STRAN 18 Cf5riTM\ Roki Drakšic: »Lepo je, ko se zbere cela vas»« 90,6 95,1 95,9 100,3 Prestrašeni biki zbežali pred ognjem ON Gratis savnanje v Thermani Laško! • o Sam Uiibi idravj» Dwrnm • eb Mlvpu hI McnOtem v Šolskem centru Celje pa so se po be-sedah direktorja Igorja Do-sedle odiočiii, da svojo 50-letnico proslavijo z delom in Še v tesnejšem sodelovanju z gospodarstvom regije in države, za kar so za naslednja tri leta nenazadnje prejeli 2,5 milijona evrov. »Obletnice so dogodki» ko so raisii usmerjene v preteklost, v prehojeno pot, hkrati pa se dotikajo prihodnosti in jo na nek način ludi ustvarjajo. ïz preteklosti, iz izkušenj črpamo navdihe za snovanje novih poti, za to, da bi naša skupnost lahko us-pešno nastopala v času> ko postaja svet vse manjši in so v njem lahko uspešni tisti, ki se znajo prilagajati spremembam, najboljši pa listi, ki te spremembe ustvarjajo,« pravi direktor centra Igor Dosedla in dodaja, da imajo ob jubileju kar nekaj potrditev za to, da so uspešni oziroma najboljši. 7b nenazadnje dokazuje tudi množica tistih, ki so doslej zaključili šolanje pri njih in se številni med njimi uveljavili kot nepogrešljivi strokovnjaki na vseh ravneh, od poklicne do akademske (»njihovi« so tudi dekani treh fakultet). Šolski center, ki zdaj deluje na treh lokacijah (ob matični še v šolah ob Kosovelovi ulici in Ljubljanski cesti), sestavljajo štiri srednje šole (za elektrotehniko in kemijo; gradbeništvo: storitvene dejavnosti in logistiko ter strojništvo in O času po letu 1959, ko so v Tehniški šoli Celje začeli z izobraževanjem dveh oddelkov oziroma 60 učencev, pa vse do danes, ko je celjski eden največjih šol* skih centrov v Sloveniji s preko 3 tisoč dijaki» 700 iáiidiflti la već kot 300 zaposlenimi, letno pa še nekaj ttsoC-Qdeleženct izobraževanja odrasUh, so izdali poseben zbornik. Kot zanimivost še podatek, da so se na (elu tehniške Šole in potem šolskega centra v 50 letih izmenjali le štirje ravnatelji oziroma direktorji - Alfonz Urbánci, Jože Geršak, Marija Marovi in [gor Dosedla. Ob jubileju so pred šolsko stavbo zasadili rde-čo bukev, ki so jím jo podarili gostje iz Singna oziroma tamkajšnjeliobent-weil-Gewerbeschule, s katero šolski center sodeluje že IS let. . mehatroniko). Gimnazija Lava. Višja strokovna šoia in Medpodjetniški izobraževalni center. Temeljno poslanstvo je ves čas kakovostno vzgojno-izo-braževaino delo, vse bolj kre-pijo sodelovanje z gospo* darstvom ter ob vključevanju v prenovo in oblikovanje novih izobraževalnih programov izmenjujejo izkušnje tudi s tujino. »Pri tem tudi vedno znova ugotavljamo, da imamo v Sloveniji dobre Šole, mi pa smo zlasti ponosni na našo opremljenost,« pravi Dosedla in dodaja, da bo slednja kmalu še boljša. Center je namreč uspel pridobiti projekt ESRR za posodobitev medpodjet-niških izobraževalnih centrov, kar pomeni da bo v treh letih v učno tehnologijo vloženih približno 2,5 milijona evrov. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Osrednjo slovesnost, na kateri sta zbrane pozdravila tudi celjski župan Bojan Šrot in minister dr. Boštjan Žeki so pripravili bivii in sedanji dijaki - z izjsmo povezavaIke programa Bernarde Zm, ki je prav zadnji hip nadomestíla tudi bivšega dijaka Boštjana Romiha. OdlíČrto pripravljen prûBram so zaôeli s pesmijo Dnize Trto, mi ti se kunemo s solistom Boš^anom Korošcem vspominnasredino 80 let ko seje Šola imenovala po maršalu, tar simbolično zaključili z Ježkovo Honjk v nove časa. Na Celjskem le pet tisoč cepljenih Število ljudi z ^po in drugimi akutnimi okužbami dihal v Sloveniji iû na Celjskem strmo narašča. To je sicer značilno za ta letni Čas, vendar letos podatki kažejo, da je obolelih bistveno v^ saj se nezadržno širi tudi virus nove gripe HI NI. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se je prejšnji teden bistveno povečalo šte vilo gripi podobnih obolenj. Če je Še teden prej zboJelo 76,7 ljudi na sto tisoč prebivalcev, jih je prejšnji teden Že 287,9 (incidenčna stopnja). Širjenje pandemskega virusa odraža tudi porast akutnih okužb dihal, saj je incidenčna stopnja že 1741,1 nasto tisoč prebiralcev Slovenije. Največ obolelih zaradi akutne okužbe dihal je najmlajših predšolskih otrocih. Prejšnji teden je naraslo tudi števUo bolnikov, ki so zaradi okužbe dihaj in gripe potrebovali zdravniško pomoč. Najbolj so zbolevali starejši predšolski otroci in osnovno- šolci. Naraslo je tudi število bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. En bolnik je zaradi pandemske gripe tudi umrl. Naraščanje zbolevnosti, veliko število manjših izbruhov in visok delež pozitivnih bolnikov pri testiranju za pandem-sko gripo po oceni strokovnjakov kažejo na visoko intenziv-nosi kroženja pandemskega virusa. Pričakujeirřo torej lahko, da bo število zbolelih še naraščalo in s tem se bo povečevalo tudi število bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnid. Podatki o številu tistih, ki se zaradi nove gripe zdravijo v celjski bolnišnici, se dnev-nospreminjajo. Po včerajšnjih podatkih so na otroški odde-lekna bolnišnično zdravljenje sprejeli več. otrok z viroznimi obolenji, vendar primerov nove gripe mednjimi ni. Zdravstveno stanje vseh je stabilno. Vsi bol- niki, ki so se zdravili zaradi nove gripe na infekcijskem oddelku, so že odšli domov. Posamezna območja v Sloveniji so zaenkrat zelo različno prizadeta. Med najbolj prizadetimi je Koroška. V bolnišnici v Slovenj Gradcu se zato že pripravljaj o na delovanjevmorebitnùi kriznih razmerah. Na Celjsko prihaja val obolenj z manjšo zamudo. Obolelo je že precej otrok, vendar ne bistveno več kot sicer v tem Ča-su. Povečan obisk beležijo v otroških in šolskih dispanzerjih ter v ambulantah splošne medicine» izrazito pa se je povečal v ambulantah otroškega oddelka ter oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici. Čeprav je zdaj že jasno, da » pandemiji nove gripe ne bomo izognili» za cepljenje na Celjskem še vedno ni velikega zanimanja. Do konca prejšnjega tedna se je cepilo vsega pet tisoč ljudi. Nekoliko več obiska beležijo cepil ni centri v tem lednu. Strokovnjaki cepljenje še vedno priporočajo. MILENA B- POKUC Foto: GrupA Foketi Trojctli T 19 ;T©leste)íaí«leton]ía. Internet ^^ { fOrrirtfi» El T 28* Tetevm teMoryio. irtdindt ^ T 36 IreidvlzSOr telefonijo, b^femet p» T M ÍTe(evl2Sa.telefor43, Inteinet ^ :^p)ldktrO 03 42 68 198 ^^ TU fi N šsK www.turnsek.sl vvww.radiocelje.coiti GOSPODARSTVO O cetis Razvojni oddelek, podprt z račimalnišldm ínženírstvom, ie gonilo zavoda. V njem nastajajo tudi protatíční pripomočki. Udalajo lahko skoraj idanticno protezo u roko, kotje biLa prvotna. Vendar jata dejavnost zaradi večnih težav z zavarovelnioami ne repu vseh dejavnosti Tacosa. Za zabavno elektroniko, oblikovalce in orodjarje Razvojni center orodjars-tva Slovenije Ttajs s sedežem v Celju je pred kratkim s slavnostno akademijo obeležil l5-letnico delovanja. V letih, ko je Tecos predstavljal le en zaposloi, pa do danes> ko daje delo 15 ljudem, med njimi trem raziskovalcem. se )e veliko spremenilo. Med dmgim tudi tû, da niso več partner izključno orodjarski industri* ji« zaradi katere so pravza-prav nastali. Zdaj zanjo opravijo le še polovico dela. Idejni oče centra je bil prof. dr. Kari Kuzman. Ni le Človek teorije, ampak tudi prakse» saj je veliko let delal v zreš- kem Uniorju, Ko je prešel na univerzo, je ugotovil, daje komunikacija 1er s tem prenos znanja s podjetji, še posebej majhnimi (in takšnih je večina med 140 orodjarnami v Sloveniji), zelo otežena. Prvotna Tecosova naic^ je bil razvoj novih tehnologi in znanj za orodjarsko industrijo, od katere je odvisnih 40 odstotkov vse industrije. Danes Tecos ni več partner le orodjarjem, čeprav je Se do lani 70 odstotkov dela opravil za to industrijo. »To vlogo smo že zdavnaj prerasli,« pravi sedanji direktor Tecosa doc. dr. Gašper Gantar, »Naše stori- tve so namenjene tudi proizvodnim in storitvenim podjetjem. Tako na primer sodelujem pri izdelavi igralnih avtomatov in ostale zabavne elektronike, svetil višjega cenovnega razreda, gospodinj-skJh aparatov. Smo tudi podpora oblikovalcem, pri varovanju kulturne dediščine, oblikujemo pa tudi protetične izdelke. Na leto se srečamo s približno sto različnimi strankami, pri čemer polovica ni iz orodjarske branže.« Razlog, da so se razmerja malce porušila, ne tiči le v re cesiji. »Del opreme. lU jo imamo, je precej drag, zato ne moremo čaluci le na naročila iz orodjarstva, temveč jo moramo tržiti čim širše. Podjetja iz orodjarske branže, ki so bila prejšnja leta v konjukturi. Protestniki jutri proti Ljubljani 1\idi v Celju se pripravljajo na jutrišnje delavske demonstracije za dvig minimalne plače in proti predlagani pokojninski reformi. Po podatkih celjskega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečka Čatra bo zjutraj s Celjskega krenilo 12 avtobusov, od tega en nadstropni. Pridružil se jim bo tudi poln avtobus celjskih študentov. Skupaj bo v Ljubljani več kot 700 prebivalcev celjske regije. Osnovna zahteva prptest-nikov je dvig minimalne plače s sedanjih 431 na 600 evrpv neto. Sedanja minimalna plača je nižja kot znašajo minimalni življenjski stroški. Po Študiji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, odrasla oseba za preživetje potrebuje vsaj 562 evrov. Povečanje neto minimalne plače je po mnenju sindikata možno ob hkratni spremembi dohodninske zakonodaje in oprostitvi plačQa dohodnine za delavce, ki imajo mesečno do 617 evrov dohodninske osnove. Po dru^ strani se plače menedžerjev v primerjavi z delavskimi zvišujejo. Razmerja med najnižjimi plačacni v podjetju in menedžerskimi segajo že do 1 : 100. S protestom želijo pokazati tudi, da je delo do 65. leta nesprejemljivo, »saj ima veliko delodajalcev težave že s pet iet mlajšimi delavci in seveda ti delavci tudi,« poudarja Čater. Demonstracijam se bodo pridružili tudi celjski študentje. Kot pravijo, se jih bodo udeležili zato, ker podpirajo zahteve sindikata. Bojijo pa se tudi za svoje pravice, ki se krčijo oziroma jih država želi v prihodnosti celo ukiniti. RP KRATKO Svetelšek kupil »>svoje« delnice člani uprave Petrola so kupili delnice družbe in tako povečali svoj delež v njej. Največ deirúc je kupil predsednik uprave Aleksander Svetelšek, ki do zdaj še ni imel nobenih dehiic tega pod-jetja, in sicer 105 delnic v vrednost! 34.387 evrov. Svetelšek ima po sklenitvi posla 0,005-odstotni delež v kapitalu družbe. RP so pri nas ogromno naročeva-la, zdaj se je ta delež zmanjšal.« Izpad so delno kompenzirali tako, da so začeli svoje storitve prodajati tudi na tujih trgih. Kljub vsemu se letos prihodki ne bodo približali lanskemu rekordnemu milijonu evrov. »Partnerji iz drugih evropskih držav, ki so prej bili zadovoljni z bližnjimi dobavitelji, zdaj iščejo ekonomske prihranke in so se pripravljeni tudi dlje peljati do svojih podizvajalcev, če lahko do- Tecos ni le partner industriji, temwč pomaga tudi Študentom pri obvezni praksi, izdelovanju diplomskih nalog. Sodelovali so že tudi pri opremi vrhunskih športnikov, na primer pri oblikirânju kajaka Petra Kauzerja. bijo enako Jcakovost za nižjo ceno. To je naša priložnost, Id smo jo l^os poskušali čim bolje izkoristili,« je poudaril Gantar. Kje svoje prednosti vidijo v prihodnje? So stvari, ki jih na trgu v manjših količinah ne moreš dobiti, zato bodo svoj kos pogače iskaii na tem segmentu. Obenem se bodo še bolj specializirali v proizvodnji mikro izdelkov iz plastike ter razvijali načine proizvodnje s čim manjšo uporabo virov energije. R02MARI PETEK Foto: GrupA Z leve Kari Kuzman, Gašper Gantar In vodja razvojnega oddelka Samo Gazvoda. Pomemben teden za Elektro Celje Potem ko so morali zanikati govorice, da predsednik uprave mag. Viktor Tajnšek odstopa s položa-ja> so jih v Elektru Celje Čakale slajše obveznosti. V sredo so s Termoelektrarno Brestanica ter z Elektrom Slovenije v Brestanici odprli posodobljeno in močnejšo. 110-kilovoltno razdelilno transformatorsko postajo. Včeraj pa so ne le kot edini v Sloveniji, temveč tudi kot edini v l^teri od 28 držav od vodilnega proizvajalca telekomtmikacljske tehnologije dobili posebno priznanje. Elektro Celje ježe pred leti slutilo, da lahko z lastnim telekomunikacijskim omrežjem veliko pridobi. To se je na primer pokazalo že v primeru Brestanica, kjer je nadzor zaradi novega omrežja namesto 120 tisoč stal te 20 tisoč evrov. Poleg prihran- kov podjetje s to napredno tehnologijo pridobi tudi Čas. »To omrežje je osnova za nadzor elektrotelekomuni-kacijskega omrežja kakor tudi za celovito elektronsko poslovanje celotnega podjetja. Zelo pomembna je komunikacija z odjemalci» sploh pri odzivnosti je izjemnega pomena,« je poskušal biti poljuden pomočnik direktorja mag. Aleš SeliČ. ki je najbolj zaslužen, da se je omrežje počasi le vpeljalo v podjetje. »To omrežje hkrati predstavlja dobro osnovo za ponujanje ostalih storitev. Na primer možnost daljinske komunikacije z napravami v hiši, prilagajanje porabe teh naprav, električni avtomobili in vse ostalo, kar sledi v svetli prihodnosti.« V bližnji prihodnosti bo celjsko podjetje še naprej »na tapeti« zaradi tega, ker pred- StikaiiŠČe v Brestanici, ki je največje v Sloveniji, v Evropi pa sodi med prvo tridesetenco, je izdelano s pomočjo najnovejše tehnologije. Projekt je edinstven tudi zato, ker sta pri gradnji prvič sodelovala proizvajalec in distributer električne ener^je. Vrednost celotne naložbe znaša 24,5 milijona evrov, od tega je Elektro Celje prispevalo 5,4 milijona evrov. sednik uprave, tako kot vsi predsedniki uprav eiektro distribucijskih podjetij, za lani ni dobil razrešnice. Od kod govorice, da bo kot predsednik uprave odstopil, Viktor Tajnšek ne komentira. »To naj komentira predsednik nadzornega sveta. Dejstvo, ki smo ga že večkrat potrdili, pa je, da Elektro Celje zna. hoče in zmore. Smo med vodilnimi ne le v regiji, temveč tudi izven nje. Dokaz je zadnjepriznanje,« pravi Tajnšek ROZMARI PETEK Foto: TimE Prhanje jo iz rak predstavnika amedškega podje^ Extreme Networks Ruedija Wagmanna prajel svetovalec predsednika uprave mag. Aleš Selic. ^LOLI partner nwjlwljšimdkmm AKTUALNO Okrogla mua o prihodnosti družinske medicine. V ospredju prim. Jana Govc Eňen. Družinski zdravniki bijejo plat zvona Preobremenjeni in podcenjeni terjajo spremembe v Cel)U so se prejšoji teden zbrali slovenski zdravniki in medicinske sestre, s katerimi se največkrat srečujemo, torej vsi tisti» ki so se zapisali družinski medicini. Na srečanju, ki so ga poimenovali po uglednem poko)* □em sploSnem zdravniku s Celjskega, prim. mag. Jožku Majhnu, so govorili o strokovnih temah in o problemih» s katerimi se spopadajo pri svojem delu. O reševanju teh proble- Eržen» ki je bila čudi na čelu mov. predvsem pa o tem, kakšna naj bo prihodnost dnižinske mediane, so pripravili ludi okroglo mizo. Vodila jo je prim. Jana Govc organizacijskega odbora ste-čanjd. Osnovni problem» ki ga vsi dobro poznamo, je preobremenjenost zdravnikov in me- dicinskih sester v ambulantah družinske medicine. Pi-Sejo številne obrazce, vnašajo storitve v računalnike, odgovarjajo na telefonske kJi-ce, za bolnika pa imajo v povprečju na voljo vsega sedem minut. Tako kažejo raziskave. To seveda ni presenetljivo, saj jih je premalo. V Sloveniji za 100 tisoč prebivalcev skrbi 49 družinskih zdravnikov, povprečje v državah Evropske unije je 96,7. Z veliko požrtvovalnostjo so bili doslej pri svojem delu vseeno uspešni, a nalagaj o jim več in več dela. Denar bolnikom ne sledi Bolnišnice vedno hitreje odpuščajo bolnike in jih usmerjajo v ambulante družinske medicine. Povečuje se obseg dela zdravnikom in me- Državi se z nadvozom mudi Denar ËU za nadvoz Grobelno le do leta 2013 - Stopče terjajo pločnik Nadvoz na Grobelnem naj bi potnike re$U dolgotrajnega čakanja pred dvema železniškima prehodoma» kjer sta progi proti Mariboru ter Obsotelju. Po dolgih letih pričakovanj je od začetka tedna raz^n jen osnutek državnega prostorskega načrta za gradnjo nadvoza, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. ga načrta,« svari Irena Zore WlUenpart iz republiške direkcije za ceste, od koder zagotavljajo sredstva za pripravo strokovnih podlag- Za pripravo samih prostorskih na- črtov m ostale dokumentacije evropskih sredstev ni na voljo. »Evropska sredstva so predvidena za samo izgradnjo objekta, v kolikor bo pripravljena vsa dokumentacija pravočasno,« znova opozarja Wil-lenpartova. Casa do leta 2013 ni ravno na pretek- »Od sprejema uredbe o državnem prosioiskem načrtu sta potrebni še približno dve leti za pripravo vseh izvedbenih načrtov, odkupe zemljišč ter gradbeno dovoljenj e,« pojasnjuje Irena Zore Wil-lenpart. BRANE JERANKO dicinskim sestram, patronaž-ne medicinske sestre tudi komaj še zmorejo. »Denar pa bolnikom ne sledi,« ugotavljajo. Z denarjem je spîoh križ, saj jirři v pogajanjih z zdravstveno zavarovalnico nikakor ne uspe narediti premika naprej. »Zadnjih 20 let splošni medicini samo nalagajo dodatne obremenitve, hkrati pa se zadnja leta sredstva za to dejavnost nižajo. V ambulanti vse bolj Čutim, da mi delo odreja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne stroka,« je bil oster prim. Andrej Žmavc. »Družinska medicina, ki oskrbi 2 20 odstotki denarja 80 odstotkov vseh primerov, na takšen način dolgo ne bo več hinkcionirala,« je potrdila prim. Jana Govc Eržen. »Kaj lahko naredim s sedmimi evri. ki jih letno da zavarovalnica za laboratorijske preiskave za bolj^?« je bila konkretna ena izmed zdravnic. Finančno podhranjenost Še najbolj ob-ćutijovambulaniahr^demo-gra^ko c^oženem podeželju» na kar je opozoril prim. Franc Božiček iz Bistrice ob Sotli. »Naše ambulante nebodo mogle preživeti. Jih bomo zaprli?« je vprašal. Za hitre spremembe Ce se ne bo marsikaj hitro in korenito spremenilo, se dni-žinski medicini (in nam) bo piše. Zdravniki se zavedajo, da osnovnega problema, pomanjkanja 300 do 400 družn-skih zdravnikov, ne morejo rešiti Čez noč. Rešitev vidijo v prenosu nekaterih nalog na medicinske sestre. Zdravniška zbornica Slovenije in zbornica zdravstvene in babiške nege sta že začeli sodelovad s ci- ljem, da bi vse tisto, kar s svojim znanjem in izobrazbo lahko naredijo medicinske sestre, tudi prevzele. Takšno delo bi lahko bilo na primer vodenje urejenih kroničnih bolnikov »Ravno tako kot zdravnik lahko medicinska sestra izmeri krvni tlak ali krvni sladkor. Ce je vse v redu, res ne potrebuje obiska Še pri zdravniku,« pravi prim. Jana Govc Eržen, ki tako kot njeni kolegi ne more razumeti, da se morajo kronični bolniki vračati po recepte vsake tri mesece: »Ali nam družba ne zaupa? Če je boinik urejen. Če je bil pri medicinski sestri, če so vsi dejavniki tveganja urejeni, se lahko vrne k zdravniku enkrat na leto in dobi recept za svoja zdravila. To bi bila majhna sprememba, ki jo tudi zahtevamo od zdravstvene zavarovalnice, prihranila pa bi veliko časa.« 'Hidi profesor dr. Janko Kersnik je poudaril, da se mora družinska medicina otresti nepotrebnih nalog, kakršna je na primer vodenje bolniških staležev. »S tem bi za petino zmanjšali obremenitve,« je ocenil. Se marsikaj bi se našlo, s čimer bi lahko razbremenili družinske zdravnike in jim omogočili, da bi imeli več časa (in denarja) za svoje bolnike. Nekatere stvari je mogoče spremeniti že z dobro voljo, druge spet šele s pogajanji in s spremembo zakonodaje. A to bo preprosto treba narediti. »Sicer naj država pove državljanom, kaj še sploh lahko pričakujejo,« je zahteval eden izmed udeležencev okrogle mize. MILENA B. POKUC Foto: SHERPA stopce hočejo pločnik Do prvega zapleta je prišlo že na javni obravna\i državnega prostoi^kega načrta v Šentjurju, ko so krajani Stopč odločno zahtevali gradnjo pločnika med StopČami in Grobelnim. ica-mor hodijo srednješold ter drugI krajani na vlak ob nevarni glavni cestL Predstavnikom ministrstva za okolje in prostor, državne direkcije za ceste ter snovalcem projekta so povedali, da jim ^dnjo pločnika že dolgo obljubljajo obenem z gradnjo nadvoza, vendar so opazili, da o tem ni več govora. Predstavniki države so jim pojasnjevali, da ureja prometno problematiko Stopč dn^ državni prostorstó načrt, to je za cesto med ŠenQuijemínDobovcem. Pravtako so pojasnjevali, da zagradnjo ploàiika 02ároma kakšne dru^čne pešpoti državni prostorski načrt spbh ni potreben. Krajani na šentjurski strani Grobelne-ga se čutijo dodamo prizadeti, ker njihovi sosedje na Smarsld strani pločnik že imajo. V občini Šmarje pri Jelâ^ opozarjajo, da so pločnik z^adiii z lastnim denarjem. Vrata Obsotelja naj bi bila tako za potnike na cesti, po prometni plail, bistveno prijaznejša- V okviru javne razgrnitve, ki bo trajala do 23. decembra, je pripravilo ministrstvo predvčerajšnjim javni obravnavi vŠentjurju tervšen-tvidu pri Grobelnem- Cez Grobelno poteka meja med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, zato sta bili obravnavi v obeh občinah, ki ju bo v bodoče povezoval dvesto metrov dolg viadukt s tremi urejenimi križišči ter podhodom. S prvimi idejnimi zasnovami so se projela nadvoza na Grobelnem, ki bo temeljen na pilotih, lotili že pred tremi ie-ti- Kot so ugotovili, gradnja podvoza TÚ mogoča, za veliko novo promemo pridobitev Obsotelja pa bodo morali r^ Grobelnem porušiti tudi kakšno slavtx) ter poskit»eti za protihrupno zašáto. Snovalci projekta prav tako zagotavlj ajo, da predvidena trasa nadvoza zmanjšuje poplavno območje. Vse se ustavi pri denarju in v primeru Grobelnega bo seveda tako, če vsi sodelujoči ne bodo opravili svojega dela pravočasno. Denar za nadvoz Grobelno je na voljo, treba pa ga bo porabiti v roku, opozarjajo predstavniki države. Sredstva za gradnjo nadvoza so predvidena rudi v operativnem programu razvoja okolje in prometne infrastrukm-re ter v načrtih razvojnih programov v državnemu proračunu. »ft sredstva bodo seveda čakala do konca leta 2013, potem pa žai ne več, tako da sta gradnja in zagotavljanje teh sredstev odvisna predvsem od sprejetja dižavnega prostorske- S sredine javne obravnave razgrnjenega osnutka državnega prostorskega načrta v Šentjurju. Krsjani Stope so opozarjali, da so jim pločnik obljubili otenam z gradnjo nadvoza na Grobelnem. m »Kot da želimo delati vesoljske ladjeu l\idi podjetnik leta dr. Uroš Mere je nekoč čakal pred ministrstvi - »Družinsko življenje? Vpra^jte ženo. Jaz ga nimam.