovitev opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren. Naslednja predstava bo v nedeljo za red G.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje po osnovnih šolah z rusko pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji in priredbi Marka Sosiča, danes, 14. t. m., ob 9.40 v Borštu in ob 11. uri v Ricma-njih; jutri, 15. t. m., ob 9.30 v Mačkoljah in ob 11. uri v Dolini in v soboto, 16. t. m., ob 9.30 v Bazovici ter ob 11.30 v Gro-padi.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
Danes, 14. t. m., ob 21.30 bo v diskoteki MATT Zadruge LA COLLINA v Ses-ljanu 54/e na sporedu koncert GINA PA-OLIJA. Pobudo je podprla Pokrajina Trst, Občina Trst, Krajevna zdravstvena enota št. 1, Vladni komisariat in Provedi-torat za šolstvo. Predprodaja vstopnic je v teku- pri zadrugi LA COLLINA, Ul. S. Cilino 16, tel. 577927.
V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost - Ul. S. Carlo 2 - bo danes, 14. t. m., ob 17.30 na sporedu koncert ruskega pianista Dimitrija Klimova. Na sporedu skladbe Rachmaninova, Skrjabina, Gotovina, Jermolaeva, Silvestrova.
Glasbena matica Trst - koncertna sezona 1989/90, obvešča cenjene abonente in obiskovalce naših koncertov, da je klavirski recital KATJE MILIČ, napovedan za 14. decembra, prenešen na 10. aprila 1990.
Glasbena matica Trst vabi na interna nastopa danes, 14., in v četrtek, 21. t. m., ob 17. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
razne prireditve
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, Opčine - Prosvetni dom. Vabi na predstavitev nove knjige domače avtorice Zore Tavčar OB KRESU ŽIVLJENJA. Sodelujejo: prof. Marta Vozlič iz Ljubljane, domači recitatorji in avtorica. Večer bo danes, 14. t. m., ob 20.30.
Sklad Mitja Čuk priredi jutri, 15. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah še zadnjo licitacijo slik z razstave POMAGAJMO OTROKOM. Vabljeni!
SKD Vigred prireja jutri, 15. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih DRUŽABNI VEČER. Gosta večera bosta Zoran Lupine in ŽPZ Stu ledi. Ob tej priliki bo tudi včlanjevanje za leto 1990.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, vabi na DIPLOMSKI KONCERT ALEKSANDRE PERTOT - SOLOPETJE, klavirska spremljava Barbara Kordaš - v soboto, 16. t. m., ob 20. uri.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodeloval bo Tržaški trobilni kvintet.
Podporno društvo v Rojanu vabi člane in njihove svojce na DRUŽABNOST ob koncu leta, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 17. uri v Ul. degli Apiari 31.
V nedeljo, 17. t. m., bo v Športno-kul-turnem središču v Zgoniku ob 17. uri 5. KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Sodelujejo zbori: Doberdob, Dekliški zbor GM, Vasilij Mirk, zbor iz Bassana del Grappa, Zlatorog iz Vipave in Sveti Jernej z Opčin. Izkupiček bo za Sklad Mitja Čuk.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 18. t. m., na SKLEPNI VEČER v tem letu, na katerem bo podal svojo božično misel p. Marko Rupnik. Večer v Peterlinovi dvorani se bo pričel ob 20.30.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja danes, 14. t. m., tradicionalni vsakoletni
DRUŠTVENI VEČER
s prikazom diapozitivov z letošnje pravkar zaključene visokogorske sezone.
Večer bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 20.30.
Vabljeni!
SLOVENSKO
stalno __
bM* > GLEDALIŠČE
MARIJ ČUK
Lepo je v naši domovini biti
Krstna uprizoritev
Režija JOŽE BABIČ
PONOVITVE:
Danes, 14. t. m., ob 20.30 -
Abonma RED E
v soboto, 16. t. m., ob 20.30 -
Abonma RED F
v dedeljo, 17. t. m., ob 16. uri -
Abonma RED G
DRUŠTVO
«B//||»////r| ZAMEJSKIH
mmjmiiitmiM likovnikov
V soboto, 16. t. m., ob 18. uri
odprtje razstave
beneških
likovnikov
v prostorih KD Ivan Cankar v Ul. Giuliani.
izleti
SPDT prireja na veliko povpraševanje še en izlet v Marano Lagunare in sicer v nedeljo, 21. januarja 1990. Izlet je primeren za ljubitelje narave in ptic. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) nepreklicno do 31. decembra 1989. Pri vpisu je treba vplačati celotno ceno za izlet 40.000 lir, v kateri je vključena vožnja z avtobusom, vožnja z ladjo in kosilo.
SPDT vabi svoje člane planince, da se v nedeljo, 17. decembra, udeležijo tradicionalnega zimskega pohoda na Javornik skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Vsa pojasnila za prevoz in vzpon daje odbornik Aleksij Civardi, tel. 415336.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: Mistery Train.
EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Un'arida sta-gione bianca, i. Marlon Brando, Do-nald Sutherland.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Voglio tornare a časa, r. Alain Resna-is, i. Gerard Depardieu.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer, il nuovo guerriero, i. J. C. Van Damine.
NAZIONALE II - 16.30, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La bestia nera, calda e dolce, porn., D □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ouattro pazzi in libertA
MIGNON - 16.30, 22.15 Johnny il bello.
EDEN - 15.30, 22.00 Calde voglie insazi-abili, pom., □ □
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Mignon 6 parti-ta, r. F. Archibugi, i. S. Sandrelli.
ALCIONE - 16.00, 22.15 Skin Deep - Il piacere 6 tutto mio, r. Blake Edvvards.
RADIO - 15.30, 21.30 II caldo vizio di Amber, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 14. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3. a, 3. b, 4. c in 5. C; ob 18.30: 4. a, 5. a, 4. b, 5. b in 3. c; jutri, 15. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16, ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. geom., 4. geom in 5. geom in ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 2. č, 1. geom in 2. geom.
DUŠAN HREŠČAK
ima danes 80 let.
Ob visokem življenjskem jubileju nekdanjemu glavnemu uredniku čestitajo novinarji Primorskega dnevnika.
Nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku upravnega odbora
DUŠANU HREŠČAKU
iskreno čestita ob 80. rojstnem dnevu Glasbena matica
čestitke
Vzgojiteljici Anka in Mara, gospa Gracijela, gospa Pavla in starši otrok vrtca v Dijaškem domu iskreno čestitajo Ivanu, sestrici Miheli in staršem ob rojstvu malega KLEMENA.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. decembra-1989
VOJMIR
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 9.34.
Jutri, PETEK, 15. decembra 1989
CVETANA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.53 najnižja -7 cm, ob 9.29 najvišja 47 cm, ob 16.34 naj nižja -68 cm, ob 23.31 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1010,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, v jutranjih urah je padlo 4,6 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Marco Mallardi, Michela Spangaro.
UMRLI SO: 77-letna Adelia Mayer vd. Pregl, 88-letna Giulia Pavsler vd. Corcel-la, 65-letni Gino Gabucci, 80-letni Giuseppe Castellano, 87-letna Giovanna Ze-rial vd. Kocian, 79-letni Francesco Patua-nelli, 85-letni Angelo Dovier, 82-letni Gi-ovanni Apostoli, 80-letni Giuseppe Mos-carda, 91-letna Maria Mazalors, 67-letna Marcella Ugrin vd. De Cesco, 65-letni Greste Umech, 81-letna Italia Meneghet-ti, 94-letna Anna Bettio vd. Seriani, 58-letna Maddalena Panunzio por. Cugini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. decembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Veccellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
COLLEGIO DEl PERITIINDUSTRIALI DELLA PROVINCIA DI TRIEŠTE ZDRUŽENJE INDUSTRIJSKIH IZVEDENCEV TRŽAŠKE POKRAJINE
Obveščamo vse člane, da bo redni občni zbor za izvolitev novega upravnega sveta 1990-1991
15. decembra 1989 ob 18. uri v veliki dvorani I.T.I.S. »A. VOLTA« Upravni svet
192.000 lir
20.000 lir

Jidj fy?i7zfT*i7

	
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn Z l i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava ŽORANA MUŠIČA - slike in grafike.
V	muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah.
V	razstavni dvorani Ljudske knjižnice - Ul. Teatro Romano 7 - je na ogled do 16. decembra razstava ilustracij za otroke PIERA VENTURE. Urnik: ponedeljek, četrtek, petek 16.00-18.00, torek, sreda in sobota 10.00-12.00.
V	galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - je na ogled razstava LUCIANA CRI-VELLARIJA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov.
V	foyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu.
Društvo zamejskih likovnikov vabi v soboto, 16; t. m., ob 18. uri odprtje razstave BENEŠKIH LIKOVNIKOV v prostorih KD Ivan Cankar v Ul. Giuliani.
razna obvestila _
Danes v KGB - KULTURNI VEČER Stanko P hu.
Slovenska zamejska skavtska organi" zacija - Vod Jelenov z Opčin prireja na-birko starega papirja na Opčinah jutri 15. t. m., od 15. ure dalje. Papir lahko pustite pred hišnimi vrati, prinesete v opensko župnišče ali sporočite svoj naslov na tel. št. 212289.
V mali dvorani Sirkovega doma v Križu bo v soboto, 16. t. m., ob 18. ufl vaški sestanek o pripravah na proslavo 45-letnice osvoboditve, ki bo prihodnjega aprila v Križu. Srečanje prireja vaški pripravljalni odbor.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da se vrši na sedežu vpisovanje za silvestrovanje vsak dan v popoldanskih urah.
prispevki
Ob obletnici smrti Pina Lakoviča daruje žena Olga 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Petaros vd. Žagar daruje Marija z možem Romanom Kraljem (Koveščevi) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
mali oglasi
PRODAJAM trgovino sadja in zelenjave v Gorici. Tel. (0481) 535734.
PRODAM 6.000 kv. m travnika na Peči (Sovodnje). Tel. (0481) 30858.
PRODAM fiat 126 bis, bele barve, letnik 1988. Tel. 226752.
PRODAM A 112 junior, star pet let, prevoženih 45.000 km, edini lastnik. Tel. ob večernih urah na št. 228607.
PRODAM smrekove tramove, dolge od 5 do 6 m. Tel. (040) 200201 od 18. do 19. ure.
PRODAM 320 i BMW, letnik '85 v odličnem stanju, air condition, pomična streha, hi - fi in druga oprema. Tel. 211340 od 14. do 14.30.
PRODAM lancia delta integrale, letnik '88, prevoženih 18.000 lir km. Tel. 226609 ob večernih urah.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo G la vina.
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška. Toči beto vino in teran.
BERTO TONKIČ je v Doberdobu na Tržaški cesti odprl osmico, kjer nudi svež prigrizek in domačo pijačo.
FARMA KRALJIČ - Prebeneg 85, tel. 231846, prodaja žive kokoši po 3.000 lir in posušeni gnoj v vrečah po 25 kg po konkurenčni ceni.
HLAVATVJEV akvarel kot božično darilo. Ugodna cena. Tel. na št. 413142 po 20. uri.
KUPIM hišico ali stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. 827094 po 19. uri.
PUJSKI so se zdebelili, zato smo jih zaklali in iz njih dobre klobase in kožari-ce pripravili. Če vam je dober tek tel. na št. (0481) 78268.
AGENCIJA MARCO POLO prireja silvestrovanje v Zagrebu in Val Cenisu.
Ugodna cena. Za informacije tel. na št-200150.
ODDAJAM poslovne prostore v Šempetru. Informacije dobite na št. (003865) 23788.
GOSPOSKA družina iz Vidma išče hišno/ega pomočnico/ka, od 30 do 50 le» dobra/er kuharica/ar in garderoberka/er. Delovni urnik od 8. do 21. ure s primernim popoldanskim premorom, sobota popoldan in nedelja prosti. Plača nad povprečjem z točenim stanovanjem. Obvezno vozniško dovoljenje-Tel. na št. (0452) 23801 od 17. do 20-ure.
SUHA drva za kurjavo prodam. Tel-421508 po 20. uri.
TERAPEVTIČNE odeje Merinos, priporočljive za revmatike in obolele za artrozo prodajam po ugodni ceni. Informacije: Mario Devetak, Ul. Zanetti 22/A, Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112 ob uri kosila.
22-LETNA tajnica išče katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 229402.
DRAGULJARNA MALALAN, Opčine -Narodna ul. 28, obvešča, da je odprta v nedeljo, 17., in ponedeljek, 18. t. m., od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
19-LETNI elektronski tehnik z vozniškim dovoljenjem išče tudi začasno karkšnokoli zaposlitev. Tel. 762259.
SLUŽBO DOBI šef/inja za hotelsko recepcijo, strokovno usposobljen/na ter knjigovodja/kinja za hotelsko administracijo last delniške družbe. Samo pismene ponudbe poslati na nasfov: Palače hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
TRŽAŠKA družina zaposli stalno varuško za dva otroka. Zaželeno znanje italijanščine, konec tedna prost, plačifo po dogovoru. Telef. (040) 575181 med 20.30 in 21.30.
Izšla je TRETJA KNJIGA
ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Dobite j o-v
S.R.L.
IM PO RT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19
Tel. (040) 631900, 631846
telex 460195
giaR°1/Z
VRTNARSTVO
”11 Giardiniere“
—	drevesa
—	grmičje
—	sadno drevje
—	božična drevesca
34017 TRST — Prosek 1000 — Tel. (040) 251130
n
menjalnica
13. 12. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE
FIXING
bankovci
TRST
Ameriški dolar .		 1284,500 1265,-	Japonski jen 		8,914	8,80»
Nemška marka .		 743,500 738.	Švicarski frank		820,520	812- 104,80° 189.—
Francoski frank		 217,500 214,—	Avstrijski šiling		105,765	
Holandski florint ... 659,060 654.		Norveška krona		192,69	
Belgijski frank		 35,356	34,700	Švedska krotia		205,750	202' 8.— 11,200 970- 0,009
Funt šterling ..		 2062,300 2030,-	Portugalski eskudo .	8,473	
Irski šterling ...	..... 1962,— 1930.	Španska pese ta 		11,504	
Danska krona .		 191,830 187.	Avstralski dolar		1011,150	
Grška drahma.		 8,080	7,600	Jugoslov. dinar 			1	
Kanadski dolar		 1104,500 1080.--	ECU		1507,550	
				aiM
				
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 28
VODORAVNO:
1. je lahko tudi ... suženjski,
5. srednje velik ptič, 10. bivša italijanska atletinja Simeoni, 11. muza ljubezenskega pesništva, 12. znak za množenje, 13. penzija, 14. zgodaj zrelo sadje, 16. žensko osebno ime, 17. nemška marka, 18. stara ... Koroška, 20. zahodnonemški politik (Willy), 22. Narodna banka, 23. časi brez miru, 24. desni pritok Morave, 26. krilo rimske legije, 27. pazderji, 29. osebni zaimek, 31. evropska prestolnica, 32. priprava za stiskanje, 35. evropski prebivalec, 43. kitajska utežna mera, 44. atletska disciplina, 45. veda o dedovanju lastnosti staršev na potomce, 46. področje imama, 48. človek, ki trezno presoja, 50. Ascoli Pičeno, 51. avt. oznaka Leskovca, 52. filmska igralka Gardner, 53. dežela v Italiji,
54.	naša okrajšava za USA,
55.	filmska igralka Papas, 57. okroglo število, 58. francoski dramski pesnik (Jean-Baptis-te), 60. kurirji, 61. istrsko letovišče, 64. belgijski pevec, italijanskega porekla, 66. umazana teža, 68. znak za kemijsko prvino selen, 69. ruski pisatelj (lija Arnoldovič), 72. oksid, 73. špansko žensko ime, 74. Tedenska tribuna, 75. sovjetska tiskovna agencija, šavje na Hrvaškem.
1	2	3	4		5	6	7	8	9
10					11				
12					13				
14				15			16		
17			18			19			
	20	21						22	
23						24	25		R
26				27	28			N	
		29	30		31			I	
32	33			34					35
43				44					45
46			47				48	49	
51			52				53		
55		56				57			
60				61	62				63
66			67		68			69	
73					74			75	
76. obsežno kraško vi-
NAVPIČNO:
1. koničasto kladivo za klepanje mlinskih kamnov, 2. trčenje, 3. alžirska luka, 4. majhna evropska državica, 5. velika mačka s črnimi pegami, 6. makedonsko kolo, 7. del roke, 8. Turek, 9. glej sliko, 15. zbor devetih pevcev, 19. brisača, 21. lastnost rjavega, 23. avt. oznaka Valjeva,
25.	dlakocepski vestni uradniki, 28. razširjeno tropsko drevo iz Južne Amerike, 30. Ingemar Stenmark, 32. pristaši lepega sloga, 33. mongolski osvajalec (tudi
Timurlenk), 34. Meškovo ime, 36. selenu podobna kovina, 37. ljubkovalno žensko ime, 38. kol, na katerem visi lesa, 39. ameriška multinacionalna družba, 40. John Ir-ving, 41. visokošolec, 42. ovčje ali kozje usnje za ročne torbice, 47. britanski otok, 49. vulkaniziran kavčuk črne barve, 54. simboli, 56. originalno ime za Irsko, 57. slovenska smučarka (Mateja), 59. malik, vzor; 62. konica, 63. Jugoslovanska ljudska armada, 65. nadležna žuželka, 67. visoka igralna karta, 70. Josip Stritar, 71. Friedrich Schiller.
