Tečaj XXXI. podarske ? obrtniške m narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrtleta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 28. maja 1873. Obseg: O izreji gosenic ali sviloprejk. Gospodarska novica. pravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. Ka-kavcem. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Postava veljavna za Kranjsko , kako naj se vravna na-Spomini in crtice iz življenja barona Antona Zois-a. Novićar. Gospodarske stvari« izreji gosenic ali sviloprejk. Po navodu prof. Haberlandt-a. Čednosti, kur javi in zracenji izrejaliŠnih sob. čedni čijo. 7 Prostori, ki si jih odločil za 7 in taki ol j1u \J u1uv11 U CM lZrGjO y uuuu u«j jj1 u v ki se kurijo lahko in tudi lahko zra- bodo naj prav Taki prostori moraj o se osnažiti se predno se viju« JL ai\i uu i vi A jjjvi aju ou voiia^iti ^ o u ^/i uuuv ov začne izreja; tla kakor stene morajo se očistiti vsega praha. S tem, da pobeliš stene z apnom, da podrgneš tla in drugo orodje z mlačnim lugom, zadostuješ; pa tudi potem ko 7 se že izreja vrši, ne smeš zanemarjatí takih da „red in čed prostorov in starodavnega pregovora, nost je polovica hrane". Ne trpi nečednosti pri gose-nicah. in ne da bi se po tleh napravljal prah daj jih pobrisati vsaki dan z mokro cunjo. Ko bi nastal mraz, ne zabi^ vsaj ponoči ampak ko Je mraz navadno hujši, s kurjavo. Ce tudi počasno spre-menjenje topline gosenicam ne Škoduje, vendar je hitro spremenjenje jako ne varno. Najbolj se je rejni izbi 14 do 20 stopinj R. topline. ; ako Ako V 1Z- Je je manj pomagaj si z umetno kurjavo; ako je je vec, prezračiš. Ko pa ti ni mo- s tem, da sobe toplote, pomagas si goče obraniti visoke toplote od 22 do 24 stopinj R., skrbi za to, da ne nastopi mahoma hitro ohlajenje na do 32 stopinj R., kar se še celó v drugi polovici maja in tudi še meseca junija nahaja. Med vsemi opravili je pa najvažnejše to ; 7 da da pre-gose- 7 m zračiš izrejališke sobe pogostoma. Pomisli nici je že od narave odločen kraj v čistém zračji pomisli dalje, da se čisti zrak nikjer poprej ne pokvari nego v zaprtinah, kjer diha veliko žival. ; 7 Zatoraj ne zrači sobe le po dnevi, temveč vselej kedar se nahaja v njej dosti toplote, tudi ponoči. Zeíó se pregrešiš, ako ti zadostuje zračenje skozi ključav- nice. Kedar je zunaj 14 do 20 stopinj R. toplote, smes AlAVVt AJL V VtMA. |J %J v4V/ M \/ KJ U V A IlJ jjj JL* %J » VV K/ AV VV^ KJ * * A \J KJ vsa okna odpreti in tudi vrata; prepiha pa nikdar ne trpi ! Nasprotna okna samo smeš imeti odprta; ona pa ako od vetrne strani pusti zaprta. Posebno dobro je imaš namesto steklenih šip mrežo. Ako zapaziš smrad v sobi, ne ravnaj po starodavnih svetih, da bi hotel pregnati ga z diše čim i rastlinami, kajti one zboljšajo le neprijetni duh. pred hrmenji gosenic ali o polaganji perja Razun čednosti, kurjave in zračenja paziti moraš Do tretjega levenja jim je najboljša hrana v začetku prav drobno, pozneje pa debeleje zrezano perj s tem bodo se redile gosenice dobro, in prihranil si boš perja veliko. levenja zadostuje, ako jim polagaš vsake ure ; Do toraj v enem dnevu 8krat Od 1 6krat Po krat boš do levenj dovolj 7 ako jim daš jesti levenji pa jim daj jesti tolikorkrat, kolikor- suh zapazil, da bi Je zrak, tem pa se jim polaga manjkrat, a po rade jedle. Cem bolj gorak in več se jim sme dati jesti; nasprotno Tako polaganje več. stane nas sicer več delà, je pa gotovo dobro. Ali oškubeš perje od mladik ali pa pokládáš vejice na nje, to je enako ; skoro je zadnje boljše, ker se raz- delé in premikajo bolje, in to jim zeló dobro hasne. Pri polaganji perja pazi dobro, da ni mokro pa tudi velo ne; tudi ne polagaj jim perja, ki se je bodi-si v žakljih bodi-si v velikih butarah sparilo, in dobilo črnikasto barvo. Tega se pa varuješ naj lože, ako veje, koj ko si jih pořezal od drevesa, neseš domó. Ako so veje mokre, bodi-si da jih je zmočil dež, bodi-si da je padla rosa na-nje, posuši jih s tem, da jih postaviš po koncu, drugo poleg druge ; nikakor pa ne tako 7 perje obskubljeno da bi oskubel mokro perje in ga sušil kajti se suši spari bolj počasi in se prav rado (Dal. prih.) Gospodarske novice. * Veliko škodo, ki jo polj delaj č pomla 7 gosp. Reizet na Francoskem po danskih keb skušnjah do dobrega dokazal ; našel po 23 črvov bilo na 3 štirjaških čevljih polj mlj 7 er je tedaj i'/ 3 230.000 na Seine-Inferieure storj frank ov. orala. Škoda po tem mrčesu v okraj 7 more se ceniti na 25 milij Zato svetuj on /ja lu o vetuje uu , n aj Se v ^j o rv cti ov> uv»j uw^/u » črvom kakor kebrom, spomladi, kedar iz globo oj ska še bolj poveduj čine zemlj lezej lani je gosp. Reizet dal polje preorati s plugom lezej proti vrhu 7 ali pa v j zopet v mlj da bežijo pred mrazom kedar prila ki gel palce globoko 2 1JO JJiCUlCiU. O JJlU^Ulj XVI J fantiča pa sta šla za plugom J® 7 da sta pobirala crve. In gledite! en dan sta nabrala 5000 črvov. Jeseni zopet je dal njivo z 12/3 oralom preorati, kamor je potem ogeršico jal 7 vsem tudi in nabrali so mu otroci zopet I72.0u0 črvov. Za nabiranje je plačal frankov, crve je porabil za gnoj, in dobil je bogat vničili Tršiti vedno po y mv41jcot u xu ijl duuuj« pciiuitl a-ajl \J jl c4i o 1/ li mi11w v y vi tv ju ^vlwvifc o j 7 polaganje in prestavljanje, ki se ima ogeršični pridelek, ko so sosedom njegovim crvi ijihovi tarost skor ves pridelek 170 Dokler crv pod zemljo živí, redi se od korenin mnogovrstnih rastlin, katere objeda , dokler jih je kaj. Krt pridno streže po teh in druzih Škodljivih Črvih, pa kaj, ker so kmetovalci še večidel tako nevedni, da pre-ganjajo in morijo krte — dobrotnike poljá in senožeti. a ? Solske stvari. Postava veljavna za Kranjsko/) kako naj se vravná napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. L Oddelek. Kako se napravljajo in zdržujejo javne ljudske šole. §. 