Poštnina platana ▼ gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK ■ . 1. ! . ■ ’ ■ V miru pokopavajo sinovi 5 svoie očete; v voini pokopavajo : očetje svoje sinove. H Herodot : (484—106 pr. Kr.) Leto X. Ljubljana, 17. februarja 1938. štev. 7. »DRUŽINSKI TEDNIK« fiha|a mak četrtek. Uredništvo In uprava » Ljubljani, Gregorčičeva ul. «7/111. Telefon tt. 13-32. Postni predal It. 145. Ratun Poštne hranilnice * Ljubljani kt. M.3M, — NAROČNINA: n lU leta 2« din, >/i leta 40 din, •It leta M din. V Italiji na lete 4» lir, v Franciji n trankev, v Ameriki »najsrčnejše« želje ne izpolnijo v tem predpustu, naj kar mirne duše počaka na drugega! Gorenjka RAZGLED PO SVETU TEMPERATURA NA DUNAJU IN V BUKAREŠTI Zakaj je mora! Goga oditi. — Schuschnigg je mora/ kapitulirati pred Hitlerjem V Ljubljani 16. febr. Dogodki se začenjajo prehitevati. V Srednji Evropi narašča nervoznost. Sestanek med Hitlerjem in Schusehniggom, pa spremembe v Romuniji: bliža se kritična temperatura. Na Romunskem je moral gospod Goga, mož, ki prav za prav sam ni vedel, kako je za novo leto zašel na fotelj ministrskega predsednika, tako malo poslancev so mu bili naklonili romunski volilci — gospod Goga je moral torej prav tako na lepem, kakor je prišel, tu-da oditi. Kaj je bilo vzrok tej nepričakovani odslovitvi, govore in pišejo po Evropi vse mogoče reči; prav nikakšnega dvoma pa ni, da to pot notranje intrige in podobne zadeve niso bile tisto, kar je Gogi izpodneslo tla. To pot je prišel odločilni sunek od zunaj, in sicer kar z dveh strani: z zahoda in z vzhoda, z Angleškega in iz Moskve. Ubogi Oktavijan seveda takšnemu dvojnemu napadu ni bil kos; zato ni čudno, da ga je tako na lepem in s takšno silo vrglo po tleh. Dve sta bili karakteristiki Gogo-ve vladavine. V zunanji politiki: približanje diktaturam; v notranji politiki: izločitev Židov iz narodnega, kulturnega in gospodarskega obtoka romunskega življenja. Za oboje je zgolj dobra volja nekoliko premalo, kajti oboje je pomenilo jadranje proti vetru. Romunija je po številu prebivalstva srednja država, po svoji moči spada pa prej med male kakor med srednje. In usoda malih je, da morajo znati spretno plesati med nogami velikih, če nočejo, da jih le-ti pornan-drajo. Romunija pod Oktavijanom Gogo te umetnosti ni razumela; menila je, da sme kratko in malo posnemati Hitlerje in Goebbelse, pa ji bo dobro, kakor je, denimo, dobro tretjemu rajhu. Gospod Goga je imel smolo, da je pri svojem političnem plesu stopil kar dvema orjakoma na kurje oko: Angležu in Rusu. In še preden se je dobro zavedel svoje .nerodnosti' (ta pojem je kajpada relativen), sta ga oba škornja že odpihnila. Pri srednjih državah, ki spadajo bolj med male, gredo takšne zadeve včasih hudo hitro. S čim se je pa Goga tako neusmiljeno zameril Johnu Bullu in Staljinu? Odgovor na to vprašanje je tako enostaven, da ga pač ni med našimi bralci, ki ga ne bi sam uganil. Rusija in Nemčija ta trenutek nista ravno dobri prijateljici; torej je na dlani, da mora Moskva občutiti hitlerjevsko podružnico na svojih južnozahodnih mejah kakor trn v peti. Pii Angležih je stvar prav tako jasna, samo da se je umskemu razlogu pridružil — če smemo tako reči — še čustveni: Angleži niso ravno nasprotniki židovstva in se včasih zelo radi identificirajo z njim. Tako je torej zadeva z zunanje strani na vse strani jasna in razumljiva. Pa tudi z notranje strani bi prav kmalu postala prav tako razumljiva. Preganjanje Židov je pomenilo na Romunskem (kakor v Nemčiji) preganjanje velekapitala; in kapital je silno občutljiv in maščevalen. Vsa večja podjetja v Romuniji so bila v židovskih rokah; v skoraj vseh bankah je krožil židovski denar, šest tednov po nastopu gospoda Goge je bila Romunija finančno in gospodarsko malone pred polomom; tudi če ne bi bili Anglija in Rusija strmoglavili G->gove vlade, bi jo bila vrgla gospodarska kriza — nekoliko pozneje sicer, zato pa še s hujšimi posledicami. Kajti Romunije vendarle ne gre primerjati z Nemčijo, a kako težko se tretji rajh bori s posledicami svoje protižidovske politike, vsi vemo. In nova romunska vlada? Da je diktatorska, je na dlani; da so jo demokracije kljub temu pozdravile, je na prvi pogled paradoksno, pa kljub temu razumljivo; zahodu se zdi patriarhova diktatura manjše zlo kakor Gogova. Da je sedanja romunska vlada v absolutnem merilu hudo diktatorska, pa dokazujejo že njeni prvi ukrepi. Nova vlada je namreč silno poostrila časopisno cenzuro. Osrednji tiskovni urad, ki mu je pod vojaškim nadzorstvom poverjena cenzura časopisja, je poslal romunskim listom tale ferman: 1. časopisom je strogo prepovedano objavljati karkoli iz delovanja poli- W Avstrijski kancler dr. Schusclinigg tičnih strank, že sama omemba imena bivših strank je prepovedana, 2. prepovedano je objavljati izjave kakšnih političnih mož, naj bodo to vladne osebe ali katere koli druge. 3. Prepovedano je zavzemati kakor-šno koli stališče do delovanja vlade, razen v ugodnem smislu. Komentiranje vladnih dejanj je prepovedano. 4. Prepovedani so vsi spisi, ki bi hoteli senzacionalno opisovati politično življenje v državi, bodisi v tem ali v onem smislu. 5. Prepovedano je objavljati vsako kritiko, ki bi bila naperjena proti članom vlade. 6. Objava proglasov v obliki letakov ali brošur politične vsebine je strogo prepovedana; prav tako tudi pisanje o njih. 7. prepovedano je objavljati slike politikov in državnikov, ki niso v sedanji vladi in z njo ne ■ sodelujejo. Prepovedano je objavljati slike vseh voditeljev razpuščenih političnih strank. 8. Prepovedano je objavljanje člankov, ki bi kritizirali najvišje državne ustanove (to je, krono in kraljevski dvor). 9. Prepovedana je vsaka vest o vojaštvu in o vojaškoobratnbnih delih. 10. O izginulem odpravniku sovjetskega poslaništva Butenku je prepovedano pisati. 11. O vseh teh vprašanjih in tudi o drugih, ki jih bo določil cenzurni urad, se smejo objavljati izključno le uradna poročila brez slehernega pristavka. Svetovno časopisje meni, da je sedanja romunska vlada le prehodna; razširili so se celo že glasovi, da je patriarh podal ostavko, a je kralj ni sprejel. Schuschnigg—H itler Baje se je Hitler razsrdil nad svojim novim zunanjim ministrom v. Ribbentropom in ga prav pošteno oštel, češ da ga je napak informiral o trdnosti Gogove vlade v Romuniji. Videč, da se mu je Romunija izmuznila iz rok, je torej Hitler sklenil brez odloga intervenirati, da se mu ista ne zgodi z drugim plenom. Tako je prejšnjo soboto — spet na soboto! — povabil avstrijskega kanclerja doktorja Schuschnigga k sebi v Berchtes-gaden na razgovor o tem in onem, kar je v zvezi z razmerjem med Avstrijo in Nemčijo in z razvojem hitlerjevstva pod Sehuschniggovo poldiktaturo. Ali je sobotni sestanek med obema nemškima kanclerjema res posredna ali celo neposredna posledica Gogovega padca, ne moremo presoditi, sicer pa tudi ni važno. Mnogo važnejša je stvar sama in njena posledica: Schuschnigg je moral vzeti, y svojo vlado kot no- tranjega ministra zastopnika avstrijskega hitlerjevstva doktorja Seyss-Inquarta in kot ministra brez portfelja drugega hitlerjevca Gleise-Horstenaua. Dr. Schuschnigg se je dolge mesece, vse od dogovora z dne 11. julija 1936., postavljal Hitlerjevim zahtevam po robu. že po takratnem dogovoru bi bil namreč moral poklicati avstrijske naciste v vlado. Do včerajšnjega dne je to zavlačeval; šele ko mu je v. Papen precej neprikrito namignil, da bodo nacistični napadalni oddelki zasedli avstrijska obmejna mesta, če ne ustreže Hitlerjevi ultimativni zahtevi, je avstrijski kancler odnehal. Tragična je Schuschniggova usoda in z njo je tragična usoda današnje Avstrije. Schuschniggova tragika je, da mora nositi usodno Dollfussovo dediščino, tragika Avstrije je pa da je v dobi, ko bi bila še mogla zatreti hltlerizacijo, imela v nesrečnem Dollfussu tako majhnega in kratkovidnega kanclerja. še nikoli ni bila Dollfussova napaka tako vidna kakor danes, na dan kapitulacije njegovega naslednika pred nacizmom: ali si morete misliti za zgrešenost Doll-fussove notranje politike ironič-nejši dokaz kakor povabilo prijateljem kanclerjevih morilcev, da stopijo v vlado njegovega naslednika? Leta 1934. je Dollfuss s topovi in strojnicami ukrotil socialiste, svoje naravne zaveznike v boju s hitlerizmom, in tako s strahotno slepoto razdejal edine barikade, ki bi mogle danes obvarovati Avstrijo pred povodnijo prusovstva. V zahvalo so ga ubili — hitlerjevci, ne socialisti — očitno meneč, da je večji, kakor je v resnici... S Schuschniggovo prisilno kapitulacijo je Avstrija stopila na novo pot svojega žalostnega povojnega razvoja. Bojimo se, da bo včerajšnji dan za Srednjo Evropo zelo usoden. Kajti po zatrtju avstrijske socialne demokracije je v Avstriji ni več moči, ki bi v odkritem boju mogla kljubovati nacizmu. Pričakovati moramo torej tiho, a zato tem temeljitejšo hitlerizacijo naše severne sosede. To je na koncu koncev avstrijska zadeva; kakor so si gospodje postiljali, tako bodo spali. Toda nekaj drugega je, česar se imamo mi bati, in z ltflasavi časapiafo Zagrebški nadškof in konkordat V naših dnevnikih beremo: Zagrebški nadškof dr. Stepinac je izdal tale proglas: Zaradi zadnjih dogodkov v zvezi s konkordatom, ki so javnosti dobro znani, so me naprosili odlični katoliki, da jim dovolim prirejanje protestnih zborovanj, na katerih naj bi se celotno vprašanje konkordata proučilo v pravi luči. Razumem njihovo nezadovoljstvo, ki je bilo izpolnjeno z bremenom zadnjih 20 let, v katerih je katoliška Cerkev v kraljevini Jugoslaviji morala prenašati mnoge ne-prilike. Vem tudi to, da bi na teh protestnih zborovanjih hrvaški katoliki vsi kakor en mož še bolj dokazali svojo ljubezen in popolno privrženost katoliški Cerkvi in njenemu vrhovnemu poglavarju sv. očetu. Vendar ne želim, da bi se prirejala protestna zborovanja. Vsemu svetu je namreč jasno, na kateri strani je krivda, da je prišlo do nezaslišanih hujskanj proti katoliški Cerkvi zaradi konkordata. Poleg tega je tudi ves katoliški episkopat izrekel misli o enakopravnosti katolikov v kraljevini Jugoslaviji in o kritiki proti konkordatu. Zato menim, da ni čas za protestna zborovanja. Zahvaljujem se vsem svojim vernikom za izraze ljubezni in vdanosti za prvotne pravice Cerkve ter upravičeno ogorčenost proti onim, ki jih kršijo, ter prosim, da bodo vedno v vseh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve, združeni s svojim cerkvenim poglavarjem v duhu, molitvi in disciplini. Tedaj se nam ne bo treba bati nobenih hujskanj, laži in sovraštva, ki se dviga proti katoliški Cerkvi. Tako pripravljeni bomo izvojevali končno svobodo in enakopravnost katoliške Cerkve v Jugoslaviji. — V Zagrebu dne 14. februarja 1938. — Dr. Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški. Nadaljevanje na 3. str. v 5. stolpcu nami Cehi in Madžari, pa Italijani in ostala kulturna Evropa: po hl-tlerizaciji Avsbrije sledi neizogibno prej ali slej anschluss in z njim pruski škorenj na Karavankah. Neizogibno — če se Evropa prej ne zdrami in ne zave, da stopa ob robu propada. Kajti pozabiti ne smemo: anschluss sam je šele začetek velenemške ekspanzije na jug in na vzhod. In kdo bo prva žrtev te ekspanzije, to, dragi bralec, ti pokaže vsak zemljevid. Observer. -v'"’*’* »k • / ' ? * *r-‘ I/ Tortajado • "* * ;• CorbalanO %% \yn>vu\‘' 2^oCfn... QConcud San Blas IrtiniiM ■' Semiš« ieino CM " ampillo ; Teru«! um* Ml . '"'//.M**0 Muila^a Castra!voQ '••••Mm K bojem pri Teruelu ----------: približni potek fronte 15. decembra 1937., pred republikansko ofenzivo.----------—: črta, ki so jo republikanci dosegli 26. decembra 1937. Do danes so nacionalisti po malem dobili skoraj vse izgubljeno ozemlje nazaj, le Teruel sam je še trdno v republikanskih rokah. l.LJUDNOST je lepa čednost. In y menda ne bo golo naključje, da je ne samo v slovenščini, ampak tudi v drugih jezikih ženskega spola. Kar nekam naravnejše se nam. jo zdi iskati pri nežnem spolu kakor pri robatem možaku. A glej, £e nekajkrat so mi dogodki postavili to tezo na glavo. Opravke imam v hiši z velikimi, avtomatsko zapirajočimi se vrati. Kar dobro se moram upreti v mogočne duri, da jih odrinem. On-dan pride po veži neka dama srednjih let, hoteč ven. Vljudno podržim vrata in počakam, da dama odide. Vrata so dobro namazana in ne cvilijo; tako ne bi bil mogel preslišati niti besedice, če bi bila dami nemara ušla. Pa ni bilo takšne besedice, da bi jo bilo slišalo moje uho: nemo, brez geste je elegantna dama stopila čez prag. Saj nič ne rečem: davui ali nedama, navado imam, da podržim vrata odprta, kadar vidim, da se kdo odpravlja skoznje. Morda je to vljudnost, morda se zadeva Uidi kako drugače tmemtje, s kakršnega praga pač gledamo takale vrata: nikakor — bi rekel — se pa ne dd tajiti, da je v takšnemle podržanju vrat nekoliko državljanske usluge. A če nekomu. uslugo storiš, čeprav nehote, torej brez lastne zasluge, imaš pravico doživeti, da jo nekdo vsaj na *nanje vzame — ne? Če ne drugače, vsaj z milostnim priklonom glave, bi človek dejal. Kajti besedice hvala n« gre pričakovati pri vsakem ne-snancu; kaj pa, če je nesrečnež gluhonem?! Že nekajkrat so se mi takšne reči »godile. Pri različnih ljudeh. A čudno: le enkrat samkrat pri dedcu, neprijaznem zavaljenem gospodu, dišečem ie od daleč po jari gospodu Vljudnost je lepa čednost; a njen ienski spol bo menda vendarle golo naključje... Kronist PolNični deden Konkordat Je definitivno odstavljen * dnevnega reda; tako Je sporočil predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič pravoslavnemu arhie-rejskemu zboru. Obenem Je kraljevsko namestništvo amnestlralo osebe, ki bo po 1. Januarju 1. 1. zakrivile kazenska dejanja v zvezi s predložitvijo zakona o konkordatu. — Finančni minister dr. Letica je podal Narodni skupščini ekspoze o gospodarskem napredku nate države v preteklem letu in o proračunu za prihodnje leto. — Dr. Ante Pavelič, bivši podpredsednik Narodnega veča in bi v Si predsednik senata, Je umrl v Zagrebu. Pokopali so ga na državne stroške, — Dr. Maček misli baje okoli 20. februarja priti v Beograd in vrniti Sefom združene opozicije njihov lanski obisk v Farkaši ču pri Sisku. — Nov tednik Je začel izhajati v Slatnarjev! tiskarni v Kamniku pod imenom »Branik«. Pisan Je v duhu jugoslovanske ideologije. • V Atenah je umrl grški princ Nikolaj, oče Nj. Vis. kneginje Olge in Marine, poročene z angleškim vojvodo Kentskim. — V Bukarešti je Izginil mladi sovjetski diplomat Butenko. Sprva so mislili, da je postal žrtev Btaljinovega režima, toda ko je sovjetska vlada izredno ostro intervenirala pri bukareški vladi, Je ta domneva padla v vodo. Tako Je zadeva postala le Se skrivnostnejša, demarša ruske vlade je pa obenem pomagala strmoglaviti Gogo. — Polkovnik Beck, poljski zunanji minister, obišče meseea marca Rim. — Gotova vlada na Romunskem Je zaradi obupnih gospodarskih razmer, nastalih po revolucionarnih ukrepih te vlade, morala odstopiti. Novo vlado Je sestavil patriarh Miran iz samih voditeljev političnih strank. V vsej državi je proglašeno obsedno stanje. Volitve so odgodene, vsi občinski odbori razpuščeni. — V soboto popoldne sta ae pri Berchtesgadnu na Bavarskem sestala kanelerja Hitler in dr. Schusehnigg. To je bil prvi osebni stik med njima; pripravil ga Je odpoklicani nemški poslanik na Dunaju v. Papen. Govorila sta baje o vstopu avstrijskih hitlerjevcev v dunajsko vlado. — Anglija misli baje posredovati med Japonsko in Kitajsko. Japonci so doslej zasedli ’/& kitajskega ozemlja; seveda pa to ne pomeni, da tudi to ozemlje vojaško in upravno obvladajo. Drame in dragedije d Ker sta so sporekla zaradi služkinje in lovske puške, je 651etni Andrej Kokalj iz Letenoev pri Goričah blizu Kranja zabodel s krušnim nožem svojega nečaka, 291etnega čevljarja Joahima Kokalja. Le-ta namreč starcu ni pustil, da bi so poročil z mlado služkinjo. Joahim se je okrvavljen zgrudil in kmalu nato izdihnil. Starega zločinca so orožniki našli v gozdu in ga odpeljali v zapor, d 7. vitriolom je oslepila svojega ljubčka Rudolfa Zsbka, Marija Anici-čeva iz Beograda, ker jo Je zapustil. Anicičevo so obsodili na 6 let Ječe, za slepega Rudolfa bo pa morala odslej skrbeti njegova žena. d Ker ga je poklical na odgovor, J* učitelj Boris lav Gerden n palico Kronika preteklega ledna pretepel svojega predstojnika šolskega upravitelja Prokopija Popoviča v Rečanih pri Gostlvarju. Nadučitelj se je nezavesten zgrudil v mlaki krvi. Odpeljali so ga v tetovsko bolnišnico. d Ker ga je pekla vest zaradi ukradenih 41 dinarjev, se je obesil 121etni Jovan Ceiora iz Vlahoviča pri Sarajevu. Fant je bil denar ukradel staršem, iaš napredek n Nova železarna v Zenici je te dni izročila železniški upravi 20 vagonov doma izdelanih normalnotirnih tračnic. Železniška uprava jih bo uporabila za zboljšanje prometa med Vr-šcem in Pan če vi m. n Unsko progo so že začeli graditi. Vezala bo Bihač in Knin. Na glavni postaji v Blhaču bodo postavili 5 tirov. lesrečc b Sam je umrl, da je rešil gluhonemega, šofer Dragotin Vdovič iz Zagreba. Voell se Je z motornim kolesom po Medveščaku in je tik pred seboj zagledal gluhonemega človeka. Da bi se izognil nesreči, se Je vrgel na tla in se pri tem potolkel na glavi. Ko je prišel domov, mu Je na lepem postalo slabo in kmalu nato je umrl. č Požar je prizadejal 40.000 dinarjev škode posestniku Ivanu Rojku na Pobrežju pri Mariboru. Posestniku Je skoraj do tal pogorelo gospodarsko poslopje, za poldrugi vagon sena in mnogo poljskih pridelkov. č 29 smrtnih žrtev je terjal katastrofalni požar na gostiji Jure Rožiča v Sredenlci pri Mostarju. 19 svatov Je dobilo hude opekline ln se morajo zdraviti v bolnišnici. Zgorel Je tudi ženin, nevesta Je pa dobila smrtno-nevarne opekline in bo najbrž« podlegla. č Konj je s tako silo brcnil v trebuh posestnika Janeza Barbo iz Sev-nega pod Trško goro pri Novem mestu, da mu je raztrgal trebuh. Moža so nezavestnega prepeljali v novomeško bolnišnico. Njegovo stanje Je smrtno-nevamo. č Na steklenico je padel 31etni Mihael Risa iz Sv. Miklavža pri Bočni Steklenica se Je razbila, otrok si Je pa na levi roki prerezal vse kite. č V tujini je našel smrt pomorski častnik Mirko Roč&k iz Trbovelj. Ladja ,Alba‘ Je namreč v viharju nasedla na neki čeri blizu angleške obale. Prenapolnjeni rešilni čoln se Je z vso posadko prevrnil in mladi častnik je utonil. č Voz električne cestne železnice v Ljubljani J« pred železniško postajo podrl starejšo ženico, Ivano Medenovo is Preske. Reševalci so ponesrečen ko odpeljali v bolnišnico. Njene poškodbe bo resne. č 5 ar je nezavesten ležal sredi ceste 421etni viničar Ivan 2ižek iz Sv. Kungote. Na moža se je bil zvrnil voz pohištva ln njegovi spremljevalci so ga meni nič tebi nič pustili na cesti, dokler se ni pripeljal mimo neki voznik in ga odpeljal v mariborsko bolnišnico. č Epidemija pogostega legarja se je pojavila v okolici Zenice. Zbolelo je te okoli 30 ljudi. Zdravniki so ukrenili vse potrebno, da preprečijo širjenje te nevarne bolezni. « Obupno so se borili na ledenih ploščah na življenje ln smrt trije kmetje na jezeru Kozjaku pri Plitvi-ških Jezerih, čez led so hoteli prepeljati sani peska, a led Je bil tenak in se Je kaj kmalu začel lomiti. Na srečo sta Jim priskočila na pomoč dva delavca iz gozda in jih rešila smrti. č Iz tretjega nadstropja Je padla v Ljubljani 41etna Prancka Primčeva, hčerka vojnega invalida. Po čudežnem naključju se otroku ni pripetilo nič hudega. č Vsega ožganega so našli delavci blizu vasi Dobrovcev pri Mariboru mrtvega 181etnega Antona Lešnika od Sv. Miklavža pri Hočah. Sodijo, da je splezal na električni drog, kjer ga je ubil tok visoke napetosti. Vzrok njegovega obupa ni znan. č Pri sekanju vejevja na podrtem hrastu se je smrtno ponesrečil 28-letni posestnikov sin Josip Gornik iz St. lija v Slovenskih goricah. Drevo se je po strmini zvalilo nanj, mu zdrobilo prsni koš in zmečkalo trebuh. Kmalu nato je nesrečnež doma podlegel smrtnim poškodbam. leviakdanjosti * 1321etnemu starcu Bahtijaru Ko-žanu iz Velikega Ribara na Kosovem so začeli rasti novi zobje. Tudi sluh se je staremu možu začel vračati. Pisali smo že, da se mu neka mlada Američanka ponuja za nevesto. * Pol leta je delal majhno leseno lokomotivo delavec Milivoje Perkajič Iz Kraljeva, ondan jo Je pa prodal zr 400 dinarjev. * Pijanega so priklenili z verigo k vratom trgovine vaški fantje OOletne-ga trgovca Dragoljuba Anteleviča iz Ložnice. Mož je bil v trgovini zadremal, fantje so ga pa medtem priklenili in nato zaklenili. Okoli polnoči se je starec zbudil in začel klicati na pomoč. Prihiteli so domači in so koj videli, da je starec postal žrtev neslane šale objestnih mladeničev. * Dva živa vrabca, eno miš in tri golaže je pojedel ter spil tri litre vina revni dninar Jon Sekošan iz Gaja pri Beli Cerkvi. Ko se je vračal domov, mu je na poti iznenada postalo slabo. Padel je v blato In se zadušil. Zjutraj so ga našli mrtvega. * Glavo sta obrila lepi vdovi Zorki Radojkovičevi 231etni Svetozar Niko-savič in 301etni Dobrosav Keljač. Vdova je obema ljubčkoma hkratu napovedala sestanek ob Isti uri ln na Istem mestu. Fanta sta se najprej stepla med seboj, potem sta se pa vdovi maščevala tako, da sta jo obrila po glavi. Stvar ima zdaj v rokah smederevsko sodišče. * Otroka % dvema glavama je rodila muslimanka Aziza Mangova, žena železničarja iz Konjiča pri Mostarju. Dekletce je kmalu po rojstvu umrlo. * 131etno dekletce je ugrabil pastir Vlasti mir Pavlovič iz Smedereva. Fantu je mala Anka Adamovičeva zelo ugajala in ko ondan nikogar ni bilo doma, se je na skrivaj splazil v hišo, odvedel dekletce in jo skril pri svoji teti. Policija jo Je kmalu nato našla in jo vrnila staršem. * Na ženin nagrobni spomenik je dal mesar Vidič Iz Valjeva vklesati prekletstvo nad svojimi sinovi, češ da so svojo mater spravili v grob in da bodo kmalu še njega. Otroci so si bili s starši v laseh zaradi denarja. Osebne %ei Brezja pri St. Juriju; 331etna dninarica Ivanka Jelenčeva z Vodic pri Slivnici. — V Divači: Jakob Rešaver. — V Dobrenju: Elizabeta Frasova, žena posestnika ln župana. — V Dolu: Jerica Gnuso-va, tena šolskega upravitelja v pokoju. — V Kranjski gori: pekovski poslovodja Ignac Prosen. — V Ljubljani: abs. iur. Marjan Lamut; Ivan Mermolja, poštni nadkontrolor v pokoju; uradnica Justa Tomažičeva; Karel Kirar, uslužbenec Jugoslovanske knjigarne; Ivana Jeršetova, vdova po strojevodji; Anton Mancini, upokojeni strojni stavec: Matija fikerl, uslužbenec državnih železnic v pokoju; Luter Franc, revizor v pokoju; Martin Plečko, posestnik in prevoznik; eeietni Franc Repnik, tel. poduradnlk v pok., Marija Babnikova; Nelkica Bede nova, hčerka carinskega uradnika; 861etna Marija Dovčeva. — V Mali L igo j ni pri Vrhniki: 961etni posestnik Jakob Kovač. — V Mariboru: 8?letni Anton Dragar, upokojeni ka-znilniški nadpaznik; 811etna zasebnica Frančiška Rakovnlkova; 791etna zasebnica Frančiška Knapekova; 781etna Marija Murščakova. — V Mošnjah pri Radovljici: Ivana Mayerjeva, roj. Lavričeva. — V Rojanu: Josip Per-tot, šolski vodja v pok. in bivši mestni svetovalec. — V Škofji Loki: Marija Plantaričeva. — V Vojniku: 701etnl Franc Bogataj, orožnik v pokoju. — V Zidanem mostu: 95- Banka Barucli 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxenv-burg: št. 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. letni gostilničar Jakob Selič. — Žalujočim iskreno sožalje! Po im*ih podih p Znanega sleparja Teibla in njegovo priležnico Vincencijo Blatnikovo so ondan sodili v Ljubljani. Teibla so zaradi večkratnih prevar in ponarejanja listin obsodili na 5 let ječe, na 540 dinarjev denarne kazni in na izgubo državljanskih pravic za 5 let, Blatnikovo so pa zaradi sodelovanja pri sleparijah obsodili na 1 leto ječe In na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. p Nevarnega mladoletnega zločinca Bojana Mlinarja iz Kovora pri Tržiču so ondan prijeli v Dobu pri Kamniku. Fant je v kratkem času izvršil nešteto vlomov in tatvin. Najrajši je kradel po cerkvah in župniščih. V Dobu je hotel župnika Beštra z velikim kuhinjskim nožem prisiliti, da bi mu dal 4.000 dinarjev, imel je pa smolo, da so ga zalotili pri dejanju. p Hranilno knjižico in 5.561 dinarjev Je postrežnici Mariji Pongračevi iz Celja ukradel 421etni delavec Anton K. lz St. Janža na Dolenjskem. Policija ga je kmalu po vlomu aretirala. Pri njem so našli še 3.000 dinarjev, ostanek je pa te zapravil s prijatelji v Žalcu in Vojniku. p Dobre službe je obljubljal na Poljskem Anton Belec v Blšu v Slovenskih goricah mladim dekletom in fantom. Izvabil Je od njih lepe denarce, potlej Je pa neznano kam Izginil. p Pri belem dnevu je ukradel iz cerkve v Bosutu pri Sremski Mitroviči dva In ped dinarja 461etni potepuh Stevan Babič iz Belja. Cerkovnik Je o kraji takoj obvestil duhovnika, ta pa ljudi in vsa vas je začela iskati tatu, dokler ga niso nazadnje zalotili in ga odpeljali v zapor. p 22.000 dinarjev J* ukradel svojemu najboljšemu prijatelju, mesarju Ivanu Sepoviču lz Karlovca trgovski pomočnik Josip Škrbin. Sepovič je Skrbinu za pomoč v trgovini dajal 4 mesece hrano, stanovanje in 600 dinarjev. Ko mu je ondan odpovedal, mu je plačal za 15 dni vnaprej. Nehvaležni prijatelj se mu Je zahvalil s tem, da ga je okradel. Škrbina so prijeli v Sisku in so ga prepeljali v Karlovec. Pri njem so našli še 17.000 dinarjev, drugo je pa že zapravil. Razno r Za kanalizacijo in popravila cest je Državna hipotekarna banka podelila novosadski mestni občini 20 milijonov dinarjev posojila. r Za prikrajšano družinsko srečo zahteva odstavljeni učitelj Dragomir Brežančid iz Sarajeva od države 1,700.000 dinarjev odškodnine. Leta 1927. so ga namreč brez pravega vzroka odslovili lz službe in je 10 let čakal na namestitev. Ljudje z zanimanjem pričakujejo razpleta tožbe. r Dosmrtno pokojnino je zapustil svojemu dolgoletnemu pomočniku Tai-ru Karamehmedoviču iz Gorice pri Trebinju pokojni dubrovniški trgovec Pavle Srnčič. Njegov sin je očetovo poslednjo teljo z veseljem izpolnil. r Banovinski proračun se je v primeri z lanskim zvišal za 9 in pot milijona dinarjev, v primeri s predlanskim pa za 32 milijonov dinarjev. r Po najnovejših pogajanjih glavnega ravnatelja Sipada dr. Ulmanske-ga z Nemci, bodo naši izvozniki lesa izvozili v prvem trimesečju v Nemčijo za 3,185.000 mark lesa, največ hrastovega. r Bolniki so povsod. Zato je neob-hodno potrebno, da pazimo na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim ln otrokom. Tudi pri večkratni prebavi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobite ga v vseh lekarnah. Reg. 26.801/37. r Ko je Ante C vejic pobegnil iz Sab-ca z neko 191etno lepotico, je njegova žena Jelka naznanila njegov beg policiji in zahtevala, da se mož vrne k njej, drugače naj ji pa vrne 120.000 dinarjev dote, ki mu jo je izročila ob poroki. r V razpadajoči Isakjerdžamiji v Bi-tolju glodajo miši stare arabske, perzijske, turške in francoske rokopise. Med njimi sta tudi proglas sultana Murata III. in koran, napisan pred 100 leti. Oblasti jih bodo spravile v Skoplje. r Stari hrastovi slavonski gozdovi so bili nekdaj znani po vsem svetu. Pozneje so jih posekali in les drago prodajali. Iz bosenskega lesa je zgrajenih največ angleških ladij. Lani so posekali 300 let star hrast; za vsak kubičen meter dobe 1000 dinarjev. Ssmobrivce vseh sloiev prosimo da nam v lastnem interesu z dopisnico javijo svo| točen naslov, nakar sledi brezplačna poštna pošiljka Dopiac nasloviti aa: KOMBIM0S. MMitor. polt prei (2 Glasovi časopisja Nadaljevanje » 1. strani Hitler—Schuschnigg PAR1S-SOIR (neodvisen): Sestanek med Schuschniggom in Hitlerjem je delo v. Papna, ki se mu ne dž oditi z Dunaja. JOVR, Pariš (desničarski): Sodeč po uradnem poročilu, so razgovori v Berchtesgadnu potekli negativno. DAILY TELEGRAPH, London (konservativen): Dr. Scliuschnigg in Hitler sta v Berchtesgadnu razpravljala: 1. o razmerju med Avstrijo in ČSR; 2. o možnosti izstopa Avstrije iz ZN in pristopa k protikomunističnemu paktu; 3. o avstrijskih hitlerjevcih; 4. o časopisnem premirju med Avstrijo in Nemčijo, in 5. o dogovoru, po katerem Avstrija in Nemčija ne bi več druga drugi konkurirali na vzhodnoevropskih trgih, ampak bi rajši sodelovali. ČESKŠ SLOVO, Praga (Beneševo glasilo): Sestanek med Hitlerjem in Schuschniggom je prava senzacija evropske politike. Vsekako gre za drugi resni poskus za spravo med obema državama, in sicer najbrž v zelo pomembnem obsegu. Nedvomno bo pa prijateljsko razmerje med Avstrijo in ČSR ostalo nedotaknjeno. NARODNI POLITIKA, Praga (neodvisen, nacionalističen list): Razgovor v Berchtesgadnu je bila prva točka v programu novega nemškega zunanjega ministra (v. Ribbentropa). STAMPA, Torino: Ni izključeno, da bo uspeh berchtesgadenskega sestanka, dia ostane v. Papen na svojem dosedanjem mestu na Dunaju. VOLKISCHER BEOBACHTER, Berlin (uradno glasilo narodnosocia-listične stranke): V Berchtesgadnu je bilo govora o vseh zadevah, ki se tičejo razmerja med Nemčijo in Avstrijo. EPOQUE, Pariz (desničarski list): Sprava med Avstrijo in Nemčijo je pobotanje med zajcem in udavom. Italija le zato molči, ker ji sedanje razmere ne dovolijo glasne besede. F1GARO, Pariz (konservativen): Francija je spremembo na Dunaju sprejela z globoko žalostjo. Ta sprememba je hkrati tudi prvi resnejši udarec Italiji, ki se je zvezala z Nemčijo na življenje in smrt. Tako je Nemčija pokazala svoji zaveznici, da ji ne bo dovolila uresničenja njenih načrtov v Srednji Evropi. TIMES, London (konservativen in neodvisen list): Sicer ni verjetno, da bi bil Hitler segel po sili, če bi bila Avstrija njegove zahteve zavrnila, vendar ni moči napovedati, kakšne posledice bi rodila Schusch-niggova zavrnitev. Tenor ostalega angleškega časopisja: Avstrija si je nastavila nož na vrat. Hitlerjevski notranji minister je poslovodja vlade, katere ravnatelj je dr. Schuschnigg. Po Gogovem odstopu DA1LY TELEGRAPH, London (konservativen): Padec Gogove vlade ni zbudil žalosti na Angleškem. PET IT P ARI SI EN, Pariz (neodvisen, vladi naklonjen informacijski list): Gogova vlada je morala iti pod pritiskom javnega mnenja, ogorčenega, da tako neznatna stranka strahuje državo. Politika Gogove vlade je bila nevarna dinastiji in državi. Gogova zunanja politika je Romunijo spravila popolnoma pod peto Nemčije in Italije, držav, ki ne vidita v Romuniji drugega kakor petrolejske vrelce in žitne zakladnice. Namesto da bi izvedla koristne reforme, se je vlada vrgla na preganjanje Židov. Toda v Romuniji je plemenska politika nesmiselna, kajti tam so se že od nekdaj križala plemena. WIENER TAGBLATT, Dunaj (demokratski): Padec Gogove vlade v Romuniji je največji politični dogodek zadnjih dni. Zahodne velesile niso mogle gledati, da bi se izcimilo paradoksno stanje, da bi država, ki sc ima mednarodnim pogodbam zahvaliti za vso svojo moč, te pogodbe raztrgala kakor koo papirja. Tudi gospodarstvo ni zmoglo potrpljenja, da bi gledalo sistem, ki je njegovemu občutljivemu aparatu hudo v škodo. Goga se je v 45 dneh svoje vladavine pokazal neizkušenega diletanta, in romunski narod bo zdaj s težavo celil rane, ki jih mu je prizadejal »osreeevalee ljudstva«. W1ENER TAGBLATT, Dunaj (poročilo iz Pariza): Diktatura v Romuniji je kratkoročen razplet velikih težav, ki jih mora prebroditi ta dežela po neuspehih v notranji in zunanji politiki. Finance so po poročilih iz Bukarešte popolnoma na tleh. Uradniki niso dobili plač. Industriji in trgovini so ukrepi prejšnje vlade prizadejali hudo škodo. Sodijo, da se ne bo moči ogniti žigosanju leja in prisilni oddaji kapitala. Po uničenju romunskega kredita na pariškem in londonskem denarnem trgu bo guverner romunske narodne banke po kraljevem nalogu takoj začel razgovore za konsolidacijo denarnih in gospodarskih razmer. Ljubezenska pisno, ki si je osvojilo svet Kaj pravi o