294. številka. Ljubljana, vtorek 23. decembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vhAk uan, uvraoei l.o».«-ui)ijK»> iu On«Te po pr*«a;Jtiii, y«-r vo'j;* p« paitl prcjeir.a-i, za a«ura-*ger«ke dežele a* oeio »eiu iB «46« ia poi leta 8 gold., ta Mrl MU 4 g*M. Za LJubljano bran po&i^aztU n» dom ca c«'s. lato 13 gold , ca **>;tvo, t» katero k" v-^n1'-''''^ pujirjsvt.* n>.menlr>o r*k'ai^.vu»». o-ra-vr.V;* t r, adui«narativna ratl. Je v rNaredni nikami* v Tavčarjevi hiši V Ljubljani 22. dcc. „Slovenski Narod" bodo tudi v novem letu, ki se nam bliža, izhajul kot prvi in edini slovenski dnevnik. Da mu ostanejo dozdanji stari prijatelji zvesti podporniki, to sme upati. A mi bi radi, da bi se mu število naročnikov in bralcev se pomnožilo. In to bi bilo lahko, ako stori le večina naših zavednih prijateljev in bralcev domovinsko svojo — naravnost rečemo — dolžnost do slovenskega novinarstva, kot glavnega glasila narodnega gibanja in delovanja. Koliko prilično premožnih Slovencev je, ki sicer radi bero naš list, a nijso naročeni, ker ga dfugod dobodo za brati, nopomislivši, da tako narodnemu delu svojo pomoč odtegujejo, ker pri nas žurnalistika ni j še obrt, nego terja se sploh ver ali menj žrtev. Koliko gostilnic, kavarn in druzih javnih prostorov je, kamor Slovenci, naši somišljeniki zahajajo, kjer vsakovrstne tuje novine leže, a ne zmislijo se morda kaki trije, da hi rekli lastniku prostorov : naroči si ta in ta časopis, če ne, nas ne boš videl več v svoji krčmi ali kavarni. Tako tam eden, tam zopet eden pridobljen, nastalo bode število, in to hode na korist listu samemu in vsem naročnikom, kajti naša želja in prizadevanje hode le to: kako list zholjšati in razširiti. To pa je le mogoče z občno podporo vseh svobodomiselnih Slovencev. Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. [Izv. dop.| 10. soja 18. decembra. Na dnevnem redu je predlog šolskega odbora o odpravi šolnine in uredjenji učiteljskih Pisma iz Gradca. u. En teden sem je v Gradei odprta razstava umotvorov risalue in malajoČe stroke, med katerimi zavzema najznamenitejše mesto Kaulbachova slika Noro, ki predočuje zadnji obupni boj med sprideniru ajdovstvom in mladim krščanstvom. Delo je one bvalc vredno, katera so mu od v.-eh strani poklanja. Ali kakor nobeden spomin iz miuolosti ne more, da ne bi vzbujal primerjanja s sedanjostjo, tako tudi dr. Mitt« rbaelier, ki je brošuro izdal razlagajočo Kaulbachovo velikansko delo, pravi, da je dcues katoličanstvo na istej stopinji, ko | aganstvo za Ne-rona. Kakor so je dal Nero čestiti kot boga plač. Poročevalec je dr. Sernec. Zbornica je dobro obiskana, na galeriji je videti mnogo učiteljev. Dr. Sernec utemeljuje nasvete šolskega odbora. Deželni odbor jo \slcd draginje iz-poznal potrebo, da bi no plače ljudskih učiteljev za 100 gl. na leto povijale. Šolski odbor pa gre še daljo in priporočujc, da se 4. red učiteljskih plač opusti. Pri ustanovi 4 redov leta 1H70 se nij mislilo, daje treba ozirati se na osobne različnosti učiteljev glede njihove sposobnosti, nego da mora vsak ljudski učitelj po izpitih in vajah enake predpogoje dopolniti. Različne plače so se postavile samo glede dragine življenja v raznih krajih