« Pred dvema letoma podjetja, ki je zavito v fotovoltalčne celice, skorajda nihče oi poznai. Javnost o Bisolu iz Latkove vasi ali njego-vem mladem direktonu dr. Urošu Mercu nI vedela nič. Čeprav je že takrat. le po dobrem letu delova-nja, podjetje ustvarilo 10 milijonov evrov prihodkov. Potem mu je strokovna javnost začela podeljevati nagrade, nazive. Zadnji v nizu je naslov podjetnik leta. Glede na to, da je doktor s področja poiprevodniških struktur dopol-niJ šele 33 let, je najbrž najmlajši menedžer, ki je osvojil takšen naziv. »Nisem preverjal, a verjamem, da je za nami dokaj uspešna :^ođba. Upam. da bo tako tudi vnaprej. Navadno je tako, da imajo več^i odmev takšni uspehi, medtem ko je vsakdanje delo manj opaáio. Ampak nič ne pride samo po sebi, pri čemer je res, da sta sreča in znanje dobrodošla. Takšna nagrada je ponavadi lepo priznanje za preteklo delo in mogoče še večja obveza za delo v prihodnje. Ne bi pa bil nič razočaran, če teh nagj^d ne bi imel.« Kako ste prišli na pot podjetništva? Po nakljuQu. Končeval sem podiplomski študij v Ljubljani, takrat smo se sicer o raiiih poslovnih možnostih že pogovarjali, nakar se je pojavil potencialni investitor, ki ga je področje fotovoltaike zanimalo. V tem podjetju sem nastopal kot direktor enega področja, pri čemer se je na koncu zgodilo tako, da je del, s katerim sem se ukvarjal, relativno dobro uspel, medtem ko so ostali nazadovali. Ker smo imeli perspektivno dejawïost, smo prevzemali slabše poslovne dele matičnega podjetja, ustanovili kasneje Bisol, po^t spreminjali lastništvo in prišli do obr-njene strukture. 2/h\ smo mi lastru-ki podjetja, v okviru katerega smo sprva začeli. Zakaj ste izbrali Latkovo vas? To se navezuje na prejšnjo zgodbo, namenjave lastništev, prevzemanja dolgov, ki jih je pridelalo matično podjetje. Potisnjeni smo bili v izjemno nehvaležno zgodbo, ko smo se morali le v nekaj mesecih preseliti. Poslovna odločitev je bila, da se proda nepremičnine v Velenju in se v čim krajšem možnem času najde nova lokacija- Takrat smo ocenili, da je mogoče maio na podeželju, ampak hkrati blizu avtoceste. Obenem je bilo tu možno v tako kratkem času postaviti nove prostore. 19. oktobra je na tem zemljišču bilo še meter in pol trave, konec decembra pa smo ^ imeli Japonce, ki so nameščali stroje. Danes imamo na tej lokaciji res morda nekaj težav, priznam. Moramo se širiti, a sosednja zemljišča niso naša, saj so cene Še relativno visoke. Zato resno razmišljamo, da bi se prestavili Se kara drugam. Skoraj podobno hitro, kot je zrasla stavba, so prav zavidljivo rasli tudi vaši prihodki. Kako vam je lo uspete? Preden smo dobili tehnologijo, smo s španskim kupcem že imeli podpisano prodajno pogodbo, In to s lOOr odstotno bančno garancijo preko ene najbolj znanih bank v EvropL Na osnovi tega smo pridobili manjši kre- m »Glede družinskega življenja mislim, da bi bilo bolje vpraSaňženo. Jaz ga nimam. Na žalost.« dit, s katerim smo uspeli na$tâ\âti stroje, narediti nekaj prvih izdelkov, s katerimi smo predstavljalisvojo dejavnost bančnim direktorjem in jih poskusili prepričati, da nam vendarle na osnovi poroštev dajo toliko sredstev, da prvo dobavo speljemo. Takrat je bilo relativno težko, ker smo bili vsi mladi (bolj kot danes). A tudi zato, ker tega do takrat ni Še nihče delal, bili smo brez certifikatov, komu se je mogoče celo zdelo, kot da želimo delati vesoljske ladje. V tem pogledu ni bilo enosûvno prepričati bankirjev. Na koncu smo bili uspešni in v prvih šestih mesecih poslovanja smo naredili že za slab milijon evrov prometa, v naslednjem iem smo se približali na slabih deset, lani 20,5 milijona. Letošnji prihodki, leto bomo zaključili s približno 30 milijoni evrov, bodo malo v nasprotju z mojimi napovedmi, ki so bile bolj ambiciozne. Razlog je v tem, da so se naše povprečne prodajne cene znižale za 27 odstotkov, in sicer na račun ni^ih cen surovin, medtem ko so marže ostale enake. Zakaj je to pomembno? Zaveza, ki je bik dana politikom in družbi že na samem začetku, da je spodbujala takšno dejavnost, kot je naša, je bilo zagotovilo, da bomo v nekem obdobju postali konkurenčni konvencionalnim eneigetskim virom. Vídetí je, kot da tudi na ravni države niste imeli večjih težav... Najlažje se je pritoževati, težko pa je nelQj skupaj ustvariti. Poskušam najti sinergijo med industrijo, končnimi porabniki in pri oblasteh. Seveda tudi mene boli. da sem pred leti hodi] na ministrstva in sem potem na recepciji čakal, nato pa odšel nazaj, ker niso imeli časa zame. Imam pa zaradi tega toliko več poslušalcev danes. Takrat nam bi sicer tudi bolj prav prišli, Vendar verjamem. da je treba najprej nekaj pokazati, potem pa lahko tudi kaj od tega imamo. Kot kažejo podatki, so se vaše fotovoltaične celice prodajale kot vroče žemljice... V čem so drugačne od ostalih? Mistim. da pri proizvodih ne gre le za eno ali dve prednosti, ampak za skupek nečesa. Znani smo po visoki kakovosti, proizvajamo izdelke. ki dajejo zelo veliko ener^je. Če poskušam razložili na poljuden način ... Ko investiramo v sončno elektrarno, vedno gledamo, koliko evrov stane posamezen vat naše elektrarne, koliko bo stala naložba, prema- »Mogoče se nerodno sitíi, a nikoli nisem delal tako, da bi imel sobote, nedelje ali popoldneve proste. Človek se sprašuje, kdaj se bo nasiňl Saj pride tudi do tega, a se je iz tega treba izviti, ker delo čaka.« »Najlažje se je čez nekaj pritoževati, težko pa je nekaj skupaj ustvariti.« lo pa se sprašujemo, kako donosna bo naložba. Donosnost pa omogoča ravno energija, ki jo tisti vati proizvajajo. Tako da je bol) ki j.učno vprašanje za nas, koliko evrov na kilo-vatno uro nas bo nekaj stalo. TUkaj imajo naši kupci zelo dobre izkušnje. na to sem lahko ponosen. Naš kupec se vedno znova vrača, praktično ne poznamo primera, da bi kakšnega zgubili. Izjemno prepoznavni smo na belgijskem tigu, ki je že toliko časa v pogonu, da zna ceniti kakovost. Namreč: na tr^. ki se šele vzpostavljajo, jim je sprva najbolj pomembna le cena, potem vidijo, da (a lahko pomeni tudi izjemno slabo delujoče elektrarne, ki niso donosne, kar se pokaže že prvo leto. Na nekaterih tc^, na primer na Češkem, kjer gradimo elektrarne na ključ, smo kljub vsemu celo cenejši od Kitajcev. S tem, da imamo bistveno boljšo tehnologijo. Ustanovili ste hčerinsko podjetje v Belgiji, nameravate ga v Italiji, kasneje Še v Ameriki Kdaj se odpravljate čez lužo? Amerika je izjemno specifičen trg. Z izjemnim potencialom. Je pa vprašanje, kje in kako se tega lotiti. Glede na i^šnje in znanje je še najmanjši problem tam postaviti nepremičnino in vanjo postaviti stroje, Večji problem je, Ige najti prave ljudi za to. da bodo tam izvajal posel. Če bi Dr. Uroš Mere je po izobrazbi doktor s področja poiprevodniških struktur. 2e v letih, ko je delal kot raziskovalec na ljubljanski univerzi, je hkrati redno delal v domačem okolju v Velenju. Pri 29 letih je v Preboldu postavil proizvodnjo fotonapetostnih celic. Mere je v tem letu prevzel tudi funkcijo nadzornika v Elektru Celje. Je poročen in oče dveh otrok. vse želeli voditi mi, bi zmanjkalo ur v dnevu. Ker jeto tako prostrana država, je vprašanje tudi, kje biti. Na zahodni, vzhodni obali aH na obeh. na sredini? Po vsem tem se zdi, kot da vam že zdaj kdaj zmanjka ur v dnevu. Vam sploh kaj uric ostane za pro-stočasne aktivnosti, dopust, družino? Spon je nuja. brez tega se človeku hitro podre psiha, splošno počutje. S tem se poskušam ukvarjati, a verjetno premalo. Za ostale stvari nimam časa. Imam službo, ki mi omogoča ogromno kreativnosti in me to na nek način izpolnjuje. Je pa res, da po doigih letih dela brez prestanka ... Mogoče se nerodno sliši, a nikoli nisem delal tako, da bi imel sobote, nedelje ali popoldneve proste. Človek se sprašuje, kdaj se bo nasičil. Saj pride tudi do tega. a se je iz tega treba izviti, ker delo čaka. Glede dopusta ohranjam tradidjo, da gremo enkrat na leto z družino za nekaj dni smučat in enkrat na leto na mojje. A dopust ni ravno dopust. Večino časa preživim na telefonu. Letos sem imel po enotedenskem dopustu stroška za telefon 2.300 evrov. Gre bolj za to, da se pisarna preseli nekam drugam. Vera, kvaliteta življenja ni najboljša. Ampak bolj kot neka zavestna odločitev za takšno življenje je pravzaprav »kriva« odgovornost, ki jo Človeku nalaga podjetje. Glede družinskega ^vljenja nuslim, da bi bilo bolje vprašati iteno. Jaz ga nimam. Na žalost. To so pač posledice. Takšnega življenja si sicer nikoli nisem želel, ampak enostavno to človeku nalaga odgovornost. Tlidi sam se včasih sprašujem, kako so se stvari čez noč obrni le, Kaj ste želeli biti kot srednješolec? Nikoli si s tem niaera preveč belil glave. CQji so sicer bili, mdi precej ambiciozni, ampak življenjske poti so lahko včasih tako nenavadne, da je izjemno težko za daieč vnaprej planirati. Bolj smiselno se mi zdi biti predan, delaven in upati na najboljše. Govorili ste. da se boste preselili malo bliže Preboldu. Vara je to že uspelo? Veijemo ljudje, ki gradijo, kličejo projektante in jih preganjajo, mene pa projektanti kličejo in preverjajo, če sem že imel čas kaj pregledati. Tfežava je, da res ne najdem časa, da bi to zadevo naredili, se pa veselim, ker smo zaenkrat doma v bloku in moram vedno otroka opozarjati, naj ne skačeta in podobno. Mogoče se bo zadnja začela v prihodnjem letu. Se vedno je bolj pomembno, da se v podjetju stvari dobro odvijajo, potem pridejo na vrsto tatóne sladke skrbi, ROZMAR] PETEK Foto: GrupA »Seveda tudi mene boli, da sem pred leti hodil na ministrstva, pa sem potem na recepciji čakal, ruito pa odšel nazaj, ker niso imeli časa zame. Imam pa zaradi tega toliko več poslušalcev danes.« novi tidnik AKTUALNO Stran od staršev ga dajte! Kdaj napoči čas za odvzem otroka od staršev? - »Ščitijo otroke in se jih oklepajo« 24*letni fant iz Celja se je pred časom z grožnjami in ustrahovanjem lotil mlado-letnikov in otrok. Pokazal jim je več nožev in od njih zahteval, da si izberejo tistega, s katerim jim bo odrezal prste na rokah. Grozil je tudi, da jih bo odpeljal na Šmar-tinsko jezero in jih pretepel ter utopil, če mu ne bodo prinesli denarja ali vrednejših predmetov. Fant je odraščal v slabih razmerah. Nasilje» duševna bolezen in alkoholizem v družini spremljajo tudi razvoj njegov^a mladoletnega brata. Bi lahko dečka pred starejšim bratom, očetom in mamo obvarovali s tem. da bi jim ga odvzeli? »Lahko bi tudi s starši in z učitelji še več in temeljiteje delali z njim in za njega.« namesto laičnih pomislekov o najboljši rešitvi strokovno rešitev ponuja direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalič. ^Odvzem otroka staršem je splo-Ino najskrajnejši ukrep, ko smo pred njim izrabili vse možnosti in rešitve. Pomoč, ki jo nudimo staršem, se nanaša na kontinuirano spremljanje in pomoč družini pri vzgoji otroka, na sodelova-njes šolo, iskanje načina, kako pristopili k otroku in družini in kako vstopiti v njihov svet z namenom pomoči. Običajno gre za družine, ki so pomanjkljivo opremljene s sociainimi veščinami, a to ni pravilo.« Alkohol, droge, duševne motnje in podobno predstavljajo v družini rizične dejavnike, pri Čemer niso tudi znak, da poklicani za ukrep vzamejo pravico v svoje roke. »Znanstvenih dokazov o medgeneracijskem prenosu vedenjskih motenj ali nasilja ni. Enako velja za vedenjske vzorce,« poudarja Bezen-šek laličeva. Težave pri starejšem ne pomenijo težav pri mlajšem otroku in če materi odvzamejo enega, ni nujno, da bo ob drugega otroka. Matična družina ni edina, iz katere lahko otrok »črpa za prihodnost«. So primeri, ko so otroci v zelo hudih pogojih izredno Čustveno zreli. Imajo socialni čut, so zelo uspešni in motiviram pri šoUkih dejavnostih. Pogosto so Šolsko okolje in obveznosti svet, v katerem se počutijo potrjeno in uspešno. »Nepredstavljivo je. da fal takšnega Ob življenjski ogroženosti otroka je treba ukrepati takoj. V napovedanih spremembah družinskega zakonika bo o <^vzemu odločalo sodišče, pristojni center za socialno delo pa bo imel pristojnost za nujni ukrep. Ta ne sme trajati več kot Šest dni in več kot 48 ur, ko predlaga sodišču izdajo odločbe o odvzemu otroka. Olga BezenŠekLalíé otroka, ki je za nameček tudi čustveno navezan ná družino, daU v drugo okolje. Zanj bi to pomenilo stres, ki bi lahko zrušil njegov svel.« Pri takšnih primerih je treba pomagali staršem, da spremenijo način življenja in odpravijo svojo nemoč. »Včasih smo neuspešni, saj nudimo prostovoljne storitve, ki jih lahko sprejmejo ali ne.« Zapleti s starsi Za odvzem otroka je treba ugotoviti, ali starši nočejo ali niso sposobni odirati svoje vloge. »In takrat nas vodi korist otroka.« Odvzem in namestitev otroka v vzgojni zavod brez privolitve staršev in otroka pomeni predhodno strokovno obravnavo, pridobivanje poročil o vedenjskih in učnih vzorcih iz šole 1er socialnega okolja, preučitev družinske dinamike in pridobitev dokazil o vedenjskih motnjah, ki so utemeljene s poročilom psihiatra ali kliničnega psihologa. Treba je pridobiti mnenje strokovne komisije in izvesti ustno obravnavo oziroma starše povabiti na zaslišanje, našteva Bezenšek Laličeva. Otrok z zeleno nad korozijo Okoljski izobraževalni natečaj Mislimo zeleno, ustavimo korozijo že drugo leto vabi srednješolce k razmisleku o posledicah, ki jih za naše okolje prinaša korozija. Natečaj v okviru projekta Želena Slovenija podpira mini-strstvo za okolje in prostor, sponzor pa je celjsko podjetje Pocinkovalnica. Namen natečaja je osvešča-nje mladih o pojavu korozije, ki je med najpogostejšimi krivd za propadanje jekJenih kon- strukcij. Študije v državah EU kažejo, da Škoda, ki jo povzroča korozija, presega 4 odstotke nacionalnega dohodka. Vse slovenske srednješolce vabijo, da svoja razmišljanja v obliki največ 2-rainutnega video ali avdio prispevka na to temo objavijo na spletnem portalu YouT\jbe, povezavo pa skupaj s podatki o avtorjih do 30. aprila posredujejo na elektronski naslov mfo@mislimo-2e-leno>sl. Prizadevanja za okolju prijazno življenje, delo in družbeno odgovornost se začenjajo pri mladih, v tem duhu pa je čudi glavna r^ada za zmagovalno idejo. Zmagovalci, ki bodo znanj v prvem tednu maja, bodo namreč lahko izbrali, katero jekleno konstrukcijo bodo po njihovi zaslug brezplačno vroče pocinkali; ob tem pa bo najboljša šola prejela DVD video kamero, najboljši posameznik pa mobilni telefon z video kame ro. IS Študenti bodo delili kondome Klub študentov občine Celje (KSoC) tudi letos pripravlja akcijo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu> ki je namenjen globalnemu osveščanju in masovnemu boju proti tej smrtonosni bolezni. Predvsem mladi so v svoji naravi, načinu življenja prevečkrat žrtev te neusmiljene bolezni. V ta namen bodo v torek promotorke KSOC po centru Celja ozaveščaie mimoidoče o kugi 21. stoletja ter v ta namen delile rdeče pentljice in kondome. V popoldanski urah se bo akdja ozaveščanja preselita v prostore Citycentra in Planeta Tuš. BA lahko ostane v zavodu največ tri leta. Ou^okom s Celjskega je drugi dom Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru. V primeru, da otrok ali mJa-dostnik zagreši tudi kaznivo dejanje, pa je sodišče tisto, ki zanj izreče vzgojni ukrep (ukor, navodila in prepove- di. nadzor organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod in zavod za usposabljanje ter prevzgojni dom). Edini prevzgojni dom v Sloveniji je v Radečah. Sodišče lahko izreče eno ali več prepovedi, in sicer osebno opravičilo ali poravnavo z oško- dovancem, redno obiskovanje šole in usposabljanje za poklic, sprejem zaposlitve, delo v Jcorisl humanitarnih organiracij, zdravljenje ... Starejšim mladolelmkom (od 16 do 18 leO lahko sodišče izreče denarno kazen ali jih pošlje na prestajanje kazni v celjski mladoletniški zapor. Odvzem otroka brez zapletov traja največ tri mesece. Bezenšek Laličeva ob tem omenja neredke zaplete s starši. »Ščitijo otroke in se jih oklepajo, ne da bi se pri tem zavedali, da jim škodijo.« Zaradi nesodelovanja, zavlačevanja, nenehnih ugovorov, pritožb, »izkoriščanja« ustavnih pravic, iskanja izgovorov in lukenj s pomočjo zagovornikov želijo vpli-vari ali ustavili proces, kar je izjemno mučno obdobje za otroka. Mnogo truda je treba tudi pri delu s šolami, posebej pri pojasnjevanju, zakaj se je namestitev otroka zavleWa. »Ponovno je treba pojasnjevati in utemeljevati ter pridobivati nova mnenja, v izogib temu, da odvzem ne bi procesno padel.« MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do Četrtka, 26. novembra: 1. nagrada - zlata kocka Adamas; Petra Pokleká, Lepa Njiva 83, 3S25 Šoštanj. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Viktor Drofenik, Zagrad 13> 3000 Celje. 3. nagrada - majica NT&RC: Dragica KoIarič> Cesta na Dobrovo 79,3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Pcešerno\119 v Celju. :ite Casino Faraon, - berite Novi tednik, l^ljite kuponček sreče in ena od velikih nagrad FatBonove zlate kocke sreče,, " }e lahko vaša! KUPON ® (2) (3) IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON HOTEL Faraon vabi na Veliko brezplačno MIKLAVŽEVANJE za vse otroke Pred hotelom se bodo stojnice šibile pod prazničnimi dobrotami. Dišalo bo po okusnem čaju in kuhanem vinu. Spremljali boste nastope otrok, rajali in se zabavali z našim Palčkom. Najpogumnej^i se bodo spustiB po napihljivem toboganu ali za jahali ponija. Ko pa pride Sveti Miklavž...bo tišina kot v milji luknji, saj drugače bodo le parkeljni in bomo ostali brez daril Prireditev se bo začela ob Í5h! flj^^^^^^^H Več informacij na www .hotel'faraon, si ali www. vaza otroke. 91 m 8 CEUE novi tednik izjava tedna Na območju stare opakame na Ljubacnl in na nekaterih zasebnih zemljiščih Tuš načrtuje enega največjih in najsodobnejših skladiščno-distribu-cijskih eentrovv Sloveniji. Krajani so ogorčeni. {Foto: SHERPA) V spalnici si želijo temo, tišino in čist zrak Na Ljubečni ogorčeni nad Tuševo namero o gradnji 45 metrov visokega skla-diščno-distribucijskega centra Tuš namerava na Ljubeřni, na mestu nekdajije opekarne, zgraditi enega največjih in najsodobnejših skladišč-no-distribucijskib centrov v Sloveniji. Tamkajšnji kraja* ni so nad 'Hiševimi načrti ogorčeni. Na predvideno velikost objekta in povečanje tovornega prometa sicozi kraj ne pristajajo. V sredo so se v velikem številu razjarjeni udeležili javne obravnave dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. Načrtovan objekt naj bi se jajo na zgradbo, ki bo višja razprostiral na 3>7 hektarja pokritih površin, visok na; bi bil do 45 metrov. Krajani tako velikemu objektu odločno nasprotujejo in ne prista- od 15 metrov. Še bolj kol sama velikost jih je ujezilo, ker o načrtovani gradnji menda sploh niso bili obveščeni. Zanjo so, kol pravijo, izvedeli iiMimsi, LGM visokokvaliti stanovanja na Novem trgu, Celje šele prejšnji teden, čeprav je predviden tudi poseg na njihova zasebna zemljišča. »Šele pred nekaj dnevi sem izvedel, da namerava 1b§ na moji zemlji zgraditi parkirišča. Ni mi jasno, kako je to mogoče, kako lahi(o nekdo načrtuje gradnjo na tuji zemlji,« se je razbuijal eden od krajanov. Vodja sektoija za prostorsko načrtovanje na MOC Darja Zabukovec je dejala, da so javnost o vsem obvestili, kot to določa zakon, torej z javnim naznanilom, lastniki kmetijskih zemljišč pa da so bili o načrtovani gradnji Še dodatno obveščeni preko navadne pošte. Lastniki zemljišč trdijo, da teh obvestil niso prejeli. Kljub temu bi morali vedeti, je dodala Zabukovčeva, da je to območje Ljubečne že dolga leta predvideno za industrijo, in krajani bi se lahko tudi sami pozanimaU, kakšna je namenska raba njihovih zemljišč. Ka- ko bo investitor od krajanov pridobil zemljišča, pa je njegova stvar. S tem se bo ukvarjal, ko in če bo načrt sploh sprejet. Kakorkoli» Ljubečani se svoji zemlji ne nameravajo odpovedati. Bojijo se, da se bo z načnovanim distribucijskim centrom kakovost življenja na Ljubečni bistveno poslabšala. Predvsem jih skrbi povečanje tovornega prometa skozi naselje. V okoljskem poročilu je sicer navedeno, da načrtovani pose^ ne bodo bistveno vplivali na okolje» a krajani lega ne verjamejo. »Kako lahko trdite, da 450 tovornjakov na dan več. kot jih imamo zdaj, ne pomeni več hrupa, več izpustov prašnih delcev in slabše prometne varnosti? Kdo bo nadziral rušenje stare opekarne, da ne bo naokoli raaiaSalo nevarnih azbestnih delcev? Tbdi svetlobna onesnaženost bo velik prob- »Na mojem travniku nameravate zgraditi parkirišča? A naj se potem krava pase na betonu?« Eden od krajanov na javni obravnavi lem. Zdaj imam ponoči v spalnici temo. Potem bom imel tako svetlo, da bom lahko sredi noči bral v postelji,« je bi! slikovit krajan, ki bi po predvidenem projektu mejil na T^iŠev distribucijski center. Razburjanje nepotrebno Alenka Pol utnik iz Razvojnega centra Planiranje Celje meni, da si krajani povsem narobe razlagajo vse skupaj. Kot pravi, bo promet tovomjakov do skladiSčno-distribudjske-ga centra speljan po bodoâ povezovalni cesti, ki bo peljala od avtoceste proti Arclinu in ne po obstoječih cestah skozi Ljubečno. »Dejansko bo stara cesta ra^remenjena hrupa, saj bo tudi obstoječi promet preusmerjen na obvozno césto. Sicer pa gre razvoj naprej in avtomobili danes povaočajo bistveno manj hrupa in strupenih iqjustov kot nekoč,« pravi Polutnikova in dodaja, da je razburjanje krajanov povsem nepotrebno. »To, o čemer smo danes razpravljali, so le načrti. Nič še ni dokončno.' Predstavili smo predviden način gradnje» namembnost objekta ter tudi vplive in ukrepe. ki jih mora investitor iz- vesti. da bo zadeva delovala v okviru dovoljenih vrednosti vpliva na okolje. Krajani lahko na to, kar so slišali, podajo svoje pripombe. Naš cilj je, da urejamo prostor, ne da povzročamo probleme,« je poudarila. Predstavnika investitorja, vodjo investicij v TXíšu Braneta Cokana, je odziv krajanov presenetil. Očitno je z njihove strani pričakoval več posluha in razumevanja. Pojasnil je, da je obstoječe Tuševo skladišče postalo pretesno in da se jim je lokacija na Ljubečni za novogradnjo zdela najprimernejša. Kar pa še ne pomeni, da bo do gradnje centra lam tudi v resnid prišlo, »če bodo omejitve tu prevelike, bomo morali razmisliti o drugi lokaciji,« je dejal Cokan. Krajani pa so mu v en glas svetovali, naj o njej kar začnejo razmišljati. Na Mestni občini Celje bodo pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta zbirali še vse do konca decembra, se do njih opredelili in akt nato posredovali v potrditev mestnemu svetu. BOJANA AVGUŠTÍNČIČ Foto: TimE n Krajani LjubeSna trdijo, da o Tusavih načrtih do prejšnjega tedna niso vedeli ničesar, čeprav naj bi jih MOC o tem obveščala. (A.I.4./S) (AJ.3J5) (AU}J6} 9S.Gf 66.14 m" 66,65/T^n m* ÍW.43f 91,79 m* CS£iAZ6JSDDV CËtiANAM» ^ 149SEUR m ^ it/ft ^MMimo* ÍA.4.U/2) i6%07/ISWm* (BXÍJÍ) 162,7$ / IS3.