Leto VII, štev. 188 Ljubljana, sreda 18. avgusta 1926 Poštnina pavšalinoB. Osna 2 Din c= lahaja ob 4. »jutra j. =1 Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i ».junijana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 7s, ponoči tu«)1 štev. 34. Upravništr«! LJubljana, Piiluuurf ulica it s«. — Telefon it. «& loseratsi oddelek 1 LJubljana, Prcier-nova uUca it « - Telefoa it W Podružnici: Maribor, Barvarska it 1. — Celje. Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pri poCtnem ček. zaroda t Ljofr-lana St. 11.84S • Praha čislo 71.1*0. Wien.Ni, 105^41. Ljubljana, 17. avgusta. V politični javnosti se je pričela živahna polemika o značaju in posledicah nedeljskih občinskih volitev v Srbiji in Črni gori. Sinoči se je min. predsednik g. Uzunovi£ hvalil pred novinarji, da je zmaga radikalske stranke sijajna, češ od 2168 občin so jih zavojevali radikali 1563, t j. 75 odst., a Beograd, da je dal radikalom nad 2000 glasov več nego cjavidovičevcem, ki so dobili občino le zato v svoje roke, ker so bili radikalski glasovi razcepljeni. Številke g. Uzunoviča na prvi hip impresijonirajo in gotovo je, da občinske volitve v Srbiji niso pokazale onega preokreta v razpoloženju naroda, o katerem sedaj toliko govorijo davidovičevci. Res je tudi, da so radikali beograjsko občino izgubili predvsem vsled svoje taktične nespret-nosti. Na drugi strani pa se g. Uzunovič vara, ako govori o sijajnih rezultatih. Baš občinske volitve v Srbiji in Črni gori dokazujejo, da preživlja radikalna stranka režko krizo in da je oma-jena v svojem temelju na onem teritoriju, kjer so korenine njene eksistence in kjer je bila dolga leta absolutna gospodarica. Ako šteje g. Uzunovič Bobi-čeve glasove za svoje, pozablja, da so bili ti glasovi oddani za kandidate, izključene iz radikalne stranke in ako povzdiguje število zavojevanih občin po deželi, prezre število glasov, oddanih za radikalske kandidate. To število je po zatrdilih informiranih političnih krogov navzlic najhujšemu pritisku znatno padlo. V Srbiji, ki je strankar-sko-politično tako izklesana, da se pripadnost k stranki podeduje od pokole-nja na pokolenje, se danes pojavlja obča mišljenjska nesigurnost, v narodu gi-ne dosedanja trdna vera v radikalske voditelje in v stranko in pričenja se proces, ki je v politično mlajših in zato prožnejših pokrajinah, kjer ima radikalska stranka svoje pozicije, dospel že do naravnost katastrofalnih pojavov. V Sloveniji radikali niso nikdar imeli resne organizacije, tu so jih od časa do časa izkoriščali razni politični avantu-risti, katerim je vodstvo NRS nasedalo, da se potem pri volitvah prepriča o njihovi popolni brezpomembnosti. V hrvatskem delu naroda je bila radikalna akcija nekaj časa resnejša, a se danes nahaja stranka tu v popolni "likvidaciji. Med srbskim delom naroda v novih krajih pa je bila NRS gotovo zelo jaka in Vojvodina ter Srem in Bosna so bili stebri njene moči. Ti stebri se danes podirajo. Odkar je radikalna stranka v zvezi z radičevci inavgurirala v državi politiko nacijonalnega polovičarstva ter splošnega zanemarjenja perečih gospodarskih in kulturnih interesov, odpadajo v masah njeni dosedanji pristaši in veliki shodi Svetozarja Pribičeviiča dokazujejo, da je v teh pokrajinah že nastopil oni odločilni preokret v razpoloženju naroda, katerega začetke opazujemo sedaj v Srbiji. Nič ne more biti bolj karakteristično, kakor vest. da se je vlada odločila odgoditi predstoječe občinske volitve v Vojvodini in v Bosni. Neposredna posledica volitev je, da se Čuti radikalna stranka oslabljeno. To je takoj zagrabil tudi Radič, ki je pričel znova napadati notranjega ministra Maksimoviča, najjačjo osebnost v kabinetu ter zahtevati, da radikali vržejo Nikiča iz vlade. Pred dobrim tednom še je smel g. Uzunovič prezirljivo zapustiti Beograd, ko je prišel tja Radičev glasnik g. Pavle Radič, danes vozi gospoda Radiča seboj na Bled in ima zanj že pripravljene razne male koncesije. Pred volitvami so radikali samozavestno skomigali z ramami, če je Radič vsled njihovih razgovorov z davidovičevci postajal nemiren in nervozen, danes so vloge zamenjane in nervozni so oni. Gotovo, tudi tokrat Radič ne bo izvojeval ničesar, kar bi dejansko moglo ojačiti njegovo moč. To, kar sta o njem govorila dr. Markovič in doktor Janjič v Mostaru ni osebno mišljenje teh dveh Radičevih bivših pobratimov, temveč je communis opinio radikalne stranke, kar g. Radič v ostalem prav dobro ve, a se le dela, kakor da bi bil slep. Zato bo tudi najnovejši aranžman. ako pride do njega, le podaljšanje provizorija, s katerim režim RR že ves čas zadržuje izbruh notranje krize svoje eksistence. Radikali nujno potrebujejo odgoditev končnega razčiščenja. Izid občinskih volitev je pojačal krizo njihovega vodstva in močno udaril strujo, o kateri se je domnevalo, da bo mogla izvršiti izločitev Pašiča ter nastopiti njegovo dedščino. G. Radič dobro ve. da vsaka komplikacija pri radikalih odlaga njegov končni odhod v politično ozadje in tudi otežkoča ter zavlačuje pripravljajoče se razračunavanje v njegovih lastnih vrstah. Zato je pohitel, da diskvalificira g. Maksimoviča kot političnega voditelja ter s svoje strani posuje nekaj popra na žgočo radikalsko ramo . . . Nacijonalni elementi v tej državi, brez razlike strank, ne morejo imeti nič proti temu, da se današnji režim neiskrenosti, medsebojnega nadmodriva-nja še za nekaj časa podaljša. Oba zaveznika se drug ob drugem kompromitirata navzdol in navzgor bi priprav- Prijateljska pogodba z Grško podpisana Solunsko vprašanje urejeno. — Važen dogodek za konsolidacijo razmer na Balkanu. — Atenska pogodba podlaga za splošni balkanski pakt. — OHcijelne objave naše in grške vlade. Atene, 17. avgusta n. Zunanje ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo: Danes ob 10.30 dopoldne so v zunanjem ministrstvu minister za zunanje stvari Rufos in generalni ravnatelj železnic Pantasis z ene in poslanik kraljevine SHS Gavrilovič in pomočnik prometnega ministra Avramovič z druge strani podpisali štiri konvencije, sklenjene, na podlagi, ki je bila določena v Ženevi v marcu lanskega leta med zunanjim ministrom Rufosom in dr. Ninčičem. Te konvencije definitiv-no urejajo obstoječa sporna vprašanja med kraljevino SHS in Grčijo, ki se nanašajo na promet med obema državama. S podpisom teh bonvcicij je končano neprijetno stanje, ki je trajalo predolgo in ie zatemnjevalo obzorje na Balkanu. Hkrati sta podpisala za eno in drugo vlado gospoda Gavrilovič in Rufos pogodbo o sporazumu in prijateljstvu med kraljevino SHS in republiko Grčijo, čije besedilo bo registrirano pri tajništvu Društva narodov. Grški narod ie pozdravil objavo te vesti z manifestacijami veselja, ker smatra da je s podpisom teh konvencij izvršena prva etapa pri obnovi miru, ki si ga je general Pangalos stavil za nalogo in čegar ideje je tako vestno zastopal in uporabljal zunanji minister Rufos. Podpis teh političnih konvencij, glede katerih sta oba državnika smatrala, da jih je treba skleniti s sosednjo državo, posega v pozitivna dejstva in more imeti Ie srečne posledice za konsolidacijo miru na Balkanu. Režim generala Pangalosa, ki je prevzel od prejšnjih vlad žalostno zunanjo situacijo, polno nejasnosti, nesoglasij in napetosti in ki je našel državo osamljeno spričo mnogih nevarnosti, je mogel v kratkem času par mesecev razpršiti oblake, ki so zatemnievali obzorje med Grčijo in Italijo, z odkritosrčnim in lojalnim zbližanjem in ustvariti v Atenah središče za prijateljska pogajanja med balkanskimi državami. Prva manifestacija tega čina je podpis gornjih konvencij in tudi konvencije o sporazumu in prijateljstvu s kraljevino SHS. V kratkem se podpišejo konvencije s Turčijo in Albanijo, ki imajo namen, da likvidirajo sporna vprašanja, ki so doslei obstojala med tema dvema državama in Grčiio. Včeraj so se tudi začeli pregovori z Bolgarsko za sklenitev končne trgovinske pogodbe. Upati moremo, da ni več daleč čas, ko se sklene splošen pakt balkanskih držav, ki bo imel za podlago stanje, opirajoče se na že obstoječe pogodbe.« Beograd, 17. avgusta n. Povodom za-ključitve konvencij z Grčijo je izdalo zunanje ministrstvo nocoj tole objavo: Sporazum, sklenjen z Grčijo in podpisan dne 17. t. m., predstavlja nedvomno uspeh za obe državi. Sporazum ne prinaša nikakih velikih izprememb v naših odnošajih, ki so tudi doslej bili prijateljsko intimni. Kot dokaz za to naj služi poslednji diplomatski korak v Sofiji. Sklenitev sporazuma je tudi s političnega stališča važna manifestacija prijateljstva in potrebe za čim tesnejše sodelovanje obeh narodov. Res je, da so pogajanja za ta sporazum trajala precej dolgo," vendar pa se to ni zgodilo radi težav pri reševanju samih vprašanj, ampak radi nesoglasij pri pogajanjih med delegacijama. Ali ker smo si bili v načelu edini, da naša vlada ne zahteva ničesar, kar bi mogli sina trati Grki kot kršitev suverenosti njihove države, in ker je bila z druge strani grška vlada voljna dovoliti nam vse one tehnične koncesije, s katerimi se zavaruje prevoz našega blaga iz solunske cone za naše ozemlje, kar je bilo najvažnejše vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, ni bilo navzlic številnim podrobnim tehničnim vprašanjem, o katerih se ie razpravljalo, težko, priti do popolnega sporazuma. Navdahnjeni z odkritosrčno željo za zbližanje in sporazum med obema narodoma, tekom pogajanj sta obe delegaciji našli možnost, da izenačita svoja stališča. Tako sta prišli do cele vrste sporazumov, pri katerih se je na naši strani računalo z občutljivostjo grškega naroda glede njegovih suverenih pravic, na grški strani pa s tem. da se čim popolneje zagotovi naša zveza z Egejskim morjem. S sklenitvijo teh konvencij sta dosegli obe stranki uspeh. Tudi o drugih vprašanjih so bila pogajanja in so se dosegli povoljni uspehi. Zato bo rešitev teh vprašanj nedvomno sprejeta V javnem mnenju obeh držav z zadovoljstvom, ker predstavlja politični sporazum pogodbo o zvezi, ki odgovarja interesom obeh narodov na Balkanu. To ni kopija zvezne pogodbe iz leta 1915., ampak predstavlja novo zvezno pogodbo, sklenjeno po načelih, podanih v paktu Društva narodov. S tem ima pogodba tem večji in pomembnejši značaj. Nova pogodba ni naperjena proti nikomur, obema narodoma pa zagotavlja mirno bodočnost. Popolna kapitulacija angleških rudarjev Po 109 dnevni stavki so primorani rudarji prelomiti z radika-lizmom svojih voditeljev in so pripravljeni pogajati se z lastniki in z vlado. London. 17. avgusta s. Konferenca rudarskih delegatov je pooblastila člane izvr-ševalnega odbora, naj zopet prično pogajanja z lastniki rudnikov In z vlado. Nadalje je konferenca sklenla, da morajo pogajanja za ureditev veljati za celo državo in se ne smejo vršiti po okrajih. London, 17. avgusta (brž.) Ko se je včeraj konferenca odgodila, je bila v diskusiji resolucija, da se pooblasti izvrševalni odbor za nadaljnja pogajanja o mezdah pod pogojem, da se zagotovi rudarjem eksistenčni minimum, 7urni delovnik na podlagi pogodbe veljavne za vse rudarje. Mnenja so bila deljena in oni, ki so bili proti kompromisu, so bili v večini. Medtem se število delavol.inih rudariev sicer počasi, a vztrajno viša. V Nottinghamu so rudarji glasovali za proste roke izvrševalnemu odboru in so sklenili, da se pogajajo z lastniki na podlagi plač, ki so bile pred stavko in na podlagi sedemurnega delovnika. London, 17. avgusta d. Vsak dan se javlja vedno več rudarjev k delu. Po poslednjih vesteh dela sedaj v okrožju Lancashireu 5583, Warwickshireu 5880, Cannecku 5191 in v glavni premogovni kotlini 3500 rudarjev. Včeraj so se vrnili na delo vsi delavci treh premogovnikov v Shropshireu, 1680 po številu. Pregleden rezultat občinskih volitev v Srbiji Beograd, 17. avgusta, r. Po dosedanjih poročilih so dobili v Srbiji in Črni gori po* deželskih občin radikali 1415. demokrati 438, zemljoradniki 65. sam. demokrati 16. republikanci 12. federalisti 8. K tem rezul. tatom, ki so še neoopolni, ie treba prišteti še precejšnje število sporazumnih list med radikali, demokrati in zemljoradniki. ter nekoliko meščanskih list. Treba je tudi po. misliti, da so radikali med rad šev. — Ofenziva proti ministru skega kluba Beograd, 17. avgusta p. Tudi po končanih občinskih volitvah politični položaj še nikakor ni jasen. Vlada je imela danes sejo, na kateri je razpravljala večinoma le o izidu volitev. Situacijo splošno smatrajo za temno in pričakujejo še velikih pretresljajev v vrstah radikalne stranke. Današnji uvodnik »Politike«, ki ostro uapada notranjega ministra Maksimoviča, pripisujejo skupini, stoječi blizu g Pašiča. Splošno mnenje jc, da bo ta skupina tudi v klubu načela vprašanje notranjega ministra, s čigar postopanjem tudi niso zadovoljni nekateri njegovi dosedanji prijatelji. Parlamentarno življenje je po dolgem zastoju danes bilo nekoliko živahnejše. Anketni odbor je imel sejo, na kateri je končal Spor za stalne sedeže v Ženevi Anglija za lord Cecilov predlog in za vstop Nemčije. — Poljska in Španija vztrajafa pri svoji zahtevi. — Sumljive nemške izjave v Madridu. London, 17. avgusta (brž.) 2e tretjič v tem letu se bo bavilo Društvo narodov o vstopu Nemčije. Prvič se je obravnavalo a aktivnost Pašičevih prista-Maksimoviču. — Seja radičev-v Zagrebu. prečitanjc aktov v bencinski aferi. Sklenil je, da se sedaj zaslišijo priče. Za jutri ie sklicana seja odbora za izenačenje nepo-srediiiji davkov. Beograd 17. avgusta p. Danes sta se odpeljala r.a agitacijsko potovanje po Bosni minister za izenačenje zakonov dr. Srškič in državni podtajnik za ministrstvo za agrarne