1.	Ime egiptovskega predsednika Mubaraka?
□	Marsa D Olna D Hosni
2.	Kdo je odkril, da so rastline zgrajene iz celic?
D Mathias Schleiden D Johann Schlann D Max Scheler
3.	Ime slovite italijanske plesalke Savigna-no?
D Daria
□	Maria D Luciana
4.	V katerem klubu v ZRN je igral sedanji nogometaš Sampdorie, Slovenec Srečko katanec?
D Borussia D.
D Stuttgart D Eintracht
5.	Naziv kulturnega društva iz Repentabra?
□	Kraški dom D Tabor
D Valentin Vodnik
6.	V kateri državi se nahaja mesto Medel-lin?
D v Čilu D v Kolumbiji D v Peruju
7.	Ime slavnega violončelista Rostropovl-ča?
D Mstislav C1 Boris D Vladimir
8.	Iz katere države je šahovski velemojster Jan Timman?
D Švedske D Nizozemske D Danske
9.	Kdo je predsednik poljske vlade?
D Mazowiecki D Rakowski D Skupiszewski
10.	Kdo je sedanji predsednik SPDT?
D A. Sirk D D. Jelinčič D L. Abram
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali mani pravilnih odgovorov je ocena - negativna.
FURMAN - HOLMOV
SZ 1963
Kako je beli z učinkovito žrtvijo matiral nasprotnika?
OLSEN - JACOBSEN
Danska 1953
.ipii
Mii*
Jacobsen je z vrsto presenetljivih potez sesul obrambo belega. Kako?
VODORAVNO: 1. čas, doba (nem.), 5. lonci, ročke (angl.), 9. milansko nogometno društvo, 11. reka na Poljskem, 12. bršljani (it.), 13. brati (angl.), 14. ruski romantični pesnik (Mihail), 16. Avstrija, Španija, 17. avstrijski operni skladatelj (Gottfried von), 19. sedeti, zborovati (angl.), 21. Gun-nar Nordhal, 22. Ravenna, 23. pripraviti se (it.), 27. Anatolij Karpov, 28. vzgojitelj, trener (angl.).
NAVPIČNO: 1. Cilj (nem.), 2. konec, kraj (nem.), 3. ponoviti (angl.), 4. toplice (it.), 5. vratarji (it.), 6. koncertna ali plesna dvorana, 7. prečen; poprečnost (angl.), 8. žalosten, beden (angl.), 10. kazniv (it.), 15. črnka (it.), 18. it. smukač (Michael), 19. belgijsko zdravilišče, 20. jeziti, utruditi se (angl.), 24. Pistoia, 25. Arezzo, 26. Romunija, Norveška.
1	2	3	4	■		5	6	7	8
9				10		11			
12						13			
14					15				
		16		■	17				18
19	20		■	■	21			22	
23			24	25			26		
27			28						
V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino.
ElNEM — avstrijski skladatelj; opere, baleti (»Turandot«); komorna glasba.
IKEBANA — način aranžiranja cvetic.
ILFJ — pravo ime je Frajnzilber,- ruski pisatelj, ki je skupaj z I. Petrovom pisal satirične novele in povesti kot »Dvanajst stolov«, Zlato tele« itd. (lija Arnoldovič, 1897 - 1937)
MAAS —nizozemsko ime za reko Me-use.
NAL —kralj iz Mahabharate.
OSKRD — koničasto kladivo za klepanje mlinskih kamnov.
PRATI — italijanski rodoljubni in ljubezenski pesnik. Rodil se je v Campomaggioreju blizu Trenta. (Giovanni, 1814 - 1884)
SANTI — italijanski slikar, oče Raffaella Sanzia. Živel je v Urbinu, kjer se je rodil Raffaello. Zaslovel je le, ker je bil oče Raffaella in njegov stil je bil več drugačen od sina, ki se je učil pri Peruginu. (Giovanni, 1440 - 1494)
SlROLA — italijanski teniški igralec, ki je bil v dvojici z Nicolo Piet-rangelijem kar enajstkrat italijanski državni prvak. Rodil se je na Reki leta 1928. (Orlando)
STRAGULA — linoleju podobna (slabša) talna obloga.
TAMERLAN — mongolski osvajalec, ki je podjarmil srednjo Azijo, Severno Indijo, Perzijo in velik del Prednje Azije. Tudi Timurlenk, Timur, 1336 - 1405.
TAN — kitajska utežna mera.
TOR — v nordijski mitologiji bog groma.
VARGAS — brazilski politik in od 1951 do 1954 predsednik vlade; vladal je diktatorsko; med njegovo vlado je bila zelo uspešna industrializacija. (Getulio), 1883 -1954)
BIK nikoli ni bil,
VOLJA velika je še ved-
no njegova odlika,
SIL mnogo sprostil je v likih svojih
PIKANJE
EPIZONA
GROPADA
KAZALEC
NAREZEK
Gornje besede premikajte drugo pod drugo tako, da boste dobili v treh zaporednih navpičnih vrstah tri slovenska obmorska mesta.
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA in Mario Šušteršič Ilustrator: Barbara BONETA
»1	)l
' 4
i

IT^T?5
cudiiiiij
"4w«i

1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	13		14	15	16
17						18		19								20		
21						22	23							24	25			
26					27								28					
29				30								31						
32			33								34					35	36	37
		38								39								
	40								41								42	
43								44								45		
46							47								48			
	49			•		50								51				
	52					53					54			55				
VODORAVNO:
1. vzbujajo halucinacije,
7.	napaka pri skoku v daljino,
14.	etiopski plemiški naslov,
17.	reka v Južni Ameriki,
19.	zdravilišče na severnoitalijanski rivieri,
20.	pojav pri gorenju,
21.	glavno mesto Oregona,
22.	postavka, trditev,
24.	zid,
26.	naše namiznoteniško društvo,
27.	gibanja,
29.	predlog pred nizozemskimi imeni,
30.	poganjek, mlada rastlina ali žival,
31.	ameriška filmska zvezda,
32.	arabski žrebec,
33.	žensko ljubkovalno ime, -
34.	letopisci,
38.	varstva, varčevanja,
39.	stroj za pletenje,
40.	umetno dobljena kemijska spojina ... kot saharin,
41.	majhna brada,
42.	znak za kemijsko prvino telur,
43.	poželenje,
44.	svinja,
45.	jugoslovanski otok,
46.	kip Matere božje,
47.	srebrno bela kovina,
48.	filmska igralka Turner,
49.	so lahko rosna ...
50.	gorske rastline z belimi cveti,
51.	izraelski politik,
52.	jugoslovanski košarkarski strokovnjak Nikolič,
53.	tisoč kilogramov,
54.	Ivan Cankar,
55.	sir iz kislega mleka.
NAVPIČNO:
1.	glej levo sliko,
2.	najvišja gora v Turčiji,
3.	glej desno sliko,
4.	tuje žensko ime,
5.	lomitev,
6.	Anatolij Karpov,
7.	črta, ki ne spreminja svoje smeri,
8.	majhna rama,
9.	pripovedništvo,
10.	davni Germani,
11.	pod,
12.	pijača starih Slovanov,
13.	pismo ... ambasadorja,
14.	pristaniško mesto v Arabiji,
15.	ameriška pevka Turner,
16.	filmski igralec Sharif,
18.	opravki,
23.	redišče,
25.	lesene sklede,
27.	poletni gorski pašnik,
28.	stotka,
30.	slovenska tedenska revija,
31.	prst na roki,
33.	blamaža,
34.	zgledni pisatelji, filozofi, umetniki,
35.	Švedska, Norveška,
36.	rudnina imenovana tudi sfen,
37.	način aranžiranja cvetic,
38.	majhen hlod,
39.	italijanski pesnik (Giovanni),
40.	tonska lestvica,
41.	njivsko orodje z zobmi,
43.	Sonja Milič,
44.	načrt
45.	začinjena obara,
47.	palestinska organizacija,
48.	zdravilo,
50.	avtomobilska oznaka Pistoie,
51.	avtomobilska oznaka Brescie.
2	črki: AL, ED, ER, LN, NE, NP, SA.
3	Črke: ACA, DED, EDA, GEA, ION, JAT, POP, RAN, SP A, ZEL.
4	črke: ENKA, EZOP, IVAN, LEAR, OGER, OPAL, PAST, PLAZ, RAMA, TANK, TISA.
5	črk: IVANA, TOPOL.
6	črk: ZANONE.
7	črk: NEDELJA, PRAVICA, RAMADAN, TRISTAN.
8	črk: ODSTOTEK, SPRINTER, TRAVERZA.
9	črk:	PELEPONEZ, SKLEPANJE.
če boste pravilno razporedili v lik vodoravno in navpično vse spodnje besede, boste v sivih poljih lahko brali priimek slovenskega književnika, ki mu je ime Josip (na sliki).
PLOD
STROČNIC
OČRTI
V liku že imate po tri črke (BRA je tudi mestece v Piemontu), ki vam bodo v pomoč pri reševanju spodnjih razlag. Če boste pravilno razporedili v lik vse rešitve, boste v sivih poljih dobili ime našega športnega društva.
MESTO
V
FRANCIJI
JOSIP
STRITAR
IDA ... KRAVANJA (RINA)
DEL
NJIVE
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
HUNSKI
VLADAR
GOSTIŠČE
ZA
MOTORIZIRANE
GOSTE
DRŽAVA
V
ZDA
ANTON
AŠKERC
LESKOVAC
PRITOK
VOLGE
ANDRIČEVO
IME
ANCONA
NOGOMETNI
KLUB
1.	velika južnoameriška država,
2.	gladka ali rasasta vzbrst kožnih papic pod prekomerno zaroženelo povrhnjico,
3.	ožji sorodnik,
5.	slavni živeči slovenski violinist (Dejan, 1937).
SLONOV
OKEL
OKLEPNO
MOTORNO
VOZILO
V obeh likih so že izpisane črke, ki vam bodo v pomoč pri razporeditvi besed v oba lika. Besede pa boste dobili na podlagi razlag, ki so podane skupno in ne zaporedno (tako za vodoravno kot za navpično) za oba lika.
VODORAVNO:
1.	naprave — priprava, s katero sklenemo elektriko vodnika,
8.	Ilion — grški otok v Sredozenskem morju,
10. ameriški filmski igralec Pacino — Reanto Zero,
12.	izraelska luka — belgijsko zdravilišče,
13.	Leskovac — zima brez vokalov,
14.	slovenska pisateljica Peroci — del teniške igre,
16.	vas pri Doberdobu — vzklik bikoborcev,
17.	omahovanje, gibanje — krompirjevec,
18.	grška boginja nesreče — osebni zaimek,
19.	glasbenik Soss — naša okrajšava za UN,
20.	znak za kemijsko prvino telur — osebni zaimek,
21.	statua — italijanska pevka Zanicchi,
23.	Erna Jamar — Oliver Goldsmith,
24.	sladka in gosto tekoča žgana pijača — splošna smer, nagibanje razvoja,
26.	vadnica — pišemo jih za vzkliki in zvalniki.
NAVPIČNO:
2.	Plavalni klub — Tedenska tribuna,
3.	rimska boginja jeze — ljubljanska galerija,
4.	naš odličen kotalkar — ljudovlada,
5.	Goethejeva mati — oče,
6.	znak za kemijsko prvino lantan — Taranto,
7.	možic kot talisman — oddelki,
9.	pomorščak Vespucci — mesto v Sloveniji,
11.	poljski denar — umrli italijanski filmski režiser (Sergio),
13. naš slikar Spacal — žlahtna kovina,
15.	pod — angleško svetlo pivo,
16.	spodnji del posode — hvalilna pesem,
21.	reka na Peleponezu — morski sesalec,
22.	ruska plesalka Pavlova — mednarodno združenje književnikov,
24.	Livorno - Tobias Lohner,
25.	Rado Kragelj - Dušan Jovanovič.
	1	2		4	5	
1			3			
2						
	3					
4						
5						
						
1.	hči Agamemnona, sestra Ifigenije,
2.	slavni slovenski skladatelj (Jaco-bus Gallus).
3.	naziv za prvaka apostolov — Skala,
4.	glavno mesto ameriške zvezne države Georgie,
5.	mesija, Odrešenik.
VODORAVNO:
1.	slovenski ... Caporetto,
8.	italijanski pomorščak Vespucci,
9.	mnogokotnik; strelišče,
10.	najdaljša reka Pirenejskega polotoka,
11.	zaključni, odločilni boj,
13.	italijanska avtomobilska služba,
14.	daljša obdobja,
16.	avt. oznaka Ravenne,
17.	slog,
18.	slovenski pesnik (Dragotin),
19.	umrli italijanski TV napovedovalec (Enzo),
21.	mesto v Piemontu,
22.	latinski veznik,
23.	uokvirjene plošče na stropu,
25.	odpr.ta poškodba.
NAVPIČNO:
1.	nenadna smrt,
2.	občutek guganja s kratkotrajno izgubo zavesti,
3.	belolasci,
4.	operni spev,
5.	Verdijeva opera,
6.	naš književnik Gruden,
7.	reka Kozakov,
11.	duhovnik (zaničljivo),
12.	afriška država,
15.	privrženci starogrške filozofije,
17.	žitna pleva,
18.	kdor lovi krte,
19.	avt. oznaka Tarenta,
20.	kraj pri Miljah,
24.	osebni zaimek.
□
t >cvrvč^t. \^U/Xr\jyJkji rruaubfcnr
SPORTNR-
PAN06R-
^fculU/dtvOrLL. ;
: inc^- /hou
			
			L
.	/-^r—l—Ni££± HVAtt
<r?J?vsko
VRTNA
UTA
'\a?.
OKA/
■■		1	2	3		4		6	7	8
9	10					11				
12							13			
	14				15	16				
17					18					19
20		21	22	23					24	
25						26	i		27	
28					29			30		
31				32				33		
34		35	36					37		
38								39		
Če boste pravilno rešiti križanko, boste v sivih poljih (5 navpično) lahko brali priimek nogometaša na sliki.
VODORAVNO:
1. v nordijski mitologiji bog groma,
4. je lahko kačji,
11.	klavir,
12.	top,
14. ženske vodje ekip,
17.	Stane Starešinič,
18.	nemško osebno ime,
20. Milanov nogometaš (Mau-ro),
24.	Ivan Vurnik,
25.	del dirke,
26.	avt. oznaka Enne,
27.	japonska družabna igra,
28.	južnoameriški grm,
29.	slučaj,
31.	Leon Rupnik,
32.	Cassius Clay,
33.	filmska igralka Blyth,
34.	steklena posoda za živali,
37.	slovenski glasbenik Soss,
38.	nižina,
39.	kačji glas.
NAVPIČNO:
1.	ameriška pevka Turner,
2.	oblika utrdbe; nasip z jarkom,
3.	odprte poškodbe,
4.	nada, upanje,
5.	nogometaš na sliki, ki mu je ime Giuseppe,
6.	jugoslovahski košarkarski strokovnjak Žeravica, izobraženci, razumniki, švicarska smučarka Haas, Anatolij Karpov, ocenjevalka, uradna cenilka,
ropar,
žila odvodnica, utripalnica, delavec s steklom, dvorjan,
7.
8.
9.
10.
15.
16.
17.
19.
21.	ribiška mreža,
22.	belgijsko zdravilišče,
23.	Oxa Anna,
29.	kurilno sredstvo,
30.	nizozemsko ime za Meuse,
32. Onassisov vzdevek,
35.	Valentin Vodnik,
36.	avt. oznaka Ancone.
reko
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM DRUŽBENOPOLITIČNIM DELAVCEM. 1 okov, 5. golob, 10. Sara, 11. Erato, 13. pokoj, 14. ranina, 16 Ema, 17. DM, 18. Korotan, 20. Brandt, 22. NB, 23. vojne, 24. Ib
26.	ala, 27. terine, 29. vi, 31. Pariz, 32. stiskalo, 35. Italijan, 43 tan, 44. skok, 45. genetika, 46. imamat, 48. realist, 50. AP, 51 LE, 52. Ava, 53. Abruci, 54. ZDA, 55. Irene, 57. sto, 58. Racine 60. sli, 61. Rovinj, 64. Adamo, 66. tara, 68. Se, 69. Iljf, 72. okis 73. Ines, 74. TT, 75. TASS, 76. Lika. Na sliki = Bojan Brezigar
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Hosni, 2. Mathias Schleiden, 3. Luciana, 4. Stuttgart, 5. Kraški dom, 6. v Kolumbiji, 7. Mstislav, 8. Nizozemske, 9. Mazovviecki, 10. L. Abram.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Th6: + I! gh6 (1. ...Kg8; 2. Th8+ itd.); 2. Df5+ Kg8; 3. Dg4+ Kf8; 4. Dg7+ Ke7; 5 De5+ Kf8 (5. ...Kd8; 6. Db8+ Ke7 7. Lc5 + ); 6. Lc5+ Se7; 7. Dh8 mat! 2. problem: 1. ...Dg2: + !l; 2. Kg2: Lc6: in beli se je vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. zeit, 2. pots, 9. Inter, 11. Odra, 12. edere, 13. read, 14. Lermontov, 16. AE, 17. Einem, 19. sit, 21. G. N., 22. RA, 23. prepararsi, 27. A. K., 28. trainer.