Í2 w* * v end«fc^iÎpS» ^Mrl:íriw Msb) m na voljo vovanJ: vsak torek četrtek od 12.00 do 17.00 Uovi trg 20, zeteni blok • prftflčje Informacije in prodaja na: 041 638 418 dli 031 605 028 Investrton Lesnlna LGM Píipravljalci projektov pravijo, de načrtovani center ne bo poslabšal kakovosti bivanja tamkajšnjim krajanom. - it. 93 - 27. november 20Q9 --- novi tednik Celje postaja pravljično mesto Za največjo novost letošnjega Pravljičnega Celja napovedujejo prenovljen božično-novoletni sejem Celje si bo kmaJu nadelo pravljično podobo. Ze prihodnji (eden bodo namreč obiskovalci tabko obiskali prve prireditve Pravljičnega Celja, ki bo vrhunec doži-vel v drugi polovici decern-bra, ko bosta vrata odprla Pravljična dežela in na novo zasnovan božično-novoletni sejem. Projekt Pravijič-no Celje se bo končal s silvestrovanjem na Txgíx celjskih knezov in z razkošnim ognjemetom. Pravljično Celje je tudi letos nastalo pod okiiljem Zavoda Celeia Celje. Začelo se bo prihodnjo sredo, 2. decembra. z miizikalom Prava dekleta v Celjskem domu, proli koncu ledna, na Miklavžev večer, pa bodo v mestu zasvetile tudi lučke. Vrhimec dogajanja bo zagotovo tradicionalna Pravljična dežela na Glavnem trgu, namenjena najmlajšim. Ti bodo lahko od 18. od 31. decembra med 10. in 12. ter 17. in 19. uro z junaki Pravljične dežele vstopali v nepozabno decembrsko prav-ijico in potovali v svet domišljije. Deželo bosta vsak dan obiskala tudi Božiček oziroma dedek Mraz. Najmlajši bodo v novo leto skočili kar 12 ur pred ostalimi, saj bodo v Pravljični deželi otroSko silvestrovanje pripravili že opoldne. Še marsikaj drugega kot le nogavice in modrci v Zavodu Celeia Celje za letošnje Pravljično Celje napovedujejo tudi nekaj novosti. Največja bo prenovljen božično-novoletni sejem, ki ga je zavod Celeia letos vzel pod svoje okrilje. Obljubljajo, da bo sejem pestrejši in veliko bolj zanimiv za obiskovalce, kot je bil prejšnja leta. Ponudniki iz vse Slovenije bodo od 18. do 31. decembra na kar 35 stojnicah (stroške najema hišic bo pokrila MOC) ponujali zanimive unikatne izdelke iz lesa, keramike» stekla ... Manjkalo ne bo rúú zeliščnih izdelkov in sladkih razvad» na voljo bodo tudi igrače in pletenine, skratka zà vsakega nekaj, obljubljajo v za- Mestna občina Celje bo letos za okrasitev mesta odštela 90 tisoč evrov, kar je približno enak znesek kot lani. Lučke bodo v Celju zasijale 5. decembra in ugasnile 6. januarja. Pri krasi-tvi se bodo letos osredotočili na mestno jedro» pri čemer bodo dali poudarek mestnim drevesom in večjemu grmičevju, okrasili pa bodo tudi 39 smrek. Največjo smreko» visoko vsaj 12 metrov, bodo postavili na lYgu celjskih knezov. Celje bo letos okrašeno s približno SO tisoč svetlobnimi elementi. Organizatorje Pr^vlji^esa Celja in sedma silo ie letos ze obiskal Božiček in jih tudi otidaril. vodu Celeia. Sejem bo vsak dan odprt med 10. in 19. uro. Prvič bodo letos na božični dan organizirali pohod z baklami na Stari grad. Sicer bo Stari grad v pravljični podobi zaživel že dva dni prej, 23. decembra, ko bodo ob 18. uri odprli multimedijsko razstavo Vstopite v svet svetlobe, Na njej se bodo predstavili umetnik! svetlobe, ki bo- do na ogled in v prodajo ponudili obiDco izdelkov iz stekla, gline... Ob naštetem se bo v Pravljičnem Celju dogajalo še marsikaj. Na Glavnem tigu se bodo zvrstili trije brezplačni koncerti na prostem. 21. decembra ob 20. uri bo nastopila Nuška Drašček, na božični večer zasedba 4Civen ter 28, decembra Erolka. Celjski dom bo ponudil komedije in predstave za otroke. Zanimivi bodo tudi likovni dogodki, ponovno pa bo Račka z odprtjem zbirke Grda račka oživela erotično galerijo. Na silvestrovo bodo zbrane na Tigu celjskih knezov zabavali Čuki, novo leto pa bo naznanil veličasten ognjemet. BOJANA AVGUSTINČIČ Foto: SHERPA Severno steno »ekhausa« so že pokrpali in ometali, zdaj je na vrsti stena z dvoriščne strani. Obnova fasade bo stala 7.500 evroV, precej večji finančni zalogaj bo obnova strehe, kî naj bi prišle na vrsto spomladi. Po zakrpani fasadi bo na vrsti streha ZaSČiten stanovanjski objekt v Kovinarski ulici 16 v Celju, med Celjani bolj znan kot »ekhaus«, je potreben obnove. Pred kratkim so se že lotili obnove iasade. s katere je odpadal omet, prihodnje leto pa stanovalce čaka še popravilo strehe, kar bo precejšen fi-nančrti zalogaj. Zaenkrat bodo ometaii samo steno z dvoriščne in s severne strani, sprednja stran stavbe pa bo morala počakati, saj ima prednost obnova slrehe. Tudi prebarvali fasade še'ne bodo. Kot je pojasnil upravnik stavbe Srečko Plev-nik iz Plan tradea, za trenutna vzdrževalna deja na fasadi oi potrebno soglasje zavoda za varetvo kullurae dediščine. Bodo pa tega potrebovali, ko se bodo lolill obnove strehe. Ta je v zelo slabem stanju, pri Čemer so jo zaenkrat toliko pokrpali. da bo zdržala čez zi- mo, spomladi pa bodo strešno kritino v celoti zamenjali. Če bodo seveda stanovalci uspeli zbrati denar zanjo. Obnova strehe bo namreč stala med 28 in 30 tisoč evri, kar pomeni, da bo moralo vsako gospodinjstvo, stanovanj )e v stavbi 25, prispevati več kot tisoč evrov. Za marsikoga bo to zelo težko, saj so med lastniki stanovanj tudi brezposelni. Ker je stavba zaščitena, se barva in oblika strehe z obnovo ne bosta spremenili. BA. foto: SHERPA Stopnice že pod zemljo sporne stopnice pri Osrednji knjižnici Celje na Savinjskem nabrežju, o katerih smo poročali v torkovi $te\ilki, so morali kJjub vsemu zasuti z zemljo. Stopnice so bile zgrajene na črno, brez potrebnih projektov in gradbenega dovoljenja- Kot pravi direktor knjižnice mag, Branko Goropevšek, so s stopnicami želeli uporabnikom zagotoviti lažji dostop do knjižnice in urediti okolico, a je celjska enota ^voda za varstvo kulturne dediščine vztrajala pri njihovi odstranitvi. Prihodnji teden bo tudi tehnični pregled nove celjske knjižnice. BA Z Družbeno akademijo v Domu sv. Jožefa v Celju začenjajo v tem tednu z Drtižbeno akademijo, ki so jo pripra\ili Združenje Koipingovih socialnih dejavnosti Slovenije, Inštitut Scientia, Dom sv. Jožefa ter Združenje študentov in izobražencev. V okviru akademije bo ob četrtkih popoldan štirideset ur izobraževanj, ki bodo trajala do marca. Tako bo dr. Zvonko Bergant predaval o Sloveniji v EU, dr. Anton Stres bo orisal politično filozofijo, dr. Ivan Štuhec bo govoril o etiki in družbi, Miro Petek o medijih in družbi, dr. Alenka Šverc o skupinski dinamiki in timskem delu, Primož Praper o modera-ciji, Tatjana Labernik o vlogi delavstva in delavskih predstavništev, Tanja Ozvatič o govorništvu in javnem nastopanju ter Mateja HajŠek o pogovoru in odnosu. BJ CELJE DVORANA GOLOVEC 04.DECEIV1BER 10 ŽALEC »Štal'ca« za savinjski hmelj V Žalcu SO odprli Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - V soboto dan odprtih vrat v sredinih večernih urah so v nekdanji stari sušilnici hmelja pri žalskem IHP-ju odprli ekomuze} hmeljarstva in pivovarstva, ki na atraktiven način ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v doHni zelenega zlata, dodatno pa zgodbo požiahtni dejstvo, da so kar precej razstavljenega materiala prispevali domačini. Ekomuzej je urejen v štirih nadstropjih, preko razstavnih eksponatov, filmov in panojev pa je prikazana zgodovina pridelave zelenega zlata, ki je tako pomembno sooblikovalo življenje v Spodnji Savinjski dolini-Sicer so v posameznih občinah urejene informacijske vstopne točke, ki lahko med drugim obiskovalce popeljejo tudi na hmeljarske kmetije, v osrednjem ekomuze-ju pa so podrobneje predstavljeni pomen hmelja in faze pridelave. Posebno mesto so namenili IHP-ju, orodjem za obdelavo in pridelavo hmelja ter uredili štiri učilnice za spoznavanje rasti hmelja v Štirih letnih časih. Seveda niso pozabili niti na manjšo prodajalno in prostor za degustaci jo domaČega piva. Pri urejanju je pomagal celjski pokrajinsW muzej, direktor Stane Rozman pa je omenil, da je zaradi posedovanja hmeljarskih izdelkov, šeg in navad edinstven med tovrstnimi muzeji- Kol je poudaril italski župan Lojze Posedel, so z ekomuzejem izpolnili obvezo do hmeljarjev, hkrati pa Podobnih kotičkov jd v ekomiueiu v Žalcu kar nekaj. novi tednik S' F Slovenski premier sicsrnima preťrano rad phra, empak ob odpr^u ekomuzeia seje le spodobilo nazdraviti $ Posedelom in zRozmenom. V soboto v ekomuzeju hmeljarstva íd pivovarstva pripravljajo dan odprtih vrat, na katerem bodo muzej podrobneje predstavili tudi domačinom. Ob tem jih pozivajo, naj malce pobrskajo in darujejo eksponate, saj bi radi Še v bodoče pisali zgodbo o hnelfu. negujejo spomin na očeta hmeljarstva Janeza Hause-bichlerja, ki ga je odlikovalo tudi izjemno domoljubje. Sicer je urejanje muzeja ozna-čilz besedami »najprej štal'ca potem krav'ca«, kar pomeni, da so poskrbeli za prostor, vsebino pa nameravajo nenehno nadgrajevati tudi s pomočjo eksponatov, ki so §e ohranjeni na posameznih hmeljarskih kmetijah. Po ogledu filma Roberta Gabra Stiqe letní časi hmelja s fotografijami dr. Borisa Skalina je ekomuzej z verjenjem piva po receptu svoje babice odprl čarodej Jani Jošovc. Pri trkanju po čudežnem klobuku mu je malce pomagal premier Pahor-inglej, Pahorje v klobuku »rkatrkal« sto evrov. Nic čudnega, daje slovenski premier ta koj prenesel željo prvega finančnika Franca Krizaniča, če bi Jolovc odstopil paličico. Hmeljarske številke številne zbrane je nagovoril predsednik vlade Borut Palior, ki je izpostavil, da se država zaveda pomena slovenskega hmeljarstva in njegove dolgoletne tradicije. »Slovensko hmeljarstvo je pomemben igralec na svetovnem trgu,« je omenil Pahor in nizal številke o 3-odstot-nem deležu na svetovnem trgu, 8S-odstoinem izvozu in 95-odstotkih hmeljišč» zasajenih â slovenskimi sortami. Opozoril je, da ima kot edina panoga svojo inšUtucijo, žalski IHR Država sicer financira strokovne naloge, hmeljarji pa kot edini v državi te naloge tudi sofinancirajo. Po večletnem trendu zmanjševanja površin zaradi nizkih odkupnih cen in neugodnih vremenskih razmer v zadnjih treh letih spet beležijo povečanje površin. Tudi v Sloveniji se zmanjšuje število pridelovalcev, vendar pa se v povprečju povečujejo hmeljišča pri posameznih hmeljarjih, je še izpostavil Pahor in seveda spomnil, da je država sušil-Qii:o, v kateri je urejen ekomuzej, brezplačno prenesla na IHP. Sicer je ureditev eko-muzeja veljala skoraj 2 milijona evrov, za kar so pridobili 1,4 milijona evropskega denarja. URŠKA SEUŠNIK Foto: TONE TAVČAR »Zahvaljujem se princeski, ki me je poljubile, pase nisem spremenil v žabo,« je poljub komentiral t»princ<( Pahor. pričakujemo vas vsak (Ltn ad 9.00 do 22.00, ůb nedeljah in praznikih pa dc 20.00! eseli decertàysx! . .odlične malice in kosila, prvovrstne balkanske specialitete in zaključne praznične večere za vaše družbe,____________ ^ My o, Zivanka m ekipA G^stihu ùu tel: 037101700 ŠOSTAHJ I VELENJE Športno obarvan Tušev center V Šoštanju so v sredo odprli Pilon center oziroma IXiŠev supermarket z več drugimi trgovinami. Center je nekaj posebnega, saj so v njem zgradili tudi garaž* no hišo, kegljišče, fitnes in masažni salon» kar je vse last Občine Šoštanj. Športne objekte so v občinski upravi obljubili občanom, saj je trgovski center zrasel namesto nekdanjega precej dotrajanega bazena, od katerega so se domačini težko poslovili. Zgodbo je obudil župan in poslanec Dar- ko Menih, ki Je še enkrat ponovil da bazena, nekdanje-ga ponosa mesta iz leta 1964, praktično ni bilo mogoče obnoviti. Zato so se odločili za gradnjo trgovskega centra, ki ga občani prav tako nujno potrebujejo, saj so doslej hodili po tovrstnih nakupih v okoliške kraje, pri čemer je mimogrede omenil, da je »bazen še v načrtih«. Župan je ponosen na prvo garažno hišo, ki jo bodo lahko uporabljali tudi obiskovalci zdravstvene postaje, seveda pa tudi na kegljišče, kjer bodo lah- ko odslej trenirali domači keeljači. Čeprav se Je odprtja novega centra udeležil tudi Mir-ko Tuš. se je kot ponavadi izogibal novinarjem. Številne zbrane je v imenu Engro-tuša pozdravil David Kova-čič, direktor maloprodaje, ki Je med drugim izpostavil 28 zaposlenih, ki so dobili delo v novem TuŠevem centru. V celjski družbi bodo del kupnine od vsakega nakupa na* menili za ureditev otroškega drsališča v Šoštanju. US Šoštanj, tudi s pomočjo godbenikov Zarja, jo odslej odet v Tuševo zaleno. Dolina gradov za Custodes v Velenju izvajajo mednarodni projekt Custodes, ki ^ delno sofinancira program Centralna Evropa. Italijanski partner Enzo Fi-nocchiaro je na predstavitvi povedal, da projekt Custodes stremi k povečanju ekonomske vrednosti zgodovinsko in hA-turno pomembnih lokacij Italije. Češke. Poljske in Slovenije. Osredotoča se naturisdčne produkte, posebej oblikovane za kulturne spomenike v manjših krajih, ki so ponavadi izključeni iz glavnih turističnih lokov. Kot je povedala. koor-dinatorka projekta z velenj ske Stranj Helena Knez, bodo raziskali in predscaviU Šaleško dolino kot Dolino gradov. V Velenju so kol ožje pilotno območje definirali prostor med Velenjskim in Šaleškim gradom, Ekenštajnom inTUmom Na teh točkah bodo postavili informativne table ter izdelali 3D-motive gradov za web-portai, podprt z GPS-om. Vrednost projekta znaša skoraj 1,5 milijona evrov. Po novinarski konferenci se je začel seminar Promocija in trženje turističnih produktov, destinadj, ki je bil namenjen vsem vodUnim delavcem iz turističnega in kulturnega sektorja. Z vsemi temi akcijami želi Velenje doseči večjo pre poznavnosi, eden od vrhuncev pa bo v letu 2012, ko se bo Velenje kot eno od partnerekih mest odelo v barve evropske kulturne presiolnice. US VELIW PREONOVOLETNI KONCERT OB 25. OBLETNiCI BÂJAê & Instruktori + after party niabriki<,« je poudaril župan Menih ter dodal, »da So goro premikal le tisti, ki je začel s premikanjem kamenčkov«. Ob odprtju je spregovoril tudi sin nekdanjih vodstvenih delavcev Tovarne usnja Šoštanj in tudi sam nekoč tehnični direktor Anton Ar-zenšek. K slavnostnem vzduš-ju so s kulturnim programom prispevali Pihalni orkester ^rja, Mešani pevski zbor Svoboda 1er učenke in učenci Folklorne skupine Lepi kamen iz OS Šoštanj. US NAKRATKO Pet desetletij na »daljinsko« VELENJE - Točno pred 50 leti so se v Šaleški dolini kot prvi v nekdanji skupni Jugoslaviji začeli daljinsko ogrevati^ Kmalu se je začela intenzivna gradnja sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki preko narašča-jočihleinih potreb po toplotni energiji hkrati plastično ponazarja izredno intenziven razvoj Velenja in Šoštanja. Za ogrevanje skrbi Komunalno podjetje Velenje. Kot je povedal vodja PE Energetika Milan Zager, prihodnost postavlja pred kolektiv KPV nove poslovne izzive, ki so zaradi ostrih tržnih razmer in trenutne gospodarske krize vse zah-tevnejši, vendar s primemo stopnjo poslovne inovativnosti tudi obvladljivi. Prva dela na trasi VELENJE - Družba Geoinženiring bo v prihodnjih dneh začela geotehničine raziskave na območju načrtovane trase 3. razvojne osi. Gre za raziskave na optimizirani trasi F2 od Šentruperta do Velenja, naročnik pa je Dars. Družba Geoinženiring bo zà pridobivanje potrebnih podatkov izvedla son-dažne raziskovalne vrtine, napovedujejo pa manjše posege v prostor, Podatke potrebu- jejo za izdelavo strokovnih podlag za pripravo dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta, ki ga izdelujejo v ministrs-ivu za okolje. Po izdelavi tega osnutka, predvidoma sredi leta 2010, naj bi se začele javne razgrnitve in obravnave. V družbi Geoinženiring so že zdaj. v času raziskav, krajane Velenja, Šmartnega in Polzëe zaprosili za razumevanje in strpnost. Inteligentna energija VELENJE - V šolskem centru se danes končuje Tekmovanje mladih evropskih energetskih menedžerjev, na katerem sodeluje več kot sto dijakov iz devetih evropskih držav. Osnovna zamisel projekta je tekmovanje med Šestimi, mednarodno sestavljenimi ekipami dijakov, ki se bodo morali soočiti z izzivom z energetskega upravljanja na krajih, kjer preživijo največ časa - to je v šoli in doma. Ekipe bodo izdelale energetske preglede stavb ter nato s pomočjo spletnega uporabniškega programa tekmovale s predlogi ustreznih ukrepov za učinkovito rabo energije. Ekipa, ki bo prihranila največ energije, bo zmagovalka, Tekmovanje sodi v program Inteligentna energija - Evropa. US m 12 novi tednik Nada Kajlna obiskovalce popalja med zdravilnimi točkami. Energetski park blizu Laškega Nada Kajtna iz Trnovega pri Irskem je prepričana, da jc tako rekoč mi doiziâdem pragu našla izvor zdra\ilne kozmične energije. Lotila se ;e dela in nastal je svojevrsten park z energetskimi točkami, kjer naj bi si tisti, ki seveda verjamejo v blagodej-noât tovrstnih skrivnostnih vplivov, nabirali enei^jo (er izboljšali svoje poćutje. Kajtna se je po dolgoletnem delu v tujini na jesen življenja vrnila v domači-kiaj Trnovo, blizu Sedraža. Kot pravi, je po sprehodu po travniku in jasi, skriti med drevesi v bližini domače hiše, takoj začutila posebne vibracije. »Nekateri ljudje jih niti ne občutijo, jaz sodim med tiste, ki jih zaznavajo precej intenzivno.« pravi Kajtna, Id ni do- sd razmišljala, ampak je nemudoma poklicala radiesie-zista iz Domžal Igorja Ziem-felda. da bi se o zadevi prepričala. Ta je z radies lezijski-mi m^rumenti zares zaznal točke, ki bi lahko bile zdravilne oziroma blagodejne. Spomnimo, da radiestezisti iS-čejo različna sevanja. Blagodejna zemeljska sevanja oziroma energetski tokovi naj bi tekli po kanalih v različni globini zemlje, pojavljali pa naj bi se tudi kot energetska delovanja iz notranjosti na različno velikih področjih. Te ener^je naj bi lahko bUe vitalne, zdravilne ali kombini-rane. Pri točkah vitaine energije naj bi si ljudje zviševali energetski potencial, zdravilne vibracije pa naj bi vplivaJe na izboljšanje zdravja. Radiestezist je potrdil domneve Kajtne in naše! 13 točk, ki naj bi bSe zaradi zemeljske eneigije zdravilne in blagodejno vplivale v primeru raznih bolezni. Kajtna je tako travnik in jaso namenila obiskovalcem. Točke je označila s posebnimi tablami« razpostavila klopi, naredila pa je tudi manjSi paviljon tam, kjer naj bi bila vitalna enei^ zemeljskega in koz-mičnega debvanja §e posebej močna. Opremila ga je s tabelo t^ podatki o vseh zdravilnih točkah in z rezultati meritev. Med ljudmi se je glas o zdravilnih točkah že razširil, zato prvi obiskovalci prihaja- jo. »Ljudje kar naj pndejo»vsak je dobrodošel. Vesela sem, da lahko to najdbo delim z drugimi, še posebej izpolnjeno pa se počutim. Če komu takšni obiski kakoikoii pomagajo. Če ne drugega, se lahko tukaj sprostijo v naravnem okolju. ^ že ne verjamejo ravno v energije. Je pa vredno poskusiti,« meni Kajtna. Ob obisku malega energetska parka blizu Laškega se je gotovo pamet-no vnaprej opremiti tudi z nekoliko zaupanja v zdravilne energije ter z močno željo, da bi pomagale. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA ii-.-'i ' I AF Tel. št. 03/545-28-26 HOTEL FARAON' LJUBLIANSKA 39 3000CELIE. 50 parkirnih me^ za strankf hotbu in kavarne. pestra ponudba kosil in većefur proîtorza 2akliučene družbe. birme. wote poroke, poslovna kosila. večerje, seminarje... v kavarni hotela vsak dan različen program in obilo slaščic. Vsak petek coctail večer ob ritmih salse. vsak torck tatarski biftek Faraon v restavraciji hotela MMWHidfiii.togQaMt Wet* NAKRATKO Ipavčev kulinarični večer šenli^ska knjižnica z Zavodom ETNO-EKO (er s Hotelom Žonta nocoj ob 19. uri v prostorih holela pripravlja Ipavčev kulinarični večer s predstavitvijo zbornika simpozija življenja in dela Gustava in Benjamina Ipavca. Knjižnica je ob podpori šentjurske občine namreč izdala zbornik prispevkov simpozija ob 100. obletnici smrti Be-njamina in Gustava Ipavca. Zbornik vsebuje referate z nota* mi in s slikovnim gradivom obeh skladateljev. Ob predsu-vitvi zbornika pripravljajo tudi kulinarični večer z jedrni iz časa Ipavcev. v kulturnem programu bosta nastopila sopra-nistka Pia Brodnik in pianist Matija Potisk, ki bosta izvajala Ipavčeve samospeve. Prireditev sodi v okvir prireditev Ipav-čevi kulturni dnevi 2009. V Laškem na ogled Marinčeve slike V razstavišču Kulturnega centra Laáko bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo aicademskega slikarja Jo^a Ma-rinča iz Kostanjevice na Krki. Nastajanje Marinčevih slik je proces prehajanja iz plasti v plasi. sprehajanja med materialnim in nematerialnim, vidnim in nevidnim, gre pa predvsem za igro nanašanja in hkratnega odstranjevanja z lopatico. Marinč po navdih odpotuje daleč v čas in zajema iz Širine prostora, zato gledalcu ne dovoljuje enoznačne interpretacije. Uvodno besedilo k razstavi bo ob darwšnjem odprtju podala likovna kritičarka Marien Premšak, pripravljajo pa (udi glasbeni program. PM Asfalt Kovač s tožbo zoper ministrstvo Pred dvema mesecema je močno odmevala odločba o izklopu električne energije ter odvzemu uporabnega dovoljenja podjetju Asfalt Kovač iz Planinske vasi. V strahu pred izgubo zaposlitve se je oglasilo celo 25 delavcev asfáJtne baze, direktor podjetja Gregor Kovač pa je napovedal vse možne pritožbe na odločbe. Električne energije jim zaenkrat niso odklopili. Čeprav v podjetju to s straiiom v kateremkoli trenutku še vedno pričakujejo. Spomnimo, da je podjetje Asfalt Kovač odločbo oko!j-skega ministra o odvzemu uporabnega dovoljenja prejelo konec avgusta. »Šokirala nas je, saj se v njej ministrstvo sklicuje na teto 2007, ko je že izdalo odločbo o odvzemu, Vendar je nato februarja lani po naših pritožbah inšpektor tudi že ustavil izvršilni postopek,« je povedal Kovač. Kakorkoli že» podjetje se je zoper letošnjo odločbo pritožilo na upravno sodišče, kjer postopki še niso končani. »V teku so bili tudi, ko so nas septembra iz Elektra Celje obvestili, da nam bodo na podlagi odločbe inšpekcije izklopili elektriko. To bi lahko storili že 23. septembra, ko nam je bila odločba vročena in s tem izvršljiva. A tega še do danes niso storili. Sam sem prepričan, da bi inšpektor moral odrediti začasno zadržanje odločbe, dokier ne odJoČi upravno sodišče. Tega uradna ni storil, hkrati pa imamo še vedno električno energijo. A kako dolgo ši??