reformo dr. Andrič. Iz Beograda so se odpeljali tudi vsi radičevski ministri v Zagreb, kjer bo jutri seja poslanskega kluba SHS. To seio pričakujejo z velikim zanimanjem, kako se bodo radičevci opredelili po občinskih volitvah. Kakor se čuje, nameravajo načeti vprašanje dr. Nikiča in zahtevati njegov izstop iz vlade. vprašanje vstopa Nemčije meseca marca. Tedaj so istočasno zahtevale permanenten sedež v svetu Društva narodov Španija, Brazilija, Portugalska i:i Poljska. Končno se je vsa zadeva prepustila v rešitev posebnemu odboru, v katerem je zastopanih 15 držav vključivši Nemčijo. Odbor je medtem odobril načrta lorda Cecila, po katerem se ustanovi devet permanentnih sedežev. Vsako leto bodo odstopili trije člani. Ta načrt bo predložen v odo-brenje septemberskemu zasedanju Društva narodov. Akoravno ni odbor še ničesar de-finitivnega sklenil se je vendar izjavil proti vsaki pomnožitvi permanentnih sedežev razen onega, ki je določen za Nemčijo. Po načrtu lorda Cecila se bodo lahko izvolili v Svet !e tri države m sicer za dobo treh let. Za izvolitev bo potrebna dvetretjinska večina. Končen efekt te rešitve bi bila ustanovitev treh napol permanentnili sedežev. Španija je na ta način rešitve pristala pod pogojem, da se ne odreče zahtevi po permanentnem sedežu. Tekom meseca junija sc je imela vršiti seja tega odbora, kar se pa ni zgodilo. Položaj je sedaj sledeči: Brazilija je naznanilu, da izstopa iz Društva narodov, Španija pa je izjavila, da se ne zadovoljuje z nestalnim sedežem. Kakor se upa, bo Poljski najbrže priznan nestalen sedež v Svetu. Angleško stališče v vprašanju sedežev je, da mora priznati Nemčiji permanenten sedež takoi in brez ozira na druga vprašanja. Lord Cecil ima nalog, da na sep-temberskem sestanku to stališče tudi pov-dari. Anglija stoji trdno na stališču, da je pravična rešitev vprašanja sedežev v Svet« Društva narodov edinole mogoča na podlagi lord Cecilovega predlui-ca in vstopa Nemčije. Z vstopom Nemčije bo vpliv in avtoriteta Društva narodov v Evropi zelo narasla in radi tega se tudi upa, da se bo Španija še nadalje udeležila dela za rešitev svetovnih problemov in vprašanja obnove Evrope, ki bo tvoril važen del bodočega dela Društva narodov. »Daily Telegraphc obžaluje, da je sprožila Španija tangersko vprašanje ravno pred sestankom Društva narodov in meni, da je ta akcija v tesni zvezi z vprašanjem sedeža Španije v Svetu. »Westmlnster Gazette« pravi, da bi bilo angleški vladi neprijetno, ko bi se nc oziralo na španske želje, ki bi bila potem prisiljena, da izstopi iz Društva narodov »Morning Post* graja oster nastop Priina de Rivera v vprašanju Tangerja. Pariz, 17. avgusta d. »Temps* piše o sep-temberskem zasedanju Društva narodov, da je od sklepa studijske komisije odvisen ra rvoj nove evropske politike. Ne smemo si prikrivati, piše list dalje, da je premagati še mnogo težav. Ako ne bi bilo averziie Nemčije do Poljske, se ne bi spor Društva narodov z Brazilijo in Španijo nikoli tako poostril. Nemčija podaja v Madridu neprestano izjave, da se bo v Društvu narodov zavzela zanjo za naknadno zadoščenje. Načrt lorda Cecila, naj bi se v Svetu ustvarili polstalni sedeži, ne bo mogel odstraniti ovir ker Španija in Poljska vztrajata še vedno pri svojih zahtevah po stalnih sedežih. Berlin, 17. avgusta (brž.) Oficijozna izjava potrjuje vest, da se Nemčija toliko časa ne udeleži zasedanja Društva narodov, dokler ii ne bo zagotovljen stalen sedež. Vzklicna razprava proti madžarskim falzi- fikatorjem Ogromno zanimanje za razpravo. — Senzacijonalen preklic Windischgratzovega tajnika. Budimpešta, 17. avgusta s. Današnja vzklicna razprava proti falzifikatorjem francoskih frankov se je pričela pred kraljevskim stolom od 10. dopoldne. Navzoči so bil1 vsi obtoženci razen princa VViiidischgra tza in generala Kurtza. Prostor za občinstvo je bi! popolnoma zaseden, ker so se pričakovale senzacije, ki tudi niso izostale. Po prečitanju razsodbe prve instance in njene utemeljitve je pričel predsednik razprave Štefan Gado nepričakovano z zasliševanjem obtožencev, in sicer, kakor je izjavil, radi tega, da se pojasnijo gotova na-sprotstva v izjavah. Najprej je vprašal predsednik Emerika Nadossyja o vlogi, ki j > je pri falzifikadjah igra! inž. Gero. Na-dossy je odgovoril, da je Geroja predstavil princu, nikakor pa ga ni pregovoril, naj sodeluje pri Donarejevanju bankovcev. Obtoženec Gero je potrdil izjavo Nadoss.vja, dodal pa je, da je Nadossy vedno poudarjal. da so vse zapreke odstranjene in da se more Gero z mirno vestjo udeležiti te akcije. Ob splošni napetosti se je pričelo zasliševanje Dezideriia Rabe, ki je izjavil, da prekliče vse svoje izjave, ki jih je podal pred kazenskim sodnim dvorom in ki kompromitirajo min. predsednika Bethlena, grofa Pavla Telekyja, vojaškega škofa Za-dravca itd! Vse podatke v teh izjavah je dobil le indirektnim potom ter se ni nikoli osebno prepričal o resničnosti teh podatkov. Dobil jih je od svojega odvetnika dr. Jurija Telička ter jih je pod njegovim vplivom povedal pri glavni razpravi. Vse te obdolžitve sedaj umakne, ker se je prepričal, da niso resnične. Noče, da bi ga smatrali za slabega patrijota ter prosi kraljevski sodni dvor, naj mu, kakor tudi ostalim obtožencem, prizna kot olajševalno okol-nost patrijotske motive. Politični preokrei Rabe je pri občinstvu povzročil veliko pozornost Predsednik Štefan Gado jc naznanil, da bo ta preokret lahko imel hude posledice za odvetnika dr. Telleka. Razprava je bila nato odgodena na jutri. (Glej tudi poročilo na. 6. strani!) Kaj je z bolgarskim odgovorom? Razmerje odnošajev -med Jugoslavijo in Bolgarsko se še ni izpremenilo. Dočim je Jugoslavija s svojimi sosedi dolgo odlašala izročitev kolektivne note. skuša sedaj Bolgarska nas in naše sosede izigrati s svojim odgovorom. V bolgarski javnosti se vrši agitacija, naj bi se ves spor predložil Društvu narodov. «Zname», glasilo demokratske opozicije, ki jo vodi nekdanji predsednik vlade Aleksander Malinov, zahteva, naj bi Društvo narodov izvedlo anketo o komitski akciji in ugotovilo, kdo je zanjo odgovoren. To stališče je tem bolj značilno, ker je naš zunanji minister izjavil, naj to zadevo z Bolgarsko rešijo prizadete vlade same in da jo ni treba spravljati pred Društvo narodov. V zvezi z zadnjim incidentom med našo državo in Bolgarsko obstojajo še nekatere druge čudne stvari. Čudno je n. pr. to, da bolgarsko zunanje ministrstvo demantira vesti naših listov, po katerih je naša vlada skupno s kolektivno noto treh balkanskih držav izročila še posebno noto, v kateri zahteva ekstradacijo makedonskega komiteja. Ta demanti je značilen zaradi tega, ker naš zunanji minister ni smatral za potrebno demantirati vesti jugoslovenskih listov in je s svojim molkom potrdil resničnost jugoslov. informacij. Nadalje je čudng tudi to, da sta poslanika Francije in Anglije, Grenard in Cu-nard došla v pondeljek v naše zunanje ■ministrstvo, da se informirata, aH je fe prispel bolgarski odgovor. Pomisliti je treba na to, da zastopnika teh dveh velesil z ozirom na svoje zelo dobre zveze z bolgarsko vlado, tudi brez teh informacij dobro vesta, kakšen je dejanski položaj. Najlepše pa je to. da se od naše strani ničesar ne objavlja o bolgarskem odgovoru, dočim madžarske vesti že poročajo. da je bolgarska vlada odposlala naši vladi odgovor. O vsebini tega odgovora poročajo, da se bolgarska vlada predvsem čudi. zakaj šta se protestu pridružili tudi Rumunija in Grčija. Nadalje odklanja bolgarska vlada najodločneje očitek, da ima kakršnekoli zveze z makedonskim komitejem in makedonskimi četami, ki povzročajo incidente na meji. Končno izraža bolgarska vlada pripravljenost, storiti vse, da se ti incidenti preprečijo, kakor je delala tudi doslej. Ako bi bila ta vest točna, bi pričala, da Bolgarska še ni ničesar izgubila na svojem prejšnjem cinizmu. Predvsem je nepristojno, da daje svoj odgovor v eksploatacijo Madžarom prej, preden so ga prejeli naslovljenci. Vsebina odgovora je tudi povsem nezadostna, ker je navadna negacija brez dokazov naših težkih obtožb z dokazi o zvezi bolgarske vlade in revolucionarnih organizacij. Ako je bil odgovor res poslan, ni nič manj važno dejstvo zagotavljanje bolgarske vlade, da je pripravljena preprečiti vse incidente, kakor je delala to doslej, ker pomenja to enostavno napovedanje novih incidentov, kajti Bolgarska jih je doslej preprečevala na tak način, da so nastajali vedno novi. A tudi za Bolgarsko samo bi bilo preveč cinično, če bi se rogala na ta način v tako resnih stvareh. Intrige glede odgovora se v Sofiji nadaljujejo ter se širi nepotrjena verzija, da bolgarska vlada ne bo odgovorila na kolektivno noto po nasvetu angleškega poslanika v Sofiji. Po beograjskih informacijah namerava Anglija podpirati bolgarsko stvar v Društvu narodov, da bi posebna njena anketa na mestu proučila ves spor. Baje je imel poset angleškega poslanika pri dr. Ninčiču namen informirati ga namesto bolgarskega poslanika o nameri Bolgarske, da ne odgovori na kolektivno noto. O tem sta baje obvestila tudi angleška poslanika vladi v Bukarešti in Ateni. «Temps» je, kakor znano, naslovil na Bolgarsko opomin, da bodo v slučaju nezadostnega odgovora Jugoslavija, Rumunija in Grška prisiljene povzeti tudi druge korake. V resnici ima , da se zboljša trgovinska bilanca Belgije, da se odplačuje zunanji dolg, zlasti pa, da se začne amortizirati viseči dolg. V to svrho Je namenjena letna poldruga milijarda frankov, ki bo tekom štirih let dotekala iz posebnega novonalo-ženega davka. Da se ta amortizacijski fond zviša, eo se podvzeli še drugi koraki: prodaja nekaterih državnih domen in emisija prve skupine privilegiranih delnic Narodne železniške družbe, ki jo je ustvaril parlament in ji izročil za 75 let belgijske železnice, da bi jih upravljala racijonalnejše in uspešnejše nego država sama. Na ta način upa vlada plačati 10 milijard dolga poleg desetih milijard, ki jih bodo vrgli posebni davki. Da se izogne inflaciji, je sklenil Jaspar-jev kabinet konsolidacijo zakladnih bonov na ta način, da se prisilno Szpremene v privilegirane delnice nove železniške družbe, ki so izplačljive, ko ugasne rok, na bazi 175 frankov za funt šterling tn z jamstvom, da se bodo obresti plačevale v zlati pariteti Lastnikom bonov, ki ne bi pristali na to izmenjavo, bi se znižale obresti. Vlada ee je hotela na ta način rešiii nevarnosti, da bi morala izplačevati tekom 6 mesecev vsak dan po 23 milijonov frankov na račun kratkoročnih zakladnih bonov, kar bi ubijalo valuto in dražilo življenje. Vlada pa pripravlja še druge korake: skušala bo ustanoviti menjalni zavod z namenom, da dvigne tečaj papirnega franka in da privabi nazaj v Belgijo domači kapital, ki se je izselil v inozemstvo. Govori se tudi c državni hipoteki na vsa zemljišča, s čimer bi se na nekak način približalo premoženjski oddaji, vendar bi se iztegnile formule, kakršne priporočajo socijalisti. Vse reforme podpisuje kralj in jih so-podpišejo vsi. ministri brez razlike. Med strankami vlada sloga in premirje kakor v času vojne. Seveda ti energični ukrepi, ki posegajo globoko v žep vsem Belgijcem, nisc nič kaj popularni. Vendar jih državljani mirno prenašajo. Glavno je, da se Je vrnilo zaupanje v vlado in vodstvo državnih financ. Kako resno misli Belgija s svojo sanacijsko akcijo, kažejo končno omejitve v uživanju živil, ki prihajajo iz inozemstva. V Belgiji se n. pr. zdaj nič več ne peče beli kruh, marveč siva mešanica, ki jo uživajo tudi bolniki in se uporablja tudi za slaščice. Vlada upa s to omejitvijo prihraniti v lo-atkem po 42 in pol milijona frankov na mesec. Bruse!