Tehtno o dohodkovnih odnosih
Sestavljena organizacija združenega dela STIK Mozirje združuje tri delovne organizacije — GG Nazarje, Lesno industrijo GLIN ter Mizarstvo in tesarstvo Smreka iz Gornjega grada. Povsem razumljivo je, da tvori takšen sistem številne in prepletene medsebojne odnose, ki venomer terjajo prilagajanje novim družbeno-ekonomskim odnosom na temelju zakona o združenem delu. Zato ni naključje, da so v sklopu priprav na 8. kongres slovenskih komunistov pripravili samoupravno tribuno in jo posvetili dohodkovnim odnosom v svoji sestavljeni organizaciji. Pobudo za takšno okroglo mizo je dala komisija za informiranje in politično propagando pri komiteju občinske konference ZK Mozirje, organizacijsko plat razprave pa sta prevzela uredništvo internega glasila VEZI in osnovna organizacija ZK delovne skupnosti skupnih služb sozda STIK. Tribune so se udeležili predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij vseh STIK-ovih delovnih sredin.
Z razgovorom so se namenili širše pregledati in oceniti delo, ki so ga doslej opravili na področju	uresničevanja
dohodkovnih odnosov v svojem poslovnem sistemu, hkrati so želeli spodbuditi vse delovne sredine in jim pomagati s konkretnimi smernicami na njihovi poti iskanja novih in bolj ustreznih rešitev. Razprava je bila temeljita in konstruktivna. Udeleženci so kritično
Vsem sodelavcem in delavcem širom po domovini želimo, da bi srečni praznovali 1. maj,
praznik vsega naprednega delovnega ljudstva..
Družben op oli tič ne organizacije
ocenili in ovrednotili svoje dosedanje delo pri preobrazbi družbeno-ekonomskih odnosov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka med temeljnimi organizacijami. Največ pozornosti so pri tem namenili problemom s katerimi se srečujejo pri izdelavi kriterijev in meril za razporejanje skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami v gozdarstvu in v lesni industriji. Jasna je bila namreč ocena, da je trenutno veljavni sistem internih cen vse manj primeren in da ga vsakdanja praksa vse bolj prerašča. Na mestu je bila torej tudi zahteva, da je treba zgraditi takšen sistem kriterijev, ki bo zagotavljal delitev skupaj ustvarjenega dohodka po realno ovrednotenem živem in minulem delu. ,
Pogovarjali so se o nujnosti krepitve vloge načrtovanja in dogovarjanja na vseh ravneh, ker je to po mnenju vseh raz-pravljalcev temelj dobrega delovanja dohodkovnih odnosov. Poleg tega so udeleženci podrobno razčlenili probleme, ki se pojavljajo pri vključevanju temeljnih organizacij gozdarske kooperacije, oziroma kmetov lastnikov gozdov v dohodkovno soodvisnost. Tudi drugih področij niso zanemarili in so
tako med drugim spregovorili o razreševanju odnosov med temeljnimi organizacijami gozdarske proizvodnje v družbenem sektorju in predvsem zaradi tega, ker imajo nekatere temeljne organizacije boljše, druge pa slabše naravne pogoje za pridobivanje dohodka. Pogovor je tekel še o povezovanju naravne lesno-predelovalne industrije z združenim delom izven sestavljene organizacije, zlasti s pohištveno industrijo in trgovinskimi organizacijami. Ugotovili so, da je proces povezovanja prepočasen in da se kljub jasno opredeljeni novi vsebini še vse prevečkrat srečujejo s starimi kupoprodajnimi odnosi.
Udeleženci niso pozabili na področje svobodne menjave dela in so pri tem še posebej poudarili odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi za opravljanje skupnih zadev. Ugotovili so, da so tukaj že dosegli prve rezultate, ko dosedanji proračunski sistem financiranja nadomeščajo z oblikami svobodne menjave dela in dohodka. Za doseganje še boljših rezultatov bo nujno potrebno okrepiti zavest o družbenem značaju dohodka in s to zavestjo odločno preprečiti vsak poskus
skupinsko-lastninskega obnašanja katerekoli sredine pri razporejanju dohodka oziroma novoustvarjene vrednosti.
Razpravljalci so med pogovorom razgrnili še številna druga pomembna vprašanja, s katerimi se srečujejo pri gospodarjenju in pri oblikovanju medsebojnih ekonomskih odnosov. Jasno je, da je precej vprašanj ostalo odprtih še vnaprej, jasno pa je tudi, da namen okrogle mize ni bil iskanje dokončnih rešitev za vsa vprašanja in probleme. Udeleženci so želeli probleme opredeliti, jih izpostaviti in osvetliti, predvsem pa izmenjati mnenja in stališča o skupnih nalogah, ki jih čakajo v bodoče. V vsem tem so nedvomno uspeli. Uspeli tüdi zato, ker so k takšni razpravi pritegnili širši krog razpra-vljalcev. Doslej so se namreč o vprašanjih uveljavljanja dohodkovnih odnosov pogovarjali v preveč ozkih krogih in še to pretežno znotraj posameznih sredin. Tudi zaradi tega bo tako zasnovana in izpeljana samoupravna tribuna brez dvoma spodbudila večjo aktivnost vseh samoupravnih sredin pri vsakodnevnih naporih za preobrazbo tako pomembnih vprašanj kot so dohodkovni družbenoekonomski odnosi.
Različno delo šol
Vse štiri osnovne šole v Gornji Savinjski dolini se-na področju podružbljanja vzgoje in izobraževanja srečujejo s svojskimi problemi, zato so tudi uspehi od šole do šole različni. V Mozirju so. s tesnimi in kakovostnimi stiki z okoljem zelo zadovoljni, dobro sodelujejo s starši, z organizacijariii in društvi v krajevni skupnosti, s skupščino občine Mozirje kot ustanoviteljem in z organizacijami združenega dela. V Gornjem gradu so glede sodelovanja z zunanjimi dejavniki manj zadovoljni, veliko bolj pa spet na Ljubnem in v Lučah, kjer je bila pomoč izvenšolskih dejavnikov ob adaptacijah in novogradnjah osemletk izrazito dobra. Ob tem seveda ni razveseljiva ugotovitev iz Ljubnega, da je po izgradnji aktivnost predstavnikov družbenega interesa upadla.