« se sprašuje Kovač, ki čaka na odločitev upravnega sodišča. Vmes se je zoper odločbo pritožil tudi na okoljsko ministrstvo. »Odgovor ministrstva na našo pritožbo smo prejeli prejšnji teden. Bil je seveda negativen, zavrnili so jo kot neutemeljeno. Sprašujem pa se, zakaj ni ministrstvo odločalo tudi o našem zahtevku za začasno zadržanje odločbe,« pravi Kovač. V torek je podjetje Asfalt Kovač na odločitev ministrstva vložilo §e tožbo in v tednu pričakuje nov odgovor, hkrati pa čaka še odločitev upravnega sodišča. In na morebiten nov razplet dogodkov. - POLONA MASTNAK Na Ponikvi o Slomšku v dvorani Slomškove rojstne hiše na Slomu pri Ponikvi bo jutri ves dan SlomSkov simpozij z naslovom Že velja, kamor serce pelja. Udeleženci se bodo začeli zbirati že ob 9. uri. Glavni namen simpozija je razjasniti pomen dela in življenja Slomška ter preselitve lavantinske Škofije v Maribor za zgodovino slovensk^a naroda, jezika in šolstva. Spomnimo, da je 3. septembra 1859 lavantinski škof Slomšek v mariborski stolnici opravil slovesne večernice pred uradno razglasitvijo škofovskega sedeža, naslednji dan pa je župnijsko cerkev sv. Janeza Krsmika v Mariboru razglasil za stolnico in mesto Maribor za novi sedež škofije. S tem dejanjem je omogočil Slovencem na tem območju, da so ohranili materni jezik, kuhuro. Pomen tega dejanja se je pokazal tudi kasneje v zgodovini, Še posebej ob bojih zâ severno mejo in ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji. Zbranim bodo na simpoziju spregovorili dr. Franc Kram-berger, ki se bo lotil sociološkega in zgodovinskega vidika selitve škofije v Maribor, dr. Stane Granda bo osvedil vpliv Slomška na slovensko šolstvo, mag. Alojz Kačičnik pa pomen dr. Kovačiča pri Slomškovi beatifikaciji. Ob 12.30 bodo zatem odprii še razstavo ob ISO-lemici selitve Škofijskega sedeža v Maribor z naslovom Slomšek pripravlja selitev, priznana operna pevka Vilma Bukovec pa bo Slomškovi spominski hiši podarila dragoceno Slomškovo uro. PM Krk najboljši na Prevorju V večnamenskem prostoru Osnovne'Šole Prevorje je bil šahovski turnir za pokal Prevorja, ki se ga je udeležilo 30 igralcev iz različnih slovenskih krajev in Štirje domačini. Po čmo-beJih poljih je najbolje krmaril šahist iz Šmarja pri Jelšah Ljubo Krk, drugi je bil Darko Plahuta iz Šentjurja, tretji pa Silvester Šrimf. prav tako Šmarčan. MR novi tednik Veselica z La Toyo Porno zvezda je obnorela odmaknjeno kozjansko vas - Ko bi vsak rad bil Artur Odkar v Svetem Steianu na Kozjanskem nmujo več stalnega župnika, gre vse narobe. Letošnji 1. november je krajanom vzel obstoječi poštni urad (ki ga je nadomestka premična pošta), nato se je v odmaknjeni hribovski vasi razpasla Še pohota. Pohota? Zadnji petek je v krajevni dvorani, kjer so préd kratkim krajani protestirali zaradi uvedbe premične po§te» nastopila slovenska pomo zvezda La Toya. Tokrat v dvorani ni vladalo ogorčenje» ampak i^emno navduSenje nad porno umetnico, ki jo iz televizijske Kmetije slavnih poznajo celo čisto spodobni Slovenci, ne le zvesti potrošniki pomo industrije. Dober [ali slab) glas seže v deveto vas. zato so se pred La Toyo zbrali številni radoved- neži in radovednice iz Svetega Štefana, Zibike, Loke pri Zusmu.Šmaija pri Jelšah, Ro-pške Slatine, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Celja... Toda hude grešnice ni bilo opolnoči še od nikoder. Didžej je s svojim glasbenim programom tolažil, da bo očimo vroče. S čim? »C^, ti moj sladkorček zlati«, »Ko se gutraj zbudi bela roža«, »Hej, hej, kdor ne skače, ni Sloven'c«, »En dan mi je poštar prinesel belo pisemce, v katerem piše: Ljubim tel«... je donelo iz zvočnikov. Po eni uri zamude, kot se za veliko zvezdo spodobi, se je pojavila v vsem svojem blišču ter kmalu Še na odru. Vzdušje je spominjalo na celjski sejem erotike. >^Vzeli so nam poŠto, imamo pa La Toyo,« je bil to noč zadovoljen krajan Svet^ Štefana, ki sem 13 Za »šankomK gasilske dvorane v Svetem Stefanu. Nekateri se bodo §e dalgo spominjali, da jim ie zmda filmov za odrasle jedia iz rok. Med odri Italije ter odrom Svetega Štefana na Kozjanskem. Izdelki plastičnih kirurgov so povsod prepričljivi. ga srečal pred nekaj dnevi v kraju med protestiranjem. Med izzivalnim premikanjem La Toye so vsaj za nekaj ur pozabili na tegobe s premično pošto. Kruha in iger bi lahko reWi, če bi bila pokrovitelj prireditve Pošta Slovenije, vendar je prireditev organiziralo šentjursko društvo Sonček, a ne tisto, ki ga pozna skoraj vsak Slovenec. Novogoričanka jez izzivalnim plesanjem vmrežastih nogavicah ter z dildom (s katerim je le nakazovala, kaj vse z njim lahko počne) Kozjansko tako razvnela, da so imeli vamostniiû kar nekaj dela. Pa čeprav kakšne hude pornografije na odru ravno ni bilo. Najbolj navdušeni nad izdelki plastičnih kirurgov, ki so ta večer že precej popili, so hoteli na vsak način na oder ter velikodušno udejanjiti La Toyíne erotične fantazije. Nekomu je tja celo uspelo priti ter je leže nakazoval tisto, kar pomo zvezda tokrat očitno ni smela ali holek. La Toya, m-di režiserka in scenaristka, ki oglašuje na svoji spletni strani, da išče moške pomo igralce, bi na Kozjanskem očitno lahko precej piljpevciJd k odpravljanju nezaposlenosti. »Kakšna očala,« je bil ciničen didžej, ko )e prišla na oder z njimi, vendar je občudovalce ta del La Toye Še najmanj zanimal. Gotovo jih je potre-bovala zaradi številnih fotoaparatov, saj seje bliskajo, kot da bi v Sved Štefan prišel kakšen Obama. Posamezniki so se nato z njo slikali celo po trikrat, da so jo lahko vsaj objeli okoli ramen, se je dotikali. Celo zvezde imajo svoje naravne potrebe; La Toya je morala v Svetem Štefanu na stranišče kar dvakrat, obakrat v spremstvu varnostnika, ki se je trudil, da bi Imela mir vsaj tam, kamor hodijo še cesarice peš. Nič Čudnega, za pet evrov vstopnine ter z eno vključeno pijačo je občinstvo dobilo očitno ogromno. Župnik pa se gotovo obrača v grobu. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Varneje čez progo •'o direktor parka? V Rogaški Slatini je bil na obisku direktor republiške direkcije za vodenje investicij v javno železniš-ko inirastrukturo dr. Andrej Godec. Skupaj z županom mag. Brankom Kidričem si je ogiedal tr! letošnje slatin-ske naložbe v železnico. Tako 50 letos končno z zapornicami zavarovali ne va-ren železniški prehod na Ta-kalcah, v središču mesta, kjer so med drugim poskrbeli Še za talne označbe, dograditev pločnika ter gradnjo prometnega otoka. Zaradi ukinitve nezavarovana železniškega prehoda v Rjavid, kar je zahteval Železniški inšpektor, so morali zgraditi povezovalno cesto po Steklarski ulici» delali pa so ti^di na prehodu vTekačevem. Tam so morali zaradi dograditve ko-lesarskih stez ter pločnika ob- močjeobstoječega železniškega prehoda preurediti. Vrednost vseh treh projektov znaša 700 tisoč evrov, od česar je občina od države pri-dobQa slabo polovico. BJ HÉedÉcom Kdo bo direktor Javnega zavoda Kozjanski park v prihodnjih šdrih letih? Na Kozjanskem je o tem po objavi javnega razpisa veliko ugibanj. Ra^ris je pred nekaj dnevi (Rjavilo ministrstvo za okolje m prostor. Kandidati se lahko prijavijo do srede, 2. decembra, med razpisnimi pogoji pa so univerzitetna izobrazba naravoslovne ali družboslovne smeri, sposobnost vodenja in ot^aniziranja dela ter pripravljena viaja razvoja za prihodnjih pet let. Man- dal kandidata, ki ga bo imenovala vlada ter bo svoje delo opravljal na sedežu zavoda v Podsredi,bo trajal štiri leta. Prijave za razpis zbirajo v ministrstvu. Sedanji direktor parka Jvo TVošl je napovedal ponovno kandidaturo. BJ Pol stoletja univerze V Rogaški Slatini bo danes, 27. novembra, ob 18. uri praz- novanje 50-lemice tamkajšnje ljudske univerze. V kultumem programu bosta nastopila kitarist Staš Čakš ter Violeta To-mlč, k) bo predstavila mono-komedijo Hotd BabQon. BJ Nagrado la najboljša likovna dela sta podelili predsadnlei Zvaze družin pri ZPMS Maja Kersnik in pri ĐPM Slovenske Konjice Milica Oabanovič (desno). V skrbi za družino in otroice V petek je bila v Sloveo-skih Konjicah 10. vseslovenska prireditev Družine se predstavijo, ki jo priprav* Ijđ Zveza družin pri Zvezi priiatelfev mladine Slovenije. Tokrat je biia posebej slovesna, saj je bila ravno na dan, ko je pred 20 leti Organizacija združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Prireditev, ii je vsako leto v drugem kraju, tokrat ni bila po nakijuč/u v Slovenskih Konjicah. Kot sta poudarila Franc Hočevar, predsednik ZPM& in Maja Kersnik, predsednica Zveze družin, so prostovoljke v konjiškem društvu prijateljev mladine izredno prizadevne v skrbi za otroke. To je potrdil tudi konjiški župan Miran Go rtu ■ šek in obljubil, da )im bo občina še naprej pomagala po najboljših močehr »Velika zasluga članic DPM jepredvsem v tem, da naSi otroci niso pre-puščeni sami sebi in ulfci, da so tudi tisti, ki nimajo toplega doma, deležni ljubezni.« Na prireditvi so se svojo ustvarjalnostjo in umetniškimi talenti predstavile družine iz konjiške, zreške in vi-lanjske občine. Družine, ki jih poleg vseh drugih povezujejo tudi vezi skupnega ustvarjanja. To so bile družine Ivačič, Kotnik, Noner, Brez-lan, Hlastec in Skaza. V kulturnem programu so nastopili otroci» starši in stari starši, bratje in sestre ter navdušili polno dvorano kulturnega doma. Za sodelovanje sta se jim zahvalili predsednica ko- nj i škega društva prijateljev mladine Klara Hitrec in predsednica odbora za Zvezo družin Milica Dabanovič, ki ima največ zaslug za odlično prireditev. Prireditev je obogatil še glasbeni gost, Tomo Jurak. Podelili so ludl devet nagrad za najbolj uspela likovna dela otrok na temo Kaj dela mama, ko ne dela? Na vseslovenski natečaj so prejeli 276 likovnih del, 89 so jih razstavili v avli kulturnega doma. »Večina slik kaže, kako mame delajo in ne kako se zaba-vajo. OČimo bo potrebno še marsikaj narediti za bolj pravično delitev dela v družinah,« je bil kritičen Franc Hočevar, Čeprav so premiki v pravo smer vendarle vidni. MBP HUDOURNIK d.o.o. v stečaju, Dečkova cesta ^, 3000 CEUE OBJAVUA na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 1496/2008 2 dne 27. 10. 2009 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, PRIPISANIH pri vi. §t. 184 k. o. SVETINA Predmet prodaje so: Nepremičnine, pripisane pri vi. št. 184 k.o. Svetina: pans. st. 456, travnik v izmeri 4066 m®, parc. št. 467/1, gozd v izmeri 4614 m^ pare. st. 229.S, stanovanjska stavba v izrperi 186 m^ • - pare. št. 230.8, gospodarsko poslopje v izmeri 39 m^ kar v naravi predstavlja Hotel Alme K^in. izklicna cena je 1.190.000^00 evrov. I. POGOJI JAVNE DRAŽBE Nepremičnine, ki so predmet prodaje, se prodajajo po načetu »vtdeno-kupljeno", tako glede stvarnih napak kot glede pravnih napak. ^zklica cena ne vsebuje nobenih davščin In prispevkov, ki se zaračunajo posebej in jih je dolžan plačati kupec, vMjučno s stroški v zvezi s prenosom lastništva. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, fg so državljani Republike Slovenije in pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, tertuje fizične In (xavrte osebe ob pogojih vzajemnosti. Predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico le z ude-ie^ na javni dražbi, vplačilom varščine za udeležbo na >avni dratbi. ter z i^avo na javni dražbi, da uveljavljajo predkupno pravico. V primenj uspeha predkupnega upravičenca na javni dražbi, mora le^a podpisati prodajno pogodbo v roku treh de-lovnih dni od končane javne dražbe tervplačati celotno kupnino v 60 dneh po sklenitvi prodajne pogodb. Vsi dražltelji morajo najpozneje en deíovni dan pred dražbo vplačati vaiičino v višini 119.000,00 EUR rta poslovni račun stečajnega dolžnika pri Novi LB d.d. Ljubljana, št. 0205 3025 7802 7132 02nato "Varačina - Hudournik d.o.o. v stečaju«. Z vplačilom kupnine se šteje, da je kupec pristopil kjavni dražbi. Pred začetkom javne dražbe se dražAeljj izkažejo s potrjenim nalogom o plačilu varščine. Neuspelim dražiteljem se varščina brezobrestno vrne v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi. Plačana varščina se uspelemu drazitelju všteje v kupnino. Morebitnemu kupcu, ki vplača varščino, pa ne draži ali se na dražbi odpove draženju, se varščina ne vme. ampak zapade v korist stečajne mase. Rok za sklenitev prodajne pogodbe je tri delovne dni po končani dr^bi. Rok za plačilo kupnine je 60 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Če zamuda kupca s ptačilom kupnine traja več kot 15 dni, lahko stečajni dolžnik odstopi od prodajne pogodbe, ne da bi kupcu moral dati dodatni rok za i^ointtev pogodbe. V tem primeru varščina zapade v korist stečajne mase. Prodajna pogodba se sklenez odložnim pogojem, kar pomeni, da bo sodišče k njej dalo svoje soglasje, ter pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. Po plačilu cetotne kupnine s pripadki sodišče na predlog upravitelja izda kupcu sklep o izročitvi nepremičnine ter o vkniižbi lastninske pravice v korist kupca vzemljisko knjigo. Kupec mora ob sklenitvi prodajne pogodbe predložiti izjavo, v kateri navede, da ni'ovîrza sklenitev pogodbe po drugem odstavku 337. členu ZFPPiPP. II. PRAVILA JAVNE DRAŽBE Dražbo vodt upraviteljica ali z njene strani pooblaščena oseba. Draži lahko tisti, ki je v^iačai varščino in to dokaže s pisnim dokazilom ovplačilu. Poot>lasôenec drazrtelja mora pred dražbo predlogi pisno pooblastilo. V kolikor dražita dva ali več drazrteljev, ni dovoljen odstop vseh dražiteljev od javne dražbe v korist enega dražitelja pri izklicni ceni predmeta prodaje. Najniži znesek, za katerega se cena v posameznem koraku dražbe zvišuje, znaša 5.000,00 EUR. Orazitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler nI podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisti ponudnik, \ ampak osnovna človekova potreba. Brez stranišča namreč ne moremo. Društvo za KVCB je bilo ustanovljeno leta 2004 kot društvo za otroke in mladostnike s to boleznijo, leto kasneje pa se je preimenovalo v današnje društvo, ki pokriva celotno Slovenijo. Leta 2006 je dobilo status invalidske organizacije. Društvo trenutno Šteje malo manj kot 600 članov, ki delujejo v sedmih sekcijah, izvajajo sedem sklopov posebnih socialnih programov, ki pokrivajo vsa področja življenja posameznika. Eden od programov je Odpravljanje ovir v bivalnem in delovnem okolju, kamor sodi projekt, v okviru katerega so minuli teden v Novi Gorici razglasili »naj javno stranišče« in >»naj straniščno zgodbo«. Člani društva opozarjajo, da š«le takrat, ko naletimo na oviro, opazimo, kako težko je živeti s posebnimi potrebami. Invalidi s KVČB imajo resne ovire pri dostopu do sanitarnih prostorov v javnosti. Kot pove že samo ime »kronična vnetna črevesna bolezen«, imajo največkrat težave s prebavo, kar predstavlja veliko oviro pri vsakodnevnem funkcioniranju. Od stranišč do zgodbe IXidi zato so bila »na udaru« javna stranišča v desetih slovenskih mestih, med njimi tudi v Celju in Velenju. Društvo za KVČB je stranišča oziroma njihovo dostopnost in opremljenost pregledalo v skladu z več kriteriji ter jih tudi ocenilo. Najbolj so zadovoljni s stranišči v Mariboru, za mesti na Celjskem pa 50 imeli kar nekaj pripomb. Tako so za Celje, ki se je sicer uvrstilo na peto mesto, ocenili, dđ* ima kar precej stranišč, vendar so vsa kemična, kar zelo slabo zadostuje kriterijem. Invalidom niso prilagojena, večkrat so brez potrebnega higienskega materiala, zelo umazana in tudi dostikrat zaklenjena. Zato pozivajo občino, da uredi vsaj na frekventnih lokacijah stranišča, ki bodo v mejah normale in dostopna invalidom. V Velenju, ki je vakciji doseglo tretje mesto, so imeli v času ocenjevanja samo eno delujoče stranišče, ki Je dobro urejeno, vendar ni dostopno invalidom zaradi ozkih vrat. Zato pozivajo, da lab ko z zelo majhnimi stroški uredijo tudi to pomanjkljivost. Ugotovili so še, da urejajo še eno novo stranišče, ki v Času ocenjevanja zaradi gradnje ni bilo dostopno. Štrbunk v nove čase v ^odbi Štrbunk v nove čase Dan Podjed pripoveduje o straniščni kulturi na Kitajskem, ki jo je avtor obiskal leta 2004 in kjer ga je sredi Pekinga nekam pritisnilo... »Stopiva torej v prvo gostilno in že na vratih začnem nadlegovati natakaija: >Vece, toilet, stranišče, toaleta, sekret . ..< Seveda ta le odkimava, saj ne razume niti besede, jaz pa mu vkitajščini tudi ne znam ničesar pojasniti. Šele moja nazorna gesta z rokami pred mednožjem mu v glavi pretakne kolesca iz praznega teka in z roko zamahne nekam proti drugi strani ceste. Odpravim se tja in se po-. čutim kot tista nebogljena žabica, ki je morala v pradavni računalniški igri prečkati prometno cesto. V Pekingu namreč vrvi na milijone avtomobilov in promet tam temelji na zakonu močnejšega oziroma hitrejšega. Mencaje se ves bled prebi-jem na drugo stran ceste in gledam, kje bi lahko bilo stranišče. Ker ga ne najdem, spet stopim v neko restavracijo in osebju z rokami na-kažem, da je stanje zdaj že kritično. Tokrat me napotijo v mračno uličico, kjef naletim na skupino kuharjev, ki sedijo na stopnicah in kadijo. Ko me zagledajo, začnejo navdušeno mahati in vreščati: >Helou, heloui« To pa je žal tudi vse, kar znajo po angieško. Spet jim z rokami prikažem moje želje in zraven srčno upam> da ne bodo česa narobe razumeli. Takoj priskočita dva kuharja, me i^abita pod pazduho in me odvlečeta nekam v temo. Ko se ustavimo, po neznosnem smradu sklepam, da smo končno na stranišču. OK? 0K?< me sprašujeta vodnika. >OK!Gre-va drugam !< osupla skleneva brez obotavljanja in se od- praviva v neko zahodnjaško restavracijo s hitro pripravljeno hrano, kjer najdem stranišče, ki je poezija v primerjavi s tistim na ulici. Aaaah, kakšno olajšanje!« novi tednik i^PORTAZA 17 Advent kot veselje nad življenjem V nedeljo se začenja adventni čas -Na venčku bo zagorela prva sveča s prvo adventno nedeljo, ki bo letos 29. novembra, se začenja čas duhovne priprave na božič, adventni čas pa se sklene v tednu po č^rti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. Poleg duhovnih priprav, ki so jih posredovali iz Slovenske Škofovske konference, smo pokukali še v knjigo Nika Kureta Pramitno leto Slovencev. Z adventním časom v Kato-ližki cerk\ začenjajo novo cerkveno leto. »Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo, so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem po- Se danes, v petek, pripravljajo cvelličarke cvetličarne Zvon<^v Žalcu posebno delavnico za izdelavo ad-miCn ih venčkov. Udeležence bodo seznanile z barvnimi trendi, materiali in kombinacijami ter skupaj z njimi naredile nekaj venČ-kov. Na splošno velja, da so letos dovoljene praktično vse barve> v ospredj u pa so naravni materiali. meni veselje ob novem življe-nju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem,« so zapisali v Slovenski Škofovski konferenci. Sicer je simbolika rojstva in novega začetka vtkana v celotno cerkveno leto. Na veQa praznovanja se kristjani pripravljajo v posebnih vpriprav-ijalnih« časih (zadventnim časom na boSč, s postom na veliko noč). Poleg zunanjih in materiainih priprav k pripravi na cerkvene praznike sodi ludi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajajo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni ome-jen na točno število dni. To je čas pričakovanja, ki odpira za obilnejše delovanje milosti. Adventni čas za kristjane pomeni priložnost za izkazovanje solidarnosti z bližnjimi in posebej potrebnimi. Latinska beseda »adventus« pomeni prihod. Poznajo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Vencekscalj^etňiiicfi V zadružnem domu na Ponikvi bodo adventne venčke in novoletne Čestitke Izdelovali v nedeljo ob 17. uri. Marije, njegov drugi prihod pa pričakujejo na sodni dan. Ad-venuia priprava uujuje vero in opogurnlja v stiskah in preizkušnjah, da bi bili v trenutku smrti pripravljeni na srečanje z Gospodom. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. V cerkvah in po domovih bodo pripravili adventne vence s Štirimi svečami. Prvi teden bodo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno. Naraščanje luči simboU- ára rast dobrega v življenju. V molitvi in zbranosti se bodo pripravljali, namen tega časa pa je predvsem spreobrnjenje srca in spodbuda h krepostnemu življenju. Luč v temnem času Kot je zapisal Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, ;e najstarejši način priprave na božični praznik post, ki se začne po martinoveriL »Postili so se ob ponedeljkih, sredah in petkih. Poleg posta, ki ga sicercer-kev ni zapovedala, in drugih spokomih vaj jeglavna duhovna priprava obiskovanje jutranjih maš. Slovenski človdc je do nedavnega občutil svojevrstru čar teh jutranj ih opravil, ki jih ime nuje jutranjice, zornice, celo zlate maše. Te^co je v mrzlih jutrih zapustiti toplo posteljo, za marsd(oga je pot do cerkve težavna. Pa vendar se je dogajalo, da so bOe cerkve jutro za juutDm polne kot ob nedeljah. S plamenicami in svetilkami v V Vili Mojca v Vdeoju pri-pra^ jajo v soboto od 9. do 15. vse Deseti novoletni bazar, na katerem bo dlSaJo po prazmkih, drdbna, pisana darilca pa bodo sesisv-Ijala bazarjev praznični mozaik. Ves i^upi&k bodo namenili programom za otroka pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. / Poslovna V kartica BA Maestro S •i t IZBERitE REŠITEV V SVOJEM STILU ABANKA www.áb8nke.sáhnío«^'ab8nkasil«)aíon060 T 360 SANKA PRIJAZNIH UUD] rokah so verniki v temnem jutru prihajali z vseh strani v cerkev, doma pa je ostal samo »varuh«. Advent je iućl čas zunanjih priprav na božič. Posvečeni so jim bili večeri. Zlasti na Šta-ferskem so dekleta delala rože, umetno cvetje iz pisanega papirja» ki so ga zvezala v vence in z njimi za božič olepšala bogkov kot. Moški svet je svoje dni ob večerih pripravljal jaslice. Povsod se je našel preprost samouk, ki je rezljal ovčice in pastirce, pozneje pa je papir močno izpodrinil to ljudsko umemost. V pobožno pričakovanje božiča se je marsikje prilaadla tudi poganska ostalina. Na poti k zorrùcam je marsikdo v gluhi temi zimsk^ jutra in v plesu senc v plapolajoči svetilki mislil, da vidi »prikazni«. Na Štajerskem. lako Kuret, se pojavljajo prikazni kot posebne lučke, ki človeka v temi spremljajo. T\idi vraže so se še dolgo držale skrivnostnega časa. Tako je veljalo, da si mora dekle na prvo advenmo nede-Ijo kupiti robec. Nihče je ne sme videti, ko ga kupuje, in takoj ga mora plačati- Kupljeni robec si mora ves adventni čas na skrivnem robiti. Pri pol-nočnicah mora med povzdigovanjem na skrivaj dokončati zadnji vt}od. V cerkw in iz cerkve grede ne sme spregovorili. »Ko pride domov, si mora robec razgrniti pod blazino in na njem zaspati. Ponoči pride njej namenjeni ženin in ji stem robcem obnše lice.o smo povzeli po Niku Kuretu. US, folo: SHERPA Vdvorcu Novo Celje bo v nedeljo in potem Še trikrat adventi sejem. Ob o^rtju jubilejnega» desetega sejma c^ 10. tiri bodo tokrat v programu sodelovali učend I. CŘ Žalec in Žalski pihalni kvartet, popoldneob 17. uri pa pripravljajo adventni koncert z vokalno skupino Sonus. 