svoji smrtonosni pesmi Laszlo Javor, avtor »Otožne nedelje« (n Čl) Parii, februarja. Laszlo Javor, skladatelj znane pesmi »Otožna nedelja*, ki je že toliko ljudi na svetu pognala v smrt, se mudi te dni na turneji v Parizu. Tamkaj je v pogovoru z nelum časnikarjem povedal, kako je svojo poslovilno ljubezensko pismo prelil v pesem, ki je ponesla njegovo ime širom po svetu. »Nisem skladatelj žalostink,« je najprej izjavil Laszlo Javor. »Ne morem pomagati, da so me ljudje tako napak razumeli! Bil sem neznaten reporter, ko sem se moral lepega dne za vselej posloviti od svoje Silvije. In napisal sem v poslovilno pismo kratko pesmico, ki ml je prav tedaj rojil« po glavi. V njej sem samo hotel »raziti otožnost, ki me bo poslej obhajala ob nedeljah, ko ne bo več nje pri meni. To je bil pričetek pešali, ki je povzročila po vsem »vetu toliko žalosti in gorja™« Skladatelj hoče popraviti sv»jo napako Komaj pet in dvajset let je imel Javor, ko je s svojina novinarskimi tovariši iskal po Budimpešti senzacij Za radovedne bralce peštanskih dnevnikov. Sem in tja je napisal tudi kakšno pesmico, ki pa med ljudmi ni našla posebnega odmeva, kajti po navadi so bili Javorjev! stihi mehko ii-Tični, skoraj sentimentalni. Lepega tae je pa mladi reporter pokazal osnutek za svojo ljubezensko pesem nekemu svojemu tovarišu; ta mu je svetoval, naj jo ponudi kakšnemu založnika Javor je sprva okleval, na tovariševo prigovarjanje je pa le napisal k besedilu še melodijo, tisto znano otožno, sanjavo melodijo, ki je žalostnim ljudem tako globoko segala v srca... Nato je odnesel pesem k založ- niku, ki jo je res sprejel. Kmalu je pesem zagledala beli dan in njeni toni so povsod naleteli na odprta m sprejemljiva srca. In tako se je pred dvema letoma v madžarski prestolnici pričela vrsta samomorov, ki je počasi zajela ves svet. Povsod, kjer si je kakšen nesrečnež ali kakšna nesrečnica vzela življenje, so navadno našli na mizi, na klavirju ali pa pač nekje v bližini note s pesmijo .Otožne nedelje*. Ta sentimentalna pesem je menda še posebno vplivala na občutljiva srca mladih deklet, ki so bila v ljubezni ali kako drugače razočarana. Gramofonske plošče so ponesle otožno pesem v ves svet in menda so ljudje povsod njeno vsebino in njen pomen razumeli enako, kajti povsod so se množili samomori, in sioer pogosto v neposredni zvezi z .Otožno nedeljo*... Javor je pokazal žumalistu celo prevod v kitajščino. Res je bil mladi umetnik kar čez noč zaslovel, a svojo slavo je plačal z življenji vseh tistih nesrečnikov, ki ao ga nehote s svojo smrtjo dvignili na prestol stave in sreče. Mladi skladatelj ni srečen, kajti čuti, da se mora človeštvu nekako oddolžiti in popraviti, kar je sicer tako nehote zagrešil. Zdaj je zložil in uglasbil novo pesem, ki je pa pravo nasprotje smrtonosne .Otožne nedelje*. »Svet se ne asa več smejati in odločil sem se, da ga bom jaz spet naučil smeha,« je dejal med pogovorom skladatelj Javor. »Zložil in uglasbil sem novo, veselo in vedro himno upanja in sreče, ki se imenuje »Deset za-povedi za veselje«. Upam, da bom imel s to pesmijo ravno takšen, ali bolje, ravno nasproten uspeh kakor z .Otožno nedeljo*. Želim, da bi ljudje vendar že zvedeli, da nekaj taktov otožne godbe in nekaj žalostnih besed ne gre jemati tako resno, kakor je to dosihtnal marsikdo storil.« Z nsvo pesmijo po svetu — učit ljudi dobre volje Pred nekaj meseci je Javor zbral deset peštanških godbenikov in njim na čelu je odpotoval po svetu — učit ljudi dobre volje, kakor je sam povedal. »Rad bi ljudem dokazal, da je samo optimizem geslo mladine in da s pesimizmom ne bomo ničesar opravili,« je dejal ob odhodu nekemu časnikarju. Vendar je pa .Otožna nedelja* tudi samemu skladatelju prizadejala mnogo neprijetnosti, ki mu je ena od njih ostala že kar v navadi; ženske namreč zdaj tega osem in dvajsetletnega mladeniča ob vsaki priložnosti vprašujejo za svet v srčnih zadevah in ker hoče Javor popraviti krivico, Id jo je svetu nehote storil, odgovori na sleherno pismo in ima tako zmerom polne roke dela. »Mislim, da me imajo ženske že n priletnejšega. umerjenega moža, ki mu brez skrbi lahko zaupajo svoje srčne nevšečnosti. Odgovorim pa na vsako pismo, kajti rad bi prav vsakemu človeku pomagal do sreče. Kajpak ne vem. ali sem pri svojih letih res zanesljiv srčni zdravnik...« Ko ga je časnikar vprašal, kakšne namene ima za bodočnost, je Javor odgovoril: »Pišem roman o duševnosti izgubljene mladosti današnjega časa. Notranjo melodijo si bom pa poiskal v tistem mestu, ki je samo polno melodije in ki je krivo, da sem napisal .Otožno nedeljo*. Silvija, ki sem Ji posvetil tragično pesem iz .Otožne nedelje* in ki me je tisto usodno nedeljo zapustila, je namreč mlada Dunajčanka.« > ;:ŽV *f' ' & »r Oglas je reg. pod S. Br. 181 od l. III. 1937 Najvažnejši izumi (n V. x) Neivjrork, januarja. Ameriški patentni urad je pred kratkim praznoval stoletnico svojega obstoja. Pri tej priložnosti je izdal spomenico r navedbo najvažnejših ameriških izumov. Med temi izumi so telefon (Bell), brzojav (Morse), žarnica, cestna železnica, kino in gramofon (Edison), parnik (Pulton), letalo (Wright), železniška zavora (Westinghouse), stavni stroj (Mergenthaler), šivalni stroj (Howe), vulkanizacija gumija (Good-year) in pridobivanje aluminija (Hall). Premislite in presodite! VSAK TEDEN DOBIJO TISOČI IN TISOČI NAŠIH NAROČNIKOV »DRUŽINSKI TEDNIK« PO POSTI, TISOČI IN TISOČI GA PA KUPUJEJO V TRAFIKAH. TA SAMA UGOTOVITEV JE ŽE DOKAZ, DA JE LIST DOBER IN DA PRINESE ZA VSAKOGAR KAJ. O TEM NAM GOVORIJO TUDI PRIZNANJA NAŠIH ČITATELJEV, KI JIH DOBIMO SKORAJ SLEHERNI DAN. UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA tednika« se trudi, kar nam VSAK ČITATELJ MORA ISKRENO PRIZNATI, DA BI NA OSMIH STRANEH DALO ČIM VEČ GRADIVA IN ČLM RAZNOVRSTNEJŠE. ENO PA NAM JEMLJE VOLJO, IN TO JE NEZASLIŠANO IZPO-SOJEVANJE LISTA. ŽE PRI POVRŠNEM POVPRAŠEVANJU SMO NAMREČ UGOTOVILI, DA JE EN SAM GOSPOD, Ki mu »DRUŽINSKI TEDNIK« POŠILJAMO V PISARNO, V ENEM SAMEM TEDNU IZPOSODIL »DRUŽINSKI TEDNIK« 23 OSEBAM, NEKA GOSPA GA IZPOSOJA 6 OSEBAM, V PETIH DRUGIH PRIMERIH SMO PA UGOTOVILI, DA SO »DRUŽINSKI tednik« izposojali 5, 4 ali 3 OSEBAM. ČE RAČUNAMO POVPREČNO, DA SLEHERNI ČITATELJ IZPOSODI »DRUŽINSKI TEDNIK« najmanj eni ali dvema osebama, POTEM LAHKO REČEMO, Da bi »družinski tednik« ŽE ZDAVNAJ LAHKO IZHAJAL NA 12 STRANEH, ČE GA NE BI naročniki in bralci tako ZELO DALJE IZPOSOJALI. , ZATO, DRAGI NAROČNIKI IN CITATELJI, VAS LEPO PROSIMO, DA VSEM TISTIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI SI PRI »AS IZPOSOJAJO »DRUŽINSKI TEDNIK«, PRIPOROČITE, DA SI GA V BODOČE SAMI KUPUO. TAKO BOMO STOPILI BLIŽE K STRANEM IN TAKO NAM boste DALI PRILOŽNOST, DA VAM BOMO ZA ISTI DENAR "ALI SE VELIKO VEČ KO DANES. VNAPREJ NAJLEPŠA HVALA! »DRUŽINSKI TEDNIK« Clara Boivova bo spet filmala (nHi) HoUywood, februarja. Slavna filmska umetnica Clara Bowowa je pred dvema letoma izjavila svojim presenečenim znancem in prijateljem, da se bo popolnoma odrekla filmu. Sprva ji nihče ni verjel, kajti vsi so mislili, da gre le za spretno reklamo pikantne rdečelaske. Clara Bowova je Kakor pripoveduje ubogi profesor, si ga hudobna žena večkrat pošteno privošči. in sicer celo s pestjo; če je le mogla, ga je pa prisilila k pomivanju umazane kuhinjske posode, a to je učenjaka kajpak motilo pri njegovem znanstvenem delu. Profesor Simpson je pogosto rajši ostal čez noč v svojem muzeju mod okostnjaki in predpotopnimi zverinami, kakor da bi šel spat domov k svoji Ksantlpi... sta morala leta 1915. v vojno. Vkrcala sta se na dve različni križarki in tako sta sklenila, da bosta svoje šahovske igre nadaljevala v pismih. H koncu 1915. leta sta spet pričela novo igro in kmalu nato je Namee poslal svojemu prijatelju 22. potezo. Nekaj dni zatem je padel. Njegova hčerka je pred kratkim med očetovimi pismi našla tudi pisma z nedokončano šahovsko igro. Takoj je pisala še živečemu očetovemu prijatelju Rogenu, da bo ona za očeta nadaljevala nedokončano igro. Rogers je pristal in pričela sta nadaljevanje, Id pa ni dolgo trajalo, kajti mlada šahistka je starega očetovega nasprotnika s prvo potezo matirala. Sirom po svetu v 85 vrsticah Barvno televizijo bodo r kratkem dobili na Angleškem, tako vsaj kažejo poskusi, ki ao jih te dni prvič predvajali v londonskem West-End-Theatru; prenašali ao razne barvaste slike, kakor grbe, zastave itd. — 242 milijonov delovnih dni je izgubila Anglija lani zaradi bolnikov, ki so v državnih službah in bolehajo za revmatizmom; iz bolniških blagajn so pa porabili za revmatično bolne 17 milijonov funtov šterlingov (tri in pol milijarde dinarjev). — 103 leta starega ubijalca so te dni zaprli v Polciteni, v Kalabriji; možak se je spri z dvajsetletnim mladeničem in ga z nožem tako oklal, da je takoj umrl. — Hada železniška nesreča v Franciji se je pripetila te dni na Progi Mortagne—Laigle blizu Rou-ena; trčila sta dva vlaka, vozeča s precejšnjo hitrostjo; 5 mrtvih, 10 hudo in 10 lahko ranjenih. — Izpopolnjen Rontgenov aparat je pred kratkim —IvtetncuS pa držala besedo in je res prenehala filmanje. Znana po svoji trgovski nadarjenost, se je igralka odločila, da si bo rajši drugače kovala dolarje. Kmalu po svojem .odstopu* je odprla moderno, veliko kavarno, ki jo je tudi sama vodila. To pa ni navadna kavarna, bolj je podobna velikemu klubu, ki se v njem zbirajo in srečavajo vsi filmski zvezdniki. Ta kavarna kajpak dobro nese. Pred kratkim se je lepa Clara zaročila s solastnikom svoje kavarne, s filmskim igralcem Rexom Bellom. Kmalu nato se je pri njej zglasil neki manager in jo povprašal, ali je ne bi spet veselilo filmanje. Umetnica si je pridržala nekaj časa za premislek. Pred nekaj dnevi se je pa odločila, da bo spet poskusila svojo srečo pri filmu. ,Tigrovo leto' na Kitajskem (n A K) Šanghaj, februarja. Na Kitajskem so pred nekaj dnevi z velikim navdušenjem praznovali nastop novega leta, ki nosi letos ime po naj-hrabrejši živali — tigru — in se imenuje torej .tigrovo leto*. Na Kitajskem se namreč vsako leto imenuje po eni izmed dvanajstih živali. Te živali so po vrsti: podgana, vol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, ovca, opica, kokoš, prašič in pes. Po 12 letih se začne vrstni red spet od kraja. Lansko leto ko je izbruhnila japon-sko-kitajska vojna, se je imenovalo volovsko leto, letošnje je pa tigrovo. Kitajci so prepričani, da sta imeni teh dveh let simbolnega pomena. (»Prager Tagblati«) Ločitev zakona zahteva — ker ga žena muči (nOi) Neiv.vork, februarja. Paleontolog dr. Georg Simpson, kustos new-yorškega naravoslovnega muzeja, učenjak, ki ga znanstveni krogi zelo visoko cenijo, je pred kratkim vložil tožbo za ločitev zakona, zaradi hudobnosti svoje žene. Ta ločitveni proces je med mnogoštevilnimi ameriškimi ločitvenimi procesi prava bela vrana, kajti doslej so le žene vlagale tožbe za ločitev zaradi duševnega mučenja s strani svojih mož. Tokrat so se pa vloge zamenjale. Hčerka končala očetovo šahovsko partijo (n M i) London, januarja. Te dni je neka mlada angleška lady skončala šahovsko partijo, ki jo Je bil še pred 22 leti pričel njen pokojni oče. Dva angleška mornariška častnika, George Mac Namee in James George Rogers, oba navdušena igralca kraljevske igre, Kupon šfev.9 Ali litate uvodnike na ženski (5.) strani! Odgovor:-------......__________ (Odgovorite samo ,Da* ali Ne‘!) Koliko ljudi mislite, da redno lita te uvodnike! Odgovor .... (Napišite številko) Ime in priimek , iinnHHnimiHKnim poklic Icraj in zadnja pošta .......... Za naše veliko nagradno tekmovanje vlada med našimi bralci veliko zanimanje. Nekateri nam že zdaj pošiljajo kupone, to pa seveda" ni pravilno, kajti treba bo poslati vse kupone skupaj, in sicer šele ob koncu tekmovanja, torej v času, ki ga bomo mi določili. Število bralcev ni odvisno od velikosti naklade. Vsi tisti, ki bi radi tekmovali^ a jim pogoji še niso čisto jasni, naj si ogledajo naše prejšnje številke, kjer bodo našli natančni popis vseh pogojev, pa tudi vseh praktičnih in lepih nagrad. Uredništvo skonstruiral madžarski zdravnik Hollo; novi aparat lahko brez škode prenašamo ali premikamo. — Letalo je vzletelo z letala te dni v Rochestru; v zrak se je dvignil večji hidroplan, ki je na svojih krilih ponesel manjše letalo; poskus se je posrečil. — Nora svetovna prvakinja umetnega drsanja je mlada Angležinja Megan Taylorova, ki je na svetovnih tekmah v Stockholmu na splošno presenečenje premagala svojo rojakinjo Colledgevo. — Nezaposlenost na Angleškem narašča; lani je bilo v tem času na Angleškem 1,827.608 ljudi brez službe, letos jih; je pa 200 tisoč več. — Panter je raztrgal in obgrisd 19 ljudi v bližini Ba-; galura v Indiji; naposled so krvoločno; zver ustrelili, — Letalca Mollisonova; sta se ločila prejšnji teden tudi urad-; no; ta sta bila najdrznejša letalska; zakonca na svetu, vendar se pa v za-' sebnem življenju nista tako dobro razumela, kakor v letalu. — Nova znamka izide v kratkem na češkem; zanimiva bo posebno zato, ker bo na njej upodobljen pokojni predsednik Masaryk s triletnim dekletcem v naročju, z dekletcem, ki je zdaj že gimnazijka in je na izredno čast zelo ponosna. — Južno steno 6000 nt visokega Kilimandžara (najvišje gore v Afriki) Je te dni premagala planinska odprava inženirja Ervina Eisenmanna iz Stuttgarta; člani odprave so preplezali šest vrhov v višini več ko 5000 metrov. — Pariz bodo moralno očistili; vse neljube osebe bodo izgnali iz prestolnice, da bo odsihmal Pariz zatočišče samo za poštenjakoviče — vsaj tako pravi pariški policijski nadzornik. — Čevlje iz ribje kože bodo letošnjo pomlad pričeli prodajati v Nemčiji; novi čevlji bodo zmerom iz dvobarvnega .usnja*. — Nova Byrdova odprava bo prihodnje leto odrinila na Južni tečaj. — Mussolinijeva nečakinja se je v Rimu pred kratkim poročila s časnikarjem grofom Teodorannijem. — Plaz je prejšnji teden zasul bernardinski samostan v Švici, ki bo tako ostal več mesecev odrezan od sveta. — Marconijevo jahto bo spremenil v muzej Američan Davis Ludavis, znani zbiralec spomenikov o velikem italijanskem izumitelju, — Vihar je odnesel kopalce v morje na neki peščini v Sydneyu; utonilo je pet ljudi. — 60 ton kakaa bodo uničili farmarji afriške Zlate obale, ker upajo, da bodo tako popravili cene kakau na svetovnih tržiščih.' Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil in v stihe Ivan Rob DVAJSETO POGLAVJE. Odprta not in dem to ječ« vratu. Fr. Pnrima,, I. Za LoTretom krivična vrat* škripaje zlobno se zapro. V temi zidovje kruto šla/ta In tava sem in tja z nogo. »O, kje si zdaj, svoboda moja, o, kje si. sonce športnih tratil Zakaj usoda neizprosna sl zagrabila me aa vrat?« V tej boli bridki In veliki so obstopili ga jetniki II. »Kje so te sneli,« prvi vpraša, »le kaj si sunil,« drugi de, »in kod sl žlcal,« tretji bara, »daj čik,« četrti skoz zobč. Ves zmeden Kvas jih ogleduj« kaj naj odvrne, premišljuje; naposled v mukah izjeclja; »Bila brošura vzrok je zla. Zaradi nje prišel sem v ječo, tako zabredel sem v nesrečo.* ra. Kako so vsi se mu smejali, kako z njim norce brili vsi; da se pozna mu, so dejali, da prvič v kehi zdaj sedi. So zbadali ga v svoji sredi s pomilovalnimi pogledi, nekdo je svetoval tako, naj ga v plenice povijo. Tako je žel zasmehovanje, od sotrpinov norčevanje. IV. Na svojih pričnah zdaj se zgane možak kosmat in zamrmra; »Malora, fiks, krvave gavge! A bo že mir!? Pustite ga! Saj on, duš, ni pri naši bandi, drugače, krucenal, živi; mar mislite, da ste učeni z nebš, prmejduš, padli vi? In krucilavdon, svinjska noga, tega ubijem, kdor ne uboga.