Sveti staršev, ki so oblikovani na vseh šolah, svojih nalog ne opravljajo povsem zadovoljivo in so zopet na nekaterih šolah manj in na drugih bolj aktivni. Razumljivo je, da si šolniki želijo čimveč zunanjih pobud, z njimi bi brez dvoma vsebinsko in materialno obogatile delo in življenje. Vse šole pa so tesno povezane s krajevnimi skup-
Izobraževanje
za
delegate
Občinska konferenca SZDL Mozirje je pripravila program družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja članov novoizvoljenih delegacij do konca letošnjega leta. Program je zastavljen tako,/da bo v prvem obdobju nudil članom delegacij in vodjem teh temeljno znanje, namenjeno praktičnemu uresničevanju njihove družbene vloge v delegatskem sistemu. Temeljni program bo predvidoma obsegal 70 ur. O,d tega naj bi bilo dve tretjini razpoložljivega časa namenjenega predavanjem, preostali del pa razgovorom o praktičnih problemih, ki se bodo pojavili pri vsakdanjem delu delegacij. Predavanja in razgovori se bodo zvrstili v enajstih sobotah do konca tega leta.
nostmi, s katerimi prav vzorno sodelujejo na skupnih akcijah, od vsakovrstnih proslav do delovnih akcij. Brez izjeme so vsebinsko bogati tudi prijateljski odnosi s šolami v pobrateni občini Čajetina.
V lanskem letu jubilejev so se osnovnošolci še zlasti izkazali. Bili so nosilci proslav v vseh krajih in so poleg tega vedno sodelovali tudi na proslavah po društvih, v družbenopolitičnih organizacijah in _ organizacijah združenega dela. Šole so pripravile usklajen program prireditev in proslav, ki so bile enakomerno razporejene skozi vse leto. Razen proslav sodijo v ta sklop še številne občasne ali stalne razstave pisanih in likovnih del ter slikovnega materiala,
Kdaj
urbanistični
načrt?
Smotrno koriščenje prostora je v srednjeročnem razvojnem načrtu mozirske občine posebej poudarjeno, seveda z opredelitvijo namembnosti za posamezne gospodarske panoge, za stanovanjsko izgradnjo ter za rekreacijsko in turistično dejavnost obenem. Pred desetletjem izdelan urbanistični načrt pa je zastarel, nepopoln in ni v skladu z veljavnimi predpisi. Dejstvo seveda je, da lahko prav neizdelana urbanistična dokumentacija bistveno ovira uresničevanje srednjeročnega načrta. V lanskem letu je sicer celjski Razvojni center poslal ponudbo za ureditev potrebne dokumentacije, stroški bi dosegli
1,354.000	dinarjev, v mozirski občini pa naročila niso mogli sprejeti, ker niso dobili ustreznega soglasja za proračunsko porabo. Po srednjeročnem načrtu bi morali to dokumentacijo urediti v letošnjem letu. To bodo v mozirski občini uspeli le, če bodo uspeli zbrati potrebna sredstva od vseh uporabnikov prostora. Samoupravna interesna skupnost je zaživela in ima tudi izdelan predlog načina financiranja. Seveda pa se bo treba zanj hitro in odgovorno odločiti ter ga s sredstvi podpreti. V nasprotnem primeru je zapiranje razvoja samemu sebi neizogibno.
pogosti razgovori pionirjev in mladine s predvojnimi komunisti in boroi ter različna tekmovanja v poznavanju zgodovinsko pomembnih dogodkov iz naše slavne polpretekle zgodovine.
Ob vsem tem velja ugotovitev, da podružbljanje vzgoje in izobraževanja še ni doseglo zadovoljive ravni. Krivda je obojestranska. Šola na eni strani daje premalo pobud, na drugi strani pa zunanji dejavniki ne kažejo pravega zanimanja za sodelovanje. Sole zato predlagajo, da naj družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in občinska skupnost posvetijo pri svojem delu več pozornosti vzgoji in izobraževanju. Dejstvo je, da so medsebojni odnosi med šolami in združenim delom krenili na obetavnejšo pot, da pa se bo kljub temu potrejpno v prihodnje še bolj potruditi. Nedvomno torej je, da je podružbljanje vzgoje in izobraževanja široko zastavljeno, takšno šolo, ki si jo vsi želimo, pa bo zagotovila le največja možna mera naporov vseh dejavnikov.
Ob vsem tem ne bo odveč nekaj podatkov. V mozirski občini so tri centralne šole z osmimi podružničnimi in samostojna osnovna šola na Ljubnem. Lani so začasno ukinili podružnično šolo v Lepi Njivi, vzrok temu pa je bila dotrajana stavba. Pouk v eni izmeni so imeli samo na podružničnih šolah v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah je bil pouk eno in pol ter v Gornjem gradu dvoizmenski. Na vseh šolah ugotavljajo, da sedanje financiranje ne omogoča posodabljanja učnovzgojnega procesa, ker večino sredstev namenijo za materialne izdatke in tako zmanjka dinarjev za nakup sodobne učne tehnologije. Poleg teh splošnih se na posameznih šolah ubadajo še s specifičnimi materialnimi problemi.
Povsod posvečajo posebno skrb učencem iz socialno nerazvitega okolja. .Skupno je namreč na vseh šolah 801 učenec, ki ima brezplačen prevoz do šole, varstvo vozačev je organizirano povsod, prav tako pozimi oskrba v kraju šolanja za vse oddaljene učence, od 1901 učenca jih v šoli dobiva malico 1631, kosilo in malico prejema 227 učencev, samo 43 se jih v šoli ne hrani, v lanskem letu pa je 152 socialno ogroženih učencev učbenike prejelo brezplačno.
V šolskem letu 1976/77 je v osnovnih šolah mozirske občine
napredovalo 98,6 odstotka učencev, leto prej je bil odstotek za 0,4 višji. Takšen učni uspeh je nedvomno rezultat požrtvovalnega dela učiteljev, vnašanja sodobnih oblik in metod v učni proces ter uspešnosti dopolnilnega pouka. Skupno je bilo v preteklem šolskem letu na vseh šolah 85 negativnih ocen, leto poprej pa skupno 76. Med predmeti prednjači po številu negativnih ocen matematika, sledijo pa ji slovenski in tuji jeziki.
Nobene negativne ocene ni bilo pri spoznavanju narave in pri spoznavanju družbe. Glede na to, da šola ni selektivna, bodo morali učitelji v prihodnje še bolj dosledno upoštevati družbene, pedagoške in psihološke vidike vrednotenja učencev.
Prva seja zborov
V	sredo, 12. aprila so se na prvi seji v novi sestavi zbrali zbori skupščine občine Mozirje. V prvem delu so zbori zasedali skupno in v tem delu izvolili predsednika in podpredsednika. Ta sta Hinko ČOP in Lojze PLAZNIK. Prav tako so skupno izvolili kandidata za predsednika izvršnega sveta Toneta VRHOVNIKA in imenovali Anko SIVEC za sekretarko skupščine. Obenem so izvolili za podpredsednika izvršnega sveta Alfereda BOŽIČA in člane sveta. ,Ti so Jože KUMER, Rudi KUHAR, Marjan DOBROVC, Franc MIKLAVC, Kristijan PLANOV-ŠEK, Matija NASTRAN, Franc SIRKO, Rudi ZAGER in Janez ŽAGAR. Izvolili so tudi skupino delegatov za zbor občin SR Slovenije in delegate, ki bodo pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez v občini ter imenovali komisijo za volitve in imenovanja skupščine občine Mozirje.
