februar 13 N 1. Predpostna 14 P Valentin,muč.© 15 T Fausftm 16 S JnlijaBa C Silvin IS P Simon, škof + 19 S Konrad_ 20"Nl>: Predposlna 21 P Feliks Ji 22 T Washing, roj. 23 S Teter Dam. 24 Č Matija 25 P Valhurpa + ŽlJLgorfirij. škof 11 £ Ž." Pr«l- lma ideja v obeh mestiI J;.!Vne zagovornike, imajo baje V An-nje pristaši se —- - — c------- no v vladi in napoveduje a utegne zaradi nje priti i, j i vladnih izprememb. Zuna-cnumin' Eden ->e "amreč na-Jio ,naspr°ten in zato je možni« , bo m°i*al, ali se uklo- a» Pa odstopiti. re va"?ij'a Pa je, kakor govo-"ačrt naravnost po-• Zaradi notranjih ne- ^ogla °'d- katerih si še ni °P°_ br, bi .11 namreč zelo do- r°dovl "auuet Z.C1U uu iS ak° bi bila zasigura He'n a oc* fašističnih držav 2Veti VeS napad, in tako bi Prjp 2 njima bila celo Zvez Jena» žrtvovati svojo v 0 8 sovjetsko Rusijo. v$em Cak Položaj bodo pri Je em zašle male države, b0sJe °dprto vprašanje. Ako fašistični državi dal Jevali na- FAŠIZEM SE JGRAŽA Fašisti ogorčeni nad ameriškim mornariškim programom. Rim, Italija — Italijanski fašizem se je pričel po svojem časopisju nenadoma, silovito zgražati nad Ameriko zaradi njenega načrta za graditev novega vojnega brodovja.Pra-vi, da je Amerika varna od vseh steani in da ima torej ta načrt napadalni značaj. Ob enem trdi tudi, da je le prazen strah, da bi zadobival v južni Ameriki fašizem tla. Zanimivi so ti članki, ako se pomisli, da je fašistično časopisje pred kratkim še zasmeh-Ijivo pisalo o slabotnosti Ame rike in drugih demokratičnih držav in obenem povdarjalo, kako mogočno napreduje fašizem v južni Ameriki. -o- ROOSEVELT JIM JE TRN V PETI New York, N. Y. — Finan-cirji na Wall Streetu so pripravljeni, zbrati znesek pet milijonov dolarjev in ga pokloniti predsedniku Roosevel-tu. ako obljubi, da bo resigni-ral s svojega mesta tekom petih mesecev. To idejo je sprožil neki advokat in pravi, da so veliki gospodje bili takoj pri volji, prispevati svoje; pritrdili so tudi številni njih u-službenci, ki morajo seveda tako plesati, kakor jim "bossi" žvižgajo. Ne ve pa se, ako bo res do take ponudbe prišlo, in precej neverjetno je, da bi jo Roosevelt sprejel. -o- FRANCO NAMERAVA PO-FAŠISTITI ŠPANIJO Burgos, Španija. — Kakor se more sklepati iz raznih izjav članov nove vlade, ki jo je sestavil gen. Franco, imajo nacijonalistl cilj, da po zmagi nad vlado uredijo Španijo po fašističnem vzorcu Italije in Portugalske. Glede vprašanja, ali se naj zopet upostavi kraljevski prestol, Franco še ni prišel do končne odločitve. BUS IMAJO, TODA CESTE NE Greenbelt, Md. — Tukajšnje naselje, ki je bilo zgrajeno od vlade, je po daljši peticiji doseglo, da dobi avtobus prevozno službo z mestom Washintgonom. Zdaj pa, ko so si meščani to izposlovali, so takoj vložili nadaljnjo prošnjo, naj se zgradi še nova cesta do Washingtona, kajti stara je že taka, da je težko voziti po njej. KRIZEMJVETA — Singapore. __ Anglija je tukaj slovesno otvorila zadnji ponedeljek svojo novo pomorsko bazo, ki jo je stala 100 milijonov dolarjev. Ob slovesnosti ni bilo navzoče tujezem-sko brodovje, izvzemši treh ameriških ladij. — Moskva, Rusija. — Policija je izvršila preiskavo v stanovanju Rusii je Nadeje Radunskaje, ki je bila zaposlena v ameriški časopisni službi, in je žensko aretirala. To je bila že drv ženska, zaposlena od Amerikancev, ki je bila aretirana. — Hendaye, Francija. — Vodstvo španskih nacionalistov namerava podvzeti novo rekrutacijo, da bo z njo dobilo armado, ki ima šteti do milijona mož, in sicer za novo pomladansko ofenzivo. -o- FARMARSKI ZAKON ODOBREN OD SENATA Washington, D. C. — V ponedeljek popoldne je senatska zbornica končnoveljavno o-dobrilai farmarski zakonski predlog, kakor ga je preuredila konferenca med zastopniki senata in poslanske zbornice. Predlog potrebuje zdaj le še predsednikov podpis, da postane zakon, kajti poslanska zbornica ga je že zadnji teden- odobrila. O tem predlogu je bilo dosti prerekanja in minulo je eno celo leto med časom, kar je bil predložen in sprejet. Z njim se je bavilo lansko redno zasedanje, nato izredno zasedanje, dokler ni zdaj končno prodrl. DOVOLJ BILO DELAZA MIR Amerika ne bo podvzela nobene inicijative več, da bi se omejilo svetovno oboroževanje. Washington, D. C. — V senatu je zadnji ponedeljek predložil senator King resolucijo, s katero se naproša predsednik, naj skliče svetovno konferenco na kateri bi se razmotrivalo vprašanje splošne omejitve oboroževanja. Ta resolucija pa ni niti v senatu, niti pri vladi našla odobravanja. Nasprotniki resolucije šo navajali, da je ameriška vlada že skozi več let skušala pregovoriti svet k razoroževanju, a je vedno našla gluha ušesa. Tako se je vršilo tudi več konferenc za omejitev oboroževanja na morju, a konec vseh teh prizadevanj je, da bo morala Amerika graditi zdaj nove velike ladje, ker Japonska ne pristane k omejitvi. Končno pravijo, da bi nov korak Amerike v tej smeri tu-jezemstvo napačno razlagalo in bi smatralo, cla ga je Amerika podvzela le iz boječnosti. BUTLEGERJI ŠE NISO IZ-TREBLJENI Chicago, 111. — Plevel, ki ga je producirala prohibicija v obliki butlegerjev, še vedno poganja na raznih tajnih me stih, dasi mu tla zdaj več niso tako rodovitna. Tako je bilo zadnji ponedeljek na tukajšnjem federalnem sodišču obsojenih dvanajst mož, ki so bili izsledeni, cla so se bavili s kuhanjem žganja v velikem obsegu. Svojo žganjekuho so izvrševali na farmah blizu Woodstocka in so v teku o-krog enega leta, dok,ler niso bili zasačeni, producirali, kakor se je izračunalo, do 606,-000 galonov alkohola, s čimer so oškodovali vlado na, davkih za okrog dva in pol milijona dolarjev. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA prva država zapadne Evrope, ki bo izrekla Italiji to priznanje. -o- OČISTITE SVOJE HIŠNE ŠTEVILKE! Chicago, 111. — Iz mestnega urada bo tekom prihodnjih dni poslanih BO inšpektorjev, ki bodo pregledovali, ali so vse hiše zaznamovane s številkami in so te številke tudi dovolj vidne. Kjer tega na bodo našli, je gospodar hiše podvržen kazni $5 po tozadevnem mestnem zakonu. -o- Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" V FIZIČNO SILO STAVIJO UPANJE politiko, j e nevarnost, da postanejo te države njih plen, ko bo odpadlo ravnotežje, ki ga točasno izvajate Anglije in Francija proti taki agresivno- s svojo osvojevalposti. JJ. Iz Jugoslavije Dve hudi nesreči v trboveljski okolici, ki sta zahtevali svoje žrtve. — Nesreča neznanega moškega, katerega je povozil vlak blizu Kranja na Gorenjskem. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo. Nemčija, in z njo številne druge svetovne države, domneva, da je močna fizična vojaška sila glavno, kar potrebuje za blagostanje svoje države. Razočaranje bo mor alo seveda neizogibno slediti. Gornja sJika kaže neko parado, ko se je razkazovala ta barbarska sil a. Puščica na levi kaže Hitlerja, Povožen do smrti Trbovlje, 28. jan. — Devet-najstletni hlapec France Po-vše, zaposlen pri podjetniku Josipu Haucku v Lokah, je včeraj vozil s konji pa mu je spodrsnilo na zaledeneli cesti. Padel je tako nesrečno, da je priletel prav pod kolo težko naloženega voza. Tovor mu je čez prsa in mu prizadejal hude notranje poškodbe, da je obležal nezavesten. Z večernim vlakom so ranjenca prepeljali v Ljubljano, a tu je na postaji zaman čakal reševalni avto. Povše je med prevozom do Ljubljane izkrvavel. Prispela komisija policijske uprave je ugotovila smrt in odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. -o- Nesrečen padec Trbovlje, 28. jan. — Davi je prišlo v cementarni TPD do hude obratne nesreče. Tovarna izdeluje cement na. zalogo, pa je bil pri magacinira-nju materiala zaposlen tudi 25 letni tesar France Lamberger, po rodu iz Dobrunj pri Ljubljani. Ko so odstranjevali o-paž, je imel Lamberger o-pravka na kakšnih 20 m visokem odru. Na svojo nesrečo je bil toliko nepreviden, da je stopil z odra na vezo pri opažu ki se mu je pod stopinjo vdala, da je omahnil v globo-čino. Samo srečnemu naključju gre zahvala da je bil tam spodaj kup smeti, pokrit z deskami, ki so ublažile udarec. Lambergerju je zlomilo nogo, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. Z opoldanskim vlakom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. -o- Truplo neznanca na progi Kranj, 28. jan. — Železniški čuvaj je davi na progi blizu Drulovke pri Kranju naletel na truplo mladega moškega, ki je našel smrt po vsej priliki pod kolesi snočnjega brzovlaka. O najdbi je obvestil železniško postajo odtod pa so poklicali orožnike, ki so takoj prihiteli na kraj nesrečne smrti. Našli so tam truplo 20 do 22 let starega fanta, ki mu je bil vlak glavo dobesedno odrezal. Njegove identitete in tega. kako je prišlo do tragične smrti, pa orožniki kljub marljivemu poizvedovanju še do večera niso mogli dognati. Pri mrtvecu niso našli nika-kih dokumentov, prav tako ga nihče ni prepoznal, čeprav se je okrog trupla zbrala množica občinstva, kakor hitro se je glas o dogodku raznesel po mestu in okolici. V žepu so našli tudi manjšo vsoto denarja. Ni pa bilo nikakega pisanja, iz katerega bi se dalo sklepati, zakaj je obupal nad življenjem. Vsa znamenja da jo namreč slutiti, da gre za samomor. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Stražišče. Zmrznil je Iz Gornje Radgone poročajo, da se je že nekaj dni potikal po listnjakih in drugih gospodarskih poslopij 8 letni Ernest Nudi, ki je bil na o-skrbi pri Zemljičevih v Pod-gradu, medtem ko njegova mati živi v Trebči. Pred kratkim se je fantek zatekel v listnjak gostilničarja Scheu-herja v Podgradu, kjer pa je vsled izredno mrzle noči oze-bel na rokah in nogah in bi bil gotovo zmrznil, da ni njegovega stokanja zaslišal neki mimoidoči, ki je otroka rešil in ga odvedel k zdravniku. -o-- Smrtna kosa Na Jesenicah je umrl Jožef Kenič, ki je bil najstarejši Jeseničan. Rojen je bil leta 18-14 v Smokuču. — V Ljubljani je umrla Marija Pegan, rojena Sušteršič, upokojena učiteljica. — V Jarenini pri Ptuju je umrla Jožefa Nekrep, .kmetica iz Vikovega dola, stara 69 let. Nepreviden kolesar Iz Celja poročajo, da je na potu pod prvim železniškim mostom neznani kolesar podrl s kolesom na tla 65 letnega Mihaela Miihle s hriba Sv. Jožefa. Moža so morali odpeljati nezavestnega na policijo, kjer so ugotovili hude poškodbe in so ga oddali naprej v bolnico. Vjel se je Nenavadna nezgoda se je pripetila 25 letnemu Marku Prnjiču in vasi Kozjak pri Brčkem v Bosni. Ko se je nekega večera vračal skozi gozd domov, je v temi stopil v past za divjačino. Zaman se je trudil vso noč da bi se rešil. Šele drugo jutro so ga našli vsega premraženega in ga oprostili neprijetnega položaja. -o- Nesreča Posestnik Peter Jenko iz Brega pri Komendi je v gozdu spravljal drva. Pri tem je tako nesrečno padel, da so gn morali radi dobljenih poškodb odpeljati v ljubljansko bolnico. Nerodna nesreča V Rogaševcih, tako poročajo iz Maribora, se je pripetila huda nesreča in le golemu naključju je pripisovati, da ni zahtevala človeških žrtev. — Posestnik Peter Sinko je imel svojo spalnico nad živinskim hlevom. I^eke noči se je pod spalnice naenkrat zrušil, da so postelje in omare z družino vred zgrmele na živino v hlevu. K sreči ni bil nihče resno poškodovan. -o- Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove! btran 2 'f' •AMERFKANSKI SLOVENEC Četrtek, 17, februarja 1938' Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! edinost publishing co. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44 Naročnina« Za celo leto___ Za pol leta__ Za četrt leta________ Za Chicago, Kanado in Za celo leto____ Za pol leta__ Za četrt leta _______ , Posamezna številka _$5.00 __2.50 ____1.50 Evropo: __$6.00 _ 3.00 __1.75 _____ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --- For half a year-- _$5.00 . 2.50 _ 1.50 For three months--- Chicago, Canada and Europe: For one year _____--$6.00 For half a year---3.00 For three months__1-75 Single copy 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, -i Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V Španska "demokracija" Katoliška javnost v Združenih državah je te dni začudena obstala pred novico, ki pove, da je kakih šestdeset kongresnikov v Washingtonu podpisalo neko "noto dobre volje", v kateri se izraža simpatije lojalistični španski vladi v Madridu. Z dotično "noto dobre volje" je jasno, da so se uvrstili podpisniki iste za madridsko vlado, ker so ji pokazali svoje simpatije. Madridsko vlado imenujejo v noti za predstavnico "demokracije" v Španiji. Kakšne "demokracije" ? Ko je brooklynski katoliški tednik razpravljal o značaju demokracije, ki jo zastopa madridska vlada, je njegov urednik zapisal, da "demokracija", katero predstavlja in brani madridska vlada zasluži, da se jo kvotira in postavi med hudičeva ušesa. Potem navaja razloge in vzroke za svojo ugotovitev. Posvetimo nekoliko na "demokracijo" v Španiji: Februarske volitve v Španiji leta 1936, so pokazale, da je dobila koalicija desničarjev 4,570,744 glasov. Ljudska fronta, sedanja ("lojalistična") vlada, pa le 4,356,559 glasov. Srednja stranka in pa Baski, so pa dobili 481,207 glasov. Zadnje dve stranki sta nasprotovali ljudski fronti. Kljub temu, da niso dobili večine, so zasedli vlado z nasiljem. Posledice: Ljudska fronta ni bila v stanu kontrolirati svojih ekstremistov. V njenih vrstah so bili anarhisti, sindikalisti, komunisti, zločinci, ki jih je vlada i izpustila iz ječ. Upori so izbruhnili po vseh provincijah. Sledil je proglas obsednega stanja. Svoboda govora in tiska je bila zatrta. Javna zborovanja zatrta. In to je izvršila vlada ljudske fronte. Od februarja do julija 1936, so razdejali in uničili okrog 400 katoliških cerkva. Značilno je, da je v Madridu komaj dobrih 200 čevljev proč od urada notranjega ministra gorela cerkev sv. Alojzija, ki so jo zažgali komunisti. Notranji minister sam je iz svojega urada gledal, kako je ogenj uničeval krasno stavbo, pa je prepovedal mili-čarjem, da ne smejo zapustiti vojašnice in iti gasit. Dogodki kažejo naprej, da je situacija postala taka, da ne življenje, ne lastnina ni bila več varna. Vodja desničarjev v parlamentu Don Jose Sotelo, je bil 13. julija umorjen. Vlada ljudske fronte ni kaznovala morilcev, ampak je suspendirala zasedanje za nedoločen čas. Vlada se je izkazala nato popolnoma nezmožna upostaviti red. Sledila je civilna vojna. V juliju 1937. so izdali španski škofje skupno poslanico in postavili v čisto luč kruto neznosno preganjanje cerkve in katoličanov v Španiji. Poslanica pove, da je bilo okrog 20,000 cerkva in kapel razrušenih in uničenih in več kakor 6000 katoliških duhovnikov pomorjenih, ne vštevši veliko število redovnikov in redovnic. Vse to so suhi fakti, kateri le v mali luči pokažejo, ka-' ke so bile