dežele. A izkustvo ući, da te različnosti nijso tako velike, da bi trebalo četvero različnih plač. Velika nepristojnost za one kraje, ki so bili v 4. red uvršteni, pa je bila, da so učitelji vedno se spreminjali, ker so prosili na bolje plačana mesta in da so taki kraji bili pogosto dalje časa brez učiteljev. To je na kvar poduku, kajti učitelj in učenec se morata tako rekoč drug druzemu privaditi in vedno potovanje učiteljev iz kraja do kraja ne da učitelju, da bi stopil v potrebne prijateljske razmere z ljudstvom. Zato so skoraj v vseh kronovinah le trojne plaće, na Kranjskem celo le dvojne. Ako se ustanove plače po fiOO, 700 in 800 gld., znašajo skupni stroški za ljudske šole 709.000 gl., od katerih se mora < »draču niti znesek 70.000 gl. za ona učiteljska mesta, ki so brez učiteljev. Za celi znesek plačajo Šolski okraji 333.000 gl. (10 kraj. na gold. šolska priklada) in dežela 344.000 gl. Šolnina je izvzemši ljutomerski okraj že povsod odpravljena. Poročevalec dr. Sernec priporočuje, naj zbornica sprejme predlog šolskega odbora. V generalni debati so govoriti Karajan, gfrof Platz, kateri v imenu konservativnih Dionvsa, tako, pravi dr. Mitterbacbtr, se je dal deues papež proglasiti za nezmotnega in si tako prisvojil eno božjo lastnost. Naj bode že temu kakor hoče, d- /deva se mi skoraj ko da bi bil boj, katerega je Kaul-bachov čopek narisal, prouzročil več prepirov v prijaznoj Penzijonopoli ob Muri. Naj v naslednjem nekaj o tem izpregovorim. Gradec je po pravici na glasu zarad svoje skrbi za legotuost svojih prebivalcev. V Gradei so stori za zlajšaujo nbolaostl toliko, ko v redkih drugih mestih, vse tekmuje v milosrčnosti. Občinski zastop je doz-daj lepo razumljcuje kazil za potrebe mesta in pridobil si glas modrega gospodarja. Kar naenkrat sklene občinski h\bt, da se ima verižni most, ki iz Muriucga predmestja v mesto vodi, podreti in z lesenim nadomestiti. Ne glede na hibe v proračunu za prenare- poslancev izreka, da stoji njegova stranka na stališči lanske izjave, tedaj protestujo zoper odpravo šolnine: Iteuter, VValtcrskir-chen, Lohninger in še drugi. VValtersknchen nasv*;tuje , da se načrt vrne š- lskenm odboru v popravo v tem ►mislu, da vsi stroški za ljudske šole plačajo iz deželnega zaklada. Po tehtnem odgovoru poročevalca dr. Sernca je bil zavržen predlog Walterskirchua z 32 proti 23 glasom. Konservativci so za Walterskirchn<»v predlog g'a^ovali, Slovenci za Sernčcv. Predlog šolskega odbora jo bil potem za podlago čpecijelne debate sprejet. Prihodnja seja 19. decembra. Nadaljuje se debata o Šolski postavi. Omenil sem, da jo deželni odbornik dr. Schloffer v eni poslednjih sej razžalil fi-uaučni odbor, očitaje mu, da stavi lehkomi-selno in površno svojo predloge. Vsled tega je li naučni odbor zahteval, da dr. Selil« (Ter prekliče Hvoje besede. A dr. Schloffer tega nij hotel stoiiti, ampak soje, kakor poizvemo, odpovedal deželnemu odborništvu. 