V	nadaljevanju seje so zasedali ločeno in vsak zase med drugim izvolili predsednika in podpredsednika zbora. V zboru združenega dela sta to Marko PURNAT in Franc TRBOVŠEK, v zboru krajevnih skupnosti Ivica KOZOVINC in Ivan ZIDARN ter v družbenopolitičnem zboru Edi HERMAN in Marija FLUDER-NIK.
Pred referendumom
Od uvedbe petletnega samoprispevka za financiranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje mineva 56 mesecev in do konca ostanejo le še štirje. Rezultat teh prizadevanj so nove osemletke v Lučah, na Rečici in na Ljubnem, šolo v Gornjem gradu pa prav sedaj gradijo. Skrb in odgovornost za gospodarno porabo sredstev je bila poverjena gradbenemu odboru in to v polnem in ožjem sestavu. V polnem sestavu je odbor sprejemal ključne odločitve, v ožjem pa je izvajal sprejete odločitve ter vodil in usklajeval konkretne operativne naloge.
Do popolne uresničitve vseh po programu predvidenih del ostane le še šola v Lepi njivi, ureditev objekta za posebno šolo, adaptacija šole v Šmihelu in ureditev centralne kurjave na šolah v Novi Štifti in v Šmihelu in ureditev centralne kurjave na šolah v Novi Štifti in v Šmartnem ob Dreti. To seveda pomeni, da je osnovni strateški cilj sprejetega programa uresničen, po obsegu, vrednosti in pomenu. Z nadaljnjimi napori, seveda ob podaljšanju plačevanja samoprispevka, bo možno te in ostale naloge v celoti opraviti. S podaljšanjem samopri-
Mladi na radijskih valovih
V okviru akcije jugoslovanskih	radioamaterjev
„Pomlad na radijskih valovih“ sta mozirski radioklub in osnovna šola pripravila oddajo „Srečanje na radijskih valovih“. V akciji so sodelovali še radioamaterji in osnovnošolci iz Slovenj Gradca in Raven na Koroškem. Oddajo so pripravili in vodili učenci višjih razredov treh osemletk, radioamaterji pa so jo prenašali preko amaterskega UKW oddajnika na Uršlji gori. Namen te akcije in enourne oddaje je bil večkraten. Najprej so z njo želeli popularizirati radioamaterstvo in pridobiti za delo v klubih in krožkih čimveč mladih, z njo so se želeli spoznati med sabo in se seznaniti z značilnostmi posameznih področij. Nedvomno velja ugotovitev, da je bila oddaja odlično pripravljena, da je zelo uspela in da je v veliki meri izpolnila cilje, ki so si jih sestavljalci zadali.
spevka priprave za to so v mozirski občini v polnem teku, bi velik del sredstev namenili krajevnim skupnostim za rešitev najbolj perečih problemov, s katerimi se ukvarjajo.
V 56 mesecih so v Gornji Savinjski dolini zbrali
31.662.767	dinarjev. K temu je treba prišteti še 6,944.000 že porabljenih dinarjev in tako dobimo skupno vsoto
38.606.767	dinarjev. Najpomembnejši vir je pri tem predstavljal samoprispevek, ki so ga po stopnji 1,8 in 1,5 plačevali delavci in upokojenci in znaša kar 49,5 odstotka vseh sredstev, prispevek delovnih organizacij pa dosega 26 odstotkov. Združeno delo in upokojenci so bili tako v celotni vsoti udeleženi s
75,5	odstotki, ostali del pa odpade na druge vire.
Dohodki so pritekali na predvideni način, najeta posojila pa so omogočala nemoteno financiranje obvez in sklenjenih pogodb.
Na podlagi 8. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo (Uradni list SRS, št. 14-391/73) je odbor za izgradnjo šol ŠO Mozirje na svoji seji dne 1978 sprejel
SKLEP
O zaključnem računu o sredstvih po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo za leto 1977
1.
Sprejme se zaključni račun za zbrana in porabljena sredstva iz virov po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo in iz drugih virov v letu 1977, ki izkazuje:
PRIHODKI:
1.	Saldo iz leta2(90S.238,O5 din
2.	Poračuni preplačil z izvajalcem del s posojilom
1,459.998,10 din
3.	4 % prispevek od kmetijstva
248.356,15 din
4.	3 % prispevek iz obrti
572.278,50	din 5.1,80% oz. 1„5 % prisp. od OD in pokojnin
5,010.564,75 din 6. prispevek iz proračuna
400.000,00 din
7.	obresti na dana posojila
128.925,60 din
8. prispevek	iz prispevne stopnje iz BOD
2,000.000,00 din
9.	ostali dohodki
60.509,15 din
SKUPAJ PRIHODKI:
12,843.870,30 din
IZDATKI:
1. Projekti	18.600,00
2.	Gradbena dela 7,977.594,25
3.	Odkupi zemljišč
106.164,00
4.	Zunanje urejanje
336.821,55
5.	Elektro in telefonski priključki in prestavitve
137.803,95
6.	Gradbeni nadzor
200.000,00
7. Oprema	492.750,00
8.	Montaža centralne kurjave
379.739,20
9.	manipulativni stroški
14.52,1,55
skupaj izdatki:	9,664.292,50
Saldo 31. 12. 19773,
179.579,80
2.
Višek dohodkov nad izdatki se usmeri in uporabi za nadalj-
no izvajanje sprejetega in veljavnega programa za izgradnjo osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo in to za ponovne stroške na objektu šole Gornji grad in za izgotovitev centralnega ogrevanja na šoli Solčava.
Prav tako se iz dotoka sredstev do izteka veljavnosti odloka o uvedbi samoprispevka prvenstveno zagotovi plačilo obveznosti za izgotovitev zgoraj navedenih objektov oz. naprav.
3.
Poročilo s tabelaričnimi pregledi dohodkov in izdatkov je kot priloga sestavni del tega sklepa.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v „Savinjskih novicah.“
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Odbor za izgradnjo šol Številka: 400-7/77-Pr,
Predsednik: FRANC ŠARB, s. r.,
Tajnik:
STANKO PRODNIK, s. r.