}, 17. avgusta, d. Narodna banka objavlja oficijelno, da je vsled zadnjih ukrep«ov vlade konsolidiranih že 4200 mi« 'ijonov frankov notranjega dolga. Dolgovi evropskih držav Angliji London, 17. avgusta (brž.) Iz Aten poročajo, da napoveduje ministrski predsednik v 'kratkem obnovo pogajanj x Anglijo za konsolidacijo grških vojnih dolgov. Pogajanja so bila prekinjena meseca julija. Angleško - portugalska pogajanja za plačilo portugalskega dolga Angliji se ugodno razvijajo. Nefundiran zavezniški dolg Angliji znaša sledeče vsote: Rusija je dolžna Angliji 794 milijonov funtov, Francija 647, Jugoslavija 31 milijonov, Portugalska 23 milijonov, Grčija 21 milijonov; skupno so torej dolžni zavezniki Angliji nad 1500 milijonov funtov. Dogovor s Francijo čaka na ratifikacijo. Ko bodo pogajanja s Portugalsko in Grčijo končana, ostane na vrsti Rusija in Jugoslavija. Edini državi, ki sta uredili vprašanje dolgov v Angliji, sta Rumunija in Italija. Dogovor s tema državama je že stopil v veljavo. Italija in besarabsko vprašanje Rim, 17. avgusta, d. Listi odgovarjajo na pisavo francoskega časopisja glede italijansko - rumunske prijateljske pogodbe. Tako izraža , kot glavni ra-dikalskl agitator osebno obiskovaJ trs volišča, Zakona sicer nI kršil, kršil p« duha in smisel zakona. Maksimovič Je vrhovni čuvar volilnega prava državljanov. Zakon predpisuje, da se organi javae varnosti ne smejo pojavljati na voliščih, najvišji organ javne varnosti pa je vršil, kar je vsem njenim organom prepovedano. ostro kritizira ministrovo obnašanje po volitvah. Gosp. Maksimovič pravi, da je izgubil bitko radi svojega gentlemanstva. To se pravi, da minister izgublja, kadar je gentleman, kar je priznanje, ki je jako malo dostojno za ministra. Še težja pa je druga stvar, ko pravi, da bo občino vrnil radikalom. NI naloga notranjega ministra, pravi iPolitika>, da to dela. Bili so morda taki ministri iu so morebiti še, toda poznali so vsaj staro pravilo, da so stvari, ki se sicer vrše, o katerih pa 6e ne govoru pravi končno, da drznost notranjega ministra ne pozna mej, gotovo pa je, da tudi nobene koristi ne more imeti, niti tedaj, ako se odkrito razbije še ena troha demokracije ia parlamentarizma, ki jo vsi skrbno čuvamo. Vatikanska diplomatska akcija ta obrambo vernikov r Mehiki. Rim, 17. avgusta, d. Vatikansko državno tajništvo Je poslalo s posebno noto pri Vatikanu akreditiranim diplomatom in pape-škim nuncijem v inozemstvu prepis , ki slika položaj katoličanov v Mehiki. Članek zavrača izjave predsednika Callesa. Nadalje opozarja na okrožnico, s katero se obrača pozornost civiliziranega sveta na preganjanje katoličanov ln precizira stališče Vatikana. Demontirajo se vsi glasovi o spletkah, ki jih baje dela' Vatikan, da bi pripravil inozemstvo do tega, da bi nastopilo z orožjem. Edino orožje katoliške cerkve je molitev. Ta članek vatikanskega glasila postaja s tem političen dokument. Ni izključeno, da bo ena ali druga evropska vlada odgovorila nanj. V Vatikanu menijo, da se vsaj sedaj ne bodo objavili morebitni odgovori. Merico City, 17. avgusta, s. Po poročilih policije je bilo aretiranih 50 oseb, ki so osumljeni, da so zajeten! v izjalovljeno vojaško zaroto, ki naj bi pričela 15. t. nu upor proti cerkveni politiki vlade. Zadnji Livingstonov tovariš umrl London, 17. avgusta, (brž.) Umrl je da. nes Charles Stjohn, zadnji izmed sprem« ljevalcev znamenitega misijonarja in raz« iskovalca Afrike Davida Livingstona. Stjohn se je boril proti suženjstvu v cen. tralni Afriki in je spremljal Livingstona na poti k jezeru Nvassa. Stjohn je živel 86 let O zaroki kralja Borisa Sofija, 17. avgusta (brž.) Kralj Boris, ki se je nekaj časa mudil v inozemstvu, se j« danes zopet povrnil semkaj. Sofija, 17. avgusta, d Novinarji so povprašali Bofijskega metropolita Štefana, predno je odpotoval na krščanski kongres v Ženevi, kaj je z zaroko kralja Borisa z italijansko princezinjo Giovanno. Metropolit je dejal, da je, kolikor njemu znano, zaroka toliko kot gotova. Vendar so tu gotove težave verske narave, ker je princezinja katoličanka, kralj pa je pravoslaven. Metropolit misli, da se bodo dale te težave odstraniti. Interesantna intervencija Praga, 17. avgusta, s. Za pacifista Moro-cuttija, ki ga je jugoslovenska vlada odpustila kot okrožnega zdravnika v Št. Ilju pri Mariboru, sta Intervenirala nemška in češkoslovaška Liga za Zvezo narodov na Češkoslovaškem, ln sicer pri jugoslovenski Ligi za Zvezo narodov, katero sta naprosili, naj se pri Jugoslovenski vladi zavzame za dr. Morocuttija. General Gajda toži Praga, 17. avgusta, r. Kakor poročajo cNarodni Listy», Je general Gajda po sv> jem pravnem zastopniku dr. Katnilu Adam-ku vložil tožbo proti vsem povzročiteljem obrekovanj, ki so bile razširjene v javnosti o njegovi osebi, kakor tudi proti odgovornim urednikom cele vrste listov, ki so objavljali o njem žaljive članke. V več krajih Češkoslovaške Je došlo do manifestacij za generala Gajdo. Kellogg ne bo odstopil Paulsmith, 17. avgusta, k. Državni tajnik Kellogg dementira vest, da namerava podati ostavko. Objava «madridske pogodbe« Rim, 17. avgusta, s. Včeraj se je v Rimu in v Madridu istočasno objavilo oficijelno besedilo italijansko - španske prijateljske pogodbe. Iz Francije Pariz, 17. avgusta, (brž.) Ministrski pred« sednik Poincare se je vrnil s počitnic ter pričel takoj s posvetovanji za stabilizacijo franka. Pariz, 17. avgusta, s. Ministrski svet ss bo jutri bavil z ukrepi za pobijanje dragi« nje. Številni ubežniki francoske tujske legije Berlin, 17. avgusta, s. polno garnituro za dviganje lokomotiv in vozov. 2e pretekli torek zjutraj so pri* speli podnačelnik mariborske delavnice inž. Ivan Vidic, montažni šef inž. Hubl, delovodja Ševeček in tehn. uradnik Matko Zagorski, kakor tudi 22 monterjev in kiju* čavničarjev, izvežbanih v dviganju iztir« jenih lokomotiv. Najpreje so z lahkoto dvignili tender, težak 25 ton. V sredo, 11. t m. so pričeli z dviganjem velike loko« motive, kakoršne vporabljajo le pri brzo» vlakih na progi Ljubljana » Rakek in kate« re je izdelovala Južna železnica v svojih tovarnah v Floridsdorfu pri Dunaju. De» lavci so neumorno in naporno delali pod vodstvom inženjerjev dnevno od 6. zjutraj »uo ua ta uačin, da so lokomotivo s po« močjo žerjava, hidravličnih dvigal in škrip cev polagoma spravili v višino tira tako, da so vselej pri vsakem dvigu podlagali spodaj pod lokomotivo močne železniške hrastove prage. Ko so lokomotivo spravili v višino popreje že popravljenega tira, so jo danes prevrnili v kotu 90 stopinj in prenesli na tir. Proga, ki je bila teden dni za promet zaprta, je postala v prvih popoldanskih urah prosta. Vlaki vozijo sedaj na progi Ljubljana » Zidani most zopet normalno. Popreje so še vedno imeli do 20 minut za« mude, ker je bilo potrebno premikanje v Zalogu, odnosno v Lazah. Po enem letu najdeno okostje umorjenega Ivana Veronike Maribor, 17. avgusta. Lansko leto, v noči od 10. na 11. avgu« sta, je bil v pohorskih gozdovih izvršen dobro organiziran roparski umor, kojega žrtev je postal Ivan Veronika, doma iz okolice Marenberga. Mladenič je izgubil svoje življenje po roki brezvestneža, ki se je hotel na zločinski način polastiti nje« govega denarja. Osumljeni Ivo Rapatec je bil znan z umorjenim Ivanom Veroniko in je vedel, da ima le ta pri sebi običajno mnogo denarja, ker se je bal, da bi mu ga doma radi vedno pogostejših podežel« skih tatvin kdo ne ukradel. Hoteč se polastiti njegovega denarja, je Rapatec izmislil načrt, ki ga je temeljito izvedel. Pričel je nagovarjati brata Ivana 'in Rudolfa Veroniko, naj bi šla z njim na Pohorje in skupno ukradla nekaj komadov goveje živine, da bi jo potem utihotapili v Avstrijo in tamkaj prodali Brata Ivan in Rudolf Veronika sta se ponovnemu va> bilu Rapateca spočetka odločno upirala, končno pa je Ivan Veronika le podlegel zločinski volji Rapateca in odšel z njim na Pohorje. Dne 10. avgusta 1925. sta oba zarana zjutraj zapustila selo Vas in odšla na Po« horje, domu pa se je naslednjega jutra vr« nil le Rapatec, dočim Ivana Veronike od tega dne ni več videlo človeško oko. Ljud« ski glas je takoj izrekel svojo sodbo, da se je izvršil zločin, ki je zahteval mlado življenje. Vaščani so videli, da sta odSla Ivan Rapatec in Ivan Veronika skupno na Pohorje. Radi tega je postal Rapatec nuj« no sumljiv izvršitve roparskega umora. Orožniki so se takoj podali na delo in že njihove prve poizvedbe so imele velik uspeh. Pri hišni preiskavi, ki je bila izvT« šena na domu Rapatca, so našli več stvari, ki so bile okrvavljene in sumljivega izvo« ra. Ko so bile te stvari predočene bratu umorjenega, Rudolfu Veroniki, je ta vse Velikanski uspeh! Kljub iepemu dnevu predstavi razprodani. Rekord ;e dosegel včeraj film svetovnega slovesa: 99 rilBELUNGI" '2 dela naenkrat 15 dejanj — - — Predstava traja 4 ure in sicer dnevno samo dve predstave ob 4. in pol 9. uri. — Brez poviška cen! Mladini vstop dovoljen samo ob 4 uri. KINO , .LJUBLJANSKI DVOR1' — Najmodernejši kino Slovenije. stvari takoj spoznal kot last svojega bra« ta. Rapatec je priznal, da je odšel z Iva« nom Veroniko na Pohorje, trdil pa je, da sta se ločila že na občinski cesti pri Vasi. Glede okrvavljenih predmetov pa je Ra« patec izjavil, da sta mu jih izročila L. S. in J. M., ki sta mu tudi priznala, da sta umorila Ivana Veroniko, predmete pa iz« ročila njemu radi tega, da bi zakrila vse sledove. Preiskava, ki je bila nato uvede« n z ozirom na to izjavo Rapateca tudi proti tema osumljencema, pa je kmalu do« gnala da hoče Rapatec celo stvar speljati na napačno pot, samo da bi odvrnil od se« be sum strašnega dejanja. Osumljenca L. in M. sta namreč kmalu dokazala svoj ali« bi, Rapatec pa je začel pod težo silnih obremenitev, ki so se osredotočile napram njemu, simulirati blaznost. Dejal je, da je potomec habsburške dinastije, da ima svo« je ministre, ki edini lahko o njem podajo svoje mnenje. Preiskovalni sodnik v Ma« riboru je nato dal po sodnih izvedencih pregledati osumljenca, ki sta res potrdila, da trpi Rapatec na zaporni psihozi, da nje* govo duševno stanje res ni povsem nor« malno, da ga js treba izročiti v blaznico na Studenec v svrho njegovega stalnega nadziranja. Osumljenec se še sedaj nahaja tamkaj, vendar njegovo stanje ni več res« no in ga gotovo še doleti pravična kazen. Potek dosedanje preiskave in njen uspeh jc ta, da je glavni krivec nedvomno Ra« patec. Le nekaj je ostalo prikritega do naj novejšega časa. Kljub marljivemu iskanju orožnikov namreč ni bilo mogoče najti trupla umorjenega Ivana Veronike. Letos dne 6. avgusta, torej ravno eno leto po strahovitem umoru, pa je Katarina Vran« ker v območju občine Ribnica na Pohorju našla okostje neznanega moškega v smre« kovem grmovju. Truplo je že povsem raz« padlo in lobanja razbita. Poleg okostja so našli še dobro ohranjene Čevlje, nekaj oble« ke in usnjat pas. Ker so orožniki takoj domnevali, da utegne biti to okostje lani umorjenega Ivana Veronike, so takoj po« zvali na lice mesta njegovega brata Avgu« sta Veroniko, ki je ugotovil, da je bila obleka last brata Ivana. Po tolikem času najdeno okostje umorjenega Veronike bo gotovo znatno pripomoglo, da se zadevna razprava čimbolj pospeši. Truplo Pavla Šumana najdeno Včeraj popoldne smo prejeli iz Ljubnega sledečo brzojavko: V ponedeljek je našel Solčavan Revs pod Mrzlo goro v Kamniških planinah v smeri proti Savinjskemu sedlu truplo ponesrečenega medicinca Pavla Šumana, sina šefa patentnega urada v Beogradu, dr. Janka Šumana iz Maribora. Truplo je bilo pokrito s snegom in je pokopljejo v Solčavi Medicinec Pavle Šuman se je nameraval, kakor smo svoječasno že poročali, dne 22. julija vrniti preko Mrzle gore v Logarsko dolino k svojim staršem, ki so bili tamkaj na dopustu. Hotel je proti večeru prekoračiti Mrzlo goro in so ga od takrat pogrešali. Bilo je očividno, da se je smrtno ponesrečil. Vse rešilne ekspedicije so se vrnile brez uspeha. S Pavlom Šumanom ie torej dohitela smrt v gorah še zadnjo nado načelnika g. dr. Šumana. Kakor znano, se ;e njegov starejši sin, poročnik vojnega broda in eden naših najboljših letalcev, Ivo Šuman, dne 31. maja pri poskusnem poletu v Novem Sadu smrtno ponesrečil. Padel je z višine 200 m vsled neznanega defekta na letalu s svojim pilotom vred v Donavo, kjer sta oba utonila, letalo pa se je popolnoma razbilo. Vlom na Mivki Vlomilec odnesel 13 delavcem za 6000 dinarjev obleke in drugo. Na Mivki je zgrajena večja delavska baraka, last zidarskega mojstra Ivana Slo-kana. V baraki stanuje sedaj 13 delavcev, ki so čez dan zaposleni pri raznih zidarskih delih. Obenem imajo zidarski delavci v baraki shranjene svoje potrebščine, uble-ko, perilo in druge predmete, kakor tudi denar v kovčeglh. Vhod v barako zapirajo lesena vrata z navadno ključavnico. V ponedeljek popoldne, okoli 19. ure, se je prvi povrnil z dela zidar Ivan Horvat Začudil se je, ko je našel vrata barake odprta in ključavnico razbito; a še boij je bil presenečen, ko je videl v notranjosti barake velikanski nered. Vse je bilo križem razmetano, toda boljših stvari ni bilo . Takoj mu je padlo na misel, da je moral kak zločinec izvršiti v odsotnosti delavcev drzen vlom ter odnesti vse, kar je imeio večjo yrednost O vlomu Je bil tilčoj obveščen službujoči stražnik, nakar so došli tudi kriminalni organi, ki so ugotovili dejanski stan. Tat, ki ga sedaj marljivo zasledujejo, ker je pustil v baraki gotove indicije, je delavcem: Antonu Učku, Janku Kralju; Janezu Kosančiču, Ivanu Horvatu, Ivanu Bodi i, Gabrijelu Abramu, Ivanu Petku, Stanku Ma-riču, Jakobu Zorcu, Antonu Grašlču, Alojziju Pavllnlču, Ivanu Reichu In Francu Magdiču odnesel za 6193 Din razne boljše obleke, perila in drugih potrebščin. Delavci so bili popolnoma »opljačkani« ter jim je ostalo le to, kar so imeli na sebi in kaka malenkost. Vlomilec, k! ie bil najbrže o razmerah v baraki prav dobro poučen, je ostavil le star klobuk, ki služI se- da; policiji kot dober indicij. Moral pa Je očividno imeti več pomagačev, da je mo-gei iz barake neopaženo odnesti veliko množino obleke in perila. Svoj posel je viomi-lec najbrže izvršil v času od 11. dopoldne do 5. popoldne. Težke obsodbe po novem tiskovnem zakonu Odgovorni urednik »Kmetskega lista» obsojen skupno na tri mesece zapora, 10.000 Din globe ln 15.000 Din odškodnine. Dr. Franc Kolterer, državni ko.nališčni zdravnik v Rogaški Slatni, se trudi na razne načine, da bi pridobilo kopališče š«- večji ugled. Tako je aprila izdal letak, v katerem je pozival Slatinčane in okoličane preo pričetkom sezone, kako naj ravnajo, da si cbdrži kopališče dosedanji ngled. Letak pa nekomu ni ugaja! in spravi! se je zato dne 26. maia nad dr. K.Micerja v »Kmetskem listu«, kjer je priobčil sledeči inkriminirani članek: 'Kako žali nemški zdravnik slovenskega kmeta in delavca, opisuje v pestri luči letak dr. Koltererja, drž. kopal, zdravnika v Rogaški Slatini. Mož — Nemec po rodu, po mišljenju pristaš ultranacijonalne SDS, si je dovolil drznost, da na netakten način, ki izdaja batinaško moralo, žali prebivalstvo Rog. Slatine in okolice. Očita nam, da nismo z gosti dovolj vljudni, da smo neotesani, da ne odzdravljamo, da niti od daleč ne vemo, kaj je gost in gostoljubje, da nas je treba k temu poučiti itd. Potem še govori, da ne znamo varovati snage in čistosti, napada naše gostilničarje, našo deco imenuje »vso zamazano in smrkavo« in da je to »nemarščina našega ljudstva«; dalje, da mora nad zamazanimi paglavci, ki jih imenuje tudi z naslovom nemarnost, peti šiba. Končno govori o pijanosti našega kmečkega in delavnega človeka. Vse je prepletel z ocvirki, ki so značilni za batinaško mišljenje človeka, ki niti ni sin slovenske zemlje. Slovenski kmetje in delavci, gostilničarji in starši vprašujemo najprej faktorje, ali naj taka izigravanja, zasmehovanja in žalitve tujca med nami prenašamo brez pritožbe in ugovora? Kaj se misli storiti, da ta človek preneha s svojim delovanjem? Piscu povemo: Vaš izpad proti prebivalstvu Rogaške Slatine in okolice ni dobra reklama za Vas, državo in zdravilišče. Menda Vam zdravillščna uprava za Vašo netaktnost napram nam kmetom, obrtnikom in delavcem ne bo preskrbela odlikovanja; kot zdravnik ne bi smeli grditi bednih ljudi, katerim je zdravilišče boli pri srcu, kakor Vam, ki s takimi letaki odbijate goste . . Očividno ne vidite gosposkih pijancev, nad katerimi se mi otesanci dovoljujemo zgražati. Res je pijanost grda stvar, samo razlika je ta, kdo je pijan? Če ie pijan kmet ali delavec in si zapoje, tedaj je pijana svinja ali kaj sličnega, če pa se do nezavesti napije kak gospod, tedaj je dobre volje in v rožicah in lušten. To ie žal resnica, obenem pa dokument dvojne morale pisca take reklame zdravilišča. Sicer pa, če Vam med nami neotesanci in zamazanci ne ugaja, Vam je cel svet odprt. Jokal za Vami ne bo noben gost in noben Siatinčan.