Haročning:		f	Oglasi:	
italijanska kraljevina:			L v/	Oglasi na tretji strani . . . . Lir	L— za vrsto
Celo leto . . . .	. . Lir 10.— ;=	K. 25,—	i	Oglasi na četrti strani . ...	0.75 za vrsto
Pol leta		,	.	.	.	„	o.- =	„ 12 50	k	Mali oglasi		0.05 za besedo
Tri mesece . .	.	. . . .	„	2.50 =	, 6.26	l	Znižane cene za letne naročnike.	
En mesec . . .	.	...	„	l.- =	,	2.50	'	\	Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin.	
fzhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Otvoritev italijanskega parlamenta.
RIM 1. marca. Danes se je pod predsedstvom poslanca Marcoza pričelo zasedanje parlamenta.
Ministerski predsednik Orlando je v daljšem govoru jasno in odkrito obvestil zbornico o notranjem in zunanjem položaju in se je v j svoji izjavi dotaknil vseh aktuelnih ' vprašanj.
Omenil je ponovitev 'ministerstva in nove dolžnosti naroda, ki so nastale po zmagovitem koncu vojne. Italija je pripomogla k konečni zmagi z primeroma naj večjimi žrtvami I na krvi in blagu, kar so zavezniki splošno priznali in bodo upoštevali pri sklepu mira njene napore. Do sedaj se je demobiliziralo en milijon in 700 tisoč mož in moralo se je vse ukreniti, da ta masa vdobi tudi zaslužka.
V Italiji se bode lažje demobiliziralo industrijska podjetja, ker je večina italijanske industrije čeprav z kako omejitvijo vendar večinoma skoro normalno delovala tudi v času vojne. Za dobavo surovin se ustanovi posebne zadruge in da se polagoma uredijo cene izdelkov se bode le počasi dovoljeval eksport onih predmetov, kteri bodo dosegli v notrajnosti države normalne cene.
• Da se pobija brezdelavnost je ukrenila državna uprava sporazumno z ministerstvom javnih del, z železniško upravo in drugimi merodajnimi činitelji, da se začne z delom v velikem obsegu.
Vlada bi videla z prijaznim očesom, ako bi se pri tej priliki dosegel sporazum med kapitalom in delavstvom.
Na tak način bi delavstvo doseglo izboljšanje plač v pravičnem razmerju in bi se prepričalo, da z pretiranimi zahtevami ne škoduje le industriji, ampak tudi samemu sebi.
V nekaterih evropskih deželah se širi neko gibanje, ki se pojavlja sedaj proti eni sedaj proti drugi državni ali socijalni napravi in sicer, ne da bi se hotelo nadomestiti en gospodarski sistem z drugim, ampak v obliki slepega uničenja in neredne nasilnosti.
Moj temperament, izavlja mini ster, izključuje, da bi se proti takim pojavom uporabilo prisilnost ali zatiranje. To bi bilo iluzija, ker se ne sme misliti da je mogoče braniti človeško družbo izven nje same.
To jaz vem iz lastne izkušnje in vem, da se ne obrnem zastonj na italijansko ljudstvo ker sem prepričan, da se bodo ono branilo takih pojavov in bode zdravi ljudski organizem se ponovil z novo močjo.
Zveza narodov se se sprejela na mirovni konferenci od strani devetih držav, ktere imajo skupno tisoč dvestošest milijonov prebivalcev. — Bližajo se novi časi v življenju narodov in Italija je srečna, da sodeluje pri tem novem pojavu človeške vzajemnosti, ker ve, da vsaka njenih lastnih zahtev odgovarja popolnoma principom najstrožje pravičnosti (odobravanje).
Kar se tiče prikljopljenja nena-rodnega ozemlja sprejeli smo rado voljno načelo, ki izključuje pod jarmljenje drugorodnih ljudi, kteri bodo upravljani od onih držav, si bodo imenovane od Zveze narodov, ako niso še zreli, da bi si postavili lastne vlade.
Kar se tiče italijanskih aspiraciji je Italija prepričana o njih pravičnosti in ne zahteva ničesar več, ne bi pa tudi v nobenem slučaju od-jenjala od nje zahteve.
Zjediniti vse ljudi italijanske narodnosti in tradicije, se zapreti v mejah, ktere je odkazala Itali i narava sama in napraviti najbolj na-tanjko omejeno državo v Evropi to je pravična zahteva Italije.