Osemletka v Gornjem gradu - tudi rezultat prvega obdobja samoprispevka v Gornji Savinjski dolini
Delo s podmladkom
Občinski odbor Rdečega križa v Mozirju se je nadvse uspešno povezal s svojim podmladkom. Lepi rezultati sodelovanja z najmlajšimi člani so vidni tudi pri akcijah zbiranja papirja. Takšne akcije so namreč zaupali mladim članom RK in niso pogrešili. Zaradi raztresenih naselij v Gornji Savinjski dolini pobiranje papirja pred hišami ne pride v poštev, zato je pomoč pionirjev še toliko bolj dobrodošla. Občinski odbor pripravi letno
dve osrednji akciji, najmlajši pa zbirajo papir še na vmesnih akcijah in na lastno pobudo. Prvič bodo letos papir zbirali vsi šolarji 21. aprila, pred nekaj dnevi pa sta osemletki na Ljubnem in v Mozirju pripravili svoji akciji in zbrali pri tem preko 2000 kilogramov starega papirja. Zaslužek občinski odbor razdeli po osnovnih šolah, te pa ga namenijo za dejavnost podmladka Rdečega križa.
Pesem in igra na Ljubnem
Zavarovalnica v Mozirju
Še pred kratkim bi lahko rekli, da je kulturna dejavnost na Ljubnem povsem zamrla. Vsak poskus prosvetnega društva, da bi razmere izboljšal, je bil zaradi nezainteresiranosti krajanov že vnaprej obsojen na neuspeh. Zaradi neobiskanosti so bile lani ukinjene celo proslave. Od zadnje predstave domače dramske skupine je minilo že več kot dvajset let. Edino, kar je bilo omembe vredno, je bil moški pevski zbor, pa še ta je zaradi takšnih razmer vse bolj tonil v pozabo.
V zadnjem času so stvari vendarle krenile na bolje. Najprej je bil lani oktobra ustanovljen ženski pevski zbor. V dokaj, kratkem času je pod vodstvom Lenke Kralj naštudiral nekaj pesmi Prvič se je predstavil ob dnevu republike in požel nedeljeno priznanje. To je bila velika spodbuda za nadaljnje delo. Pevke so skupaj z zborovodkinjo sestavile svoj bodoči repertoar, ki obsega pesmi Simonitija, Beethovna, Mozarta in številne narodne. Nastopile so tudi ob otvoritvi kulturnega tedna, skupaj z moškim in otroškim mešanim zborom. Zdaj oba zbora pridno nadaljujeta z delom in bogatita svoj repertoar. Za mesec junij namreč načrtujejo koncert ženskega, moškega in mešanega otroškega zbora, ki bo na Ljub-
nem. Gotovo pa bodo nastopili tudi avgusta na predvečer Flosarskega bala, skupaj s še nekaterimi drugimi povabljenimi zbori.
Naj omenim tudi, daje bila v okviru prosvetnega društva ustanovljena dramska skupina. Prvič se je predstavil v okviru kulturnega tedna z igro „Matura“ v režiji Lenke Kralj. Igralci so pred polno dvorano zaigrali odlično. Uspeh ni izostal — gledalci so bili navdušeni. Skupina je gostovala tudi v Kokarjah. Ker je bila predstava sredi tedna, je bilo gledalcev bolj malo, toda to igralcem ni vzelo poguma. Pred kratkim so pripravili ponovitev „Mature“ na Ljubnem in bili spet navdušeno sprejeti. Po predstavi so gledalci izrazili željo, da bi bile takšne predstave večkrat na leto. Vsi člani dramske skupine so pripravljeni sodelovati tudi v bodoče. Sklenili so, da bodo poskušali pripraviti vsaj še eno igro letos. Ob dnevu žena so pripravili skeč „Dan žena.“
Največ zaslug za takšen razmah kulture ima nedvonino novoizvoljeni odbor prosvetnega društva Ljubno. Njegovo delo, posebno pa še delo posameznikov v odboru nam daje upanje, da kultura na Ljubnem ne bo spet zašla v slepo ulico.
DANICA KRANJC
Čas hitro mineva, ura vedno teče svojo pot in tako so končane dolgotrajne priprave na začetek poslovanja Zavarovalne skupnosti Triglav — Območne skupnosti Celje v Mozirju. Delavcem Območne skupnosti Celje bo to leto ostalo v dolgotrajnem in lepem spominu, predvsem zaradi tega, ker nam je uspelo dograditi lepe poslovne prostore za delovanje našega predstavništva v Mozirju.
Naši poslovni prostori so v središču Mozirja, v novi poslovni stavbi kjer imajo svoje prostore še Ljubljanska banka, razne skupnosti, družbenopolitične	organizacije,
gospodarske organizacije in Lekarna Mozirje. V tem prijetnem ambientu posluje od ponedeljka 3. aprila tudi Območna
skupnost Celje - predstavništvo Mozirje. Občani mozirske občine oziroma zavarovanci Zavarovalne skupnosti Triglav bodo torej v bodoče lahko urejali zavarovalne posle v okolju, v katerem živijo.
Sklepali bodo lahko zavarovanja avtoodgovomosti, premoženjska, vsa osebna in nezgodna zavarovanja. Tu bodo lahko dobili tudi mednarodni obrazec za potovanje v tujino - zeleno karto. Posebno pozornost bo zavarovalnica v bodoče nudila svoji strokovno cenilni službi. Ta bo enkrat tedensko opravljala oglede poškodovanih motornih vozil ter se istočasno sporazumevala o izplačilih odškodnin. , Predstavništvo Mozirje bo torej zavarovancem in oškodovancem nudilo vse potrebno, tudi vse vrste informacij in obrazcev, ki so potrebni za urejanje zavarovalnih ali odškodninskih primerov. Delovni čas je predstavništvo prilagodilo prostom v katerem dela oziroma delovnemu času uprave skupščine občine Mozirje.
Za to pomembno pridobitev se moramo zahvaliti vsem družbeno-političnim organizacijam občine Mozirje, zavarovancem Zavarovalne skupnosti Triglav, in delovni skupnosti Območne skupnosti Celje, ki je v ureditev prostorov vložila mnogo truda in dela ter finančnih sredstev. Vsi delavci Območne skupnosti Celje zagotavljamo, da bomo v bodoče nudili občanom mozirske občine čimveč kvalitetnih uslug, saj se dobro zavedamo, da nismo sami sebi namen.
Pričakujemo vas v predstavništvu Mozirje!