« Ker ni bil pisec tega članka znan, je tožil. g. dr. Kolterer odgovornega urednika »Kmetskega lista«, Milana Mravljeta. Dokaza resnice obtoženec, ki pri razpravi ni bil navzoč, sploh ni nastopil. Braniti se je skušal z izgovorom, da je inkriminirani članek napisal radičevski poslanec A. Kelemi-na in se tozadevno skliceval na neko neda-tirano in nepoverjeno izjavo in — na svoje pričevanje; vendar se sodišče na ta poizkus zvrniti odgovornost za žalitve na rame neodgovornega državnega poslanca, ni oziralo, ker so bili ponudeni dokazi povsem nezadostni. Senat deželnega sodišča je obsodil Milana Mravljeta na dva meseca zapora. 5000 Din globe, 10.000 Din odškodnine in objavo sodbe v »Kmetskem listu«. * Takoj nato je sledila pred senatom deželnega sodišča proti istemu obtožencu in radi istega članka druga razprava in sicer na tožbo znanega tovarnarja in dvor. dobavitelja v Rogaški Slatini, g. Viljema Bizjaka. V imenovanem članku je bil namreč priobčen med drugim rudi sledeči inkriminirani odstavek: »Kar se pa tiče snažnosti, Vam svetujemo, da isto priporočite znanemu peku ter mu predočite, da »pleh«, žoharji in kurje blato niso pri nas, ki imamo smrdljivo in vso zamazano deco in vse druge lastnosti — običajni pridatek kruhu in pecivu sploh.« Obtoženi odgovorni urednik »Kmetskega lista«, g. Milan Mravlje, tudi v tem slučaju ni mogel navesti niti enega dokaza. Ko je senatni predsednik sprožil vprašanje morebitne poravnave, je izjavil zastopnik obtožltelja, da je pripravljen poravnati se pod pogojem, da navede obtoženec točno ime dotičnika, ki je napisal podlo kleveto. Zagovornik obtoženca Je nato izjavil, da je napisal članek na okrajnem sestanku ra-dičeve stranke g. Roman Bende po informacijah nekega Spanička iz Rogaške Slatine. Ker se na podlagi teh netočnih navedb ni mogla skleniti poravnava, je senat izrekel razsodbo, s katero je bil obtoženec zopet obsojen na 1 mesece zapora, 5000 Din globe. 5000 Dbi odškodnine in objavo sodbe. Seveda bo mora! v obeh slučajih plačati tudi vse stroške Domače • Romunski novinarji v Jugoslaviji. Prihodnji petek prispe preko Žombolje v Zagreb večla skupina romunskih novinarjev da vrnejo lanski obisk naših novinarjev v Bukarešti. Iz Zagreba nadaljujejo rummiski gosti svojo turnejo preko Ljubljane, Bleda, Plitvičkih jezer, Dalmacije in Bosne ter Jo zaključijo v Beogradu. V Zagrebu pripravljajo rumunsklm gostom prisrčen sprejem. * Nov vozni red. V prometnem ministrstvu so se predvčerajšnjim sestali delegati vseh železniških direkcij naše države, da določijo nov vozni red. Komisija posluje pod predsedstvom načelnika prometnega oddelka. ♦ Iz državne službe. Uradniku kmetijskega oddelka ljubljanske oblasti Milošu Štlb-lerju se priznava v leta ukazne službe čas od dne 1. Julija 1908. do dne 21. marca 1919. toda brez pravice do odškodnine za minuli čas. * Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistensko mesto pri stolici za stroje-slovje s prejemki uradnika I. kategorije. Kandidat za to mesto mora biti diplomiran irienjer strojniške stroke. Kompetenti naj pošljejo prošnje do 15. septembra 1926. rektorju univerze. * Sprejem gojencev v zrakoplovoo šolo v Petrovaradinu. »Službene Novine* objavljajo pogoje za sprejem gojencev v zrakoplov-no podoficirsko šolo v Petrovaradinu. V šolo se sprejme letos do 100 gojencev. Kandidati naj vlože prošnje pri komandi zrakoplovne strokovne šole v Petrovaradinu, najkasneje do 15. seiptembra. Po novem zakonu so podoficirji materijaJno dobro zavarovani ter jim Je zasigurana karijera. Po zakonu morajo zrakoplovu! podoficirji odslužiti v podoficirskih činih le polovico časa,' ki je določen za ostale podoficirje. ♦ Iz naše državljanske zveze sta izstopila Bogomir Vodep, inženjer v Gmundnu, pristojen v Št. Jurij ob Južni železnici in Marija Pak, vdova v Bludencu, pristojna v Velko v mariborskem okraju. ♦ Železniška proga Split-Beograd. Pričakuje se, da se bo skoraj gotovo našlo kompromisno stališče med ponudniki naših izseljencev iz južne Amerike in prometnim ministrstvom v zadevi projekta Jadranske železnice Beograd-Split. Proga bo šla preko Sarajeva, samo njena trasa se bo morala prilagoditi trasi strokovnjakov prometnega ministrstva, da bo Izgradnja cenejša in proga rentabUneJša. * Vštevanje službenih let oficirjem in civilnim državnim uradnikom. Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo naslednje pojasnilo: Vprašanje vštetja službenih let oficirjem, kapeloikom, tehničnim vodjem in vo Jaškim duhovnikom je urejeno s členom 300 točka 2 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in se torej vsem tem brez Tazlike morajo všteti kot službena leta vsa leta ukazne in ne ukazne službe po odbitku polnega roka v stalnem kadru pri pehoti, to je 18 mesecev brez ozira na to, ali Je kdo ta rok v kadru odslužil ali pa Je bil od te službe Iz kateregakoli razloga oproščen. Uradnikom in ostalim civilnim državnim uslužbencem pa se odbije oni rok v kadru, ki ihn Je pripadal v dobi novačenja, torej 14, oziroma 18 mesecev. Ta rok se odbije biez ozira pa to ali so rok v kadru odslužili pa so bili morebiti oproščeni. ♦ Turneja narodnega poslanca dr. Pivka v srezu Murska Sobota. Kakor je bilo jav-ljeno, so se vršili v soboto ln nedeljo ter v pondeljek številni shodi in sestanki narodnega poslanca g. dr. Ljudevita Pivka v srezu Murska Sobota, in sicer v soboto zvečer v Gornjih Petrovcih, Križevcih, v obeh krajih ob lepi udeležbi somišljenikov. V nedeljo pa so bili naslednji shodi oziroma sestanki: ob 9. v Fokovcih, ob 11. sestanek v Murski Soboti, ob pol 14. shod v Preda-novcih pod vodstvom župana in predsednika krajevne organizacije SDS g. Vratariča, ob pol 16. v Bodoncih in pri Škrabanu, ob 17. v Zenkovcih, ob 18. v Strukovcih. Na vseh shodih tekom nedelje sta poročala nar. poslanec dr. Pivko in dr. Lipold ter srezki tajnik SDS g. Smrekar, poleg teh tudi razni domačini, ki so iznašali lokalne gospodarske in druge težave. Podučen je bil tozadevno zlasti zbor v Zenkovcih, kjer so domačini tožili o nečuvenem dejstvu, da je popravljanje oziroma vzdrževanje prejšnjih državnih cest sedaj prepuščeno občinam, ki morajo delati na teh cestah zlasti mostove. Občne pa so tamkaj po veliki večini revne in je razumljivo to breme zanje mnogo pretežko. Zato bo treba čimprej najti kredita za vzdrževanje teh cest. Pri Strukovcih so sklenili ustanoviti krajevno organizacijo, v katero bi se takoj vpisalo 35 članov. V pondeljek pa so se vršili shodi v Bratoncih, Gančanih, Bakovcih, Dokležovju itd., ki so kljub delavniku dobro uspeli. * Himen. Poročila sta se v četrtek, dne 12. t. m. Krista Kovač iz znane narodne rcdbhe v Sp. Šiški, in Herman Herzmansky sin znanega ljubljanskega vrtnarja. Mlademu paru obilo sreče! ♦ Diplomski izpiti za učitelje meščanskih šol. V ministrstvu prosvete so bila te dni dovršena nova pravila za polaganje diplomskih izpitov na višjih pedagoških šolah za učitelje meščanskih šol. Pravila so že stopila v veljavo. * Zrakoplovna šola v Divulib. Pomorska zrakoplovna podoficirska šola v Gjenoviču v Boki Kotorski bo s prihodnjim šolskim letom premeščena v Divule pri Trogiru, ker so tamkaj povoljnejši pogoji za delovanje te šole. ♦ Demokratična uredba za potnike na Češkoslovaškem. Češkoslovaško prometno ministrstvo je izdalo novo uredbo za vpora-bo jedilnih voz. Odslej morejo obedovati * ir. večerjati v jedilnem vozu tudi potniki irctje.« razreda in sicer brez vsakega do-.-iičili. vesti * Vršenje gemeterske prakse. Generalna direkcija katastra je na predlog državnega odbora za izmerjenje naše kraljevine sklenila, da se inženjerjem-gozdarjem v bodoče ne bo več dajala koncesija za vršenje geo-meterske prakse. Jugoslovensko šumarsko udruženje je finančnemu ministrstvu poslalo spomenico, v kateri zahteva, da se ta odlok razveljavi. * Razstava fotografij v Splitu, ki bi imela biti prošlo nedeljo zaključena, ostane nekoliko časa otvorjena, ker je prijavljen prihod večjih skupin tujcev, med drugimi nad trideset profesorjev in javnih delavcev iz Nemčije. Razstava je imela doslej prav lep uspeh. * Prodaja loterijskih obve;-. jjih državnih posojil prepovedana. i\... ..no ministrstvo je prepovedalo v naši državi nakup in prodajo vseh loterijskih obveznic tujih državnih posojil. Za nakupovanje in prodajanje vseh vrst obveznic je potrebno specl-jalno odobrenje finančnega ministrstva — generalne direkcije državnih dolgov. * Izgubljeno. Direktor Prve hrvatske šte-dionice, g. Dragotin Vabič je izgubil v nedeljo na Erjavčevi koči črno usnjato listnico, prevezano z gumijevim trakom. Denar naj najditelj obdrži, a pošlje dokumente »Jutru«, ali pa izgubitelju. Dokumenti so: krstni list, legitimacija »Merkur*, »Trg. dom« HPD in mnoge druge. * Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Ivan Sket v Mariboru je odvetniški zbornici v Ljubljani naznanil, da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Kozje. * Ostanki človeka v želodcu morskega psa. Kakor poročajo z otoka Korčule, so ribiči predvčerajšnjim vlovili tamkaj šest metrov dolgega morskega psa. V želodcu pošasti so našli ostanke človeškega trupla: čevlje, kosti in razne malenkosti. Morski pes Je težak 650 kg. * Napad na agrarno komisijo. Seljak Božo Baričevič v slavonski Bukovicl je prošlo soboto z revolverjem napadel agrarno komisijo, ki je prišla, da mu odvzame del letošnjega pridelka. Baričevič, rodom Črnogorec, Je bil pod orožniškim spremstvom izročen sodnemu stolu v Virovitici. * Žena ponoči umorila svojega moža. V Dolju v zagrebški okolici je bil v noči cd soboto na nedeljo zavratno umorjen seljjk Štefan Poljak. Smrtno ranjen je še prišel na dvorišče, kjer se je nezavesten zgrudil in čez nekoliko minut umrl. Žandarmerija je dognala, da je zločin izvršila pokojnikova žena Jana Poljak, lci je zločin tudi priznala. Izročili so jo sodnemu dvoru v Zagrebu. Moža je umorila — kakor izjavlja — zato, ker sta živela v večnem prepiru in jo Je skoraj dnevno pretepal. Tega — pravi ni mogla prenašati — in je napravila konec s sekiro. * Znan slepar kot angleški pomorski kapetan. Štefan Čop iz Bribira pri Crikvenici je zagrebški policiji že dolgo znan kot opa-sen tat in ženidbeni slepar. Bil je obsojen že ponovno na več let zapora, vse radi ženitbenih sleparij in izvabljanja denarja iz ljubezni. L. 1923 je bil tudi za pet let Izgnan iz Zagreba. Nedavno je bil aretiran na Sušaku in so prinesli tamkajšnji listi takrat njegovo bogato biografijo. Označili so ga kot prvorazrednega pustolovca in človeka finih manir, ki je vedno govoril o svoji sijajni karijeri in bogastvu. Iskal je znanstva z materami, prihajal v hiše in dvigal denar, seveda na račun ženitbe. Sedaj se je pojavil v Zagrebu nenadoma v uniformi angleškega pomorskega kapetana. Šetajoč se po ulici, je opazil krasno deklico in se ji pridružil. Predstavil se je za angleškega pomorskega kapetana in rekel, da njegovo ladjo trenotno popravljajo v Trstu, sam pa je prišel pogledat malo svojo domovino. Prosil je gospodično za razne informacije in ji pripovedoval potem čudesa o svojem veličastnem življenju. Gospodični pa so se ti čudeži zdeli le malo preveč sumljivi in je obrnila pozornost v bližini se nahajajočega se detektiva na čudnega tujca. Detektiv je »angleškega kapitana« aretiral in ga odve-del na policijo, kjer so mu slekli kapitansko obleko in ga utaknili v »arestantovsko«, katere je še bolj vajen. * Kraljica neba. Na zagrebški policiji so imeli v torek nenavadno bitje: lepo mlado gospodično, ki je pomilovala vsakega, ki ga je srečala in se predstavljala kot kraljica neba. Molila je litanije, sicer pa ni vedela ne svojega imena, ne svojega priimka. Našli so jo malo prej na samoborski progi, ležečo preko proge. Neki uradnik io je pravočasno opazil, jo s silo odstranii s tračnic in izročil policiji, ki je kmalu uvidela, da ima opraviti z umobolno »kraljico neba«. Zeve se Natalija Antonič in je doma iz Marijine Bistrice. Poslali so jo v Stenjevac v umobolnico. * Še o umoru župnika v Orehovici. Kakor smo že včeraj poročali, se je posrečilo razrešiti zagonetni umor župnika Pliberška v Orehovici, ki ga je ubila njegova gospodinja Jaga Trkanjec skupno še z nekaterimi ljudmi. Po naknadnih informacijah je bil uboj izvršen iz več motivov. Eden je bil ljubosumnost, ker je gospodinja Trkanjec zvedela, da