« V. Obrnjen h Kvasu nadaljuje; »Prijatelj, čisto v drugi svet si danes prvič bil sprejet. To, kar tam zunaj svot kaznuje, se nam krepostno delo adi. Zunanje čednosti snetljave med nami nimajo veljave, prezira vsakdo jih, črti. Vendar postave mi imamo In tudi svojo »čast« poznamo. VI. Ti tu, to so vlomilska četa, ki hitro stakne skrit denar; za vse podvige drzno vneta, tej četi jaz sem poglavar. Sem vodil jo na pota nočna, bila je mestu vsemu v strah. Pred nami niso vrata močna vzdržala, ne krepak zapah. Dokler ni izdajalska šleva odprla vrata tega hleva. VII. Ne po zaslugi, le po sreči prišel v to luknjo si med nas S a vendar hočem ti postreči z nasveti za bodoči čas. ,, Kako se ogenj v kehi dela brez škatlice, brez žveplenie, boš videl naša zvita dela, spoznal boš arestantski »vici. Poplačal mi boš te nasvete v obliki ene cigarete.« vin. Tako je Lovreta seznanjal s prečudovitimi stvarmi in zraven tike je uganjal, da se prezgodaj jim znoči. Luči tam zunaj migotajo, mrak koketira že z nočjo, ko zdajci ključi zarožljajo, se vrata na stežaj odpro, je Kvasa skoraj vrglo v znak; -prišel je v keho — Martin SpaU. iiaiiA Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Telefonske neprilike i Ni dolgo, kar sem čitala, da so v Item in tem kraju, tej in tej deželi gradili najmodernejše poštno poslopje, vse moderno in udobno urejeno, da še nikjer tako. Ko so pa pričeli uradovanje, so stranke navalile na upravo, češ nekaj ste pa le pozabili; in izkazalo se je, da so pozabili na nabiralnike. Lepa blamaža, kajne? V nekem mestu, ime je postranska stvar, so preurejali telefonski promet. No, ker so že spremenili številke, so bili potrebni še novi imeniki. Seveda so jih naročili,'ko so pa jih pričeli ljudje kupovati, se je izkazalo, da jih je veliko premalo, in so jih v dveh dneh razprodali. Pa ne da bi jih takoj spet naročili. O ne! Ko je čez dva tedna neka stranka, ki je ostala brez imenika, vpra-, šala, ali niso nemara druge izdaje 1 tudi že razprodali, so dejali, da je niti v tisk še niso dali. Medtem ko se n. pr. na Angleškem trudijo, da bi bili znaki in zvonjenje čim blagozvočnejši, telefonistke imele čim prikupnejši glas, so tam namesto visokega in čistega uvedli nizek in hreščeč ton, če pa telefoniraš na pošto, se ti dostikrat oglasi namesto zvonkega »halo« zadirčen »ja«, za katerega bi prej mislil, _ da pripada moškemu kakor ženski. Kaj pravite, ljubi čitatelji, v katerem mestu bi to bilo? S. R. Moderni otroci Ko sem zadnjič opoldne šla iz mesta domov, sem doživela nekaj zanimivega. Otroci so šli iz šole. Mraz je bil in luže so zamrznile in za razposajeno mladež je bilo to ko nalašč. Zapodila se je po njih in tako pripravila varno, gladko pot starejšim ljudem, ki tako radi hodijo po takih drsalnicah in se v mislih, včasih tudi na glas zahvaljujejo mladini za prijetno sedanje na tla. Torej sem šla opoldne domov in srečala dve deklici, ki sta se vračali iz šole. Ena je hodila'mirno po hodniku, druga se je pa podila po ledu. »Ali bi rada nove čevlje?« jo je smeje se vprašala tovarišica na hodniku. »Ne, ampak nogo bi si rada zlomila. Veš, naš Janez si jo je zadnjič zlomil na Iliriji, pa se mu sedaj tako ,gode‘. Vse mu kupijo, kar si izmisli, meni pa seveda nič.« P. Pot ni sankališče Zadnjič sem napravila kratek izlet na Rožnik. Toda kdo popiše moje začudenje, ko sem videla, da je od mraza zmrznjena in poledenela pot neposuta. S težavo sem lezla navzgor, tedaj pridrvita na sankah dva fanta proti meni. Hitro se jima umaknem, tedaj pa privozijo za njima druge sanke naravnost vame. Vrglo me je ob živo mejo, kjer sem obvisela s prebito nogo. »No, malo pa že lahko pazite na ljudi,« sem se razburjeno obrnila na parček, ki je sedel na sankah. »Pazi ti, pa te ne bo nihče povozil!« se je odrezalo dekle in med veselim grohotom se je parček odpeljal dalje. Vem, da potrebuje mladina šport, toda cesta vseeno ni prostor za sankanje. Upam, da ho tudi kakšnega stražnika zanesla pot na Rožnik in da bo ^dopovedal naši zlati mladini, da pot mi sankališče. F. P. Prijazni Ljubljančani Vračam se iz službe domov. »Oprostite, gospodična, ali grem po pravi cesti, da pridem do te in te ulice,« me nagovori nekdo. »Da, kar izvolite z menoj, stanujem nedaleč od tam!« mu odvrnem. Pripeljal se je z večernim vlakom in rad bi obiskal prijatelje. Ljubljana mu je zelo všeč, ljudje so vljudni in prijazni, mi živahno zatrjuje starček. že sva pri prvi vogalni svetilki, gruča fantov stoji pod njo. Porogljiv smeh zaslišim in pa tele besede: »Glej, glej, mlada frajla, pa s takim starim... Pojd raj z menoj, pusti starega...!« Pospešila sem korake in z menoj vred tudi neznanec. Nervozno sem se ustavila pred hišo, ki jo je iskal, kakor v sanjah sem slišala njegovo zahvalo in oprostitev. Doma sem se šele zavedela, na obrazu sem še vedno čutila — rdečico sramu. Prepričana sem, da ta starček nikomur več ne bo pripovedoval: »Kako prijazni so Ljubljančani!« Vaša zvesta čitateljica. MEDICE] ČE V A LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike S. nadaljevani e Hrušč in trušč je privabil nočno stražo, ki se je biižala a prižganimi plamenicami. Napadalci so pustili 6vojo žrtev in zbežali. Strašno razmesarjeno truplo je našel neki lekarnar, ki se je zgodaj zjutraj vračal domov. S pomočjo dveh točajev, ki sta Pietra dobro poznala, so truplo prenesli v bližnjo kapelico. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel storiti drugega, kakor da je naštel pet in dvajset ran, sunkov z meči in vbod-ljajev, ki so tako strašno zmrcvarili mladeniško vitko Pietrovo telo. Bianca Cappellova je zastrla svoj dom s črnimi pregrinjali. Živinski umor moža, ki je z njim zbežala iz Benetk kot petnajstletni otrok, jo je globoko zadel, čeprav jo že dolgo ni vezalo nanj drugo kakor skupno ime. Benečanka je zaman pričakovala princa regenta, da bi se pritožila pri njem. Nekaj dni po umoru je celo izvedela, da je Francesco na dan umora odpotoval iz Florence. Ni se poslovil od nje in ji tudi ni poslal nikakšnega pisma po zaupnem slu... Drugo noč je nova grozovitost razburila Florentince. Cassandra Riccijeva v strašnem obupu ni vedela, kai bi storila, ko je zvedela za grozotno 6inrt svojega ljubimca in za njegove poživinjene morilce. Tresla se je za svoje življenje, a namesto da bi bežala, kamor koli, samo stran iz Florence, je ostala doma in pretakala solze za svojim ljubčkom. Ko se je približala noč, je vzela v slabi slutnji svojega enoletnega sinčka s 6eboj v spalnico, služinčadi je j>a velela, naj bdi in z orožjem varuje vhod v hišo. Opolnoči sta se splazila v njeno sobo dva zakrinkana moža, kii sta bdeči služinčadi pošteno zagodla, saj sta neopaženo splezala po strehi skozi dimnik v hišo. Otrok, ki so ga trdi koraki in neznani glasovi zbudili iz rahlega sna, je hotel zakričati, toda že mu je ogromna roka zaprla usta in poskrbela. da se ni6o nikoli več odprla. Nato sta oba morilca od strahu vso premrlo Cassandro zvlekla iz sobe in jo na stopnišču zabodla. Spodaj v veži so pa stali trije služabniki z golimi meči v rokah. Toda s stopnišča ni prispel do njihovih ušes pridušeni lahni vzdih, zadnji Cassandrin dihljaj... Bianca Cappellova je držala besedo, ki jo je bila dala kardinalu Ferdinandu. Odpotovala je na svoje posestvo v Toskani. Vendar je pa o dogodkih v florentinski dvorni ]>alači vsak dan zvedela V6e do najneznatnejše podrobnosti, kajti najela je bila dobre vohune in zaupne sle, ki 90 ji prinašali novice iz preljube Florence. Za svojega zaupnika si je Bianca izbrala prav tistega stotnika mestnih hlapcev, ki je nekoč, že pred leti, njo in njenega pokojnega moža prvič peljal na medicejsld dvor. Nekega dne ji je stotnikov sel prinesel veselo novico, da je Roberto Ricci vendarle podlegel rani, ki mu jo je bil v smrtnem boju zadal umirajoči Pietro. Hkrati z mladim Riccijem je umrl pa tudi še eden izmed najetih morilcev; Pietro ga je bil vešče zabodel v srce. Bianca je bala zadovoljna. Pietro je maščeval svojo čast in nikoli v življenju ji nd bil tako blizu, kakor tiste dolge dni, ko je samevala na toskanskem podeželskem posestvu, pokopavala v mislih preteklost in sanjarila o zlati bodočnosti. Florenea niina prestolonaslednika Bianca Cappellova 6e je lepega dne vrnila v Florenco. Vrnila se je v svoj stari dom, v bližini vojvodske palače Pitti, in se je slepo predala svojim strastem. Vse kar je bilo mehanskega, kar se je avtomatsko premikalo in gibalo, so ji navlekli ljudje v hišo. Bianco so še zmerom takšne umetnije nad vse zanimale. V njenem domu so se shajali izumitelji, ki so ji kazali svoje načrte in ki jim je lepa in pametna Benečanka znala vselej vdihniti kaj novega. Tudi umetniki so imeli v Bianehini hiši prijazno zavetišče. Astrologi, alkimisti, fantasti in čudežni padarji so se srečavali pri tej nenavadni ženski, Itd je iskala razvedrila v tako čudnih zabavah. Vsa zaskrbljena je nadvojvodinja Ivana zvedela za Biancbino vrnitev. Še zmerom cesarska hčerka ni bila srečna, kajti še zmerom je v bolečinah in strahu rodila samo šibke deklice, in vendar so vsi tako željno pričakovali prestolonaslednika. Ivana je iskala pomoči in tolažbe v molitvi, včasih se je je pa lotila otožnost, ki je njenega moža Francesca še bolj dražila, kakor bi ga dražil jezen in neprijazen obraz. Princ regent se je s silo skušal ločiti od Bianche. Sprva se je celo izogibal njenega prostovoljnega izgnanskega doma v Toskani. Njegova nesamostojna, šibka narava je pa hrepenela po dopolnitvi in njegovi čuti so hlepeli po očarljivi Benečanki. In lepega dne se je princ regent spet v mraku splazil 6kozi stranska vrata Bonaventurijeve palače. Toda kaj kmalu se je otresel sramežljivosti in je tako kakor poprej brez sramu pri glavnih vratih prihajal v vas k svoji lepi ljubici. V spravo ji je podaril dva majhna zlata koleslja, ki sta ji spet vrnila vero v Francescovo darežljivost in velikodušnost. Ko je kardinal in nadškof Ferdinand zvedel za bratovo početje, je poslal Bianchi po posebnem slu iz Rima dolgo, očitkov polno pismo Kako to, da se je vseeno vrnila v Florenco? Ali tako drže Cappelli svojo besedo? Globoko je užaljen in bo nadaljeval boj, ki ga ji je nekoč napovedal! Benečanka se pa ni kesala. In če je še tako premišljevala in pretehtavala svoje dejanje, zmerom je bil sklej) isti: Florenca je njena usoda in tej usodi je ime Francesco! Ivana je kajpak kmalu zvedela, da njen mož spet zahaja k lepi tekmici. Mlada Avstrijka je ]>a že izgubila sleherno upanje, da bi si pridobila moža, in se je zato skoraj sprla z ljubim Bogom. Velela je celo poklicati nekega črnošolca, ki naj bi ji s svojimi peklenskimi umetnijami pomagal odkri-žati se neljube Benečanke. Pri tej premeteni čarovnici pa tudi ta pripomoček nd zalegel. Ko je Bianca kmalu nato slučajno res zbolela in morala nekaj mesecev ležati, ker jo je mučila strašna vročica, je bila nadvojvodinja srečna. Potem je pa lepega dne zvedela, da je Bianca naredila oporoko. In tedaj se je pričela sramovati svojih zmaličenih čustev, spet je prosila nebo za odpuščanje in postala je še otožnejša. In ko je Bianca ozdravela, je Ivana sveto verjela, da so jo rešile le njene vroče molitve. Ta drobna, skromna nadvojvodinja z bujno habsburško spodnjo ustnico je bila dobrodušna, nekoliko praznoverna, a spravljiva ženica. In vendar jo je kmalu po Bianehini: vrnitvi spet doletela nesreča, kajti spet je povila deklico. ; Stari vojvoda Cosi-mo je že petič po-;; slal svoji snahi nad vse ljubeznivo pismo z vljudnim obžalovanjem, da ga predraga snaha še zmerom ni razveselila z veselo novico, da se je v Florenci rodil prestolonaslednik... Tudi don Francesco, princ regent, je'! bil zelo nejevoljen ob misli, da je njegova cesarska žena tokrat spet ,od-!I povedala*. Iskal je tolažbe v Bianchi-'’ nem naročju, kajti le pri njej, strastni in živahni, so se mu razpršile otožne in temačne misli. In med tem, ko se je visoka mata odpeljala na podeželsko posestvo v Toskani, da si po svojem petem porodu nabere novih moči, sta princ in lepa Benečanka kovala nove načrte. »Že peto dekle,« je vzkliknil princ < j nejevoljno in oči so mu potemnele »Habsburžani imajo pa zmerom dovolj;; dečkov, kadar jih potrebujejo za svoj;; cesarski prestol! Ah, nesrečen sem Bianca, zelo, zelo nesrečen...« »Moj princ, moje vse,« je nežno dahnila Bianca in se privila k njemu. »Če potrebuješ pomoči, se obrni do mene. Naj bom tvoja sreča, naj bom tvoj amulet!« Princu regentu so se črte na obrazu v trenutku omehčale. Strastno in ne-; I ugnano je sklenil Bianco v objem in njeni zlati lasje so ga božajoče ščegetali po obrazu. »Amulet nosimo okrog vratu, ali ne. Bianca mia?« Stisnil jo je k sebi in strastno zašepetal: »0 Bianca, zakaj ti ne pokloniš Medičejcem prestolonaslednika?«!^ je bilo in ostalo niegovo edino vprašanje, ki nanj lepa ljubica* ni vedela odgovora. j Le kakšne misli so se utegnile po- ♦ dili oo častihlepni glavici te neugnane,* vročekrvne ženske? * »In potem se bom poročil s teboj in te povzdignil v florentinsko vojvodinjo...« »... Medicejem prestolonaslednika...« Še dolgo potem ko je princ že odšel, sta kovali ti dve besedi v Bianchinem srcu neugnan ritem, ki je spodbudil častihlepno Benečanko, da se je odločila za usodno tveganje. Dalje prtbodDjIC Hu > Točno ► ; »Ali lahko upam na svidenje, lepa ; neznanka?« ; »Ob priložnosti me pokličite po telefonu.« : »Vaša številka?« ! »Dobili jo boste v telefonskem ime-: niku.« »In vaše ime?« »Ime je pa zraven številke.« Oče in sin Mirko, bogati tovarnarjev sin, večerja pri svoji teti in se na prvi pogled zaljubi v svojo sestrično Milko. čez nekaj dni stopi k očetu in mu zaupa, da bi jo rad zasnubil. »Nemogoče, jaz sem Milkin oče!« mu odgovori tovarnar. Mirku je zelo hudo, toda spametuje se in kmalu nato zaljubi v Mileno, hčerko očetovega prijatelja. Kmalu sta mlada zaljubljenca tako daleč, da pričenja Mirko spet misliti na poroko. Kajpak stopi k očetu po dovoljenje. »Obžalujem, sin, toda tudi Milena je moja hči!« Mirku se stoži, a še o pravem času se zaljubi v svojo lepo znanko Miro. Tretjič stopi k očetu po nasvet, toda tudi tretjič mu oče odgovori: »Smolo imaš, moj fant: tudi Miri sem jaz oče!« To je pa mladcu že preveč, lotila se ga je otožnost, izgubi tek in veselje do življenja. Najjosled se ojunači in zaupa materi svoje težave: »Zaljubil sem se v sestrično Milko, toda očka pravi, da je njen oče in da je tudi Milenin in Mirin oče. Kaj naj zdaj storim, mama?« Gospa tovarnarjeva se je pomenljivo zasmejala, potlej je pa dejala: »Izberi si izmed teh treh deklet tisto, ki ti je najljubša — saj tudi ti nisi sin svojega očeta...« Med prijateljema »Joj, kakšna osla sva!« »Govori vendar v ednini!« »No dobro: joj, kakšen osel si!« Nesporazum »Gospod, rad bi se poročil z vašo hčerko.« »Všeč ste mi, nič nimam proti temu. Samo... ali poznate mojo ženo?« »Da, toda vseeno bi rajši imel vašo hčerko.« Ljubeznivo »Ako bi vedela, kdo stoji pred vrati, ne bi bila odprla!« »In če bi jaz vedel, kdo je ža vrati, ne bi bil pozvonil!« Najtežje delo »Vsako jutro opravim pred zajtrkom najtežje delo vsega dne.« »Kaj pa vendar delaš?« »Vstati skušam iz postelje.