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
Tržni viški le pri mleku
Stopnja gospodarske rasti v kmetijstvu je vzročno in posledično pokazatelj gospodarskega razvoja v daljšem časovnem obdobju. Prikazuje tako kakovost gospodarjenja kot obseg večanja proizvodnje. Podatki o načrtovani in doseženi letni stopnji gospodarske rasti v prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega načrta kažejo, da je nominalna gospodarska rast kmetijstva v Gornji Savinjski dolini nezadovoljiva. Načrtovana letna stopnja rasti celotnega prihodka je 22 in dejanska 13 odstotkov, pri družbenem proizvodu je načrtovana 20 in dejanska 17, pri produktivnosti je prva 18 in druga 12, pri aku-mulativnosti je načrtovana 20 medtem ko dejanska stagnira, pri zaposlenosti je načrtovan le poldrugi odstotek letne rasti, dejanska stopnja pa dosega celih 5 odstotkov.
Ker se cenovne škarje še naprej zapirajo, v kmetijski proizvodnji upadajo akumu-lativnost, rentabilnost in dolgoročno tudi ekonomičnost gospodarjenja. Slabšajo se torej kakovostni pokazatelji gospo-
darjenja, kar pomeni, da v zgomjesavinjski kmetijski zadrugi niso uspeli obdržati koraka z inflacijo pri prodajnih cenah, obenem pa s smotrnim gospodarjenjem niso zmogli nadomestiti inflacijskega trenda rasti stroškov.
Podatki o fizičnem obsegu rasti posameznih vrst izdelkov kažejo, da se v zasebni kmetijski proizvodnji večajo samo tržni viški mleka, dinamika rasti ostalih proizvodov pa zaostaja. Zato bo potrebno oživiti investicijska vlaganja v perutninarstvo in v prirejo pitancev v okviru specializirane kmetijske proizvodnje. Razmerje med načrtovano letno stopnjo rasti in med dejansko pri mleku je 108 - 114, pri pitancih 112 — 104, pri brojlerjih 103 - 103, pri jajcih 102 - 91, v trgovini 120 - 128, v gostinstvu 120 -118, pri mesnicah 120 - 94, v avtoparku 117 - 127 in v mehanični delavnici 125 - 128.
Načrtovana predračunska vrednost investicij v zasebnem sektorju v tem srednjeročnem obdobju je dosegla 95 milijonov dinarjev. V prvih dveh letih je

iT1
bil ta načrt uresničen, vprašanje pa je, kako bo v bodoče. Kljub podpori širše družbene skupnosti v mozirski občini namreč doslej še niso uspeli oblikovati enotne hranilno — kreditne službe za področje kmetijstva in gozdarstva. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, če bodo z delnimi rešitvami v prihodnjih letih uspeli zagotoviti dovolj sredstev za vlaganja v zasebno kmetijstvo. Enotna hranilno-kreditna služba je tako predpogoj hitrejšenga napredka v kmetijstvu. ,
Uspel tudi ni samoupravni sporazum za pospeševanje kmetijstva. Podpisalo ga je le nekaj temeljnih organizacij. Sporazum bodo še enkrat ocenili in poskusili s sprejemanjem, saj bo v nasprotnem primeru pospeševanje kmetijstva zastalo, česar ob njegovi sedanji razvojni stopnji nikakor ne bi smeli dovoliti.
Vlaganja v družbenem sektorju tečejo po začrtanem programu. Izjema je le predvi-
Obvestilo
Bralce obveščamo, da bo naslednja številka Savinjski novic izšla 26. maja. Rok za oddajo gradiva je 15. maja. V, začetku maja pa bo izšla še posebna številka, namenjena pripravam na referendum za podaljšanje plačevanja krajevnega samoprispevka.
dena izgradnja turistično-trgovskega objekta v Solčavi, ker je ta investicija kljub ugodnostim, ki jih je deležna obmejna in manj razvita krajevna skupnost, nerentabilna. Zato je treba ta vlaganja obravnavati kot družbena in za njih skleniti samoupravni sporazum o kritju investicijskih obveznosti. To pa bo brez odlaganja potrebno storiti še v letošnjem letu.
Kmalu dovolj energije
V Gornji Savinjski dolini gradijo elektroenergetske objekte po predvidenem programu. Na ta način so že uredili večji del nizkonapetostnega omrežja, upravičeno negodovanje prebivalcev Ljubijskega grabna, Brd, Dobletine, Spodnje Račiče in drugih pa z izgradnjo novih trafo postaj za to omrežje ne bo več potrebno. Do leta 1980 bo treba elektriko pripeljati še do posameznih višinskih kmetij na področju krajevnih skupnosti Ljubno in Luče. Prav tako je vse pripravljeno za gradnjo nove razdelilne trafo postaje in njena izgradnja bo stekla v bližnji prihodnosti. S. tem bodo dokončno odpravili oviro za nadaljnji razvoj industrije, saj je prenos električne energije v mozirski občini zaradi izrabljenih zmogljivosti že na kritični točki. Sredstva za te naložbe je zagotovilo slovensko elektrogospodarstvo.
Premalo sredstev za ceste
Le mleko „teče” po predvidevanjih
Glede na načrt modernizacije regionalnih cest bi morali v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju dograditi cesto v Logarsko dolino, osodobiti cesto Gornji grad -mivec, zgraditi nov most v Radmirju in ojačati asfaltno prevleko na cesti Letuš -Radmirje. Dela potekajo po predvidevanjih, seveda pa problemov ne manjka. Dotrajani most v Radmirju še vnaprej čaka novega soseda, saj z gradnjo — ob zagotovljenih sredstvih ne morejo pričeti, ker še vedno niso uspeli urediti tehnične dokumentacije. Vsa zgoraj našteta dela bi dosegla ceno 30,400.000 dinarjev, zaradi stalnega naraščanja cen gradbenemu materialu in storitvam pa je vprašljivo, če bodo dela na cesti do Črnivca do leta 1980 zares opravljena. V letošnjem letu bodo pričeli urejevati tudi povsem dotrajano cesto med Gornjim gradom in
Radmirjem in sicer od Gornjega grada do Križa. Za ta dela bodo porabili višek sredstev cestnega posojila.
Ob tem velja poudariti, da se veliko hitreje modernizirajo lokalne ceste. Temu je „kriva“ izjemna zagnanost nekaterih krajevnih skupnosti, predvsem pa seveda njihovi krajani, ki to omogočajo z izdatnimi samoprispevki in z obilico prostovoljnega dela. V zelo kratkem obdobju so v krajevni skupnosti Ljubno na ta način modernizirali 8 kilometrov krajevnih cest, na Rečici 6, v Lučah 4, v Nazarjah 1,5 in v Mozirju pri bližno 1 kilometer. Ostaja seveda dejstvo, da sredstev za ceste še naprej primanjkuje. To se odraža zlasti v dokaj slabem stanju nekaterih lokalnih in gozdnih cest, motnje v prometu pa povzroča tudi slabo organizirana zimska vzdrževalna služba na lokalnih cestah.