bo morala v kratkem iz župnišča in da pride na njeno mesto neko mlado dekle. Dalje je bilo župnikovi gospodinji tudi znano, da ima župnik spravljenih 15.000 Din ki jih je hotel nesti v nekaj dneh v Zagreb v banko in se je hotela polastiti te vsote. * Krvav zločin v Splitu. Kakor smo že včeraj poročali, je bila dne 12. t. m. v Splitu umorjena in oropana Jela Čeh, uradnica Jadranske plovidbe. Zločinstva je osumljen trgovski potnik Krsta Konstantinovič iz Mo-starja, ki je nekoliko dni stanoval pri Čeho-vi, po umoru pa izginil brez sledu. Vsled tiralice iz Splita je bil Konstinovič predvčerajšnjim v Zagrebu aretiran ter takoj odveden v Split. * Mačeha z vilami prebodla oči pastorku. V Gornjem Bačinu pri Kostajnlci je nedavno Jaga Zlogledja v prepiru z železnimi vilami zabodla svojega pastorka pod desnim očesom. Vsled uboda v očesno votlino je dobil vnetje mogžganske opne, katero je povzročilo možgansko kap. Pastorek je v groznih mukah umrl, mačeha pa se nahaja v preiskovalnem zaporu. * Samomor ruskega emigranta. V soboto ponoči se je v Beogradu v svojem stanovanju z britvijo usmrtil ruski emigrant Geor-gije Viljam, bivši bogati posestnik iz Rusije, ki pa je vsled raznih neprilik tako obubožal da ga je s težkim delom morala preživljati njegova žena. Nesrečni mož je bil močno neurasteničen in je v nastopu neurastenije tudi izvršil samomor. * Slovenec utonil v Neretvi. V hercego-vinski reki Neretvi se je pretekli petek kopal Slovenec Jurij Brezinšek. Ker ni poznal nevarnosti te reke, je plaval pričel daleč od brega. Zgrabil ga je vrtinec in potegnil na dno. Njegovega trupla niso našli. * »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 2. pošlje vsakemu naročniku »Jutra« zanimiv, bogato ilustrirani cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj: ne bo Vam žal. bbbshs8BHBB«SEH9BS1S8HKB»BBSSSJB I Danes! BanesS g Ljubezen | Junaštvo | g Uiteumnosi i f ELITNI KINO MATICA 1 a b «JBBS8tiE£i£3l£';ŠS;29&£iSBa3BBB99B9B Iz Ljubljane u— Minister dr. Nikič v Ljubljani. Včeraj opoldne se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano minister za šume in rudnike dr. Nikič. Na kolodvoru ga je sprejel veliki župan dr. Baltič, nakar se je minister odpeljal za avtomobilom na Bled. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se je od 8. do 14. avgusta rodilo v Ljubljani 33 otrok (14 moškega, 19 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenček, umrlo pa je 8 moških in 9 žensk, skupaj torej 17 oseb in sicer: 4 osebe za jetiko, 2 za pljučnico, 1 za škrlatinko, 1 za rakom, 1 za vnetjem črevesa, 1 za prirojeno slabostjo 1 za ostarelostjo- 6 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 vsled smrtne nezgode, 1 oseba pa Ie izvršila samomor. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 1 na škriatinki, 1 na ošpicah, 1 pa na davici. u— Drobiž policijske kronike. Včeraj ni bilo nobene aretacije, pač pa je policijske organe zelo zanima! drzen vlom v dehvsko barako na Mivki, o katerem poročamo na drugem mestu. Ker je bil včeraj pondeljek in so nekateri navajeni delati »plavega«, zato policijska poročila javljajo več slučajev gostilniških pretepov in prepirov na ulici ter več slučajev kaljenja nočnega miru — Cestno policijski red še vedno da mnogo opravka in sitnosti posameznim strankam, ki se bodo morale zagovarjati pred pristojnim policijskim uradnikom radi zadevnega prestopka. u— Tatvina suknjiča. Med balincanjem na dvorišču neke gostilne na Dolenjski cesti ; je neki uzmovič odnesel trgovskemu pot- j niku Josipu G. suknjič, vreden 200 Din. Sz Maribora a— Sestanek zaupnikov SDS za mesto Maribor je jutri v četrtek ob 20. v dvorani restavracije Kosič, prej Orovič v Vetrinjski ulici. Na dnevnem redu je politično poročilo nar. posl. dr. Pivka in nato podžupana dr. Lipolda o občinski politiki in Mestni hranilnici. Vabljeni so somišljeniki, zlasti člani mariborskih političnih društev, a_Povratek češkoslovaških oiicirjev skozi Maribor je sedaj najavljen za soboto 21. t. m. popoldne. a— Mariborska podzemeljska stranišča. Te dni je mestna občina oddala stavbeni tvrdki Accetto in drug napravo podzemskega stranišča na Kralja Petra trgu za 145.000 Din. Obenem je dobila ista tvTdka v izvršitev še regulacijo Pobreške ceste na desnem bregu Drave pri državnem mostu in pred hišo čevljarja Beraniča za 45.000 Din. Tam bo g. Beranič, ki je pravkar postavil novo hišo, nadaljeval s stavbo nove stanovanjske hiše, s čemer bo dobil Trg kralja Petra ob državnem mostu zaokroženo obliko, ki bi bila prav lepa, če je ne bi Irvarila popolnoma nezadostna stavba Pokojninskega zavoda. Podzemno stranišče bo na levi strani tik ob mostu nasproti paviljonu trafike. Občinski svet je sklenil postaviti dve taki podzemni stranišči. Drugo bi bilo pri kolodvoru, ki bi bilo gotovo najnujnejše in res krvava potreba Maribora, ker se tam nad nesnago zgražajo dan za dnem domači ln tuji potniki. Istega mnenja je gotovo tudi mestni fizikat. Frekvenca je gotovo tam mnogo večja, vrhutega imamo pri državnem mostu že itak na levi strani Drave precej zadosten toaletni prostor. Zato bi bilo mnogo umestneje, da se odloži zgradba na Kralja Petra trgu do prihodnjega leta, ne pa pri kolodvoru, ker bo to sicer gotovo v vsej javnosti vzbudilo občo in upravičeno nevoljo. a— Gospodarsko gibanje. Bivši okrajni glavar dr. Srečko Lajnšic je odložil koncesijo za javno agenturo, katero je otvoril v Mariboru potem, ko je zapustil državno službo. Za nijm je dobil tako koncesijo na podlagi dekreta bivše avstrijske dvorne pisarne z dne 16. IV. 1833. tudi bivši veliki podžupan dr. Vilko Pfeifer in 4 juristi v Ljubljani. Proti tem pisarnam, katerim se je v Mariboru pridružilo še tudi par pisarn bivših odvetniških uradnikov, se je dvignil celo v Javnosti precej oster protest. Nedavno je zavzela odklonilno stališče napram tem agencijam tudi odvetniška zbornica, ki je odvetnikom prepovedala vsako poslovno zvezo in kakršnokoli skupno poslovanje, češ da ta davno zastareli institut nasprotuje načelom in pravicam svobodnega odvetništva. — V Mariboru je začela v bivšem Križevem dvoru poleg tovarne »Doktor i drug« poslovati konferkcijska tovarna »Ma-ros«, družba z omenjeno zavezo z glavnico 200.000 Din. Družabniki so mariborski trgovec Mirko Rosner in dunajska tvrdka Mautner, koje zaupnik pri »Maros« v Mariboru bo Josip Eltbogen, trgovec z Dunaja. Družabnik nove tvrdke z manjšim zneskom je še tudi trgovec Josip Gotzl z Dunaja. Gospodarsko življenje mariborske industrije prehaja torej vedno bolj v inozemske roke. Nekaj časa so takšna podjetja v Mariboru in podobnih obmejnih krajih jemala vsaj na videz tudi Slovence v načelstvo, sedaj se jim zdi, da tudi to ni več potrebno in tako dobe naši zasebni uradniki še manje služb v industrijah. Poleg kapitala prevladuje tudi nemško uradništvo in brezposelnost naših ljudi raste. Mi bomo v tej smeri odslej posvečali vso pozornost tujim podjetjem, ki so nam sicer dobrodošla, če so gospodarsko utemeljena, toda nacijonalni interesi in obstoj naših ljudi radi tega ne sme biti ogrožen. Mestna občina ima vedno težje naloge v skrbi za brezposelne. Državni interes pa zahteva, da imajo tudi naše oblistl popolen vpogled za kulise gospodarskega gibanja ob meji. a— Slovensko lovsko društvo — podružnica Maribor — priredi v nedeljo dne 22. Nemo izbiro Covercoat oblek in ragianov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki 0. Bernatovič / LJUBLJANA. t. m. na vojaškem strelišču na Teznu svoje letošnje tekmovalno streljanje za dragocene dobitke. Streljanje na srnjaka, 20 krožno tarčo na 100 korakov in na golobe se bo vršilo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Brezplačen vstop je dovoljen povabljenim tekmovalcem, članom društva in po njih vpeljanim gostom. Razdelitev daril ob 20.30 uri v hotelu Meran. Tekmovalni red je interesentom na razpolago na strelišču. — Odbor. a— Iz policije. Ključavničarju O. P. je bilo ukradeno kolo znamke Puch, vredno Din 1000. Neka tatica je ukradla svoji to-varišici nekaj perila in denarnico v skupni vrednosti Din 500. Aretiranih je bilo zadnje dni več razgrajačev, ki so bili oddani v poliejiske zapore. a— Obesil se je. Preteklo noč so našli na Betnavski cesti pri posestniku Špesu v sobi obešenega pekovskega mojstra Jakoba Zgonca. Zgonc je bil okoli 50 let star, jako izvežban v svoji stroki in splošno priljubljen pri svojih odjemalcih. Lansko leto ga je zapustila njegova žena in odšla s sinom na Dunaj. Mož se je že pred nekaj meseci skušal usmrtiti in hotel skočiti v samomorilnem namenu v Dravo, pa so ga pasanti rešili. Na mizi v sobi je pustil listek, na katerem so bila zapisana imena njegovih dolžnikov. Poleg tega je zapustil še 2000 Din gotovine in zlato uro. Pravi vzrok njegovega samomora ni znan, domneva pa se, da se je usmrtil radi družinskih razmer. a— V mariborski bolnici je umrl dne 13. t, m. po kratki bolezni na zastrupljenju krvi Vlado Ozrvald, učenec III. razreda meščanske šole, sin gostilničarja in posestnika Fer-da Ozvalda v Rušah, star 15 let. Njegovo truplo so prepeljali v Ruše in ga dne 15. t. m. ob mnogobrojni udeležbi domačega občinstva položili k večnemu počitku. Težko prizadeti rodbini najiskrenejše sožalje! a— Prosta stanovanja: Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta stanovanja: 1.) Vrtna ulica 8, pritličje I soba s kuhinjo stranke Ane Srijenc. 2.) Mlinska ulica 7, I. nadstr. 1 soba od stranke Iv. Erveš. 3.) Nova vas, Volfgangova ul. 1., 1 soba s kuhinjo od stranke Pavel Svenšek. Prošnje za prosta stanovanja je vložiti do 19. avgusta. Iz Celja e— Renoviranje »Celjskega doma«. Restavracijski prostori »Celjskega doma« so lepo renovirani. Kakor je opažati, je restavracija v dobrih rokah, kar dokazuje tudi obisk. e— Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila Mestna hranilnica v Celju 1000 Din. Za velikodušen dar se blagim dobrotnikom tega zavoda odbor nai-prisrčneje zahvaljuje. e_ Usmiljenim srcem! Državna krajevna krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda 6 letno zdravo deklico čez dan v oskrbo. Oče otroka je umrl, mati je uboga delavka v Celju, gre za delom in mora pustiti otroka samega doma. Deklica bo letos začela hoditi v šolo v Celje, čez dan bi biia pri blagih dobrotnikih, na večer bi jo vzela mati na dom m drugi dan zopet pripeljala. Nadaljne poizvedbe da državna, krajevna zaščita dece in mladine v Celju e— Preselitev. Zadruga »Lastni dom« ie preselila svojo pisarno v prenovljeno hišo štev. 6 v Prešernovi ulici in je začela tam poslovati. e— Marijina cerkev v Celju je deloma v zelo slabem stanju. Nevarnost preti, da se bo začelo krušiti zidovje na zvoniku. Ker primanjkuje potrebnih sredstev, se opravi.a" po Celju zbirka za obnovljenje cerkve. e— Premovanje konj v Žalcu. V torek, 16. t. m. se je vršiio v Žalcu letno premovanje konj in pregled državnih in privatnih Iicencovanih žrebcev. Obdarovanih je bilo 3S Dogon je bil nekoliko slabši kakor lansko leto. Pasma mrzlokrvna, norijci in beigiici. Kakovost konj je bila izvrstna, dasiravno konjereja v obče peša. postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki, medlo svetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kozo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani JUOOSLA.VENSKO a D. GEORG S CHICHT,OSIJEK. Oddelek »EEda«. Poiljtte mi brezplačno originalni savojCek EUDA-SHAMPOO ul IV Ime: — ..........— Naslovi . Prilepite prosim, ispolnjeni odreiek cadsj sa dopisnico. S H A M P O O M onstran Mc p— Problem Jugoslovenov v Italiji je vprašanje, s katerim se bavijo ob vsaki pri liki. G. Santangelo ocenjuje v reviji «Bi« bliografia Fascista® politične spise S. Sla« taperja, kjer je govora tudi o problemu Jugoslovenov. Ocenjevalec pravi, aa se Sla« taper vzdržuje napačnega pojmovanja ju« goslovenskega problema, kakršno je bilo pri predvojnih politikih. Problem je realen in treba ga motriti v njegovi istinitosti brez napačnega predstavljanja. Avstrija je izginila, problem je ostal. Santangelo vpra« Suje, kaj se je storilo za njegovo rešitev. Opozarja pa na Slataperjevo zaupanje v naravno moč asimilacije latinskega rodu. Ako je šlo doslej gladko z asimilacijsko silo, se ni bati odslej prav ničesar, ker Ita« lijani zaupajo v svojo usodo. Značilno je, da trdijo, da ostanejo Italijani najčistejše latinsko pleme, pa če pride v njihove žile že toliko tuje krvi. p— V idrijskem okraju so našteli po italijanskem ljudskem štetju 1921. vsega prebivalstva 14.085. Italijanski občevalni jezik je vpisan pri 401 osebi, slovenski ob« čevalni jezik je prijavilo 13.140 ljudi, 28 jih govori tudi italijanski, tujcev je bilo 541. Idrija je izkazala Slovencev 5143, 13 takih, ki govore tudi italijanski, Italijanov 288. V Čekovniku, v Spodnji Idriji in na Vojskem ni bilo nobenega Italijana. p— Gorica z zlato kolajno. Zopet bo veliko slavje v Gorici. Narodnih prazni« kov je bilo v povojnem času že ogromno število pa kakor se kaže, jih ne bo še ta« ko kmalu konec. Sedaj bodo proslavili iz« ročitev zlate kolajne goriškemu mestu za borbo proti Avstriji in za vojno trpljenje. Kako je Gorica v resnici trpela, smo že razložili v posebnem članku. Fašisti po« vabijo na svečanost tudi vlado, ki mora poslati v Gorico enega ali drugega mini« stra. Pravijo, da bo v Gorici sedaj vse drugače, odkar vodijo gorjški fašij doma« čini, ki hočejo spraviti goriško politiko na pravo pot, da pride mesto zopet do svoje veljave in svoje prave naloge na mejni straži. Motijo se dobri gospodje. Nad Go« rico stoji Videm in proti tej činjenici se ne da nič opraviti! p—• Ponesrečil se je na Kaninu 191etni Umberto