Ker si je Italija svesta lastnih pravic ne prikriva onih elementov omejitve, pri kterih pravica ne sme ločiti mejo, kjer pridejo v dotiko kastne politične pravice z onimi drugih.
Londonski pakt je nedotakljiv. Ne iz lastnega interesa in tudi ne zaradi kakega vznemirjenja vsled blaznih zahtev z drugih strani, je Italija zmirom prostovoljno priznala umestnost pravičnega kompro-misa med svojimi in drugimi potrebami, ne da bi se hotela okoristiti sama in tako škodovati živ-Ijenskim potrebam drugih narodov. — Značaj kompromisa je imela tudi pogodba, ki jo je sklenila Italija ob izbruhu vojne in ktera ni imela drugega namena, kot onega, da se je Italiji od zaveznikov slovesno priznalo mejo njenih narodnih pravic; in sicer značaj kompromisa, ker ta pogodba vsebuje tudi odpovedi, kterih vrednost • čutimo danes vsi v našem srcu.
Kljub spravljivemu duhu te pogodbe, mi se je vendar zvesto držimo,; kar pa ni rečeno, da Italija bi mogla ostati brezčutna.za klic, ki ji prihaja iz italijanskega bisera ob Kvarneru (mogočno odobravanje in klici živijo ■ Fiume) kteri je skozi stoletja znal ohraniti svoj italijanski značaj in politično samostalnost, ktere oboje bi moralo to mesto sedaj izgubiti.
Mi ne verujemo, da bode sedaj to mogoče, saj se vendar v teh trenutkih svet oprostuje od nasilnosti ki so tlačile ljudske pravice.
Y/X/.XIS S S S X SSS S S S S S/S/SSS/SS / S S S S S S-
Naroci J?rgz časopisja jg nemt ng morg sg sporazumgtš s svgtsm. Zato sg oprimižg goriški Slovgnci nasgga lista, ki Hočg iz-
S
ražati vašo voijo in braniti vašg koristi.
/SfSSSS ss/s s/s/s/ss? s s s/s s s s ss s s
Italijanščina za Slovence
(Spisal V. Bandelj).
Med novejšimi proizvodi na slovensko - italijanskem slovstvenem polju mora brezdvomno zbuditi našo upravičeno zanimanje leta 1918 v Sieni natisnena «Italijanščina za Slovence» (Grammatica italiana per gli Sloveni).
Stem slovstvenim proizvodom se je vendar enkrat zadostilo živo eu-teni potrebi po jezikovnem pomoč-ku, ki naj omogoči Slovencem u-čenje italijanskega jezika. Z izdajo te slovnice se je to vprašanje časa rešilo in lahko trdimo, da seje delo tudi povsem posrečilo, ker nosi o-bhko dovršenosti in nudi Slovencem nov in praktičen način učenja ita-lijans ega jezika, kakor ga doslej ni poznalo slovensko slovstvo. Zasluži raditega, da posvetimo temu delu večjo pozornost in ocenimo razne težave, ki jih povzroča sestava naiične slovnice.
Že glasoslovje samo na sebi ustvarja prve težkoče, kajti način izgovarjanja je v slovenščini precej drugačen nego v italijanščini. Naravno je torej, da povzroča to poglavje toliko učitelju kakor učencu prve težave. Pisatelj je srečno premostil te težkoče s spretnimi primeri iz italijanskih in slovenskih besed in berilnimi Vajami, ki slede slovnLkim pravilom.
- Istotako nepoznan je Slovencu tudi spolnik. Treba je učenca u-vesti v pravilno rabo spolnika, kar se je posrečilo pisatelju s kratkim in jedrnatim opisom posameznih pravil podkrepljenih z vzornimi zgledi iz govorice.
Ako tudi ne vsebuje samostalnik, pridevnik, zaimek in številnih posebnih težko.č, ker se njihova raba v italijanščini bistveno ne razlikuje od slovenske, izkazujejo vendar tudi ti razpoli jezikovne posebnosti, na koje je treba učenca o-pozoriti. Pisatelj se je držal načela, da se ne sme preobložiti teh poglavij s podrobnostmi, ampak, da ■ ze je omejiti na glavna pravila, har olajša vsekakor pregled snovi.