12. seja 20. decembra. Nadaljuje se debata o učiteljskih plačah in odpravi šolnine. Po VIII. členu postave je šolnina na vseh javnih ljudskih iolah na Štajerskem od 1. oktobra 1874 naprej odpravljena. Glede graškega mesta nasvetu je šolski odbor, da se mestu tretjina stroškov za plače učiteljske povrne iz deželnega fonda. To bi znašalo kakih 20.000 gl. na leto. Graško mesto plača namreč samo svoje učitelje, ki veljajo nad 50.000 gl. na leto. Poleg tega mora graško mesto tudi one dežtlne priklado plačati, katere so za šolske namene naložene. Poslanci graškega mesta dr. Kechbauer, Schreiner in drugi so skušali dokazati, da bi krivica bila za Gradec, ko bi niče-a na dobival iz deželnega fonda. Vendar je deželni jenje mosta, (Jradčan ne more pcpiijateljiti se z mislijo, da pride na mesto verižnega mostu lesen most. Kako težko bi se navadil gledati „a Holzbruckn" tam, kjer je bila nekdaj preeej znamenita ta mesto „Kettcn-bruckn". Zato prepir občinskih svetovalcev v „Tagesposti", ki ima dostikrat očitovanje nevednosti in drugih podobnih poklounv. To je en prepir, ki neče nehati. — Drug prepir pa je manj iuteresant. n. Prepirajo se uam-reč hišni lastniki, kdo iu za koliko plačilo jim bode guojue jame čistil iu ravno deues protestira več bišuib lastnikov j roti vsakate-remu plačilu za odpravljanje uesuage iz njih hiš. — K drugim prepirom še prepir med tukajšnjimi slušatelji pravoslovja o bulu ju-ristov, in na sadnje prepiri v deželnem zboru, kjer dr. Vrečko iz golih „ didaktičnih" razlogov slovenščino iz realnih šol izganja — zbor in to po pravici sklenil, da se z Gradcem ne bode delala izjema in da ne dobi posebne podpore i/, deželnega fonda. Dosti govorjenja je še bilo zarad odločbe , koliko odstotkov morajo naložiti okraji na direktni davek , da se plačajo stroški za šole in učitelje. Dozdaj so okraji nalagali po 10 kr. na gold. direktnega davka brez priklad ; šolski odbor nasvetuje, da tudi za-naprej se po 10 kr. nalaga, a na direktni davek s prikladami vred: to bi bilo skoraj za tretjino več, kakor dozdaj. Lobniuger na svetuje, da se naloži le 7 kraje, na direktni davek s prikladami vred in ta predlog je obveljal. Kar je potem premalo za učiteljske plače, doplača deželni fond. Že za leto 1874 se mora tako ravnati. S tem so bile po tridnevni debati vse točko sprejete. Učiteljske plače so uredjene tako, kakor se je dalo z ozirom na priznano potrebo po-vikšanja plač, a tudi na davkoplačevalce. Dr. Sernec je kot poročevalec šolskega odbora imel teško stališče, a se skazal parlamentarično izurjenega govornika, ki ve kratko in jedernato odbiti protivne naskoke. Potem pridejo na vrsto poročila finančnega odbora. Šub velja deželo 12.000 gld. na leto. Deželnemu odboru se naroča, naj prosi vlado, da dotičnim okrajnim glavarstvom ukaže, da na ogerski meji branijo ciganom prestop na Štajersko. Za žandarmerijo, to jo za stanovanja, plača deželni fond 15.000 gold. , za predprego (Vorspann) 8500 gld. Posilna delavnica v Gradei kaže stroškov 12904 gold., a dohodkov le .'1527 gl., tedaj doplača de žela 9377 gl. iu stane vsaki v delavnici zaprti potepuh deželo 180 gl. na leto. Za požarno stražo na graškem gradu ima dežela 7650 gl. plačati; deželnemu odboru se zaukaže, da vendar enkrat pogodbo z graškim mestom zarad te straže dožene. Seja se sklene. Zvečer bode še ena seja , potem se deželni zbor do 5. januarja odloži. Goriški deželni zbor. (Izv. por.) (VI. seja 10. decembra.) — Več novih peticij se izroči dotičnemu odseku. — Glavar