« Anekdota Usodni prstan s strupom Napisal P. Elbogen »To je že star prstan,« je rekel moj sopotnik, potem ko sva nehala govoriti o vremenu. »Prstan je zanimiv kajpak samo zaradi doživetja, ki je z njim v zvezi, drugače pa nikakor ni lep in tudi drugače ni dragocen. In pripovedoval je, da si je — možu je bilo že dobrih petdeset let — ta prstan pridobil na svojem prvem potovanju po Italiji, in da je nekaj mesecev pozneje srečal na neki predpustni veselici dekleta, ki se je moral od nje ločiti samo f>o neki nesreči. »Kako naj vam jo opišem? Zelo lepa je bila, in na prvi pogled sem se zaljubil vanjo. Tri in dvajset let mi je bilo, torej si lahko mislite! Opazil nisem ne njene preračunane sjk>-gledljivosti, ne njene premetene, a dosledne diplomacije, videl sem samo njeno ljubkost, očarljive rjastorjave lase in temnosinje oči in nisem mogel razločevati prave in hlinjene nežnosti, nisem ločil prisrčnosti, prihajajoče iz srca, o0 tiste, ki je izvirala iz možganov. Ko sva se po dveh letih poročila, me je čisto prevzela strast, čeprav navadno nisem tako neugnan. Več tako imenovanih medenih let sem preživel poleg te ženske. Zaradi nje sem se odpovedal vsem svojim malim strastem, nič več nisem kadil, ker je tako ona želela, nič več nisem zbiral slik, kajti njej niso ugajale. Nikar pa ne mislite, da ne bi bila toliko pametna, da mi ne bi dala čutiti, da se tudi sama lahko prilagodi. Zelo spretno je znala obrniti vsak dinar, ki sem ga ji dal, vsak čas je sprejela v hišo goste, ki bi mi lahko koristili, £ preprostimi sredstvi se je oblačila zelo okusno. Smehljajoče občudovanje svojih prijateljev sem z zadovoljstvom sprejemal. Moj zaslužek je postopno rasel, in ko sem lahko izpolnil visokoleteče želje ljubljene žene, sem postajal čedalje srečnejši. Strašni dogodek, ki se je potem pripetil, naj vam opišem v enem samem stavku. Ravno ko sem postal predstojnik nekega večjega oddelka, sem našel pisma, ki sem iz njih posnel, da je imela moja žena razmerje z lastnikom podjetja, kjer sem bil v službi, in sicer že več mesecev pred poroko. Niti besedice nisem črhnil, bil sem nepopisno razburjen in obupan, a nazadnje sem se odločil in sem ženo poslal k njenim staršem, sam sem pa sklenil umreti. Zame ni bilo več življenja, kajti strta mi je bila volja in jjeruti jjolomljene. Izgubil nisem samo svoje ljubezni, namena in cilja svojega dela, ampak tudi — kajti pri priči sem bil odpovedal — svojo službo. Vse je bilo pri kraju! Prav zdajle, v polsnu, tu v kotu, sem se spet sjiomnil tistega strahotnega septembrskega večera, ki sem ga preživel tako, da sem iskal smrti. Blodil sem ob reki, poiskal sem prijatelja zdravnika, ki mi ni hotel dati želenega recepta, ko je videl, kakšne volje sem. Vse svoje življenje še nisem imel samokresa v rokah. In vendar sem si z vsemi svojimi čustvi želel samo smrti. Po cele ure sem jokaje in ihte tekal doma po sobi in nazadnje sem se naspol nezavesten zgrudil na pre- progo. Ko sem se nekaj minut pozneje zbudil, se je na mojem starem prstanu nekaj premaknilo. Na notranji strani se je odprl, v njem je bila pa majhna posodica in v njej rumenkasta tekočina: prstan s strupom. Tega nisem niti slutil. Zgodil se je grozoten čudež. Sam sem držal smrt v rokah. Usoda mi je kazala pot, ki sem jo tako dolgo iskal. Ena sama kretnja, in nič več me ne ločilo od vrat večnosti. Tedaj pa, ko mi ni ostalo nobenega izhoda in izgovora več, sem se začel pogajati sam s seboj. Ves odrevenel od strahu, ukopan od teh kačjih oči, sem se strahopetno vprašal: Ali je sploh vredno zaradi te nezveste, lažnive ženščine? Ali ji ne bo do zadnjega diha laskalo, da je nekdo zaradi nje umrl? Mar nisi ti, tako sem se nečimrno vprašal, tisočkrat boljši od nje? Bila je tvoja prva, ali mora res biti tudi zadnja ljubezen? Ali misliš, da že poznaš življenje in ljubezen, če si prvič izgubil v tej žalostni loteriji? In tresoč se od strahu sem že v prvem jutrnjem svitu zaklenil prstan v železno blagajno. Zdaj ga že več let spet nosim. Poročil sem se še enkrat in zadovoljen sem. Moja žena je ljubka in ljubezniva. Ali je strup še v prstanu, vprašate? Prosim vas, čemu naj bo meni, navadnemu meščanu, romantična strupena stekleničica v pečatnem prstanu? Pred desetimi leti sva hotela z ženo najinega bolnega psa brez bolečin spraviti s sveta. A glej: strup ni učinkoval, kajti sploh ni bil strup, ampak sladkorna voda...« (rFl) Lev in srečni oče Zelo star, a zelo bogat mož se je poročil z mlado, lepo, a revno deklico. Eden izmed njegovih prijateljev, po poklicu pastor, ga je posvaril pri sklepanju tako neenakega zakona: »Le pomislite, vaša bodoča žena je mlada in lepa! Po glavi ji bodo rojile želje, ki jih ji ne boste mogli izpolniti; utegnete doživeti še hudo razočaranje!« Leto dni pozneje je starček ves srečen prišel k pastorju: »Zdaj boste videli, kako neutemeljen je bil vaš strah. V zakonskem življenju sem silno srečen in še nekaj, rad bi, da bi vi prvi zvedeli to veselo novico... moja ženka mi bo kmalu poklonila otroka! Ali ni to največja sreča, ki si jo lahko človek v življenju želi?« Pastor je previdno odgovoril: »Moj Bog, samo ubog človek sem, ki ničesar ne ve, toda spominjam se dogodka, ko sem bil še misijonar v Afriki. Sprehajal sem se ob robu pragozda in čital Sveto pismo. Zdajci skoči iz gozda velikanski lev in plane name. Vzdignil sem roko in na vso moč lopnil zverino s Svetim pismom po glavi. Lev se je mrtev zvalil na tla... Toda ko sem se obrnil, hvaleč Boga za čudovito rešitev, zagledam lovca, ki si je ravno oprtaval puško na ramo Iz cevi se je še kadilo...« ših *«b0‘ n*dravnik°v 0VS0&- no\>\ se v kupite po ugodnih cenah pri i , j . < Chlorodont-zobno pasto Varuj in nequj svoje zobe, dvakrat na dan s: HERSAN HERSAN (flj DELUJE 1 dobro pri obolenju želodca, Jeter !n ledvic. Pomaga pri poapnenju Žil In hemoroidih OLAJŠAVA bolečine in trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri mesečni ČI5ČI ODSTRANJUJE nepotrebno mast In pripomore do vitkost (Are tele" - staca mad&ast 2cLtof* Kadar smo trudne, site dela in borbe za kruh, se nam iz srca izvije otožen, hrepeneč vzdih: »Ko bi bilo ze vsaj konec! Ali bom morala res vse življenje zapraviti v tej pisarni, v tej zakotni kuhinji, pri teh dolgočasnih, debelih knjigah, v tej štirioglati kletki, ki ji pravijo blagajna, za tem hreščečim, neusmiljeno ropotajočim pisalnim strojem«, itd. itd. Takrat je nebo navadno sivo, mot-«°> zrak diši po dimu in zdi se, da leta in leta ni posijalo solnce. In tedaj ima človek to slabo navado, da se z vso sebičnostjo obrne vase, grebe po svojem srcu in sladostrastno odkriva vse svoje težave in križe, ki Pit je že preživel, in celo one, ki ga šele čakajo nekje v temni, sivi bodočnosti. Nič čudnega, če mu ob takem Premišljevanju upade pogum in oslabi voija. In drugo jutro že spet sije solnce, Ves svet je poln veselja in svetlobe, včerajšnja čemernost je pozabljena, dobili smo plačo, morda zaljubljeno Pismo od ljubljenega bitja, prešinila nas je nova ideja, storili smo dobro delo, da nam je toplo pri. srcu — skratka, pozabljene so včerajšnje tožbe, danes smo srečni, veseli in pripravljeni prijeti za trdo delo ravno tako kakor za najpredrznejšo norčavost. »Še je lepo na svetu in vredno živeti,« vzkliknemo v resničnem (a neupravičenem) zanosu, ne da bi se natanko zavedali, zakaj smo prav za Prav tako neugnano veseli in dobre volje. Kakor vreme se je izpremenilo ‘udi naše razpoloženje, še včeraj je na naših srcih ležala megla, danes nas pa že greje solnce. So ljudje, ki skoraj ne poznajo čemernih in veselih dni, so pa tudi takšni, ki se jim slepo predajajo, ne sluteč, kalco nesmiselno je podlegati splošni neubranosti ,ki visi v zrakuf -p kakor pravi ljudska govorica. Življenje ni tako lahko, ne tako težavno, ^akor si ga nekateri predstavljajo. V njem ne smemo iskati posebnih, opojnih veselj, vendar tudi ne sme-misliti, da je takšna m takšna nezgoda od vseh vekov doletela nas in samo nas in da še nihče ni toliko pretrpel kakor ravno mi. Ali poznate staro modrost grškega filozofa Heraklita, ki je živel okrog 500 let pred Kristusovim rojstvom? Ta vsekako modri mož je prvi prav na kratko in jedrnato povedal svetu tolažilno resnico: ndvza (ut, vse teče (t. j. vse mine), kajti ,nihče ne more dvakrat stopiti v isto reko Danes si še žalostna in otožna, kaj kmalu bo pa valovje časa odneslo tvoje težave in spet bo posijalo sobice, zakaj bi se torej tako slepo prodajala svoji slabi volji in otožnosti? Morda si bolna, želiš si zdravja, o kako zelo si ga želiš, zdravnik ti obljublja: »Prav kmalu, še nekaj dni,« tebi se pa teh nekaj dni zdi dolga večnost, ki je neče biti konec. In vendar bo tudi to minilo, odplavalo bo dalje in stopila boš v nove, čiste in še neskaljene valove življenja. Kadar se nas ,prijemlje' slaba volja, kadar se nam zazdi, da življenje nima nikakršnega pravega smisla, da je samo še boj za polnjenje želodca in lačnih ust, tedaj se spomnimo te stare modrosti,, ki je v današnjih burnih dneh še posebno na mestu. V koncu vsakega dogajanja je že pričetek drugega, novega, kajti vse je samo menjava. Ali smo si torej potlej upravičeni greniti teh nekaj dni s tožbami in nepotrpežljivostjo, ki bo tako in tako sama po sebi prešla? Kadar imamo smolo, kadar se nam kaj lepega, v kar smo nezmotljivo verovali, razbije kakor glinasta posoda, kadar se nam godi velika krivica, se zravnajmo in pomislimo na to starogrško modrost. Morda je naša smola sreča za druge, morda je naša žalost drugim v veselje in morda pomeni naš neuspeh polet nekoga, ki je srečnejši od nas? »Slaba tolažba,« boste porekle, toda ali so tisti, ki danes uživajo srečo, res toliko srečnejši od nas? Nikakor ne; življenje samo nas uči, da vse teče, se menjava in mine in da je v vsakem koncu tudi že začetek, ki ravno s takšno bliskovito hitrostjo drvi k svoji izpolnitvi... Saška. tudi letos rečemo, da bodo moderne vse barve in da bodo le nekatere bolj ali manj moderne. Spet sili moda v ospredje pastelne tone, ki so sicer nenavadno lepi in prijetni za oko, ne pa tudi tako praktični za čiščenje. Moderna bo modra v vseh odtenkih, posebno pa v medlem, nekako ugaslem odtenku. Nežna zeleni in rjavkasto-rožnati odtenki bodo pri modnih damah tudi zelo v čislih, morda bodo imele pa ženske letos manj razumevanja za temnejšo lestvico tonov, ki spomladi ne bo imela dosti veljave. Klobuki, ljube moje bralke, so pa poglavje zase. Komaj smo se navadile na te čudne spake, ki jim vseeno prizanesljivo pravimo ,klobuki", že bodo spomladi spet tako spremenile obliko, da ne bomo vedeli, kam z njimi. Videla sem nekaj pariških modelov, in po pravici naj povem — zgrozila sem se. Letošnji pomladni klobuki so še najbolj podobni cvetličnim vencem in šopkom in pa dobro obloženim krožnikom z vegetarijanskimi dobrotami. Povsod celi šopi cvetja, vmes tudi sadovi, tako jabolka, hruške itd. Na nekem klobučku sem videla dražestno garnituro iz korenja, iz ljubkega rumenega, kajpak umetnega korenja. Kajpak bodo ten-čice spet v modi, nosile jih pa ne bomo več do pol obraza, temveč samo do nosa, ali pa čez ve9 obraz. Ten-čice, ki bodo segale čez čelo do nosa, bodo precej goste, tiste pa, ki bomo vanje zavajali ves obraz, bodo redke in zelo nežne. Klobuki se bodo še zmerom vezali pod vratom s pisanimi trakovi, ki bodo pogosto tudi mah-Ijali na prsi ali pa vihrali po hrbtu. Upajmo pa, da bodo k nam prišli samo še odmevi teh pariških novosti. Pri dežnikih bomo pa doživele zelo smešno spremembo, ki naj-brže ne bo V6em všeč. Palica pri dežnikih bo podaljšana, kljuka pa večja in dežniki bodo tako na moč podobni dežnikom naših babde. Ako še pripomnim, da bomo uporabljale kmalu samo še celofan namesto svile, si nove dežnike lahko v duhu predstavljate kot ljubke pisane — eolnčnike. Za danes dovolj, pa še drugič kaj 1 Simona. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek; Juha iz ovsenih kosmičev, čebulna omaka, krompirjev pirč. — Zvečer: Francoska solata z aspi-kom. Petek: Zelenjavna juha, čebulna zelenjava,* krompir v koščki h. — Zvečer; Krompirjevi rezanci, motovilec. Sobota; Juha iz črnega korena,** govedina s praženim krompirčkom, kisel hren. — Zvečer: Obarna teletina e cvetačo. Nedelja: Riževa juha, dušen krompir. goveji zrezki v omaki, radič. — /večer: Kranjske klobase z gorčico in krompirjevim pirejem, marmornat kolač Ponedeljek; Goveja juha z vlivanci, zžlenova šolata,*** krompirjev pire.— Z ve č e r : Dušeno zelje z jabolki*. Torek; Grahova juha s slanino, zvita pečenka, nadevana s sardelami, kremove rezine. — Zvečer: Goveji golaž. keksi*. Sreda: Goveja juha z rezanci, svinjski zvi'ki, nadevani s špinačo, vlečna gibanica. — Zvečer: Jajčne palačinke z zabeljeno zelenjavo. Pojasnila: •Čebulna zelenjava: Skrbno olupi V- kg čebule in jo z eno žlico paradižnikove mezge in dvema žlicama presnega masla na ogn;u do mehkega duši. Dodaj dve žlici sladkorja, nastrgano lupinico in sok ene limone dve jedilni žlici moke in kozarček vina z nekaj juhe. Vse skupaj na pokritem štedilniku še enkrat 10 minut duši. To pikantno zelenjavo serviraj h kiompirju v koščkih *Muha iz črnega korena: Očisti K kg Črnega korena in ga namoči v vodi, ki si jo nekoliko okisala Zdaj ga zreži v 3 cm velike kosce in ga v slani vodi do mehkega kuhaj. Zmešaj svetlo obaro z juho črnega korena, dobro pokuhaj in pridaj koren. Podmeti z enim rumenjakom in začini z nekaj kapljicami >Juhana«. ***Z61eneva solata: Očiščeno in umito zeleno nareži na večje kose in jo v slan: vodi kuhaj 5 minut, zdaj jo nareži na rezine, ohladi, jo zmešaj z gorčično majonezo m nesi na mizo. ‘Dušeno zelje z jahnlki: Presne *eljnate glave nareži v štiri dele, iih očisti in liste zreži na tenke rezance; naloži jih v dobro omaščen prsten lonec, začini e soljo in poprom in z nekaj muškatnega oreška. Vse skupaj zalij z dobrim kisom, lonec pokrij in zelje pri šibkem ognju duši. Ko je Plašček za naše dekletce Za ta ljubki plašček potrebuješ 600 gramov bele, srednje debele volne, močno, dolgo kvačko štev. 3| in okrog 30 gramov pisane volne za vezenje vzorčka. Plašček izdelaš v preprostem tuniškem vzorcu, ki ga najbrže že znaš. Za tiste, ki ga pa še ni60 kvačkale, naj ga še enkrat natanko [»pišem. Tuniški vzorec kvačkamo v dveh vrstah. V prvi vrsti petlje nabiramo, v drugi jih pa podpletamo. Skvačkaj nekaj verižnih petelj, potlej pa pripravi kvačko tako, kakor da bi hotela 6kvačkati ne-ovito šibično; zdaj pa naredi a kvačko samo prvi del neovite šibične, tako da imaš na kvački samo petljo, ki jo navadno potlej še podkvačkaš, da narediš šibično. Pri tuniškem vzorcu pa to petljo kar pustiš na kvački in takoj 6pet nabereš drugo, tretjo in četrto petljo in tako dalje, do konca vrste. Naposled imaš na kvački čedno število petelj, kakor navadno le na pletilki. Takšna je prva vrsta, a eamo ob Plašček ima čisto preprost kroj, zato ga nisem narisala. Prav primeren je za otroka, ko ravno shodi, ako ga pa izdelaš v temnejših barvah in v nekoliko debelejši volni, ga bo dekletce lahko nosilo vse do šole. (n) Vsakdanje nadloge Stopnice »Na daljšo progo« imamo eicer dvigala, a stavim, da mora polovico naših bralk vsak dan po stopnicah v drugo ali tretje nadstropje in navadno celo z bremenom, košarico ali zavojem. Kako naj torej stopamo po stopnicah, da se ne bomo preveč utrudile? Ako opazujemo pismonoše, bomo videle, da stopajo po stopnicah s celim podplatom, ravno tako tudi otroci in starčki. Zakaj pa? Zato, ker se prd tem noga najmanj utrudi in ker so enakomerno vprežene vse mišice. Kaj- Sivaini stroii rabljeni od »00 din. datle, novi od IfillO din. dalie. Rabljene sfroie vzamemo v račun. Ugodni ola^ilni pogoji. NOVA TRGOVIMA Tyrieva (Dunajska 36) čisto mehko, dodaj na debele rezine narezana jabolka, nekaj žlic sladkorja in vse skupaj pokuhaj. 6 Keksi: Potrebuješ K kg moke, zavojček pecivnega praška, zavojček va-nilijevega sladkorja, 20 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja v prahu, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 1—2 žlici mleka in 1 jajce za mazanje. Moko dobro zmešaj s praškoma, nato vtepi s presnim maslom, 6 sladkorjem, dodaj rumenjaka, jajce in mleko in zgneti testo. Zvaljaj ga na 4 mm, oblikuj kekse, jih pomaži z jajcem in daj peči. Nekai modnih smernic za pomlad Skoraj verjetno se mi zdi, da 6i zdaj še nobena izmed vas ne bo kupila pomladnega blaga ali krojila in šivala pomladne obleke, vendar sem prepričana, da 6te vseeno na dnu srca nekoliko radovedne, kakšna presenečenja vam pripravlja letošnja pomladna moda. Blago bo letos še finejše in mi-kavnejše kakor prejšnja leta. Posebno čedno in popolno je blago za kostime in plašče. Blago za kostime na splošno zelo podobno blagu za moške obleke, vendar je pa neskončno nežnejše, jmpravnejše za gubanje in svojevrstne kroje. Za bluze in obleke bo spet zelo v modi vzorčasto blago, kajpak v vseh mogočih barvah in z zelo nenavadnimi vzorci. Mnogo bomo videli blag, ki bodo po eni strani vzorčasto tkana, po drugi pa enobarvno; ta blaga bodo posebno^ pripravna za kostime in popotne plašče. Kroji še niso čisto natanko določeni, vendar pa lahko povemo, da ne bodo dosti drugačni od letošnjih, vsaj zdaj spomladi še ne. Plašči bodo imeli še zmerom značilno .princesno’ obliko, zadaj bodo širši ;n valoviti, spredaj se bodo pa spet zapenjali samo s sponkami ali z enim gumbom, tako da bo videti tudi nekaj obleke. Kosti-mi se bodo pa zapirali na štiri gumbe, krila bodo ozka m skoraj brez gub. Barve: kakor vsako leto, lahko začetku, ko nabiraš z verižnih petelj, torej le v začetku dela. 2. vrsta: zdaj imaš na kvački vrsto petelj, in te moraš podkvačkati. Dela nič ne obračaš, kakor pri drugih vzorčkih, temveč pričneš kar s kvačkanjem. Vsako petljo zase podkvačkaj, tako da enkrat oviješ nitko okrog kvačke. Dobila boš vzorček, ki bodo v njem kvadratki 6 pokončnimi črtami — nitkami. Zdaj pride spet prva (ali tretja) vrsta; spet nič ne obrneš dela, temveč pričneš kar koj nabirati petlje na kvačko, kakor v prvi vrsti, samo s to razliko, da boš zajemala petlje za pokončnimi nitkami pri malih kvadratkih, namesto v verižici. 