Resne težave ' dela Slovencu u-čenje italijanskega glagola. Sistem slovenskega glagola se namreč bistveno razlikuje od italijanskega toliko glede časov, ryiklona in po-možnika. Za to pa se. je pisatelj tudi ponudil pri razlagi glagola in z vso natančnostjo predočll učencu težkoče, ki jih vsebuje raba italijanskega glagola.
Bogatost italijanskega predloga in veznika zahteva od pisatelja obilnih pojasnjevalnih zgledov, ko,ji nalogi je pisatelj zadostil z navedbo potrebnih primerov iz italijanske govorice.
Drugi del slovnice, ki obravnava stavkoslovje, se odlikuje po izbornih vzgledih in čitivih, ki tvorijo naj primejnejše sredstvo za dobro
umevanje italijanske skladnje, ki se do cela razlikuje od slovenske.
Vzemimo na pr. iz tega slovniš-kega poglavja rabo naklonov, ki je v slovenščini jako prosta, dočim ,je v italijanščini naklon strogo odvisen od pravila in načina govorice. Umevanje teh pravil temelji vsled tega bistveno na dobrih vzgledih, ki u-vajajo učenca istodobno v italijanski način izraženja misli. Vzgledi pa, ki jih nam nudi pisatelj v svoji slovnici, so tako številni, da bode pač vsakemu mogoče poiskati in najti v njej pojasnila na morebitne dvome,-, kako naj bi se izrazil v tem ali onem slučaju.
Sicer pa je priklonjena slovnici tudi jako bogata zbirka praktičnih pogovorov iz vsakdanjega življenja, ki nudijo bogato snov za nadaljno učenje in vežbanje v družabni govorici.
Trgovcem bodo služila slovnica tako dobro, ker navaja tudi zglede navadnega dopisovanja in obrtnega spisja in vsebuje konečno tudi ita-lijansko-slovensko in slovensko-ita-lijanski besedni zaklad.
Radi svoje vsestranske popolnosti pozdravljamo to slovstveno delo, s kojini se pričenjajo podirati stari obojestranski predrodki in v kojim se je odpira pot v medsebojno spoznavanje in uglaja pot sporazumu v vprašanjih, ki so obojestranskega interesa.
Dajemo se vsled tega tudi nadi, da najde knjiga zasluženo priznanje med vsemi sloji in da znači to delo temelj nadaljnega italijansko-slovenskega slovstva, ki se odpira v bodočnosti kot naravna posledica sosednosti narodov in mednarodnega sporazuma.
Slovnica je v zalogi pri tvrdi Giov. Paternolli v Gorici, koja tvrdka je prevzela izdajo te knjiga. Razprodaja jo po 3 L 60 cent. (9 k) kom.
Kralj, italijanska armada Majvišjs poveljstvo,
štev. 046.185
Mi armadni general vitez velikega križa Armando Diaz načelnik generalnega Štaba kralj, armade:
ukazujemo
z ozirom na člen 251 vojašk. kazenskega zakona in na 39 (5. odstavek) in 41 «Vojnega službenika» I del
Čl. 1. Z to naredbo so odplavljene vse druge nasprotne določbe glede kupčije z govejo živino, klanje živine in konzum mesa v zasedenih deželah sta^podrejena navodilom tega povelja.
Čl. 2. Govejo-živino za konzum civilnega prebiyalstva bodo preskrbovala posebna komisija v delokrogu Guver-natorata ali pa neposredno občine same.
ČL 3. Komisija ugotovi razpoložljivo živino v lastnem območju skrbi za nakup in za razdelitev. Na predlog komisije določi Guverner maksimalno ceno za nakup in ukaže lastnikom ži-
vine, da jo prodajo nakupovalnim organom. Občine imajo dolžnost, da gredo omenjenim organom na roko pri štetju in nakupu živine.
čl. 4. Komisija določa periodično število in težo goveje živine, ovac in koz, ktere se sme klaii v vsakem o-kraju za konzum civilnega prebivalstva. Na podlagi komisijskih podatkov odloča civilni komisar skupno število živine ki se sme poklati v vsaki občini.
Čl. 5. Župan uravnava klanje v mejah določbe civilnega komisarja in skrbi za primerno razdelitev med mesarje.
Cl. 6. Prepovedano je klanje živine, ki ni bila odkazana od občinske o-blasti. Taka živina se mora očitno zaznamovati in na meso se mora pritisniti pečat pred prodajo.
Ne sme se klati več živine kakor je določeno v čl. 4. tega povelja.