Poti in stranpoti turizma na Solčavskem
V zadnjih nekaj letih je zaostala in obmejna krajevna skupnost Solčava krenila na obetavnejšo razvojno 'pot. Vsaj na prvi pogled, na drugega namreč, vsaj v turističnem smislu in kljub vsem pozitivnim premikom, celo zaostaja. Poglejmo naprej na kratko, kaj so na Solčavskem pridobili v zadnjih letih in kar bi pravzaprav moralo vplivati na obogatitev turistične ponudbe. Najpomembnejša je vsekakor sodobna cesta vse do konca Logarske doline, ki je bila prej, tako je kazalo, edina ovira razvoja turizma, krajani so asfaltirali krajevne ceste in parkirišča in si zgradili lepo športno igrišče; električna energija je bila napeljana do zadnje višinske kmetije pod Olševo in Raduho, gradijo pa že cesto do višinskih kmetij v Robanovem kotu; pred kratkim so v Solčavi pridobili novo
avtomatsko telefonsko centralo, telefonsko omrežje pa že širijo v Matkov kot in v Podolševo; izseljevanja iz kraja je v veliki meri zaustavil obrat ISKRE, ki je tudi povečal njegovo gospodarsko moč; z obrambnim zidom so zavarovali zajelje in zbiralnik vaškega vodovoda in z organiziranjem odvoza smeti veliko prispevali k čistejšemu okolju, velik napredek pa je bil dosežen tudi v preusmerjanju številnih kmetij, ki bodo nosilke razvoja kmečkega turizma.
Žal pa ni moč izreči niti besedice pohvale na račun izboljševanja in večanja prenočitvenih in drugih turističnih zmogljivosti v Solčavi in v Logarski dolini. Sodobna in vseskozi vzdrževana cesta, prej vir zapraševanja doline in kamen spotike v razvojnih načrtih tega področja, nas sedaj že nekaj mesecev vodi v turi-
stično mrtvo in odbijajočo Logarsko dolino. Lepote tej dolini zaradi tega ne moremo oporekati, pa vseeno ni prav nič prijetno, če so vse zimske mesece v dolini zaprti vsi lokali. Planinski dom je sedaj, ko je v sklopu Izletnika, zaprt še dalj časa, kot je bil prej, povrhu vsega pa v tem trenutku ne moremo pričakovati, da bi ga kaj kmalu odprli. Zanemarjanje tega objekta v času, ko je bil zaprt, je namreč povzročilo precejšnjo škodo v njegovi notranjosti in to bo treba najprej popraviti. Odveč je v tem trenutku pripomba, da so prvomajski prazniki v Logarsko dolino vsa leta nazaj privabljali veliko gostov. Zaprta je tudi Turistova Rinka v Solčavi in s tem je povedano že skoraj vse. Dodamo lahko samo še podatek, da je turistična ponudba tega področja povsem razdrobljena in brez prave povezave, za nedoločen čas pa je odložena tudi izgradnja trgovsko-t mističnega objekta v Solčavi.
V	letu 1975 so na Solčavskem našteli 11.00,0 nočitev, prav toliko leto kasneje, lani pa se je številka dvignila na 15.000. Število nočitev je bilo pred drugo vojno neprimerno višje. Turistični delavci opažajo porast nočitev v planinskih postojankah, vse manj je tujih gostov, čemur pa se ob skromni ponudbi ni čuditi. V celoti je na tem področju 177 sob s 443 posteljami, od tega je 122 sob s 279 posteljami pri gostincih, 25 sob z 91 posteljami v planinskih kočah, poleg tega 30 sob s 73 posteljami pri zasebnikih.
V	takih razmerah se torej s številnimi težavami pri svojem delu srečujejo delavci solčavskega turističnega društva. Kljub vsem problemov jim volje ne manjka. Predlani so nadaljevali z izgradnjo prizidka koče pri slapu Rinka. Stavbo so zgradili do strehe in uredili sanitarije, lani pa so se morali odločiti, ali nadaljevati z začeto gradnjo, ali do koče pripeljati elektriko. Odločili so se za drugo in bolj smotrno možnost. S pomočjo elektro podjetja v Celju, krajevne skupnosti Solčava, gozdnega gospodarstva in pripadnikov JLA jim je to tudi uspelo. Naložba je bila vredna 210.00D dinarjev, društvo je prispevalo 150.00,0 dinarjev in še prostovoljnega dela in materiala za 60.00,0. S, tem so
omogočili hitrejšo gradnjo te priljubljene točke in v društveni blagajni, ki je sedaj prazna, se bodo kmalu znašli novi dinarji, za nadaljnje delo društva nadvse potrebnu
Lani so solčavski turistični delavci pričeli urejati parkiranje v Logarski dolini in poskrbeli za večjo čistočo doline in so za te namene postavili 30 košev za odpadke, od katerih pa so mnogi že postali „žrtev“ brezvestnih gostov. Vse dneve je v Solčavi odprta tudi turistična pisarna, Solčavani pa so se lotili še izdaje turističnega vodnika za svoje področje. Se nekaj so uspeli. Izletnik je namreč ukinil progo do slapa Rinke, na njegovo mesto pa je s potrebno mero razumevanja vskočil Viator.
To so nekateri problemi s katerimi se v Solčavi in v Logarski dolini ukvarjajo tamkajšnji turistični delavci in ki jih sami najbrž ne bodo mogli razrešiti, kljub vsej volji in zagnanosti in kljub dobremu sodelovanju z vsemi krajevnimi dejavniki ter prebivalci.
J. P.
ZA ČISTO OKOLJE
Skrb za čisto in zdravo okolje je v mozirski občini krenila na pravo pot. To se kaže tudi v urejevanju odlaganja smeti in drugih odpadnih snovi. Komunalno podjetje v Mozirju je lani uvedlo odvoz smeti za pretežni del Gornje Savinjske doline in bo v kratkem razširilo to dejavnost še na ostale kraje. V občini so uspeli rešiti tudi žgoč problem osrednjega odlagališča smeti. Mesto zanj so našli v Homu, morajo ga še urediti v skladu s higiensko sanitarnimi predpisi. S tem odlagališčem smeti je probletn odlaganja smeti nedvomno rešen dolgoročno.
ŠTUDENTJE POZOR
Zgornjesavinjski študentski klub - sekcija Maribor vabi vse študente, ki študirajo na mariborski univerzi, na sestanek, ki bo v torek 23. maja ob 19. uri v prostorih uredništva Katedre Maribor, Ob parku 5 (pri starem	študenstkem
naselju).
Če študiraš v štajerski metropoli, se nam z veseljem pridruži!