1. Javna ljudska šola se mora povsod napraviti tam, kjer biva v vasi ali v vec vaséh, selih ali posamesnih hišah eno uro na okoli, po petletnem poprečnem računu več ko 40 otrok, ki morajo Čez pol milje daleč hoditi v šolo (§. 59. drž. postave 14. maja 1869). §. 2. Ako so v tej dalja vi krajne raz m ere take, da občasno ali stanovitno prihod od šole močno opovi-rajo ali obtěžuj ej o, naj se izpostavi podučitelj tište šole vsaj o bolj neugodnem letnem času na primerno postajo, ali v najkrasnejšem slučaj i naj hodi vsak teden dvakrat tje podučevat. — Ta ekspozitura ali izpostav-ljena štacija je obstojní del tište šole, kjer je dotični podučitelj vmeščen. §. 3. Kakor hitro pa tišti, kteri napravlja in zdržuje tako šolo, zmore to napravo, naj se napravi mesto te ekspoziture ali izpostavi jene šole samostojna šola. §. 4. Kolikor je mogoče, je treba tudi na to gledati, da se v Jjudnatih krajih namešane šole po spolu ločijo in se napravijo posebne dekliške šole. To se pa mora povsod tam narediti, kjer je več kakor šest učiteljev postavno (§. 11. drž. post. 14. maja 1869. leta) potreba vmestiti. §. 5. V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj ena meščanska šola. §. 6. Solske oblasti naj Čuvaj o nad tem, da se napravijo potrebne ljudske šole brez nepotrebnega od-loga (§§. 1, 5, 12) tam, kjer jih še ni, vendar z ozirom na zmožnost tistih, ki za šole skladaj o, in da se utrdijo vsi pogoji njih trdnega in vspešnega obstanka. §. 7. Vse okoliščine, ki so merodajavne pri napravi in vredbi šol, naj določi komisija s privzetjem vseh vdeležencev, in ako je treba, tudi s posebnim ogledom; komisijski protokol je podlaga daljnih raz-sodeb. — §. 8. Nikdar se ne sme privoliti, da bi se ljudske šole množile na škodo namenu ugodne vredbe in vspešnega nadaljevanja (§§. 1, 5, 12) potrebnih šol. §. 9. Vsaka javna Šola ima svoj šolski kraj, k kteremu spadajo všolane vasi, deli od vasi ali hiše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo obcinski (soseskini), oziroma podobcinski kraji, ako ne kaže, šolskega obiskovanja zlajšati s tem, da se všolajo po-samezni obcinski deli v šolo sosedne občine. 10. Všolanje ima ta namen, da se vsi otroci, ki stanujejo v šolskem kraji, in so dolžni v šolo hoditi, morejo v šolo sprejeti in se podučevanja pravilno vde-leževati. §. 11. Otroci, ki stanujejo zunaj šolskega kraja, se le v šolo jemljejo , ako zavoljo tega šola ni prena-polnjena. Ravno to velja za tište otroke, ki še niso * To postavo, sklenjeno v lanskem deželnem zboru, je potrdil presv. cesar 29. dné aprila 1. 1. spolnili 6. leta, kterim pa je vendar krajna šolska oblast přivolila, jia smejo v šolo hoditi. §. 12. Sola, ktera je bila že pet let prisiljena, veČe število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vstrične razrede, se ima po preteku tega časa ločiti v dve šoli. §. 13. Določbe v kakovosti šolskih poslopij in njenih delov, kakor tudi o potrebni šolski opravi ustanavija minister za bogočastje in uk dogovorno z deželno šolsko oblastjo z ukazom. Tako isto se uravnava način, kako naj tehnicni organi politiških uradov ali deželnega za-stopa sodelujejo, kedar odobrujejo in izpeljujejo stav-bine crteže, kedar oskrbujejo šoisko opravo, kedar nad-zorujejo, ali so poslopja in njih oprava v takem stanu, da namenu vsrezajo. §. 14. Krajna Šolska oblast — in oziroma na me-ščanske šole — okrajna šolska oblast določuje, koliko se sme potrošiti za kur javo, svečavo in snaženje šolskih sob (izb), ter za vsako šolo po prostoru, kubic-nem obsegu in legi ustanovi naj manj ši znesek tako, da se manj ne sme potrošiti. §. 15. Za podučevanje dečkov, bodi-si da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, smejo se ženske jemati le za prva štiri leta. §. 16. Obstoječa javna šola se sme z do voljenjem deželne šolske oblasti le takrat odpraviti, kedar ne spada med potrebne šole (§§. 1, 5, 12).. (Dalje prihodnjič.) „Novice" so v svojem 20. listu prinesle britko poročilo, da se je zgodilo, česar smo se dolgo dolgo bali: da 9. dne maja t. 1. je umri naš Anton Zois. Poro-čale so tudi o velikanskem sprevodu, kakoršnih Ljubljana malo pomni, ko se je truga s truplom njegovim, obložena z věnci vseh národnih društev in rodovine njegove , po dovršenem cerkvenem opravilu in po odpeti pogrebnici, ki so jo pevci narodne čitalnice peli, vzdig-nila iz hiše njegove na Bregu ter so jo v mrtvaškem vozu štirje vranci, spremljanem od brezštevilne množíce ljudstva vseh stanov in od zastav národnih društev noter do meje Ljubljanskega mesta, peljali na Brdo nad Kranj em v kapelico grajščine njegove, odkodar so truplo přenesli na pokopališče v Predosljih, ktero si je blagi rodoljub na smrtni svoji postelji izrekoma za svoje pokojišče izbral, da ondi — kakor je rekel — počiva med svojimi ljudmí (Predoseljčani), kjer je najveô veselih dni svojega dni doživel. — K sprevodu pokoj-nega naj dostavimo le še to , da so mrtvaški voz noter do pokopališča v Predosljih spremili tudi načelniki narodnih društev dr. Costa, P. Grasselli, dr. Poklukar, Potočnik, Drenik in drugi, - da peljaje se skozi St. Vid nad Ljublj ano so se ondi razlegali žalostni glasovi zvonov na mili spomin ranjcemu, — da društvo Kranjske čitalnice tudi je krásen venec položilo na rako njegovo, kjer so mu pevci njeni združeni s pevci Ljubljanske čitalnice v pričo neštevilnega ljudstva iz Predoseljske fare, vpriČo rodovine njegove in c. k. deželnega predsednika grofa Auersperga in deželnega glavarja viteza dr. Kalteneg-gerja po konČanem cerkvenem opravilu žalovalno pesem zapeli in tako zadnjo čast skazali v listinah domovine naše neumrlemu rodoljubu. Pisatelj teh vrstic pa, kteremu ni bilo mogoče ude-ležiti se sprevoda noter do gomile rajncega, šteje si v v