in so dejanske razmere v Španiji. Vsak naj po svoje sodi, če je to, kakor je ravnala in postopala madridska vlada demokratično in res v skladu s kako demokracijo? Zato pa je katoliško javnost v Združenih državah globoko užalila vest, da je krog 60 kongresnikov podpisalo "noto dobre volje" ter v isti izraža simpatije madridski vladi, ki zastopa "demokracijo" v Španiji. To se je dogodilo, ko je te dni madridska vlada sklicala skupaj svoje poslance k nekemu zasedanju. Ameriški kongresniki pa gredo in jim z občudovanjem čestitajo, da je to "visoka stopnja poguma in odločnosti". Kaj je na stvari? Nič drugega kakor to, da ameriški kongresniki o zadevi niso morda dobro poučeni. Ako pa so, kar gotovo so, so s tem pokazali, kakega prepričanja so sami in s kom v svojih srcih simpatizirajo. Katoliški volilci po okrožjih tistih kongresnih ^istriktov, iz katerih so dotični kongresniki, ki so dotično noto podpisali, si naj to zapomnijo. Kdor odobruje to, kar so španski komunisti povzročili katoliški cerkvi in katoličanom v Španiji, tak menda ne zasluži glasu od katoličana. Zapomnimo si to! Demokracija v Španiji, ki jo deli in izvaja sedanja radikalna madridska vlada, ni nobena demokracija, ampak tiranija in nasilje, kakoršne so zmožni le komunisti. Prav ima brooklynski urednik, ko je zapisal, da tako demokracijo se more pravilno označiti in kvotirati le z ušežci samega hudiča. Za tako demokracijo se vsak pošten in pameten človek globoko zahvali! j Ti'r*r''- ' ■ ••rp"J------^— i •.;»*»»• ft NAROČAJTE "NOVI SVET' Cleveland, O. Novi list mesečnik "Novi Svet" se še precej dobro razširja. Želeti bi bilo, da bi ga prav vsaka slovenska družina naročila in to po vseh Združe* nih državah, kjer žive naši ljudje. — Na ta list "Novi Svet" je lahko vsak posameznik ponosen. Naročite si ga lahko skozi uredništvo Ameri-kanskega Slovenca, ali pa po vašem zastopniku, ki bo tudi popisal vašo zgodovino. — Za okolico St. Clair in Collin-vvood v Clevelandu je vaš zastopnik John Prišel, 1598 Parkgrove. -o- KONCERT "PLANINSKE ROŽE" Milwaukee, Wis. V nedeljo dne 20. februarja priredi ženski pevski zbor "Planinska Roža", svoj koncert z igro, v S. S. Turner dvorani. V načrtu je izvrsten program, ki kaže lice skrbnih priprav, da se bo našemu občinstvu zopet nudila vrsta lepih prizorov, vokalnih selekcij, ter zbranih pevskih točk proizvajanih po "Planinski Roži", in tudi drugih pevskih zborih, ki bodo sodelovali pri tem koncertu. Popoldanski program, ki se prične ob pol tretji uri, bo odprla Planinska Roža, s krasno A. Foersterjevo skladbo, "Naše gore". Njeni akordi se v resnici mogočno prelivajo in napev njen je naravnost očarljiv. Na to sledi vrsta raznih drugih pesmi, ki so tudi prava umetnost. Med temi bodo vključeni dueti in quar-teti, kakor tudi godba prvovrstne orkestre. Pri večernem programu, ki se prične točno ob pol osmi uri, pa bo vprizorjena zanimiva ša-loigra, "Eden se mora oženiti". Ta igra, ki sicer ni predolga, js polna humorističnih prizorov, ki predstavljajo pravi tip samskega stanu. Dva že postarana brata, Jakob in Viljem, po poklicu vseučiliška profesorja, sta radi svojih dolgoletnih študij, popolnoma pozabila, da živita med dvoje vrste ljudmi, oziroma sta neopaženo preživela svojo mladost. Njuna teta Jera jih je vzgojila, in jima bila kot mati od otročjih let. Ker se ji življenje v hiši zdi predolgočasno, in kisli obrazi teh večno v knjige zatopljenih puščavnikov neznosni, odločno zahteva, da se vsaj eden mora oženiti, če že ne oba, kajti to je bila tudi poslednja volja očetova. Grozi jima tudi, da jih zapusti in razdedini, ako ji ne storita to uslugo. Fanta se grozno prestrašita tetine zahteve, kajti nobeden se ne čuti sposobnega za zakonski stan, pa tudi o ljubezni nimata nikakega pojma. Enako se ne zavedata, nadaljno in. boljše prepevanje v prihodnjosti. Upajoč, da ne pustite zamreti naše mile slovenske pesmi, ki je umetnost in krasota človeške družbe, vas prav gotovo pričakujemo in zagotavljamo, da vam ne bode žal, kajti zbor se z vso vnemo pripravlja podati izredno pester program. Vaši prijatelji bodo tam, pridite tudi vi. V nedeljo 20. febr. ob 8:30 do 9 ure dopoldne, obrnite vaš ra-dijo kazalec na WEMP station, 1310 kilocikel, kjer boste culi po "Blue Danube Boys" zadnji klic in vabilo k koncertu Planinske Rože. J« VAŽNO ZA TE, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI ZDR. DRŽAV Waukegan-North Chicago, 111. Ker je ob tem času silno zanimanje za pridobivanje dr- žavljanskih papirjev, se tem da imata želodce, ki jih je treba i'potom naznanja vsem roja-tudi včasih napolniti. Ko se tako 1 kom in rojakinjam v mestih nekaj časa prepirata, kateri naj Waukegan-North Chicago,KI., bi se oženil, se končno vendarle da se lahko obrnejo na nižje odločita, da bota žrebala z listki.'podpisanega za pomoč v tej Kako bo žrebanje izpadlo, in kateri se bo moral odpovedati knjigam in devištvu, bote pa sami videli v nedeljo zvečer. Nasmejali se bote pri teh prizorih in ob zvokih krasno donečih pesmi, počutili poživljene in prenovljene. Po končanem programu bo ples in zabava do polnoči. "Planinska Roža", torej najvljudneje vabi vso slovansko javnost v Milwaukee in okolici, zlasti pa se z velikim zaupanjem obrača na vsa naša podporna društva, katerim je ta zbor vedno pomagal olepšati programe pri njihovih prireditvah. Ta zbor je bil eden najaktivnejših v mihvauški naselbini, ter skozi celih dvanajst let nikdar zavrnil nobene prošnje. Sedaj je pa prišel čas, da enkrat pokažete, da ste tudi vi pripravljeni podpirati kulturna društva ter ceniti njih trud in požrtvovalnost. Pevski zbori so žalibog do danes vedno le izkoriščani, in nikdar dosti obiskani, kadar se je šlo za njihove prireditve. Nasprotno pa, kadar društva kaj prirejajo, so pevci prvi, ki naj bodo na programih. Resnica je torej ta: da vi potrebujete nas — mi pa tudi vas. — Ako torej v takih slučajih ni vdeležbe, in se prire^ ditev vrši samo v korist lastnika dvorane, potem seveda ne bo preostajalo drugega, kot povabila, ki bodo poslana na zbore, bodo morala frčati v koš, ali pa dotična društva, ki hočejo program s petjem, prevzamejo učiteljeve stroške sami, pri svojih prireditvah. — To je tudi ovira za pridobivanje novih pevk, kajti treba je le prepogosto poseči v žep, ko je blagajna izčrpana, a društva nas kličejo in vabijo. Edina pot iz te zagate je, pravična razsodnost in dobra volja, ki ne zahteva nikake posebne žrtve razun : samo enkrat, to je 20. febr., mesto v tujega naroda gledališče, pridite v S. S. Turner dvorano, in napolnite jo do zadnjega kotička. Obenem vas bo tolažila zavest, da ste storili svojo dolžnost napram požrtvovalnim pevkam in s tem tudi prilili novo porcijo navdušenosti za še zadevi ako potrebujejo kaj informacije. Pravilne forme se lahko dobijo in pomoč pri izdelovanju teh je prosta za vsakega kateri to želi dobiti. Joseph Zore 1045 Wadsworth Ave. North Chicago, 111. -o- SLIKE V AMBRIDGE, PA. Ambridge, Pa. V nedeljo 20. februarja se bo vršila predstava slik iz stare domovine v naši naselbini. Slike bo kazal Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, Ohio. Predstava se vrši pod auspici-jo hrvatske župnije sv. Trojice ob tretji (3:00) uri popoldne v Hrvatskem domu na 339 Merchand St. — Prispevki od vstopnine bodo šli v korist cerkve. — Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. IZ ŽIVLJENJA ROJAKOV V PENNSYLVANIJI Canonsburg, Pa. Za nekoliko prostora prosim, da napišem par vrstic v priljubljenem listu Amer. Slovencu. Ker je sedaj ravno kampanja, bi bilo pač najbolj primerno, da bi vsak naročnik pridobil listu vsaj enega novega naročnika. Jaz bom vse poskusila in upam, da se mi posreči. — Posebnih novic pri nas ravno ni. Če se pa kaj novega zgodi med nami, se navadno sproti poroča. Tako je bilo poročano tudi o nesreči, ki se je pripetila mojemu možu, ko mu je v majni, kjer je kopal, priletel v levo oko košček premoga in so mu morali z operacijo vzeti premog iz očesa. Najboljši zdravniki so poskušali vse svoje znanje, bi mu ohranili vid, toda brez uspeha. Čutim se dolžno, da se na tem mestu zahvaljujem vsem, ki ste ga obiskovali v raznih bolnišnicah in tudi doma ter ki ste nas brezplačno vozili v bolnišnice, ko smo ga hoteli obiskat. Hvala društvom in jednotam, za plačano podporo in odškodnino. Hvala posebno za to, ker je bilo to tako v kratkem času plačano in brez vsakih sitnosti. Tako hvala KSKJ; kakor tudi SNPJ. Hvala tajniku društva št. 138, ker je imel z nami toliko dela. — Ob tej priliki bi priporočila, da če morda kdo, ki te vrstice bere, ne spada k nobenemu podpornemu društvu in organizaciji, naj pristopi čimprej mu je mogoče v kako slovensko podporno organizacijo, kajti naše slovenske podporne organizacije so najboljše in najpravič-nejše plačujejo podpore in odškodnine. Naši mladi Boostarji se prav pridno uče in pripravljajo za neko igro, ki bo prav smešna. Igra se imenuje "Here Comes Charlie". Igro bodo vprizorili v nedeljo 27. februarja, to je na zadnjo nedeljo pred pustom. Tudi v soboto 26. febr. bo veselica. Obe veselici bota v katoliški dvorani društva 153, KSKJ. Na te prireditve vabimo rojake od blizu in daleč, da nas posetite in zagotavljamo vam, da vam tega nikoli ne bo žal. Da ne bo nobenemu dolgčas, zato bomo že poskrbeli in pa tudi za to, da bote dobro postreženi. — Pozdrav naročnikom tega lista. Rose Krall ■-o- DRŽAVLJANSTVO ZA CLE VELANDČANE Cleveland, O. Ameriška zvezna vlada je pooblastila advokata Wm. J Kennicka, da preskrbi natan čne in zanesljive informacije brezplačno Slovencem in drugim iz 23. varde v Clevelandu', ki iščejo državljanstvo. V prihodnjih dveh tednih je Urad Wm. J. Kennicka, na 982 E. G3rd St. pripravljen za spisa-nje prošnje za prve ali pa ta-kozvane druge državljanske papirje za stotine ljudi, za tisto veliko število Slovencev, ki sedaj želijo postati državljani/ Pred desetimi leti je bil advokat Wm. Kennick pooblaščen od stranke zastopati pred zvezno sodnijo v vseh slučajih, in vsak Slovenec ima sedaj izvrstno priliko dobiti brezplačno vse potrebne informacije v teh važnih zadevah. Obrnite se na njegov urad v četrtek, petek ali pa soboto popoldne, od ene do pete ure. Dogodki med Slovenci po Ameriki Rev. Father Plevnik v Chicagi Chicago, 111. — Zadnji torek se je mudil na kratke® obisku v Chicagi preč. g. J0}111 Plevnik, slovenski župnik fa" re sv. Jožefa v Jolietu in Du' hovni vodja K.S.K.Jednote, ter je ob tej priliki obiskal tudi nas. Obenem je postal tu'11 ustanovnik in naročnik novega mesečnika "Novi Svet", mu bodi iskrena in prisrc«a zahvala! Priseljenka Cleveland, O. — Pretek'1 teden je dospela iz stareS^ kraja, iz Trsta v Italiji- 2j> letna Miss Angela Sluga. šla je k svoji materi Mrs. 1e' režija Sluga in k svojima dve- ma bratoma Franku in A®* nu. Potovala je na račun it^1' janske kvote. sta DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dpstavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: Za: Lir: $ 2.55 100 $ 6.50 .... 100 $ 5.00 ...„„ 200 $ 12.25 .... 200 $ 7.20 300 $ 30.00 .... 500 $10.00 420 $ 57.00 ....1000 $11.65 500 $112.50 ....2000 $23.00 1000 $167.50 ....3000 Pri večjih svolah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Srebrni jubilej Gary, Ind. — Tukaj praznovala ' preteklo sob°t° 12. februarja srebrni jubiw poroke Mr. in Mrs. Joe f Louise Kapsh, ki sta dol'^' ska rojaka. Vest iz domovine Barberton, O. — Tukajšn/ rojakinja Mrs. Frances 0®3' ben je te dni prejela iz stare domovine žalostno vest, da J1 je na Velikih Blokah na ^ tranjskem umrl njen ljublje"! oče Anton Hiti v lepi star°f 75 let. Pokojni je bil okoli 5j let, do svoje smrti cerkov"1 cerkve Marije Vnebovzete ^ Vel. Blokah. V mlajših letlt je bil od več okoliških far" pripoznan kot najboljši jač. Ko mu je pred 30 leJ umrla soproga, je moraT k'0" jaško obrt omejiti in se P°sv6' titi vzgoji svojih otrok, ^ rim je bil najboljši oče. je vzoren katoliški mož in štovan ter priljubljen pri ki so ga poznali. Umrl Je_ ' jan. letos v naročju svoje* najmlajšega sina Franceta, ^ po in mirno, kot umira nik. Doma zapušča že °Df njenega sina Franceta in 1,1 _ Jožefo, tukaj pa zgoraj °nie' njeno hčer Frances. Vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Roje"1' so se oglasile pri družini in Mrs. Lady Stupica na ^ 0' E. 81st St. ter jima prine dar zalo hčerko Materino ime je ne Jančan. — bolnišnico je bila Mrs. William Jeraj, prvo roje' bilo JosePj, V GlenV1 odpeli^ h čem Mr. in Mrs. Snider. — 2al°?e' vest iz domovine je Pr. ;„ da rija Brate v častitljivi stai"°_ 90 let. V domovini zaPuf no vest iz la Mrs. Ušula Rakar, v vasi Stance laze, far ravče umrla njena mati ^ dva sina in eno Pa dve hčeri. o hčer, ŠIRITE AMER. SLOVEČ* ..--^ "TARZAN NA RAZISKOVANJU" % (59) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlilTOUghS Toda speči Kavurit sc ni zganil, spal je trdno spanje in niti v sanjah^mu ni prišlo na um, da bi rntl kdo mogel ugrabiti dragoceni plen. Tarzan je torej mirtto odšel z črno deklico na rami skozi džunglo. Stopal je pa tiho in previdno, kot je bil tega že od nekdaj > ajen. Napotil se je proti črnskemu Jl'1 ■ eliti. . . . Nekako istočasno, se je mala ' skupina Tarzanovih vojakov zvestih Wazirov počasi pomikala skozi džunglo in slučajno ravno proti tistemu naselju, v katerega je nameraval Tarzan z črnko. Pričakovali so, da najdejo tam svojega liwano. Niti od daleč se jima ni sanjalo, da bil Udalo sedaj T.-irzanov £ o v r *' i nj . „ .* «UX«M»W.¥ »-V.'.-.-.....-1 Aai im. ^ JL j, Poglavar Udalo in vsi njegovi podložili so'pa postali TarzanOvi sovražniki in sovražniki z vsemi, kateri so živeli v prijateljstvu s Tarzanom. — Ko so Waziri stopali po tujem svetu, •so naenkrat zaslišali čudne vreščeče glasove male opice. Kmalu nato je že mala opica skočila z drevesa k poveljniku. s.» fflusiiUill "To je Nkima," reče poveljnik Mu-viro; "gotovo jc tudi Tarzan v bližini." — Nkima se je pa stisnila k Mu-viru in mu hitela po svoje nekaj pripovedovati1. Nato je stekla naprej in zopet nazaj ter vlekla Muvira za seboj. "Milimo," reče Mtiviro; "Nkima tako ži li. Prav gotovo je Tarzan v veliki nevarnosti!" Četrtek, 17. februarja 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran S KAMPANJSKI ODMEVI Joliet in Pueblo posegla v borbo. — Cleveland se pripravlja, da iznenadi vse druge. — Minnesota mobilizira svoje sile. — Chicaški poveljnik na delu. Že takoj prva kampanjska poročila so kazala, da se pripravlja živahna in zanimiva borba v letošnji kampanji Amerikanske-ga Slovenca. Stari izkušeni veterani v vrstah katoliškega tiska so pridno na delu za razširjenje katoliškega dnevnika po svojih naselbinah in okolicah. Zavedajo se, kako velikega pomena je v današnjih dneh ravno katoliški tisk. Za