4. vrsta je ravno taka kakor druga. Tuniški vzorec je posebno primeren zato, ker nanj lahko vezemo e polšivi in križci. V vzorcu, ki ga vidiš na naši sliki, so namreč enakomerni kvadratki, ki ti nadomeščajo štramin ali platno. Vezeni vzorček vidiš na drugi sliki, narediš ga v dveh barvah, v oranžni in rjavi ali pa v modri in rdeči pa k ta hoja ni ravno posebno graciozna, a kadar smo same, moramo pač najprej gledati na zdravje. Tiste, ki imajo debele in zalite členke, pa si žele tenkih in gibčnih nožič, naj pa po stopnicah hodijo po pretih, ali vsaj bolj po sprednjem delu podplata. Nadležna ma6t na členkih jim bo v nekaj mesecih skopnela. Popoldanski počitek Večkrat smo že slišali, da popoldanski počitek, ali počitek po jedi zdravju bolj škoduje ko koristi. Nova zdravniška veda je pa ta predsodek kot neutemeljen odpravila; narava eama prav rada vidi, ako se Človek po jedi spočije in oddahne, kajti tudi dojenček po sesanju kaj hitro zadremlje ob materinih prsih in ravno tako mlade živalce. Popoldanski počitek je terej prav priporočljiv, in tisti, ki si ga lahko privoščijo, naj ga nikar ne opuščajo. Po kosilu se torej naspal sede, naspol leže zleknemo v mehkem stolu in zadremljemo za kakšne pol urice, vendar prj ne ležemo, kajti vodoravna lega je za poln želodec škodljiva. Nega kože in pomlad Marsikatera bo morda iz lastne skušnje vedela, kako občutljiva je koža spomladi; ravno zdaj, v februarju, marcu in aprilu ljudje najbolj bolehajo za kožnimi boleznimi in za raznimi kožnimi izpuščaji. Kakor vemo, je koža precej tehten odsev prebavil in želodca, zato moramo prav zdaj spomladi posvečati naši prehrani več važnosti kakor navadno. Ljudje, ki se nagibajo h kožnim izpuščajem, ekcemom, lišajem itd., naj spomladi prostovoljno prično dieto in naj se kolikor mogoče izogibajo mesa. Matere v pričakovanju naj jedo samo lahke in milo začinjene jedi, njihovo premagovanje bo obilno poplačala zdrava in čista otrokova koža. Nega oči Kdor dosti čita, piše ali pa riše, skratka, kdor mora zelo napenjati oči, naj sem in tja opusti delo in uj>re svoj Proti zaprtju Oflai r rt 1934 pogled v daljavo. Ni važno, v kaj še zagleda, priporočljivo je pa, da si v duhu predstavlja nekaj mikavnega za oči; sinje nebo, zelen, cvetoč travnik ali kaj podobnega; očesni živci se bodo namreč tako sprostili in spočili. Zelo utrujene oči zdravimo z mlačnimi kamiličnimi obkladki Dobra masaža za utrujene oči je hitro premikanje pogleda s predmeta na predmet. Dvignemo očd in pustimo, da romajo po vsej sobi in se dotikajo vseh predmetov v njej. Ako vsak dan naredimo takšen »sprehode, bodo naše oči zmerom jasne in živahne, pogled pa ne bo nikoli brezizrazen in top. Tiste, ki nosijo naočnike, naj jih vsaj vsako uro za nekaj mamit snamejo in počakajo, da se oči spočijejo. Ako si pa kratkovidna ali daljnovidna, pojdi takoj k zdravniku, da ti določi primerne naočnike. Kurja očesa >Kurja očesa« so menda ena izmed najbolj vsakdanjih človeških težav, vendar so skoraj zmerom le neprijetna posledica človeške nečimrnosti. Skoraj v vsakem primeru nastane kurje oko zaradi preozkih, pretesnih ali prekratkih čevljev, ki jih posebno nežni sj>ol zelo ceni. Kajpak so včasih vzrok te zoprne nadloge tudi pietrdi čevlji; tedaj je pa kriv čevljar Najzanesljiveje pripomoček za odpravo kurjih očes je žal še zmerom samo nož in eicer nož v strokovnjakovi roki. Seveda imamo še dolgo vrsto vseh mogočih zdravil, ki so pa uspešna le še pri čisto novih in nežnih kurjih očesih. Priporočljiv je tudi salicilni obliž, pri lažjih primerih pa precej pomagajo limonove rezine, ki jih ponoči navežimo na boleče mesto. a = rjava barva (VJ = oranžna barva OtroSke tke igrače. Šivalne stroje S. REBOLJ & DRUG IJublJana, aoipoivetika c. IS 17. II. 1938. j Problemi našega časa Kadar se čas ustavi mmm Kurioznosti francoske ustave Članek je bil pripravljen že pred tremi tedni, a smo ga morali zaradi pomanjltanja prostora (prav takrat je začel izhajati naš novi roman) odložiti. Njegova aktualnost ostane kljub temu skorajda nezmanjšana. Najnovejše notranje politične težave na Francoskem so spet pritegnile pozornost javnosti na zamotano zgradbo francoske ustave. Dve okoliščini dovolj ja«io pojasnjujeta šibke strani francoske ustave: 1, republika se ima za svoje rojstvo zahvaliti golemu naključju, in 2. njeno ustavo so izdelali monarhisti. Dež ubil monarhijo V času, ko je poslanec WaUon vložil predlog za ustanovitev republike, je bilo v narodni skupščini nekako prav toliko monarhistov kakor republikancev In pričakovati je bilo le pičle razlike v glasovih. Na dan glasovanja je hudo deževalo. Ob pričetku seje so bili te vsi raaen enega poslanca na svojih prostorih; Jte notar Brochet je še čakal ob vhodu, da bi se predsedniku vlade, vojvodi de BrogUju, Se osebno poklonil. Ta notar z dežele Je pa nosil Se staromoden, visoko zaprt frak in je bil zato za čudo podoben ravno tako oblečenim služabnikom. Ko je vojvoda stopil v vežo, je pomolil svoj mokri dežnik notarju, misleč, da ima opravka s služabnikom, in odšel v sejno dvorano. Užaljeni notar je zato glasoval proti vladi in prav ta glas je odločil o usodi državne oblike; ko so namreč razglasili rezultat glasovanja, se je pokazalo, da je zmagal Wallonov predlog za ustanovitev republike z enim glasom večine, z glasom užaljenega podeželskega notarja,- Več kakor kralj Kmalu nato so se maščevali monarhisti, ki so tedaj imeli večino v parlamentu, z določitvijo ustave, ki je podeljevala predsedniku republike skoraj kraljevsko oblast. Trije ustavni zakoni iz leta 1875. določajo med drugim, da volijo predsednika republike vsakih sedem let (v Združenih državah vsaka štiri leta) In da ga je moči tudi na novo izvoliti. Teoretsko utegne torej predsednik republike vladati vse svoje življenje in to je bil tudi namen monarhistov; upali so namreč, da bodo v pripravnem trenutku izvolili za predsednika kakšnega Bourbona. Zato so podelili predsedniku republike tudi še več drugih kraljevskih pravic. Predsednik republike imenuje vse državne uradnike, častnike in celo sodnike; prednost, ki je ni imel niti Ludovik XIV.! Dalje sklepa tudi vse državne pogodbe, imenuje in odstavlja ministre in lahko vrne odlok, ki sta ga bili izglasovali že obe zbornici. Predsednik lahko skliče parlament na Izredno zasedanje in ima tudi nevarno pravico, da lahko s pristankom senata razpusti poslansko zbornico. Naposled pa Se predseduje ministrskemu svetu (celo angleški kralj nima te pravice) in ni odgovoren nikomur, razen če mu dokažejo veleizdajo. Razumljivo Je torej, da je Gambetta ob sprejemu tega zakona obupno vzkliknil: »Odpovedali smo se vsem svojim pravicam!« Ujetnik v Elizejski palači S časom se je pa pokazalo, da je Gambetta le prečrno gledal, kajti med mnogimi paragrafi te ustave Je dovolj dvoumja, ki utegne občutno prikrajšati predsednikovo svobodo. Okoliščina, da predsednik ni odgovoren nikomur, je dvorezen meč. Vsak odlok državnega poglavarja mora imeti sopod-pis odgovornega ministra. Se več: ako predsednik blagoslovi nov spomenik, ako se pelje v opero ali h konjskim dirkam, ga mora zmerom spremljati kateri minister, da prevzame odgovornost za sleherni njegov korak. In nevarna pravica razpustitve parlamenta? Samo enkrat se je neki predsednik, maršal MacMahon v letu 1877. poslužil te pravice, ln to ga je stalo njegovo visoko čast. Od tistih dob predsedniki niso več skušali razpustiti parlamenta, nasprotno: praksa je pokazala, da Je še vselej, kadar je prišlo do nesoglasij med vlado in predsednikom republike, moral odnehati predsednik. Doslej se Je to zgodilo štirikrat, poslednjič leta 1924., ko je moral Millerand, ki se je drznil preveč 'posegati v politiko, v teku 24 ur odstopiti. Praktično je torej predsednik republike le .ujetnik1 v svojem domu, elizejski palači. Njegovo mesto je pred vsem reprezentativno in republika se tega tudi zaveda, ker mu ne priznava stalnih dohodkov, temveč mu samo vsako leto z zakonom določi višino njegove plače. Zdaj znašajo njegovi dohodki tri milijone frankov na leto, čedna vsotica, ki sanjajo o njej vsi Francozi. Po zakonu namreč lahko po- Po nemškem izvirniku priredila II. K. stane vsak francoski državljan predsednik republike, samo da ima ne-omadeževano preteklost in da ga je izvolila narodna skupščina, drugače pa ni niti treba, da bi bil poslanec. Ministrski predsednik, Id pa ni predsednik Ako torej predsednik republike ni krmar državne ladje, kdo jo potem prav za prav vodi? Kajpak ministrski predsednik. Pri tem naj pa kar takoj opomnimo, da francoska ustava prav za prav ministrskega predsednika sploh ne pozna. Ministrski predsednik nastopa torej samo .nezakonito* in je teoretsko enak svojim tovarišem. Kako ,rode‘ vlado Skrbi bodočega predsednika francoske vlade se prično že v predsob ju predsednik« republike, ki mu podeli mandat za sestavo nove vlade. Najprej mora spoznati svoje ministrske tovariše in to ni nikjer teže kakor v Parizu. Bodoči predsednik si mora najprej poiskati večino, hkrati p« te upoštevati tudi vse mogoče polltifine skupine in njih voditelje. Nato pridejo na vrsto politični prijatelji ln za njimi prijatelji teh prijateljev. Potlej prihajajo k njemu še skrivnostno zagrnjene dame v velikih večernih toaletah priporočat svoje može in svoje ljubljence. Nenavadno, a značilno za francoske razmere je, da do malega vsako vlado sestavljajo ponoči. Časnikarji, ki čakajo na novice, imajo pa v predsobju dobro založen bufet ln tako vlada med njimi navadno kar zdrav optimizem... če pomislimo, koliko kandidatov se poteguj« za ministrske stolčke, bomo razumeli, da je v francoski vladi pogosto več ko trideset ministrov in državnih podtajnikov. Ako ni več nobenega resora prostega, potem imenujejo vsiljivega kandidata v božjem imenu za ministra brez portfelja. Vse-kako so v tej usodni noči vsi parlamentarci, ki mislijo, da so vredni ministrske časti, strašansko na trnju. Navadno tekajo v svojem stanovanju — .ministrsko aktovko' imajo že pripravljeno na mizi — živčno okrog telefona, ki naj bi jim prvi oznanil tolikanj zaželeno imenovanje. Njihov nerodni položaj brezsrčni in hudomušni časnikarji pogosto izrabijo za kakšno potegavščino. Najobičajnejša potegavščina je, da časnikarji pozvo-ne pri nestrpnemu kandidatu, se predstavijo za ministrskega predsednika in ga povabijo, naj takoj pride v ministrstvo, da bo prevzel ta ali oni resor. Ko ubogi kandidat res brez sape prisopiha na ministrstvo, pa zagleda tam zgolj škodoželjne obraze navihanih časnikarjev. Zurnalistc je potegnil Zgodilo se je pa že. da Je užaljeni kandidat nabrisal časnikarje. Pri eni zadnjih vladnih kriz je neki časnikar po telefonu poklical vrlega podeželskega poslanca Morlnauda in mu sporočil, da je imenovan za ministra. Morinaud je ne bodi len takoj prihitel k ministrskemu predsedniku. Fotografi so že čakali pred vrati, da bi ujeli na plošče njegov razočarani obraz, a glej: Izza vrat predsednikove sobe se Je zaslišalo ogorčeno vpitje, a grmel ni predsednik... temveč Morinaud. Koj nato so se odprla vrata in iz sobe je sijoč od sreče stopil vrli Morinaud ln j ponosno dejal časnikarjem: »Gospodje, čestitajte ml, minister sem!c Časnikarjem so se podaljšali obrazi. Pozneje so zvedeli, da je ministrskega predsednika razsajanje razočaranega 1 moža tako preplašilo, da mu Je ves prestrašen ponudil portfelj, samo da bi se ga hitro od križal. Bodimo pa pravični in pripomnimo, da Morinaud svoje službe ni izvrševal prav nič slabše kakor kdor koli drugi na njegovem mestu. V nobeni drugi deželi ni usoda vlade tako negotova kakor na Francoskem. Ze ena sama interpelacija utegne vreči vlado. Pogosto se rode na podlagi kuloarskih Intrig kar se da nenavadne enodnevne večine, samo da bi strmoglavile vlado. Tako Je razumljivo, da Ima Franclja med vsemi državami v Evropi največ še živečih bivših ministrov. Od ustanovitve republike (31. avgusta 1871.) do danes so imeli na Francoskem nič več in nič manj kakor 103 vlad. Od maja 1928. leta pa do aprila 1935. leta, torej v bore sedmih letih, se je menjalo kaj- 16 vlad. Mirno lahko trdimo, da francoska vlada ni v rokah elizejske in tudi ne matignonske palače, temveč v rokah parlamenta, ki diktatorsko odloča o vodstvu države. Ta ustavni sistem ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti. Porok je za varstvo demokratskih načel, kajti nihče ne more vladati proti volji parlamenta. Bolj kakor kje drugje je na Francoskem vlada zanesljivo zrcalo političnih struj v narodu, po dra- Zacnite danes! Kratka vsebina 1. in Z. nadaljevanja Na družabnem večeru pri nemškem konzulu v Petrogradu se dr. Eekard, dopisnik nemškega , časopisa »Prapora«, spozna z bančnim ravnateljem Arnikovim in njegovim tajnikom Petrovskim. Takoj zasluti, da Arnikov zasleduje ženo njegovega prijatelja Brunolda, vendar pa o tem molči. Nekaj dni na to sreča Brunold svojo ženo sam pri Petrovskem v stanovanju in vidi, kako se Olga ravnatelja otepa. Srdit in ogorčen odpove nameravano službeno potovanje v Moskvo. Eekard mu prigovarja, naj se preseli v Berlin, toda Brunold ostane na ženino prošnjo rajši v Rusiji. Kmalu na to odvede tajna policija Brunolda kot političnega zločinca v Sibirijo. Življenje njegove mlade žene Olge in njegovega otroka je od tega dne v rokah usode... 3. nadaljevanje »Kaj naj bi neki vedela? In tako sama sem!... Nikogar nimam, nobenega sorodnika, nobenega prijatelja. Ko sva vendar živela tako sama zase. Zato sem poklicala vas na pomoč, če bi ml Riharda zares vzeli, če bi ga kot političnega zločinca odpeljali v pregnanstvo v Sibirijo, bi tega ne mogla prenesti!« Obupen in pretresljiv je bil ta izliv In smrtni strah je govoril iz njega. Tudi če mlada žena ni ostala ravnodušna nasproti zapeljivcu, je bila vendarle žena svojega moža in bi Jo bilo moči ohraniti Bru-noldu — če bo le njega mogoče rešiti. Takšne so bile misli, ki so se tisti trenutek podile doktorju po glavi. In ko je odgovoril, je bii njegov glas mnogo milejši in toplejši: »Ne smemo še obupati. Sicer sem tujec pri vas, a moja priporočila so ml odprla že marsikatera vrata. Najprej pojdem k nemškemu konzulu, da se z njim pogovorim. Se danes popoldne vam bom o vsem poročal, ali bom pa sam prišel k vam. Izgubiti ne smemo niti ure!