Čl. 7. Klanje živine zaradi bolezni je dovoljeno le na pooblastilo župana, kteri ima prašati za svet občinskega živi-nozdravnika ali v pomanjkanju tega kako drugo izkušeno osebo, ktero imenuje župan sam. V krajih kjer so o-krajna glavarstva je merodajno mnenje okrajnega živinozdravnika. V slučaju nesreče se sme zaklati takoj mora se pa nenudoma obvestiti župana. O za-klanju se mora takoj obvestiti civilni komisarjat, ki odloča v smislu čl. 4. kteri občini se odkaže meso za konzum.
Č1-. 8. Prodaja mesa je prepovedana brez predpisanega dovoljenja in se to odtegne v slučaju prestopkov proti pred- “ pisom ki urejujejo klanje živine in prodajo mesa. Proti odtegnitvi dovolju-jenja je mogoč rekurz, kteri pa nikakor ne ustavi odrejene določbe.
Čl. 9. Ne sme se izvažati iz občine svežega ali konzerviranega mesa brez posebnega dovoljenja od strani civilnega komisarja.
Čl. 10. Občina ima pravico določiti maksimalne cene za vsake vrste meso in sicer zmirom v mejah kakor ukazuje Guverner. Meso se ima prodajati zmirom z kostmi in dodatkomi (pri-jonto) po določilih občinske oblasti.
Čl. 11. Ob sredah, četrtkih in petkih je prepovedano prodajati in uživati goveje, konjsko ali praščje meso bodisi sveže, zmrznjeno in ohranjeno surovo ali kuhano in v skati j ah. Prodajalno mesa morajo biti zaprte od torka ob 13. uri do celega prihodnjega petka. Ne sme se prodajati ovčjega in kozjega mesa ob četrtkih in petkih. Izjemo te prepovedi tvorijo:
a)	Prodaja drobja, krvi možganov, mozga, govejih nog odrezanih pod kolenom, glav in repov, ktere se sme prodajati v posebnih prodajalnah.
b)	osoljeno in v črevesa nabasano prašičje meso izvzemal napolnjene svinjske tace (zamponi) (eotechini) in klobase.
Čl. 12. Prodaja žive in mrtve ku-retnine je dovoljena po tri dnij na te den, ki jih določi civilni komisar za vsako občino posebej.
čl. 13. V gostilnah, penzijonatih, kavarnah, hotelih in sploh v vseh jav-
Politični pregled
nih lokalih, kjer se prodajajo jedila je prepovedano prodajati in uživati ob sredah, četrtih in petkih goveje, konjsko, ovčje, kozje in svinjsko meso.
čl. 14. V lokalih našretih v prej-šjem členu je dovoljena prodaja oziroma oddaja drobovja in mesa od domačih zajcev pod pogojem, da je to pripravljeno z kostmi vred.
Cl. 15. Župan more dovoliti, da se oddaja ob sredah, četrtkih in petkih v eni ali vec prodajalnah meso za bolnike. Prodaja sledi na podlagi zdravniškega spričevala, ktero ima narediti dotični občinski zdravnik brezplačno za revne ljudi, dočim si morajo drugi priskrbeti spričevalo od lastnega zdravnika.
Čl. 16. Izgube, ki bi zadele občino vsled kake nesreče ali vsled zaplembe iz zdravstvenih ozirov in ki niso zakrivljene od občine same ali od njenih organov, se razdelijo med vse občine dotionega okraja, ktere bodo takoj obveščene od civilnega komisarja. Iz teh ozirov morajo občine povišati ceno na prodaji goveje živine za 3% za vsakih 100 kilogramov — žive teže. Svote, ki občine prejmejo na ta način bode občinski blagajnik oddal oni blagajni, ki bode določil Guverner da u-stanovi posebno glavnico za povračilo izgube in škode, ktera bi prizadela posamezne občine vsled kake nesreče ali konfiskacije iz zdravstvenih ozirov. Guverner more povišati ali znižati o-menjene odstotke.
čl. 17. Guverner poveri okrajnega živinozdravnika, da ugotovi škodo in določa na predlog deželnega živinozdravnika v kteri meri se imajo odškodovati občine. Proti odločbam Gu-vernatorja imajo prizadete občine pravico rekurirati na generalno tajništvo. Proti odločbi generalnega tajništva ni mogoč nadaljni rekurs.