ZŠK—SEKCIJA MARIBOR
Prazni obeti ob vhodu v Logarsko dolino
Pridne roke, denar in znanje
Za uspešno kmetovanje je poleg pridnih rok in denarja potrebno še veliko strokovnega znanja. Tega se v Zgornjesa-vinjski kmetijski zadnigi Mozirje v polni meri zavedajo, zato izobraževanju že dolgo namenjajo veliko dela, volje in časa. Pospeševalno delo med kmečkimi ženami, njim je namenjena še posebna pozornost, teče že šesto leto in je do lani obsegalo predvsem štiri oblike izobraževanja. To so bile predavanja, tečaji, svetovalno delo na domu in ekskurzije. Med predavanji so se završčale teme, kot so zmrzovanje živil v gospodinjstvu, osnove prehrane goveje živine, arhitektovi nasveti za ureditev kmečke hiše, vzgoja predšolskega otroka in varstvo pri delu na kmetiji. Ta predavanja so na primer v celoti opravili v predzadnji izobraževalni sezoni. V tem obdobju so pripravili še dva gospodinjsko — turistična tečaja in
Rade Galeb v naši občini
Pred kratkim je Gornjo Savinjsko dolino obiskal predsednik zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva Rade Galeb s sodelavci. S, predstavniki dela in življenja mozirske občine se je v prostorih nazarske lesne industrije pogovarjal o gospodarjenju v občini. V razgovoru so dali posebno težo les-no-predelovalni in tekstilni industriji. Gostitelji so gosta seznanili z uresničevanjem načrtov in o vseh problemih, ki jih pri tem uresničevanju srečujejo. Največ so se seveda pomudili pri težavah, ki pestijo lesno industrijo, zlasti proizvodnjo ive-mih plošč. Rade Galeb je podprl prizadevanja temeljnih organizacij in njihove napore, ki jih vlagajo v reševanje problemov, obenem pa je opozoril na številna strukturna neskladja v našem gospodarstvu, ki v nekaterih panogah povzročajo resne probleme. Poudaril je zlasti nujnost dogovarjanja znotraj združenega dela, ker v nasprotnem primeru o medsebojnih cenovnih odnosih odločajo drugi za to pristojni organi, kar pa ne rodi vedno najboljših sadov. Po razgovom so si gostje ogledali delovne prostore lesne industrije in se nato ponudili še v Modni konfekciji Elkroj.
enega podobnega za tiste kme-tovalke, ki se usmerjajo v kmečki turizem, pa še dva šiviljska tečaja z osnovami šivanja. Skupno so doslej od leta 1972 pripravili 24 tečajev, letos pa jih zaradi dela po krožkih ne bodo organizirah. Ob zaključku lanske izobraževalne sezone so pripravili pet strokovnih ekskurzij širom po domovini. , Namen takšnih ekskurzij je vsekakor večkraten in prav tako korist, ki jo prinašajo. Kmetovalke si na potovanjih z ogledom načina kmetovanja drugod bogatijo strokovno znanje, hkrati pridobivajo obilne napotke za estetsko urejanje kmetij, zanemariti pa ne smemo vsaj še družabnega vidika, saj kmečka žena sicer nedvomno težko najde čas za kaj takega. Vse te napore je na kratko orisala Marija Bezovško-va, ki kot pospeševalka skrbi za izobraževanje. Povedala je še marsikaj zanimivega.
Pred začetkom lanske izobraževalne sezone so žene na sestanku odbora zadmžnic sklenile popestriti in izboljšati sistem usposabljanja. Odločile so se namreč za delo po krožkih. Žene zadružnice so v Gornji Savinjski dolini organizirane v 16 aktivih, ki jih povezuje že omenjeni odbor. Po aktivih se dobivajo običajno enkrat mesečno, odbor pa se sestaja po potrebi, ž uvedbo krožkov, ki so ločeni od predavanj, so dosegle razveseljive rezultate in vsa koristna spoznanja v letošnjem krogu izobra-
ževanja s pridom uporabljajo. Predavanja so namenjena vsem kmetovalcem, krožkov pa se udeležujejo največ žene, čeprav ob posameznih temah ne manjka tudi moških.
Prednosti krožkov so več kot očitne. Žene zadružnice se dobivajo običajno enkrat mesečno od novembra do junija. Za teme, ki jih v posameznih primerih obravnavajo, se dogovarjajo vnaprej, se nanje pripravijo, na krožkih pa jih potem obdelajo v obliki sproščenega razgovora. Ker se za vse dogovorijo vnaprej, jim vabil ni treba pošiljati in se tako izognejo tudi morebitnim težavam pri obveščanju. Zanimanje za delo po krožkih je različno, udeležba pa je očitno večja v manjših krajih. Dejstvo pa je, da zanimanje povsod raste, kar kažejo tudi podatki o udeležbi, saj je ta od enega do drugega srečanja večja, vse več pa je med udeleženkami mladih žena in deklet.
Tega prej ni bilo. Dokler so se dobivale v večjem obsegu ni bilo pravega odziva, pa tudi uspeh teh množičnih srečanj je bil bolj pičel. Zdaj se srečujejo v manjšem številu, v veliko primerih v domačem okolju kmečkih hiš, kjer teče delo bolj neposredno, sproščeno in prav nič „uradno“. Odpor do te „uradnosti“ so krožki strli in žene nanje prihajajo kot na klepet. Prav ta domačnost je nadvse pomembna. 2bne kmetovalke namreč rade poudarjajo, da vse bolj izginjajo stare,
Rade Galeb v tovarni ivernih plošč
dobre oblike, ko so se na podeželju dobivali ob različnih in številnih priložnostih, se pogovorili in razvedrili. Današnje stanje je seveda posledica nebrzdanega razvoja in krožki bodo kot kaže v veliki meri omilili izginjanje teh, včasih tako priljubljenih oblik. Pa še nekaj je. Takšna oblika kolektivnega izobraževanja v ožjem krogu nezavedno vzbuja tekmovalni duh med ženami, kar je lahko samo koristno.
Takšno obliko izobraževanja bi ob vsej njeni uspešnosti veljalo razširiti. Žal pa to zaradi kadrovskih težav zaenkrat ni možno. Marija Bezovškova vsega dela sama in tudi ob pomoči drugih ne zmore. Sestajanje 16-krat mesečno, ob vsem drugem delu, je le nekoliko preveč. Sama predava gospodinjske teme, pri ostalih pa sodelujejo veterinarji in drugi strokovnjaki.