ANAGRAM. Rešitev = BIK, VOLJA, SIL = Silvij Kobal. PREMIKLANICA. Rešitev = Piran, Izola, Koper.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. mamila, 7. prestop, 14. ato, 17 Orinoko, 19. Rapallo, 20. dim, 21. Salem, 22. premisa, 26. Kras
27.	premiki, 28. slonar, 29. van, 30. mladica, 31. star, 32. at, 33 Slavica, 34. kronisti, 38. hranila, 39. pletilnik, 40. sladilo, 41 bradica, 42. Te, 43. skomina, 44. prašiča, 45. Rab, 46. Madona 47. platina, 48. Lana, 49. leta, 50. planike, 51. Begin, 52. Aca 53. Tona, 54. I.C., 55. skuta. Na slikah = Moskva, Milan.
STRAN IV.
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Stritar - Oger - pravica - ded -NP - Ramadan - SA - zel - Ivana - JAT - Ada - ne - Peloponez -Tristan - topol - Ezop - sklepanje - rana - tank - Lear. Rešitev = (Josip) Stritar.
IZPOPOLNJEVANKA. 1. Brazilija, 2. bradavica, 3. bratranec, 4. branjevka, 5. bravničar. Rešitev = Zarja.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Strok - orisi - Nimes - J.S. - Atila -motel - Idaho - LE - A. A. - Ivo - čekan - tank. Na sliki = Sonja Milič.
STRAN V.
DVOJČICI. 1. LIK: 1. aparati, 8. Kreta, 10. Al, 12. Spa, 13. LE, 14. set, 16. Dol, 17. kolebanje, 18. ona, 19. OZN, 20. Te, 21. kipi 23. E. J., 24. liker, 26. čitanka. 2. lik: 1. stikalo, 8. Troja, 10. R. Z., 12. Aka, 13. zrn, 14. Ela, 16. ole, 17. koloradar, 18. Ate, 19. Ati, 20. ti, 21. Iva, 23. O. G., 24. trend, 26. klicaji.
MAGIČNI LIK. 1. Elektra, 2. Petelin, 3. Kefas, 4. Atlanta, 5. Kristus.
KRIŽANKA. 1. Kobarid, 8. Amerigo, 9. poligon, 10. Tajo, 11. finale, 13. ACI, 14. ere, 16. RA, 17. stil, 18. Kette, 19. Torto ra, 21. Asti, 22. et, 23. panoji, 25. rana.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Koča - muca - krov - pero - v - IL - s -da - Bled - pivo - ave - Bonn - RŽ - AL - Neapelj - lipa - kost -moka - NK — s - žep - avto - voda - boks - žig - lord - kosa -pol.
STRAN VII.
PREDZADNJA KRIŽANKA. 1. Tor, 4. ugriz, 9. Atika, 11. piano, 12. kanon, 13. Ante, 14. kapetanke, 17. S. S., 18. Arnold, 20. Tassotti, 24. I. V., 25. etapa, 26. EN, 27. go, 28. koka’ 29. primer, 31. L. R„ 32. Ali, 33. Ann, 34. akvarij, 37. Ati, 38. ravnina, 39. sik. Rešitev = Giannini.
STRAN Vlil.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Stragula - predikat - dnina - tik - A. Z. -M - Rono - Adis Abeba - relativi - alegorija - C - V - degeneracija - Fl - oga - O. T. - Sirola - Nal - nižina - Emil - ata - Ota -Carl -ar - Santi -rame - iver - Renato - ale - ruta - R. Z. -Vargas - Lia - Fo - A. T. - mah - O. E. - lusk - Rl - sak - otka -on - elaborat - VA - Lineker. Na slikah = Maradona, Careca, Vialli, Zavarov, Rush, Futre, Lineker.
PflISPOOBA.
PfiiUKA
RUSKA
IGRALKA
MIRANDA
RUSKI
106
JOHN
IRVIN6
ZRAK ZA KEIUSKI PRVINO VANADU
KOKETIRANJE MED SPOLOMA
IZROJENOST.
POPAČENOST
ZDRAVILNA
RASTLINA
0EA1EN
NAPOL
OTON
TRAIANT
POLOVICA
20GE
V DVOJICI S PIETRANGELUEM
KRAUIZ
MAHAIHARATE
Češkoslovaški
ATLET
ZATOPEK
ZOVKO
STANISLAV
ANGLEŠKO
PIVO
SVETLE
MRVE
ČEŠKO
MOŠKO
ITALIJANSKI PEVEC ZEIO
EGIPTOVSKI I0S SONCA
Zenski
OVRATNIK
GREGOR
MAU
STO
KVADRATNIH
METROV
DEU
TELESA
TRŽIŠČA
LATINSKI
VEZNIK
RADO
ZAKONJŠEK
H PEVEC (FAOSTOl
0I0AJA
NOTRANJE ORGANE
IT SUKAN (EI0VANNI1
AFRIŠKI
GRM
BRAZILSKI
POUTIK
(GETUUOI
ITALIJANSKA RUSKA IGRALKA ZRPPELU
IT. GIEOAUŠKI IGRALEC (DAMO)
ZELO TRMASTA ŽIVAL
MIOERIH IZRAZ ZA
zun. videz Človeka
ALIERTO
TOMM
RASTLINA
TROSOVKA
0' NEILL EIIGENE
OVOPREDELAST PIRO KRIŽNIC
NASLOV NEKATERIH MONGOLSKIH VLADARJEV
ataž
a
m
at
PODOBNA
TALNA
IGLICA
POVEDEK
V
SLOVNICI
SVETOVNO
PRVENSTVO
MOŠKO IME
BKOUŠ.
PODROČJE
SLOVENSKI
PISATELJ
(JANEZ)
IIVŠIBREDN. NAŠEGA DNEVNIKA (STANISLAV)
LJUBKOVALNO HOŠKO IME
ALEKSANDR
ZAVAROV
IT.
RUSKA
IGRALKA
LOLLBBNGIDA
POVELJE
METER
AFRIŠKO
MESTO
OZIRALNI
ZAIMKI
AU
PRISLOVI
POOBLAŠČENI
PREDSTAVNIK
PODTALNA
DEJAVNOST
V NORO. LITERATURI
BESEDA
BREZ
SLAVNI KER. ATLET
SREDNJEVEŠKA
POKRIVALA
OSEBNI
ZAIMEK
PRIPRAVA PRI
PLUSU
BERILU
ata!
X
Mt
ARABSKI
ŽREBEC
ADRIANO
CELENTANO
RIBIŠKA
MREŽA
NATANČNA
RAZPRAVA
b Ceh
Po petdesetih letih še vedno V vrtincu
Pred točno 50 leti - bilo je namreč j5. decembra 1939 - se je kakih 300 •js°č oseb zgrnilo na ulice v Atlanti, ~Q bi si lahko pobliže ogledalo »bosanske« igralce. Pravzaprav so Clark ®oWe, Vivien Leigh (oba na sliki), Vlivi a De Havilland in Leslie Hovzard “božanski« postali nekaj let kasneje, a občinstvo je že tedaj slutilo avreolo, kl jih je spremljala. Bilo je to na dan Premiere Ulma V vrtincu, največjega Komercialnega uspeha v zgodovini nima. V vrtincu je stal (tedaj) 4 milijone dolarjev, po računih izvedenca iz Ulinoisa pa znaša do danes inkaso fil-n'a preko 7 milijard. Režiser je bil slavni Victor Fleming, vendar vsi pripisujejo očetovstvo filma producentu Davidu O. Selznicku, ki je v ta film ‘nvestiral ogromno denarja in energi-lo. Njemu gre tudi zasluga, da je za , °go temperamentne Scarlett-Rossel-j® O'Hara izbral Vivien Leigh, ki je Pila tedaj znana le po tem, da je bila Poročena z Laurenceom Olivierom:
Toliko o filmu, nekoliko drugačna, čeprav enako ali še bolj razburljiva je zgodba o literarni predlogi oziroma o romanu Margaret Mitchell, ki je bil objavljen leta 1936 in je prejel tudi nagrado Pulitzer. Cele generacije piscev so poskušale napisati nadaljevanje, zgodbo, ki bi sledila besedam protagonistke prav v zadnji sliki: »Jutri je drug dan«. Tako se namreč končuje tudi roman, ki je bil preveden v 27 jezikov in katerega so prodali preko 25 milijonov izvodov. Šele pred dvema letoma je agencija VJilliama Morrisa iz Nev/ Yorka izdala dovoljenje za V vrtincu - drugi del,
Roman je kljub »zaščiti« doživel nič koliko potvorb. O zadnji se je pred kratkim izreklo pariško sodišče, ki je francosko pisateljico Regine Deforges obsodilo na denarno kazen (450 milijonov lir za narejeno škodo in obresti), ker je v svojem romanu Modri bi-cikel »protizakonito posnemala... zaplet, dramsko zasnovo, fizične in psihološke značilnosti oseb in celo nekaj scen iz romana V vrtincu«.
Pisateljici Margaret Mitchell je treba priznati, da je svojo stvaritev nadvse spretno zavarovala. Nikoli ni namreč priznala, da bi njen roman slonel na zgodovinskih dogodkih. Tako je bil njen copyright nedotakljiv, medtem ko je težko zakonsko preganjati posnemanje zgodovinskega romana. Lee Spence, zgodovinar iz Charlestona trdi, da je Mitchellova v svojem romanu opisala v glavnem dogodke, ki so se resnično zgodili, in osebe, ki so resnično živele. Za ciničnega pustolovca Rhetta Butlerja naj bi našla navdih v svojem prvem možu, »nasilnežu, ki je pretepal ženske«, in v Alfredu Trenhgolmu, poslovnežu, ki je med državljansko vojno bil lastnik 60 majhnih parnikov. Avtorica se je kasneje poročila z moškim, ki je nadvse podoben Ashleyu, trdi dalje Spence, medtem ko pisateljico lahko spoznamo v Rosselli, »temnolasi, drobne postave, uporniški in očarljivi osebi, ki je znala vedno biti v središču moške pozornosti«.
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
Igračke, igre, marcipan...
»Dragi sv. Miklavž, prinesi mi igračke, ker...«
Tako se je začelo marsikatero pismo naših otrok, v tem letnem času tako značilno prazničnem in polnem daril. Kljub vsem igračkam, pa se mnogi starši pritožujejo, da so te zanimive za njihove otroke le dokler so nove, potem obtičijo v kotu, v drugem pa se otrok dolgočasi in tečnari.
Otroci odkrivajo svet z igri.
Izkušnje, ki si jih bodo pridobili z igro, jim bodo osnova za vse nadaljnje življenje. Vsi vemo, kako je za starše konec miru, ko se otrok postavi na lastne noge. Takrat mora vedno nekaj počenjati, pa še mamo pritegne zraven, kajti mama ne sme nič več delati kaj drugega, ko je otrok buden. In nekatere situacije se v igri ponavljajo in jim ni konca, kakor da si malček ne more in ne more dodobra zapomniti, kako je, če se stolp iz kock podere in ga mama vendo na novo postavi, ali se prepričati, da kar se podere, lahko zopet na novo postaviš, če ti je dovolj do tega.
Toda hudo je, ko se mama, ki že devetič postavlja stolp iz kock, zave, da mora tudi kuhati in da je zaradi kock zanemarila vsa hišna opravila... Tedaj odide in pusti otroka samega, navadno jokajočega, kajti otrok razume igro popolnoma drugače kot odrasli. On prav zaras še ne razume, kako se postavljajo kocke! Zato se mora skozi ritual nenehnega postavljanja, pri katerem mu pomagajo odrasli, dokopati do ključa, kako se znova postavljajo kocke.
Ko bi mnoge matere, ki jih »igrajo živci«, ker jih otrok zamoti v igri, one pa imajo toliko dela v hiši, razumele pravi pomen igre za ravzoj svojega otroka, bi, menda, raje žrtvovale red v hiši kot pa skupno igro.
Psihologinja Virginia Axline se je v nekem svoje spisu izrazila, da je igra hrana za otrokovo dušo. Matere si največkrat delajo skrbi, ko otrok ne je, marsikdaj pa bi si morale prej delati skrbi takrat, ko se sploh ne igra ali se pri njegovi igri pojavljajo motnje. „
Ce se namreč otrok pravilno in nemoteno igra, potem so mu dane vse možnosti, da bo razvil lastnosti, kot so ustvarjalnost, domišljija, prizadevnost, vztrajnost, logika in koncentracija. Vse to bo kasneje potreboval v šoli in v življenju. Zato da bi omogočili svojemu otroku pravilno razvijanje duševnosti, morajo starši spoznati in spoštovati predvsem otrokove faze razvoja, ki si sledijo po nekem sistemu in po individualnih karakteristikah, ki jih pa ne smemo zmotiti. Prvo pravilo je: otrok mora izkustvo doživeti sam. Stvar mora sam prijeti v svoje roke. Šele takrat bo razumel, da tricikel potrebuje kolesa, zato da se z njim lahko vozi, ko bo videl, da brez koles ne gre. Vendar bo moral to sam izkusiti.
Torej mora otrok poizkušati in seveda - delati napake, zato, da se nauči.
V današnjem času mnogi otroci dobivajo preveč igrač, vendar premalo koristnih in odločno preveč zgrešenih. Navadno takih, ki nimajo pravega cilja in pomena in ki si jih je otrok pod vplivom reklame vtepel v glavo.
(foto Cvelbar)
Po drugi strani pa starši preradi prekinejo otroka, ki se resnično koncentirano igra, ko ga vidijo ponavljati isto, na videz nesmiselno, gesto, denimo postavljati večjo posodico v manjšo, češ, pusti si pokazati, tako ne gre! Še preradi se namreč otroku nadomeščamo in to temraje počenjamo, čim več ima otrok težav, kakor če bi bilo dejstvo, da storimo to hitreje, avtomatično tudi boljše dejstvo.
Če se otrok koncentrira in nekaj dela, ponavlja, si sam prizadeva, potem ga moramo pustiti. Sam nas bo poklical, ko bo potreboval pomoč.
Seveda je naše neopazno nadzorstvo vedno potrebno. Potrebno je še posebej zato, da vidimo, če se naš otrok sploh zna igrati. Pozorni moramo biti na motnje v igri, če ga vidimo, da dalj časa brez vzroka ne počenja ničesar. Pozornost nam mora pritegniti dejstvo, da izvaja vedno iste geste z nespremenjenim izrazom na obrazu. Ali ko preveč pogosto sprašuje: »Mama, kaj naj se igram?«, pa tudi takrat, ko preveč pogosto odneha z igro, že ko se pojavijo najmanjše težave. Ali ko se igra preveč suhoparno in kaotično in je preveč napadalen in nejevoljen za svojo starost.
To so obnašanja, za katera moramo iskati primeren odgovor.
'Uti.

RAI 1__________
7.00	Aktualno: Uno mattina m o Nan.: Santa Barbara
“••»0 Jutranji dnevnik 0.40 Variete: Ci vediamo 19 o ^reme in dnevnik •‘■05 Dokumentarec: Mille . bolle blu
z.30 Nanizanka: La signora «, in giallo 1 .'^0 Dnevnik - tri minute
4.00	Rubrika: Fantastico Bis ’10 Dok.: Kvarkov svet
ir'o Aktualno: Primissima . -30 Italijanske kronike o-OO Mladinska oddaja: Big •35 Odprti prostor 1fi n *z Parlamenta - vesti ■05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito bal-
19 lare
a'40 Almanah, vreme in
20.30	Nanizanka: II vigile ur-■), bano - Dove sta Zaza •30 Film: Luci della citta (dram., ZDA 1936, r-i. Charlie Chaplin, Virgi-_ uia Cherrill)
£50 Dnevnik •05 Avtorske pesmi Cristia-
24 nn na Malgioglia •00 Dnevnik - iz parlamenta •15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
	C RAI 2	^ RAI 3		TV Ljubljana 1		M Tv Koper
7.00	Otr. variete: Patatrac
8.30	Nanizanka: Capitol
9.30	Renesančna Italija
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L’amore e una cosa meravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa
16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie
17.00	Vesti - iz parlamenta
17.10	Tednik: Lepa Italija
17.35	Videocomic in šport
18.35	Nanizanka; Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: I guerrieri della palude silenziosa (dram., ZDA 1981, r. VValter Hill, i. Keith Carradine)
22.10	Dnevnik in tribuna
22.45	Aktualno: Mode 1990
23.20	Košarka: Philips-Jugop-
lastika
24.00	Dnevnik in horoskop 0.30 Film: La valigia del
boia (dram., VB 1962,* r. Arhtur Dreifuss)
11.30	Šport: hokej na travi
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Mari sotter-ranei, Vita degli anima-li, II bel mangiare, Re-gioni allo specchio
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje
15.30	Turnir v biljardu
16.00	Namizni tenis: Evropa-Azija
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri - II tesoro di Morgan, 17.45 Vita da strega
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Chi Pha visto?
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu .
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
22.30	Dnevnik nocoj
23.00	Variete: Fuori orario
23.50	Filmske novosti
24.00	Nočni dnevnik 0.15 Dok.: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik: Šolska TV. Kamniti pigmalion -Jože Plečnik, 11.10 Kakovost med zmožnostmi in hotenjem (4. del)
11.35	Video strani
15.45	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV Kamniti pigmalion -Plečnik, 17.50 Kakovost med zmožnostmi in hotenjem (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Najlepše pravljice sveta - Iskanje Eldo-rada, 18.45 Ciciban, dober dan - Čarodej potepuh
19.00	Risanka in TV Okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Domovina (E. Reitz, r. Edgar Reitz, 7. del)
21.05	Tednik
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Komedija na slovenskem odru: Beneška noč (Alfred de Muset)
22.55	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet - angleško prvenstvo
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Košarka - prvenstvo NBA
18.15	VVrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Dokumentarec: Čampo base
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.30	Veliki tenis
TV Ljubljana 2
18.30	Studio Ljubljana
19.00	Izobraževalna oddaja: Pogled v preteklost
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Žarišče
20.30	Mali koncert: Collegi-um Musicum - čembalist Janko Šetinc in sopranistka Milena Pertot
20.40	Oči kritike
21.10	Slovenci v zamejstvu
^HCAHALES
7.00	Nanizanki: -. dia, 8.00 Hotel Aktualni oddaji: i zia matrimoniale
in Cerco e offro
i n‘a° Zdravniški pregled
10-30 Kvizi: Časa mia, Bis, 12.40 II pranzo vito, 13.30 Čari ge 14-15 II gioco delle
15.00	Aktualni oddaji: j zia matrimoniale, Cerco e offro (vodi
16	on i™° Guarischi)
Ig Zdravniški pregled
17	Jr Canale 5 za vas
0 Kvizi: Doppio sl
17.30	Babilonia, C-K. II prezzo e c 19-00 II gioco dei 9
205- Tra moglie e maritc variete: Striscia la
23 On ?viz: Telemike u variete: Maurizit ^anzo Show (med Klena Spagnol, F Manara, Saverio 1
0 Nanizanki: Lou C 2-00 MacGruder &
RETE 4
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Čosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Merletto di mezzanotte (krim., ZDA 1960, r. David Miller, i. Doris Day, John Gavin)
22.35	Film: The postman al-ways rings twice (dram., ZDA 1981, r. Bob Rafel-son, i. Jack Nicholson,
Jessica Lange)
legi
.-Sp
schiavi (dram., It.-Sp. 19760, r. Nunzio Mala-somma, i. Rhonda Fleming)
ITALIA1________________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T. J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold - Il supplente
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.301 Robinson
20.00	Risanka: Denver
20.30	Film: Il gioiello del Nilo (pust., ZDA 1985, r. Lewis Teague, i. Michael Douglas, Kathleen Turner)
22.30	Nanizanki: Časa Keaton,
23.05	C aro John
23.30	Šport: Grand Prix 0.40 Italijanske smešnice 0.50 Nanizanki: L uomo da
sei milioni di dollari - Ri-torno del mostro di Venere, 1.50 Zanzibar
2.20	Deejay Television
OPEOH_________________
12.30	Nanizanka: duattro in amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra
18.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Gli assassini di via
Morgue (krim., ZDA 1986, r. Jeannot Szwarc, i. George Scott, Rebecca De Mornay)
22.30	Variete: Sportacus
22.45	Reportaže
23.45	Nan.: Night Heat
TMC_______________;___
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nadaljevanka: Il fiume scorre lento
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Un milione d anni
fa (dram., ZDA 1966, r.
Don Chaffey, i. Rachel VVelch)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Ad un ora della
notte (krim., VB 1973, r. Ryan Hutton, i. Liz Tay-lor, Laurence Harwey)
22.20	Šport: Snežni planet ■
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Sogni infranti (dram., ZDA 1975, r. Boris Segal, i. J. Franciscus)
TELEFRIULI___________
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Custer
14.15	Rubrika: Megawatt
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo (3. del)
22.00	Nan.: Orson Welles
23.00	Nanizanka
23.30	Vesti in News
TELE 4	__________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba;
16.00	Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah: 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba;
21.00	Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Pokrajinski svet odobril prošnje za osamosvojitev treh višjih šol
Crisci: Občina ne more sama odločati o šolskem centru
Slike Evgena Bavčarja v Kulturnem domu
Mojster fotografije ki ne potrebuje oči
^ 'p
Goriški pokrajinski svet je predsi-noči skoraj soglasno odobril prošnje šolskemu ministrstvu, da bi priznali avtonomijo trem sekcijam višjih srednjih šol na Goriškem, ki delujejo v sklopu drugih zavodov. Kot smo svoj-čas že poročali, je pokrajinski odbornik za šolstvo Špacapan sredi novembra vložil prošnje za osamosvojitev slovenske sekcije na tehnično-indus-trijskem zavodu Galileo Galilei, goriš-ke sekcije trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, ki ima sedež v Trstu, ter krm inske sekcije goriškega trgovskega tehničnega zavoda Fermi. V
vseh treh primerih se Pokrajina zavze1 ma, da bi omenjene sekcije že s prihodnjim šolskim letom 1990/91 postale samostojne. Prošnje, ki jih je zaradi kratkih časovnih terminov po hitrem postopku odobril odbor, je sedaj potrdil tudi pokrajinski svet.
Pri tem je svetovalec zelenih Fiorel-li pozval pokrajinsko upravo, naj se ne zadovoli zgolj z vložitvijo prošenj, pač pa naj se odločneje zavzame za avtonomijo treh šol. Kar zadeva zavod Zois je dejal, da je prošnja, ki je bila v prejšnjih letih zavrnjena, povsem utemeljena, saj odvisnost od tržaškega glav-
nega sedeža najbrž povzroča kako težavo zaradi razdalje. Glede sekcije industrijskega zavoda pa je opozoril na vprašanje lokacije te šole. Kot znano Občina zida novo središče za slovenske šole v Ul. Puccini, tik ob zavodu Galilei, vprašanje katere šole se bodo vselile vanj pa je še brez odgovora. Fiorelli je spomnil na posredno časopisno polemiko izpred nekaj mesecev med županom Scaranom, ki bi hotel v center vseliti tudi nižjo srednjo šolo Trinko (v tem primeru bi izostala sekcija ITI), in pokrajinskim odbornikom Špacapanom, ki se je izrekel za to, da bi v center namestili vse slovenske višje srednje šole.
Predsednik Crisci je zagotovil, da bo Pokrajina podprla vse tri prošnje. Glede vprašanja, kdo naj se vseli v slovensko šolsko središče, je dejal, da je denar za gradnjo dobila Goriška občina, ki pa je tako rekoč le izvajalec del in zato ne more sama odločati o vprašanju. Denar za gradnjo je namreč v celoti dodelila država preko zavoda Cassa Depositi e Prestiti. Pokrajina je pristojna za zagotavljanje prostorov za sekciji zavodov Zois in Galilei, zato je treba vprašanje rešiti sporazumno s pokrajinsko upravo.	^
Sledilo je glasovanje, pri katerem so svetovalci soglasno podprli vse tri prošnje z edino izjemo misovca, ki se je vzdržal pri glasovanju o osamosvojitvi dveh slovenskih šol in podprl samo prošnjo za italijansko.
V galeriji goriškega Kulturnega doma so v ponedeljek zvečer, na pobudo Kinoateljeja in uprave KD, odprli iotogralsko razstavo Evgena Bavčarja, 43-letnega kulturnika, ki že precej časa živi in dela v Parizu, kjer je na Sorboni doktoriral iz estetike. S fotografijo, kot je na odprtju razstave sam dejal, se je začel ukvarjati že kot mladenič, ko je živel in študiral v Lo-kavcu pri Ajdovščini. Pri trinajstih le-
tih je izgubil vid v igri z detonatorjem za mino.	,
»Izredno sem vesel,« je pritrdil, se s svojimi deli lahko predstavith goriškemu občinstvu. Mesto Gorica poznam še kot kratkohlačnik, ko sera ga ponoči videl s Sv. gore. Takratna igra luči mi je ostala v trajnem spominu.«
S fotografsko ustvarjalnostjo pa r resno pričel v Parizu in v tem časa razstavljal nemala v vseh državah Evrope. Čez teden dni mu bodo priredili razstavo v Berlinu z naslovora »Trenutki svetlobe«. Bavčar je P° mnenju nekaterih priznanih svetovnih fotografov četrti ustanovitelj fotografije, saj za svoja dela potrebuje povsem novo in nenavadno izhodišče, temo.	,
Gosta iz Pariza je na razstavi predstavil Darko Bratina, za njim pa /e spregovoril občinski odbornik za kulturo Ubaldo Agati.
Na sliki: (foto Pavšič) slovesnost ob odprtju razstave.
_________prispevki__________
V spomin na brata Kazimirja daruj® Mirka z možem 100 tisoč lir za odkup Sedeža Sklada Mitja Čuk; namesto cve ja na grob Kazimirja Brajnika, daru] družina Gruzovin 50 tisoč lir za odkup sedeža Sklad Sklada Mitja Čuk, v isn namen Jelka Cvelbar 20 tisoč lir.
Skoraj podvojen strošek za obnovo palače Morassi
Polemika o predragi obnovi
Sklep o prilagoditvi stroška za obnovo palače Morassi na gradu (gre za poslopje, v katerem deluje znana restavracija "Lanterna d'oro") je bil na predsi-nočnji seji pokrajinskega sveta povod za polemiko med večino in opozicijo. Še posebno ostri so v nasprotovanju sklepu bili komunisti, ki so upravi očitali nesposobnost pri upravljanju javnega denarja. Začetni predvideni strošek je namreč znašal milijardo 150 milijonov lir, že s tem prvim popravkom v teku obnove pa se je strošek skoraj podvojil in dosegel 2 milijardi 100 milijonov lir.
To po vsej verjetnosti niti ne bo zadnja podražitev, je ugotavljal svetovalec Oliviero Furlan. Dela, s katerimi opravičujejo skoraj milijardni povišek stroškov, je dejal, bi lahko predvideli že v začetku, saj med obnovo niso odkrili nič nepredvidenega. Zadeva je še toliko bolj nesprejemljiva, piše v tiskovnem poročilu, ki so ga včeraj objavili komunisti, v trenutku ko iste vladne stranke tako vneto zagovarjajo potrebo po zmanjševanju javnih izdatkov, v tem primeru pa neodgovorno trosijo ogromne vsote javnega denarja za poslopje, ki ga bo nato upravljal zasebnik, Pokrajina pa ga bo uporabljala zgolj za sprejemanje gostov.
Stališče socialistične stranke glede zdravstva
Nesprejemljiva so nova kleščenja
Novi deželni načrt javne zdravstvene službe, ki ima še zmeraj med poglavitnimi cilji zmanjšanje previsokih poprečnih stroškov, bo povzročil spet ostre razprave. Zastavljenega cilja, to je zmanjšanje števila postelj, ukinjanje in racionalizacija posameznih služb prav gotovo ni mogoče sprejeti z navdušenjem. Posebej ne na Goriškem, kjer so bile, prav na račun racionalizacije, že zaprte nekatere zdravstvene strukture.
Zdaj je govor o novem klestenju. Koga bo prizadelo in kje v deželi?
Po mnenju socialistične stranke -kakor izhaja iz daljšega dokumenta, ki
sta ga podpisala pokrajinski tajnik Pini in predsednik goriške KZE Ro-bustelli - novi ukrepi ne bi smeli prizadeti zdravstvenih struktur na Goriškem. Varčevanje, oziroma omejevanje izdatkov v zdravstvu bi sicer morali reševati drugače, ob upoštevanju celokupne problematike, povezane s prisotnostjo zelo visokega odstotka ostarelega prebivalstva. Torej upoštevati vidike zdravstva in socialnega varstva.
In prav tu bi morali spremeniti dosedanje kriterije glede izračunavanja poprečnega stroška za zdravstveno oskrbo, pravijo socialisti. Ni sprejemljivo namreč, da se ob izračunavanju
stroškov za Goriško upoštevajo tudi stroški raznih zasebnih inštitucij, ki skrbijo za ostarele in nepremične paciente, katerih veliko število prihaja iz drugih pokrajin.
Če bi veljali drugačni kriteriji, bi poprečni strošek za zdravstvo na Goriškem bil znatno nižji, nepotrebna bi bila nova omejevanja, saj bi se močno približali deželnemu poprečju.
Socialisti v svojem dokumentu vztrajajo na čimprejšnji rekonstrukciji osrednje bolnišnice v Gorici in pri zahtevi, da v bolnišnici v Tržiču nikakor ne pride do krčenja osebja, oziroma posameznih operativnih enot.
Mali industrijci razpravljali o evropskem združevanju
Goriško združenje malih industrijcev API se zavzema za uresničitev novih pomožnih inštrumentov za delovanje manjših podjetij. Njegov predsednik Gian-franco Maruccio De Marco je na vsakoletni skupščini članov povedal, da ustanavljajo v ta namen novo družbo, ki naj bi s pristopom bančnih zavodov, finančnih družb in podjetnikov omogočila izmenjavo informacij, storitev ter sodelovanje podjetnikov na novih, širših prizoriščih gospodarskega dogajanja. To je po mnenju predsednika še nadvse pomembno v današnjem času, ko se z zanimivim dogajanjem v Evropi odpirajo nove perspektive. Evropski gospodarski skupnosti se odpirajo nova obzorja, ne samo zaradi napovedane združitve tržišč, pač pa tudi zaradi pomembnih političnih procesov na Vzhodu. Potrebno je zato podrobnejše poznavanje vseh mehanizmov, ki bodo urejali delovanje velikega skupnega tržišča kot tudi možnosti sodelovanja z gospodarskimi stvarnostmi izven njih. Gorici in naši deželi se še posebej obeta v tem okviru zanimiva vloga posrednika v gospodarskih odnosih z vzhodnimi državami.
Na skupščini je posegel tudi načelnik novoustanovljene sekcije mladih industrijcev Fabrizio Manganeli, ki je poudaril vlogo mladih sil v tukajšnji mene-žerski garnituri. Prof. Gianluigi Cecchini, docent mednarodnega prava na Tržaški univerzi, pa je obravnaval problem usklajevanja deželne zakonodaje s pravnimi inštumenti Evropske skupnosti.
KJJLTERNI
DOM
JUTRI, 15. decembra, ob 20.30
NO V O LET NI KONCERT ” VOŠČILO S PESMIJO“
nastopa oktet "Vrtnica" iz Nove Gorice
Vabljeni!
Z
<
DC
LOG 001/3
DECEMBER '89 - JANUAR '90
CA5H & CARRV
FOTOKOPIRNI STROJ z elektronskim digitalnim števcem, predal za 100 listov papirja, možnost sprednje in hrbtne kopije, izredno tih
1.390.000 lir + IVA
TELEFAX Z ATESTOM SIP 1.390.000 lir + IVA
L O G. O. S.
GORICA - Ul. Trieste
Tel. (0481) 20040 - Fax (ECM) 20265
V tovarni Ondulati del Friuli zgorelo približno 3500 ton papirja
Gasilci še vedno na delu v VUešu
Gasilci so bili še vso noč na delu v Vilešu, kjer so odstranjevali posledice silovitega požara, ki je opustošil dobršen del tovarne Ondulati e imballaggi del Friuli. Kot smo poročali je ogenj z vso silo izbruhnil v torek popoldne v skladišču obrata, v katerem proizvajajo kartonske embalaže. Še včeraj je bilo ves dan pri gašenju zaposlenih povprečno več kot dvajset gasilcev s kakimi desetimi protipožarnimi vozili. Predvidevali so, da bodo delali še vso noč in najbrž tudi danes.
Ogenj so sicer že ukrotili s tem, da so uporabili ogromne količine vode, ki so jo črpali tudi iz bližnjega jezerca. Potem ko je bila najhujša nevarnost mimo, pa je bilo treba začeti odstranjevati zaloge večinoma že pogorelega papirja, da bi preprečili ponoven izbruh plamenov. Ocenjujejo, da je požar uničil približno 3.500 ton papirja, skladišče in njegovo notranjo opremo. Točno škodo, ki je gotovo milijardna, bodo lahko ocenili, šele ko bo delo gasilcev zaključeno in bodo preverili škodo na drugih delih industrijskega poslopja. Poseg gasilcev - poleg goriških so bili na kraju še včeraj zaposleni gasilci iz Tržiča, Vidma in Tr-
sta - je preprečil, da bi se ogenj razširil tudi na proizvodne oddelke in uničil sodobne ter izredno drage stroje. V tistem primeru bi namreč bil ogrožen sam obstoj tovarne. Na srečo so večji del škode omejili le na skladišče, tako, da so pri vodstvu podjetja včeraj ocenjevali, da bodo najbrž lahko obnovili proizvodnjo v začetnih mesecih prihodnjega leta.
Še brez odgovora je vprašanje, kaj je povzročilo požar. Vzroke bodo ugotovili šele čez nekaj dni gasilski izvedenci, ki pa zaenkrat izključujejo hipotezo namernega požiga in se opredeljujejo za kratek stik kot najverjetnejši vzrok.
Dva lažje ranjena v prometnih nesrečah
V splošni bolnišnici so predsinoči sprejeli na zdravljenje 58-letnega Pavla Cotiča iz Sovodenj, Malnišče 6, ki se je v torek zvečer nekaj po 21. uri ranil v prometni nesreči v Gradišču. Zdravniki so mu ugotovili rane po obrazu, zlom nosne kosti in udarce po
14. decembra 1979	14. decembra 1989
KLAPA
SLAVNOSTNA PROSLAVA 22. DECEMBRA OB 20.30.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - .tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
raznih delih telesa. Predvidoma se b moral zdraviti tri tedne.