Cl. 18. Prestopki proti odredbam tega povelja se kaznujejo z denarno globo do 2000 krou in z ustavitvijo obrti do 6 mesecev v kolikor se tiče obrtnikov in konfiskacijo dotičnega predmeta. Ako se prestopek ponavlja se kazen zviša na dvojno mero, Ostanejo zmirom veljavne določbe kazenskega zakona, kjer nalagajo višje kazni za prestopke tega povelja.
8. Februarja 1919.
Poveljnik generalnega štaba A. DIAZ
Okrožnica
vsem županstvom dežele.
Se nalaga, da semkaj sporočijo kake dobrodelne ustanove (zapuščine, ustanovna pisma, darila v prid javnih ubožcev) se nahajajo v upravi tamošnje občine in je-li u-prava poverjena povsem in izključno občini odnosno občinskemu za-stopu ali pa posebnemu odboru.
Odgovor, četudi negativne vsebine, je predložiti z prvo pošto podpisanemu v daljno uradno poslovanje.
Kr. Komisar:
Dr. P e 11 a r i n.
Plačilo na račun vojne odškodnine.
PARIZ. Komisija za finančne in zunanje zadeve je slišala izjavo ministra Klotz-a glede razdelitve vojne škode od strani sovražnika z ozirom na položaj Francozke.
To vprašanje se preiskkje sedaj v v mirovni konferenci.
Komisije so bile edine z finančnim ministrom, da se vdobi takoj od sovražnika plačilo na račun vojnih škod ter se mn naznani prednost ki imajo nektere zahteve in se mu pripove naložiti nove davke, prej kakor ne bode dološena podlaga na kteri bode sovražnik poravnal svoj dolg.
Alzacija in Lotaringija zavrača vsako umešavanj« od strani Nemčije.
PARIZ. Višji svet za Alzacijo in Lo-taringijo je imel prvi sestanek. Po odobrenju adrese na ministerskega predsednika Ctemenceau-a, kteremu se izreka hvaležnost Alzacije in Lotaringije za njegovo neumorno delovanje pri oprostitvi dežele; se je izjavilo, da se zavrača vsako tuje umešavanje v narodne zadeve, kakor ono nemške vlade v Weimaru, ktera je pred kratkem zahtevala plebiscit in se odreka Nemčiji pravico kterlsibodi dobrohotnosti ki prihaja z zamudo celih 48 leti.
Izjava končuje z besedami; «Smo in bodemo Francozi in ne potrebujemo nikake plebiscita, ampak zahtevamo samo da se popravi krivica, ki se nam je zgodila leta 1871.
Usoda nemških ladiji.
LONDON. V višji zbornici je opazil lord Islington, da časopisje razpravlja v zadnjem času, kako naj se reši problem nemških vojnih ladiji, ktere se nahajajo v varstvu Anglije in ki bi se po mnenju mirovne konference morale uničiti in vprašal je, ako ta vest odgovarja resnici.
Littol je odgovoril, da to pereče v-prašanje je naj večje važnosti. Predlog, da se nemške ladje pelje na široko morje in se jih potopi, se da uresničiti le v slučaju, ako ga zastopniki narodov pri mirovni konferenci soglasno sprejmejo in priznajo kot najboljšo rešitev.
Govornik pravi, da Angleška priznava posebno važnost, da v prihodnjosti te ladije izginejo iz svetovnega oboroženja ter ne pridejo v posest kteresibodi države.
Če te ladje se nimajo več uporabiti se da to rešiti ha tri načine in sicer;
1.	Da se jih potopi na Širokem morju
2.	Da se jih popolnoma demolira, 3. Da se jih proda na dražbi za najvišjo ceno in se pri prodaji kupcu določi uporabo teh ladiji.
Gre s6 edino za opravek gospodar-stveuega značaja in za vprašanje, ako se more materijal nemških ladiji uporabiti v druge svrhe, kar bode odločila mirovna konferenca.
Monarhična zarota v Beroiinu.
LONDON. »Daily Mail« poroča iz Berolina, da monarhisti pričakujejo pre-kucijo v Beroiinu. Monarhični častniki so se skrivno sestali dne 15. februarja v Charlottenburg-u pokiicani od bivšega ministra Herningen-a.
Trideset častnikov se je zavezalo, da obdrži pri sebi municijo in da na poziv se poda na določen prostor.
Vlada je bila obveščena o temu dne 25. februarja.