naznani, da je baron Pretiš-u podaljšal dopust za 8 dnij. Polay-u se dovoli z večino glasov 14dnevni dopust. — Glavar poroča, kako je presv. cesar sprejel deputacijo, ko mu je poklonila zborovo čestitanje in kaj je odgovoril. — Dalje poroča, da je naročil gosp. ministru za notranja opravila zborovo prepir brez konca in kraja. Pa saj to je povsod. Samo da se v Gradei prepiramo za stvari, ki so v življenji, v kranjskem deželnem zboru pa za moža, ki ga več nij. Želimo torej mii in spravo! Naj Grabrijan v zadnji volji zahteva, da ga zraven nepoka-jenega s kadilnico dr. Spazzapana pokopljejo, dr. Kleiweis, naj ga zraven Zamika ali celo zraven kakega „koufesijonslozarja" v grob polože, Luka Jaran pa naj se s f ra-masoni brati, Herman naj urednika „Pressc" objame in tako se spoprijaznimo in dajmo mrtvim počivati, tudi tedaj, ako jim nij kadilnica in strašno spačeno peta „libera" in hripavo-grli „miserere", še na zadnjem potu Živcev trgala! peticijo za izbris enoletnega davka in za podpore iz državnega zaloga, da se pomaga tukajšnjim kmetovalcem in delavcem, v tistih okrajih in občinah, kjer jih je slaba letina najhuje zadela. Omenja, da je vlada uže poznala te razmere, da je celo cesar v svojem pogovoru obžaloval nezgodo, katera je zadela našo deželo, in da se je nadejati ugodne rešitve. O prvih dveh točkah poroča poslanee Dol jak v imenu finančnega odseka, po kojega predlogih f?e potrdita brez ugovora pro-računa za I. 1874 deželno občinskega in go-spinskega zaloga. Ker je deželni odbor preklical svoj predlog zastran združenja občin, odpade 8. točka dnevnega reda in jame se razpravljati četrta, to je Doljakov predlog zastran nekaterih pre-naredeb v deželnem redu in v odborovem organičnem redu. Dr. Pa jer opazuje, da se deželni odborniki glede na določbo t?. 34 deželnozbor-skega opravilnika ne morejo udeležiti razprave tega predmeta. Po Doljakovem predlogo bi morali namreč odborniki brezplačno službovati, stvar zadeva tedaj kolikor toliko osobni interes odbornikov in zato, meni Pajer, no morejo pri razpravi navzočni biti. Sicer, zagotavlja dalje, da bi se oni ne udeležili te razprave, tudi če bi jim ne bilo prepovedano po omenjenem 4?. 34, — ker je stvar za nje vendar nekako delikatna. Na to zapustijo 4 odborniki dvorano. D olj a k pa ugovarja mnenju predgovornika in predlaga, naj zbor izreče, da so deželni odborniki dolžni udeležiti se razprave tega predmeta. Glavar opazuje, da ne more pripustiti debate in glasovanja o tem predlogu, ako se mu ne izroči v postavni obliki. Potem pa konstatuje, da nij več postavnega števila poslancev v zbornici in sklene sejo. (VII. seja 17. decembra.) NavzoČnih samo 13 poslancev. Glavar naznani, da je došel vladni predlog, obsegajoč načrt postave zastran uredbe zdravstvenega poslovanja v občinah. Ta predlog se izroči v razpravo posebnemu odseku 5 udov (dr. Mau-rovich, del Torre, Renardelli, Winkler in Doljak). Nekoliko novih peticij se izroči peticij-skemu odseku. Ki t ter in tovariši predlagajo, naj se poda državnemu zboru tudi letos peticija v dosego predilske železnice. Obvelja nujnost tega predloga in naloži se deželnemu odboru, ki naj se smatra kot odsek, da sestavi vlogo do prihodnje