V trčenju med dvema avtomobile1)) se je včeraj dopoldne lažje ponesreči tudi 40-letna Antonia La Rocca iz ‘ žiča, Ul. 25. aprila 32. Ženska se je Perf ljala v svojem avtomobilu, ko je . zadaj trčil vanj drug avto. Pri tem J dobila lažje poškodbe na vratnih vr tencih. Zdravila se bo 10 dni.
razna obvestila____________
KD Jezero v Doberdobu sklicuje dr®^f ob 20. uri, redni letni občni zbor. Go ^ g bo o dejavnosti v zadnjem obdobju t programu dela. Pred zasedanjem bo k ši priložnostni nastop moškega PeVS." v zbora. Skupščina članov društva b prostorih KD Jezero.	,|v0
Sindikat slovenske šole - tajn1 or Gorica sporoča, da bo redni občni ^ jutri, 15. t. m., ob 12.00 v prvem m a. 12.15 v drugem sklicu na trgovskem vodu Ivan Cankar.
Gorica	tni
KULTURNI DOM 20.45 »Skrivno vlak«. Režija Jim Jarmush.
CORSO 18.00-22.00 »Poliziotto a 4 za
VERDI 17.15-22.00 »Lattimo fuggent®"^
VITTORIA 17.30-22.00 »I piaceri d‘ “ini donna di classe«. Prepovedan m pod 18. letom.
Tržič	, sbe.
COMUNALE 20.30 Koncert rock 91
ENCELSIOR 17.30-22.00 »I Piacer‘fad>ni na ti di Ramba«. Prepovedan
pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V G9R«l443 Mazzini - Korzo Italia 89 - tet DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU 3 Al Redentore - Ul. F.lli R°ss tel. 410340.
3
pogrebi
Danes v Gorici ob 10.15 lnj§nice Franzot vd. Visintin iz splošne v Zagraj.
Knjiga Petra Esterhazyja Pomožni glagoli srca
0 življenju na dragami, nov način
Cankarjeva založba v Ljubljani je v Prevodu Jožeta Hradila izdala knjigo Zmožni glagoli srca, kot jo je zasnoval mladi madžarski avtor Pčter Es-l®rhazy, nagrajenec lanskoletne Vile-; nice. Opomba na robu pripoveduje, da Madžarski jezik pomožnih glagolov sPloh ne pozna, s čimer postane okvir-?° jasen avtorjev pristop do življenja jn literature; pred dvema tednoma mu l,e namreč umrla mati in sedaj se znaj-Qe v težki zadregi človeka, ki živi z Veliko rano, z veliko izgubo v sebi. Ob ®nsli, da bi vse te muke in doživetja Popisal, ga najprej popade dvom, češ o® bi takšno početje utegnilo biti “Perverzno«, seveda v tem smislu, da 11 Ja opravljal rad in bi s tem v ne-tem smislu pozabil na mater. Toda ravno tako perverzno se mu zdi običajno »bebasto molčanje« ob težkih nogodkih življenja, zato vzame v roke Poro in popiše vse, kar ga obhaja, kar mu Prihaja na misel ali pa se mu je v rou dogajalo.
Nastala je zanimiva, v bistvu drago-čena knjiga, ki ne nasiljuje bralca z nekakšno žalostjo in pripovedovanjem ?. ari na mučen in obremenjujoč na-*n, pač pa z nekakšno vitalno hlas-n°stjo lovi izraze, lovi misli, v nekem smislu knjiga v nastajanju, brez vnaprejšnjega trdnega programiranja. Sku-Paj s pisateljem smo vrženi v tesnobno rtuacijo, ko se ti spodmakne svet, °da avtor je aktiven, bori se, ne pre-Phšča se malodušju, opisuje vse nenadne prebliske, ki so te kdaj obhajali P bolezni naj dražjih ljudi ali pa ob Puhovi smrti. Oče je njega, mlajšega rata in sestro poklical, ko je bila mati ® na smrtni postelji, nekam nerado so odpotovali v domači kraj, imeli so »to-lko neodložljivih vsakodnevnih opravkov«, od katerih se človek tako ezko poslovi, čeprav jih sicer ne mara Preveč. Srečanja med bratoma in šemo, očetom, srečanja z materjo v bolmi med drugimi umirjajočimi, vse se °gaja v nekakšnem fantazmagorič-em svetu, ki se ponavlja na ozadju
Pčter Esterhazy
otroštva, pa vendar na tako drugačen in nenavaden način, neprijeten, mučen, pa vendar poln neke bolečine, identitete, pristnosti, ki je verodostojna, ki pa presega človekovo notranjo moč. Tudi pisatelj se - razumljivo -lovi v tej pretežki situaciji, komajda usklajuje samega sebe z vsem tem razpadanjem materinega telesa in lastnega doživljanja ter spominjanja. V svojevrstno tolažbo sili vanj cinični zdravnik, za katerega je edina tolažba tega življenja zabava in še enkrat zabava, ki pa premore kar nekaj hrabrih prebliskov, kot na primer »Tudi smrt je treba hoteti«, če ji pač ni mogoče ubežati. Mati umre in že so tu scene pogreba, kjer moraš odigrati svojo klavrno vlogo, kjer je vse skupaj bolj podobno gledališki predstavi, kot pa dogodku, ki bi ga ob izgubi bližnjega lahko doživljal celovito in obvladano.
Srečanje s sorodniki so kot v megli, kot v sanjah, vsi se vrtijo okrog tebe kot v razpotegnjenem plesu in premagujejo nelagodje, težavnost dogodka, vse skupaj pa obdaja beda umiranja, po svoje tudi beda življenja, ki se konča vedno na enak način. Toda, kot rečeno, v pisateljevem zapisu ni nič temačnega, z naravnost lucidno zbranostjo še enkrat popisuje vse nenavadnosti, ki so ga doletele ob izgubi predrage matere. Na koncu se knjiga preobrne v materin monolog, ki pripoveduje njeno življenje od pričetka do konca, prav njemu, izbranemu sinu. Tako se spoznamo z notranjostjo ženskega sveta, ki je tako drugačen od videza. Pripoved preseneča s celo vrsto neprijetnosti, ki jih je morala mati preživljati v svojem življenju, niza soočenja z mučnimi trenutki, v katere je vržen ženski svet, nerazumljen, občutljiv, prinašajoč svetlobo in srečo drugim, v bistvu pa samo en, siv, neodre-šen, obupan in na svoj način nemočen. Vrsta nesporazumovje obeležila njeno življenje, verjetno podobno kot celo vrsto ženskih življenjepisov, vse skupaj bolj spominja na neskončno dolžnost kot pa na pot k sreči, svetlobi, resničnemu upanju - vendar ni nič malodušnega v materini pripovedi, tako pa je, takšen je svet, takšna je človekova usoda, da se prebija v tisti smeri, proti kateri se prebijajo vsi, od pamtiveka, pa čeprav je ta smer lahko zgrešena, težka, neprijetna, toda druge zaenkrat ne poznamo. V tem vzdušju materinega pogovora s sinom se knjiga tudi zaključi, brez podeljevanja naukov ali pravih resnic, pač pa potujoč skozi preživela in doživela počutja in izkušnje, vedno z močjo tiste sile, ki se ji pravi življenje in njegovo neskončno utripanje. Pisatelj je knjigo končal, govoril je o izgubi svoje matere, ni molčal, sprejel je dogodek, ni se mu izognil v zakrknjen krč žalosti in molka, ki ljudi oddaljuje od drugih in od njih samih.
JANEZ POVŠE
V tržaškem gledališču Rossetti
Dtirenmattovi Fiziki trkajo na našo vest
S Fiziki Friedricha Durrenmatta, ki jo je za dobro gledališko skupino Teatro di Genova postavil režiser Marco Sciaccaluga, je gledališka sezona Stalnega gledališka Furlanije-Julijske krajine spet posegla v sodobno gledališko ustvarjalnost. Tekst švicarskega dramaturga se giblje med grotesko in detektivko, načenja pa izredno aktualno vprašanje osebne odgovornosti jedrskih fizikov.
Na sliki (foto Beppe Veruggio): zdravnica Mathilde von Zahnd, ki jo je v Trstu igrala Narcisa Bonati, in fizik Johann Wilhelm Mobius v interpretaciji Renza Montagnanija.
Klavirski trio Amadeus v Rossettiju
ka-e^‘na človekovega duha se ne v },e samo v ustvarjalni moči (ki ni oh-a *n brezmejna), ampak tudi v Mtivni presoji kulminacije svojih n.'yarialnih sil. Le redkim je dano, da .hrtova ustvarjalna pot raste dokler je ?.as?,no ne pretrga smrt, še manj pa ‘istih, ki se na vrhuncu svoje slave vestno poslovijo od svojih občudo-ki«%V Jn ta^° ostanejo vedno »veli-"■ Ce bi se vsi tega zavedali, bi bilo ^jrs'kateremu umetniku ali športni-i .Prihranjeno razočaranje in pomilu-1 Pogledi nekdanjih občudovalcev. , ^ tatemu razmišljanju me je spod-k^l abonmajski koncert tržaškega notnega društva pretekli teden v e5*n^ču Rossetti v Trstu. Nastopil j klavirski trio Amadeus, v katerem Fola dva člana nekdaj slovitega madeus kvarteta: violinist Norbert ainin in violončelist Martin Lovett, Sv le skoraj štirideset let sodil v sam (Vovni vrh komornega muziciranja socialni kvartet Amadeus je prenehal p relovanjem zaradi smrti violista v. /n Schindloia). Z Braininom in Lo-nni?m ie v triu nastopil pianist Ar-nal7° Kohen. V njihovi izvedbi smo 5-5? °ncertu Poslušni! Trio v E-duru K Tri ^ollnnga Amadeusa Mozarta, p10 Opus 70 v Es-duru Ludwiga van 20n c‘°vna in Trio št. 2 v Es-duru opus Franza Schuberta.
ka^a koncertu se je Amadeus trio po-pQZa! kot neusklajena in nehomogena ruŽl0rna skupina, ki s profesionalno k’no prvič »bere« skladbo. Neizobli-ay,ana in nedodelana so bila dina-štn n° razmerja med posameznimi in-kat rr,en,i (še posebno v tistih delih, v e„eer'h so prehajale osnovne teme iz sklnJn. v drugi inštrument), zato so hien- e izgubile reliefno zvočno di-tef Zll°- Razhajanja so bila tudi v in-Up!:r^olivnih hotenjih (neenotna n<j J,a ogogike). V godalih pa so ZQh,a i zapleti pri izvedbi tehnično °di0evnih mest (bila so le približno srp,,a,na(- Interpretativno plehkost pQs °nčufi/i v izvedbi vseh skladb, še to m jj0 Pa pri zadnjem stavku Alleg-Že s °aerato Schubertovega Tria, ki je čen oblikovno nejasen in razvle-*° napisan.
piQn^e^° koncerta je delno »rešil« litpa • K°ben, ki se je prilagajal osta-tQj t lzvajalcema (na koncertu ni ig-virskg dobro kot na samostojnih kla-
nČnuCert ie bH bolj podoben družab-b^nernu^011!11 ^ot Pa resnemu glas-
MIRKO SLOSAR
Blejski likovnik razstavlja v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
Občutljiva umetniška duša Poldeta Oblaka
V prostorih kanalske galerije Rika Debenjaka so predstavili delo slovenskega slikarja in grafika Poldeta Oblaka, likovnika, ki se že polnih trideset let ukvarja s slikarstvom in z grafičnim ustvarjanjem. Razstavil je predvsem slikarska dela, ki so še vedno, kljub temu da se preizkuša tudi v grafiki, glavno njegovo izpovedno sredstvo. Pravzaprav živi s slikarstvom in za slikarstvo, saj mu to pomeni več kot samo poklic ali hobi, pomeni mu življenje. Pomeni mu udejanjanje vseh njegovih vizualnih preoblikovanj in nostalgičnih popotovanj po svoji čustveni in občutljivi notranjosti in po krajini, ki se mu je zapisala v podzavest. Na številnih razstavah, skupinskih in samostojnih, doma in v tujini, predvsem v Zahodni Nemčiji, je predstavil svoje dojemanje predmetnega sveta: ‘ ljudi in krajino. Zadnje čase predvsem krajino. Čeprav je bil rojen na Bledu in je že od leta 1957 razpet med Munchnom, središčem različnih evropskih tokov, in Ljubljano, mestom šolanja in občasnega bivanja, ga že dve desetletji, in zadnje čase čedalje bolj, privlačuje Kras. Kras, ki s svojo strukturo in morfologijo že desetletja navdihuje različne ustvarjalce likovne, literarne, glasbene, ne glede na pripadnost različnim generacijam in opredelitvam. Čedalje več časa Oblak preživi na Krasu, ki s svojimi arhitekturnimi elementi, arhitektonsko skladnostjo in pusto, kamnito, a hkrati barvno opojno rdečkasto krajino, nudi bogat vsebinski naboj njegovemu slikarstvu in grafičnemu upodabljanju. Kamniti elementi portonov, oken, vrat, tipični kraški dimniki in spahnjenice, kamnoseško bogato oblikovani vodnjaki, kamniti žlebovi in konzole, kamnite ograde in bujno grmičevje se slikarju globoko vtisnejo v spomin kot fragmenti celovitega občutenja krajine in ljudi. V to podzavestno kopičenje posameznih podob krajine, ki jih v sebi podoživlja in oblikovno preoblikuje ter vizualizira kot poenostavljeno likovno preinterpretacijo, se zlivajo podobe ženskih aktov, portretov in tihožitij, ki jih doživlja bodisi v realistični bodisi v abstraktni likovni govorici.
To občutenje obdajajoče stvarnosti, zavedanje minljivosti življenja narave in ljudi prenese na slikarsko platno ali grafično ploščo kot skupek različnih posameznih informacij: podoba je sestavljena iz osrednje slike, ki skoraj obvezno nosi glavno izpovedno sporočilo, ter iz več manjših, tudi v pripovedi manj zahtevnih sličic, ki združene V celoto predstavljajo slikarjevo izpo-
ved. Izpoved humanista in likovno občutljivega ustvarjalca, ki je na svoji poti umetnika prehodil različna obdobja, vztrajno iskal in preverjal, se odpovedoval, trpel in se radostil, da bi dokončno našel svoj svet, svojo vsebino, svoje likovno sporočilo.
Ko je Polde Oblak kot diplomant zapuščal Ljubljano, nabit z akademskim znanjem in poznavanjem slikarskega metieja, ga je v svet gnala želja po odkrivanju novega, nekonvencionalnega, želja po eksperimentiranju:
motiviko je nosil s seboj in ženski akti, portreti ter tihožitja so v sodobnih materialih in v novih tehnikah dobili novo upodobitev. Razmišljanje in kontinuirano preverjanje novih tehnik in novih pogledov na likovno ustvarjanje je sredi sedemdesetih let Oblaka pripeljalo do prave prelomnice v njegovem ustvarjalnem procesu. Tako je leta 1966 skupaj s stanovskim kolegoma in prijateljema Madžarom Georgom Kressom in Italijanom Nicolom Biancom v Miinchnu izdal Fragmenti stični manifest, ki deklarira osnovne
značilnosti novega načina likovnega videnja. Ob popolni svobodni rabi različnih slogov in različnih tehnik v isti sliki se izkristalizirajo glavne značilnosti fragmentističnega likovnega ustvarjanja: razdelitev slikarske ploskve v več delov, združevanje predmetne in abstraktne likovne govorice v pretehtane kompozicije, vključevanje različnih tehnik in tudi kuparskih elementov v sliko, uvajanje novih materialov.
Oblakova slikarska in grafična dela ž naslovi Zgodnje jutro, Vrata k svetlobi, Okameneli nemir, Hiša dobrega vina, Kraška hiša z Nanosom so v simbole spremenjena sporočila; so likovna interpretacija njegovega domišljijsko izredno bogatega notranjega sveta, ki z intelektualno domišljeno likovno igro spreminja sanje v resničnost in resničnost v sanje. Izrazita plastično občutena risba, premišljena kompozicija z natanko omejenimi prostori, domišljeno locirani predmeti, živali in figure, kombinacija relativno spoznavnih figur in abstraktnih simbolov in živali, uporaba lokalnih in kontrastnih barv, so likovna abeceda ustvarjalca Poldeta Oblaka.
Ustvarjalnost Poldeta Oblaka odkrivamo šele po več kot treh desetletjih, potem ko ga je tujina že sprejela in priznala. Odkrivamo njegovo občutljivo umetniško dušo, ki na svojstven način govori o nekem nam nedosegljivem in nerazumljivem svetu, svetu, ki v njegovi interpretaciji dobi novo dimenzijo.
NELIDA SILIČ-NEMEC
»Mohorjevke« so izdali pred kratkem v Celovcu
Knjižni dar Mohorjeve založbe 1990
Pretekli teden so prve knjižne zbirke Mohorjeve založbe zapustile Celovec in bodo prav kmalu prišle v roke številnim bralcem na Koroškem, širom po Avstriji, Evropi in tudi onstran velikih oceanov. S tem bodo »mohorjevke« tudi letos uresničile geslo da »Mohorjeve knjige povezujejo rojake preko vseh meja«.
Letošnjo zbirko Knjižni dar Mohorjeve sestavljajo sledeča dela: Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1990; Stiska in sijaj slovenskega kneza, roman Leva Detele, ki je izšel v zbirki Večernice; Ta hiša je moja, pa vendar moja ni... Petra Fistra o arhitekturi Zilje, Roža in Podjune; Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in njegove Matere Marije, drugi del knjige, ki jo je po pričevanjih vidkinje Katharine Emmerich napisal Clemens v. Brentano; Moj pastir - Er ist mein Hirte, dvojezična otroška slikanica Helen in Davida Haidlea; glasbena kaseta Naša pesem, ki jo je ob svoji 15-letnici posnel mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka.