razširjevanje katoliškega tiska je dolžan delovati vsak zaveden katoličan. Baš na polju tiska se bije neprestano večna borba, ki gre za tem, da osvaja duhove s svojo miselnostjo. Kjerkoli popusti borba za katoliško miselnost, nastane vrzel in nasprotna miselnost začne z osvajanjem. Smo v času, ko je največje važnosti to, kaj kdo čita, ker kar kdo čita, takega mnenja tudi Zato pa na delo vsi, ki je nam kaj za to, da se katoliška miselnost širi. Kampanja je tukaj in mesec katoliškega tiska je proglašen od cerkvenih autoritet zato, da tekom tega meseca katoličani delujemo na to, da se razširi med nami katoliški tisk. Te zadnje dni so se odzvali sledeči iz sledečih naselbin: MRS. MARY DELAK, iz Biwabika, Minn, je poslala te dni 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 3000 glasov. Nominira za kandidatinjo MRS. JOSEPHINO MEGLEN iz Pueblo. Sama Mrs. Meglen je pa poslala 24 starih naročnin, kar da 9290 glasov. Skupaj to pot dobi 12,290 glasov. REV. F. SCHWEIGER, Gilbert, Minn, je prejel naslednje glasove od sledečih: Mrs. Katherine Virant, z Aurore, Minn., 250 glasov: od Mrs. J. Kastelic in Mrs. A. Nemgar, Eveleth, Minn., Pa: 17 starih naročnin, kar da 4750 glasov. Skupaj to pot: 5000 NADALJNIH GLASOV. MR. JOHN KRAMARICH, iz Jolieta, naš naudušeni zastop-J11^ je poslal 1 novo in 11 starih naročnin, kar da 6500 glasov. Za kampanjskega kandidata nominira MR. ANTONA JELENICH, s katerim pravi Mr. Kramarich, da upa, da bo Joliet častno zma-j&l v letošnji kampanji. V ta namen objavlja spodaj v tej ko-°ni poseben oklic. Mr. Marko Blut, naš zastopnik iz Jolieta, na-.klanja Mr. Jeleniču 150 glasov. Skupaj dobi jolietski kandidat Jelenič 6650 GLASOV. v MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio, naš poznani preizkušeni borec za katoliško prepričanje je dobil te dne sledeče glasove: Mr. John Prišel, iz Clevelanda, je poslal 6 starih naročnin, ar da 1650 NADALJNIH GLASOV. MR. JOŽE FAJFAR, poveljnik chicaške fronte je te dni doki! 1 novo in 12 starih naročnin, kar mu da 8600 GLASOV; od Johna C. Smoleya, iz Dodge Citya, .Kansas, pa 250 glasov kar mu da skupno to pot 8850 NADALJNIH GLASOV. Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah: MR. JOŽE FAJFAR, Chicago, 111.....................19,050 glasov REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn,..17.125 " MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.....12,290 " MR. ANTON GRDINA, Cieveiand, Ohio.......... 9,200 " KDO BO PRIHODNJIČ NA VRHU?. \ ■ ' • NOV NAČELNIK MORNARICE Prizor, ko je adniiral C. B. Bloch (v sredi) pod ladijskimi topovi sprejel vrhovno poveljstvo nad ameriško bojno mornarico. JUGOSLOVANI V ŠPANIJI Vse one, ki so te dni poslali za nove ali obnovitvene naročene prosimo, da naj sporoče, komu želijo nakloniti svoje glasove. KAJ IMA ZA POVEDATI JOLIETSKI KAMPANJSKI KANDIDAT? Joliet, Illinois. Tit-ta-tit-ta-tit-ta-tit-ta — le vkup, le vkup, le vkup bi zakli-ttam vojaški hornist, če bi se vojna začela. Nekaj podobnega se je ZHeelo zdaj za nas, ko je Amerikanski Slovenec zopet otvo-1 letno kampanjo. "Amerikanski Slovenec" je naš stari znanec, ®s 'stari čuvar, ki stoji že blizu petdeset let na straži katoliškega opričanja. Kot tak zasluži vse naše podpore. Zato smo skle-|1 tudi v Jolietu, da se bomo dvignili v tej kampanji za list "Am. venec". V ta namen smo postavili izbornega kandidata MR. ANTONA JELENIČA. Pri ivAli VGSte' kcl° Je Je,enič? 0n je tloma iz Gornjih Lokvic Metliki, sin lepe solnčne Belokrajine. Pri njih so rekli podo-v P1'' Gorenjemu Krakarju. Njegova žena je pa rojena Am-Slo'-10' VA Mr. Jelenič je bil vedno zvest naročnik "Amer. tu enCa"* ™a vedno naročena kar dva lista. Enega zase ku V,Jolietu' drugega pa za svojega brata v*starem kraju. Torej 11 idata imamo izbornega in ga priporočam vsem. » in . na vse naročnike, da v tem času obnove naročnino ^^Peliram tudi na vse, ki še nimajo tega lista, da se tekom te "■panje naroče in tako pomagajo k zmagi našemu kandidatu, in rej Za K'avo naže£a slavnega Jolieta. Naj naše bombe pokajo zmafreSaj0 VS° Ameriko- Mr- Jelenich pravi, da če bo Joliet niso v'Cla bo clobil srebrno kupo, bomo slavili zmago, kakor jo kih n'kJer- Vsi novi naročniki bodo morali v parado na tru-Russ'1 Vsakem truku 1)0 sod pive. Za petje bo skrbel pa John Zbor' Je bil orSani8t pri Treh farah in bo s svojim pevskim Tor >°m ('H bo naša pesem donela, da bo vse mesto pokoncu. Da 0,1 na n°ge za nove nai'očnike, ker nagrade so jako lepe, potem »e prosta zabava v Jolietu. Tako le poroča ljubljanski dnevnik "Slovenec" z dne 22. jan.: Komisariat mednarodnih brigad v komunistični Španiji je ob koncu prejšnjega leta izdal razkošno opremljeno, bogato ilustrirano knjigo, ki je posvečena pribežnikom iz Jugoslavije in četam, ki jih ti tvorijo v španski komunistični vojski. Človeku se milo stori, ko na slikah vidi naše obraze, pod njimi domača imena: Žabkar, Zagozda, Do-dič, dr. Gorijan, Križaj itd., zraven pa dostavek kje je kdo "junaško" padel ta v bojih pri Gua-dalajari, drugi pri Villanuevi, pri Jarami, pri Brunete . . . Vendar jih komisariat v tej spominski knjigi slavi in jim poje hvalo, da so padli "za republikansko Španijo", "za svobodo", "za pravice ljudstva'' in druga taka gesla. Njihovi tovariši pa morda v domovini pobijajo militaristič-nega duha, igrajo pacifistične igre in nagovarjajo sovrstnike, naj se ne vojskujejo, naj ne primejo za orožje, da ne bo klanja... Komisariat je — vsaj na zunaj —vse te in živeče bojevnike sprejel za svoje, knjiga nosi naslov "Nuestros Espanoles" (Naši Španci), pove tudi, da se nekatere čete imenujejo po Ivanu Cankarju, Matiju Gubcu, "Bal-kanica", nekateri pa služijo tudi v bataljonu "Dimitrov", imenovan tako po Dimitrovu, "voditelju svetovnega protifašističnega gibanja". Ker ima knjiga izrazito propagandni značaj, so seveda vsi članki, ki so jih pisali večinoma Jugoslovani (najbrž ne tisti, ki so na bojiščih) temu primerno prikrojeni. Poleg opisovanja "Kako smo prišli v Španijo", "Zakaj smo prišli v Španijo", "Kaj počnemo v Španiji", kar vse je opisano tako, kakor izurjena propaganda zna, je najvažnejše splošno ozračje knjige. Knjiga je napisana za španskega bralca, "al lector espano!" in se tu nič ne brigad in bodoči mednar. prostovoljci, pri telovadbi. — Kaj neki bodo k temu rekli voditelji gibanja "proti vojni in fašizmu"? Preseneča te veliko število slovenskih imen. Bridko je, da gre ud tega majhnega narodiča umirat v tujo zemljo zato, da ji ne bo zavladal general Franco ali kdo drugi, ampak mednarodni Žid ali španski komunist, da svoje življenje nese naprodaj za to, da ne bi general Franco ali kdo drugi v daljni Španiji mirno gledal samostane in jim pustil bolnike in berače, ampak da bi jih neki komunist še naprej podiral. Naše ozemlje je pa tako poceni. — Zdi se, da so vse "vojake mednarodnih brigad" zapeljali v ta posel tisti, ki so sedaj napisali knjigo o "naših Špancih" in se bodo v času vojne pokazali kot dobri pisatelji, v miru se bodo pa izkazovali, kako dobri vojaki so bili . .. GOSPODARSKA KRIZA PRED 300 LETI first! 