seje. (Tudi solnograški zbor jo sklenil enako peticijo.) Po prestopu na dnevni red se voli najprej en ud v deželno komisijo za uravnavo zcmljiščncga davka. Izmed 13 oddanih glasov je dobil državni poslanec Rudolf baron Tace o 11 in je tedaj izvoljen. Doljak utrjuje svoj predlog zastran prenaredbe deželnega reda. Pravi, da ko ima deželni odbor največ z deželo in z občinami pečati in da gospodje v mestu ne morejo poznati tako dobro dotičnih razmer in potreb, kakor jih poznajo poslanci iz dežele. Da bodo tudi volilni, ako obvelja njegov predlog, lebko svobodneje volili, ker jim ne bo treba gledati na to, da se izvolijo vsaj štirje poslanci, bivajoči v goriškem mestu. Predlaga, naj se ta stvar izroči posebnemu odseku treh udov. Dottori podpira Doljakov predlog iz stališča večje svobode, nasvetuje pa, naj se da v razpravo istemn odseku, kateri ima pretresati vladni predlog zastran uredbe zdravstvenega poslovanja v občinah. Ta predlog se potrdi. VVinkler motivuje svoj predlog, zadevajoč načrt postave, po kateri se odloči zadnji obrok 6 mesecev za naznanilo tistih pravic, katere so podvržene po cesarskem patentu 6. julija lxf>2 uradni ravni zemljiščno-odveznih knmisji. Ta predlog bode razpravljal odsek, obstoječ iz vseh poslancev. Dottori poroča o načrtu postave zastran urejenja in vzdrževanja družbinih (kon-sorcijalnih) potov. Načrt postave se potrdi brez spremembe. Candnssi bere poročilo finančnega odseka o računskih sklepih za 1. 1872, deželnega zaloga, prrvinoijalnega ali dominikal-nega zaloga in gospinskega zaloga, ki se potrdijo brez ugovora. O zadnji točki poroča Gorju p v odborovem imenu o vprašanji, kdo ima založiti stroške za popravljanje posutega zidu Ikraj potoka llnbelja v Ajdovščini. Stvar se izroči peticijskemu odseku. Deperis interpeluje vlado, ali meni ohraniti tukajšnjemu deželnemu šolskemu sveto-valstvn popolno neodvisnost, katera je postala zelo dvomljiva po nekaterih vladnih činih. Izvedelo se je namreč, da posreduje c. kr. namestništvo v Trstu vso korespondencijo mej omenjenim svctovalstvom in minister-svom ; uradni list pile, da je imenovan en sam administrativni šolski referent za celo Primorsko iu nekateri časniki govorijo tudi o deželnem šolskem nadzorniku, kateri bi tudi imel za Goriško poslovati. Interpelanti v pra-sajo, kako se vjemajo ta dejanja z obstoječimi deželnimi postavami V Podpisani so : Dr.'Deperis, Teldorre, dr. Abram, dr. Maumvieh, Doljak, dr. Žigon, Faganel, Dottori, grof Strassoldo. Vladni komisar pravi, da bo predložil interpelacijo vladi in odgovoril o svojem času. Prihodnja seja hode po novem letu. Politični razgled. notranje F Tdnhliant 22. decembra. V &e£kvwn deželnem zboru, kjer sami Nemci sede, zgodilo seje nekaj nepričakovanega. Vstal je namreč Nemec, NR. usta-voveren Nemec in ostro obsodil c. kr. usta-voverno nemško vlado, kateri je očital, da na Češkem krivice dela, kakor so: delegiranje porotnih sodnij, kolinsko vojaško ukvar-tiranje, itd. ter je koncem rekel: „minister Lasscr je d j al, da zna o. namestnik meč boja in meč miru voditi; jaz verujem, da zna voditi meč boja, ne verujem pa, da zna voditi meč miril. Na Češkem vlada meč." To so moževe besede, zato so zbodle vse usta-vake tem