obligacijah, od kterih se imajo obresti vsako leto ubo- aveto dolžnost svojo, da v spomin svojemu milému prijatelju, s kterim je mnogo let v veselih in žalostnih gim razdeliti na dan sv. Katarine. časih, ki so zadevali domovino našo in slovenski nas narod, v presrčni zvezi bil, položi te črtL'e na grob vonjavo siplje krog in njegov, živo prepričan ....... " * " Kakor blaga vijolica skrita v logu evetè in ljubko krog, tako tudi našega Antona da ž njimi če tudi so Zoisa vsestransko delovanje bilo je tiho brez hrupa, slaboten izraz tega, kar v svojem srcu čuti, vstreže ne- brez pohlepa za hvalo in javno čast; zadovoljen je bil s pre- Ti ne- brojnim spostovalcem pokoj nega rodoljuba, pozabljivi mi prijatel! odpusti mi, da pisaje te vrstice pa tem, da a tolaži da vsaj kor mi je večkrat sam rekel 99 ga vest y grešim zoper odločno Tvoj o voljo, ki si jo izreke! Kdor res pomoci potřebuje kolikor more, svojo dolžnost spolnuje. mi je djal ima tudi malo dni pred smrtjo, naj edino le preprosta kamenena pravico pomoci zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoči dati, bodi-si da se borijo na narodnem ali poli-tičnem polji za svetinje domaće, bodi si da v revah in plošČa zaznamova mesto počivališča Tvojega s preprostim napisom, ki naj Ti ga jaz naredim. Al čuj v rajskih visinah, kjer zdaj bivaš, ljubljenec naroda našega! lo- nadlogah dadó mu materijalne pomoči. Ker meni ni dano z gromovito besedo na javnih odrih vojskovati se na Čen od nas da ako bi spolnili to voljo Tvoj o hudo bi grešili zoper zapoved hvaležnosti, ktera navdaja srca vseh domoljubov do Tebe; unem vedi da narod slo- polji 9 zato mi je dolžnost, kolikor mi pripuščajo zmerne moje moči storiti na drugem u teh venski nikdar ni nehvaležen ljubiteljem in pohlevnih njegovih besedah leži ključ vsega blagega dobrotnikom svojim,— vsaj smo s Teboj v grob delovanja njegovega Nekako bolj v javno življenje stopil je vendai naš Anton Zois s tem, da leta 1851. y ko so se po novi položili možá, ki ga domovina prišteva naj Iju b-šim sinovom svojim!* Baron Anton Žois je bil naslednik iz tište od- postavi ustanovile občine, je na živo prošnjo svojih lične rodovine, katera je v preteklem stoletji bila v Trstu soseščanov prevzel županstvo v Predosljih. Branil iz prostega stanů zarad redkega patriotizma do Avstrije se je sicer tega posla največ zarad tega, ker celo leto v baronovski stan povzdignjena. Ko Je namreč država ne biva na Brdu in čez zimo gré v Ljubljano; Avtsrijska ob času Marije Terezije po sedemletni vojski zdihovala v veliki denarni stiski, je Mihael Angelo gospod baron občina ni mu dala mirú, dokler ni sprejel volitve: „Naš mora naš župan biti" — so rekli možje ' ---------v—-** j~ ^ . « « v » " ^ ' ^ —-------------- —r ~ —_ < oče slavnega Žige Zoisa, blagodušno 40.000 in mož ljudstva vdal se je željam ljudstva. 9 Z oj a gold, položil na oltar domovini. Tako redko domoljubje je svitla cesarica obdarila s tem, da ga je poslavila z panstva kolikor je mogel sam, nekoliko po svojem graj- Baron Anton Zois oskrbljeval je opravila župan baronovskim stanom in ker se Z oj a (po toskan- ščinskem oskrbniku blizo 10 let noter do leta 1862. Ker niv r\ m vi nwnAîi r»i Ain (( tt n 1 í Vv ima« ( L1 ^ t ' \ * « j ^ n/\ Unn^ ran tt aIÍ /\ tta i n Ir v-» r» Tf ni 11 n n air n w\ TTA1 f» Ir* n til/li tr\ A skem nareCji „giyjť* ven u l O c i ^JUUCISICHI I , je mi* ou iai\iat z/avuijv vujoiv liai Xtaiijauocicui »ujaao buui ^u hael Angelo Z oj a se imenoval baron Zois Edel- kmetih sèm ter tjè potikali, imel je ranjki baron 3 velí b iser (Edelstein) Je so takrat zavoljo vojsk na Italijanskem vojake tudi po stein ski. Sina slavni Žiga Z ois, čegar zasluge za narod slovenski veliko sitnosti in teža v ; kakor smo gori rekli, bila sta mu umestovanjem vojakov, kakor se lahko more misliti 9 so neumrljive, in pa Karol Zois, učeni botanik — obá bila sta brata d e d a našega Antona Zoisa, kateremu šega jezika niso razumeli. zlasti tudi zato, ker vojaki } na- Leta 1866. je celó za 10 ranjenih vojakov v svoji -------~-------------O" ----— — ^ * w V« , ""VV1 ^x^v^. ---------J --------------- J----- oče je bil Karol baron Zois, posestnik velicih Go- grajščini na Brdu napravil bolnišnico renskih fužin in grajščine na Brdu. 9 jih z vsem ; s ostrežbo, hrano, zdravniki in zdravili oskrbljeval. Ko- Rodil se je naš Anton Zois v Ljubljani 22. julija liko stroškov ga je moralo to stati, lahko se iz tega 1808. leta. Skrbno odgojo s svojimi mlajšimi brati V/U. lV>ia» VUV/ W V4 V7J KJ O O VUJIUJl IJLi&ajOlLUl KJ JU i ČC li IQ i. j ^ * ~ — ~---j časa svojega življenja preživel, je zapustil po 3000 gld. skemu gospodu župniku denarjev in knjižic za razde- ed šolsko mladino pošiíjal; za denar se je zlasti učencem in učenkám naprav- 9 in ž njo največ tako priljudnim obnašanjem pri mladini in njenih sta-riših pridobil, ni lahko izreci. Zadnja leta je Predoselj- Prečastitemu gosp. župnika J K v Pred ljenje zimska obleka revnišim ljih se tu srčno zahvalnjem za nektera prezanimiva poročila ljala, da so lože šolo obiskovali. o življ Zoisovem Pis Kako vesten je bil ranjki baron o nravni izreji ! L % 172 - šolske mladine, razvidi se lahko iz tega, da knjige, celó od družbe sv. Mohora izdane, je poprej sam pre-bral, predno jih je mladini delil, bojec se, da ne bi bilo v njih kaj spotikljivega ali pohujšljivega za nježne otroke. — Živo je še sosedom v spominu, kar je lju-domili baron storil na dan poroke svoje edine hcere baronice Serafine s c. kr. polkovnikom baronom de Traux. Dal je namreč tišti dan na svoji grajščini štiri prav uboge otroke v čisto novo obleko obléci; zeló ginljivo bilo je videti, ko so ti otroci, vsi veseli v svoji novi opravi, nesli v culicah svoja prejšnja umazana in strgana oblačila na svoj dom. Koliko