Bassi iz Vidma. Skoro vsako ne« deljo je napravil kak izlet v planine in v nedeljo je šel na Kanin. Po zadnjem de« ževju in snežnih zametih je bil pohod na Kanin nevaren in vodja izletniške skupine je odsvetoval nadaljevanje poti na vrh po« tem, ko so bili izletniki že precej visoko. Bassi in še nekateri drugi pa so rekli, da hočejo kljub vsem težavam priti do vrha. Bassi je hodil naprej pred drugimi. Drz« nemu fantu je spodrsnilo in zvrnil se je v prepad, iz katerega so pozneje po dolgem trudu dvignili njegovo truplo. p— Govor A. Cosulicha pred promet' ni/n ministrom Cianom Ko se je mudil prometni minister Ciano na sedežu Zveze hrodolastnikov, ga je nagovoril cav. A Cosulich, opozarjajoč ga sredi proslavlja« nja fašizma na akutno krizo transportov, ki jo je treba odstraniti potom dogovorov vlade z drugimi deželami in z odredbami za ureditev prometa. Prosil je ministra, da naj blagovoljno vpošteva potrebe pri« stanišča in vse želje glede nakladanja in skladanja blaga. Brodovi so ogromen ka« pital, ki ne prenese zavlačevanja in zakas« njevanja. p— Na trgu v Sežani so bili konji jugo* slovenske pasme na prodaj do 4000 lir gla« va. Cena goveji živini je bila od 400 do 420 lir za stot žive teže. p— Cadorna v Gorici. V nedeljo je po« setil Gorico maršal Cadorna, katerega pro slavljajo kot junaka, ki je iztrgal goriško mesto avstrijskega gospodstva. Sprejem je bil zelo svečan. Senator Bombig se je v svojem nagovoru veselil dvojne zmage in sicer one nad zunanjim sovražnikom in one nad notranjimi nasprotniki. Cadorna je hotel obiskati tudi nadškofa dr. Sedeja. ki pa je bil odsoten. p— Zsder zavetišče za tihotapce s t ob as kom. V Trstu pravijo, da je sedaj v Zadru zbirališče tihotapcev s tobakom in da se ~ iovo 3595 Slovencev, j cev, Vipav <27 Sloven« cev, ital. ob. jezik 23. p— Svoboda v Italiji. Iz Trsta nam po« ročajo, da je bila na ukaz prefekta včeraj« šnja »Edinost® zaplenjena. Vzroki zaplem« be še niso znani, ker ravnateljstvo lista ni dobilo tozadevnega dekreta. p— Zaljubila sta se v Trstu Frančiška Vuk iz Mirna in Viktor Čebule. Mladenka je peljala svojega fanta v Miren, da ga po« kaže starišem. Vse je šlo lepo v redu in zaročenca sta bila zadovoljna in sta sc pri« pravljala za poroko. Ona je prinesla neki dan njemu 7270 lir, nasmehnila se mu je in rekla, da naj preskrbi in nakupi sam vse potrebno. Mladi Čebule je spravil denar in odšel. Lire so fanta motile ni mogel izvršiti tega, kar mu je naročila lepa Frančiška iz Mirna. Ker ga le ni bilo, se je razjokalo de« kle in šlo tožit Viktorja Čebulca. Prijeli so ga in strogi sodniki v Gorici so ga ob« sodili na deset mesecev zapora in 500 lir globe. Namesto da bi živel poleg mlade že« ne, ki ga je imela rada, bo premišljeval dolgih deset mesecev, kam zapelje človeka lahkomiselnost. Zopet letalska nesreča v Novem Sadu V pondeljek se je zgodila v Novem Sa* du letalska nesreča, katere žrtev je postal podporočnik^pilot Ivan Popovič. To je se* daj že 24. smrtni slučaj in je povzročil v mestu ogromno razburjenje. Okoli 8. dop. se je dvignil na letališču podporočnik Popovič z letalom tipa »Novi Brandenburg®. Čim je plul nad klavnico je opazil na »Mercedesovem® motorju gotove znake defekta. Zato se je pričel takoj spu« ščati navzdol. Ker pa je bil teren neugo« den, je došlo do katastrofe. Letalo se je namreč pri spuščanju proti tlom ponovno zadelo v brzojavne droge in drevesa, se končno prevrnilo in treščilo na tla. Popo« viča so težko ranjenega potegnili izpod razbitega letala. Bil še pri zavesti in pro« sil, naj ga takoj prenesejo v bolnico, kjer pa je že čez nekaj ur izdihnil. Iz Trbovelj t—■ Meščanska šola v Trbovljah. Radi ureditve vprašanja meščanske šole v Tr« bovljah, ki se ima otvoriti v jeseni, se je mudil včeraj pri velikem županstvu v Ljub Ijani gerent g. Vodušek. Občina je s svo« je strani docela uredila svoje obveznosti. Težišče situacije je sedaj pri prosvetnem oddelku. t— Trboveljska podružnica »Rdečega križa*. Na občnem zboru »Rdečega križa® v Trbovljah je bil izvoljen odbor, sestoječ iz gg.: Gašpariča, dr. Kumerja, Kosija, Lundrove, Windischerjeve, Zenchovicheve Vtičarja, Lebarja, Žmavca, Kuharja in Omerze. t— Načrti steklarne v Hrastniku. Stek« larna v Hrastniku jc pričela zidati ob Bob* nu betonsko škarpo, vendar ne po odobre« nih načrtih, po katerih bi se morala pre* staviti okrajna cesta. Bila je pač o po zor« jena naj zida tako, da ne bo trpela škode, ko prične z deli za prestavitev. S temi de« li pa ni mogoče pričeti prej, dokler ne bo uredila steklarna svojih odnošajev z meja« ši, ki so življensko tangirani pri tej zade« vi. Steklarna hoče svoj obrat obzidati in napraviti v celem le dva vhoda. Gre pa tudi za svet, ki ga bo dobila od okrajnega zastopa. t— Novo šolsko poslopje v Hrastniku. Protest rudnika, kemične tovarne in stek« lame proti zidavi novega šolskega poslop« ia je imel ta uspeh, da pride geološki iz« vedenec, ki bo natančno proučil v poštev prihajajoče kraje in podal svoje mnenje. Ker hočejo zidati novo šolsko poslopje tudi na Dolu na zemljišču bivšega otroške« ga vrtca, in obstoja nevarnost za plazovje tudi tu, si bo izvedenec ogledal poleg Hrastnika še Dol. Kot geološki izvedenec je bil nominiran prof. Seidl iz Novega me« sta. t— Inštalacija radioepostaje. Nameščen« ci Dukičevega podjetja v Trbovljah so in« štalirali v Bukovi gori radio*postajo. t— Zmanjšane občinske davščine. Obči* na bo letos zelo oškodovana na občinskih davščinah na vino in pivo. Dočim je v prejšnjih letih prejemala mesečno do 100 tisoč Din, prejema letos petkrat manj. Po* vsod se opažajo posledice redukcije delav« stva in plač. VREf&EMSKIH VSEH NEZGOD želodčevih zablod, nas reši vricraan, naš dobn Edina izdeiovalnica 5, J5P.A1 in 9308, Ljubljana-Moste, Mremensko Kstčorolcški zavod v Ljubljani 17. avgusta 1926 Višina baromeira 308.8 Kraj opazovanja Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga Čas Barom. Tcmjer, vlaga Smer vetra in brzina v m Oblačnost v % 0-10 7. 761-9 17-8 82 NE 0.5 1 8. 761-9 20-2 77 NE 0.5 0 14. 759-7 27-4 46 W 0.5 1 21. 759-7 22-1 63 SW 3 6 8. 761-8 21-0 72 mirno 0 8. 761-3 21-0 90 W 1.5 1 8. 760-8 22'0 67 mirno 0 8. 762-5 18-0 79 mimo 0 8. 762-6 21-0 55 E 1.5 0 7. 761-3 200 84 mirno 0 7. 760 7 18-0 — mirno 10 Vrsta padavine ob opazovanju m mm do 7 ure! 2.0 ?ričetek šolskega leta etek šolske ci: leta 1926:27 na držav« i:i .ealki v Ljub: Razredni izpiti se bedo vršili od 2>:. • 31. avgusta po ra*. poredu, ki je h:, dostavljen prizadetim učencem. Prijava učencev za prvi razred dne 1. septembra od 10. do 12. ure; spre« jemni izpit za prvi razred dne 2. septem« bra točno ob 8. uri. Vpisovanje učencev, ki prihajajo z drugih zavodov, za II. do VIL razred v sredo 1. septembra od 10. do 11. ure. Vpisovanje vseh učencev zavo« da 3. septembra točno ob 8. uri. šolska ma ša se vrši v nedeljo 5. septembra ob četrt na 9. v cerkvi sv. Jakoba. Redni pouk prične v pondeljek 6. septembra ob 8. uri. Podrobnosti na uradni deski v avli. Na drž. realni gimnaziji v Novem me« stu se bodo vršili začetni posli šolskega leta po tem*le redu: Od 24. do 26. VIII. razredni izpiti; od 27. do 31. VIII. privat« ni izpiti; dne 1. septembra sprejemni izpiti za I. razred in sicer cd 9. ure dalje pisme* ni, popoldne ustni; vpisovanje za sprejem« ne izpite v I. razred dne 31. VIII. od 9. do 11. ure in 1. septembra od 8. do 9. ure; dne 2. septembra od 9. do 12. ure vpiso* vanje repetentov v I. in vseh učencev v ostale razrede; dne 4. septembra ob 8. uri šolska maša v frančiškanski cerkvi. Po* drobnosti na uradni deski v gimnazijski veži. Državna realna gimnazija v Ptuju. Sol« sko leto se prične 1. septembra. V četrtek 2. septembra bo vzprejemni izpit za L raz* red. Oglasiti se je zanj istega dne od 8 do 9. dop., ali pa že tudi prejšnje dni ob uradnih urah in donesti spričevalo osnov* ne šole in rojstni list. Izpit se prične ob 9. dop.; dopoldne bo pismeni, popoldne po potrebi ustni. V ostale razrede IT. do VTH. kakor tudi repetenti v I. razred se bodo vpisovali ,v petek 3. septembra od 10. do 11., in sicer domači učenci (>ke) pri svo* jih razrednikih, od drugod došli pa pri ravnatelju. V soboto 4. septembra bo slo* vesna služba božja ob 8. Po službi božji se vrnejo dijaki (»nje) v gimnazijo po po« trebne informacije. V pondeljek 6. septem bra se prične ob 8. redni šolski pouk. ort Toplota Save pri Ježici dne 17. VIII. popoldne 14.9 stop. C- Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 1.3 mm. Solnce vzhaja ob 504 zahaja ob 19*03 luna vzhaja ob 14 51 zahaja ob 23'52. Dunajska vremenska napoved za sredo: Toplo vreme bo trajalo dalje, krajevne nevihte. Tržaška vremenska napoved za sredo: Ozračje mirno, nebo različno, večinoma jasno, temperatura od 20 do 28 stopinj, morje mirna Juniorske tekme ia prehodni pokal SK Ilirije. (Službeno iz MO.) Tekme za prehodni pokal se nadaljujejo v petek in soboto, 20. in 21. t. m. ter se zaključijo v nedeljo 22. t. m. Razpored: v petek ob 18. podaljšek 2 krat 10 minut Olimp : Jadran, v soboto ob 17.30 semifinale Ilirija : Her* mes, v nedeljo ob 16. finale med zmago* valcema v tekmah Olimp : Jadran in Ui* rija : Hermes. — Tekme za utešno darilo se prično v nedeljo 22. t. m. dopoldne b tekmama Reka : Panonija (ob 8.30) ter Mladika : Svoboda, Moste (ob 9.45). Predsednik. Ilirija : SK Celje. V nedeljo 22. t. m. gostuje v Ljubljani celjski prvak SK Ce* lje. Za nasprotnika bo imel kombinirano moštvo Ilirije. Službeno iz LNP. Sklicujem za danes, v sredo, ob 20.30 sejo u. o. v Narodno ka* varno, zadnja soba. Seje naj se udeleže sledeči gospodje: Kunaver, dr. Bajič, Šir* celj H., Kuret, Batista, Buljevič, Pogorele. Dev, Lukežič, Matjašič« Malovrh, Kovač, Dorčec, Kos, Dečman, Krell (Celje) in Be« djanič (Maribor). — Predsednik. LLAP. Danes ob 18.30 seja u. o. v Emoni. Točno! — Tajnik I. ISSK Maribor': SK Olymp 10 : 7. Prešlo nedeljo je gostovala rokometna druži« na ISSK Maribora v Opatiji proti SK 01ymp in ga porazila v visokem razmerju 10 : 7. Kolesarski podsavez Slovenije razpisu, je letošnjo prvenstveno dirko na dan 29. avgusta t. 1. na progi Ljubljana « Maribor km 135. — Razpis se je obenem razposlal klubom KPS. — Upravni odbor. Kolesarska sekcija ASK Primorje se tem potom javno zahvaljuje vsem. ki so pripomogli, da se je nedeljska dirka izvr« šila v najboljšem redu. Posebna hvala pa g Rudolfu Zalokerju podpredsedniku pod« saveza za avtospremstvo, gg. Severju, Fr. Ogrinu, Pertekelju in Janezu Rebolju za vrši te v kontrole z motocikli na progi, g. Fran Krapežu za vse usluge na okrepčeval« niči v «Zvezdi» in vsem tvrdkam za daro« vana okrepčila oz. denarne prispevke. SK Trbovlje : SK Svoboda. V nedeljo sta odigrali kombinirani moštvi SK Trbov« lje in SK Svoboda tekmo z rezultatom 8 : 3 (5 : 2). Trbovlje je pokazal precej lepo igro in je prekašal Svobodo v vseh czirih. Sodnik g. Marin je sodil slabo. Kolesarska dirka Peruna. V nedeljo se je vršila na progi Maribor«Št. Ilj kolesar« ska dirka najagilnejšega mariborskega ko« lesarskega društva »Peruna®. Dirke se je udeležilo veliko tekmovalcev. Pri senkjr* jih se je plasiral na prvo mesto znani dir* kač g. Moravec v lepem času 31:40, drugo in tretje mesto pa sta dosegla gg. Čeme v času 31:45 in Kosič v času 34:33. Intere* santna je bila tudi dirka novincev, pri ka* teri je odnesel prvo mesto proti pričako* vanju Šibenik v času 27:08; drugo mesto pa je odnesel Petan (27:20) in tretje 2u> raj (28:30). Najbolj napeta pa je vsekakor bila dirka juniorjev, ki so se je udeležili skoro vsi klubovi favoriti. Po ostrem boju je zmagal Škrabar v času 24:30. Tik za njim pa sta sledila Fcrkanec in Matičič. Po lepo' uspeli dirki se je vršila v Št. Ilju veselica, na kateri so bila razdeljena dari* la. Kolesarjem pa so zapeli mariborski pev ci »Jadrana® in Št. Iliski pevci »Obmejni ski Tabor' ucg&vke: z zn amko xiqom ..mi aic^ na ] b c i J s £, n a j t r P e ž n ejlg, ssts^sjesnejss. Gospodarstvo Izredna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo Izredne glavne skupščine Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki se je vršila v Žalcu v nedeljo 15. t. m., so se udeležili hmeljarji v prav obilnem številu. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Uvodoma je društveni predsednik po-vdarjal veliko nevarnost, ki grozi našemu hmeljarstvu po peronospori. Ta bolezen se je pojavila v vseh hmelj pridelujočih državah Evrope in tudi v Ameriki v večji ali manjši meri. Manj dovzetni za peronosporo so le žateški in špalski hmelj ter naš golding, dasi je dokazano, da se jih je perono-spora že tudi pričela lotevati. Razumljivo e, da so se začeli hmeljarji iz Bačke, ki imajo le pozni hmelj, v veliki meri zanimati za naš golding, in da skušajo na vse načine dobiti od nas kar stotisoče 6adežev, čemur tukajšnji hmeljarji v lastnem interesu ne bodo ugodili. Določitev mezde za obiranje hmelja je povzročila živahen razgovor, ki je dovedel do sklepa, da se naj plačajo za obiranje enega škafa hmelja 1.75 Din pri običajni hrani in 2.25 Din brez hrane. Glede na dejstvo, da se mora hmelj obirati takrat, kadar je zrel, so se navzoči dogovorili, da bo to okoli 23. t. m. Ker se bo obiranje hmelja vršilo še v začetku meseca septembra, ko morajo otroci že v šole, je glavna skupščina sklenila prositi velikega župana in ministrstvo prosvete, da se v občinah, kjer se prideluje hmelj, začetek šolskega leta preloži za 10 do 14 dni. Glede razpošiljanja brzojavnih tržnih poročil posameznim poverjenikom se je sklenilo, naj se to izvršuje na isti način, kakor v minulem letu. Upoštevale se pa bodo tuli nekatere tozadevne želje in izpremembe. Cene v poročilih se bodo navajale tudi v naši državi. Prav temeljito in obširno je potem poročal društveni predsednik o nameravanem zavarovanju hmelja proti požaru, kar so vsi navzoči pozdravili z velikim navdušenjem. Sklenilo se je, da se vsa zadeva prepusti širšemu odboru v nadaljno proučevanje in izdelavo potrebnih podrobnosti. Končno je društveni poslovodja priporočil nekaj sredstev za zatiranje živalskih In rastlinskih škodljivcev hmeljske rastline. Ob štirih popoldne je društveni predsednik zaključil skupščino. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. t. m.). Pšenica: baška, nova, 10 vagon. 257.50; baška, nova 76/77 kg, 10 vagonov 261.50; baška, nova, september, 5 vagonov 262.50. Turščica: banatska, 3 vagoni 166. Moka: baška, «0» kombinirana, 1 vagon 457.70; baška, <0gg>, 1 vagon 455; baška, «5>, 1 vagon 357.50; baška, <6>, 1 vagon 270. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 2 vagona 110; baški, brez vreč, 1 vagon 106. Tendenca nespremenjena. Dunajski goveji sejem (16. t. m.). Do-gon 2774 glav; od tega 682 komadov iz Jugoslavije. Cene so popustile za 5 do 15 gro-šev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50—1.65 (izjemni 1.70—1.95), II. 1.25 do 1.45, III. 1.10—1.20, biki 1—1.35, krave 0.95—1.45, slaba živina 0.50—0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (16. t. m.) Brez poslov. Kupci zaradi stalno lepega vremena reservirani. Tendenca v pšenici in rži mlačna. Uradna notiranja so ostala nespremenjena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37—39, potiska 42—43; rž: 24.75 do 25.75; ječmen: domači T. 35—40. srednja kakovost 29—34; turščica: 25—26; oves: rumunski 26.50—27.50. = Nova tovarna špirita. Kakor nam poročajo iz dobro informiranih krogov, se je v Slavoniji ustanovila velika modema ^tovarna špirita, katera bo v kratkem začela poslovati. Baje so interesirane v tej grupi tudi nekatere zagrebške in ljubljanske tvrdke, katere se danes ne strinjajo s poslovanjem kartela špirita. = Odgoditev pogajanj glede ustanovitve evropskega železnega kartela. Iz Pariza poročajo, da so se prekinila pogajanja, katerih cilj je bila stvoritev evropskega železnega in jeklenega kartela. Do prekinjenja je prišlo zaradi tega, ker so se belgijski zastopniki branili sprejeti nekatere pogoje. = Zadovoljiva žetev v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo: Po podatkih kmetijskega ministrstva so rezultati žetve v Češkoslovaški v splošnem zadovoljivi. Letošnja žetev se mora označiti kot dobra srednja žetev. = Italijanska ponudba posojila Poljski. Iz Varšave poročajo: Neki italijanski finančni konzorcij je ponudil poljski vladi kredit v znesku 10 milijonov dolarjev za izvedbo javnih del v Poljski. = Padec nemškega velefrgovinskega in deksa. Iz Berlina poročajo: Za 11. t. m. preračunana veletrgovinska indeksna številka beleži napram 4 t. m. padec za 0.3 odstotka na 125.9. Popustile so cene agrarnim in industrijskim proizvodom. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo sirkovih meter ter do 24. t m. za dobavo plošč iz plavljenega železa. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo strešne lepenke. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo črpalke in 2 električnih motorjev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo pločevine in plošnatega železa. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bosta vršili 1. septembra ofer-talni licitaciji glede dobave cokelj In glede dobave bakelj itd. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo masti za jamske vozičke; do 28. t. m. za dobavo tovotne mastL — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo jamskega lesa, do 81. t. m. za dobavo tračnih žebljev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dobave. V naslednjih dneh se bodo vršile nastopne ofertalne licitacije: S. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 10.000 ma strešne lepenke ter oddaje kolodvorske restavracije v Sarajevu v zakup; 26. t. m. pri direkciji državnih že-, leznic v Subotici glede dobave 10.000 kg mo- dre galice in telegrafsko - telefonskega materijala; 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 komadov borovih hlodov ter 2265 komadov bri-salk; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2410 komadov različnih žarnic; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1,460.000 komadov novih vreč iz jute; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih električnih naprav in steklenega materijala; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznega materijala (železni profili, pločevina, zakovice, žeblji, razne kovine, električni materijal, jeklene vrvi, steklo, gonilni jermeni, usnje, svedri, merilne naprave, razno orodje, mašilni materijal. kemikalije, šamotna moka in opeka, pile itd ); 28. t. m. pri intendanturi Vrbaske divizij-ske oblasti v Banjaluki glede dobave 20S tisoč kg sena za sisačko. eptrinjsko in bi-hačko garnizijo za čas od 1. septembra t. 1. do konca marca 1927. leta: 30. t. m. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 9600 kg bele moke; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega mila, gladilnega materijala (platneni, šmirkov in stekleni papir) ter loja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave betonskih plošč in betonskih okvirjev; 31. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 284 komadov kolesnih obročev; pri glavnem sanitetskem slasalištu v Zemunu glede dobave sanitetnega materijala (noži, škarje, aluminijeve škatljice 40.000 komadov); 1. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kemičnega materijala (glicerin, aceton, klorovo apno, do-nat. špirit itd.), pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 70.000 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 3300 kg verig in 1203 komade verig za ročice in škripc-ter 60 komadov komplet, klosetov za osebne vozove. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Francoska ekspozicija na jesenskem velesejmu v Pragi. Francosko ministrstvo trgovine in industrije, urad za inozemsko trgovino, bo priredilo letos že četrtič veliko razstavo na praškem jesenskem velesejmu, ki se bo vršil od 29. t. m. do 5. septembra t. 1. Lanskega leta so razstavljavci omenjene sekcije sklenili kupčij za dva milijona frankov. Po dosedanjih pripravah se Ak sklepati, da bo letošnja ekspozicija še prekašala lansko. Na tej francoski razstavi bodo zopet zastopane naslednje francoske kolonije: Alžir, Maroko, Tunis, Indo - Kina, Madagaskar in Togo - Kamerun. Razstavljene "bodo zlasti kolonijalne sirovine, pol-fabrikati težke industrije, kemični izdelki, tekstilno blago, posebno svila in pohištveno blago, pariško konfekcijsko blago, športne potrebščine, fina bižuterija, fotografični, kirurgični, radiotelefonični aparati, razstava francoskih knjig itd. Brezdvomno bo francoska razstava popolnoma zadovoljila vse interesente. = Nov odsek r ministrstvu za trgovino in industrijo. Po vesti iz Beograda se je v omenjenem ministrstvu ustanovil poseben odsek za trgovinske pogodbe. Za načelnika tega odseka je imenovan bivSi vicekonzul v Gradcu dr. Rudolf Steinmetz - Sorodolsiki. = Nov konkurz v Ljubljani. Nad Imovino Kemotehnične tovarne , družbe s o. z. v Ljubljani, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov bo 25. t. m. ob 10. pri deželnem sodišču v Ljubljani. = Odpravljen konkurz. Konkurz o zapuščini Franceta Riflja v Novem mestu je odpravljen, ker se je vsa masa razdelila. = Redni občni zbor ima Parna opekarna, d. d. v Kosezah, v nedeljo 5. septembra t. 1. ob 2. popoldne v Trnovem. 17. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74.75—76, Vojna škoda 292—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna '175_0, Merkantilna 90—96. Praštediona 865—870. Slavenska 50—0. Kreditni zavod 165—175. Strojne 0—110, Vevče 102—0. Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Brez zaključka. Običajne ponudbe in povpraševanja. ZAGREB. Zasebne vrednote dalje zanemarjene. Vojna škoda se je trgovala no nespremenjenem tečaju. Denar ie ostal na višini zadnjega zaključka 294.5. Promet srednji. Za investicijsko je bilo zopet večje zanimanje. Trgovalo se je po 75—76. — Zunanje borze ne beležijo večjih sprememb v nobeni devizi. Pariz in Italija se prilicno drže. Na zagrebški borzi enako ni bilo nikakih pomembnejših sprememb. Skupni devizni promet je dosegel 7 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2276—2286. Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25. ček 799.15—803.15. Berlin iz.plačiio 1349—1353. Bukarešta 27—27.50. Itali ia izplačilo 186.4—187.6, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037—276.237. New York ček 56.466—56.766, Praga izplačilo 167.38—168.38, ček isto. Švica izplačilo 1094.8—1098.8. ček isto; efekti: bančni: Narodna 3900—O. Polio 15.5—16.5. Sveopča 101—102, Hipo 54.5—55.5, Jugo 91.25—02. Ljubljanska kreditna zaključek 170. Obrtna 56—56.5. Praštediona 865—867.5, Slavenska 50—52, Litorale 0—12: industrijski: Dubro-vačka 305—309, Isis 51—54, Gutmann 200 do 205, Slaveks 110—115. Slavoniia 31.5 do 32, Trbovlje 330—342, Eksploatacija 9—11. Vevče 105—0; državni: investicijsko 75 do 76, agrarne 39—0, Vojna škoda, promptna 294—294.75, kasa 294.5—295. za avgust 294 do 294.75, za september 297—297.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.5 do 800.75. Berlin 1349.5—1350.5, Budimpešta 0—0.0796, Italija 187, London 275.45—275.5. New York 56.58—56.59, Pariz 155. Praga 167.75—167.8, Švica 1095.75—1006.25. CURIH. Beograd 9.12, Berlin 123.1875. Newyork 51750, London 25.1475, Pariz 14.07." Milan 16.975, Praga 15.15325, Budimp. 0.00728 Bukarešta 2.385, Sofija 3.74, Varšava 57. Dunaj 73.10. DUNAJ. Devize: BeogTad 12.4625 do 125025, Berlin 168.20—168.70, Budimpešta 98.91—99.21, Bukarešta 3.3050—3.3250. London 34.35—34.45, Milan 23.20—23.30. Ne^r York 706.55—709.05, Praga 20.9275—21.0075 Sofija 510-514, Varšava 77.75—78.26, Curih 136.50-137; valute: dinarji 12.51_12.57, dolarji 704.25—708.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.50. v' Berlinu 7.405, v Londonu (popol. dne) 275, v New Yorku (16. t. m. po bo tj® 1.76. ^ 9 e ® 9 uubezen Vel10«0»0HC3BC3 Sokol Sokolska slavnost v Semiču Semič — belokranjski raj — je v nedeljo doživel redko sokolsko slavnost: 15-let-nico obstoja sokolskega društva in razvitje prapora. Na predvečer je odkorakalo semiško Sokolstvo s svojo mlado godbo na čelu pod vodstvom učitelja Razpotnika iz Štrekljev-ca in z oktetom pevskega zbora metliškega Sokola ter številnimi prijatelji Sokolstva proti Vrtači, da počasti kumteo. go. Oguli-novo. Mogočni in viharni Zdravo-klicl so doneli v večernih urah po Semiču, koder je korakala povorka z bakljami ln balončki Pod gradom je oktet najprej zapel >Slove-nac, Srb, HrvaU. a godba je zaigrala koračnici, sokolsko ln >U boje. Sledila je oktetov« >Jadransko morje«, »Sanak speva« in Kdor Slovan, ta Sokol.« Pred slavolokom se je ustavila povorka z veliko množico ljudstva, ki Je prisostvovala obredu razvitja prapora. Prvi je nagovoril zbor sedanji starosta semiškega Sokola br. Judnič, za njim pa župni starosta br. dr. Vasič, ki je omenjal zgodovino semiškega Sokola ter čestital v imenu žup-nega starešinstva sokolskemu društvu na dvojni slavnosti. Kumica ga. Ogulinova je v svojem govoru Izvajala, da je ponosna, da more kumovati sokolskemu praporu, ki je simbol sokolskega napredka. Nato }e bil razvit prapor, kumica pa je privezala na prapor belo-modro-rdeče trakove z napisom: »V pesti sila — v srcu odločnost — v mislih domovina.« Prapori novomeškega in metliškega društva ter metliškega naraščaja so se sklonili in poljubili svojega novega tovariša v sokolske m pohodu, a godba ie zaigrala sokolsko koračnico. Po tem veličastnem trenotku je stopil naprej viharno pozdravljen starosta jugoslovenskega sokolskega saveza br. Gangl. Pozdravil je v imenu starešinstva Saveza vse Sokole "in Sokolice, nagla šal pomen Sokolstva ter podrobno pojasnjeval sokolsko delo, ki Je vzvišeno In vzgaja lepoto, dobroto, odločnost In moč. Kljub temu, da je eerkovnik pomakni! kazalec na župni cerkvi za 7 minut naprej in začel zvoniti poldne, je br, starosta nadkrilil glas zvona ter zaključil svoj govor z željo, naj novi sokolski prapor zbere pod seboj kmalu ves Semič ln njegovo okolico. Po govoru je Bokolskl zbor korakal na trg in defiliral pred novim praporom. Po obredu se je vršil banket v prostorih g. Bukovca, v dvorani pa se je razvila veselica. VII. župni zlet splitske sokolske lupe se bo vršil 4. in 5. septembra v Splitu ob priliki razvitja župne zastave, ki jo je tudi podaril kralj Aleksander, šibeniško-zadar-aka župa je prijavila svojo korporativno udeležbo in sodelovanje z vsemi kategorijami članstva, naraščaja in dece. Poleg tega je obljubil JSS poslati svojega odposlanca. Tudi članstvo iz drugih žup se pripravlja, da pozdravi našo jadransko stražo na njenem domu. Kakor čujemo, se udeleži tudi prilično število Sokolov iz Slovenije zleta v Splitu. Ministrstvo aaobračaja je naprošeno, da dovoli telovadečemu članstvu 75 fo in ostalemu članstvu 50 % popust na železnicah. Parobrodne družbe so popust 50 % is dovolile. Prednjažki tečaj sokolske lupe Ljubljana 6e bo vršil od 22.