1'ozdri av vsem naročnikom. Pazite na Joliet. Joliet mora biti JOHN KRAMARICH, zastopnik. nc rne m: briga } Clta moj Kosed, ampak za-maJ -e, cla ho tudi v hiši tvo- ;ega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost. taji, zakaj v Španiji prav za prav gre, kakor je v ostali Evropi navada. Ta knjiga ti naravnost pove, da gre za to, ali bo Španija komunistična ali pa kako drugačna. Komunizem — to je namen vseh teh čet in mednarodnih brigad in za tega te ta knjiga hoče navdušiti. Tu ni nič socialnih vprašanj, nobene želje po prosvetljevanju ljudstva, nič boja za svobodo, kakor bi državljansko vojno v Španiji rada pokazala svetu komunistična propaganda po Evropi; tu je samo 'boljševiška disciplina' in komunizem. Delo, ki obsega 55 strani na razkošnem papirju, je posvečeno "slavnemu spominu tovariša Blagoje Paroviča", člana osrednjega odbora komunistične stranke 'za Jugoslavijo, organizatorja gibanja za zbiranje prostovoljcev med narodi Jugoslavije za republikansko Španijo, komisarja XIILmednar. brigage, ki je padel pri Villanuevi de la Canada 5. julija 1937." Sploh pri imenih in slikah že padlih bolj odkrito povedo, da so bili komunisti, kakor pa pri slikah in imenih živih. Že na naslovni strani se ti brez sramu in običajne evropske taktike ponuja komunistično znamenje, kladivo in srp, ki je raztreseno na več mestih tudi po knjigi. Za konec seveda neizogibna Passionaria v članku "Nuestra Passionaria" s sliko, ki jo kaže v govorniški pozi s komunističnim pozdravom — dvignjeno pestjo. V objavljenih raznih nagovorih tega ali onega poveljnika pred zbranimi vojaki, v objavljenih pismih se večkrat ponavlja vzklik "Živio Rusija", "Živio ljudska fronta po vsem svetu, živio mednarodna solidarnost" itd. Najbolj pa te dirne slika otrok na dvorišču neke sirotišnice ali kaj: v dveh vrstah stoje, raztrgani in razcapani, nekateri z zanikrnimi obvezami, pod sliko pa napis: Najmlajši prijatelji mednarodnih Pred 300 leti je bila na Nizozemskem kriza, ki spada k prvim trgovskim krizam novodobne gospodarstvene zgodovine in ki je prav čudovita zadeva v kulturni zgodovini. Z njo se je končala ona čudna zaljubljenost v tulipana in špekulacija s tulipani, ko je bilo premoženje vse Nizozemske skozi tri leta v nevarnosti. Zmeraj bo ta doba v skrivnost zavita in nikdar ne bo moči zvedeti, zakaj se je ta norost začela, norost, ki je podobna norosti iskalcev zlata in lovcev za srečo. Tedaj — bilo je ob času 30-letne vojne — še besede špekulacija niti poznali niso, pa je že špekuliral ves narod po vseh pravilih modernih borznih navihanosti in tako hudo so špekulirali, da se je vsa dežela zamajala in nastala huda gospodarska kriza — samo radi cvetlice — tulipana? Tulipan, ki v Mali Aziji in v Egiptu kar divje raste, je prišel v 16. stoletju v Evropo, kjer so mu radi podobnosti s tuVbanom dali ime tulban — tulipan. Kmalu so ljudje vzljubili to cvetico, zlasti na Holandskem so se kar zaljubili vanjo in so gojili več krasnih vrst, posebno krog Ha-arlema. Cene tulipanu so rastle — in tedaj se je začela zagonetna igra. Krog leta 1634 so bile cene te rože tako visoke, da niso več ustrezale cenam rastlini, marveč so bile te številke že zares loterijske. Kako so bili že vsi ob pamet, pove neka kupna pogodba iz leta 1637, ko je bilo treba dati za eno — reci in piši — za eno tulipa-novo čebulico — tole: "2 voza pšenice, 4 vozove rži, 4 pitane vole, 8 pitanih prašičev, 12 pita-nih ovac, 2 soda vina, 4 sode piva, 2 škafa presnega masla, 1000 funtov sira, 1 posteljo, 1 obleko, 1 srebrn kelih" — torej skupaj vrednost 2500 goldinarjev! — Za eno tulipanovo čebulico so dajali tudi po 12 jutrov zemlje ali kočijo s parom iskrih belcev! Zaupanje v trajno vrednost tulipana je bilo tako veliko, da je sirotišnica v Alkmaru vse svoje premoženje spremenila v 120 tu-Upanovih čebulic! Tulipanov niso kupovali in gojili samo plemiči in trgovci, ladjedelci in kmetje, marveč tuli hlapci, dekle, dimnikarji in branjevke. "Cvetličarji" — kakor so se imenovali — so se shajali ob določenih urah v krčmah, ki so se spremenile v borze. Prodajalci tulipanov so tvorili kar truste. Verižništvo, kakršno se je v 19. stoletju razpaslo z akcijami, so uganjali s tulipani, le da so bile akcije tedaj — tulipani. Prodajali in kupovali so tulipane, ki jih sploh ni bilo. Ta igra je trajala tako dolgo, dokler ni leta 1637 iz neznanih vzrokov padla cena tulipana od 1250 na 1200 goldinarjev in je prodajalec zahteval izplačilo. Po deželi so se podirale trgovine, konkurz je sledil konkurzu in tožbe so kar deževale na sodišču. Ho-Iandski pravniki se niso upali tu razsojati, ker je bila taka trgovina sploh prepovedana. Vlada je morala poseči vmes. Dosegla je skoraj povsod poravnave od 15 do 10 odstotkov. Premožni ljudje so obubožali, hiše so šle j na boben, ljudje so obupano begali in iskali rešitve. Nizozemsko je doletela huda gospodar-I ska kriza, prva v novem veku, ki J je nastala radi tulipanov, in iz katere se je dežela šele čez desetletja izmotala. BESEDA "ADMIRAL" — OD ARABCEV Ko so še Arabci precej soodločali v svetovni politiki, so evropski narodi od njih sprejeli besedo, katera je v vseh evropskih jezikih še dandanes rabljena, ki pa malokdo ve, da je arabskega izvora. Vsakdo danes pozna besedo admiral za vojaško označbo, za označbo poveljnika vojnega brodovja ali pa vsaj nekega dela brodovja. Ta besedica ni nič drugega, kakor sestava iz arabskih besed: Emir-al-bahr. Emir je gospod, v tej zvezi torej gospod morja ali poveljnik brodovja. Ta beseda je prišla v Evrope še pred križarskimi vojnami. Semkaj so jo zanesli sicilijanski trgovci. Že v starih nemških pesmih pojejo o admiralu, ki pa je poveljnik suhozemske armade. V križarskih vojnah pa so ta naziv spoznali po vseh južnih evropskih deželah. V Italiji so iz tega napravili besedo "almi-raglio" ter so z njo označevali poveljnika vojnega brodovja. Na Španskem je bil "almiran-te" naslov kastilskega podkralja. Kralj Filip Lepi je izdal odredbo, da sme armadi poveljevati le princ, maršal ali admiral. Na Francoskem pa admiral nikakor ni bil le poveljnik, morskih vojnih sil. Sloveči voditelj Ilugenotov Coligny in general Bonnivet, ki se nikdar nista bojevala na morju, sta imela naslov admirala. Napoleon je imel mnogo smisla za vojaške naslove. On je organizatorja konje-ništva generala Murata Imenoval za francoskega admirala. -o-■ V zdravilni umetnosti verjamemo vsakomur, ki se izdaja za zdravnika, čeprav ni laž; nikjer nevarnejša nego tu. Tudi ni zakonov, ki bi nevednost tu kaznovali. Plinij -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" NE ZAMUDITE TE VELIKE priložnostne razprodaje svetilk tm > ZDAJ—IZRABITE PRILIKO TE BREZPLAČNE POSREŽBE ZA RAZSVETLJAVO DOMA DOBRODOŠLI VSI na PLES- Slovenian Camp, No. 16211 MODERN WOODMEN OF AMERICA V soboto, 19. febr. '38 V DVORANI SV. ŠTEFANA 22nd & Lincoln st. . Igrala bo godba Johnny and his Merrymakers Začetek o!) 8. tiri -:- Vstopnina 35c. Ji - Telefonirajte svoji Public Service trgovini in zahtevajte, da pošljemo enega naših izvež-banih svetovalcev za razsvtljavo na vaš dom v svrho brezplačnega pregleda razsvetljave. 