je zraven soie skrbel ranjki baron za dalje izobraženje in oliko svojih ljudi, temu priča je to, da si je posebno prizadeval, jih vnemati za družbo sv. Mohora, ki toliko na vse strani koristnih kn jig med Slovensko ljudstvo razpošilja. Blagi baron je v ta namen za bolj revne ude sam odrajtoval letno plačilo; druge pa je k omenjeni družbi vabil s tem, da je prvo leto sam plaçai za-nje, in ko so ljudje viděli, kako koristne knjige dobivajo, so pozneje sami radi plačilo od- rajtovali. S takim ravnanjem je mnogo udov pridobil družbi. Njegov trud za omiko naroda svojega pa tudi ni bil brez sadů. On sam je pri neki priložnosti nekako ponosno rekel, da bi si poprej upal enega ali druzega svojih ljudi v kak salon pripeljati, ki bi se ondi lepše vedel obnašati, nego marsikter izmed žlahne gospode, kateri je za priljudno vedenje celó malo mar. A ne samo v duševnem, temuč tudi v materijalne m obziru bilo je baronu Zois-u mar za blagostanje svojih ljudi, zlasti s pomočjo poljedeljstva in sploh kmetijskega gospodarstva. Ker je Predoseljska okolica posebno slani zeló podvržena, napeljeval je ljudi z besedo in z lastnirn izgledom, da so začeli tur š ice obilo saditi. Bolj revnim je semena ali zastonj delil ali ga posojeval. Sploh ni kmetijskih del samo svoji družini pripuščai; kakor marljivi gospodar in umni kmetovalec kolikor mu je bilo mogoče, je povsod sam zraven bil. Tako je bil on dejansk izgled umnega gospodarstva svoji okolici, — odličen ud naše kmetijske družbe že od leta 1837. } Neumrljiv spomin si je zato blagi baron postavil ne le v svoji domaći okolici, temveč — in to smemo po pravici reči — v vsi naši deželi s svojim milim, dobr o 11 j i v i m srcem. Od njega so dobivali posebno domaći, pa tudi tuji siromaki najizdatnišo pomoč. Kogar koli je kaka nesreća zadela, precej je rekel: „pojdem k našemu gospodu baronu , gotovo mi bodo pomagali". Pred vsako zimo je za domače siromake Predoseljskemu župniku nekoliko denarjev poslal, da jih je po svoji previdnosti med uboge razdelil. — Večkrat se je zgodilo, da je za enega ali druzega domaćega bolnika v Ljubljanski bolnišnici sam dotične stroške plačeval, dokler se ni ozdravil. Posebno zdatno pomoč od dobrotljivega barona Antona Zois-a pa so dobivali pogorelci — bližnji in daljni. Bližnjim pogorelcem je vselej, še celó ne prošen, kar sam od sebe pošiljal lepo pomoč v denarjih po 100, 200 ali še več gld., dal jim je lesa za zidanje in krme za živino. Zatega voljo, ko je ravno dan po baronovi smrti, 10. maja popoldan, strašni požar deset gospodarjem v Brit of u*), že sicer v revni vasi domaće fare, pokončal veči del njihovih poslopij, bilo je slišati pogo- *) ,,Pri tej priložnosti — nam pišo preČastiti gosp. fajmošfcer — naj bo tukaj očitna prošnja izrečena, da bi tem pogorelcem kak milosrČen dobrotnik — zlasti iz gospod Zoisove žlahae rodbine — blagovo il kak mili dar podeliti, kor so res usmiljtrnja vredui; bili so sicer vsi razuQ treh zavarovani, al pri liudein vetru so mogli le prav kaj malega resiti4'. stoma milo zdihovanje : ,,Oh škoda, da so gospod baron nam umrli; gotovo bi nam bili pomagali". Dobrotlji-vost Z ois ova do pogorelcev bila je tako neizmerna, da smo slišali prostega kmetiča enkrat reči: „gospod baron pogorelcem vselej toliko dadó, da z njimi vred pogorijo". Vselej, kedar so „Novice" povzdígnile svoj glas za pogorelce ali druge nesrečne tu ali tam , bil je baron Zois dobrotnik v prvi vrsti. Kako so našega Zois a rukali in cukali dijaki in drugi naši ljudje za pomoč v nadlogah, in koliko je daroval na te straní, to vé pisatelj teh vrstic najbolje, ker ga je ranjki večkrat za svèt vprašal. Zois je bil pa tudi dobrotnik cerkvi; pri vsacem darovanji, ako je bil le na Brdu, je v svoji domaći farni cerkvi najveći dar položil, ali, Če sam ni přišel, ga gotovo poslal. Od njega ima domaća farna cerkev dva lepa spominka: prelepo sliko sv. Ksista, izdelano po mlađem našem umetniku Franke-tu, v novem veii-kem oltarji, in lepo svetilnico pred vélikim oltarjem. Zraven te dobrotljivosti imel je baron Zois sploh ljubeznjivo srce do svojega bližnjega; nikoli ni mogel trpeti obrekovanja kakega člověka. Podpiral je Zois vsa narodna društva in prebiral vse slovenske liste pa tudi druge, al le slo-vanščini in federalizmu prijazne liste, zlasti „Vaterland"* Kako zoperni pa so mu bili nam sovražni listi, zlasti obe „Pressi", kaže to, da še tega ni mogel trpeti, da bi se mu bila kedaj kaka reč poslala v „Pressini" papir zavita; tolikanj ostudni in umazani so blagemu rodoljubu bili po pravici ti listi. Ko se je leta 1861. začelo ustavno življenje v Avstriji in so se po vseh deželah začeli deželni zbori, skazal je narod naš baronu Antonu Zoisu toliko si- jajno zaupanje, da ga je v okraji Kranjsko Loškem skor enoglasno si za svojega pos lanca izvolil. Gospod baron je radostno sprejel poslanstvo iz rok svojega naroda, temveč, ko je videl, da mnogo njegovih tovarišev iz vrste velikih posestnikov ne navdaja ono prepričanje, da je skrajni Čas, da se reši narod naš iz stoletnega nemškega jarma v šolah , pisarnah in obče v javnein življenji in na poti maternega jezika pripelje do potrebne mu omike. „Ljudstva glas je Božji glas" — si je lju-domili Anton Zois mislil in veliko čast v zaupanji našel, da ga je izvolil narod, a ne mala množica grajska. In kolikorkrat bile so volitve v deželni zbor Kranjski, vselej je bil Anton Zois enoglasno ali skor enoglasno za poslanca voljen noter do leta 1869., ko se je zavoljo slabotnega zdravja moral odpovedati častnemu poslu. In skozi vsa ta leta je kakor skala nepremak-Ijivo stal na strani narodni in pod zastavo njeno: „za vero, dom, cesarja". Narodni mož bil je značaj skozi in skozi, kakoršnih je dandanes celó malo na svetu. Ko se je ustanovila narodna čitalnica v Ljubljani, bil jej je iskren podpornik; kako živo mu je ta domači zavod pri srcu bil, dejanska priča temu je ta, da v oporoki svoji jej je daroval v obligacijah 5000 gold. s tem dostavkom, da obresti obraća za svoje potrebe; ako pa se zida „narodni dom", naj čitalnica za-se s tem doneskom v kolo njegovo pristopi. Ko se je osnovala „Matica slovenska", bil je on med prvimi, ki jej je za ustanovnika prihitel na pomoč s 500 gold., čeravno pravila od ustanovnika zahtevajo le 50 gold. Po prve m občnem zboru 11. maja 1865. leta izvoljeni odbor se je 22. junija t. 1. ustanovil in njega volil za prvosednika „Matici"; al po pisatelj u teh črtic se je v isti seji dal odpovedati tej Časti, in za njim je bil voljen dr. Toman za prvosednika ; ostal pa je do zadnjega odbornik in marljivo se ude-leževal obravnav odborovih. 