Z doplačilom je mogoče dobiti še knjige Ivan Cankar in Mohorjeva (zbirka povesti, ki jih je Ivan Cankar prvič objavil pri Mohorjevi založbi; spremna beseda France Bernik), Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja (zbornik simpozija) in Čas uhaja, čas hiti (pesmi za otroke Maruške Sedlak, ki jih je ilustrirala Marjanca Jemec Božič.
V teku priprave na 100-letnico rojstva Franceta Bevka
Delovanje Združenja književnikov Primorske
Pretekli četrtek je bila v Sežani seja odbora Združenja književnikov Primorske. Razprava je tekla o književni prilogi v dnevnem časopisju, ki naj bi izhajala enkrat mesečno in primorsko javnost obveščala o delu Združenja ter o snovanju in dosežkih na književnem področju (predvsem) primorskih avtorjev.
Na dnevnem redu je bila tudi točka o bližajoči se 100-letnici Bevkovega rojstva. France Bevk je v sodobni slovenski literarni, kulturni in politični zgodovini pomembna osebnost, zato se njegove letnice rojstva želi dostojno spomniti tudi Združenje književnikov Primorske. Podrobnejši pristop k akciji bodo odborniki razčlenili na eni prihodnjih sej.
Na četrtkovem sestanku je bila omenjena tudi perspektiva literarnega večera (ali serije literarnih večerov) primorskih avtorjev v Ljubljani. Sicer pa je bila ta teden v Can-
karjevem domu v Ljubljani predstavitev revije Fontana in njene zamisli uveljavljanja primorske literature; po radiu in televiziji pa bo tekla beseda o založbi Lipa, reviji Primorska srečanja, o Združenju književnikov Primorske in o sedanjem stanju v primorski književnosti.
V kratkem času svojega delovanja je ZKP že vzpostavilo stik z literarnim klubom v Slovenj Gradcu in bodo v kratkem stekli dogovori o gostovanju primorskih književnikov; v izmenjavo bodo vključeni tudi upodabljajoči umetniki z ustreznima razstavama. Med prosto razpravo je bil govor o finančnem stanju Združenja književnikov Primorske, ki še ni prejelo nobenega prispevka ter nobene podpore od nikoder, o statusu nekaterih odbornikov v izvršnem odboru ZKP ter o osnutku za simbolni znak in žig Združenja književnikov Primorske.
Sinoči v prijateljski nogometni tekmi v Londonu
Danes v košarkarskem pokalu prvakov
Tesen poraz modrih z Anglijo
ANGLIJA - JUGOSLAVIJA	2:1 (1:1)
STRELCI: Robson v 1. in 68. min., Škoro v 17. min.
ANGLIJA: Shilton (od 46' Beasant), Parker, Pearce (od 46' Dorigo), Thomas (od 67' Hodge), Walker, Butcher, Robson (d 76' McMahon), Rovastle (od 67' Platt), Buli, Lineker, Waddle.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Stanojkovič, Spasič, (od 82' Patrič), Brnovič (od 67' Panadič), Hadžibegič, Vulič, Škoro, Susič (od 67' Prosinečki), Mihajlovič, Stojkovič, Savevski.
KOTI: 7:4 za Anglijo; SODNIK: Pauly (ZRN); GLEDALCEV: 35 tisoč.
LONDON — Na Wembleyu sta se prvič po žrebu v Rimu pomerili udeleženki bližnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji. Jugoslovani so na tem težkem gostovanju v bistvu igrali bolje od Italijanov, ki so pred nekaj tedni tu igrali brez gola, toda so vseeno potegnili krajši konec, predvsem zaradi svoje običajne nepazljivosti. Spet je prišlo do izraza, da razpolaga trener Osim s prvovrstno zvezno linijo, ki se je precej dobro izmikala stalnemu presingu Angležev na sredini igrišča, toda modri se nikakor ne morejo izogniti nekaj napakam v obrambi in nerodnostim v napadu, kar je na vseh pomembnejših preizkušnjah zanje marsikdaj usodno. Angleži so
povedli že po 30 sekundah, ko je Robson z glavo preusmeril v gol prosti strel. Angleži so še pritiskali, v hitrem protinapadu pa je Škoro s silovitim strelom zunaj kazenskega prostora kmalu izenačil.
Igra je bila odtlej precej izenačena in obe ekipi sta pripravili nekaj lepih akcij, a jugoslovanske so bile lepše. Toda Angleži so po odličnem prodoru Parker j a spet podvojili z Robsonom. Reakcija modrih je bila kratkotrajna, a silovita. Izbojevali so tri kote, Susič je po čudoviti kombinaciji med Stojkovičem in Spasičem iz ugodnega položaja žogo podal na sredino, namesto, da bi sam streljal, Mihajlovič pa je nespret-
no zaustavil strel Škora, ki bi sicer šel naravnost v vrata, čeprav je nato sodnik Pauly samemu Mihajloviču piskal ofsajd. V zadnjih minutah pa modri le niso bili zmožni množičnega navala na nasprotnikova vrata.
Španci boljši
TENERIFE — V prijateljski nogometni tekmi je Španija z 2:1 (1:0) premagala Švico. Strelci: Michel v 43', Knup v 48' in Felipe v 60',
Polfinalne skupine v odbojkarskih pokalih
LUKSEMBURG —- Včeraj je bil žreb polfinalnih skupin v raznih odbojkarskih pokalih.
POKAL PRVAKOV - Skupina A: Philips (It.), Tarmo (Fin.), Frejus (Fr.), Leipzig (NDR) - skupina B: Vojvodina (Jug.), CSKA Sofija (Bol.), Palma (Šp.), Praga (ČSSR)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV - Skupina A: Maxicono (It.), Dinamo Moskva (SZ), Lyon (Fr.), Filament (Tur.) -skupina B: Hamburger (ZRN), Sisley (It.), Voda (ČSSR), Dinamo Bukarešta (Rom.).
Letošnja smučarska sezona v znamenju hudih padcev
Resneje poškodovan tudi P. Muller
ORODEN — Poškodbe smučarjev,v tej sezoni se vrstijo kot na tekočem traku. Seznam poškodovanih, tako med moškimi kot ženskami, je izredno dolg. Tu so: Blanca Fernandez Ochoa, Tamara McKinney, Vreni Schneider, Martin Hangl, Helmut Mayer, Michael Mair, Richard Pramotton, Alberto Tomba, Marc Girardelli...
Včeraj je bil na vrsti švicarski smukač Peter Muller, ki se je močno poškodoval med treningom za tekmo za svetovni pokal v Grodnu. Takoj je bilo jasno, da je bil padec švicarskega asa zelo hud. Nesrečnega Miillerja so takoj odpeljali v ambulanto v kraju S. Cristina, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato tudi s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Ziirich. Kaže tudi, da se bo moral švicarski smučar zdraviti najmanj mesec in pol.
Kjer je padel Muller, sta jo skupila še dva smučarja, in sicer Švicar Philip Schuler (poškodba kolena) ter Avstrijec Gerhard Pfaffenbichler (poškodba noge in roke).
Vsi se seveda sprašujejo, zakaj letos prihaja do tako številnih poškodb. Nekateri se spravljajo na relativno novo disciplino, kot je superveleslalom; večina pa postavlja na »zatožno klop« predvsem umetni sneg. Predsednik svetovnega pokala in podpredsednik FIS Erich Demetz pa demantira vsa ta natolcevanja in ugotavlja, da bi bili brez superveleslaloma smukači povsem brez možnosti in da bi brez umetnega snega tudi svetovnega pokala ne bilo.
Na sliki (foto AP) Marc Girardelli, ena od žrtev letošnjih padcev.
Philips - Jugoplastika
MILAN — Bo mladi as Jugoplastike Toni Kukoč vendarle igral drevi proti Philipsu v drugem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov? Bo mogoče v zadnjem hipu na igrišče celo stopil trdoživi Bob McAdoo?
Dre višnja tekma (začetek ob 20.30) med moštvoma, ki ju mnogi označujejo za glavna favorita za končno zmago na superfinalu v Zaragozi, bo v marsičem odvisna od prisotnosti oziroma odsotnosti teh dveh igralcev. Resnici na ljubo dilema za McAdooja ne obstaja, kajti po hudi poškodbi na roki, ki jo je staknil med treningom, ni verjetno, da bi lahko sploh sedel na klopi. Povečale pa so se možnosti Kukoča.
V Milanu je zanimanje za to tekmo precejšnje, čeprav vseh vstopnic (9.000) še niso prodali. Sodila bosta Grk Rigaš in Španec Ballesteros, drugi polčas pa bo tudi po italijanski TV.
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
PHONOLA - BOSNA 82:77 (49:43)
PHONOLA: Longobardi 2, Gentile 19, Esposito 10, DelLAgnello 17, Bosel-li, Polesello, Oscar 24, Glučkov 10.
BOSNA: Markovič, Firič 2, Popivo-da, Mujanovič, Bukva 5, Primorac 9, Avdič 14, Alilhodžič 3, Radulovič 32, Mitrovič 12.
PM: Phonola 27:31, Bosna 14:19. TRI TOČKE: Phonola 5:19, Bosna 9:18.
Bosna je silovito začela in povedla kar s 25:37, predvsem zato, ker je Radulovič sedemkrat zapored zadel za tri točke. Phonola je nato reagirala in je v drugem polčasu že imela 12 točk prednosti, a nato le še tri. V končnici so mnogi Bosnini igralci morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Glučkov je pobral kar 21 odbitih žog.
SKUPINA C
SMELT OLIMPIJA - ZARAGOZA
81:79 (42:41)
SMELT OLIMPIJA: Zdovc 16, Hauptman 12, Bačar, Tomovič, Vilfan 6, Čurčič 22, Šiško, Daneu, Kotnik 14, Djurisič 11.
Olimpija si je svojo prvo zmago v četrtfinalni skupini zagotovila tri sekunde pred koncem s košem Zdovca. Ljubljančani niso igrali dobro, še zlasti nerazpoložen je bil Vilfan, ki je baje v sporu z vodstvom. Med Španci je bil dober zlasti Američan Davies (20 točk).
ENIMONT - CHOLET 108:92 (60:47)
ENIMONT: Tonut 15, Forti 9, Fan-tozzi 26, Alexis 24, Carera 6, Binion 28.
PM: Enimont 20:21, Cholet 15:17. TRI TOČKE: Enimont 4:11, Cholet 7:17. _
Enimont je odlično pričel, a v 30 j® imel le. še dve točki prednosti (81:™)' nato pa je z delnim izidom 27:13 dosegel prepričljivo zmago. Tujca francoske ekipe Deveraux (26) in VVarner (3J) sta bila strah in trepet Enimonta.
LESTVICA: Enimont 4, Cholet m Smelt Olimpija 2, Zaragoza 0.
SKUPINA D
ZADAR - JUVENTUD 99:100 (55:59)
ZADAR: Pahlič 2, Mujagič 3, Popovič 10, Šarič 11, Ušič 14, Šarljija H Trifunovič 7, Komazec 25, Obad 7; B»" ževič 6.
Po dveh domačih porazih so Zadrča-ni nemara že brez možnosti. Gostje lZ Španije so vodili od prve do zadnje minute, ko je Zadar s trojko zmanjša' zaostanek. Zadrčanom sta sodnika od-piskala kar 41 osebnih napak, gostom le 22, vendar pa to le ni bilo odločila0 za poraz gostiteljev.
SCAVOLINI - ORTHEZ 98:67 (54:27)
SCAVOLINI: Pieri 2, Gracis 1»' Magnifico 19, Boni 14, Čook 8, Day° 13, Zampolini 5, Boesso 13, Costa b<
PM: Scavolini 19:22, Orthez 2:2; TRI TOČKE: Scavolini 5:11, Orthez 11:29'
LESTVICA: Scavolini in Juventud 4, Orthez in Zadar 0.
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
SKUPINA A
OSTENDE-KNORRBOLOGNA 69:78 (37:40)
KNORR: Brunamonti 15, Coldebella, Richardson 16, Binelli 20, Bon 6, Johnson 20, Gallinari 1. •	,
PM: Ostende 4:6, Knorr 10:13. TK TOČKE: Ostende 7:16, Knorr 2:6.
Knorr je imel precej sreče, kajti že 28' se je poškodoval dotlej odlični Američan gostiteljev Taylor. Odličen je bij Binelli (9:15 v metih in 10 skokov), ostal so razočarali.
OSTALI IZID: Ramat (Izr.) - Žaljg'rlS (SZ) 90:93.	,
LESTVICA: Knorr in Žaljgiris 4, Rama' in Ostende 0.
SKUPINA B	,
IZIDA 2. KOLA: Partizan (Jug.) - Real Madrid (Šp.) 88:105; Mulhouse (Fr.) ' Paok (Gr.) 81:82.	, „
LESTVICA: Real 4, Partizan in Paok 2, Mulhouse 0.
POKAL RONCHETTI
Iskra Delta iz Ljubljane je v četrtfinalni skupini ženskega pokala Ronchetti Bariju s 78:47 (35:30) premagala ekip0 Italmeco.
V Tokiu »besedna vojna«
TOKIO — Včerajšnji dan v pričakovanju nedeljskega finalnega srečanja medcelinskega nogometnega pokala med Milanom in Nacionalom iz Medelina je potekal v znamenju dokaj ostrih polemik. Trener Nacionala Francisco Matu-rana je na vprašanja časnikarjev, kaj misli o mamilih itd., precej polemično odgovoril, da je Italija pomembna država, toda tudi domovina mafije. »Besedna vojna« se je torej začela. Kot kaže pa, se, vsaj doslej, polemike niso oprijele nogometašev. Saj če sodimo po Milanovem nogometašu Franku Rijkaardu (foto AP), ki se raje igra z žogo... kot z besedami.
Športni sodnik najstrožji z Genoo
MILAN — Kar se tiče nedeljskih tekem nogometne A lige je športni sodnik za eno kolo diskvalificiral kar tri nogometaše Genoe: Signorinija, Erania in Torrenteja, tako da se moštvu trenerja Scoglia pišejo še slabši časi. Ista kazen je doletela še Schillacija (Juventus), Terracenereja (Bari) in Gaudenzija (Verona).
V B ligi je bil za dve koli diskvalificiran Cassia (Licata), za eno kolo pa osem nogometašev, med katerimi je tudi član Triestine Pino Romano, ki se je prav v zadnjih tekmah vračal v pravo formo. Ostali kaznovani igralci so: Berlinghi-eri (Messina), Filardi (Avellino), Ganz (Parma), Marino (Co-senza), Minaudo (Ancona), Pasa (Padova), Policano (Torino).
Urugvajci v Vidmu
VIDEM — Zastopstvo urugvajske nogometne zveze je včeraj prispelo v Videm, da bi si ogledalo stadion Friuli, kjer bo Urugvaj odigral dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. V delegaciji so bili predsednik Daniele Pas-torini, selektor Oscar Tabarez in njegov pomočnik Esteban Ghesto. Izjavili so, da jih je ogled povsem zadovoljil in so izrazili prepričanje, da bo njihova ekipa zmagala v tej skupini. Danes naj bi v Videm dospeli Korejci, jutri pa Španci, v Neaplju pa čakajo Sovjete.
Od jutri do nedelje v Stuttgartu
Finale Davisovega pokala
STUTTGART — Z današnjim žrebom parov se bo ^ bistvu začel finale teniškega Davisovega pokala med Zahodno Nemčijo in Švedsko. Od jutri do nedelje bo na h' rem sintetičnem podu v Stuttgartu repriza lanskega ftoa*®j v katerem so presenetljivo zmagali Zahodni Nemci, ki s letos, ker so pač gostitelji, spet favoriti, čeprav je EdberS na nedavnem mastersu v New Yorku premagal Beckerja ' čeprav je VVilander, kljub letošnjim povprečnim rezultatom;' le bolj cenjen od Steeba, za katerega pa ne smemo pozab' 1 da se je na svetovni jakostni lestvici s 73. povzpel na 1 mesto.
Kingdom in Guirot
MONTE CARLO — Na slavju mednarodne atletske & tanove IAF v Monte Carlu so za najboljša atleta imenov 27-letnega Američana Rogera Kingdoma in 26-letno Kuba ko Ano Fidelio Ouirotovo. Atleta leta je izbiralo 1.500 ca nikar jev iz vsega sveta.	kU
Na referendumu je Kingdom, svetovni rekorder v te na 110 m z ovirami v času 12 "92, za nekaj sto točk preb' ( Maročana Aouitaja in Kubanca Sotomayora. Med ženska sta se za Ouirotovo uvrstili Romunka Ivan in Američan Farmer Patrick.
Na povabilo vsedržavne atletske zveze
Državni mladinci
C. Coslovicheva v Formii
Od 26. do 31. decembra bo v Formii skupni trening vseh tistih mladih atletov, ki bi prišli v poštev za sestavo italijanske atletske državne reprezentance. Italijanska atletska zveza je na te priprave povabila tudi odlično metalko kopja Claudio Coslovich, ki brani barve Bora Infordate. Claudia se tako vztrajno prebija v najožji kakovostni vrh italijanske atletike, kar potrjuje tudi vabilo v Formio. (-boj-)
UNDER 18 ŽENSKE
KONTOVEL - CLUB ALTURA OMSE
3:0 (15:4, 17:16, 15:6)
KONTOVEL: Drasič, Grilanc, Regent, Černe, Pertot, Kralj, Briščik.