ostreje, Čem resniČneje so. Razume se, da so Nemci velik „hrup" napravili, čuvši iz ust enega svojih tako obsodbo. Reseda Ileiuricbova pa pojde širom po svetu in bode imela svoj učinek. Ko bi vsi ustavo-verui Nemei bili res tudi tako v resnici liberalni kot ta, potem bi bilo sprijaznenje lebko. V ittuaifr\letti deželnem zboru je cesarski namestnik surovo napadel poslance desnice, in trdil, da ne zastopajo večine Slovanov. Pražak je predsednika terjal, naj parlamentarično dostojnost tudi proti levici in vladnemu zastopniku brani. Ker je bil vihar strašan, hotel je Kusy, naj se njegov pred log tikema ustanovljenja slovanskih učilnic odloži za drugi krat. na zahtevanje pred sednika pa ga je v dolgem govoru motiviral; predlog se je izročil šolski komisiji. Pri posvetovanji o proračunu za leto 1874 konstatira Meznik, da je lažnjivo trdeoje, da hi bila narodna stranka v proračunu leta 1871 izbrisala !*0000 gl. in na ta način brezsrčno učitelje revi izročila. Narodna stranka je marveč še večji znesek zahtevala, a njen sklep nij bil sankcijoniran, in zbor se je razpustil. Tnanje cf riave. Na JFranrosketn ministerstvo Broglie hiti mečkati postave, ki se imajo utrditi zoper splošno pravico glasovanja in zoper moč javnega mnenja. Posebno kar se tiče splošne pravice glasovanja imajo monarhisti zelo čudne reakoijonaine plane. — Tudi knjitro-tržtvo in kolportaža se imata zelo omejiti. Po Dcpevrovem načrtu knjigotržcem nij zadosti, da so brevctirani in pooblastcni, ampak imeli bodo pravico, prodajati le take knjige , ki jih kol por Lažna komisija dovoli, izmed čaRnikov pa le one, ki se smejo tudi na nlicah prodajati. Dozdaj takih krivic knjigotržcem nij bilo trpeti, celo pod restavracijo ne, iu stali so le pod navadno sodnijo. Konfiuo se govori o upeljavi časniškega štem-peljna, kar pa se bo teško izpeljalo, ker so vsi časniki , od pobožno-monarhičnega „Universa" do brezvrsko-rudečkarsko „Rćpu-blupie francaise" zoper to. Že davek (»d pa piija je za časnike huda mora, in „Figaro" sam plača tega davka nad 200,000 gl. na leto. Špcinjski republikanci in Karlisti se bodo pri Tolozi menda spoprijeli. Toloza ima provijanta za tri mesece, in je dobila še dosti vojaške pomoči. Sicer se tudi misli, da se Moriones zdaj, ko je Karliste od To-loze pregnal, povrne na operacijsko podlago ob Ebru. — Vlada je izvolila vojni svet, ki bo pogledal plan brigadnika Lopeza Donata, kako bi se kubanski upor končno potlačil. „Virginijevo" vprašanje je vendar iz sveta spravljeno. Kastelar je obiskal amerikanskega poslanca Sicklesa, ter mu oficijelno obzna-nil, da se je „Virginius" v Bahiahondi neki amerikanski lađi ji izročil, in da no ne brodniki amerikanskomu brodovju v Santjagi izročili. V Mtatiji se jim menda ne mudi bog ve kako, da bi u peljali splošno pravico glasovanja. V poslanski zbornici je 17. t. m. poslanec Cairoli razvijal svoj predlog, po katerem bi imel vsak državljan, ki je 21 let star in pisati in brati zna, volilno pravico. Minister notranjih zadev je na to odgovoril, da kakor njegov prednik Lanza tudi on ne bo branil, da predlog pride v posvetovanje, a da bo pri obravnavanji svoje uzroke proti splošni pravici glasovanja povedal. Zbornica je potem