28. oktobra 1872. leta mi je iz Brda v pismu slovenskem (kakor je vselej rad 173 pisal) naznatiil to-le: „Dobrega počutka ne morem se hvaliti, zato se zopet ne bom mogel udeležiti seje Ma-tičnega odbora; naposled bom vendar le primoran od- dovolj tujk, starih in mlaj povedati se tudi temu častnemu poslu imeti, pa ne 7 delati, tega jaz nimam rad". kajti samo imé beseda; menda nimamo vže ših, v slovenščini, da moramo še ti dve med seboj gle dati? Pa ka, iz kterega kota je ta spaka na beli dan přilezla? In y Je v resniei prava slovénka, in ne la To žalibog! so bila prva znamenja, da zdravje njegovo, katero si je lani v toplicah skušal vtrditi5 je zeló hinja che (beri ke) v slovenski obleki? Lah us di s i veo Kxxvi, che vegnirai domàn__ťiavim vam, iv> 7 ka -k a vci 7 b a s - e v ci 7 barem-ovci in enakimi Hladnik bi rekel "kedaj si le misliti mogel, spa kami? In res 7 kdo bi bil Glas" ka ni rabil v glavnih spîsih; kolikor se spo smo ga le tu in tam v dopisih pustili. \ , Vred. ,,Glas-a". Kar mi Slovani kaj ali kej rečemo, izgovarja se v da! jezik? Ali ni to v resniei spaka, Pustimo baš in barem da se bode ka pisalo namesti Istriji večidel ča, pri drugih ki nas sicer ; lepi oboje čisto turska paci Hrvatili in Srbili što. Od tod izhaja, da se mi Jugoslovani delimo vkajkavceali ke- kavce, v čakavce in štokavce. Pis. ogibati, in še provincijalizmi dobivajo le těžko, kakor bi Nemec rekel, svoj „Bíirgerrecht". Dalje, ali se s tem, ko k a pišemo, ali celo govorimo, kaj bližamo drugim Slovanom? Povejte mi vi, ki ste ka z oběma rokama vže objeli, v kterem slovanském nareČji nahajate kaj takega? Jaz sem vže marsikaj bral, staroslověnsko, rusko, bulgarsko, srbsko, bosniŠko, hrvatsko, slovaŠko, moravsko, česko, poljsko, lužičansko, kašubsko, in v nobenem teh jezikih nisem te spake našel. Ali ste jo vi našli? Veselilo me bo, ako me v tej reci malo podučite. Ako jej pa tudi vi še sledů ne najdete, zakaj bi jo mi imeli sprejeti — edini med vsemi Slovani?! Likajmo svoj jezik, čedimo ga, kolikor moremo, bogatimo ga; pa izruvajmo plevél in vso nesnago nepotrebnih tujk, al Čudnih in neslanih lokalizmov, da nam kak drug Prešern ne zapoje zojet svojega: Ne bodmo šalobarde itd. Mnogovrstne novice, * Stevilo ljudstva v Evrop ej skill mestih. Po najno-vejih popisih je v 25 najvećih Evropejskih mestih sledeče število stanovnikov : London 3 milijone in 800.000, Pariz 1 milijon in 850.000, Carigrad 1 milijon 75.000, Dunaj s predmestji 900.000, Berolin 830.000, Petrograd 870.000, Liverpool 520.000, Manchester s Salfortom 500.000, Glasgov 470.000, Napulj 440.0C0, Moskva 400.000, Birmingham 370.000, Lion 324.000, Dublin 320.000, Madrid 318.000, Bruselj s predmestji 318.000, Marseille 312.000, Pešt- Budim 220.000, Amsterdam 280.000, Leeds 260.000, Lissabon 260.C00, Varšava 250.000, Hamburg 236.000, Rîm 226.000, Turin 210.000. * Vrh ogromne škode, kojo je napravil spomla-danski mraz po Slavoniji, Banatu itd., prikazala se je vsled preobilnega dežja rja na žitu, ktera mu žuga veliko škodo. Na Ogerskem pa je unidan v več krajih toča napravila grozno škodo. * Koliko ljudi je en bankír (Plaht po imenu), ki je na Dunajski borsi unidan na kant přišel, za seboj v nesrećo potegnil, naj se naši bralci prepričajo iz sledečega imenika. Ta mož je toliko zaupanje vžival, da so mu ljudje vseh stanov denar nosili, kakor v hra-nilnico proti dobrim obrestim, ki jim jih je plačeval. General B. je zdaj zgubil pri njem 30.000 gold., neki oficir, ki je v vojski leta 1866. ob nogo přišel, je imel pri njem naloženo vse svoje premoženje — 130Ô gold., zdaj je ob vse; neki pismonos, 70 let star, ki mu je izročil vse, kar si je prihranil — 600 gld. — zgubil je vse; neki kmet iz Wiener Neustadt-a, ki mu je v shrambo dal ves svoj denar — 10.000 gold. — pa tudi za svoje 3 sirote, kterim je varh (iroí) bil, pri njemu naložil 500 gold., je zdaj popolnoma ob vse; neka perica, ki se je ravnokar imela omožiti, je zgubila 150 gold. In še drugih več je ob vse premoženje, ki so mu ga za-upali. To vam je bil krič in jok, ko so prišli ti ljudje k njegovemu doktorju po denar (Plaht sam je že zaprt) in jim je ta rekel, da ne dobijo nič! Kolikor se za zdaj vé, je véliki ta bankír ďolžan ljudém okoli 3 milijone in 300.000 gold.; njegovo premoženje pa znasa komaj 14.000 gold., — po takem za gol dinar upniki njegovi še pol krajcarja ne dobijo! — Kdor je priča tacih prigodkov, ki so na tisoče ljudi pahnili v nesrećo, pač mora preklinjati liberalno nemško ero zadnjih let, ki je hipoma toliko nadlog přinesla čez nedolžne ljudi, ki so zaupali čez noČ obogatelim Dunajskim velikašem. Nasi dopisi. Iz Cclovca 24. maja. — Brali smo, da se je v Ljubljani pod vodstvom dr. Vošnjakovim osnoval „centralni volilni odbor", ki misli pri prihodnjih volitvah vse vajeti v svoje roke vzeti po celi Sloveniji. Domoljubi na Kranjskem, Stajarskem in Goriškem so že očitno razglasili, da se ne dajo komandirati tema