—29. avgusta. Bratje in 6estre, ki se hočejo udeležiti tečaja, naj nemudoma pošljejo prijavnice župni pisarni na Tabor. Sokolsko društvo Velaluka na Korču-li razvije 15. in 16. avgusta ob priliki okrožnega zleta korčulanskega okrožja mostarske sokolske župe svoj prapor, ki ga je podaril društvu kralj Aleksander ter določil kot svojega namestnika pri kumovanju novi zastavi br. Juraja B i a n k i n i j a, predsednika Jadranske straže. Kumica pa bo sestra M. Ganglova, soproga aaveznega staroste, brata Gangla. Vse prebivalstvo na Korčuli ln sploh v južni Dalmaciji ee z radostjo pripravlja na veliki narodni praznik, da skupno manifestira za idejo narodnega in državnega edinstva. Iz pisma dr. Beneša, češkoslovaškega ins&njega ministra po zletu na GOS priob-čujemo sledeče odstavke: . . . osmi zlet je dal mnogim, osobito pa Iz inozemstva priliko, da iz bližine pogledajo našo novo državo in notranjo kvaliteto naroda. Pripravil je inozemstvu možnost globokega razumevanja naših razmer; osobito p« možnost, da pas direktno, od znotraj, pri konkretnem življenju vidi in spozna; ne pa kakor dosedaj samo po statistikah in teoretičnih spisih. To je velika aktivna postavka zleta, ki mnogo znači za našo državo. Ob zletu se je pokazal duh naroda. Napravil je utisk miru, trdne vere v sebe samega, smisel za disciplino in demokracijo, za red in mir. Vdanost državi in prezidentu, — vse to so bili glavni dojmi, ki so jih odnašali Iz zleta za-stopniik inozemstva in mnogobrojni novinarji, publicisti in pisatelji, ki so prisostvovali krasnim zletnim dnem . . . Ključavničar samostalen, izvrsten, ki zna avtogensko variti, ter izboren se sprejmeta za večjo strojno-ključavničarsko delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ključavničar 6051 a". «051 aiCDBOBOiOlCDBOBOiCaBO o KnjiMbinja, o 5 prvovrs'na moč za modno trgovino se n iu sprejme. Ponudbe pod .Samostojna* JJ ■ na oglasni odd .Jutra'. 6069 a q CIOIOIOIOIOIOIOIOIO Originalna francoska pomada „Taky" za uničevanje kocin in dlačic se dobi v vsaki količini pri trgovski agenturl „MLAVA" Beograd, Makenzijeva 9. IL 6091 Danes nas je zapustila naša zlata, nepozabna mamica, soproga, stara mamica in teta, gospa iazpls. t>087a Krajni šolski svet v Cerkljah ob Krki (srez Krško), razpisuje po dolgi, makepolni bolezni. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 18. avgusta ob 16-30 iz hiše žalosti, Hranllniška ulica št. 9. Ljubljana, 17. avgusta 1926. Žalujoči ostali. potom zmanjševalne dražbe, katera se bo vršila dne 29. avgusta 1.1. na licu mesta ob 9. uri dopoldne. Troškovnik in načrti so na vpogled pri šolskemu upravitelju v šolski pisarni. Krajni šolski svet si pridržuje pravico proste oddaje zidanja ponudniku, ne glede na višino ponudbe. Krajni šolski svet v Cerkljah ob Krki doe 17. avgusta 1926. Predsednik: Anton Spolar. Užaloščeni naznanjamo, da je umrl gospod Martin Potočar posestnik, mesar in gostilničar dne 17. avgusta. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Mirni peči. Mirna peč, dne 17. avgusta 1926. Žaln]o61 ostali. 6088 l@va trgovina manufakture Josip Šlibar Nova trgovina manufakture Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Volneno blago Din 65—, 100—, 160*— Francoska svila Din 70—, 1C0 — Volneni Cieppe „ 60-—, 90—, Surova svila „ 70—, 100"— Moški štofi „ 90—, 150—, 170— Svilnate lute „ 80—, 150-- „ „ 220--, 260 —, 300 - Robci tucat „ 70'— S=0-— 130'- S9SS s ElFUUapi) luriiiteva U',6, Sudmfks ul.S dobavlja privatnikom dvoko iesa, dele za dvokolesa, Uvtl ne stroje ter nogomet toge, PT mofone gramofoni*« plošče tehnične potrebi ine po n jnliiin cenah -portna društva, meh nlRI In obrtnilci poDust. — Zahtevajte brez plačni llustrovanl katalog Namizni prti Din 65—, 70—, 8fr— Brisače „ 16—, 22—, 26 — Rjuhe ,. 28—, 30-—, 36 — Odeje (kovtri) „ 180—, 210—,300 — 60y0a Slestnl pogrebni zavod v Ljubljani. auuuunaoLiuLiunD Pogubo vsaki družin« prinašajo .ialezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige Or. Josip Tlčar: Cena s poštnino vted Din 19-50 "■aroiila na knjigarno fiskovse za druge v Ljubljani 1 laSJ f [i ep li [I Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod JAKOB ZALAZN1K zasebnik in meščan ljubljanski v torek 17, t. m. ob tričetrt na 10 v 73. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 19. avg. 1926 ob štirih popoldne iz biše žalosti, Stari trg 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 25. t m. ob pol 7 v farni cerkvi sv. Jakoba. V LJUBLJANI, dne 17. avgusta 1926. Globoko žalujoči ostali. gpf re RicHter FricH: 15 Rdeča megla Roman. Dubonnet je prebledel kakor mrlič. Njegovih dvajset tisoč frankov Je bilo v nevarnosti! Kaj mu je bilo storiti? Prav nič ga ni mikalo pristati na delitev. V tej stiski se je domislil tako lepe rešitve, da se je ves zadovoljen potegnil za brado. Čemu pa so imeli na ladji brezžični brzo-jav? Bili so samo še 24 ur od Newyorka in Mr. Frank, mogočni policijski načelnik v tem glavnem mestu Amerike, je bil njegov prijatelj. Dubonnetu se je nudila najlepša prilika, da pokaže svojo prevejanost... Naglo jo je ubral po stopnicah, ki so vodile na poveljniški most. Mračilo se je že in prve zvezde so se užigale na nebu. Na zadnjem krovu ni bilo nikogar. Smuknil je v brzojavnico, ne da bi ga kdo opazil. V uradu je sedel mlad telegrafist s slušali na ušesih. »Ali ste svobodni?« je vprašal Dubonnet. Mladi mož je pokimal. Dubonnet je vzel brzojavni obrazec, na-čečkal nanj nekaj vrstic in ga z zmagoslavnim muzanjem podal uradniku. »Ni mi treba omeniti, da se zaneseni na vašo uradno molčečnost,« je dejal. Telegrafist je skomignil z rameni, pognal motor in poklical najbližjo postajo na kopnem. Deset minut še ni prešlo, ko je oddal sledečo brzojavko: Policijski načelnik Frank, Novi York. Zločinec Jacques Delma se vozi s parnikom »La France«. Sledim ga iz Pariza. Prijavljam se za nagrado, ki je razpisana nanj. Charles Dubonnet. Zmaga je že udarjala malemu Francozu v glavo. Norvežanu zdaj ni preostajalo drugega kakor to, da se umakne z dolgim nosom. Mr. Frank bo poslej vedel, koga se mu je držati. Brundaje od zadovoljstva je stopal po poveljniškem krovu, ne vedoč. da je doktcr Fjeld, skrit za rešilnim čolnom, opazoval vse njegovo početje. »Tak tako, prijatelj Dubonnet,« je zamrmral Fjeld, zamišljeno gledaje za Francozom. »Bržkone si zdajle domišljaš, da si naju prekanil. Čakaj, dušica...!« Počasi je odkolovratil na salonski krov. Tam je videl Dubonneta, kako je pri baru žejno zlival vase kozarec pijače, ki se je imenovala tako kakor on sam. Fjeld je krenil v spodnje prostore. Po kajutnih hodnikih je bilo vse prazno. Pri eni izmed razkošnih kabin se je ustavil in vstopil. Zraven postelje je zagledal napol izpraznjeno buteljko rdečega vina in steklenko vode. V kotu je stal ogoljen kovčeg. »Charles Dubonnet, Pariz«, je bilo napisano na njem. Norvežan je premišljeno segel v žep ter izvlekel stekleničico brezbarvne tekočine; nekaj kapljic je kanil v buteljko z vinom, ostanek pa je zlil v vodo. Nato je počasi odšel na hodnik. Ozrl se je. Nihče ga ni videl. Fjeld je krenil v pušilnico. Tam je sedel za mizo in potegnil iz žepa papir, ki ga je prinesel upehani golob. Dosti mu ni povedal. Čeprav ga je večkrat prečital, si vendar ni mogel razjasniti njegovega pomena. Slutil pa je, da se skriva za temi negotovimi črkami tajin-stvena tragedija ... XIX. Morsko groblje. Papirček je bil, kakor je ugotovil Fjeld, dokaj nenavadne vrste. Zdel se je iztrgan iz majhne beležnice, kakršnih se poslužujejo dame. Očividno je imela pošiljalka mnogo truda z njim, preden ga je pričvrstila med golobovo perje. Bil je ves zmečkan in predrt in eden izmed vogalov je bil vobče odtrgan. Sporočilce je zbujalo vtis, da ga je pisalo dete. Črke so bile velike in nerodne, stavki sila nejasni. Odtrgani kosi so še bolj otežkočali nalogo, razvozlati to čudno poslanico bitja, ki je v skrajni stiski klicalo na pomoč. Razločno se je čitalo to-le: »Pomagajte! Ležim v kolibi na otoku ob dolgi peščini. Edina sem izmed vseh, ki...« Vse drugo s podpisom vred je bilo odtrgano, l oda v levem kotu je ostal konec naslova: »... venija 149, Novi York.« Fjeld si je vse to skrbno prepisal v beležnico. Odkod je prišel papir, ni mogel vedeti. Slutil pa je, da so te okorne črke važne za nalogo, katere se je bil lotil. Dubonneta je čisto pozabil. In v tem, ko se je zaglabljal v čudno krpico papirja, ga je mahoma obšlo, kakor da sanja. Njegove trepalnice so se zaprle in v svetli razločnosti se je pojavil pred njim mrliškobled ženski obraz z velikimi, krasnimi, brezmejno trudnimi očmi. Lasje so ji viseli razmršen na gola ramena in dolga krvava praska se je vlekla od vratu do levih prs. V trenutku, ko je Fjeld z duhom videl vse to, je tudi začutil, da je nekje, morda ne zelo daleč od njega, mlada ženska, ki se bori za življenje. Naglo je vstal in si potegnil z roko preko oči. Kakšna čudna blodnja!... Izkušal je odgnati prikazen, toda vračala se je vedno iznova, kakor bi ga opominjala, naj je ne pozabi. Njen široki pogled, žalosten tako, da mu še ni videl enakega, je prosil in zaklinial. In zdajci se mu je zadelo, da sliši besede »Pomagajte!« kakor bolesten šepet iz daljave. Fjeld si je naročil kozarec konjaka in ga je duškoma zvrnil vase. Ali je bil bolan? Ali so plavali mrtvi s »Titanica« in z »Eagla« v tem bledem večernem somraku okoli njega? Vstal je in stopil ven. Pri izhodu je srečal Dubonneta, ki se mu je spoštljivo umaknil. Počasi se je približal ograji, izza katere se je videlo v tretji razred. Poljska dvojica je sedela pri eni izmed sprednjih lin ter šepetala. Ljubeče sta se objemala in gledala zvezde, ki so se polagoma užigale na zelenem svodu višav. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanj«! znesek Din !«)•-% Pop:aviU! Spccijului mehanik pisarn, strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. TcL int. 434. m Fotoaparate risalna orodja strokovno popravlja mehanična delavnica Anton Kolina, Cegnarjeva ulica 12. 23722 l* T. RABIČ *] *toc Ljubljana ^vorsknJ' Urarsko delavnico oddam v najem za takojšnji nastop v velikem trgu na Notranjskem. V kraju in tudi v daljni okolici ni nobenega urarja. Ponudbe pod «Lepa bodočnost 44» na oglasni oddelek pod >ifro «Stalno mesto 76». 23876 Učenca poštenih staršev, sprejmem v manufakturno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 23909 Prodajalko manufakturne in galanterijske stroke, pridno in po-žteno, iščem. — Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Prodajalka>. 23810-a Mesto laborantice je razpisano na Morfološko-biološkem institutu zagrebške univerze. — Informacije daje profesor dr. Boris Z a r n i k, Zagreb, Salata. Železn. uradnik mlad, reduciran, vešč slovenske, nemške in srbohrv. korespondence in strojepisja, išče mesta knjigovodje, korespondenta, skladiščnika, oskrbnika ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Marljiv 23». 23823 Kuharica samostojna, verzirana v vseh hišnih delih, išče s 1. septembrom službo. Ponudbe pod šifro «Pridna 30» na oglasni oddelek «Jutra» 23854 Gospodična vešča popolnoma nemškega in slov. jezika, z večletno prakso v trgovini in kon-tor-ju, išče primernega mesta. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 23921 (dobe> Lesnega prejemalea išče izvozna lesna tvrdka. dobrega poznavalca trdega lesa, praktičnega strokovnjaka, resnega in poštenega, dobro vpeljanega, išče Izvozna lesna tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek . 28711 Novo trg. podjetje Išče dobrega engro prodajalca (obenem inkaaanta) in dobro pisarniško moč. Kavcije zmožni imajo prednost. Cenj. ponndbe pod .Stalna služba 77» na oglasni oddelek .Jutra«. 23677 Kuharico perfektno in samostojno za restavracijo, iščem takoj. Restavracija .Pod Skalco», Mestni trg 11. 23936 Vič mizarskih pomočnikov sprejme Matija Perko. mizarska tvornica v S i š k I. 23940 Učenko poštenih staršev, sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Učenka 59». 23959 Korespondentinja s prakso, perfektna v slov. in nem. knjigovodstvo, ste-r.opisju, strojepisju itd. želi tukaj mesta v pisarni. — Cenj. ponudbe ra oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Takoj ali 1». 23908 Mesto natakarice želim premeniti s 1. ali 15. septembrom. Stara sem 22 let in imam petletno prakso. Ponudbe pod šifro .Pridna 90» na oglasni oddelek «Jutra». 23890 Gospodična vajena vseh pisarniških del, s trgovsko prakso in dobra ročna delavka, želi primerne službe. — Ponudb'- pod šifro .Starejša moč 93» na oglasni oddelek .Jutra*. 23893 Mladeniča pridnega ln poštenega, s nekaj Izobrazbe, ki lira veselje do strežbe v gostilni. iščem za takoj. — Ponudbe pod »Poltan 86» na d tla sni oddelek «Jutr*». Polirja spretnega In treznega, z večletno prakso, zmožnega slovenskega ali hrvatskega jezika, sprejmem takoj. — Ponudbe pod .Polir 54» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 23954 1000 Din dobi, kdor mi preskrbi boljše mesto sluge v Ljubljani, Zagrebu ali Mariboru Pismene ponudbe pod šifro .Sluga 85» na oglasni oddelek ni Ljubljana VII. 21871 1 oddelek .Jut Zon. 28920 .Jutra*. 23834 1 .uerognee*. zsioi LjuDijana vil. 21871 1 oaaeieK .jutra*. 23929' u»u ■ ■■ t- n li li ii__i — Urejajo Frtoe Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot dskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi T LJubljani. lepega, čistokrvnega, z to-dovnikom, 8 H mesecev starega, prodam. Vpraša se v trgovini Kette. Aleksandrova cesta. 23830 Osla 1 leto ^tarejra. kupim. — i Naslov v oglasnem oddolku ! c Jutra*. 23843 Fermača i (nemški kratkodlak) 14 me-i secev starega, na pol vpe-' '"ar.ega. prodnm r.idi se-; 'itve — samo tekoči teden, j Ponudbo na og'a?ni oddelek , «Jutra» po«! cRolf 17». 23917 Humoristi! Za perijodično humoriitiČno publikacijo sprejmemo izvirne karikature, satire, kratke spise in smešnice iz splošnega in političnega življenja — nadstrankarsko. Honorar po objavi. Poslati na podružnico «Jutra» v Celju pod