« gi strani pa tudi branik demokracije pred diktaturo posameznikov. Vse ure se ustavijo Francoska ustava pa s svojo strogo zakonodajo tudi jamči za brezhibno delovanje državnega aparata. Otipljiv primer zato nam daje vsakoletno posvetovanje o državnem gospodarstvu. Zakon predpisuje, da je treba proračun za prihodnje leto brezpogojno odobriti še v tekočem koledarskem letu. Ker pa finančni minister predloži proračun šele ob koncu decembra, ostane za njegov sprejem in debato le še nekaj dni. Takrat se prične naval .demagogov; vsak poslanec, vsak senator skuša za svoje volilno okrožje izbiti iz proračuna čim več denarja. Ker ima pa finančni minister na razpolago samo določeno vsoto denarja, se vname za sleherni Izdatek med senatom in zbornico pravo mešetarjenje. Ta postopek imenujejo Francozi ,na-vette1 — nihanje — in res državni proračun v zadnjih urah starega leta neprestano niha med senatom in zbornico; posredovalci skušajo nasprotnike zediniti; nekatere skupine mešetarijo za vsak frank kakor konjski mešetarji. Zdaj se mora ta ali oni senator hočeš nočeš odpovedati zaželeni lokalni cesti v svojem departma-nu, zdaj spet se mora neki poslanec sprijazniti z mislijo, da bodo pričeli .njegovo* vojašnico graditi šele drugo leto. Polnoč je že zdavnaj minila, pišemo že leto 1938. ln po zakonu bi moral biti vsak državni izdatek .nezakonit', ker državnega proračuna še niso sprejeli. Da se že vnaprej izognejo tej neprijetnosti, se poslužujejo Francozi pravne fikcije: ko udari polnoč, ustavijo vse ure v poslanici zbornici m v senatu ln .ko v poznih dopoldanskih urah 1. januarja naposled vendarle sprejmejo proračun, kažejo vse ure pri dnevni svetlobi še zmerom polnoč! »Teoretsko« so torej proračun sprejeli še v starem letu, ln tako je vse v najlepšem redu. To dogajanje nazorno kaže, kako Francoz svojo ustavo spoštuje. Res je zastarela in ima mnogo nedostatkov; ljudstvu daje predsednika republike, ki Ima moč, a ne sme vladati; hkrati z njim mu pa da tudi ministrskega predsednika, ki nima nobene moči, a kljub temu vlada. Vendar je pa ta ustava v teku desetletij postala branik demokratskega načela, najsvetejšegn, kar Francoz pozna; kajti zanj je ta ustava simbol svobode, in za svobodo je sleherni Francoz pripravljen vsak hip žrtvovati svoje življenje na barikadah. (n) Nato se je z v§o naglico poslovil. Prihodnji dnevi so bili Evgenu Eckardu ena sama nemima gonja. Potrkal je povsod, kjer so ga že poznali, toda že prvi korak je podrl vse njegove upe. Konzulu se je zdela stvar zelo resna in zato se ni hotel vmešavati vanjo. Doktorju je samo pojasnil, da tu ne more prav nič pomagati. Pri navadnih hudodelstvih bi bili preiskava in razprava javni, in tudi do jetnika bi človek lahko prišel, pri političnih prestopkih, je dejal konzul, je pa to izključeno: tu se vrše razprave — če se sploh vrše! — za zaprtimi vrati. Nihče se ne sme jetniku približati, kvečjemu se o njem zve kaj šele takrat, ko ga že obsodijo in odpeljejo v pregnanstvo v Sibirijo. Na nemškem poslaništvu, kamor se je doktor najprej obrnil, so mu rekli prav isto. Poznal je poslani-škega tajnika, a ta se je odločno uprl, da bi zadevo svojemu predstojniku le predložil. Poslaništvo se je zavzemalo samo za petrograj-ske Nemce. Rusov mu ni bilo mar, zanje se ima brigati Rusija. In ruska vlada je bila v tej točki vse preveč občutljiva. Bog ne daj, da bi ji kdo stopil preblizu! Na poslaništvu je dobil doktor še dobrohotni nasvet, naj se za takšne stvari rajši ne briga, kajti kot tujec utegne doživeti samo velike neprijetnosti. Rekli so mu, da je tukaj gost, da je dopisnik svobod-nomiselnega nemškega časopisa, ki ga v Rusiji nič kaj radi ne vidijo, in če se bo vmešaval v (takšne stvari, se kaj lahko zgodi, da ga bodo izgnali. Evgen Eekard se kajpak ni zmenil za to. Vzlic vsem nevarnostim sl je še naprej prizadeval, da bi rešil prijatelja. Potrkal je na vsaka vrata, toda vse je bilo zaman. Ze samo usodna beseda »politično sumljiv« je vsakogar tako prestrašila, da je pri priči odklonil sleherno pomoč, naj je že Brunold nedolžen ali ne. Vsem tistim, ki so imeli v rokah njegovo usodo, se je zdel pač kriv, in s tem je bila njegova usoda zapečatena. Doktor se je moral nazadnje vdati v to, da je vse prizadevanje zaman. Nič več že ni dvomil o tem, kdo je njegovega prijatelja ovadil in ga zapisal pogubi. Vendar je pa hotel priti na čisto in zato je nazadnje potrkal še pri glavnem ravnatelju narodne banke. Le-ta ga je sprejel takoj, zelo vljudno in zelo uslužno. Dobro se je še spominjal njunega srečanja pri konzulu, in zdaj sta sedela drug drugemu nasproti v njegovi privatni pisarni in sta se pogovarjala na videz o čisto nedolžnih rečeh. Eekard kajpak ni dolgo odlašal z uvodom. Povedal je Amiko-vu, zakaj ga je obiskal, in ravnatelj ni niti poskušal zaviti pogovor drugam. »Brunold? Hm, za nas je bila to zelo nerodna stvar. Mož je veljal za enega najboljših in najvestnej-ših uradnikov, povsod so ga radi imeli, in zdaj pride takšna reč na dan! Za tako odličen bančni zavod, kakor je naš, je več ko neprijetno, da ima med svojimi uradniki takšne ljudi, Vi ste bili njegov prijatelj?« »Na vseučilišču sva bila prijatelja. Zelo dobro ga poznam in porok sem vam, da so ga po nedolžnem osumili. Takšne zarote in spletke mu še v sanjah nikoli niso rojile po glavi, in sploh... saj ni njegov značaj za takšne reči.« »Morebiti ga je pa kdo zapeljal,« je hladno menil Arnikov in zmignil z rameni, »študiral je na nemškem vseučilišču in je dolga leta živel v tujini. Mladi ljudje prineso od drugod vse mogoče zmešane misli, in to postane pozneje zanje usodno. Najbrže so siliU vanj, ga zapeljali in ga tako spravili v past. Zdaj si pač ne more več pomagati. Ne bi bil prvi, ki bi se na tak način pogubil.« »To se mi zdi izključeno, ekscelenca. Morebiti ga je pa le kateri sovražnik na skrivaj ovadil. To se menda včasih zgodi, vsaj pravili so mi tako.« Eekard je govoril čisto mirno, brez posebnega naglasa, le njegove oči so vrtale po ravnateljevem obrazu. Toda ta obraz je bil neprediren in se ni z ničimer izdal. Samo z rameni je zmignil. »Da, tujcem radi pripovedujejo takšne pravljice in le-ti jih žal kajpak tudi verjamejo. Naše pravosodje je strogo in naglo, zraven pa pravično. Vrhu tega bo pa šele preiskava pokazala stvar v pravi luči.« Preiskava! Doktor se je trpko nasmehnil. Po tem, kar so mu povedali njegovi znanci, je vedel, kako potečeta preiskava in razprava v takšnih primerih, a tega kajpak tu ni smel povedati. Samo pripomnil je: ' »To bi Brunolda strahovito zadelo, kajti ženo ima in otroka. Mlada gospa je obupana in vsa iz sebe. — Mislim, da jo osebno poznate, ekscelenea?« Izpod naspol zastrtih ravnateljevih oči je oplazil doktorja kakor blisk oster in grozeč pogled. Arnikov je v tem trenutku spoznal, da Eekard vse ve, tudi to, kakšno vlogo je on, Arnikov, igral v tej zadevi. Njegova dotedanja u&luž-nost se je spremenila v ledeno nedostopnost. »To je zelo obžalovanja vredno, a na družinske razmere se sodišče kajpada ne more ozirati, Vrhu tega pa še ni prav nič odločenega. Gospod doktor, pogumno ste se zavzeli za svojega prijatelja, bili sto pri konzulu, na poslaništvu, prav povsod, kjer vas poznajo, toda povedati vam moram, da pri nas ne vidijo radi, da se tujec-inozemec, ki tukajšnjih razmer sploh ne pozna — skuša vmešavati v zadeve, ki se njega nič ne tičejo. Rajši opustite takšna pota, sicer vam lahko postanejo tla prevroča.« Eekard je stisnil ustnice. Torej vohunili so za njim! Vedeli so za vsak njegov korak in ga niso niti za minuto spustili iz oči. »Nemec sem in uživam varstvo svojega poslaništva,« je hladno odvrnil. »Ne zavedam se, da bi se bil kakor koli pregrešil proti ruskim postavam. Zato menim, da je aa mojo varnost poskrbljeno.« »Seveda, a neprijetno bi bilo za vas, če bi morali neprostovoljno zapustiti Rusija Tega rajši nikar ne tvegajte. Seveda vam to samo dobrohotno svetujem, naredite pa, kakor vas je volja.« Eekard je vstal. »Ravnal se bom po vaSem nasvetu. Oprostite, da sem vas nadlegoval, ekscelenca. Prišel sem samo zato, da bom natanko vedel, koliko je ura — sicer sem pa že prej vedel.« »Koliko je ura?« Tudi glavni ravnatelj je vstal. Moža sta si stala nasproti kakor dya sovražnika in njune oči so se srečale. To je trajalo kajpak samo nekaj sekund, potem se je doktor priklonil. »Prosim vas, prihranite mi odgovor. Dovolite, da se poslovim.« Dve uri pozneje je Evgen Eekard stal pred prijateljevo ženo. Vsak dan ji je bil poslal kratko sporočilo, javiti ji pa kajpak ni mogel nič tolažilnega. Zdaj ga je čakala težka naloga, da je moral Olgi pojasniti, da bi bilo vsako prizadevanje zaman, in da je treba Riharda pač prepustiti njegovi usodi, Mlado ženo je to zadelo ko strela, z jasnega. Ležala je na divanu, obraz je bila zarila v blazine in je krčevito jokala. Na dnu njenega srca je še zmerom tlela iskrica upanja, da ji bo prijatelj njenega moža ki se je zanj tako odločno zavzel, pomagal ali pa našel kakšen drug izhod. Zdaj ji je sam priznal, da ni nobenega upanja več. »Storil sem vse, kar je bilo v moji moči,« je končal svoje pripovedovanje. »Hotel sem vam v teh hudih časih vsaj ob strani stati, a tudi to so mi onemogočili. Danes so mi z vplivne strani namignili, da nujno žele, da čim prej od-, potujem.« »Tudi vi?« je obupno vzkliknila Olga Pavlovna. »Tudi vi me boste zapustili, vi, Rihardov edini, poslednji prijatelj?« »Saj ste slišali, da moram,« je trpko dejal, »če kar precej ne odpotujem, me čaka izgon, tega pa ne smem tvegati. Po pravici bi mi potem lahko moj list očital, da sem se spuščal predaleč. In morebiti bi potem ,Prapor' v Rusiji za zmerom prepovedali. Pa tudi koristilo ne bi nič. Hočejo se pač mene in mojega nadležnega vmešavanja čimprej odkrižati. Zdaj se pa potolažite. Misliti morate na bližnjo bodočnost zase in za svojega otroka.« Skušala se je pomiriti in je počasi vstala. »Najina bodočnost? Zastran nje sem za prvo silo brez skrbi. Banka mi je ponudila svojo pomoč.« »Banka? Narodna banka?« »Da. Kakor je videti, sočustvuje z našo nesrečo. Davi sem dobila pismo. Sporočajo mi, da bom začasno še nadalje dobivala moževo plačo.« Doktor se je že pri prvih besedah zdrznil. Zdaj je samo vprašal: »Ali bi smel videti to pismo?« Stopila je k pisalni mizi in vzela pismo iz predala. Pisano je bilo čisto uradno, podpisal ga je pa neki uradnik. Pismo je dajalo Olgi Brunoldovi na znanje, da so 'ji Af|vsak pSjfnfma toliko denHtla, da more potovati v kopališče ▼ Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec enega s 'dei mi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) _ Zahtevajte gratis prospekte! spričo posebnih okoliščin sklenili Izplačevati celo moževo plačo začasno še eno leto; po prvo mesečno plačo lahko pride že prihodnje dni. Eckard je pismo prečital, potem 6a je pa spet zganil in ga molče Položil na mizo. Nazadnje je vprašal: »Ali to verjamete?« Olga ga je osuplo pogledala. »Vsak dvom je menda odveč.« »O stvari sami nedvomno. Denar vam bo banka izplačevala, drugače Pa ne verjamem, da bi bua banka v kakšni zvezi s tem. Pa tudi čisto nerazumljivo velikodušje bi bilo, tem nepojmljivejše, ko jim je pa vendar tako nerodno, da je eden izmed njihovih uradnikov osumljen in da so ga zaprli. Velikoduš-fcež je glavni ravnatelj sam.« Temna rdečica je zalila mladi ženi obraz. Saj je vedela, da ni Imel njen moz pred prijateljem nobenih skrivnosti, da je Eckard vse vedel, čeprav nista v njeni prisotnosti nikoli o teh stvareh govorila. »Nemogoče!« je zmedeno zajecljala. »Rihard je preveč razžalil svojega predstojnika...« »Tako, da mu do smrti ne bo odpustil, drži; zato, ker je videl svojo zeno v nevarnosti. In prav ta človek, ki ga je izzval, da se je tako daleč spozabil, bi se zdaj rad zavzel za zapuščeno, pomoči potrebno ženo. Ali morete sprejeti takšno Velikodušnost?« Pričakoval je, da se bo ogorčeno uprla in se zgrozila spričo tega vprašanja, a namesto tega se je Olga spet zatekla k joku. »Kaj naj pa drugega storim?« je zaihtela. »Ali naj z otrokom stradava?« Na doktorjev obraz je legel neskončno trd izraz. Postal je mrzel in zapet. »Zal vam ne morem ponuditi nobene podpore, čeprav bi kot Rihardov prijatelj imel do tega pravico. Navaden časnikar sem in živim samo od svojega peresa. Vrhu tega moram odpotovati. Slišali ste, da nimam izbere. Mlada žena ni odgovorila. Spet se je spustila na divan in bridko jokala. Eckard je stopil pred njo. »Oba sva prepričana, da je Rihard nedolžen, žrtev je strahopetnega, nizkotnega maščevanja in podle ovadbe. In če je tisti, ki ga je ovadil, mogočna, vplivna osebnost, mu kajpak verjamejo in se za preiskavo ne menijo dosti. Ali naj vam povem ime te osebnosti?« Zdaj šele je udarilo iz nje. Ogorčeno je planila pokonci. »Amikov? Ne, ne! Motite se! Motite se! Tega ne verjamem!« »Jaz pa natanko vem!« Njegov glas je zvenel z ledeno prepriče-valnostjo. »Otipljivih dokazov sicer nimam, a malo prej mi je pogovor z Arnikovim razpršil sleherni dvom. Govorila sva zelo vljudno, čeprav mi je ravnatelj grozil z izgonom, ako bi se drznil še kaj vmešavati v to stvar. Takšno je njegovo maščevanje.« Nastala je dolga in moreča tišina. Mlada žena je bila mrtvaško-bleda in krčevito je stiskala roke, samo prsi so se ji sunkovito dvigale in padale. Videti je bilo, da zares ničesar ne sluti. Kakor omamljena je slišala poslednje poslovilne besede: »Zdravstvujte, Olga Pavlovna! Jutri odpotujem, prej sem vam pa moral povedati resnico. Vsaj to ste morali zvedeti, kdo je vašega mo-za pogubil. Zdaj se boste morali sami varovati, če se boste varovati hoteli. Mislite na Riharda, na njegovega otroka — to je edino svarilo, ki vam ga pred odhodom lahko dam.« Zunaj na hodniku se je mala Lizika igrala pod varstvom svoje Varuhinje. Strica je zelo dobro poznala, saj je zadnje čase tako pogosto prišel k njim. Z glasnim vriskom je stekla k njemu in razširila kočice. Vzel jo je v naročje in ko se je rožnati otroški obrazek privil te njegovemu, je tiho rekel: »Ubožica! Očeta si izgubila, in mater... boš najbrže tudi izgubila. Takšen bo torej konec tolikanj opevane ,sreče'!« n V zahodnem delu Berlina, kjer v bližini Živalskega vrta vile berlinskih imenitnikov, ni bilo vi- deti ne slišati hrupnega neugnanega vrvenja, ki je sredi mesta neprestano valovilo. Tu zunaj so bile samo še široke mirne ceste z vrtovi in balkoni, in danes, ko je bil tako hladen in viharen aprilski dan, da ni človeka prav nič vleklo na sprehod, so bile ceste skoraj čisto prazne. V drugem nadstropju velike hiše je bilo stanovanje, kjer je nad vrati blestel napis: »Dr. Eckard«. Njegovo ime so kot ime glavnega urednika »Prapora« v vsem Berlinu dobro poznali. Potujočemu dopisništvu je bil že zdavnaj dal slovo. Postal je glavni urednik in je živel v razmerah, ki so mu jih dovoljevali sedanje ugledno mesto in z njim združeni dohodki. V doktorjevem delovnem kabinetu, veliki in zelo udobno urejeni sobi, so bile ob stenah knjižne police, na stenah je pa viselo več zelo dragocenih slik. V njej sta pospravljala starejša gospa in sluga. Gospa je držala v rokah veliko omelo in je pravkar z vprašujočim pogledom preletela sobo. »Tako, zdaj je treba urediti še pisalno mizo, potem sva končala,« je dejala. »Menda veste, kako jo morate pospraviti.« »Da,« je zamomljal sluga in se lotil dela. »Toda povejte mi, gospa Witttchova, ali morava ravno vsak PO TRNJEVI POTI Po nemSkem Izvirniku priredila K. K. 26. nadaljevanje Hitro.se je odkril in bleščeče plave lase so mu božali cvetovi, ki so se tako bujno kakor še nikoli nagibali iz vrta na stezo. In ko je hotel iti gor po stopnicah na svoj vrt, je na zdrobljenem ka menju zagledal rožni popek. Naj brže ga je izgubila mati. Sklonil se je in ga pobral. Ah, rožni vonj! Ali je bil morebiti vsa ta dolga leta mrtev? Iznenada mu je noga zastala. Pod orehom je sedela Julija. Tako milo, tako sestrsko potrpežljivo kakor v vseh teh hudih časih ga je pogledala s svojimi temnimi očmi. In potlej je vstala in mu stopila naproti. »Mirko!« Nekaj kakor zmagoslavje je zazvenelo v njenem glasu. ___________r_____ »Ti na vrtu? Poglej, ali ni lep ve- teden tako natanko čistiti? Gospod j čer? Ali ne bi hotel tule pod milim doktor ne vidi rad, da tako pogo- nebom večerjati?« sto šarimo po njegovi sobi. Pokimal ji je, sedel na klop in »To Je ženska stvar in moški se \ ji sledil z bolestnimi očmi, ko je nanjo prav nič ne razumete. Seveda morava. Red in snaga sta pol življenja. Zapomnite sito,Gunder-mann!