18 X SPORT novi tednik L-, Gríški »iradiatoiji« v Turei^i »Lepo je, ko se zbere cela vas Tatran je v 2. krogu obe tekmi z islandskim Framom odigral v domači dvorani in obakrat zmagal, v tretjem krogu pa je izločil Dunaffer po domači zmagi z osmimi zadetki razlike in porazom na Madžarskem za en gol Najprej pa je igral kvalifikacije za ligo prvakov, v katerih pa je bil podobno kot Celje neuspešen. V celjskem taboru so z razpletom zadovoljni, kajti stroški potovanja ne bodo ^âsoki. Na obe* dosedanji gostovanji na Slovaškem se je moštvo odpravilo z avtobusom, v Topol-čane in Povaško Bistrico. Obakrat so se z evropskih tekem na Slovaškem Celjani vrnili z zmago. Slovaški prvak naj bi bil močnejši od zadnjega nasprotrtika Zapo-rožja. VUkrajini so pivovarji malce hraniii moči za domači derbi, ki bo jutri v Zlatorogu, s Koprom. Pogajanja vodstva rokometnega kluba Gorenje z igralci glede zmanjšanja pogodbenih obveznosti so še vedno v teku, po doslej opravljenih pogovorih pa je jasno, da v Rdeči dvorani ne bosta igrala slovenski reprezentant Boštjan Kavaš in Gruzijec Ser-go DatukaŠvili. Prvi se je z velenjskim ki u bom razšel sporazumno, drugi pa je prekinil pogodbo. Danes naj bi dorekli dogovore Še zMomir-jem Rničem» Ivanom Gaji-čem, Adnanom Harmandi-čem, Matjažem Mlakar jam, Matevžem Skokom in dolgo-letnim kapetanom Sebastja-nom Sovičem, ki so mu bojda ponujeni sramotno nizki pogoji. OŠ k fanshop fan shop fanshop fanshop bjgj shop BOtOMemilLUB I „ ^ [?î®i^otednik ffaááocelje i 1. I ŽE od 30čUR i à M9fllH ' ŠPOBIM COPATI ŽE Dil 35,76 BB DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! IZDELAVA TAKOJ! Dvorana Zlatorog Celje spletr^a trgovina www.rk'Celje.$i|^ Prodâjâlnd je odprta v času tekem članske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog. Izdelke lahko naročite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba. k:4 fanshop Na EPvTurčijisobilišatnleiz Sankakuja.zlevsMaja Ursič, UatjazTrbovc in Ana Vala usek. faw5ii0p fanshop fanshop fanshop % novi tednik SPORT 19 Krog brez pravega derbija Prvâ tekma 8. kroga košarkarskega prvenstva je bila odigrana že v torek, ko je Slovan z 79:77 premagal Helios in se zavihtel na vrh lestvice. Klube $ Celjskega čakajo tekme jutri. H ops i, ki trenutno zasedajo predzadnje mesto, bodo gostovali pri zadnjem Šenčufju» ki še nima zmage. Polzelani gredo kljub petim porazom v goste optimistično razpoloženi, saj jih bo po odsluženi kazni, ko mu je disciplinska komisija naložila prepoved vodenja dveh tekem, ponovno vodil glavni trener Boštjan Kuhar. Potem ko se Zlatorog v letošnjem prvenstvu nikakor ne more postaviti na noge, ga jutri čaka še en neugoden nasprotnik. Zasavje je v šestih krogih (ima namreč odigrano tekmo manj) že štirikrat presenetilo nas- protnike. Moštvo, ki se je v začetku meseca razšlo s tre-nerjem Igorjem PuČkom> letos visoko cilja. V klubu so se namreč odločili celoten pristop profesionalizirati in so začeli s treningi dvakrat dnevno tako kot večina slovenskih ekip. Laš-čani, ki so si z letošnjo sestavo moštva zadali dolgoročen plan vrnitve v sam vrh slovenske košarke in ponov-•no igranje v Jadranski ligi, se bodo lako jutri borili za novo zmago. V goste bodo odšli tudi ŠentjurČani. V Novem mestu se bodo pomerili s Krko, ki je v preteklem krogu pivo-varski upor strla šele po podaljšku. Trener Damjan No-vakovič bo imel precej dela s kolektivnim duhom ekipe, ki se je že nekajkrat zaradi individualne igre posameznikov izjalovil, a mu še vseeno prinesel zmago. Novako-vič pa še vedno lahko računa na usluge nekdanjega upa slovenske košarke Sandija Če-buiarja, ki )e s Šentjurjem podpisal sodelovanje do 22. decembra. Dan slovenske košarke bo 26. decembra na Polzeli. Kot vsako leto se bodo predstavili košarkarji mlajših selekcij, pomerili se bosta članski ekipi Vzhoda io Zahoda, potekala bodo tekmovanja v metanju trojk, zabijanju, spretnosti... Soštanjčani bodo v tem krogu edina ekipa, ki bo nastopila pred domačim občinstvom, ki pa ga je v dvorani čedalje manj. Gostili bodo Škofjo Loko. Pretekli teden pa je v Šoštanju ostala vsaj ena lovorika, in sicer je prvi veteranski košarkarski turnir pripadel mlajšim Elektrinim veteranom. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Miha Čmar nosi skupaj s kapetanom Nejcem Stmadom v Zlatorogu največje brama na branilski poziciji. Adamič spet trener Dobovca Po prekinitvi sodelovanja s trenerjem Sandijem Zdov-cem je vodstvo Kluba malega nogometa Dobovec izbralo Draga Adamiča. Za Zdovca so bili usodni tvo neugoden razpored. Na slabši rezultati v zadnjih kro- zadnji tekmi z Gorico je na ^l.lige,ČepravjeimelomoŠ- klop sedel Andrej Struna, upravi pa je hitro uspelo najti dolgoročnejšo zamenjavo. 36*letm Drago Adamič je na klopi Dobovca sedel že v sezoni 2007/08. V pretekli sezoni Je oblekel dres celjske Pekarne Duh, odigral nekaj dobrih tekem, po zadnjem krogu pa se je odločil, da zaključi igralsko kariero. V sezoni 2005/06 je z ekipo Gip Beton, v kateri sta bila tudi Milan Adrinjek in Rok Sat-ler, osvojil naslov državnega prvaka. Dobovec je po osmih krogih 1. SFL na četrtem mestu, v slovenskem pokalu pa se je uvrstil na zaključni turnir Četverice. Nocoj bo gostil Izolo, Pekama Duh pa Ptuj. MITJA KNEZ Ingradovci zdaj »špagetarjicf Odigrane so bile tekme 2. kroga Zimske lige Radia Celje v malem nogometu na Skalni kleti. Večkratni prvaki celjske lige pod imenom Ingrad Giamat so se preimenovali. Izidi 1. li* ge: Down town&Šargi - Cafře del Moro 4:8, Špageterija&piz-zena Koper - Mali Pariz \\'2, www.javnadrazba.si - Marine-ro-9:3, Mar-Pog • "Histar 10:2. Špageterija&pizzeria Koper in www.javnadrazba.si imata edina vseh šest točk. Jutrilnji spo- red: Mali Pariz • Down town&Šargi (19.00), Marine-ro - Špageterija&pizzeria Koper (19.50), TYistar-www,Jav-nadrazba.si (20.40), Caffe del Moro - Mar-Pog (21.30). Izidi veteranske lige: www.javnadrazba.œm - Janezi 12:4, Schiki - Črički 5:7, Kre-menčkovi Ledas - Klateži Maximal 2J2. Jutrišnji pari: Klateži Maximal - www.javnadiaz-ba.a)m (16.30). Črički - Kre-menčkovi Ledas (1720), Janezi - Schiki (18.10). PiUiORAMA KOŠARKA 1. SL (ž). 8. krog: 'ftiglav - •(§; MerktirCe!je49'M;Gonnar\S, eemivecl2;Barič24.Kerinl7, 'o Hughes 15, Tavič 12, Klavžar • Q:* 4,Jevtovič2. ROKOMET Pokal RZS (ž), čeirtfinale: Ceieia Žalec - Krim Mercator 26:32(14:14). ODBOJKA Pokal 0Z5 (ž), čeirtfinale, druga tekjna: Aîmiisa-Sieving VítalV.3.(m) koledar Petelt MALI NOGOMET 1. SL9. krog. Celje: Pekama Duh - Ptuj, Rogatec: Dobovec -Izola (20), KOŠARKA 2. SL - vzhod. 8. krog. Celje: Pakman-Lastovka (18.30). ODBOJKA l.DL (ž), 10. krog. Ljubljana: Sloving Vital - Aliansa (18.30). Sobota«. 28« 11« NOGOMET l.SL, 19. krog, Velenje: Ru-dar-Nafta (17). ROKOMET I. SL. 11. krog: Celje Pivovarna LaSko - Cimos Koper (18), Slovenj Cradec: Prevent-Go-renje(l9). 1. B SL,9. krog: Izola - Celje Pivovarna La§koB(20). KOŠARKA i.SL, 8. krog, Trbovlje: Zasavje - ZLiiorog, Šenčur - Hopsi, Šoštanj: Eiektra- Škofja Loka (19), Novo mesto: Krka -Šentjur (20). 1. B SL. 9. krog: Konjice -Rogaška (19). 2. SL - vzhod, 8. krog, Vransko: Vrani-TermeOlimia (19). 1. SL (ž), 8. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita-Ilirija (18). Jadranska liga (ž), 8. krog: Merkur Celje - Ragusa Dubrovnik (16). ODBOJKA l.DL,11-krog: SlPŠempe-ler-Maribof (19). I Zmagovalna ekipa Korrtiki team Jadralci uspešno zaključili regato VELIKO ROKOMETA MIKIAVŽMANIE TiiM " ©sJTi® AVU DVORANE ZUTOROe Na jadralski regati vOpa-liji je zmaga že tretjič zapored odšla v roke Kondki teama. Minuli vikend se |e zaključila tretja jadralska regata Kontiki štajer Grand Prix, ki je bila vKvamerskem zalivu, izmed osmih posadk je zmaga pripadla skiperju Sebasti-janu Levstiku, ki je S svojo ekipo Kontiki team že tretjič zapored osvojil prestižno lovoriko, obenem sta jima pripadli Še nagradi za Štajerskega skipeija letain štajerske posadke leta. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa RogJa sailing teajn s skiperjem Miho Pučnikom^ tretje mesto pa so zasedli Odpadniki z Alešem Krševanom na Čelu. Zmago- valci so poleg denarne nagrade prejeli še velik kristalni pokal in pravico uporabe vozila za mesec dni. Poleg tekmovanja so oiganizatorjl poskrbeli tudi za spremljajoče prireditve, med katerimi je bila jadralna univena, kjer so jadralci predavali o strokovnosti vrhunskega jadranja, MK Kda ? PO TEKMI RKCPLsRKPREVENT (po ň. Bril 40 dflvitfl za AdjkvtL^šř starejše^ I- I TI A playcafé® |AŠKO medijski pckrovćteij iRDwtefInIk \ Vstop 1'IOSTf I I I I i! Konjičan in Celjan z drogo Celjski kriminalisti so končdii več mesecev traja* jočo preiskavo kaznivih dejanj proizvodnje in prometa z mamili. Pri tem so sodelovali z Generalno policijsko upravo ter s srbsko in črnogorsko kriminalistično policijo. Osumljena dejanj sta 33-letnik iz Slovenskih Konjic in 36-letni Celjan. Oba sta avtoprevoznika in se ukvarjata s prevozi izdelkov iz dii^v Evropske unije v Albanijo in nazaj. Kriminalisti so od junija s pomočjo klasičnih in prikritih preiskovalnih ukrepov ugo-tovili, da gre za dobro organizirano m«lnarodn^ združbo, ki je organiziraJa prevoz droge po tako imenovani »ba^ kanski ruti«. 25-letni voznik iz Maribora, zaposlen pri 33-letnem KonjiČanu.je julija odpotoval s tovornim vozilom za prevoz živine na Madžarsko, kjer je natovoril odrasla goveda. Ko je prispel v Albanijo, so mu člani kriminalne združbe iz Črne gore in Albanije po raztovar^anju goveda v Tirani v bližini mesta Ska-der natovorili 239 paketov konoplje, skupaj težkih 291 kilogramov, Pakete so natovorili v dvojno dno vlečnega in priklopnega vozila. Voznik se je nato napotil proti Sloveniji, kjer so ga 18. julija na mejnem prehodu Debeli Breg pri izstopu iz Čme gore ustavili poLicistl Najdeno drogo so zasegli in mu odvzeli prostost. Na Višjem sodišču v Podgo-rici so mu dosodili S-letno za- Dobili ndiierja<€ Laški polidští so zaradi proizvo^je io prometa z mamili ovadili in odvzeli prostost 28-letnemu Radečanu. Ta naj bi že kar nekaj časa drogo prodajal šteNoInim mladim odvisni-kom z območja Posavja, Zasavja in Štajerske. Pri hiSni preiskavi so mu zase^ manjšo količino heroina, konoplje, stekleničko.m^adona in dve precizni tehtnid. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Gre za moškega. )(i je bil zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo, že pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen s prei^usno dobo dveh let. pomo kazen» ki še ni pravnomočna. 25-letni Mariborčan je prevoz droge opravljal po natančnih navodilih lastnika tovornega vozila v sodelovanju z osumljenim Celjanom. Naloga Celjana je bila prav takopovezanazorganizadjo prevoza in natovarjanja droge. Šlo je predvsem za dogo-varjaiija s kriminalno združbo v Črni gori in ^baniji» za kar je ob dnevih prevozov droge tudi sam odpotoval v Albanijo. Združba si je dodobra razdelila naloge za izpeljavo načrta. Prav tako so veliko »varnostnih« ukrepov namenili onemogočanju pridobivanja dokazov s strani po-lidje. Kriminalni posel je zahteval velik finančni vložek, osumljenci pa bi s prodajo droge v Slovenij i zaslužili okoli 900 tisoč evrov. V hišni preiskavi so pri osumljenem Ko-njičanu našli tri vojaške ročne bombe, za kar so ga prav tako kazensko ovadili- V sredo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku na celjsko okrožno sodišče, ki mu je odredil sodno pridržanje-Osumljeni Celjan je bil prav tako ovaden, vendar so ga spustili na prostost. Policisti so osumljena v preteklosti že obravnavali. MATEJA JAZBEC Spet smrt na celjskih cestah V torek nekaj minut pred pol enajsto zvečer se je na regionalni cesti lUdmirje-GniSovlje izven Okonlne zgodila tra^čna promeuia nesreča. 21-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Gru-šovlju, pri čemer je na ravnem delu ceste zapeljal na travnik in trčil v drevo. Voznik se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju ne- sreče. Celjski policisti okoliščine nesreče še vedno preiskujejo. Odr^en je bil nidi odvzem telesnih tekočin, analiza naj bi pokazala, ali je mladenič morda vozil vinjen. Pojasniti je namreč treba, zakaj je do nesreče sploh prišlo. Sum. da gre za vožnjo pod vplivom alkohola, pa obstaja v primeru petkove nesreče v Cerovcu, Iger je 22-letnjk zapeljal s ceste in prav tako trčil v drevo, v nesreči pa je umrl njegov 21-letni sopotnik. Še vedno pa niso znani uradni podatki o stopnji alkoholizi-ranosti Branka Žnidarca iz Štor, ki je konec oktobra na Kidričevi cesti trčil v 46-lel-no žensko, ki je pri tem umrla. Na celjskih cestah je letos umrio 22 ljudi, v enakem obdobju lani 28. Letošnja statistika smrtnih žrtev na našem območju kaže, da je med žrtvami veliko ljudi, mlajših od 25 let. Za več kot 70 odstotkov tragičnih nesrečpa so krtvi vinjeni vozniki. SŠol Počilo v križišču v križišču Trubarjeve in Jurčičeve ulice v Celju se je nesreča zgodila v sredo zgodaj popoldne. V trčenju dveh osebnih vozil je bila ena oseta poškodovana, reševala so jo odpelji v celjsko bolnišnico. Pri reševanju je pomagalo tudi šest celjskih poklicnih gasilcev- Foto: PCE PORTRET TEDNA ANZE KRALJIC KARIERA ZHm Sièfià me vpfsáld v nogometno iolo z« pri 4 letih. Ker sem bH lakfdT k premajhen, sem ?e po nekáj tednih ^ «tnehdi, Ponovno setnzâcel novembre leta ko sem I fmel 8 1er. vendar tokrđi resneje. Takrat je bfla noçMTieinê iola Malt ûmpion zdmlena 2 NK Cejje, Ko pa sta se Iduba razšla, sem se odlodl za HK Cef;e. v katecem sem od 5kupir>e srarejslh def kov dalje. Klubi do sedaj NK Celle Ndj gof to|[^7âdeteVsem dosegel pn tedeiih, kosem pniu NK Dravograd izs'ajal prosti 5trel.Štretjat sem v vratarjev kol. ioga pa ^ je od vrai nice odbila v goL Naj veselje K^jiwlJ sem se vesei)! osvojitve mladinskega pokala, ko jmo v finalu premagali ekipo Kopra na domařem iùriku kars4:1. Naj »lost ^jve^a ùlost je seveda moja poikodba koler^a. ki sem/o pred kiâikim sukmi na eflem izmed treningov. Uspehi Osvojitev mladinskega pokala v sezoni 2007'08-Kot uspeh štejem tudi nastopanje v slovenski reprezentanci v mlajših selekcijah, kjer sem nosil tud^ kapetanski trdk- Mastopi Zâenkfât brez nastopa v 1. SNI Želim st zaigrali v kateri od močnejših evropskih lig, kar si zagotovo hii vsak mlad nogometaš. Seveda pa, ie ne bo zdravja, ne bo mogoče izpoinfti ničesar. Publika Mslim. da bi publika mc^rale nogometašem stattob strani tudi v ^abih In ne samo v dobrih trenutkih, saj jih takrat še bolj ))otr^ujemo. ARENA PETROL Arenoy zma^otmlceAt n DRUŽABNO Stanovanje Živim prtstarsIhvSocki. Ljubezen Moj status je samski. Hobiji Ko Imamo letno ali zimsko pavzo, zelo rad igram rnad nogomet. Med sezono precej casa preživim pred računalnikom ali televizijo. Prosti do-moval pred domačijo pod milim nebom. Menda mu ni nič hudega, saj ga domači ve$tno hranijo in ne vznemirjajo. Na domačiji Uplaznik Ckotjoime-nujejo po domače) odgovornosti za pobeg bikov ni želel prevzeti nihče. Uplaznikovi so rejci živali. Kmetijska zadruga Petrovče in Celjske mesnine pa naj bi bili lastnici bikov. O njihoNH usodi se bodo zato s posvetovanjem z veterinarsko inšpekcijo najverjetneje morali odločiti vsi trije vpleteni. Na domdčiji molk Požar naj bi zanetil eden od moških, ki je na domačiji pomagal pri hišnih opravilih. Cigaretni ogorek je odvigel v bližini lesenega sU'aniSča. '>Ogenj se je hitro razširil na hlev, a smo na srečo uspešno prepre- POŽKOPOVANI^I S O w ZAHTEVAJTE ODSKODNINOI M ±7 L^^nska e. 7 fTPC Vrtnic«) ftOTOVlilU a> « U čili, da bi iskre preskočile na sosednji hiši. Škoda bi lahko TJ bilaše večja. Gašenje nam je ^ oteževal strop hleva, ki bi se lahko zrušil,« še dogodek opi- ^ suje LjpŠe. Biki so se pred og- ^ njenimi zublji rešili, so pa v*— ognju ostale kokoši in zajci. Ç Ogenj je uručG hlev in poško- 2 doval deloma zidano, delo-^ ma leseno nekdanjo sušilnico hmelja. Domačini so se zaradi neljubega dogodka zavili v molk in nemo opazovali dogajanje. Kdo živi na domačiji, nam niso želeli razkriti, prav tako ne komentirati pobega bikov. Zoper moškega» ki ogorka naj ne bi odvrgel namenoma, bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. MATEJA JAZBEC Foto: TimE Biki pobegnili pred požarom Rešitev pred smrtjo poiskali v gozdu - Ogorek zanetil hlev v Spodnji Brnici Cigaretni ogorek v bližini lesenega objekta je zanetil požar na starem gospodarskem poslopju v kraju Spodnja Bmica, na območju med Celjem in Kasazami. Domačini so 12 gorečega hleva želeli rešiti živali, predvsem Štiri bike. Zagorelo je v torek okoli pol desetih dopoldne in Še preden so na kraj prispeli gasilci« so jo biki ucvrli v bližnji gozd na območje PetriČka. Okoli 50 gasilcev iz U društev Gasilske zveze Žalec je ogenj uspelo omejiti v sbbi uii. Požar je deloma uničil gospodarsko poslopje in se hitremu posredovanju zahvaljujoč, ni razširil na sosednji hiši. Nastalo je za SO tisoč evrov škode. Preden so gasilci prispeli previdno oprezali za bikom, na kraj. so lastniki poslopja, da bi pred požarom rešili živali iz hleva, na prosto spustili štiri bike. Gre za bike pasme šerole, ki lahko tehtajo ludi do 700 kilogramov in več. Trije so prestrašeno pobegnili proti bližnjemu goz-du na območju Petrička. Gasilci so ne le gasili in pri lem ki se je odločil postopati okoli domačije, temveč so se odpravili na lov za tremi orjaki. »Skušali smo Čim bolj skrčiti krog njihovega gibanja. Preplašil jih je pasji lajež, nakar se je eden od bikov nevarno približal gasilcu in ga z rogovi nabodel v predel rame in prsnega koša,« ne le spopad zognjem, temveč tudi z nepredvidljivim bikom opisuje vodja intervencije Janko Ltip^. Gasilec, Član društva Dobriša vas-Petrov-če, je moral zaradi poškodb pomoč poiskati v celjski bolnišnici, kjer je ostal na zdravljenju. Imel naj bi izpahnje-no ramo. Eden od bikov je med begom poginil. Kot nam je povedal rejec tovrstne govedi, je bil zanj najbrž usoden Šok zaradi bega. Da je omagal, je verjetno prispevalo tudi to, da gre za žival z veliko težo. Bika sredi gozda v iskanje dveh bikov so se v večernih urah vključili Člani Lovske družin:e Hum. Spr- va so na morebitno nevarnost srečanjaz njima opozarjali na območju PetriČka, nakar so sledi našli širše. »Gre za gozdno območje, ki ga najbolje poznajo lovci. Organizirali smo iskalno akcijo z lovd na območju Lise, Košnice, An-skega vrha in PetriČka. Če ju izsledimo in bo obstajala ne varnost ogrožanja življenj, bo treba uporabili strelno orož-jeza omamljanje»« jedejal veterinarski inšpektor Boleslav Bizjak. Opozorilo velja: ljudje naj bodo previdni. Če opazijo žival, naj se ji ne pribli-žujejoali je vznemirjajo, temveč naj pokličejo najbližjo policijsko postajo, regijski center za obveščanje ali celjsko enoto veterinarske inšpekcije. Enega bika so dan po požaru našli v gozdu kilometer stran od domačije in ga Verjetno se Še spominjate lanskih dogodivščin bika Fre-dija. Namesto za odhod v klavnico se je pompozno odloČil za pobeg na svobodo. Njegovemu klicu na pomoč so prisluhnili v Zvezi joga društev Slovenije in Društvu za osvoboditev živaU, še najbolj pa ljubljanski podjetnik Mitja Kodermac in okoli 50 drugih posameznikov. Fredijevemu lastniku Žigi Jenšterlu iz šentjurske ekološke kmetije so nakazali donacije ali nekakšno doživljenjsko renio z namenom, da bik ostane živ. Fredi se je z njihovo pomočjo ponovno pridružil 60-glavi 6'edi krav dojilj, teletu in plemenskemu biku Žaretu. Kakšna usoda bo doletela bike s kmetije Uplaznikovih. pa lahko zaenkrat samo ugibamo. novltednlk Hniuw.novitednik.com Uganite, kdo je bil na prizorišču po službetii dolžnosti Požar naj bi zanetil eden od mošltih. ki je ns domačiji pomagal pri hišnih opniviHK. Cigaretni ogorek jo odvrgel v bližini lesenega stranisca. 