centralnemu odboru. Tudi mi Slovenci na Koroškem naznanjamo ♦ da se je tudi za našo deželo že osnoval centralni volilni odbor, da se je že tudi z najodličnej-šimi domoljubi iz vseh dolin zastran prihodnjih volitev pogovarjal in vse potrebno že tudi pripravil. Gotovo si bomo mi le takih kandidatov izbrali, ki so pravi in preskušeni domoljubi na vse strani, in to sta g. Andrej Einšpieler in g. Ferdo Vigele. Ako so naši kandidatje tudi centralnemu odboru v Ljubljani po volji, dobro! veselilo nas bode, ako nas imenovani odbor podpira. Ako mu pa niso po godu , potem ga pa prosimo, naj nas ne draži in ne moti. Mi Koroški Slovenci imamo že od drugih straní dosti nasprotnikov, zato pricakujemo, da nas vsaj še Slovenci sami dražili, mo-tili in razdirali ne bodo. Sloga jači — nesloga tlači! Odbor „Trdnjava". Iz Trsta 24. maja. (Čudnaprikazenpri sviloprejkah.) Kakor preteklo leto, tako tudi letos, je tukajšnja kmetijska družba izrejevanje svilnih črvov napravila. Ministerstvo kmetijstva jej je v ta namen 1000 gold, podarilo. Nakupilo se je raznega semena, nekaj iz Dinjana v Istri, nekaj iz otoka Cresa, nekaj iz Gorice in nekaj iz Egipta. Ťa semena, pazno preiskana, so kazala deloma, da so brez onih „bolestnih telesec", deloma pa, da so oskrunjena ž njimi; ločena so tedaj bila. — Izreja se je začela 7. dne aprila. Nekaj dni je bilo vreme prav ugodno ; al kmalu se je bilo jako pokvarilo ; le s tem smo obvarovali črviče pogina, da smo peči noč in dan kurili in vedno enako gorkoto v sobah imeli. Perje nam sta toča in hud mraz nekoliko poško-dovala; vendar je izid bil prav srečen; zapredli so se prav lepo , in bolezen se ni prikazala pri nobenih, ne pri teh, ki so bili iz zdravega, ne pri unih, ki so bili iz bolnega semena, marveČ so se tišti, ki so imeli ,,te-lesca" še najboljše obnesli. Jako čudna prikazen je to! Zdaj se ne vé , ali so „telesca" prav za prav bolezen ali kaj ? — Obiskovali so to šolo ob četrtkih, učeniki okolice Tržaške , učenci gimnazije in realk ter se ude-leževali praktičnega in teoretičnega nauka. Naši kmetje in gospoda so tudi radi zahajali v to šolo. Odločila je zdaj kmetijska družba iz 30 funtov kokonov napraviti semena in ga za prihodnjo spomlad razdeliti med kmete, da tako sopet pridejo do dobrega semena, in da se svi-, loreja zopet oživi, kakor v prejšnjih časih. Drugi pa, ki hočejo kupiti kokonov, da napravijo iz njih semena, dobijo jih funt po 5 gold. — Tudi za povzdigo ž i vinske reje je tukajšnja kmetijska družba kupila 4 bike jako mlečnega plemena, in jih je v okolico med kmeti razdelila. To bode sčasoma ubogim kmetom pomagalo do boljega plemena. Iz Kostaujevîce. — 27. aprila na večer je nekega fantiča na Koprivniku popadel stekli pes. Fantiču je drugi dan tukajšnji župan, ob enem tudi ranocelnik, steklino v ranah zažigal. Pred kakimi 3 tedni pa se je klatil že zopet drugi stekli pes in sicer po nasprotni strani Krke. Ogrizel je pri neki hiši najpopred domaćega psa, potem pa tuai mlado lepo prasè, na to pa še sosedovega psa. Kam se je potem zavil in koliko psov in druge živali oklal, se še ne vé. Ćez nekoliko dni pa prićne prase po hlevu silno divjati. Gospodinja mu odpre, prase pa, okrog gobca vse penasto, kakor blisk krog hiše švigne, pade s prvimi nogami na kolena in U5 urno proti gospodinji zdrči vjame za mezinec, ter jo akoravno se brani, poslala okrožnica vsem odgonsko-postajskim občinam. pustivši jej dve rani. Prase na to Za dovršitev popravljanja pota od Rateč proti Savski kmalu pogine. Tudi tej ženi se je steklina zažigala. vasi na Dolenskem se je dovolilo še 500 gold, deželne Se ve wo vc, da se je precej 22. dne t. m. sklicalo, morajo priklenjeni biti itd. Pa kaj ko ta, ki postavo da psi subvencije proti odobrit vi prihodnjega deželnega zbora. Prošnja župana občine Knežak, da bi se mu od- oklicati dá in ima nad njenim natančnim spolnovanjem vzelo županovanje, se je vslišala. čuti, lahko bi smel norce uiijg; ui ugauc v ^«sj oc uuuc tu z*v<*t>i, u« »■» 2" """V " ------ J ~~ J --*-----J--- ------ r---- ----- vkljub komaj oklicani županijski prepovedi ravno žu- vladnega zastopnika je sklenil: 1)^ učiteljem takim, pan ove pse skoraj vedno na ulicah dobiš! 25. dne t. m.. reči brije ! y sam prvi iz oklicane zapovedi Kako drugače vsaj se hoče to zvati da (Oklic družbe kmetijske zarad darovanja panjev in premij v denarji.) Subvencijski odbor vpnčo c. kr. tedaj nedeljo ki v ljudskih šolah kmetiško mladino podučujejo v četrti dan po ponovljeni pre- čbeloreji že s Porentovimi ali Sumperjevimi panjovi, takim pa, ki do- povědi ležalo ni več kot troje županovih psov pred nje- podeliti večo premijo v denarjih govo hišo na ocitnih ulicah, po kterih je velika množica zdaj niso še na omenjenih panjovih otrók podučevali ljudstva proti cerkvi hitela. Pripoveduje se, da eden teh dati Porentov in Sumperjev panj, pa za nakup cbel par psov je memogredoČe ljudi tudi napadal. Lansko leto goldinarjev zraven. Sklenil je pa odbor tudi 2) takim po e nace m svojem oklicu stal je župan pred svojo hišo kmetom, ki že čbele redijo v novih panjovih, pa so na ulicah, eden njegovih psov je ležal pa pred njim na malopremožni, dati tudi denarne podpore, drugim pa, dati Porentov ali se je za panj ove in denarne drugi za njim na ulicah. Kaki vpliv po takem kteri nimajo še omenjenih panjov Pragu> ~ _ . . Q lastnem izgledu enaki županijski oklici imeti morajo, si oumperjev panj 7 Oglasilo lahko mislite. Psi, o katerih pravijo, dajihje v mestecu premije 14 učiteljev in 26 kmetov, ki so po spričalih dokazali, da so vredni obdarovanja. Po sklepu subvencijskega odbora dobijo premijo s 15 gold, za cbelorejski nauk v šolah sledeci učitelji: Janez Debelak v Tržiču, Jurij Vranić v Preserji, Anton Ozimek na Dobrovi, Janez Poženel na Uncu veliko več kot