Kontovelke so tekmo zmagale predvsem zaradi dobrih servisov, ki so onemogočili sprejem in nadaljnjo igro domačink. To velja predvsem za prvi set. V drugem pa je Altura reagirala, dobro sprejemala, napadala in servirala, tako da je naše spravila v težave, ki so po začetnem vodstvu z 8:3 zmagale set s 17:16. V tretjem setu so se Kontovelke zbrale in strle odpor nasprotnic. V tej
tekmi so igralke Alture pokazale viden napredek. (J. D.)
UNDER13 ŽENSKE
ACLI - DOM ROBO	1:2
(10:15, 10:15, 15:12)
DOM ROBO: Otgianu, Legiša, Batisti, Frandolič, Zavadlav, Lutman, Pavio, Peli-co, Di Dio, Kocina, Černič.
Proti močni ekipi Adija iz Ronk so naše predstavnice slavile pomembno zmago, ki potrjuje, da sodijo med boljše postave prvenstva. Tokrat gre pohvala vsem Prinčičevim varovankam, ki so dobro igrale v polju in bile dokaj uspešne pri serviranju, (-jo-)
DOM ROBO - SAGRADO	0:3
(2:15, 6:15, 6:15)
DOM: V. in M. Legiša, Otgianu, Batisti, Lavrenčič, Lutman, Pavio, Zavadlav, Černič, Mikulus, Kocina.
Proti prvouvrščeni ekipi so domovke v prvem setu pokazale preveliko tremo. Bolje so odigrale v naslednjih dveh nizih, ko je bila igra enakovredna. Gostje so zmagale predvsem zaradi močnega servisa, (-jo-)
Tesen porai
BOR RADENSKA - ELECTROLUX . PORDENON	81:82 (44-V
BOR RADENSKA: Kocman 7 H. ■ Škerk 13 (2:2), Bajc 21 (1:1), Naro gl[ Arena 15 (2:6), Pertot 8 (1:1), Sm°l 13 (3:3), Paulina 4, Gobbi.	x.g]4:
PON: Paulina (40). IZKLJU^ Gobbi (21). TRI TOČKE: Koc» Škerk, Arena, Pertot.	jo-
V res lepi tekmi so borovci n . v mačih tleh žal izgubili. Vidnih ra nj tehnični kakovosti med ekipam gabilo, po mnenju Borovega trener] jj. garja pa je zmagala ekipa, ki je v e]a čnici igrala bolj zbrano in Je tudi nekaj več sreče. '	. 0 po-
Bodisi gostje bodisi domačim ^ na-kazali dobro in učinkovito igro. • ^e. padu, v obrambi pa sta bili ekip koliko popustljivi. Gostje so v ' aj-nuti vodili s 77:70, to je bila tu a$jfli večja prednost tekme. Vendar ppi ni uspelo osvojiti točk, ker m . [e dal običajnega doprinosa (odi?■	}i a
prvi polčas, nato je bil izkij“ rad' tudi, ker so zgubili nekaj žog naivnosti. (U. A.)
Na namiznoteniškem turnirju v Cuneu
Krasovi predstavniki so se lepo izkazali
Na drugem vsedržavnem turnirju za kvalifikacije na državno prvenstvo tretjekategornikov v Cuneu se je vseh pet predstavnikov Krasa uvrstilo med šestnajst najboljših.
V ženski konkurenci je bila druga nosilka krasovka Alenka Obad. Dekleta so v povprečju odigrala tri kola. V osmini finala je pionirka Dini (17, -18, 17) premagala Ravbarjevo, Crespijeva pa Obadovo (-16, -12). Uspešna je bila tudi Martina Ravbar v prvih kolih, kjer je premagala Mussejevo in zatem še Avessanijevo (15, -17, 12), kasnejši finalistki Raspijevi (10, -19, 14) pa je uspelo iztrgati drugi set. Na močno nasprotnico je v osmini finala naletela Biserka Simoneta. Proti italijanski pionirski reprezentantki Merendi je vložila ves svoj trud in častno izgubila z izidom 16 in 17 v točkah.
Presenetljivo dobro formo in požrtvovalnost je pokazal Cristian Mersi. V tretjem kolu je pripravil senzacijo, ko je premagal nosilca moške konkurence Folija, ki zaseda na rang lestvici številnih tretj ekategornikov šesto mesto pod vrhom. Krašovec je zatem odpravil še Sportenija (15, -18, 17) in se v osmini finala spopadel z Roncag-lio. Pri stanju 1:0 za nasprotnika in 17:10 za Mersija je krasovec izgubil na razliki (24, 22), naslednji set osvojil v svojo korist ter v odločilnem setu moral priznati nasprotnikovo premoč (11, 22, -15, 15).
Dvojici Simoneta - Obad in Ravbar - Ravbar sta bili izločeni v prvem kolu, moška dvojica Mersi - Frediani je napredovala do drugega. Po ugodnem žrebu in dobrih pozicijah krasovk ter tretjim do četrtim mestom Alenke Obad s prve preizkušnje, predvsem pa z dobrimi treningi, rezultati tudi v nadaljnjem tekmovanju ne smejo izostati. (J. J.)
Lepo priznanje za slovenski namizni tenis
Zamejski slovenski namizni tenis je ponovno zabeležil lepo priznanje. Med štirinajstimi najboljšimi mladimi igralkami iz vse Italije, ki so jih ob božičnih počitnicah povabili na skupne priprave v Fiuggi, so namreč kar štiri Slovenke.
Kras bo imel tam svoji predstavnici Katjo Štoko (deklice) in Moniko Radovič (naraščajniče), Bor pa Jadranko Cergolj (deklice) in Ano Bersan (naraščaj niče). Če k temu dodamo še to, da bo direktor skupnih priprav Sonja Milič, potem moramo res še enkrat podčrtati dejstvo, da se naš namizni tenis v italijanskem vsedržavnem merilu izredno uspešno uveljavlja, glede na mladost naših igralk pa je pred njim zanesljivo _še zelo lepa bodočnost. (-boj-)
Danes pri Boru gimnastična prireditev
Danes ob 15. uri bo v Borovem športnem centru gimnastična prireditev, s katero bodo najmlajše Borove telovadke počastile letošnje slovenske teles-nokulturne jubileje v Trstu.
Prireditev ne bo tekmovalna, saj bodo udeleženke (iz Ljubljane, Vidma in Trsta) pripravile le ekshibicijske nastope. Ker bodo tako manj obremenjene s tekmovalno tremo, lahko pričakujemo, da bodo prikazale svoje sestave še bolj sproščeno, kar bo dajalo prireditvi še poseben mik. (-boj-)
Po prvem delu gajevci v vodstvu
Enajsterica padriško-gropajske Gaje	(Foto Križmančič)
V 3. amaterski ligi, skupina L, so v nedeljo igrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva. Naj omenimo, da bodo tri zaostale tekme Romana - Aurisina, Hermada - Kras in Fincantieri - Stock, ki so bile odložene 5. 11. 89 zaradi razmočenih igrišč, igrali v nedeljo, 17. t. m. Prvenstvo bo nato prekinjeno vse do nedelje, 14. januarja 1990, ko bodo igrali pare prvega povratnega kola.
Rezultati zaostalih tekem gotovo ne bodo prinesli bistvenih sprememb, vsaj glede zgornjega dela lestvice. Naslov zimskega prvaka sta si matematično že zagotovili Gaja in Opicina. S tem podvigom je padriško-gropajska enajsterica morda edina od naših ekip, ki je doslej izpolnila pričakovanja. Zato smo se obrnili do predsednikov društev, da bi izvedeli, kaj menijo o dosedanjem poteku prvenstva in kaj pričakujejo od povratnega dela prvenstva.
STANI KALC (Gaja): »Če smo po 11 odigranih tekmah na vrhu lestvice, pomeni, da to ni zgolj naključje, temveč da je Gaja solidno igrala. To uvrstitev smo vsekakor pričakovali. Nogometaši letos pridno in marljivo vadijo, saj so treningi
vedno dobro obiskani in tudi vzdušje v ekipi je dobro. Upam, da bo tako tudi v povratnem delu prvenstva. Pot do zmage gotovo ne bo lahka, dosedanji rezultati so jasno pokazali, da je prvenstvo precej izenačeno. Najnevarnejši tekmec bo gotovo Opicina, podcenjevati vsekakor ne smemo Aurisine, ki ima v svoji sredi ne-
kaj izkušenih nogometašev in prav izkušenost je odločilna za končno zmago. V sam vrh pa se lahko vključi tudi Kras, ki me je doslej prijetno presenetil.«
EGIDIJ KOROŠEC (Kras): »Od ekipe sem pričakoval nekaj več, oziroma preveč točk smo zapravili posebno na domačih tleh. V Repnu letos nam ni še uspelo zmagati in edini poraz (Junior Aurisina) smo doživeli prav doma. Tudi v nedeljo sicer proti kotirani Aurisini bi lahko svojili kaj več, zadovoljiti pa smo se morali s točko. Če bi v nedeljo zmagali in glede na to, da imamo še zaostalo tekmo s Hermado, katero bomo igrali v nedeljo, 18. t. m., ob 14.30 v Nabrežini, bi se precej približali vodilni dvojici Opicini in Gaji. Priznati vsekakor moram, da so gajevci in Openci nekoliko boljši, čeprav
Opence smo premagali seveda v gosteh. Kras je doslej igral solidno, trener je v redu, mankajo nam morda le točke, ki jih bomo, vsaj tako upam, nekaj več zbrali v povratnem delu prvenstva. Ob koncu bi se rad zahvalil tudi vsem odbornikom in navijačem, ki letos pozorno sledijo ekipi, nam pomagajo in so nam ob strani. Zato zasluga za pozitivne nastope ekipe gre tudi njim.«
ALBERT ČUK (Primorec): »Prav gotovo z dosedanjimi rezultati nismo zadovoljni, rekel bi, da nas je ekipa dobesedno razočarala. Pozabiti ne smemo, da smo startali za napredovanje, trenutno pa zaostajamo kar pet točk za vodilno dvojico Opicina-Gaja. Nadoknaditi pet točk v preostalih 11 tekmah se mi zdi nemogoče in zato je povsem razumljivo nezadovoljstvo tudi naših navijačev. Ne vem, če je to tradicija ali naključje, dejstvo pa je, da se Primorec eno sezono poteguje za sam vrh, v naslednji pa odpove. Lani nam je napredovanje preprečil le poraz v odločilni tekmi z Morarom, letos pa nam ne gre in smo obupali. Mislim, da bo v povratnem delu ekipa več točk, kar vsekakor pa ne bo dovolj. Kar nam ni uspelo, pa je uspelo našim sosedom, to je gajevcem, ki jim želim mnogo sreče in uspešnih rezultatov tudi v povratnem delu.«
SERGIJ PELOZA (Breg); »Številne poškodbe so precej pogojevale rezultate naše ekipe, večkrat so nam zmanjkali tudi ključni igralci in zato smo morali stopiti na igrišče v okrnjeni postavi. S tem pa se je nudila možnost mladim, da so igrali s člansko ekipo in priznati moram, da so se še kar dobro odrezali. Imeli pa smo tudi precej smole, predvsem ko smo igrali doma. V petih tekmah smo namreč premagali le šibko Romano. Čeprav naš položaj na lestvici ni bleščeč, ne morem reči, da je slab, kljub temu da smo zbrali devet točk, je vzdušje v ekipi dobro in to mislim, da je zelo važno. Na napredovanje nismo in ne moremo računati. Upamo pa, da nam bo v povratnem delu šlo nekoliko bolje in da bomo izboljšali položaj na lestvici.« B ruPEL
Balinarji Kraškega doma na prvih dveh mestih
Dejavnost Balinarske komisije pri ZSŠDI postaja vse bolj pestra in zanimiva. Ena izmed pobud te komisije je bila organizacija 2. prvenstva za dvojice, na katerem je nastopilo kar 32 parov.
Nekaj srečanj je bilo zelo kakovostih in izenačenih. Najbolj pa so se izkazali tekmovalci Kraškega doma, ki s° uvrstili v finale kar dve dvojici. Zmagala je namreč dvojica G. Škabar ' C. Succi pred M. Šucem in M. Škabarjem.
KONČNA LESTVICA
1. G. Škabar - C. Succi; 2. M. Šuc -M. Škabar (vsi Kraški dom); 3. Mihelič 'v Pertot (Sokol); 4. Vrše - M. Križman-čič (Zarja); 5. Businelli - Emili (Kras); 6. Kalc - Lenarduzzi (Zarja); 7. Černič --furen (Danica); 8. Danieli - Sossi (Polet).
Na sliki (foto Skupek) dvojice finalistov: Šuc - Škabar in Škabar - Succi.
obvestila - obvestila
NAMIZNOTENIŠKA KOMISIJA ZSŠDI
prireja 23. t. m. namiznoteniški turnir za osnovne in nižje srednje šole ter rekreacijski turnir za člane slovenskih športnih društev, ki v letošnji sezoni niso nastopili na uradnih tekmovanjih. Prijave sprejema urad ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20, od 8. do 14. ure do vključno 18. t. m.
SK DEVIN
obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štiri prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
TPK SIRENA
vabi svoje člane na silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih. Igral bo priznani »One man band«. Vpisovanje po
tel. 422696 do vključno 22. t. m. Mesta so omejena. Pohitite!
SPDT
prireja tudi letos smučarski tečaj za člane SPDT, in sicer za začetnike in tiste, ki že znajo smučati. Tečaji bodo v Ravasclettu oz. na Zoncolanu ob nedeljah 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje je na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad.) vsak ponedeljek od 19. do 21. ure do 18. decembra vključno ter jutri, 15. decembra, od 19. do 21. ure in v soboto, 16. 12., od 10. do 14. ure. Vse informacije pri načelniku smučarskega odseka Pavlu Fachinu (tel. 742488).
SK DEVIN
prireja božično zimovanje v Bovcu s smučarskim tečajem in smučanjem na Kaninu od 23. do 31. decembra 1989. SK Devin in SK Snežnik hkrati vabita člane na Roglo od 27. januarja do 3. februarja 1990. Za obe pobudi informacije po tel. na št. 200236 (Bruno Škerk).
Društveni večer SPDT
Že pred leti se je v SPDT ustalil °bičaj, da se člani ob koncu izletniške sezone zberejo na družabnem večeru 'n obudijo spomine na prijetna doživetja v gorah s prikazom diapozitivov z faznih izletov, podvigov in vzponov. Pravkar minula izletniška sezona je bila res bogata, saj je SPDT priredilo °krog 40 izletov, pohodov in srečanj, zato bo današnji večer res pester in bogat, SPDT vabi zato svoje člane in v$e udeležence raznih srečanj in vz-Ponov, da se ob 20.30 udeležijo družabnega večera v Gregorčičevi dvorani. Nekateri člani odbora bodo prikazali diapozitive in zajemčeno je Prijetno počutje in mnogo veselja ob °bujanju nepozabnih doživetij v hri-hih. (L. A.)
Zimski vzpon na Javornik
V sodelovanju z Obalnim planinskim društvom iz Kopra prireja SPDT radicionalni zimski vzpon na Javor-}‘k. Izlet, ki bo v nedeljo, 17. decembra, je primeren za vse. SPDT vabi jvoje člane, da se vzpona udeleže. j sa potrebna pojasnila daje vodja iz-efQ Aleksij Civardi, ki odgovarja na :efefon 415336. S tem izletom se de-'Qrisko zaključi letošnja izletniška sezona SPDT, ki sedaj že pripravlja spored '•'-letov za prihodnje leto 1990. (L. A.)
Marano Lagunare
telet v Marano Lagunare konec ok-°bra je bil, kljub deževnemu vreme-^U' pravo doživetje. Zanimanje za po-°ven obisk te naravoslovno izredno ^nimive lagune je še vedno zelo ve-*k° in mnogi bi si radi spet ogledali bkovito pokrajino kanalov in otoč-j)?v poraslih s trsjem, v katerem pre-,va mnogo vrst ptic in selivcev.
L)a bi vsem tistim, ki niso mogli na j!rejšnja dva izleta konec oktobra, ,rrx°gočilo ogled zanimivosti Marana Lq9unare, si je SPDT, ne brez težav,
Knjige drugega snopiča planinske zbirke I Cristalli di Alp
Tako zgleda plezarija na novih smereh v zapuščenem kamnolomu nad Borštom, ki jih je pred kratkim odprl zamejski alpinist Angelo Kermec in katere smo predstavili v tej rubriki pred tednom dni
ponovno zagotovilo ladjo kapitana Geremie in prireja zato izlet v nedeljo, 21. januarja 1990. Vpisovanje za januarski izlet v Marano Lagunare poteka na ZSŠDI (tel. 767304) nepreklicno do 31. decembra. Pri vpisu je treba vplačati 40.000 lir. V ceni je vključena vožnja z avtobusom, vožnja z ladjo in kosilo v značilnem lagun-skem »casonu«. Ljubitelji narave in pernatih živali, pohitite! (L. A.)
Smučarski tečaj
SPDT prireja tudi letos smučarski tečaj za člane začetnike in tudi za tiste, ki so že nekoliko vešči smučanja. Kot običajno, bodo tečaji v Ravasclet-
tu, oziroma na Zoncolanu 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vsi, ki se zanimajo za smučarski tečaj, imajo še nekaj dni časa za vpis. Vpisovanje je na sedežu društva jutri, petek, 15. decembra, od 19. do 21. ure, v soboto,
16.	decembra, od 10. do 14. ure in še v ponedeljek, 18. decembra, od 19. do
21.	ure. Vpisovanje, pri katerem je treba vplačati celotni znesek tečaja, se zaključi nepreklicno v ponedeljek.