22 ton mesa pošlo na mah! čeprav je bila ponedeljkova prometna nesreča, ki se je zgodila ha cesti Mestinje-Prista-va, prava katastrofa za lastnika mesa, tovornjaka in še bolj za šoferja, ki je utrpel precejšne poškodbe, so se je domačini razveselili. Se nikoli niso uko pridno sodelovali pri čiščenju osiankov, ki so nastale kol posledica prometne nesreče ... Ustnik mesa in prevoznik sta sicer še vedno neznanka, so pa domačini kaj hitro dešifrirali, da gre za prav fine prašičje krače in polovice, ki bodo v času recesije obogatile jedilnik. Foto: BO 22 BRALCEV novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skJadu z urednilko politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina na) ne pres^ 50 vrstic, velikost pisave 14» oziroma največ 3.000 znakov. DaljSe prispevke krajšamo v uredništvu oziroma }ih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nes|MDrazujnpm, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpi§emo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO prejeli Razvc^ našega podeželja se zaustavlja Ideja o enakomernejšem razvoju celotne Slovenije je oži-veia v času Vlade SRS pod vodstvom Staneta Kavčiča in na našem območju predsednika skupščine Občine Šentjur Adja Svetine. Takrat, v 70. letih prejšnjega stoletja, je bila sprejeta zaveza, da se čim prej uredi prometna infrastruktura, ki bi ta del nerazvitega Romanskega povezala s svetom z asfaltnimi cestami, s L i. kozjanskim cestnim križem, na relacijah Šentjur-Sevnica in Rimske Toplice-Lesično. Žal je danes po 40 letih še kar nekaj kilometrov teh cest^v makadamski izvedbi- TUdi pobuda občin tega območja, da bi imiestili traso bodoče 3. razvojne osi skozi območje manj razvitega Kozjanskega, izgleda, da ne bo uspela, čeprav je predvidena trasa po nć^em mnenju najbolj optimalna. Po potresu na Kozjanskem leta 1974 se je razvoj teh krajev močno pospešil, s ciljem, da bi ostalo to območje poseljeno in obdeiano. Nove ceste, vodovodi, šole, kulturni domovi in deîovna mesta so omogočili mladim, da so ostali doma, mnogi so se vrnili iz tujine. Z uvedbo lokalne samouprave in ustanovitvijo no-vili občin se je rešil marsikateri infrastrukturni problem iz pristojnosti občin. Ko smo že bili prepričani, da bomo lahko dohiteli razvoj razvitejših območij, je nastopila kriza in solidarnost je vse bolj zamenjalo močno bogatenje posame2iikov, posledično pa zapiranje številrih dislociranih obratov na podeželju. Če je to še razumljwo z vidika zasebne lastnine in ekonomičnosti, pa ni razumljivo, da tem trendom sledijo tudi javni zavodi in državna podjetja oziroma podjetja v večinski lasti države. Tako smo na podeže-lju priča zapiranju pošt, poslovalnic bank, zdravstvenih postaj, javnih prevozov, celo Telekom neomogoča dostopa do širokopasovnih povezav in še bi lahko naštevdl. Menim, da bi morala naša viada razvoj ne vzpod bude podobno kot v Prekmurje usmeriti tudi v druga območja, ki jih je prav tako prizadela kriza (zahodno Kozjansko, Haloze) . V kolikor bodo nosilci javnih inštitucij zasledovali zgolj dobiček, bodo ti zdaj zelo lepi kraji propadli in povečala se bo koncentracija prebivalcev na obrobju mest. Tega pa si verjemo ne želimo. FRANC LESKOVŠEK. Dobje pri Planini Problem - pitna voda Samo sedem kilometrov iz Rimskih Toplic proti naselju Vrh nad Laškim stoji vas Laži-še. fivimo v 21. stoletju, a pitne vode Še vedno nimamo. Od leta 1997 Čaka 20 stanovanjskih hiš in vikendov oziroma sto ljudi na plmo vodo, osnovno Človekovo dobrino. Vsako leto je vse več sušnih obdobij in s tem vedno več težav z vodo. Sušna obdobja trajajo od maja In vse do konca oktobra. Poleg tega, da nimamo pitne vode, ni poskrbljeno mdi za požarno vodo. Ob nesrečah, ki sedť^jajo na vsakem koraku, nas slorbt tudi to, kako gasiti v primeru požara, če vode nimamo niti za osnovne potrebe. V Času, ko vode nimamo, nam na pomoč priskočijo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vrh nad Laškim. Takrat nam vsakih 10-12 dni pripeljejo vodo. Stroške prevoza in vode plačujemo sami, ker plačevanje ni subvencionirano s strani občine ali dfžave> čeprav bi glede na objavo v Uraiiem listu RS država morala zagotoviti pitno vodo vsakemu državljanu. Za pitje pa seveda kupujemo vodo v plastenkah, ki so, kot vemo, škodljive okolju. Posebna pohvala gre gasilcem navedenega društva, Id so nam prav v vsakem trenutku pripravljeni pomagati, z nami sodelovati, tako da nam v čim krajšem času pripeljejo vodo. Sami lahko izračimate. koliko voženj oziroma intervencij opravijo vsak teden, mesec oziroma na leto. Vse to je le njihova dobra volja. Cisterna društva je že stara in potrebna zamenjave, kajti v vsakem trenutku jim lahko odpove, pri Čemer bomo ml ostali Se brez te vode. Verjamemo, da si ne morete predstavljati, kako je, če nimaš vode. Mi to prav dobro vemo, zato vam povemo, da ni prijetno oziroma je zelo neprijetno. Hodimo v službe, naši otroci v šolo, a kmalu nebi mogli opravljati najbolj osnovnih potreb. In kaj ta Čas počnejo odgovorni? Poslušamo prazne obljube o Radnji vodovoda, ki se bo začela naslednj e leto, pa naslednje leto, kakšne težave imajo s pridobivanjem sredstev, dovoljenj ... Kaj pa naše težave? Postavite se enkrat v naš položaj in videli boste, da si ne želimo nič nemogočega in nedo- segljivega. Voda je zelo blizu, veliko je je, toliko, da z njeno pomoto varijo celo pivo. Ker srčno upamo, da lepa beseda lepo mesto najde in da je potrpežljivost mati modrosti, upamo, da bo čista, pitna voda pritekla v čim krajšem času tudi po naših ceveh. Do takrat pa se najlepše zahvaljujemo gasilcem PGD Vrh nad Laškim za njihovo nesebično pomoč in pripravljenost pomagati ob prav vsakem času. Krajarti LažiŠ (naslov v uredništvu) Pismo štajerskim županom Pišem nekaterim županom in županjam štajerskih občin in ponujam v premislek predlog v zvezi z ustanavljanjem slovenskih pokrajin. To je proces. ki teče že dolgo časa in za katerega se zdi, da ga nobena vlada noče realizirati. Mogoče zato, ker se .v Ljubljani zavedajo, da bi vsaka razdelitev na pokrajine oslabila njeno centralno politično in vsesplošno prevlado. Slovensko ozemlje je bilo v času, ko smo stoletja živeli v avslroogrskem cesarstvu, razdeljeno na nekaj dežel, kot so bile Štajerska, Kranjska,Koroš' ka. Istra Taka razdelitev je pustila v slovenskem narodu ^o-boke sledi. Zaradi geografske raznolikosti in politične razdelitve smo danes notranje zelo pestri ko gre za narečja, navade, lokalne posebnosti in kulturno podobo pokrajine. Lastnosti, ki danes v narečnem go-^voru, Čustvovanju, navadah in običajU) ločujejo Štajerca od Primorca, Korošca od Dolenjca in seveda obratno, so bogastvo vseh Slovencev, ki ga ne bi smeli i^ubiti. Po mojem bi morale biti nove slovenske pokrajine oblikovane tako, da bi pokrivale laka tradicionalno poznana in priznana območja, kol jih poznamo in v katerih se ljudje čutijo med seboj povezane tako po izročilu kot po značaju, narečju v katerem govorijo in drugih značilnostih. Obdarujme rejniške otroke iz celjske regije in jim skupaj izpolnimo njihove novoletne želje. Dragi obiskovalci Cftycentra,. s pomočjo centrov za soclalrn) delo celiske re^lj« smo v Cítycentru Celje navnali stike i reiniskiml družna m i, katerih rejencisi kot vsi otroci želijo drobnih poiornostl. Prosili smo |ih, da narišejo svojo novolctTH^îçtjd In nam risbice posredifjeio. Panoje i (isbkami smo razpostavili po vsem Citynntru. naprošamo» da nam pomagate njihove ûtje ' yisoiâti. Morda bos^ prepodil narisano iogo M medvedka i igraio, ki je^c né^potrebulete dli pa ste pripravlfeni darilo sami izdelati. Morda % odlomite za nakup noveça. PrlnesitelHi na Info ^fev Qtyc^hter, risbico pa shranite kot spomin i^E^avijeno dobro delo. Dobrodelna akciia .foteka do 20. decembra. ne bo samo žel a. Izberite risbico in izpolnite željo > Izberite risbico z narisano željo > Snemite jos panoia > Izbrano darilo oddajte na INFO TOČKi Citycentra > Risbico obesite doma poleg ostalih prazničnih voščil dobrodelna akcija poteka do 20. decembra. Darila bodo konec decembra predana centrom ^a socialno delov celjski regiji. Već nr|iww.cUy-center.sí Medijski sponzor Inik Tb so že spoznali Korošd, ki so »ogradil« območje koroških občin s tablami Koroška. Tlidi Primorci se vneto po-tegujejo za enotno Primorsko pokrajino. Zakaj jih Štajerci ne bi posnemali? Če bo sedanja slovenska vlada res naklonjena manjšemu številu pokrajin - najmanj 3 in največ 8 - in vse ka^, da bo tako, bi morali Štajerci izkoristiti ta političen trenutek, ki se ne bo več ponovil. Štajerska ijna nekatere posebnosti, ki so lastne samo njej in njenim prebivalcem. Vemo tudi, da Štajerska v Sloveniji nima tiste vloge in vpliva, ki bi ga morala imeti glede na svojo velikost in število prebivalcev. V tem pogledu smo povsem zapostavljeni. V Ljubljani se cek) imena Štajerska izo^bajo in govorijo o nekaki Severovzhodni Sloveniji. Zaradi ljubljanskega centralizma se ta proces še krepi. Od nas m mih pa je odvisno, če bomo to dopuščali tudi v prihodnje. Predlagam, da župani Štajerskih občin organizirate najprej nekako skupnost, ki bi jo lahko poimenovali Skupnost štajerskih občin. Potem bi družno nastopili z zahtevo po pokrajinski oiganiziranosti. Po mojem bi iz take skupnosti lahko nastala ena sama ali pa dve pokrajini, recimo jima Vzhodna in Zahodna Štajerska. Prva bi obsegala nekako sedanjo občino Maribor in občine ob Dravi navzgor vse do Koroške in seveda nizvodnodo hrvaške meje In do reke Mure. Na jugu bi v Vzhodno Štajersko spadala še Slovenska Bistrica, ^odna Štajerska bi obsegala kraje od vključno Konjic do TVojan in na jugu do občin, ki bi mogoče spadale v Zasavje, sicer pa vse do Save. Organiziranost Slovenije po ^odovinskem načelu seveda ne pomeni njene slabitve. Ravno nasprotno! Nataknačinbomo ohraniti svojo pokrajinsko identiteto in l^gadii zakladnico naših različnosti. "Djdi pri naših severnih sosedih in drugih evropskih državah so pokrajine organizirane tako, kot 50 bile že stoletja. Ti ljudje so ponosni na svojo dru^čnost, oa lokalne posebnosti, nošo, narečje, zgodovino. Ljudje brez zgodovine in brez posebnosd smo kakor brez vsÀine. Želel bi. da bi Slovenci ne bili tak brezbarven nepopisan list, zato se tudi mi na štajerskem za-vejmo svoje dn^čnosti ter izkoristimo priložnost, ki se nam ponuja. Upam. da bo moja pobuda padla na plodna tla in da ne bo ugoden čas za njeno realizacijo izgubljen. Bi) pa bi tudi vesel, če bi me in bralce Nck vega tednika štajerski župani o svojih morebitnih odločitvah obvestili. BORUT KORUN. Velenje O krdnjski čebeli in nas Slovencih! v oktobrskih dneh je središče slovenskega medijskega prostora neprostovoljno vstopila povsem nedolžna in zelo ko-ristr^ žuželka kranjska Čebela, znana tudi kot kranjska siv-ka> druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Podobno kot že pri marsikateri dru^ stvari (npr. pri nesrečnih, a po- nosnih lipicancih), smo se Slovenci tudi tokrat »spustili« v boj za avtohtonost kranjske čebele, Je našega, avtohtonega slovenskega izvora ali ni? Za nas laike kar zanimiva zadeva» sploh če malo pobrskamo po ir«er-netu in na spletni strani slovenskih Čebelarjev www.slovenski-cebelaiji.com najdemo zanimiv opis. Kranjska čebela {Apis mellifera camica, PoUmann 1879) je medonosna čebela» ki je v procesu evolucije nastala na območju današnje Slovenije, Južne Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Srbije. A je potrebno še kaj dodati? Bodimo odkriti in p«^teni, razpete glave prerapeiežev so v tem zgodnjem jesenskem času ponovno ustvarile veliko hrupa za nič. Dejstvo je, da med je med in da bo kranjska ali pa katerakoli druga pasma Čebel, še naprej nabirala med v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaške, v Sibiji ali Bosni in Hercegovini ta* na tak način opravičevala lastnosti, Id jih čebelam tako radi pripisujemo; simbolni pomen pridnosti in marljivosti. In Če smo odkriti, kranjska čebela odraža lasmosti, ki jih danes v slovenski dru&i še kako pogrešamo in. ki na žalost, niso več cenjene ter zaključujejo zgodbe o uspehu. Tako ali drugače, tudi pri nas. Upam, da boste tudi v prihodnje, po ^ledu kranjske Čebele, uspešno in pridno nabirali evropske denarce ter soustvarjali slovensko zgodbo o uspehu. ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje v zahvala Hvaiežni za pomoč Ob nesreči, ki se je pripetila 24. novembra, ko je zgorelo gospodarsko poslopje na kmetiji Uplaznik, bi se radi iz srca Ovalih vsem gasilskim enotam, ki so pomagale pri gašenju požara, in prav vsakemu gasilcu posebej za pogum in požrtvovalnost pri ^enju io iskanju pobegle govedi. Zahvalili bi se tudi gospodu Špiljaku in sosedom Ožir-jem, ki so prvi priskočili na pomoč, in gospe Jožici Ožir, ki je poklicala gasilske enote in tudi potem bila ves Čas na razpolago, pripravljena kakorkoli pomagali. Ko se ti zgodi takšna nesreča, vidiš kako so ljudje pripravljeni pomagati in zato smo vsem iz srca hvaležni. 2^va] j ujemo se tudi predstavnici Obfine Žalec, ki je prišla ponudit denarno pomoč prizadetim, ki v takšni situaciji pride še kako prav Se enkrat hvala vsem. Uplaznikovi (naslov v uredništvu) Ob požaru v torek, 17. novembra, je v moji odsotnosti zagorelo vku-rilnici domače hiše. Zato bi se najprej rada zahvalila hčeri Andreji, ki je bila doma, sosedom 1er ob tako hitri intervenciji gasilcem PGD Draro-Ije s poveljnikom Florjanom Golčmanom na čelu. Hvala tudi vsem tistim, ki so obljubili hitro pomoč pri obnovi. CVETKA MEŽNAR2Č Dramlje mwhtHmhAS *Aí.sm ISTáNlUl ».IN«.11.mJWI OMLùéUH hulupa, kom juf ulu Wh lei la 4* sharm ilsheikh,kûtflmikinn«< vu nUVA M, OOHW: ai 1. u. 1ML NAVDIHUJEMO PRAZNIČNO VZDUŠJE •SILVESTROVANJE, 31.12.2009 z DUOM BONŽUR • NOVOLETNI PLES, 01.01.2010 s SKUPINO SLOVENSKI EXPRESS www.terme-dobmajÍ T:03 7B0S190 t infi^rme'dobmasi Terme Dobrna Navdihujemo življenje Lokomotiva ozkotirnega vlaita je le vedno privlačna-teko kot je bils nekoč, ko je drvela po Dfavinjski dolini s 17 kilometri na uro. Za ljudi, ki imajo radi vlake V Zrečah odprli obnovljeno železniško postajo z muzejskimi zbirkami in obnovili vlakovno kompozicijo tudi pri obnovi železniške postaje združili moči. Za 61 tisoč evrov vredno naložbo je 45 odstotkov denarja prispevala Očina Zreče, 17 odstotkov evropski kmetijski sklad, ostalo so zbrali z donací j ami. Sodelovali sta občini Slovenske Konjice in Poljčane, pomemben je de- lež Uniorja, ki je dal stavbo v brezplačen najem» ter Slovenskih železnic • tako celjske sekcije za vzdrževanje prog kot tudi slovenskega železniškega muzeja. »Za nas je to prazničen dan,« je poudaril Mladen Bo-gić, ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic »Z zadovoljstvom ugotavljam, da imajo ljudje železnico radi> da jim ta dedišči* na nekaj pomeni,« je dejal. Pritrdila sta mu tako zreški župan Boris PodvrSnik kot konjiški Miran Gorinšek in napovedala naslednji projekt, zbornik o premogovništvu na območju od Pohorja do Polj-čan. Še ena želja je bila prejšnji teden v Zrečah večkrat izrečena: da bi v ne tako davni prihodnosti ozkotirni vlak ne le stal pred postajo, temveč tudi vozil. Vsaj po delu nekdanje proge. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA Spomini na ozkotiroâ^-lezniško progo Poljčane-Slovenske Konjice-ZreČe ostajajo živi tudi desetletja po ukinitvi progi. Zad-nji vlak je iz Zreč v Poijča-ne peljal 15. aprila 1962. Ob progi se je takrat zbra Jo veliko ljudi> ki so vlaku ma-hali v slovo. Mnogi s solzami v očeh. IXidi zato ni presenetljivo, da so prebi-vaici Dravinjske doline z veseljem sprejeli vse» kar ohranja spomin na ta vlak. Tega je vsako leto več. PrejSnp teden so v Zrečah slovesno odprli obnovljeno železniško postajo. S tem se je zaključila prva faza projekta, sofinanciranega iz evropskega kmetijskega sk)ada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohor-ja. Železniška postaja Zreče je edinaohranjena postaja ozkotirne železnice Poljča-ne-Siovenske Konjice-Zre-če. Zaenkrat so obnovili čakalnico in peron ter prostore za muzejske zbirke. Ob postaji jeobnovijena vlakovna kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma. V delu obnovljene postaje so uredili tri muzejske zbirke: o železniški progi Poljčane-Slovenske Konji-ce-Zreče, o ansamblu Zreški kovači, ki ga je ustanovil zadnji postaj enačelnik v Zrečah Franjo Koželj, ter o novejših dogodkih, povezanih z ohranjanjem spomina na to progo (prireditve ob 800-letnici prve pisne omembe Zreč, ob izidu knjige Karla Rustje o tej progi in v spomin na zadnjo vožnjo, ko je izšel tudi roman Franja Koželja Pesem haloškega klo-potca). »Tlidl železnica, ki je ni več, povezuje naše kraje,« je poudaril Martin Mrzdov-nik, predsednik sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri KUD Vladko Moho-rič, ki je bil nosilec projekta. Tako kot pri izdaji zbornika o ozkotirni železnici so Za živijBRie v opuščeni železniški postaji že vrsto let skrbi ZŠAM Zreče, kije sodeloval tudi v projektu obnove. Boris Podvr^nik je z izročitvijo ključa predsedniku ZŠAM Valteiju Podgralšku (na sliki) predal postajo in vlak v njihovo oskrbo. Ključ muzejskih zbirk je izročil Martinu Mndovniku, za ogled pa se jemogol^e najaviti vTIC Zreča. Spomini na ozkotirno železnico Poljčane-Slovenske Konjica-Zreče. Do Slovenskih Konjic je pripeliala že lete 1892. do Zreč leta 1921. Ohranjeni so še številni dokumenti. Velik deliih je zbral avtor zbornika o tej pragi Karel R ustja. Zadnja vožnja s konjiška postajeprotiZrečam-15. april 1962 ât 93 • 27. novefiili«r 2009 - TEDENSKISPORED RADIA CELJE SOBOTA, 28. november 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-piov» 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutranja krojiika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 OiroSki radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih. 11.00 Kulturoi mozâ!k> 11.15 Časovni siroj -Jlasba /O-ih, 12.00 Novice, 12^0 Tedenski osir, 13.15 Časovni sl«^ - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni strc^ • glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odme* vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) NEDELJA. 29. november 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 9.30 Adventní venček, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom - Uroš Mere, 11.20 Imenski osir • ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke Ln pozdravi, po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - ans. Azaleja, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK. 30. november 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pol, 9.15 Bingo jack • predstavitev skJadb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do* 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Uroš Mere pc«iovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic ^ vsakogar!, 1700 Kronika« 17.45 Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice» 19.i5 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrabtom - Kranjd, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 1. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoiDČi-la. 8.25 Poroâlo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskc^i • oddaja o zdravju, lO.OONovice. 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Maie živali, velike ljubezni» 13.00 Kulturni mozaik» 14.00 Regijske novicé, 14.15 Po kom ^ imenuje?, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi ■ župan <^>čine Šmar^ pri JeUah Jože Čató. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 NI vse zaiikan-dja, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Saute suimadi z Boštjanom Lebnom. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDAt 2. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narod-nozabavna nosů^ja). 5,30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutian)à kronika RaSto, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack por, 10.00 Noviœ, 10.15 Ku-liajmo skupaj, 11.00 Poslovne oovice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed. 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 Mali O • pošta, 13.50 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Rimsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot>. 18.00 Pop čvek - Samo Budna, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 1920 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 3. december 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poroftlo OKC. 6.15'Časo-plov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdosicop, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 4. december 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.0d Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Se dem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-shiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Knmika, 17.30 Javljanja iz Miklavževe Katrce iz Citycentra Celje. 17.45 Jack pol, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice. 19.15 I>obra godba, 20.00 Clubbing z DJ Ifeom. 24.00 SNOP (Murski vaJ) Adventní venček Tudi letos pripravljamo niz oddaj z naslovom Adventní venček, ki jib boste lahko poslušali štiri advent-ne nedelje, prvič že 29. novembra po oddaji Luč sveti v temi. Oddaje že vrsto let pripravlja Mateja Podjed in pred mikro-fon vabi znane etnologe in daige goste, ki pripovedujejo o šegah in navadah v ad-ventnem času. času priprav na božično-novolelna praznovanja, in o samih praznikih. Tako so se v teh oddajah zvrstili pogovori o postni in praznični hrani, zr^ačilnostih okraše-vanja domov nekoč in danes, običajih, ki so značilni za naše območje, in liscih, ki vse boij prodirajo k nam iz drugih dežel in so najpogosteje komercialno naravnani. Gost prve letošnje oddaje Adventni venček bo Jože Ste-pišnik iz Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Pogovor bo zajemal tudi razstavo jaslic, ki jo v Drešinjl vasi pripravljajo že šestič, o najbolj zanimivih jaslicah, ki so izdelane iz različnih materialov. »TUdi pletene so vmes ali papirnate, kaširane, lesene boste slišali gosta Jožeta Ste-pišnika v prvi oddaji. Naslednje tri svečke na adventnem venčku bomo prižigali s prav tako zanimivim gostom, pisateljem, dr. etnologije Ivanom Sivcem iz Mengša, ki bo povzemal šege in navade v adventnem in božično-novoietnem času tudi z dru^ koncev Slovenije. Prav tako boste slišali, kako se spominja praznovanj iz svojega otroštva in kakšni so v njegovih očeh prazniki danes. Foto: SHERPA Miklavž in Katrca Radio Celje in oddaja Katrca pripravljata 4. decembra med 17. in 19. uro noro zabavo v Citycentru Celje. To bo naše Miklavževo darilo vsem poslušalkam in poslušalcem Radia Celje. Nastopili bodo Savinjskih 7, Ansambel Donačka, Man-ca Spik, Brigita Šuler, skupina Malibu, med drugim se bo predstavil tudi ansambel, ki je nastal v naStm uredništvu. Ra-Ce (na sliki) bodo predstavile skladbo S harmoniko do zvezd, za katero so v minulih dneh posnele tudi video spot in si ga lahko ogledate tudi na www.radiocelje.com. Se vidimo! Foto: NATAŠA MÚLLER no vprašanje. Nagrada je Avonov darilni paket v vrednosti 50 evrov. Pokličite 090 93 61 70. Cena klica je 0,66 evra na minuto za klice Lz sla-cionamega omre^a. Organizator igre je medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. 3 X 50 EUR Pokličite 090 93 61 70 in odgovorite na vprašanje, koliko različnih Čistilnih, negovalnih in dekorativnih proizvodov povprečna žen- ska uporabi vsakdan. Je pravilen odgovor 12 ali 120? 6. decernbra'bo Miklavž izžrebal tri poslušalce, ki bodo pravilno odgovorili na nagrad- Radijci »žurali« na Avtomobilih Rok Založnik. Tomaž Mirnik, Mojca Knez. Branko Ogrizek, Aljoša Bončina in Jernej Kroúič, ki smo jih ujeli na fotografiji, so le del Uma Radia Celje, ki se je zabaval skupaj z Avtomobili v Terazzi v Celju. Naslednja zabava, na kateri vsekakor ne smete manjkati, bo Miklavžev »žur« z didžejem Teom, ki bo v avli dvorane Golovec 5. decembra. Se vidimo! 