20% znižanja za febmarsko razprodajo , Malo naplačilo — Nizki, lahki obroki if Tukaj je — namreč prilika, na katero ste čakali! Zdaj si lahko dobite tiste nove svetilke, ki ste jih hoteli, po takih cenah za štedenje denarja, kakor ga more nuditi samo FEBRUARSKA RAZPRODAJA SVETILK. Talne svetilke, "bridge" svetilke — študijske, namizne in spalniške svetilke — svetilke za vsak namen in vsako sobo — vse paradirajo pred wmi v tej sijajni POVORKI VREDNOSTI. Toda hitite, hitite — pridite zdaj, dokler je zaloga povse popolna. Trgovci v so seščini tudi nudijo mnogo fi-nVh vrednosti v svetilkah tekom februarja Public Service Company of northern illinois Naš svetovalcc bo prinesel s' seboj merilec za vid — čudovito malo pripravo, ki se uporablja za merjenje množice svetlobe v vsakem delu vašega doma. Ta bo preizkusila vsak kroj za opravila ... in dala dragocene informacije, kako dobiti najboljšo in najbolj privlačno svetlobo. Za to postrežbo se nič nc računa. Stran 4 •amerikanski slovenec' „ Četrtek, 17. februarja 1938 * ■ •.....', ■n r ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulua Pred par minutami šele so ga pripeljali doli iz njegove celice in mu zabičevali, naj si dobro pogleda vse, kar se bo godilo krog njega in da bo po končanem poslu smel iti zvonit večno luč v svojo nekdanjo župno cerkev sv. Jožefa, — zadnjikrat preden za vedno zapusti Boulogne. Kajti njegovo zvonenje bo, tako so mu razlagali, znamenje za splošno svobodo in obče pomiloščenje. Vrata ječ da se bodo odprla, ujetniki bodo prosti, vsak bo smel oditi kamor ga srce vleče, tudi na Angleško, če hoče, brez potnega lista in brez izpraševanja. Mestna vrata bodo odprta in pristanišče bo svobodno za vse. In ko bo odzvonil večno luč, so mu pravili, bo tudi on prost in tudi Francois in Felieite bodeta prosta in lahko bodo odpotovali na Angleško, vsi trije in tudi njegova sestra, mati obeh otrok. Vse to so mu dopovedovali in ponavljali parkrat, da sme svobodno na Angleško. Pa ubogi starček, ves potrt od dolge ječe in težke negotovosti, kaj bo z njim in njegovimi otročiči, jih ni prav razumel. Do zadnjega trenutka je bil prepričan, da bodo otroka odpeljali pod guillotino, nato pa še njega, in da gledajo vsi trije smrti v obraz —. Ni prav verjel v svobodo in -pomiloščenje, preveč bridkih ur si je že izkusil pod republikansko vlado, vse preveč strašnih reči je že videl in slišal —. Pa vseeno je bil ves vesel in srečen, da bo smel še enkrat zvoniti v svoji ljubi žup-ni cerkvi večno luč. In potem naj se zgodi Božja volja, je pravil —. Šel je z vojaki, porinili so ga v sobo in tam je našel Margareto in polno vojakov. Mirno je sedel poleg nje na odkazani prostor, potegnil iz žepa rožni venec in tiho molil. Poleg njega ie sedela Margareta, ponosna, nema, nepremična kakor kameni-ta soha. Sama ni vedela, kako je minil dan, kako da je vobče preživela strašno negotovost in morečo skrb. Najhuje pa jo je mučila misel, da je njen Percy skupaj z njo vred v eni in isti mračni, grozeči trdnjavi — nekje — ali blizu ali daleč, tega ni vedela — da pa je ločena od njega — da se morebiti niti posloviti ne bo mogla od njega, da mu morebiti niti o . njegovi smrti ne bo smela biti blizu —. Da Percy ne bo dolgo preživel pisma, če ga bo morda podpisal, to je vedela.. Morda ga bo podpisal — zaradi nje — da njej reši življenje —. Ali je še bilo upanje na kako rešitev? Ko je stopila v usodno sobo, je na mah uvidela, da je vsako upanje — naravnost blaznost. Soba polna vojakov, sovražni, kruti, odločni obrazi nasprotnikov, — predvsem zmagoviti, od sovraštva in maščevalnosti spačeni obraz Chauvelinov — na mizi pripravljen papir, črnilo, peresa —. "Ali — ali —! Ali smrt, ali pa sramota. Vsaka druga misel je bila izključena. "Če se ženska gane ali zakriči ali le samo besedico zine, zamaši ji usta brez odloga!" je robato zapovedal Collot Heber-tu, ko je Margareta sedla. In Hebert je stopil k njej, z robcem in z vrvjo v roki —. Dva vojaka sta ji položila težke roke na rame. Pa ni se genila, ni zinila besedice —. Niti tedaj ne, ko je bučen, dobrovoljen glas zadonel zunaj na dolgem hodniku, glas, ki ga je tako dobro poznala. Vrata so se odprla, Percy je vstopil v spremstvu Chauvelinovem. Chauvelin je bil očividno do skrajnosti razburjen. Trdo je držal roke sklenjene na hrbtu, v smešnih, negotovih in nervoz-nh sunkih se je kretal. Čisto drugačen pa je bil gospod Percy Blakeney. Hladen, miren je bil, malomaren, kakor vedno; dobrovoljen smeh mu je igral krog usten kot bi si bil najboljši prijatelj s svojim spremljevalcem. Njegova ovratnica je bila nad vse skrbno zavezana, njegov površnik je bil gizdavo in prav toliko odprt, da se je videla njegova fina, po zadnjem pariškem kroju narejena suknja, na desno oko je tiščal svoj neizogibni, z zlatom obrobljeni monokel in njegov desni komolec je pri tem visel v zraku nekoliko proč od telesa in upognjen natančno v predpisanem kotu, — ves in popoln gizdalin londonskih visokih salonov je bil, prav tak kot bi spremljal Njegovo kraljevsko Veličanstvo princa waleskega k dvornemu plesu —. Ko je stopil v luč brlečih sveč, so Mar-garetine oči obvisele na njem kot bi hotele brati na dnu njegove duše. Pa tudi bistro oko ljubljene žene ni moglo opaziti niti najmanjšega trepeta na roki, ki je držala monokel, niti najmanjšega drhtenja krog krepkih, izrazitih usten. Malomarno, hladno in brez poklonov je sedel k mizi v svetli krog luči, s trepetajočo, nervozno roko mu je Chauvelin ponudil papir in pero in pokazal na osnutek, grobna tišina je legla na nizko mračno, natlačeno polno sobo —. Percy se je namuznil ter se gizdavo in šolarski pripravljal da začne s prepisovanjem. In koj nato ni bilo slišati več drugega ko rahlo škrtanje peresa po papirju, tu pa tam je kdo malo močneje zasopel, kaka sablja je rahlo zarožljala —. Ko je vstopil v sobo, prav tedaj je ura ta trdnjavskem stolpu udarila tri četrt na sedem. Polagoma sta lezla kazalca proti sedmi uri —. Trdo za Percyjem je stal Chauvelin na eni strani, na drugi pa Collot. Oba sta stala nepremično, napeta do skrajnosti, in sta z žarečimi očmi sledila Percyjeve-mu peresu —. Percyju. se ni mudilo prav nikamor. Počasi in premišljeno je pisal in prepisoval besedo za besedo iz Chauvelinovega osnutka, ki je ležal pred njim na mizi. Nekatere francoske besede so mu očividno bile pretežke in nerazumljive, slabo in črko za črko jih je prebiral ter se opravičeval, da je v mladosti lenaril in da se je posebno francoščine slabo učil. (Dalje prih.) --r>- širite amer. slovenca* RAZNE ZANIMIVOSTI I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS PRVA OBSODBA SVOJE VRSTE Chicago, III. — Gust Mena-gas, lastnik restavranta na 803 North ave., je prvi človek, ki je bil obsojen zaradi tatvine elektrike. Obtožnica proti njemu pravi, da je skozi štiri leta odvajal tok, da ni šel skozi merilec, s čimer je o-škodoval družbo za $3,200. Kakor omenjeno, je to prva obsodba te vrste; doslej so sodniki navajali, da se elektrika ne more prijeti in se torej tudi ukrasti ne more." -o- VSE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE PREPOVEDANE Monakovo, januarja. — Na podlagi pararg. 1 naredbe državnega predsednika za varstvo naroda in države od 28. februarja 1933 so v vseh bavarskih škofijah, kamor tudi spada škofija v Steyeru, prepovedana vsa katoliška mladinska društva, dekliške kon-gregacije in v zadnjem času, ustanovljene nemške zveze. Prepoved so izdali zato, ker su se te organizacije s svojimi krajevnimi društvi "čedalje bolj oddaljevale od svojih ver- skih nalog in se bavile s proti-državnim delovanjem". Tako so baje "njihovi voditelji uporabljali člane mladinskih društev za poročevalsko službo in za sestavljanje in razširjanje protidržavne in nezakonit« propagande." Vrhu tega so baje v sami organizaciji "imeli sistematičen protidržavm pouk ter so pri tem popolnoma zanemarili verske naloge". -o- ZARADI SLUŽBE BOŽJE V JEČO Sodišče v Darmstadtu na Nemškem je pred kratkim obsodilo na 4 mesece ječe zakonsko ženo Kaiser iz Dreiei-chenhaina, ker se ni hotela u deležiti uradno zapovedanega tečaja za protiletalsko varstvo, češ, da je tečaj ob takem času, da bi se ne mogla udeležiti zapovedane službe božje. Državni pravdnik je celo predlagal kazen 7 mesecev ječe zaradi sabotaže državnih zakonov. -o- Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške miselnosti. i # Pisano polje J. M. T runk Etika — morala. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O-O-OOOO-OOO-OO-O-O-OO-OO-OOOOOO-OOOO < Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobjte nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W > oooo<>ooooooooo<)cooooo<>o<><>o<>o<)ooooo<>oo{><>ooco •*• « i j Slovencem se priporoča domače podjetje NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. Pooblaščena agencija za FRIGIDAIRE in MAYTAG PRALNIKE PLAČUIE SE LAHKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Phone ENDicott 3634 6104 St. Clair Avenue 6119 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. V bistvu med etiko m moralo ni nobene razlike, kolikor to bistvo zadene neke pravce, principe, po katerih se etika in morala ravnate. Razlika bi bila le v besedi, označbi. Čemu potem različna označba? Različna označba prihaja od in iz podlage, na kateri slonite obe. Krščanska morala je etika na krščanski podlagi, tu ste toraj etika in morala eno in isto, ampak etika ima s krščansko moralo iste pravce, toda ne prizna krščanstva za podlago svojih etičnih principov. Primer. "Ne kradi" je moralen princip, in podlaga mu je pri krščanski morali zapoved božja, sedma izmed 10 zapovedi. Tudi etika zahteva isti princip "ne kradi". Odkod pa? Svobodomi-selc je prav zadnjič govoril o tem principu v nas (glej "Napredek" in članek o "Prosti volji"), ampak klaverno je svo-bodomiselc priznaj, da "neJ vemo,kako je to prišlo v nas". Sosed J. Kochevar štckne v tem in onem uredništvo "Pro-svete" na veliko veselje anti-fašistov pri "Napreju" posebno glede naziranja o sedanji Rusiji in razmerah, ki so tam. Prerekanje na sebi me ne zanima, kvečemu le pojavi, kolikor segajo tudi v moje stališče. I. Molek zapiše napram Kochevarju: "Kar je v Ameriki z delavskega stališča pošteno, mora biti tudi v Rusiji z delavskega stališča pošteno, in kar je z delavskega stališča v Ameriki krivično, mora biti tudi v Rusiji krivično." To je dobro in pravilno stališče. Pravi pa dalje: "Zapomni si Jože, da jaz zdaj govorim s stališča socialne etike, ne s stališča dvoobrazne katoliške in krščansko morale". Tu je, da pišem. /eljala le etika, bi pa ta vsaj jri ruskih boljševikih bazirala e na pesti in sili. "Ne vemo, odkod", pravijo iri etiki, in podlago krščanske morale so spodbili, zdaj ima-io le pest in silo. Saj res. Med nasprotniškimi časnik) in strujami je zdaj med ame-rikanskjmi Slovenci pravcato tekmovanje, kdo bo več kal povedal in storil in skolektal in se junaško odlikoval za demokracijo, kakršna cveti okoli Madrida. Fašizem je na poho du in antifašisti imajo svoje križe, po vsem svetu je pohod in po vsem svetu so križi, am pak zdi se, da hoče neka] zmedenih slovenskih fantov, ki nimajo drugega opravila-rešiti svet pred Mussolinijem in Hitlerjevem in Francove® fašizmom, in postaviti tam V Španiji za ves svet sijajno demokracijo, kjer bo svobode za govore in mnenja na koše, i" kjer si bo lahko kdo še kak° svetinjico obesil na vrat, ak° jo zna dosti skrbno skriti, h1 šampanjca bodo potem, ko b° demokracija rešena po slovenskem junaštvu, celi potok)-"Difficile est satyram il0F scribere", težko se je vzdržali sarkazma. Od demokratične fronte Pr|* hajajo pisma junaških borcev, in če kak list nima pisffij> je zelen same zavisti, da i*11? tako robo drugi list. Drug drugega hočejo biti večji antifašisti. [.. Janez Radeč an je posk' dolgo pismo tudi "Prosveti' • in debelo oznanijo: "Zanifl"' vo pismo...iz Španije". res. Izgleda, da ie ta Janez Rf* kapitalistične !dpčan bil v hiši očetovi in p0 terini, v katoliški hiši, pa "t takem mnenju Ivan Molka bi' nekaJ ni bil° Prav> in Je re}f bila etika O. K., ampak mora- očetu: "Da-i mi kar mi ' la bi bila "dvoobrazna" in le in Je šel v republikansko Sp| krščansko — kapitalistična niJ° reševat demokracijo in uj morala, ki bi se ne sitrinjala z iat fašizem. Dosti ima pa & etiko. To ni res. Katolik je sa- da tlldi Pi§e, in tako je PJ lahko pri izvajanjih 'dvoobra- sal čez tri gore in tri vode zen', enako krščanski kapita- "Prosveto". Pravi, da so sic?1' list, ampak vsaka dvoobraz- "konglomerat vseh strankin1' nost pri morali ni . morala, Pak" neverjetna harmonija "j kakor je j enotno mišljenje vlada mea temveč nemorala, nemoralen vsak, ki krade, etiki in morali. po CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Najmanj je pri tem intere-santno, kako Ivan Molek sam pride na podlago etike in morale. Pravi: "V tem vprašanju je uključeno tudi vprašanje: Ali nimajo ruski boljševiki nobene morale?" Jaz trdim, da nimajo krščanske morale, ker so ji podlago temeljito spodbili. Rusi bi imeli kvečemu le — etiko. Pa zopet poprašuje sam: "Na čem pa bazira boljševiška pravica?" Pravica je etično, za me enako moralno vprašanje. Odgovor na vpra šanje boljševiške pravice je zopet silno moralno vprašanje : Samo na oboroženi pesti in kruti sili?" Obupno, ako bi v / Naročite si Mohorjeve knjige za leto 1938! Za leto 1938 bodo izšle sledeče knjige: 1. KOLEDAR za leto 1939; 2. Večernice: "IZUM"; 3. "ČUDA NARAVE" s slikami; 4. "ŠEST SVETIH UR", molitvea knjiga; 5. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 15 snopič; 6. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 13. snopič. Vseh šest knjig stane zdaj v naprej naročenih................... ........ Kdor želi imeti molitvenik "ŠEST SVETIH UR" vezan, doplača 25c.; z vezanim molitvenikom stanejo knjige ............................fJlO KNJIGE BODO DOSTAVLJENE NAROČNIKOM PRIHODNJO JESEN Naročila bomo sprejemali do dne 5. marca 1938. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec ,849C^ICC^^LRC'AD nami". Srček, kaj hočeš več na tem razdrapanem sve' tu, ko v Ameriki celo med tifašisti ni harmonije? "Hi se no oziramo, ali je kdo vere*1 ali neveren, socialist ali koml|' nist...vsi Slovenci bi bili fašisti, če bi malo bolj odpr'1 oči". Ampak, kaj boš, ko celo Ivanu Molku ribajo P° nos, da je fašist, ko je hud a'1' tifašist, jaz pa sem n. pr. prav Hitlerjev pobratim. Spaii'J3 mora biti res prava koroni*15' dija, ki povezuje vse v h®*" monijo. (Konec prihodnjič) -o- Ali ste iz vaše naselbini te prijavili koga za kampanj®lv ,flj8» rahljajte Pylo-Salv : to čudovito mazilo ® J)(r bolečo srhonjo, vleče skupaj, ublažuje ^ mana ozdraviti mnoge vrste homerqM0 ' in Pylo-Sglv jo izdelana od nekega lekarna" ^ je pripravljena v tubi s posebno cevjo, « „c-seio notranje dele črevesja. To mazil" ■> ry»-Škodljivo in je olajšalo mnogim Ijudci" vitveno neudobnost. — Cena en dolar. e" se v vseli vodilnih lekarnah, ali I'^A'ri dolar po money order; — nikakih CO' jI FLORIAN DRUG co., 2200—L—S«. r" Kd., Chicago. III. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očal* 1 DR. JOHN J. SMETANA 0. OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Ž Tel. Canal 0523 a 9» ^ Uradne ure vsak dan od n zjutraj do 8:30 zvečer. SnsaBttai