sklenila, da bo prematrala Cairo-lijev predlog. F#*froka»t.thi sultan je Šel proti Fezu, da bi napadel prestolnega pretendenta Fm-kadija, ki je sč svojo vojsko pred Fezom. sinterišUMH&ke finance tudi ne stoje tako, kakor bi morale. Državni tajnik pravi, da so državni dohodki manjšajo. Bati se je deficita 30 milijonov in naložiti se morajo večji davki. Zbornica reprezentantov je sprejela resolucijo, ki je proti povišanji davkov, in ki kabinet terja, naj stroške reducira. Kongres je popolno proti temu, da bi se davki povišali. Dopisi. ¥z ZHjsrrcIm TJ. (Izv. dop.| Predsednik našega sabora Jovan Zivkovič sklical je narodne zastopnike na ponedeljek 22. t. m. v Zagreb. V svojem pozivu pravi, da se imajo vrlo važue in vrlo silne stvari rešiti. Ce se sabor na božične praznike v zasedanje sklicuje, morajo gotovo zelo važue in zelo silne stvari temu povod biti. Praša se: kakšne so te stvari? nObzoru pravi, da zakon o zadrugah, zakon o odgovornosti vlade in zakon o neodvisnosti sodnij. To so res važni in potrebni zakoni, ali tako silni vendar nijso, da ne bi mogli še Črez božične praznike čakati. Silnost mora tedaj v čem drugem ležati. Na to tudi „Obzorove" mistične besede merijo, da saborski predsednik nij na svojo roko in po svojej volji božično saborsko zasedanje odredil. Za saborskim predsednikom stoji tedaj še nekdo drugi. Kdo? — ŠepeČe se na uha, da Deakova stranka in ogerska kriza. Brž ko ne se hoče naš sabor upotre-biti za kakšno manifestacijo v prilog in vtr-jenje Deakove stranke. Nekaj posebnega tiči pa vsakako v tem toliko nujnem sklicanji sabora. „Nar. Novine" javljajo , da so zadobili sledeči zakonski članki previšnjo kraljevo sankcijo: zakonski članek o reviziji nagodbe, zakonski Članek o osnovanji javne deželne blaznice (ludnice), zakonski Članek o urbar-skih zadevah in zakonski članek o proračunu za leto 1874. Domače stvari. — (Banka „Slovenija") je imela predvčeranjem odborovo sejo. Poroča se nam, da bode g. Ivan Vilhar na prošnjo družili odbornikov še ostal v odboru in direkciji do občnega zbora, — za to nij bilo volitve novega direktorja. — (Stolni dekan Supan) jo bil le zavoljo prestopka razžaljeoja časti obsojen na 20 gold. kazni, a ne na zapor, kakor se jo zadnjič poročalo nam. — (V Šoštanj i) se je naredilo bralno društvo. — (Iz Ptuja) se piše 20. decembra: Umrl je včeraj pri sv. Urbanu blizu Ptuja gosp. Marinič, velikoposestnik in v svoji okolici jako spoštovan mož. Bil je pokojni jako delaven in zapustil je svojim lepo premoženje; imel pa je on tudi v narodnem in političnem obziru jako mnogo upliva, a žalibog da je svoj upliv upotreboval proti svoji narodnosti in krvi. Marinič bilje zvest prijatelj ptujskega nemškutarja Strafele, in je v okrajnem zastopu, čegar ud je od prvega časa bil, zmirom nasprotoval narodnim zahtevam. Tudi pri volitvah v deželni zbor je bil naš nasprotnik. — (V Komnu na Krasu so pred 14 dnevi nesli 4 fantje nekega starega fanta (00 let starega) k pogrebu. Na pol pota proti cerkvi te jeduemu nosaču — ne vem zakaj — smeh spusti. G. kaplan „.lože" zagrmi nekoliko nad nosači. Leti razžaljeni mrliča doli polože in gredo domov. — Gosp. „Jože" so bili prisiljeni mrliča varovati, spremljevalci so pa