20 VROČIH TUJA LESTVICA 1. NEWYOfiK PAUSMAfAmi (3) Z HGKT FOR TI^IS LOVE* CHBm. C0Œ (3) 3. KAPPY-LE0r4Al£W)5 (4) 4. HAVENTMETYOUYET-MWRBUBiî (2) 5. BADBOYS-ALfXANORASURKE FEATFUIRIDA (2| '6. IWmî-COtBIgCAiUAT (S| 7. CHA$OyGPlRATES-f«)ftAH JOrCS (1) 8. ALR£DYG0ME-KaiYClARKS0N(6| 9. TKJSISiï-MICKAajACXSOrV (5} mN^YDUNOW-LADY MJBBJJJM . (1) DOMAĎItESTVICA I OTfóPŽIVLJENJA'FUSIONPOP (S) 1 SVEČE-IM» (3) 3. DRAGA-RUOI^THEONXVIBES {3| 4. HEROJ'JUUETTEJUSTtf^ {1) 5. SAMOCIAJEPE7EK-MI2 (6| a Crta-com feat. neisha m 7. StEÍENDSRGE-NINAPUŠlAR {2\ a DAJ,P0VE1-GAL (2f 9. POOEJNAP^ JADRANKA JURAS (6} mFDOGREVA-iVA (1» PREDLOGA ZATUJOUSTVKO; ABOUTAGiftLSUGABABES UKEAKIBOCHARUEV^riNSTUN PREIHOGAZA DOMAČO \£SV/ak 42-ta8u AfUEOAMlNNl-BORIfrTHE ydun60nes Nepiienci; Joh FÍtoSt. T9v£3rjev9 35. Šostsij IvskUtfçec Čopova 102. Nsgrajâncd dvigneta nagrado na oglasnem oddeftu Radia Cetja. Ustvico 20 vioah lahko poshiSate vsako soboto ob 18. uri. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKIH S ptus I KJ£RBOŠ^JAL-VE^ $TAJEQŒ (61 t SUMNSKA0H(^-ZAKATANE(4) 3. UUBASU)VENUA-ML4ĐlUPr (5) ^«SQSSX'ttSSl (2) 5. RADtPOJEMO.IGRAMÛ-NAVDIH (1) PAEDÍ06 ZA LESTVICO: lOJIHJi*SUlVB4SIQZVOKl SLOVENSKIH 5 pfus 1. OONAZGA-FOlKraJ (2) 2. ZlEVOROKOnjEMOGALOVa-ANS.Ti)NFTARtlSA 0) 3. MOJROONJKAAi.MOJROONI DOM-MARJAN 2D0NC (5) 4. NE OBRAĆAJ SE VSUlVD-KOœVRAT 5. TRI LETA ^ČAKAM-JURČKI t (3) 14) PREDLOG ZA LESTVICO: VSI ZAKUMO - ANS.SA&) AVSENIK NBgnionca: Martind Kosovel, Podgorje 3S. Veler^ Vili Rutaf, Pod kostanji 67. Colje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celja, lestvico Ce^^ S lahko poslušate vsa); ponedeljek ob 22.15 un. lestsùs Sloveflsfúh5paob23.15un. Za pœdioge z ob^ iestùc lâhkD glaaqetB nd dopèin s prikďsrim ki^nn&om. Pošltejonanssíov: ^ tsói^ Prs^nwva 19.3000 Ceije. iiiniw.railiocelje.coni novi tednik RMACIJE 25 Za sodelovame v oglasni rubriki VSI NASI MOJSTRI pokličite: 031692 860 SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA LekioA KSIwensbeKonike F»UafOl4f U7RwkaUlja34 t:+386(0)375618SO L frantaioiMMnks Ej Ink^M Matjaž Železník u jjflinwn/ť klavirjev gsm: 041714 240 i: mat^zeleztuk@siol jiet glasbeni center Go^wskâ 25,3000 Celje tel: 03 54$ 40 06, fâks: 03 54S 40 60 MAC. ŽELEZNÍK d.o.o. Milčinskogd 12.3000 CeKe tel.! 03 54166 10: SI3S26539; QAL' ERJ Najboljša izbira okvirjev v mestu. Calefi^ Okno ian^LnJ Delovni £as: ponedeljek - petek 8-l4(ii 16-19 Sodobna računalniška trgovina s dervišom in svetovanjem si Prod^ strojne in programske opreme Si PC ser«^ In sln^Kovno IT svetovanje za 5zidne osebe in podjei^a • prkhmo tudi na dom SS Gostovanje sptàtnih strani tn nakup domen ^ Strokovno In ugodno postavitev^zd^vanje raôunainiikega omre^ia INFO: OSM 70 101 | 051 620 'Stern kuoťffom Imatena storitv^! è-rnalEliiM«w»pu«f-ptflneUt | Rimska c9niM 54 [ Šempeter UZARCTVO MIO OPREMA mwtàrnmtnài^i^ fMiÉm^ÊBÊm^K h^Bpo vAewae: owúřut« wet fllMifttAB^wf 03/71 SIS (H^xr IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV Vr«ei(e Edí Gsm: 041 681 SSD VREČKO Edí s.p. 1 Vrečke Robi Gsm: 041 708-9IS 3000 CELJE, Br«9 9, Ul./f«x: 03/492 6164 www.kamnos€stv0'vrecko.si ř." EDOlcks VSENâENEMMESni: 'oblUemovdsna dornu * vdm »Mujemo EKOtebCel}« EROt^trgovind Opeliârniikd ulica 15d STroltovnoinnenino 3000 Celje l:vi)iieiMli)hluoa^emo Tel. 03/492-40-78 ' nTwnmiM kl eteskn« wwiwitecwnffiçwfiicwie SiVlUSTVO. KRPIC^ felartbenlucMM ' MOÔ Cei^ 03/54-13-m OWWèiMtfS: peoede^-petek sobota - o^ndl -popravila usnjenih obtaćil ňěM^alnpfUiaU ZAPffCO www.kitajskamedicina.si DCrtcfoRjl ' TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE Zelene ulica 17,2000 Maribor Tel.: 040 4^7 463 dh05 9124343 Andr«|A čuk. s.p. CoioN'lie niDi.'kl« Id rs7i ^^m 0'«1 UiO • ivctovan^ demuti?!^; Nalsodobn^ie lasentcoodstvi^ewiíe dlak in focopombjevanjes Pedďcun;Maiaie; A^arUhn;.. * n^ obma In stcsa: * gelirani nohcš depitadja; Odprt« Pw.-pet od 14.00 do 21.00 ure, sobota po predhodnem naiočllu. iSkira , mwtažá in popravilo II ( HITRI 8BBVTS m ponudba r«M9imih dfilov t ATV gume m platiiča Lackova vas 2l4â, i 3312 Pr^ldi > SloTeai}A I TfiL: 0370312201 Faks: 03 7031221 6-maQi: m^D^skiro^ j Spletzki Daalor: www.skíro Ji f INSmCUEVERHOVŠgK /M. OVSU VOOOVOMIH IN CBITUlNiM NAPEUAV TB SANAW KOMINK nuniaiu Pniliuka v» 3Vd.iti>n. gsm: 041682 907 /•^OlŠSiiedČiuii' LanialdJ>.o. Tchit). li 322ITilutf( Similii PI C Y +300 3^929 220 I L C A FAX. +386 3 222 WWW, . ^let Plexi steklo... EUROS" 4.0 m STORITVE; âiienje po^ovtdh proflofov, MS, ROgOM.COM emeoKSW PeûilaS «tfiintieurofl^Bwrtwii 9«r3ln3 www.«iwtfl.storit».si pran)ei2delhwiztetatili Td: 03/780S960 _ fism:04167SS95 ^QS Ekolo^^fn)« modulov« KK Te/itpw*^ marjan tužan. ip. Mariborska S4 pp. 1013.3102 CBJE Tel.: 03/491-39^. Fax:03/4d1-3S-01 • xvmjtftnastaaain okvim za ysjttskicuau očala • SmOKCVMI PR&Gl^OZAKOmAKTWE LE££ • |i^»LJrEtNe KGfflMKTN&LEĆg • 6ist1ji2axdntajo« l£će . sonćka ofiala fflumanh paofzv«mcev foeoNoer • lasted mawvu paoeiob za st1w«£ optlce • DELOVNI ČAS: delavniki ch3 B.00-18.00. sobolâ od S.ÛO-12.00 PROMETTRA NESREČA - KAJ STORITI? SfHVR OHCV d.o^. Prggnlj vB46a.3301 Pwovte. Tejtl3 713 «166 jed • po9(Hlbm(Kiiirio ncsM ZAVSETVEVOaU mW^mu^ úiri^ BON» eopfiniu il w odpel« vozilo.. ^edlwna Wevnki ^triglav «Tjazaîdrt a vtoprevozniStvo Gradbena á<ňes mehaj4izacua AneaSefc TUmo 2a. 3?é3 Gonu pn Slivnici Tel.! 0V748.3OÛO: GSM: 041/644-868 f UN IRMJE ZEMUlSČA Z BUliKđttU). Uft£JAWEOKDUa IZKQPIZBIiaUlHfálNlBMRI, »PUŠKI PftfVODOAMOZA, IZPOSÛ1AM)N1BA6ROV. iUMJEí,i\mfitíÍ, KOMPIIESCHUEV IN MHECATDV. « O JUNKERS' BUDERUS •VIESSMANN^UNICAL • SAUNIR DUVAL Vedno zVàmî in atVa9,f 031 490 Bio í Stanko Rtftelj s.p. Go^aMů wkc» 3 »OCeO* giin 04t/6d 14 ee tei: wvMr.e^eietitfm^tfwta »iji ÊLEKTRÛ KLIMA 3212 Vojnik TOPLOTNE ČRPALKE I KLIMATSKE NAPRAVE LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM Izmera. svetovanje« izdeUvd. monldža, demoniažd - v$e po v^si^eljah Kontakti: đK^k MIZAMTVO Tel. 037056 023 ^^ir^HUNi ŘX OJ 57 26 Î90 ^ ^ t-mall: miuntvakorun^siotjiet; spletwwwxniarstvo^konjnsi OGRAJE KOCEVAR sCHi (f^ JH* .aflS 03 570 n SSI www.agraje.com CV6t M Č3 rnd Kvedr^ 43. "lUlA IHA" 3230WpnCeliii mAJUA TPl.:5ÎS74n00 MAJDA MAUER s.p. GSM-041/720S31 O Sve« řezáno cveije in loncnice ù Cveijera tazlične priložnosti O Poročne dekoracije O Lončnice v poslovnih prostorih O 2aini izdelki www. cveti i ca r n a m a j d a.com vnmm poslovna enota mraa iM6.«0DCí{|e $486601 3sm0416;5^ Avtomehanic « avtooptiG^montz montaža gim franc smak 8«2enik0va u. n. 3000 cetj« 03 hi s 623. gsm: 041 759704:041331 731 servis, POPRAVBAzavor motornih Daov, DELOvPODVOZJAZAVSfi tipe osebnih vozil darko mavric s C. KcBl^naifli »M* ISi. Siúllur U: 03 7493106.7« 2677 te: 03740 U 07.7402676 . GSM:W161Q096 ùmjOTM Mntf:dne9itd7774l iCTIWW UHmdMsvi \mMum, b maH) B s I dSMS » LAMAL 4 notrai^gi^ma oblikovanje ,, .. t-fM63H2l0« 5pM:wwwJaiMl.si fWiO()e29A-321l5KOfiHVAS'TeL:03/W1501lG$M:WiS31976 možnost kurjave na drva, olje in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE Za sodebva^e voglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI Citroën C3 Marca novi Citroën C3 Citroënov Ci se vozi v t. i. B segmentu oziroma v niž-jeiD razredu, ki je v Evropi in Sloveru ji tako rekoč i^cm-no popularen. CS se je prvič pojâvû leta 2002. doslej pa so jib naredili dobra dva mi-lij ona. Z novim C3, ki se na slovenske cesie pripel/e marca 201Q> bodo še naprej me^ štrene vw polu. peugeotu 207, toyoti yaiis in Še številnim dru- ^m. Kot se za novinca spodobi. je od predhodnika za 11 cm daljši (394 cm), pa kljub temu krajši od številnih konkurentov. Novi Ci je obdržal dokaj oblo podobo, pravijo pa. da bo izdelava boljša, kot je bila. Posebnost novega dtioena je izjemno velika prednja šipa. ki v dolžino meri kar 135 cm in se zajeda ^oboko v sredino strehe. Zenith Šipa, kot ji pravijo, bo na voljo, za do- datnih 400 evrov, ne glede na opremski paket pa bo treba doplačati rudi subilnostni ESP. Pogon gre seveda na prednji kolesi, motorjev je osem, prihodnje leto se pojavi še eden. Štirje so bencinski, štirje dizelski; začetni bencinski ima 1,1 litra in 44 kW, na vrhu je l»6-litrski agregat, ki zmore 88 kW. Najšibkejši dizel ponuja 50, najmočnejši pa 82 k-W. Menjalnik-je lahko ročni s petimi ali Šestimi stopnjami ali pa 4-stopenjski samodejni. Cene še niso znane, naj bi pa bil novi C3 v najcenejši izvedbi na volj o za nekaj več kot 10 tisoč evrov. Opel ostaja pri GM General Motors (GM)> lastnik Opla íd Vauxhalla, si je premislil in tovarn, tako kot je dolgo časa napovedoval, ne bo prodal. S tem je močno vznemiri) tako Oplove delavce kot tudi nemško vlado, ki je Oplu omogočila najem 1,5 milijarde evrov premostitvenega posojila. GM je s kanadsko-avstrijskim podjetjem Magna International že sklenil delni dogovor o prodaji, pri čemer bi 35 odstotkov Opla in Vauxhalla ostalo v njihovih rokah. Sedaj so si Američani premislili in velika vprašanje je, kaj se utegne v prihodnje zgodili z Oplom, Ta je pred nedavnim predstavil novo astro, ki je izjemno pomemben avtomobil za večji tržni uspeh. Po novem tudi boxster spyder Nemški Porsche je popestril ponudbo boxster jev, tj. najmanjši in bolj ali manj tudi najcenejši avtomobil v njihovi ponudbi. Boxster spyder bo, kot pravijo, najlažji model v ponudbi, saj bo tehtal vsega 1.275 kg. Avto bo imel plameno streho in se bo vsaj od daleč spogledoval s carrero GT. Pred zadnjo premo je vgrajen 3,4-litrski bencinski šestvaljnikz neposrednim vbrizgom goriva in s 235 kW/320 KM. kar je za približno 10 KM več kot pri boxsterju S, Dodan je menjalnik z dvojno sklopko (PDK). Po tovarniških podatkih bo ta boxster do 100 km/ h pospešil v 4,8 sekunde, najvišja hitrost pa bo 267 km/h - tudi z odprto streho. Ta hip cena tega porscheja še ni znana, avtomobil pa bo tovarna predstavila na decembrskem avtomobilskem salonu v Los Angelesu. Porucha boxster spvdsr Mercedes SLS AMG na trgu čeprav giv za avtomobil, ki bo stal le v redkih garažah, jc Mercedes Benz začel prodajati letos predstavljenega mercedesa SLS AMG. Ta bolid poganja bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 6.3 litra in s 420 kW/571 KM ter 650 Nm navora. Po tovarniških podatkih bo zmogel največ 317 km/h, do 100 km/ h pa pospeši v 3,8 sekunde. SLS AMG bo stal 177.310 evrov. Za CX 7 dizelski motor ^ Mazd in CX 7 se je že doslej dobro prodajal, je pa imel vsaj za evropski okus in trge precejšen problem; ni bilo ustreznega dizelskega motorja. Sedaj je avto dobil tudi to, poleg tega se je Mazda odločila za karoserijsko in siceršnjo prenovo. Drugačna je maska, več je kroma, večji je prednji odbijač, po novem je avto na voljo v več barvah kot doslej, možno je izbirati med 18- in 19-palČnimi platišči, Štirikolesni pogon je serijski pri vseh izvedenkah. Največja novost pa je seveda dizelski motor. To je 2,2-litrski agregai> ki ima 127 kW/i73 KM pri 3.500 vrtljajih v minuti in 400 Nm navora pri 2.200 vrtljajih. Pri tem motorju je Mazda uporabila poseben sistem, s katerim učinkovito zmanj- MaidaCXT Šujejo količino dušikovih oksidov v izpuhu (dodajajo ureo), motorju pa je dodan ročni 6-stopenjski menjalnik. Prenovljeni CX 7 z novim dizelskim motorjem je že naprodaj, računajo, da naj bi v enem letu prodali kakšnih sto vozil. V najcenejši dizelski izvedbi je avto naprodaj za 31.390 evrov, menijo pa, da bo največje povpraševanje po izvedenki z opremski m paketom challenge za 33.190 evrov. RENAULT CLIO STORIA Clio LEVEČ ŽE ZA 7390,00 EUR «KOLIČINE so OMEJENE! R.S.L. d.o.o. Leveč, Leveč 56 C, 3301 Petrovce tel: 03 425 45 14 in 03 425 45 16 | splet: www.rsl.si Predstavnik Avtotehnike Cetje NenadMihsavtjevič predaja donadjo ravnútelfid Srednje iofe zû storitvene dejavnostim togistlko Celje Veroniki Kokot. ořo Renault ima v Sloveniji največjo servisno-prodajno mrežo.Zaradi tega je tako za Renault kot za vsakega trgovca in lastnika servisa Renault izjemnega pomena skrb za izobraževanje mladih. V sfedo, 18. novembra, Je v Avtotehniki Celje potekala predaja c^lg/nalnlh nadomestnih delov Renault Srednji Joli za storitvene dejavnorti In logistiko v Celju. Dogodka so se udeleži K vodilni predstavniki podjetij Renault Nissan Slovenija, Avtotehnike Celje ter Srednje 5oJe za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Skupno sodelovanje ima pomemben namen Izobraževanja mladih kadrov za razlićne poklice v avtomobilski panogi, Tako so za Izobraževanje novih mehanikov, ličarjev ter kleparjev v Avtotehnrki Celje ravnateljici šole predali dele, kot so motor, menjalnik, sklop različnih nadomestnih delov ter učne pripomočke, S to donacijo Renault prispeva k boljli kakovosti izobraževanja, saj jih dijaki uporabljajo za praktični pouk, izdetavomaketin se z njihovo pomočjo seznanjajo s tehnično dokumentacijo. Skupno sodelovanje Renauita in srednjih poklicnih Sol krepi ugled poklicev v avtomobilski panogi >n tako odpira vrata mladim, ki si želijo taklno izobrazbo. ^romoojsko MFORMACIJE - MALI OGLASI Stanovanje prodaja Bralkino stanovanje ée ni vpisano v zemljiško knjigo, v hlži pa se pripravljajo oa vzpostavitev etažne lastnine. Že 25 let je lastnica stanovanja. ki ga namerava prodati (v njem im^ ves ta čas tudi stalno prebivališče), žeti pa izvedeti, kako je z izračunom da>ica na promet z n^iremiČ-ninami. Ali se za Izračun davka šteje leto, ko je stanovanje dejansko kupila ali se šteje šele od takrat» ko l>o sta • novanje lahko vknjiženo v zemljiško knjigo? Tjašd Naraločnik iz Službe za odnose z javnostmi v Generalnem davčnem uradu odgovarja: »Bralka bo pri prodaji stanovanja kot prodajalka zavezanka za plačilo 2-od-stotnega davka na promet nepremičnin, ne bo pa zavezanka za ugotavljanje dobička iz kapitala, če bo prodajala stanovanje, pridobljeno pred L januarjem 2002. Za čas pridobitve kapitala se šteje datum. ko je stanovanje dejansko kupila, torej datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla in ne datum vknjižbe last-ninske pravice v zemljiško knjigo. Pa še dodatno pojasnilo: v veljavnem Zakonu o davku na promet nepremičnin je določeno, da je promet nepremičnin po tem zakonu vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini ter da se za prenos nepremičnin po tem zakonu ne šteje prenos lastninske pravice na nepremičninah, od katerega je bil obračunan DDV. Davek se plačuje po stopnji 2 odstotka od davčne osnove, davčna osnova je prodajna cena nepremičnine. Prodajna cena je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih bivšega lastnika iti podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen promet nepremičnine. Če doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prome- Petek» 17. november>Lu-na že zgodaj zjutraj vstopi v Ovna in prinaša direktno energijo» pogum, strast, navdušenje, elan. Ker bo dopoldne v dveh neugodrùh as-pektih, ne bosteprodrliz idejami. To storite popoldne, ko vam bo čas zelo naklonjen zaradi dobrega "položaja Sonca in Lune. Ovni, Le\i in Strelci boste še posebej polni energije in zanosa. Sobota. 26. november: Odličen dan» zelo skladni so Mars, Merkur in Jupiter Energije, strasti in pozitivnega razmišljanja ne bo primanjkovalo. Dobro za akcijo, dogovore. srečanja, sodelovanja z drugimi. Ovni, Levi in Strelci bodo zelo ustvarjalni, živahni, optimistični in aktivni. Konec tedna izkoristite za tisto, kar vas najbolj osrečuje. Nedelja, 29. november Luna dopoldne vstopi v Bika, poskrbite za kak kulinaričen užitek, razvajanje vam ASTROLDOÎNJA * ' QORDANA 041 404 935 0901424 43 napovedi, bioteraplje. regresije â8trc^oginj8sgordâna(S^iot.nat vvww.90rda0a.8i AÔTROLOGINJA DOLORES 090 43 €1 090 14 28 27 9»m: 041 619 265 r)apovedŤ, prirnaqalna ar^líza astmlogj nja^otwee.sl wNiVw.dolores.si bo veliko pomenilo. Hoteli boste uživati z vsemi čuti. Merkur je v krasnem aspektu z Jupitrom, zato boste imeli velike načrte, odločnosii zaradi ugodnega Plutona bo dovolj. Ponedeljek, 30. november: Razgret, nemiren, nervozen začetek tedna vas čaka. Mars bo zahteval konkretno akcijo, a okoliščine ne bodo primerne. Še posebej izpostavljeni so Biki, Škorpijoni, Levi in Vodnarji. Nevarnost nezgod je zelo KUPON ZA NAROČILO ASTROLOŠKE NAPOVEDI ZA 2010 Ini^infnirnek. 2S% pomssT Ui^ca In iigvitka Kraj Rojstni podatki (daium. ur3. minuu in kraj roj&rva) Podpjs Kupone pošljite na NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje, s prtpisom »POGLEiMO V ZVEZDE Z GORDANO \H DOLORES«. Cena astroloik« napovedi je 45 EUR ? vkliučenim popustom injepladjivaob povzetju. m v času nastanka davčne obveznosti. je davčna osnova v odmemem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec, lahko pa kupec s pogodbo prevzame obveznost piáčila davka in postane stranka v postopka. V Zakonu o dohodnini je določeno, da kadar fizična oseba proda ali kako drugače odsvoji nepremičnino, postane zavezanec za ugotav-ijanje dobička iz kapitala po določbah t^ zakona. Tako lahko ob prodaji nepremičnine, poleg plačila davka na promet nepremičnin plača tudi dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine. Davčna osnova je razlika med vrednostjo nepre-mičiiineobodsvojitvi in vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi. Stopnja dohodnine do 5 let lastništva nepremičnine je 20 odstotkov od davčne osnove, ta stopnja se znižuje za 5 odstotkov za vsakih nadaljnjih pet let lastništva, po 20 ietih lastništva tega davka ni več. Nadalje je v zakonu določeno, da se dobiček» dosežen z odsvojifvijo nepremičnine, pridobljene pred I. januarjem 2002, ne obdavčuje.« BRANE JERANKO povečana, zato zelo previdno! Torek, 1. december: Opozicija Lune v Biku in Venere v Škorpijonu je močan aspekt, izkoristite ga za pozitivne vibracije. Ne bodite trmoglavi, ne rinile z glavo skozi zid in ne bodite maščevalni in posesivni- Energija je močna, obrnite jo, da bo spontana in skoncentrira-na na uspeh. Luna ob 15.40 vstopi v Dvojčka. Večer bo posebej ugoden za rojene v vodnih in zemeljskih zname-njih. Okrog polnoči vstopa Venera v Strelca, kjer bo izrazila prodorno ognjeno energijo. Zastavite si cilj, sicer bo energija razpršena. To posebej velja za ljubezenske in finančne zadeve. Sreda, 2, december: Morda vam bo nekaj notranjega nemira prinesla polna Lur^a v Dvojčku ob 9.32. Pazite povsod, še posebej v prometu. Več previdnosti pozitivni komunikaciji. Interesi bodo raznovrstni in vse možnosti imate, da jim zadostite, Če ne bo nemir povzročal težav. Zvečer bo Luna v prijetnem sek-stilu, zato bo bolj sproščeno in umirjeno. Četrtek, à. december; Dopoldne bo Luna v negativnem kvadratu z Uranom, lahko prinese kak nepričakovan preobrat. Izpostavljene bodo spremembe v razpoloženju-Aspekt Lune v mgonu 2 Neptunom prinaša prijetno, zasanjano razpoloženje. Opoldne bo Luna v opoziciji z Merkurjem, pazljivo pri vseh odločitvah, ob 18-02 vstopi v Raka in zvečer bo v opoziciji s Plutonom. Preteklost bo oživela v vsej svoji slikovitosti, aspekt, ki aktivira nezavedne energije, Previdno, če želite kaj razčistiti, saj ste lahko netaktni, obstaja možnost napak. GOTOVINSKI KREDITI azaposfm aupokojence 13 SS MđfoCnBd PiQWB9^ tecti Jm boftteteWtP rtaroćniSfceuaoc>wsa> 4 male Wipse V Nffin^ naroČíiSfco ppktfrtco CBfcioma z oseix*?i doluraentom naroMa Nowga tadNbiL MelxicoftMcno ugoclnoaH me ne prewMolo -stop ETTHCTf! NUMERO VNO OOTOVINSKI KRiDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSIENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TEft ZA UPOKOJENCE, do 50 % obrv obv«snoranjo o ihrijenju m delu na oi>moč}u 33 občin na Celjskem. Postna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju nami^ izide devet številk na mesec. DodatPi popusti: 5% pri plačilu za eno leto. 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Narocnilci breaplacno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Badiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 letnik 200e ^ JiVViM m^ prilogoTV^KNO! ^^'MNiB Vsak p«tah 4« barviA stran teteridjsfcesa 8|wr«da ii zai^^ NAROČILNICA mimm Prešernova 19 3000 Celje Imemprfimek: »m_ Datum n^tva: UBca: Nepr^lfcno nsroûm Novi taifnik za najmanj 6 imsusv NTáJ^C do.c. bo pcdaikc upcraUjal satno a potrebe oaroćiiilkc službe Nov^ icdolka NESNIŒ, rjoTO in grc^ođe, prodo^omo. Nakup 10 ^îi • petelin brezploino. Kokosi so redno taljene. Knietiio Winter. U^ 55. CaTi«, telefon (03) 5472-070,04T76SIOO. p PtASIČE, donio odv^o odpadno vodo pre)^ pretočne grezn^e 0,57315 EUR/m^ • za uporabnike, k> čiatijo odpadno vodo na mali komunalni ćiebini nai^avi 0,08598 EUR/m^ Cene je potrdit Svet uetanovtteljev iavnega podjetja Vodovod-kana1tz4ctja. ÏÏLJâO 9neflldb,tûko290kg, prodorn. Telefon (03) 5795^52.031447-195. â60d TQJÙŒ anwilolke ter bika šnwitoke in crno bde prodam. Možno dostuva. T^ fon 031 50^63. êeio nASK^ mesnole posne, od 30 do 300 kg in odstovljene sňnje. zo predelavo, domača kiihono hrano, možno dostovo in zakol, prodom. Telefon 031506-333. Š610 DVA bikta umentoko. Inka pr^ližno 110 kg,prodofn.T^oi>04{ 904078.(03} 5792-W3. 5374 NKCA in te69;o, staro 2 do 3 mesen, prodom. Telefon 03H03-799. 5373 PRASŒ, težkeod 20do 50l:g, prvnemezo zokol oli nodoljnio rejo in žrebico, ^ro 6 ntesecev. ugodno prodam. Telefon 041 5274)70.031 664-293. 5371 OVE kravi po (zbirt in teKo po iibiri ugodno prodom.TehfonQ31664-293. 5371 PUŠKA. 180 kg, bhono brano, (tfodom. Telefon03122S414. 5972. iAGEKJQ(A, za ndoljrtjo rejo oli zokol. prodam. Telefon 031 342-948. TEUCO »mntdko. težko 300 kg, profkim. TeWon572M74. 5380 KUPIM PfTANE krm m telice, zoizvoz. odki^uje-n». Pkûb takoj. Telefon 040 647-223. Š428 KMETIJSKI aaaaa PROPAW kotetw: pšenio. oves, ojdo. koruzfl v zrnju, baiirono slamo in $^0. kocke, prodam.T^fon041 649414. š55i 51M gobe, 2 kg, 10 EUVTO dke, prodom. Telefon 041210-119. 5084 VIKO, brio în rdeče, ugodno prodom. Možno doslova. Telefon 031 76S466. 5222 SENO k otnvo, v kockah, ugodno prodom. Kriâteod7.do9.ure.tek)fon 541-1162. Sdid S£KO vkockoh. po 20 kg. 350kodc. cew 2 EURAodio, prodom. Telefon 031 803-135,031 564.13B. 1.482 FlŽOLsv^ pnMlomo.T^ 5726-367. 5285 KRMNO kdlerri»prDdom.Tele(on041518-421. 5350 m«ina ifznica cH)t Mestna občina Celje in CM Celje, d.d. vas v soboto, 5. decembra 2009, ob 10. uri vljudno vabita na odprtje nove Mestne tržnice Celje v središču mesto (Linhartova ulica) 9 CENE NA ZAČASNI TRŽNICI V CELJU CMCelje Cene živil so v evrih za 1 kg Zelanjava Gozdni sadeži bučno olje 3.5 do 13 gobe suhe (1 kg) 120 cvetača 3 med 6 do 7,5 Čebula 1,5 česen 6 Mlečni Izdelki in jajca fižol v zrnju 5 do 7 jajca (10 kom) 1,2 do 2 koleraba 7,5 skuta 4 korenje 7,5 stadkd skuta 5 krompir 0.8 smetana 5 kumare 1,5 Sadje motovileč S ohrovt 2 ananas 4,9 ohrovt brstični 5 banane 1,0 peteršilj 4 češnje 8.0 pesa 1.5 dinje 1.5 por 2,5 grozdje 2 do 4 redkvica (šopek) 1.5 grenivke 1,2 repa kisla 1.8 hruške 2,9 solata er^divija 2 jabolka 0,6 do 1 solata giavnata 3 k ivi 2 špinača 5 limone 1,5 zelena 3 orehi jedrca 10 zelje kislo 1.8 pomaranče 1.9 zelje presno 0,8 rozine 2,9 Ekološ1d, Železna cesta 16. •1000 Ljubljana. Inforniadje: 01420 5816 SEKO, kodce o& rinfuu in metisku bukova ^rvo, prodom. Telefon 5732-355,040 827-587 s&n VINO, nieô, sorti judo, mogrodnâe stebre in dvobrnzfini plug, prodom. Tele* ion 041 882-325. $605 ^ESTVoniplelovplofišćzgumomi, ^rtru plotim, dvQ sprednjo zsromsJo zo C rip, dve zodnji luâ zo 8 lip, prodam. Telefon 5793^34. 