V lanskem letu so na krožkih obravnavali naslednje teme: zdravstveno in socialno varstvo kmečke družine, usmerjeno gospodarjenje in večja storilnost, zelenjavni vrt, ureditev kmečkega dvorišča, kmečki turizem, novi gospodinjski stroji, oprema in orodje, koline, nega dojenčka in malega otroka, osnove dietne prehrane in nega bolnika, prehrana družine ob delovnih konicah. Omeniti seveda velja, da so sestavljeni načrt v celoti uresničili.
Tudi za letos so si pripravili obsežen načrt, ki ga v teh mesecih zavzeto izpolnjujejo. Obravnavajo pa naslednje teme: higiensko pridobivanje mleka, ureditev kmečke hiše in kmečki turizem, smotrnost in vrstni red naložb na kmetiji, siliranje, vzreja in zdravstveno varstvo telet, prehrana družine ob delovnih konicah, medčloveški odnosi in sodobni gospodinjski pripomočki.
Žgoraj je največ zapisanega o krožkih. Vendar tudi predavanja tečejo po ustaljenem in dogovorjenem redu. Žene pa niso aktivne le na teh področjih. ImajOože natančno izdelan načrt za ekskurzije, praznovale so dan žena kot se spodobi in podobno, vendar o tem več kdaj drugič, žanimivost pri delu in življenju kmečkih žena ne more zmanjkati.
Mali oglas
Prodam zmrzovalno skrinjo 3601, Gorenje, skoraj nerabljeno in po ugodni ceni. Ivan Bi--tenc, Nazarje 52.
Mozirski
ribici
so
zborovali
Člani mozirske ribiške družine so se pred kratkim zbrali na svojem zboru in svoje delo v preteklem obdobju ocenili za zelo uspešno. Poleg rednega vlaganja in nakupa rib za potrebe voda s katerimi upravljajo, so ob Savinji zgradili obsežen ribnik in ob njem postavili prijeten ribiški dom. Ribnik so gradili skupaj s' podjetjem NIVO in so si z njim tudi razdelili vložena sredstva. Danes je ribnik vreden 150.000 dinarjev, ribiči pa so vanj že vložili za
100.000	dinarjev potočnih postrvi, šarenk, krapov, belih amuijev in drugih belih rib. Dom ob ribniku so zgradili z lastnimi sredstvi in so zanj porabili 520.000 dinarjev.
V vode s katerimi upravljajo so v preteklem obdobju vložili
30.000	potočnih postrvi,
25.000	lipanov in 3500 krmljenega zaroda sulcev. Z odlovi strug in potokov so pridobili še 7000 merskih potočnic, 230 šarenk, 1700 lipanov in nekaj malega belih rib. Vse to so vložili v Savinjo in Dreto za potrebe sanacijskega vlaganja in v korist športnega ribolova. Pri svojem delu se torej obnašajo nadvse gospodarno. Ob vsem navedenem to dokazuje tudi podatek, da imajo že vrsto let samo 15 lovnih dni in da vsak ribič lahko upleni le tri primerke postrvi ah drugih salmo-nidov. Prav tako so do konca
{mmmzi
„Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 17 5j telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
Dom ob ribniku — ponos mozirskih ribičev
prihodnjega leta prepovedali ribolov na odseku, ki so ga v letu 1976 prizadele odplake iz lesne industrije. Omeniti velja še podatek, da so v zadnjih letih pri svojem delu, poleg obilnih denarnih sredstev, „porabili“ 6500 prostovoljnih ur.
Uspešni so bili tudi na drugih področjih. V lanskem letu so pripravili državno in republiško prvenstvo v suhih disciplinah' in za organizacijo prejeli številna priznanja. Med drugim so najbolj ponosni na Red za ribiške zasluge I. stopnje z zastavico, ki jim ga je kot prvim v Sloveniji podelila Ribiška zveza Slovenije.
Uspehi so torej več kot očitni in ribiči so nanje upravičeno ponosni. Na zboru pa so ugotovili še eno manj razveseljivo dejstvo. Kljub temu ' namreč, da družina šteje 160 članov, je zares aktivnih le dobra tretjina. Vsi ostali so svojo „aktivnost“ dokazali ob vseh doslej opravljenih akcijah in delih. Zato bo ena osnovnih nalog mozirskih ribičev v prihodnje pritegniti k delu čimveč članov, ki so doslej stali ah več ali manj ob strani. Odveč je pripomba, da bodo v tem primeru njihovi uspehi znatno,' večji.
Od kod in zakaj
Mislim, da je potrebno opozoriti v našem glasilu na pojav, ki ni le obsojanja vreden, ampak se velja ob njem zamisliti, iskati vzroke ter tudi ukrepati. Gre za mučenje živali, v spodaj navedenem primeru ptic.
V Mozirju smo v zadnjih mesecih lahko večkrat videli ptice — predvsem golobe — s poškodbami, ki jih nedvomno povzročajo otroške frače ter zračne puške. Da je te vrste „strelno orožje“ med mladimi fanti precej razširjeno in priljubljeno, je znano. Res pa je tudi, da tako starši oz. sploh odrasli največkrat nimamo kontrole nad tem, kaj posamezni mladostniki s tem počnejo.
Poseben primer okrutnega izživljanja pa so bili golobi, ki jih je nekdo lovil, jim z vrvico zvezal noge ter jih nato spustil. Nekaterim od teh ptic so pomagali ljudje, ko so onemogle padle na tla, nekatere so se uspele same osvoboditi, druge pa so bile obsojene na pogin od lakote.
Ob tem se postavlja vsakemu, ki ni brezbrižen do vzgoje naše mladine ter zaščite ptic oz. odnosa do živali, nujno vprašanje: od kod in zakaj takšna krutost?
takšna krutost
Znana je že stara ugotovitev, da so otroci po naravi veliki ljubitelji in prijatelji živali ter da duševno zdrav in normalno čuteč otrok (in odrash) živali ne muči. Takšnega početja so zmožni torej le čustveno prizadeti posamezniki, v redkih primerih pa je to lahko tudi bolezenski pojav. Zato tega ravnanja ne moremo utemeljevati le n, pr. z vplivom televizije, filmov in slabe literature na mladostnika, ampak je takšno početje in izživljanje značilno za otroke, ki niso deležni ljubezni in čustvene topline s strani svojih staršev oziroma okolja, v katerem doraščajo. Tako ravnajo tudi posamezniki, ki sami okušajo nasilje in grobost, kar ni redko v družinah alkoholikov.
Zato mislim, da je dolžan vsakdo, ki so mu takšni primeri ravnanja otrok znani, to sporočiti predvsem otrokovim poklicnim vzgojiteljem, t. j. šoli, saj je takšen mladostnik bolj kot graje in kazni potreben ustrezne družbene pomoči. Razumljivo pa je, da so za takšno ravnanje svojih otrok kazensko odgovorni predvsem njihovi starši.
LUDVIK ES