« Gospa Wittichova Je rekla te besede zelo gospodovalno. Bila Je zastavna petdesetletnica in kljub sivim lasem še nenavadno sveža, skoraj mladostna. Njena bela avba, temna domača obleka in svetli predpasnik so bili bleščečebeli in so pričali, da se tudi sama ravna po tem, kar Je pravkar zabičevala služabniku. Gundermann, ki tudi zdavnaj že ni bil več mlad, si Je takšne stvari zapomnil. Do gospodinje je imel veliko spoštovanje in je bil čisto pod njenim vplivom. Toda pri vsem tem se je počutil kar dobro, posebno še, ker je bila gospa Wittichova imenitna kuharica. »Zdaj je pri nas drugače ko preje,« je rekel zadovoljno. .»Mislim takole pred petnajstimi leti, ko sem gospodu še škornje snažil. Takrat je imel dve tesni opremljeni sobi, jedel je v restavraciji in je bil zmerom na lovu za senzacijami po tujih državah. Pozneje je najel lastno stanovanje. Vzel me je s seboj kot slugo in pred osmimi leti, ko je postal pri ,PTaporu‘ prvi, je vzel v službo še vas, gospa Wit-tichova.« »Da, mene! Mislim, da je to bila zanj sreča, in to tudi sam vidi.« Iz teh besed je govorila vsa samozavest hišne gospodinje in zdelo se je, da je tudi Gundermann istega mnenja. Dovolil si je le še pripombo: »Vsi pravijo, da ga imate strahovito pod copato.« Gospo Wittichovo ni to prav nič užalilo; narobe, še imenitno se ji Je zdelo.- »Zakaj Je pa ostal samec!« Je nadaljevala. »Ce bi bil poročen, bi bila to stvar njegove žene. Moškim je kaj takega potrebno.« »Pa se vendar ne bo zdaj poročil?« je ves v strahu vprašal Gundermann. (Nadaljevanje prihodnjič) hitro in gibčno hitela gori po poti. Kako bi bilo, če bi nikoli več ne slišal tega prožnega koraka? Zdajci je po zraku nekaj priletelo in padlo natanko pred Julijine noge. Sklonila se je in pobrala pisano otroško žogo in takoj nato V 24 (MAH barva, plisira In kemiSno čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in •vetlolika srajee, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika doraate perilo. Parno 2isti posteljno perje in pub tovarna JO S. REICH LJUBLJANA se je izza sosedovega zida prikazala plavolasa glavica in je s hrepenečimi očmi pogledala čez zid. »Ulovi!« je vzkliknila Julija in je vrgla žogo nazaj. In ko se je otrok smeje se odzval vabilu, se je zasmejala tudi ona in njen smeh je segel Mirku v srce, da se je zganilo iz dolgoletnega sna in zahrepenelo po sreči. čez nekaj minut se je Julija vrnila z večerjo. V veselju, da ga je po treh letih spet videla na vrtu, je bila še ljubkejša ko sicer. Sedel je na klopi in med prsti vrtil rožni popek. Obraz mu je nekam čudno trzal. Jedi, ki mu jo je prinesla, se je komaj dotaknil. Potlej je bilo med njima vse tiho. Tudi ona je molčala in nemo strmela v zahajajoče sonce. Iznenada Je Mirko vstal in stopil pred njo. »Julija, mati mi je dejala, da nas boš zapustila.« Pritrdilno je pobesila glavo. »Zakaj vendar, Julija?« »Zakaj? Ko sem pa tukaj čisto odveč,« je odgovorila in se nasmehnila, v očeh so ji pa zablestele solze. »Odveč, ti?« je rekel in jo prijel za roko. *0, Julija, s prav isto pravico lahko utrneš tudi sonce na nebu in ga vprašaš, zakaj ga zemlja potrebuje.« In ganjen se je sklonil to pritisnil njene roke na svoje vroče oči in ko je Julija zmedeno skočila kvišku, jo je nežno privil k sebi. Tesnobno vprašujoče ji je pogledal v bledi obraz in z grozo opazoval lepe črte, ki je v njih bral bol in trpljenje. »Ne, Julija, ne smeš stran. Pri meni ostani, če le lahko odpustiš slepemu, zagrenjenemu norcu. O, Julija, koliko si storila zame! In niti enkrat se ti nisem zahvalil!« »Usmiljen bodi: ne vračaj s sočutjem ljubezni!« je rekla tiho. »Ah!« Presekano se je zasmejal. »Sočutje! Kdo od naju ga je neki potrebnejši? Tebe prosim sočutja, usmiljenja, potrpljenja — vsega, vsega! Nikar me ne pusti samega, Julija, če nočeš da bo po meni, kajti samo ti, samo ti mi lahko vrneš vero v zvestobo to ljubezen.« »Jaz?« »Da, ti, samo ti!« Kakor v sanjah ga je pogledala. Za zidom so se žogali in vriskali otroci, zunaj Je šumela reka in v zraku Je plaval vonj po pomladnem cvetju. Torej je le prišla pomlad, ta sladka, opojna pomlad. »Julija! Julija!« Jo je oponašal škorec na orehu. Tedaj se Je nasmehnila. »Prav tako je govoril že takrat, ko sva bila še otroka.« »Nikar me ne trpinčil« je nepotrpežljivo odvrnil. »To minuto natanko vem, da brez tebe ne bi mogel živeti, Julija. In ti?« Tedaj se mu je tiho ovila okoli vratu, iz oči sta se ji pa utrnili dve svetli solzi in ji kanili na lica. Kako nepotrebno vprašanje... Ko se je gospa Minka vrnila domov to je slišala, da sta gospod in gospodična Julija večerjala na vrtu, je začudeno odšla k njima. Noga ji je zdajci zastala. Pod orehom — prej bi bila mislila, da se bo zemlja pogreznila — je stal zagrenjeni čmerikavec in držal v naročju dekle — Julijo! — to jo poljubljal In zdelo se je, da sta oba pozabila na ves svet okoli sebe. Pri priči se je obrnila in je spet odšla v hišo. »Da, da. Se zmerom se gode čudeži!« je momljala sama pred se. In ko je prišla v sobo, si je pred zrcalom snela klobuk in slekla Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda »MIVF.4« SINI VE A CREMEJ Z NIVKO je v resnici nerazdružljivo zvezan pojem idealnega negovanja kole, in sieer zaradi tega, ter NIVEA vsebuje »Encerit«. Ta prodira globoko v kožne Inknjiee, krepča kožo in nstvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »krem«?«, ampak vedno le »N1VE0«’ obleko ter oboje skrbno položila v omaro, potem si je pa nataknila domačo haljo in si zapela predpasnik. »No da!« je zamrmrala. »Sicer je pa to najenostavnejše. Sama se tega seveda ne bi bila spomnila. Hm! čudovito je pa vendarle,« je pristavila, »kako kdo nekomu priraste k srcu, ne da bi to opazil. Ko mi je danes rekla, da pojde proč, me je kar stisnilo za srce. No, in zdaj je le prišlo tako, da bo mala Julija postala moja snaha. Nekaj pa moram pribiti! Pridna je, zelo pridna, to rada ga ima... to...« »Mati, predstavljam ti hčer!« Jo je v mislih prekinil sin. In držeč se za roko, sta stopila čez prag, zdravnik in njegova nevesta. Konec. JZaročenec Italijanski napisala Carola Prenperijeva Ko je Bruno Morini prišel v pisarno, je videl, Bravo!... Bravo!« Tn smejati so se in Čebljali med selmj in ga trepljali po ramah, toda... v teh norčijah ie bilo vendarle malce zadržanja, nekaj kakor dih novega spoštovanja. Ko je potlej sedel na svojem prostoru, mu je gospodična Marita, ki je sedela pred njim in ki mn dotlej ie nikoli ni pogledala v obraz, čeprav je že večkrat poskušala spregovoriti z njim nekaj besed... privoščila lahen nasmeh: »In kako je vaši gospodični zaročenki ime?« »Marija Terezija, kakor vam!« Milo in hvaležno jo je pogledal. Nikoli ne bi bil misli), da bo v lepem dekletu zbudil le najmanjšo radovednost. »Ali ji boste rekli Marita?« »Kadar bova poročena, ji bom rekel Marita.« Lepo dekle je malce zardelo in se tako sladko zasmejalo, kakor se ni bila še nikoli. Ob dvanajstih se je Bruno Morini počasi vračal proti domu. Stanova! je v skromni samski sobi. Njegova gospodinia, prava moia-karica z močnim glasom in z zmerom naeubanim čelom pod vranječmo lasuljo, se mu je kar gnusila. Prav v tem trenutku je stala sredi njegove sobe in zdelo se je, kakor da premišlja, kako naj mu jo zaigra. Rekla je: »Ta dva svečnika in stensko uro bi potrebovala v drugi sobi. O torej._« Zajetna ženska mn je pobrala že vse okrasje, prtičke, rože in slike, sploh vse, kar dela sobo prijazno in domačo. Vzela mu je bila celo blazino iu pregrinjalo za divan, in mastni madeži. ki so se zdaf videti na naslonjalu, so ga jezili bolj ko vse drugo. Kdo ve, kateri upokojenec je žt pred njim naslanjal glavo nanj! »Dokler se ne poročim.« je dejal samozavestno, kolikor je pač mogel, »želim, da ostanejo stvari na svojem mestu.« sPoročili se boste?... Kmalu?« »Kmalu!« Ali je bil 6amo privid, ali se je pa možakarica zare« zmedla in preplašila? Res je le toliko, da je nekaj minut nato to ali ono, zdajci sedel k njemu, da bi mu svetoval kakor pravi prijatelj. »...gre za lepo, malo stanovanje. Za naju je malce pretesno, kajti pri meni bosta stanovali moja tašča in moja svakinja, toda za dva mladoporočenca, ki bosta sama, je kakor nalašč! Spalnica. kuhinja, kopalnica. Ali hočeš, da govorim s hišnim upraviteljem?... Pozna me in mi bo rad na pomoč. S pohištvom pa lahko narediš, kakor sem naredil jaz. Za začetek odrineš neko vsoto, ne preveliko, ostanek pa plačaš potem v obrokih. Poznam izvrstno podjetje. To ti obroke uredi tako, da ne boš imel z odplačevanjem prav nikakršnih skrbi... Ali bova naredila tako?« »Pa narediva!« Plavolasa Marita se je malce otožno nasmehnila. »Ali bi mi hoteli pokazati sliko svoje zaročenke?« Tako odločno je vztrajala pri tem, da ji je nazadnje že moral ustreči. Vzel je sliko, smehljajočo se, plavolaso glavico v pozlačenem okvirju in jo je postavil na svojo pisalno mizo. »Ali veste, da je zelo ljubka, da ne rečem lepa?« Zdaj so bili vsi izredno ljubeznivi z njim. Mož, ki je zaročen s tako ljubkim dekletom, in ki ga takšno dekle ljubi, mora zbuditi povsod izredno zanimanje. Najvdanejša in najčustvenejša občudovalka je bila pa Marita. »Ali je vaša zaročenka kaj ljubosumna?« »Precej.« »In vi?« Ta pogovor o ljubosumnosti se je zelo razvlekel in se je ponavljal zmerom znova. Marita je bila videti v teh stvareh kar strokovnjaško doma in se je malone strastno poglabljala vanje. Ljubosumnost, ljubezen, strast... Nekega večera je Morini sliko svoje zaročenke zaklenil v predal, potlej je pa zašepetal svoji prijateljici in navdušeni zaupnici: »Stanovanje je gotovo, pohištvo ie že na svojem mestu, manjkajo le še zavese, samo...« Nadaljevati se ni upal. Maritine bar-žunaste oči so ga gledale s tako pomenljivo, da ne rečemo tragično željo, in zdelo se je, kakor bi govorile: »Povej, povej! Reci vendar, kar že tako dolgo mislim!« »...samo poguma mi manjka, da bi se poročil z Marijo Terezijo. Pri najboljši volji tega ne morem več narediti.« »Ne?.., Kako to? Zakaj?« . »Zakaj?« V vročičnem pričakovanju se je zde- lo, da je začela drhteti po vsem životu. »Ker ljubim drugo. Ker ljubim vas. Marita!... že tako dolgo! Odkar vas poznam!« Za trenutek se je zdelo, kakor da bo omedlela. Zmagoslavje je njen nežni obraz ožarilo kakor mesečina in slasten drget jo je še polepšal... Toda omedlela ni, le nasmehnila se je in potem se je zasmejala. »Marita!« »O, kako sem srečna!... Tudi jaz... ras ljubimk »Kako dolgo?« »Odkar vas poznam!« Saj to ni res, je pomislil Bruno. Ljubila ga je, odkar je vedela, da je zaročen, in odkar je v njenih in v očeh drugih veljal za zaročenca lepega dekleta. Šele takrat so ga začeli upoštevati. In že je odprl usta, da bi priznal resnico. Ne, ne! Nikoli ni bil zaročen; zlagal se je bil zgolj zato, ker se je moral, ker so ga vsi, prav vsi tako trpinčili z zbadanjem. Marije Terezije sploh ni bilo. Njena slika je bila 6amo razglednica z obrazom kdo ve katere filmske igralke. »Ah, Marita, če bi ti vedela!« »Če bi vedela kaj?« »Kako te ljubim!« Ne, ni ji mogel povedati. Vsa njena ljubezen je bila najbrže samo zmagoslavje, da ga je iztrgala drugi. Če bi zvedela resnico, potem bi ga s surovim prezirom zavrgla. Moral je torej še dalje lagati, še dalje sam prenašati to breme. Le zakaj je svet tako ustvarjen? Zakaj se moramo oborožiti z lažjo, da se branimo in da osvajamo? ...Zakaj?... »Ali si žalosten, Bruno?« »Da. Od prevelike sreče!« (rOk). Poglej, babica! Kako je Reziki na, obleka siva9 če jo primerjaš s tvojim belim predpasnikom! No seveda, saj moje perilo iudi ni navadna! oprano# temveč je oprano z Radianom! Navadno oprano perilo ima odsev nekake sivine, It er fiavadn«* pralna sredstva odstranjujejo nesnago samo s površine. Radio« pa nudi več: pri kukanju perila se namreč razvija na milijona kisikovik mehurčkov, ki pronicajo skozi tkanino in odstranijo vsa* ko, še tako globoko utrto nesnago. Na ta način postana perilo popolnoma čisto in zato tudi bleščeče belo«. Schichtov RADION varuie peri mmm Kje največ bero? (n) Pariz, februarja. Franclja velja že več let za deželo, kjer ljudje največ bero. število knjigam v posameznih. deželah ____ te številke so zbrali Nemci — potrjujejo upravičenost tega naziranja. V Nemčiji pride 15.000 knjigam na 63 milijonov prebivalcev, v Združenih državah 6000 knjigam na 126 milijonov prebivalcev; na Angleškem 10.000 knjigarn na 43 milijonov prebivalcev, v Italiji 3000 knjigarn na 43 milijonov prebivalcev, na Francoskem pa 60.000 knjigarn na 42 milijonov prebivalcev. Na Francoskem pride torej povprečno že na 700 prebivalcev ena knjigarna, v Nemčiji šele na 4200 prebivalcev, na Angleškem na 4300 prebivalcev, v Italiji na 14.300 in v Združenih državah celo šele na 21.000 prebivalcev. Radio Ljubljana od 17. do 23. febr. 1938 ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13,20: Plošče ■ 14.00: Poročila ■ 18.00: Nastop pevskega zbora mestne ženske realne gimnazije ■ 18.40: Slovenščina za Slovence B 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Pisana šara! Vse je brez para! ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Pisana šara! ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 18. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski Šramel ■ 14.00: Poročila B 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Ada Sari poje ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 10 minut za planince ■ 20.00: Za ples in zabavo ■ 22.00; Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA, 19. FEBRUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45; Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20; Akademski pevski kvintet ■ 14.00: Poročila ■ 17.00: Radijski orkester ■ 17.40: Skrb za delavstvo v drugih državah B 18.00: Plošče ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Pester večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 20. FEBRUARJA 8.00: Orglice in harmonika ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Staroslovenska sv. maša ■ H.OOT Otroška ura B 11.30: Radijski orkester ■ 13.00: Napovedi, obvestila ■ 13.20: Plošče po željah ,B 16.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 17.00: Kmet. predavanje ■ 17.30: Ženitovanje iz Spodnjega Staje rja ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Vodopivčev večer B 21.30: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 21. FEBRUARJA 12.00: Odlomki iz zvočnih filmov B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Kulturna kronika B 19.00; Napovedi, poročila B 19.30: Nacionalna ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Večer plesne in lahke glasbe B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Kvartet mandolin B Konec ob 23. uri. TOREK, 22. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura B 12.00: Domača zabava B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Plesna glasba B 18.40: Judje in gospodarstvo B 19.00: Napovedi, poročita B 19.30: Nacionalna ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Plošče B 20.20: Razbiti vrč B 22.00: Napovedi, poročila B 2215: Koncert Radijskega orkestra B Konec ob 23. uri. SREDA, 23. FEBRUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski Šramel B 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura B 18.20: Plošče B 18.40: Pomen socialnih pogodb za izseljence B 19.00: Napovedi, poročila B 10.30: Nacionalna ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Napovedi, poročila B Konec Ob 23. uri. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRO O Velika lib ra vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomera*, barometra*, baroiermometro*, iijgromelrov Itd. — Raznovrstne ure, zlatnina in »rebrnim. - Ceniki brezplačno! Poravnajte naročnino!\ Vsled ogromne zaloge „Hubertus,< plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila i. t. d. Odprodajamo vsa oblaiila s 15 do 20%, popustom. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Trta, vse omerlkanske korenike, vele-trsnlca Prvi iugoslavenskl loznjaci — Daruvar. Zahtevajte cenike. Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhaiek — vsi v Ljubljani.