5351 ŠTEDimiK Gorenje, no trdo gorivo, desni, sobno peč flamen, ilalifanske Izvedbe In âroj zo pronje ûev, prodom o^ me-njom rudi zo koj tfrugego. Telefon 051 624-250. 6327 VRATA zo kfliećke peô. a raznih nvtenolov, sstorimi motivi, prodom. Telefon 031 46U29. SOKOVNIK Oorenje. slor ^ri mesece, je v 9oror>dj}, prodom. Ceno po dogovoni. Telefon 041225-970. 6368 KUPIM nmkffi ki^tm. Telefon 041209-372. s288 POiïïNi^ simpotićM, 4CMetM trgovko zei prijoleljo do 55 let. Telefon 041 248-647; agencijo Super Alan. &363 2&Jelnodekleà2ol(Q pftoftlio. Resno. Telefon 041 248447; ogendjo Super Alon, 5383 CMRBTOR, pronoisi, upokojen, 60 lel; kli pnjot^jko. Resflo. Telefon 041 248-647;figenoiaSvperAlQn. IffOSOlAđrojev zo mznovrstmi delo obiti, grodbeništva, vrtnarstvo in rožnih vzdizevolnih del omogoča izposojevo^ nko strojev m naprav SAM v CeTiu (Hudi-njo), Ul. brotov Dobrotinânv 13, telefon 04] 629-644,5414^11. n KNAUFstme. dropovi nunsoidez izfibdjo in napuni Dek izvajamo kakovostno, v dogovorjenem roku In z garancijo. Andrej Kovkfl, s. p., UlitG I. {eljske «te 22, ^ut,1^041 664-410. n PREM06, zelo ogodno, 2 dostovo. Telefon 041 279-187. PrevoznHtraVlo^cmir Per-nek, lp., Sedlosek 91, Podlehnik. n (ZVAIAMO vse vrste gradbenih del, knouf, gradnjo dvori«, konolizoul »škorp«, kiper prevoze^ strojno zemeljsko delo. msenje objektov... Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. 0. a^ Zodobrovti 126,ŠkofiavQS. 50?7 NUDIMO in^krije onglešSnein molemo-tike, teioje onglesdne in prevode on-gl»ane. Telefon 031 79^30. Jezikovno dm^ Bo rve [ezikn, Trubarjevo ulico 53 b. Cette. S09i tZVAlAMO posek, spravilo in odkup lese. Telefon 040 211-346. Mojdo Bevc s. p., Simfr^, Zagorje 31,3261 Lesicno. n KULTURNOdnâvo ^ Mdomosku^ no vobi v svoje vrste vse, Id si žel^ začesali (plesolce in plesalke) alt zoi-gnit^ (hannorika, Idotinel, wkta, korv (mbos, tomburico). Vsak četrtek ob 19.30 v KS Aljažev Mb. lnf(^odje: kd.celjskofs^mail.com. Pridruži se nam! 5359 POTRQli^EM (kupim ot (e kdo posodi) oporot to odstranjevanje vloge iz sten. Telefon 040 636^17. &36d radiocelje 95.1 95.9 lOOJ «.6 MHi V SPOMIN 27. novembra mineva eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ate in dedi FRANC UZMAH Žalujoči: žena Vera ter sinovi Franc. Marjan in Sebastian z družinami Ô807 le kdo pozabil bi gom/řo, v kalen zlaio spi srce. ki nns neskonCno ljubih do posUdnje^ je dne. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in orne JOŽICE MILEC iz škofje vasi 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja. darovano cvetje, sveče \n maše 1er vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu Župniku za opravljen obred, pokopalùkl službi Primožič 1er Društvu upokoj'encev in Krajevni organizaciji zveze borcev Skofla vas. Hvaia ivici Kos za lepe poslovilne besede in Anki Krčmar za recitacijo. Še enkrat iskrena hvala vsem. Hčerki Mira in Jožica z énjžioo 5367 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naS dragi brat in stric dr. STANISLAV STOJANOVIĆ iz Celja Pogreb bo v ponedeljek, 30. novembra 2009, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. 2ara bo na dan pogreba od 12. ure v tamkajšnji mrlilki vežid. Žalujoči vsi njegovi &4Û0 E ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 16.11.: Mojca STRLE iž Celja - dečka, Nika KOŠ AK s Pch nikve - dečka, Kristina MA-T0V1Ć iz Velenja - dečka. Lidija DANICIĆ iz Velenja - deklico, Nevenka PRAPROT-NIK iz Gornjega Grada • dečka. 17. 11.: Anja OBRANOVTČ s Polzele - dečka, Urška Sl-M1Ć iz Celja ' deklico, Olga ROJC s Planine • dečka. 18. 11.: Nadja TRAVNER s Polzele • dečka. Viviana AR-NAUTOVlC iz Velenja • dečka, Arbetina MUSA iz Slovenskih Konjic - dečka. 19. 11.: Simona PRJVŠEK Iz Šentruperta • dečka, Marjeta BAŠIČ iz Šempetra • dečka, Romana ZUPANC iz Celja - deklico. Spela LOKAR iz Celja • dečka, Mateja ŠLO-GAR iz Dola pri Hrastniku -dečka, Andreja KAJTNA iz Šentjurja - dečka, Valerija GOLOB iz Celja • dečka. 20. II.: Valentina ŠTRUK iz Solčave - deklico, Simona POLUTNIK KALADŽUSKA iz Celja - dečka. 21.11.: Simona DERMOTA iz Uškega - dečka. Monika NOVAK iz Lesičnega - dečka» Smiljina STRAŠEK iz Stoï • deklico, Štefka VER-BOVŠEK iz LaSkega - deklico. 22. 11.: UrSka BORŠIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Ko pošle so ti moči. zaprla trudne si oči, zdaj tihû in mimo spiš, hudih bolEčin veČ ne trpiš, a v nnših srcih še živťi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in^'babice MARUE GRIL iz Celja Ulica V. prekomorske brigade 12 se vsem zahvaljujemo za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Vsi njeni s313 Xt Ko pošle so tí moči, zajM trudjie 5i oči, Zdûj liko, mimo spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš. u riaših srctfi ^e živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ANTONA LESKOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družini Selič in družini Gračnar. Za vso pomoč hvala družini Paščinski, družini Gerzina iz Prevorja ter vsem govon^ikom, pevcem in pogrebni službi^ opravljen obred. Žalujoči: žena Zofka, sin Zvone z družino, hčerka Anka z družino, vnuki Teja, Tilen, Andreja in Uroš &334 Thko kot se veter izgubi v daljavo, odšel si tiho, brez slovesa» za seboj si pustil spomin na nůša skupna leta. V SPOMIN DAMJANU SLEMENŠKU iz Vojnika (23.11.2003) Minilo je Šest let, a Se vedno ne moremo dojeti, da smo te za vedno izgubili. Damjan, hvala ti za lepe, srečne in vesele dni. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje ali se samo za hip ustavite ob njegovem grobu in mu poklonite lepo misel. Mama in ati Ô3d& Anja JEROVČHTK z Rečice ob Savinje ' deklico. SMRTI Celje Umrli so: Gabriela KAVČiC iz Celja, 86 let, Mihaela KOTNIK iz Šoštanja, 68 lei. Franc GRAČNER iz Vojnika, 84 let, Viktor MLAKAR iz LaSkega. 84 let. SmQjan MRKONJiC iz Velenja, 39 let. Srečko SELIČ iz Šentjurja, 70 let. Janez TRNOVŠEK iz Celja, 62 let, Avguštin LOVRAČ s Trojan, 82 let, Ivana KOTNIK iz Zabukovice, 77 let. Celje Poročila sta se: Damjan REPAR in Irena EHMAN, oba iz Štor 30 novi tednik KINO PLANET TUŠ KfiiiiBitDpifi ri priArfaijijo pmiee cprtoMBtai im^iBt. fiditM yt— • inimirvia áofíiS^fik» puftotoviífia 3D H PS tllĎ 16.«. I8.S0 fMêéê Iw • domiilitkí rcNnanti&R trilv )100.15IW, 16X10.17-40,18.40. 211^, tm, 23.0a 23.53 Ikíi V*» evW*i • komsdla tm 143(11830.18A5. 2050,23.0 Ppfittíe» a «Imte • kom^ J2SL 16.50.18.30.21.05. ÍM irítof n^g 1620.19,00.2125,2360 Imfpôintkà v Iw * ZF ^smi 12.30.15.40.18.00. 2a3Q. 2012 • ZF dnmi im 1700.20.10.21.00. tognb: vnàdtn lobottinnriafa MALI UNION PETEK V vifivt* snimíívna pufielffvj6nf Vimpiiiàa ^èazta • tomantiira tamntíini grodjMu S080TA Dtfcfct ■ Im • mUdinsij igrani 1B.0Û Viliiiw •arimiraM jtuflotovKiM 20.00 Vtíiipnkí QiteM • romanťčna tvítsttiina gne^Mte re)BJA. 28.11. V«iM • arminm pustDlovfifiB Vmpinhs Ipihiftfi * ramBfTtíčRs ftfiBstííra gredpvka 18.Q0 20.00 16.00 18.00 20,00 Zlâtko - ZUtan Čordi6 v hip hop díjgpdku tuđi Mri^:>&Cheí ter AU in SOBOTA« 2a. 11. S.OO Ido 13.00) Alri) Centra Nova Vrenje_ Kmečka tržnica 9.00 (do 15.00) VjjaMojca Velenje 10. Novoletni darilni bazar prosunxftjáMedDbčmskezveze pri-jaieijev mladineponujajo svoje iz-dMke. izkupiček gre programom zaotTvke 9.00 (do 13.00) Knjižnica Vrenje Vsi kupujemo» vsi prodajamo $ejem màijenih knjig, zgoščenk in DVD-jev 9.00 SiomâkovahiSd na Slomu pri _Ponikvi__ 2e velja, kamor srce pelja simpoz^o socioloških in zgodovinskih vidikih preselitve Škofijskega sedeža \> Maribor in vpliv A. M. Slotnika na slovensko ^nn 9.00 (do 12.00} 2:^ojka Corica Kmečka tržnica pod Obrezovira koziricem 10.00 Kuirumi center Rog. Slatina 23atoUfika in trije medvedi Inikovnapredsiavagtedališča Ftu-/hi; po predstavi likovna delavni-capod vodstvom Erriesta Artiča 10.30 Galerija Velenje O l|udeh, živalih ia kamnih Sobotne lutkartjez Uickavnim gle-dališČemVelenje SLOVENSKE KONJICE 18.00 DomZai}âTmovl|e SO80TA Dobroíarkt 18.0Q WiáPBiartd * ZF tritar predstavitev kryižnegaprvenca Mar- NESCUA jane Kovačič I9.00 PnhnkM Mi - konwfií« 18.00 Kulturni center LaSko ROGAŠKA SLATINA S080TA 19.00 ligrrtitn tmtft PiMun 12 3 toiminilki NEDEUA 17.00 kriinin«Bg» PRIREDITVE PeTlK«27.11. 12.00 Muz^ Velenje Fdust tn^dija v izvedbi dramske ska-pine KD Koral 16.00 Krstnikovdom Vinska Gora Mount Everest predavanje Vitdja Grošlja ob 30-lemíd prvega vzpona Slovencev na togcrro ig-QO_ ^^inski center Vetenje_ Skandinavija potOf^snopredavanfeDamjanaJa^ šnika Zbirka skn^enske sodobne umet* no^ Gorenje na Velenjskem gra* ifu vodenje kaslosin je Kornelije Križ-nič 18.00 Kulturni center Lažko_ Jože MarinC odpnje razstane likovnih del 19.00 Hote) ZontaSemjur_ Ipavč^ kulinarični večer ci lem predstavitev zbornika simpozija Življenje in deb Gustava in Benjamina ipavca 19.19 Knjižnica Velerije_ 75 let kn jiâike preds(ai/i(ev zbornika 19.30 SLG Celle Zastave premiera igre Bridget O'Connorv režiji Matjaža Latina 21.00 Mestni kino Metropol_ S3NGS koncert hrvaške giasbene skupitie 21.00 Mladinski cetžter Velenje_ Koncert Gatuzo in Real Live Version 22.00 ClubTerazzaCd^_ i 9.00 Dom sv. Jožefa Celje Koroški večer otvoritev razstave del Valentina Onwna; MPZ Jepa Baško jezero inKZsv.Joiefa 19.00 Skomarská hiâd Jaz mam en stari znucan koi Uteranú večer v Skonumki hiši 19.00 Hmeljareki dom KZ Šempeter FolkJoraa skupina Grííon \etnikx)n£ert 19.30 DomkuitureVdepie_ Prava dekleta mv^aiKUDTeaterG. mSbooxin company 21.00 Mestni kino Metropol Ladyblrďsnigbt NEiMaJA.29.11. 10.00 (do 16.00) Dvorec Novo Celje Adveolni sejem càodpr^ ni^top\iČ0i£evl OSáiÍEc in Žaiskegfi pihalnega orkestra 14.00 (in 17.00) Dom Svotwda Uboje 37 revija domaČih ansamblov 16.00 Dom sv. Jožefa Celje_ RedlaJ Tškgore^evili pesmi izvedbaUi^iieijskogledaiišče harje - Celje 17.00 Dom kulture Vdenie_ Dobrodelni koncert za Karltas 17.00 Dvo^ Novo Celje_ Vokalna skupina Sonus aàventnikoncen 19.30 SIC Ceije O nasilju fflaawýNarodnqgag/friflff tfh Ki-tómid m iiap.laí Po motivih Tita AndToruknyhUiamaShakespeara 20.00 Celjski dom Uâ^i rnonjÀorned^vizveàbiAîjt^T^' novèka RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Slika: prehajanja, do 20. i. Poltfajin^ muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; SvetiSča ob reki, Srednje-veSki tlakovd na Slovenskem; do pre-Mira, Muzej novejše zgodovine Celje: Iz Kok>devega kâbineta umetniške fotc^* fi}e»doI5. JI. Zgodovinski arhiv Celje: Maj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih or-ganov na Celjskem. Galerija likovnih del mladih Cel^: Likovna dela otrok vnca Šmarje pri Jelšah. Avla Planeta Itii Celje: Enooki ljazaotrokeOŠClazija,jka na igrišču pred OŠ HniSevec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu 17,00-19.00, pisama Rdečega križa, Mestm trg S, Sen I ju r. KbO Torek, 1. december dan boja proti aidsu; promotorke KSOC bodo dopoldne v središčji Celja, v popoldanskih urah v Planetu Tuš in Cltycen-tru Celje Redno dogajanje: Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov življenju; Kocenova 4 - 8, Celje teL: 03/548 60 13 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasUja, za moške storilce nasilja ali žrtve p^hičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU T^fifon 03 427-9^26 ali 03 427.9S'28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč 1 ju dem s težavami v dtišévnán zdra^^u. Kocenova ul. 4,3000 Celje lisama za svetovanje in . stanovanjska skupma: ponedel^k-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 S7 51 Uradûeure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure, DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT CTEOS 031555 844, www.eteos.si, inioS!£SBL$LCosposkaulica2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji rujstnil^v. Srečanja za starše z otrold doôleta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniSko, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fix: (03) 54 41 032. NdvI tednik izhaja vsak lorek in peick, cena torkovega Izvoda je 1 EUR petkovega pa US EUR, Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klan^ek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR, Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Usk: Delo. d.d.. Tiskarsko srediSče, Dunajska 5. direktor Bogdan Romih, Novi tednik s«li med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlm Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah. Klara šteianec OhHkAvanjpr www.ininjadesign.com E-cnail urálniitva: tednikni-rc.si E.mai] tehničnega uredništva: tehn£ka.tednik(^l-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v studiu: Infoďradiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Drečko-PakliC. Braiie Jeiaiiko. Špela Kurali Rozman Petek. UrSka SeliJnik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje o rosiora v Novem tedniku in Radiu CeJje ter nudi ost Je agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LeJIč Markedng: Zla tko Bobinac. Vojko Grabar. Viktor Klenovèek, Nina Pader, Rok Založnik. Marian Brečko Ttelefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija^nt-rc.si Nagradna križanka POMOČ: AREOLA-m»ihiH p^vriina, ravnina, AVEIRO-me$tP n? »hoiJti P«rtug9lfk«) PATETIKA-jMt«ti(n9$t, TABULATDRiiriprava na pisalnem stroju Nagradni razpis 1. nagrada: dariinj bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostilča Miran vTrnovcu pri Dramljah 3.-5. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec, ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoSievali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^C, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. decembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 20. novembra, Rešitev nagradne križanke iz št. 91 Vodoravno: SKOKI, CARON, ERIKA. NASA, AB. LH. RITJE, BRINA, RV, ŠTORUA, OMAKA, MERYL, REBALANS. IZLAKE. KONKLAVE, RAINER, RK, II, ER, ČA, EDA. PUUCA, SK, DEVON, AM. TAR. TITANAT, OCENA, ANEMONA, BIRO, KK. TEKST^ COLE, SPOL, OT, AZILANT. ARO, UZA. OJE, TREZOR, IKEBANA, SKALINA, TALINA. LAMINAT Geslo: Zvezdnika letos praznujeta abrahama. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo Zè 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Vera Rupnik, Dol la, 3253 Pristava pri Mesdnju. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Trnovou pri Dramljah, prejme: Alenka Remib, Titova 96, 8281 Seoovo. 3.-5. nagrado, vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec, ZPO Celje, prejmejo: SUvicd Krajne, Bukovca 9f 3270 Laško; Jožef Mramor. Prožinska vas 69a, 3220 Štore in Nataša Keblič, Rove 13. 3213 Frankolovo. Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošli. 1 ^- 3 4 Ç— 6 7 a 9 ID 11 12 13 14 15 U 17 18 19 20 21 1 m 24 Ime in priimek: Naslov: OVEN Onn: Neumno, bi bilo. Če bi zvraiali krivdo za nastalo situacijo rm partnerja, saj Cadi on nima neskončnega potrpljenja. Še preden se boste dobro zaifedli, se boste znašli pred njegovim ultimatom. On: Posvetite se ljubezni in vsûj za nekaj časa poskusite pozabiti na vse ostalo. Paimerka bo vsekakor znala imovčiii to spremembo, saj si bosta v veliki meri izboljšala razumevanje. Ona: Sprejeli boste igro partnerja. ki si že dalj časa prizadeva popestriti vajino ljubezensko življenje. Tokrai bosta za stvaroba, karvam bopričara-lo docela riepozabne trenutke. On: V poslu boste dali jasno vedeti, da vos ni ničesar strah indastepr^rervIjentitidokorKo, da izveste, kaj se je dogajalo za woíťm Mitom, Tiikšna odločnost vam bo prinesla kar lep uspeh. m Ona: Nepričakovano boste srečali osebo, ki vas bo spet spomnila rui dobre siare čase. Nikar se preveč ne raznežite, saj utegne to zelo Škoditi poslovni situaaji. ki ni do vas prav nič prizanesljive^. On: Čeprav se vam je vse izteklo tako, kot ste načrtovali, ne pozabite, da noberui stvar m tako skrita, da je ne bi mogli odkriti. Bodite previdni, nekdo vam na vsak način skuia povzročiti težave! Ona: Skrivoma se boste spustili v avanturo z neznancem, ki je pred kratkim stopil v vaSe življenje, čeprav boste nekako vedeli, da iz tega ne more nastati trajnejša zveza. Bo pa zato nadvse prijetno. On: Razočaral vas bo nekdo, ki ste mu Se nedavno sko-mj slepo zaupali. Tb vas lahko Se drago stane, zato si Čim bolje zavarujte hrbet. Razmislite o morebitnem oddiha v naravi! DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Spoznali boste zanimivo osebo, ki bo imela precej pomembno vlogo v yûlem poslovnem življenju Ttenulno se boste sicer zabavali, abožekma-lu Čas za prave poslovne podvige, Orv Uspeli ste, zdaj morate to tudi izkoristiti. Kljub vsemu pazite, da ne boste krivični do ljudi, ki so vam vseskozi stali ob strani. Ne pozabite, da je pn;ûfe/;e težko pridobiti, a lahko izgubiti! Ona: Ne boste se preveč obremenjevali z govoricami, ki so se zadnje čase začele razširjati, saj vam bo povsem jasno, da v njih ni niti kančka resnice. Držite se svojih načel in izplačalo se vam bo. On: igrali se boste sknvalni-ce z osebo, za katero si dolgo prizadevate, da bi postala več kot samo prijate^ica. Tbkrat vam bo uspel korak napr^ v odtio-su, kar kam bo prec^ povzdignilo samozavest. Ona: Poskusili boste obuditi staro ljubezen, a sta za to potrebrui dva. Ostanite raje prt sedanjem partnerju, na katerega se lahko zanesete. Bolje vrabec v roki. kot pa golob na strehi! On: Vzemite si dovolj časa za ljubezenske načne, saj se vam lahko potrpežljivost Še bogato obrestuje. Pazite da tega ne to-do izvedeli prijatelji, saj bodo sicer vse skupaj make zakom-pUcirali. KOZOROG Otuu Idealen teden za uresničevanje Želja. Tbda eno so želje in drugo stvarnost. Svet je krut tudi do vas, zato ni razloga, da popuščali. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti. a bo presenečen on sam. On: To, o Čemer premišljujete, sicer ni neuresničljivo, a se boste morali pošteno potruditi Ker je tudi nagrada precejšnja, se res izplača potruditi. Ubogajte partnerkin nasvet in ne bo vam žal LEV I VODNAR ^ On£L Še najbo^e, da trenut-ne dogodke prespite in se šele Tiato odlofíte. Vsaka naglica se vam lahko hitro maščuje. To velja zlasti za ljubezenske zadeve, ki so v tem trenutka vse prej kot stabilne. On: Končno boste rešeni skrbi. ki vam Že toliko časa ne da-jomiru. Tako se boste lahko predali mirnejšemu življenju in uživanju. Pa rudi partnerka že komaj Čaka na te poziúvne spremembe. DEVICA ^ Ona: Pojavila se bo izredno ugodna poslovna kombinamja, ki je ne tii bilo dobro zamuditi. saj si boste lahko pošteno izboljšali svoje trenumo finančno stanje. Kljub temu bodite nadvse previdni. On: S partnerko se bosta dogovorila o zadevi, ki je bila doslej jabolko spora med vama. Malo bo popustila ona. malo vi in videla bosta, da bo kompromis zadovoljilvba. Žal vam bo. da lega niste storili že prej. Ona: Srečali se boste z nekdanjimi prijatelji, ki ste jih zadnje Čase že precej pogrešali. Tbkrat se boste pošteno veselili in tako spoznali tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. On: Včasih se obrmšaie, kot da vas ni življenje še ničesar naučilo. Nad ne^ zadevo ne bodite preveč razočarani, poskusite živeti tako. kot ste si že pred časom začrtali Ponudbo pa kar sprejmite. Ona: Prepir, ki ste ga sicer začeli vi. se bo hitro pomiril, vendar bo v zraku ostal trpek priokus po nezaupanju. Vam je res bilo treba dregati v stvari, ki povzročajo le kup neprijetnih nasprotovanj? On: V ljubezni boste dokončno pristali na kompromis s partnerko. kar vam bo odvalilo kamen s srca. Čemu ste bili tako dolgo trmoglavi, ko pa veruiar vidite, da lahko s pogovorom dosežete veliko več? VEDEŽEVANJE J ASTRO. Plin. 4, C* 090 4208? •v-r. % if A PC. i ^am^^. Pomoč za študij Rotaríjski ples je vsako leto družaben, a tudi dobrodelen dogodek. Ugledni meščani, člani rotacijskega klu> bâ. na njem v sproščenem plesnem vzdušju razdelijo vsakoletne donacije, letos se jih je nâbraio za dobrih 10 tisoč evrov. Donacije sla se takole veselili tudi obetavni miadi celjski umetnici Ja> nja Brleč (levol ža študij na citrah v Munchnu in Špela Vodeb za študij sodobnega plesa v Salzburgu. Lažje kot v škornjih Veselo sta se na plesu rotarijcev zavrtela tudi Aleksa Gajšek Krajne, vodja kabineta celjskega Župana, in njen soprog Viki, ki zdaj uživa zaslužen pokoj. Plesni koraki mu gredo bolje od nog. odkar je sezul vojaške škornje. Brezskrbna eleganca Predsednik Rotary duba Celje Tomai Berginc se je po parketu vrtel s soprogo. In med plesom končno pozabil na hude skrbi in teža-ve, ki jih ima v Časih gospodarske krize v *svo jem« pod-jetju ETl EJektroelement v Izlakah. kjer je predsednik uprave. wiiiiw.novite(lnii(,coin y »f'i; 'l I ' ' j Srečanja ob jubilejih če bi na hitro preleteli dogodke, ob katerih sta se srečevala predsednik države dr. Danilo Tiirk in celjski župan Bojan Šrot, ob določanju razlogov za stiske rok na bi biio prav nobene zadrege. Prepričljivo vodilni razlog so biii takSni in drugačni jubileji. Čeprav se leto počasi izteka, tudi v prihodnjem podobnih priložnosti ne bo zmanjkalo • morda pa se bo kakina našla tudi v začetku februarja» ko bo predsednik lahko županu stisnil roko še za čisto osebni jubilej - saj menda srečanje z abrahamom še šteje za jubilej, kajne? Foto: GrupA V zeleno-rumeno vesolje Zaključek obujanja spominov na dijaška leta v Poslovno-komercialni Soli Celje so na osrednji slovesnosti ob 140-ietnicL šole obarvali v zeleno-rumene barve vesolja in se tako na posrečen način zahvalili Mirku I^išu, da je prišel na prireditev. Na Celjskem največji delodajalec mladim trgovcem in trgovkam se je ob (pre)veliki medijski pozornosti sicer malo budoval, da so ga >»zvabili v past«, a ga je direktorica nekoč tudi njegove Šole mag. Maja Krajne hitro spravila v boljšo voljo. Foto: GrupA i Petek, 4* decembra, med 17. in 19. uro ,/J »I \ Oddaja Katrca pripravlja nase Miklavževo darilo vsem poslusalkam in poslušalcem Radia Celje. Nastopili bodo Savinjskih 7, ansambel Donačka; Manca Špik, Brigita Šuler in skupina Malibu. S skladbo S harmoniko do zvezda za katero so že posneli video-spot^ se bo predstavil tudi ansambel Ra^Ce> kije nastal v našem uredništvu.