Bavarski kongres delavcev in vojaRov.
CURIH. Poročajo iz Monakovega : Med včerajšnjo sejo delavskega sveta je prišlo v dvorano kakih dvajset republikanskih stražnikov, ktere se z potegnjenimi samokresi obkolile sedeže špartakovcev in jih pozvale naj vzdignejo roke. Udeležniki kongresa so se udali pozivu in poveljnik straže je izjavil kongresu. «Da se ne sme pustiti da bi nadalje vladala ulica».
Vojaki so j»rejeli doktorja Levina, ki je sedel pri ministerski mizi in komunistične ude delavskega sveta Muh-san-a in Londauer-ja, ktere so odpeljali. Galerije so bile izpraznjene.
Kongresni predsednik je protestiral proti uloncu vojaštva in imenovalo se je preiskovalno komisijo. Neodvisni socijalist Keller je ožigosal kršenje o-blasti kongresa in izjavil, da se z samokresom v roki ne premaga nobenega nasprotnika.
Levica je vpila proti večini in seje protestiralo proti kršenju svoboščine aretiranih.
Premirje med Poljaki in Rusini.
RIM. Korespondent Agencije Stefani brzojavi iz Vahšave:
Podkomisija, ktero je medzavezniška komisija poslala v Lvov je dosegla, da so se ustavile sovražnosti mod Poljaki in Rusini.
Jutri se bode vršila konferenca, pri kteri se določijo konečni pogoji za premirje,_
Slovenci!
v
Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice.
Kazne
Napad na švicarsko mejo.
CURIH. »Luzerner Tagbiatt« prinaša, da je ob badenski meji močan oddelek nemških vojakov napadel švicarsko stražo in skušal prekoračiti mejo. Vnela se je trdovratna bitka, ki je končala z uspehom švicarskih vojakov.
Lucernska garnizija, ki šteje 500 mož zvezne policije se je odpeljala na badensko mejo.
Švica je poslala pomožne čete na mejo in energičen protest Nemčiji.
Promet celih vagonov-
RIM. Državne železnice naznanjajo, da je vsled izboljšanih transportnih razmer v Benečiji in v Tridentiskem območju, sedaj dovoljeno pošiljati cele vagone blaga vsake vrste v oproščene in odrešene dežele.
Potlačenje nemirov na Bavarskem.
Na Bavarskem se nadaljujejo aretacije konservativcev. Med aretiranimi je tudi voditelj narodnih liberalcev profesor Bissing, bivši vojni minister Kress in vsenemški zalagatelj Lehmanu.
Prijelo se je mnogo talov in vojaški jn delavski sveti v Monakovem so izjavili, da za vsakega revolucijonarca, ki bi padel, se bode ustrelilo deset a-ristokratov.
Ogri in Rutnuni.
TRST. «Az Est« javlja da so Ru-muni s silo odstranili uradnike v Ko-lošvaru in so vzeli v roke upravo, kar nasprotuje premirnim določilom.
Novi predsednik v Braziliji.
RIO DF JANEIRO. Narodni zbor je izvolil Epitacio Pessoa kandidatom za predsednika republike. — Ray Barbo-sa je vdobil 42 glasov.
IZ OKOLICE
!z Kobarida.
V Staremselu pri Kobaridu, kjer so se italijanski vojaki že v času prve okupacije znali prikupiti simpatijo tam-kajsnega prebivalstva, simpatijo katero so res zaslužili, ako se pomisli kako smo bili prezirani od bivše Avstrije, vršila se je pred par dnevi prijazna domača veselica.
Šolsko poslopije katero so italijanski vojaki svoj čas popravili in katero je bilo po nemškem barbarizmu skoraj popolnoma porušeno, so Italijani zopet sezidali in popravili, tako da ~je bilo mogoče otvoriti šolo. Bil je za naše priprosto ljudstvo res lep dan.
Povodom te prilike sta nas posetiia N. E. gospod general Ronchi in na-
mestnik ' civilnega komisarija gospod šolski nadzornik.
Pred vasjo pričakalo ju je zastopstvo občine, oficiri ji ter častna stotnija z fanfaro, katera je zasvirala kraljevo koračnico.
Po običajni sv. maši, katere se je vdeležilo prebivalstvo v obilnem številu, obiskali smo šolo.
Govoril je N. E. kateri je pozdravil navzoče, izrazil upanje, da bode šola pridno obiskovana in obljubil, da bode skrbel zanjo po svojih močeh.