Vsekakor daje vsa potrebna pojasnila načelnik smučarskega odseka SPDT Pavel Fachin (tel. 742488), ki je globoko uverjen, da bo že v prihodnjih dneh zapadel sneg in omogočil uspešen potek tečaja, ki ga januarja in februarja letos ni bilo mogoče izpeljati, ker so povsod v gorah na rjavih travnikih cvetele trobentice. (L. A.)
Novosti na knjižnem trgu
Drugi snopič zbirke Alp
Pred kratkim so izšle druge tri knjige drugega snopiča italijanske redne zbirke planinske literature I Cristalli di Alp, ki izhaja pri turinski založbi Vivalda. Po uspehu prvih treh knjig, ki so jih že večkrat ponatisnili (Le montagne di vetro Dina Buzzatija, Le mani dure Rollyja Marchija in Sama-tari Alfonsa Vincija), imamo pred sabo spet tri zanimive publikacije, ki še razširja obzorja te trenutno edine redne italijanske planinske zbirke. Če so namreč bili avtorji prvih knjig Italijani, imamo sedaj pred sabo izvirni deli dveh francoskih pisateljic ter še knjigo italijanskega alpinista, gorskega vodnika in raziskovalca Roberta Palearija. Izbira je vsekakor hvalevredna in inovatorska, saj je npr. prvič prikazan alpinizem z ženskega zornega kota, prvič pa je tudi izdana planinska knjiga napisana že v prej-
šnjem stoletju o vzponu na Mont Blanc.
Izvirni roman Simone Desmaison, žene slavnega francoskega alpinista petdesetih in šestdesetih let Reneja Desmaisona, TOrco, po katerem so celo posneli uspešen film, je psihološko zelo poglobljen, in prikazuje, kot že rečeno, alpinizen z ženske plati. L -Orco je namreč ime znamenite gore Eiger, v severni steni ketere je že umrlo preveč alpinistov, Desmaisono-va pa je prikazala in natančno opisala večno čakanje alpinistove žene na vrnitev slavnega moža s stene. Čakanje, ki je večkrat podobno počasni agoniji, čakanje, ki se nikoli ne razblini v katarzo, saj je duhamorno in ubija vsako osebno realizacijo in poskus uveljavljanja identitete po krivdi vseobsežne in vseobsegajoče Gore.
Henriette DAngeville pa opisuje (svoj) drugi ženski vzpon na Mont
Blanc iz leta 1838, to pa opravlja z dokajšnjo dozo življenjskosti, prisotnosti duha, ironije in avtoironije. Posebno pa je ta knjiga važna zaradi prikaza duha tistega časa in tedanjih odnosov med moškimi in ženskami.
Tretja knjiga z naslovom Kerguelen pa opisuje pustolovščine dveh alpin-stov na samotnem otoku Kerguelen v Indijskem oceanu na pol poti med Južno Afriko, Avstralijo in Antarktiko. Avtor Roberto Paleari opisuje vse mogoče doiživete (in nedoživete avanture) na meji med fantazijo in resničnostjo.
Naslednji snopič zbirke I Cristalli di Alp bo izšel po šestmesečnem premoru maja prihodnjega leta, knjige pa bodo sledeče: L altopiano del rum (Alfonso Vinci), L abisso bianco (Joe Simpson) in La croda bianca (Sergio Pirnetti). (alp)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 AQIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	Član italijanske
,iska r iT,sl tP *sasrss
četrtek, 14. decembra 1989
Še ta teden se bo v Hanoi prisilno vrnila še druga skupina pribeznikov
Protest vietnamskih beguncev v Hongkongu zaradi nečloveškega ravnanja V. Britanije
HONGKONG, LONDON — Prisilno vračanje vietnamskih beguncev v domovino, ki ga je odredila britanska vlada, je po vsem svetu sprožila val protestov. Tudi begunci, ki živijo v taboriščih v okolici Hongkonga so priredili mirne demonstracije, ki pa jih je policija takoj omejila (na sliki AP). Boji se namreč, da bi se protest razširil na vsa taborišča, v katerih je približno 57 tisoč pribežnikov. V tem primeru bi bili neredi neizbežni in jim policija ne bi bila kos.
Včeraj pa je neki britanski funkcionar v Hongkongu izjavil, da bo brit-nanska vlada že v prihodnjih dneh poskrbela za vrnitev druge skupine vietnamskih beguncev v Hanoi. To pa pomeni, da bi ukrep uresničila še pred parlamentarno razpravo o tem problemu, ki bo v torek. V Londonu pa je predsinočnjim prišlo do prave policijske racije na sedežu ustanove British Petroleum. Policisti so vdrli v poslopje
in pregledali dokumente osebja, ki v nočni izmeni čisti prostore. Večina teh delavcev prihaja iz zahodne Afrike in Scotland Yard sumi, da sploh nima ustreznega dovoljenja za bivanje in delo v Veliki Britaniji. Poseg policije so nekatere človekoljuibne organizacije istovetile z rasističnim razlikovanjem.
Vietnamski begunci v Hongkongu pa so medtem na papeža in Amnesty Internacional naslovili pismo, v katerem zahtevajo ustreznejše življenjske razmere in ju naprošajo, naj preprečijo njihovo vrnitev v domovino. Neki britanski časopis je objavil vsebino pisma, ki so ga Vietnamci menda podpisali s krvjo. Britanski diplomati v Hanoju pa so medtem sporočili, da je prve prisilne povratnike na letališču sprejela vladna delegacija. Hanoi je sicer spoštoval dogovor, da se vrnjenim beguncem ne bo maščeval, britanski diplomati pa bodo poskrbeli, da bo hanojska vlada dogovor spoštovala tudi v prihodnje.
Smrtna nesreča v sardinskem premogovniku
CAGLIARI — Prejšnjo noč je v premogovniku v kraju Seruci pri Carbonii prišlo do zemeljskega usada, v katerem je en rudar umrl, drugi pa je bil hudo ranjen. Nesreča se je pripetila nekaj po eni uri zjutraj. Luciano Loi in Silvano Puliga, stara 29 oziroma 30 let, sta pregledovala prezračevalno napravo, ki je nameščena približno 200 metrov globoko v rovu, ko se je nenadoma vdrl strop, na katerega je bila naprava pritrjena. Na delavca se je vsul pravi plaz, ki je, kot rečeno, enega pokopal. Žrtev, Luciano Loi, je umrla med prevozom v bolnišnico, drugi rudar pa je utrpel številne notranje poškodbe, vendar ni v smrtni nevarnosti.
Na kraj nesreče so že ob zori prispeli izvedenci za rudnike in preiskovalci, ki bodo ugotovili vzroke nesreče.
Zaradi varčevanja v Romuniji tudi letos hladna stanovanja
BUKAREŠTA — Romunija je že letos spomladi odplačala ves svoj zunanji dolg, kar pa še ne pomeni, da bodo zdaj v državi ukinili celo vrsto omejitev in preklicali varčevalne ukrepe. Energetska kriza ni namreč nič manjša, kot je bila v vseh zadnjih letih, vse pa kaže, da bo v najboljšem primeru trajala vsaj še do leta 1995, ko naj bi pognali vseh pet reaktorjev prve romunske jedrske centrale, ki naj bi pokrila polovico vseh romunskih potreb po električni energiji, drugo polovico pa naj bi dobili iz hidro in termoelektrarn.
Kaj pa do takrat? Po načrtih romunskega vodstva bi morali Romuni potrpeti in se še naprej zadovoljiti z mrzlimi in temnimi stanovanji, neogrevanimi delovnimi mesti in pomanjkanjem tople vode. Zaradi varčevanja z energijo se bodo zimske počitnice na šolah in univerzah začele teden dni prej kot običajno, v tovarnah pa naj bi skoraj povsod ukinili tretjo izmeno in delali v največ dveh izmenah.
Program varčevanja z energijo so objavili konec prejšnjega meseca in v primerjavi z lanskim predvideva le neznatna izboljšanja. Tako se v teh prvih hladnih dneh stanovanja lahko ogrejejo do največ 15 stopinj Celzija, trgovine, prostori raznih društev in tovarniške dvorane pa so za zdaj še neogrevane. Tako ni čudno, da v zimske plašče zaviti prodajalci pričakajo kupce z ledenim nasmeškom na ustnicah.
V primerjavi s prejšnjo zimo se stanovanja ogrevajo vsak dan pol ure več kot lani. Tako imajo stanovanja, ki so priključena na mestne toplarne, ogrevanje in toplo vodo zagotovljeno po pet ur dnevno, le ob nedeljah traja ogrevanje stanovanj po šest ur. Podobno je s toplo vodo, ki priteka po ceveh le v zgodnjih jutranjih in v večernih urah. Kdor se hoče okopati s toplo vodo, mora tako v kopalnico najkašnje ob 5. uri zjutraj ali pa zvečer po 18. uri.
Toda to še ni vse. Varčevalnemu programu je prilagojeno praktično celotno življenje v Romuniji. Vse zabavne aktivnosti so po 21. uri prepovedane, kulturno-umetniška društva lahko delujejo le med 17. in 23. uro, športna društva, ki za svojo aktivnost potrebujejo tople dvorane, pa bodo morala svojo aktivnost prekiniti do pomladi.
Da bi preprečili te nevšečnosti, pa so si kot enega glavnih načrtov zadali veliko povečanje izkopa premoga. Tega naj bi prihodnje leto nakopali kar 100 milijonov ton, medtem ko so letos izkopali 60 milijonov ton. Močno naj bi se povečala tudi proizvodnja v romunskih koksarnah, ki bi morale pokriti približno 90 odstotkov energetskih potreb v industriji. V Romuniji letno proizvedejo 75 milijard kilovatnih ur električne energije in predelajo 10 do 13 milijonov ton nafte, vse to pa ne zadošča za normalno kritje potreb v državi.
Konec more za Tomagovo
Za Mariello Tornago se je končala mora, ki se je začela 11. novembra, ko so jo aretirali v Salvadorju in jo obtožili, da je sodelovala z gverilci gibanja Farabundo Marti. Po posredovanju italijanskih oblasti so jo izpustili, P° prihodu na milansko letališče (Tornagova je na sliki v sredini skupaj 1 očetom in materjo) pa je povedala, da so jo v zaporu tudi mučili (Telefoto AP)
RIM, LJUBLJANA — Kot napovedano se je vreme nad Evropo bistveno spremenilo. Ves kontinent je pod vplivom globoke doline nizkega zračnega pritiska, tako daje skoraj povsod oblačno z dežjem, le v zahodnih območjih SZ, na Finskem in Švedskem je hladno s sneženjem, jasno vreme pa se še vedno zadržuje nad Karpati in v Ukrajini.
V takih pogojih se je skoraj povsod občutno zvišala temperatura, tako da je meja sneženja nad 1.500 metrov. Včeraj pa je snežilo tudi do nižin v tistih krajih, kjer se je še vedno zadrževal izredno hladen zrak. V Italiji se je to zgodilo v Dolini Aoste, v Sloveniji pa na Postonjskem in v Brkinih. Ponoči bo naše kraje prešla oslabljena hladna fronta, tako da že za danes pričakujejo izboljšanje z zvišanjem temperature.
Včerajšnje prognostične karte zgovorno dokazujejo, da se bo vlažno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Nad Atlantikom sta kar dve izraziti dolini nizkega zračnega pritiska, ki bosta prej ali slej dosegli Evropo. Istočasno pa se proti naši celini približujejo s severozahoda nove frontalne motnje. Med eno in drugo lahko pričakujemo od 24 do 48 ur premora. V takih izredno dinamičnih vremenskih pogojih se lahko vreme iz ure v uro spremeni, tako da so dolgoročne vremenske napovedi skrajno nezanesljive. V petek in soboto bi moralo prevladovati skrajno nestanovitno vreme brez večjih padavin, že v nedeljo pa je možno od zahoda novo poslabšanje. Glavna neznanka je tokrat temperatura, kljub temu da meteorologi napovedujejo otoplitve, pa lahko severozahodne fronte presenetijo z nenadnimi prodori hladnega zraka.
Na sliki (telefoto AP): vvashingtonski Kapitol pod snežno odejo.
Končno padavine nad vso Evropo
Čudna so pota srbskega bojkota Strah pomembnejši od poslovnosti
LJUBLJANA — Od četrtega do dvanajstega decembra letos so v Gospodarski zbornici Slovenije prejeli od slovenskih podjetij preko sto obvestil o prekinitvah poslovnega sodelovanja s podjetji iz Srbije.
Obvestila o prekinitvah, ki jih pošiljajo podjetja iz Srbije za odpoved sodelovanja s slovenskimi podjetji, se nanašajo predvsem na nabavo in prodajo blaga široke potrošnje, kot so tekstil, konfekcija, metrsko blago, odeje, pohištvo, čistilna sredstva, kozmetika, dietetika, elektromaterial široke potrošnje (baterije, varovalke, stikala, bela tehnika, bojlerji) ter kolesa, kovinski regali in blagajne. Takšnih odpovedi sodelovanja je približno 90 odstotkov.
Značilnost omenjenih obvestil je tudi ta, da se v njih ponavljajo zlasti trgovinske organizacije, kot so niški An-gropromet, Zapadna Morava iz Trstenika, Proleter iz Gornjega Milanovca in beograjske organizacije Srbijateks, Centrotekst, Eksportdrvo, Beteks in Aleks.
Pri kupoprodaji oziroma izmenjavi reprodukcijskih materialov so že zdaj zabeležili le posamezne primere prekinitve sodelovanja, torej bojkot ni množičen. Obstaja pa bojazen, da je v prihodnje možna.množična prekinitev poslov tudi na tem področju.
Potrebno je poudariti, da so zvezne ustanove posebej prepovedale prekinitev poslov na področju nabave farmacevtskih proizvodov, kljub temu pa je do bojkota že prišlo. Nabave so odpovedali Srbolek in Velefarm iz Beograda z vsemi poslovalnicami, prav tako pa tudi vse poslovalnice Umifarma iz Zemuna.
Odpovedi neposrednega sodelovanja med slovenskimi in srbskimi organizacijami v mnogih primerih povzročajo podražitve izdelkov zaradi nujnega vključevanja novih posrednikov iz drugih republik v trgovinsko verigo (podražitve so tudi 36-odstotne). Iz gospodarstva prav tako sporočajo, da nekatere srbske organizacije postavljajo dvojne cene za izdelke, ki jih kupujejo slovenske organizacije. Obenem nekateri ugotavljajo, da ni odpovedi sodelovanja pri nakupu blaga na območju Srbije, kjer so slovenska podjetja dober plačnik.
Sicer pa je v reakcijah nekaterih velikih beograjskih firm čutiti precejšnjo stisko vodilnih ljudi. Na eni strani se kot dobri gospodarstveniki zavedajo, kako nelogičen ukrep je gospodarska blokada, po drugi pa bi jih sleherno obotavljanje lahko stalo glavo. Primer za to je direktor Gene-xa, ki ima vikend v Kranjski gori in je bil med drugim tudi dober prijatelj odstreljenega srbskega politika Ivana Stamboliča. Ob srbski prekinitvi je dal izredno žolčen intervju
reviji Nin, v katerem je »razkril« slovenski egoizem, a m11 tudi to ni pomagalo in so ga pred dnevi »odstopili«.
Drugi primer je jugoslovanski Aerotransport (JAT), k1 se že od nekdaj oklicuje za jugoslovansko podjetje. Toda ker so nekako morali ustreči srbskim oblastnikom, so napovedali, da bodo v njihovih letalih prenehali točiti slovenske sokove in ponujati slovensko hrano... (D. N.)
V tretje gre rado: slovenski »Lupin« ponovno pobegnil iz kazenskega doma
KRANJ, LJUBLJANA, MARIBOR — Namig iz »dobro obveščenih virov« se j_e po Gorenjski hitro razširil: 27-letni »rojak« Darko Skoda je zopet pobegnil iz zapora. Tokrat iz zaporov v Mariboru, skupaj z 21-letnim Emilijanom Unukom.
»Raziskovanje« okoliščin pobega slovitega gorenjskega roparja (obsojenega na 15-letno zaporno kazen) je namesto odgovorov dalo le nova vprašanja. Seriji pobegov slovenskega Arsena Lupina bi lahko rekli že - farsa. Posmeh vsemu sistemu je ravnanje Darka Škode, ki so ga pred kratkim »slovesno« izročili na Ljubelju avstrijski policaji slovenskim. Znano je, da so ga pod izmišljenim imenom odkrili na meji Avstrija-Luksemburg in tako se je končal njegov drugi pobeg iz KPD Dobr, s prvega se je vrnil sam...
Škoda in Unuk sta na begu od srede dopoldn® (9.55), včeraj je bilo do bolj izčrpnih podatkov težko priti. Bojda je ustanovljena posebna komisija, ki d podrobno raziskala, kako je lahko dvakratni ubezni imel v tretje lahko delo: skozi razbito okno je odkora kal na prostost. Koliko bo družbo stalo iskanje in vse, kar sodi zraven, pa je že novo vprašanje...
Mariborski zapor je »lažje« narave, Škodo pa so J menda poslali zato, da bi ga s sodobnejšimi vzgojni ^ prijemi morda le spravili na pravo pot. Zloglasni par je to »pravo pot« našel že po nekaj dneh... (od)