pol preveč, se le tedaj bolj pozapro in privežejo, kedar ravno konjac s puško okrog gre. Ne-varnost je pa tukaj še veča, ker se tudi praseta in sicer vkljub prepovedi od strani c. kr. kant. glavarstva v Krškem vendar-le le vedno po ulicah prosto sprehajajo m pasejo To mnogo nejevolje izbuja med meščani ka- 7 7 France Zorer v Blagajnici, Anton Vrtnik iz Osilnice kor tudi sploh med farmani/ker iim te nesnažne živali Leopold Abram v Loskem Potoku, Martin Potoćnik iz # % 1 # ( / j /r« t po -r . r^ f r 1 • • v tudi počivališče rajncih premnogokrat oskrunjajo. hovska oblast je to mnogokrat grajala Du- kajj ker vuiuou jv^ tu IJU LiKj r^L C\ÍKJ ^ i c*j ct i a> ^--cb JL XVCAJ ^m --------------------7 —------------ je županstvu v tej zadevi popolnoma nečimurno. Čudno 5 gold, dobi Anton Kunšič iz St. Jurija Trate, Janez Sajè iz Št. Jerneja, Franc Kenda iz Semiča Janez Lobe iz Ambrusa, France Klinar iz Jesenic Janez Barle ; 7 se tudi ljudstvu zdi to, da od deželnega odbora še lansko leto v tretje zapovedana od c. kr. kant. glavarstva V W w 1 ^ ^ mm -v 1 ^ ^ iz Podzemlje pa Km e tj e pa gold. kí so prosili dobijo premijo po 10 v Krškem pa 15. sept. 1872. leta přeložena nova žu- gold, sledeći: Anton Malavašič iz Butajnove, Peter lio-panijska volitev še zdaj razpisana ni! Oklicano je tujec iz^Pridnic, Anton Lenasi v Sajovčah, Jury Osred- bilo te daj , da za novo volitev zdaj c. kr. kant. glavar grof Chorinsky časa nima Naj še to povem, da pri nas zdaj dva, rekel bi, zakotna pisaca ljudstvo šlepa- trie iz Blagojice, rita, da je banka „Slovenija" prišla na kant. Ljudstvo, brožic iz Mojstrane kar iz Št. Jošta, Anton Povh iz Košane, Jožef Pfeifer iz Drulovke, France Florjančič iz Biagovice, Janez Pe- Miha Am- Podržaj iz Grore, Vesel iz Sodražice, Jožef Stru- ki omenjena dva le predobro pozná, se njihovim lažém kelj iz Prežgajn, Nace Puželj iz Sodražice. posmehuje. Vsi učitelji in kmetje pa, ki Porentovih in Sum- Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 23. maja.) perjevih panjev še nimajo in so žanje prosili, dobijo Dopis deželnega predsedništva, da ste zadobili v zad- panj ove, će pridejo po-nje v pisarnico družbe kme- njem deželnem zboru sklenjeni postavi za ljudske šole in učitelje najvišo sankcijo, tijske znanje in ker ima družba se nekoliko panjov oddati, brž oglasi, kdor jih želi; dokler jih ima j L i u i j uaj v lou oauiv^iju , Se je v ici xxai "V*J " ~ " 1 " v ^ «. v. w * , J'" j «y«1"4- J*** *—" Vlogo Novomeških gimnazijskih profesorjev družba kaj, dobijo jih brez placila taki, ki jih še ni- je vzel na naj se Hrovata in Zepiča, da bi se nj uni od minister- majo. stva odobreni šolski knjigi za slovenske gimnazije na Komur pa je premija v denarjih odločena, deželne stroške založili, je deželni odbor v tem smislu pride sam po denar ali naj pooblasti koga, naj da řešil, naj se, ker za take stroške v proračunu deželnega ga namesti njega vzame — s pobotnico, stemplano pošiljanjem po pošti se pisarnica ne more zaklada za leto 1873. ni nobene dotacije, obrneta o tej s 7 krajc. zadevi na prihodnji deželni zbor, ter da bode deželni vkvarjati -------r-----, VAC* odbor v prihodnjem deželnem zborovanji predlagal, naj Iz pisarnice družbe kmetijske (v Salen- se napravi deželna zaloga š o 1 s k i h knjig za srednje slovenske Šole in v ta namen dovoli stalna — l^etosnji pozni sneg je imel to dobro, da je dotacija 10.000 gold, iz deželnega zaklada. — Sklenilo vničil cele grmade kebrov. Vendar niso sli ti škod- drovih ulicah nad Bregom) 25. maja 1873. tosnji pozni sneg je imel to dobro da J® se je, da gré po binkostnih praznikih deželni inže- ljivci povaod do kraja pod zlo. V Brezuiški fari na nir ogledat več okrajnih cest v okraje Vélike Lašče, Hřenskem je šolska mladina pod vodstvom gosp. žup- Kočevje, Črnomelj, Novomesto, Zatičina ía Žužemberk, nika L. Pintarja nabrala 30 mernikov cega mróesa ter naj pri tej priliki ogleda tudi nekatera posestva, ki ktere mu je družba kmetijska iz zaklada si. deželnega so jih dotični posestniki na prodaj ponudili za napravo odbora poslala 7 fl. 30 kr. deželne kmetijske šole na Dolenskem. službo (Za stipendije za vinsko in sadjerejsko solo na deželnega praktikanta se je vzel dosedanji diurnist Vin- Slapu) se je dozdaj ? kakor slišimo, samo en Vipavak cencij Vizjak. — Od deželnega predsedništva došlo lant oglasil. To je pnkazen, katere se tukaj v Ljub- 1z naznanilo, da ste v zadnjem deželnem zboru sklenjeni ljani miakor razjasaiti ne moremo in za katero postavi najvišo sankcijo zadobili, vsled katerih bodo Vipavske doline razjasnila želeli. Vsaj so vendar \ri-odgonsko-postajske občine na odgon (šub) obsojevale pavci sami leta 1869. za napravo te šole prosili; zdaj ter da se bode iz deželnega zaklada po 20 kr. za vsa- se je ustanovila, ponujajo se manj premožnim celó šti- , in — taka màloaiarn >st ! Do len ci pa so <îega odgonca v povracilo v 14. državne odgonske peadije postave od 27. julija 1871. L navedenih stroškov plače- menda krivih misli, da z*«nje ni šila Vipavska in nji- valo se je vzelo na znanje, ter se bode v tej zadevi bovi fantje ne dobijo štipeadij. Vsaj ni tako; sti pendije 116 utegne tudi fant iz Dolenskega dobiti Ce za v UVV1M. au i €» JJ p x O *.