Pristavil je tudi gospod nadzornik par besedi.
Po sklenitvi veselice se je razdelila šolskim otrokom brezplačna hrana, kar se bo zgodilo tudi vnaprej in za kar se moramo zahvaliti v prvi vrsti vojaški oblasti.
Iz Tolmina.
Ni še preteklo 4 mesece od kar so prišli v Tolmin italijanski vojaki in že opažamo napredovanje kar se tiče obnovitve Tolmina.
Šola Se je odprla sicer v provizoričnih prostorih, toda vojaška oblast ne spi kot je spala v nekdanji Avstriji in delala ... ni pa niči
Popravlja se in zida pridno. Šolsko poslopje bo v kratkem končano, tako stari uradi, v katere se bode preselil civilni komisarijat. Pridno se popravlja tudi župno cerkev. Izven tega vidimo krog in krog Tolmina dvigniti se, kakor gobe, lepe lesene barake namenjene našim vračajočim se beguncem. To je v čast našemu vojaškemu stavbenemu oddelku, kuate je!
Pri tej priliki bi nasvetoval, da bi se šolsko poslopje dovršilo se zidanjem tudi tretjega dela istega, kar je bilo svojecasno že pričeto, a opuščeno radi pomanjkanja denarnih sredstev.
To je pač moje mnenje, in nič per zamiren ter žvijo heren
stari Berginc.
„Soriški Slofeier
je na prodaj v ©orisi pri gosp. Marcu, Via Seminario št. 2 pri gosp. Peržot, Via Municipio št. h pri gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13
v Trstu Na postaji južne žeiežnice pri gosp. Kreschiak, Čampo Beivedere št. 1 pri gosp. Woitech, Via Poste št. 9 pri gosp. Žohar Gisela, Piazza Oberdan št. 6
v Rojanu
pri gosp. Vivodo Öamenko, Via Monte Qr-sino št. 15
pri gosp. Geržina Ludviku, št. 8.
TESJEÜSia OOLEMM
5.	Marec Sreda, f Pepelnica, Agapeta
6.	„	Četrtek, Fridolin, Viktorin
7.	„	Petek, Tomaž, Akrinčan
8.	„ Sobota, Janez od Boga, Tiiemon
9.	„	Nedelja, Frančiška R.
10.	„ Pondeijek, 40 m Kaj in Aleks.
11.	„	Torek, Heraklij. Cozim.
VOZU! RED
JUŽNA ŽELEZNICA.
Prihod.
Osebni vlak št. 1012 iz Udine ob 6 55 dopoldne.
Brzoviak št. 176 iz Udine ob 5.07 popoldne.
Osebni vlak št. 15.20 iz Udine ob 8.49 popoldne.
Osebni vlak št. 15.17 iz Trsta ob 8.59 dopoldne.
Brzoviak št. 177 iz Trsta ob 4.— popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A iz Trsta ob 8.15 popoldne.
Odhod.
Osebni viak št. 1012 proti Trstu ob 7.07 dopoldne.
Brzoviak št. 176 proti Trstu ob 5.15 popoldne.
Osebni vlak št. 1520 proti Trstu ob 9.04 popoldne.
Osebni vlak št. 1517 proti Udine ob 9.10 dopoldne.
Brzoviak št. 177 proti Udine ob 4.10 popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A proti Udine ob 8.25 popoldne.
DRŽAVNA ŽELEZNICA.
Odhod.
Osebni vlak št. 27 proti Trstu ob 5.20 popoldne.
Osebni viak št. 26 proti Kanalu ob 9.56 dopoldne.
Prihod.
Osebni vlak št. 26 iz Trsta ob 9.85 dopoldne.
Osebni vlak št. 27 iz Kanalu ob 4.46 popoldne.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
Zobozdravnik s^DGLF KÖLL
_____ je odprl na =
S£©ä»sw Wiktor Emanuel št. il Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne
In „ 2. ,, 5. popoldne
i**Ksg»*****iiii
ANTON PERT0T
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA —■	Filjalka ulica Tcatro 18 ■
:	:	:	: PRODAJALNA :	; . ;	:
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
------------ ------------------
velika zaloga razglednic pozušene Goric«
okolice in umetniških.
PETER SIMONETTI
js Gtvoril v G0RS6I : ulica Bagni št. 9 :
Električni mlin