*J\J UOCUj Uicu ICUJ1 rVLUC lio tvill VUUftCV. J-Vl. deželnega odbora o teh štipendijah, oklican v Oglasniku Vošnjak je bil kolovodja, kateremu so ministrirali 150 oséb med temi Va kmetiških voli?cev. Dr 30 prila ? morebiti ni zvedelo veliko staršev, naj ga dr. Zar nik, dr. Greg jim naznanijo prijatelji ljudstva > z veliko vecin bil dr. Pio prejet ,,narod in dr. P y j rv » ,r i " * ' wwuu j« r i (Gosp. Solmajer) je te dni přejel pismo, s kterim zavržen ,,državo-pravni" ; mladoslov mu gosp. minister kmetijstva za njegovo pripomoč pri ultramentanni Graški voliini odbor svetovni Dunajski razstavi toplo zahvalo in pohvalo iz- Vošnjaka program m ne marajo za a o rekuje. Skor ob enem ga tudi Gornje-avstrijska kme bode tijska družba enogl za dopisovalnega uda izvolila y Slo Tak Gosp „Pressa", y ty oni doved hočej smo opisai skup e Ijsko y dr kako Prav tako! Kdor delà, zasluži tudi hvalo (Deležnikom zavarovalne banke „Slovenij Sokolcem ' je bil tudi na Jančje nameravani (C Na - jjuufvuiutui je; u'i uiui u a, u auvjj c u izlet prepovedan. Nek Šaljivec je na to dal jko -------------- -------# ......- ..... 77------J J------„ Rauuouu x sproti hudobno raztrošeoim govoricam in v popolno po- Ta da uni si ne kakošen razloček je med „turnarjem" in med „sokolci" ? mirjenje svojih delničarjev in zavarovancev smo v pri jetnem položaji, s tem zatrditi, da naša banka po zadnjih dogodbah na Dunajski borsi ni p P na deželo, ti z a- y (1 e zastavi, ampak vsa njena gotovina j taj vega nam je, da i y Po ve dalo da iz „boj ljivega lista, za ktereg pa ne me] 77 Novicam" nekteri do „Střele", je v nemeravanega no- Narodovi" tiskar- --0 ----—--—- —j * —■ ~ f . — » ~ —— vcj^a oaij i v ega nota, aot ívicnga je v ,,i.iaiuuu vi uoi ker nima borsnih papirjev niti v posesti niti v njci že neki oskrbljen potreben fond, in mu zagotovlj pri tacih duševne in materijalne garancije, niso še v svojem eskomptnih zavodih in hranilnicah, katerih omenjene listu naznanile tega prihodnj lista dogodbe zadele niso. Proti veliko pregreho, da ,,Novice niso V se rjevalcem tacih hudobnih in banki venskim slovstvom" nove prikazni Al Lejt omenile pod si no 77 slo- naru se ona na- škodljivih laži bode vodstvo na podlag skeg postopalo zakona neprizanešlj pri 492. kazen kazenskih sodnijah poved 7) Střele v 7 Slov a zdi Ljubljani dne 28. majnika 1873 Vodst yy Slovenij 1 bank a eki so „materija misli Si ni treba in dušev gol humbug garancij ljene? lova fantazij haj a yy Střela" vbiti „Brencelj u a pa tudi y y k dokler „Slov. zagotov * # Ja îz- Obcni zbor banke „Slovenije11) je jutri. Ker se šteng y vsaj yy V nik tem zboru volij pravilniki in pa pregled kakor pa politi Narod" bolj zabav Ij Da po takem ni „boj še druzih „unko- iv list in a bila > bankinih računov, so se zbrani delničarji razgo so se v tem, naj se yy Střele" niso „Novice" še omenile, nam bodo y y da •jeli jali, koga naj bi volili, in zedinili tudi yy Narodovci" sami v za opravilnike volijo sledeci gospodj (Za okraj Litijski in okraj Crnomeljski) je mi nisterstvo dovolilo c. k. ok dra v nik Dr. Karol Bleiw primarij deželne bolnišnice mši . uai \jx aj i vž ji v v ui o , ^x íuiai jj UC6C Mihael JPakič, trgovec in posestnik Franc Solmajer, družbe kmetijske odbornik (V Postojno) gredó posebni železniški Franc S I Vilh m laj y v soboto iz Dunaja in Grad iz Trsta in Ljubljane. y vozovlaki binkoštni pondeljek pa y trgovec y y posestnik in trgovec za namestnike opravilnikov gospodje: računovodja v Gorici Novičar iz domaćih is ptujib dežel. Andrej Jeglič, dež. Jožef Kuš ar, posestnik in ; Iz Dunaj Cesar je potrdil klep delegacij o 2. Mihael Stare, posestnik trgovec v Ljubljani y v Mengšu ; za preglednike računov gospodje: Andrej Kremžar, oskrbnik deželne bolnišnice 2. Franc Ravni kar, deželni blagajnik; za namestnike preglednikov gospodje: 1. Franc Potočnik, c. k. stavbeni svétnik, 2. Karol Ž agar, dež. blagajnice kontrolor. skupnih stroških za leto 1874. Potřebovalo se bode 93 milijonov in 49.37/ gold.; od tega zneska pri Avstrijo 63 milij na naso in 831.873 gold., na Ogersk 7 pa 29 milij m an j k Og 217.504 gold imajo že tudi za letos 31 milij pri e ni konca ne kraja nesrecnih nasledko v Dunajskega borsnega sleparstva; iz več druzih mest se sliši o nesrečah , \ ktere so zabředli u y ki so Du Danes zvečer ob 7. uri je o tej zadevi še privatni najskim bankam in bankirjem premoženje zaupali posvet z doslimi vnanjimi delničarji v Matični pisarnici Hrvasko. Iz Zagreb se pise y a Nova banka pod imenom „Ljubljanska o b- čna banka", ki so lani nameravali osnovati nekteri domoljubi, se je po mnogostranskem dopisovanjem sèm Ladisl. Pej gloma pokl na cesar Dunaj grofa To buj misel y da bode on prihod Franco sko Osodep časi ban. nastupili so zopet na ter tjè zavlekla tako dolgo, da je zdaj c. kr. minister- Francoskem, in kaj vse pride iz tega, kar se je zgodilo stvo notranjih oprav z dopisom od 16. dne t. m. de- v Versaillu ponoči od sobotě na nedeljo, sam Bog vé. ki je po odstavljenem želni vladi Kranjski naznanilo, da, gledé na Dunajské Ljudovladni predsednik Tb borsne prigodke novejšega časa in na žalostni stan de- cesarju Na pol lad bil Francoski d y ne narnega tržtva, ne more dovoliti te banke. (Redni obČni zbor dramatiČnega društva) bode v nedeljo 15. junija ob 10. uri dopoldne v čitalnični dvo- rani. Vrsta razgovorov : Predsednikov ogovor; nadoma je odsotpil, ker mu je većina dižavnega zbora nezaupnico dala zato, da si ni izbral pravih mini-strov. In kar brž je zborovna skupščina na mestu njegovo izvoHla slavnega vojskovodja maršala M a c- Tajnikovo poročilo ; 3. Blagajnikovo poročilo ; 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov (vnanji dru- žabniki smejo voliti pismeno, svoje imé na volilnem Mah vala), sarj z 390 gl M a c - M a h ed 738 (l pa m )e m one stranske, ki hoče ce ali kralja na čelu vlade in noče Ijudovlade ker listku dodavši §. 9. pravil); 5. Posamezni predlogi dru- pa je stranka republikanska tudi zeló močna in je Odbor dram, društva. krvoželjnih ljudi mnogo med njo, — Bog vedi, kaj pnde žabnikov. ralo (N. /. Pressi) seje iz Celja ponosno telegrafi- iz tega! Tako Francoska zopet stoj da se je zarad volitve držanega poslanca zbralo utegne stresti vso Evropo. na vulkanu, ki Odgovorni vrednik: Aiojzi Majer Založnik: Jožef IMaznikovi dcđici Ljublj