šli v vas drugih nosačev iskat. — (Zvit mož.) Piše se nam: Teletar Mužck iz Kobiljeglave na Krasu gre 1!». novembra t. 1. iz Trsta domov. V Skopnem se mu pridruži nek človek v obleki pol kraški pol manderjauski in pripoveduje, da gre kravo s teletom kupovat, ter prosi Mužcka, če zna za kako kravo in da-li mu hoče mešetariti. Teletar zadovoljen gre s tem tujcem v bližnjo vas Koprivo k;er si je dal več krav pokazati, potem ga pa Mužck v svojo vas pelje in ker se je že noč delala, pelje ga v svojo hišo v prenočišče. — Okolo .'?. uic zjutraj prosi tujec Mužeka, naj skuha kave, da bosta šla v drugo vas krave iskat. V tem času, ko je hišni gospodar kavo kuhal, ai je pa tujec najboljšo obleko gospodarjevo oblekel in 8 hiše nevidno zginil, vse iskanje nij ničesa koristilo. — (Iz Konjic) se nam piše: Croveja kuga je pri nas čedalje hujša. Pri Bezen-šeku so ubili 18, pri Ilascnbihlu 11 in pri našem konjedercu 7 goved. Govore, da je nek tržan kriv te nesreče. — (Na živinski kugi) je do 16. t. ra. v ptujskem okraji crknilo 18 živinčet in 57 jih je bilo zarad bolezni ubitih. — (Živinska kuga) v ptujskem kraji — kakor se nam piše — še zmirom hudo razsaja. Palo je in pobilo se je Že več kot sto goved. Kako in kedaj da bode konec tej nevzgodi, nij razvidno. Želeti bi bilo, da se tisti, ki je kugo iz Hrvaškega po kontro-bandiraui živini v naše kraje zatrosil, ostro kaznuje. Sum leti v tej zadevi na necega mladega mesarja v mestu, ki jo že v jeseni zarad uvažanja kužne živine na 1300 gold. globo obsojen bil. — (Iz Celja) se nam piše 19. dec.: Goveja kujra ao jako nevarno širi po Savi oski dolini. Iz konca nastala je v okraji ptujskem ter so je potem širila dalje in že 14. t. m. so jo imeli v Konjicah in v lto-gatci. Najstrogejše naredbo graškega na-mestništva, c. kr. okrajnih glavarstev so se razoznauile, a vendar je pridrla že 17. t. m. v Frankolovo, Doberno in Sent Jurij pod llifui-kom, kjer pa so le povsod en bolesten slučaj konstatirali. Deželni živinozdravnik dr. Klingan je moral se brzo peljati v Konjice, ker so bili vsi celjski živlnnzdravniki uže imeli po družili krajih nad glavo opraviti in dr. Ročevar se je odpeljal v Ptuj, kjer je nastala epi-demična bolezen tifus. — Po mejah so se razpostavile obilne vojaške straže in vsako barantanje in prevažanje govedine seje strogo prepovedalo. Graško namestništvo pa je javno razglasilo vse slovensko Stirsko za kužnosumljivo; celovško, mariborsko, ptujsko iu brežko, kakor tudi krško okrajno glavarstvo je prepovedalo živinske sejme ter množilo mejne kordonske straže. — Ravnokar došlo jo zopet poročilo, da še po družili krajih blizu Celja nastaja goveja kuga in izvedeni ljudje pravijo, da bode kmalu vsa savinska dolina skusila gorje, ako se ne bode najstrogejše izpolnovalo potrebnih sred stev. — (JeŠČ osel.) Piše ae nam: Preteklo leto je imel nek kovač v Skonem na Krasa osla, katerega je prav z ljubeznijo krmil. Neki dan mu ponuja košček kruha. S kruhom vred pa zagrabi osel možev palec na roki. Kmet vpije, a osel grize in drži brez usmiljenja palec toliko časa, dokler ljudje na pomoč no prilete iu oslu gobec s silo ne odpro. Razne vesti. • (K a p u c i n a d a.) Ko se jo v francoski narodni zbornici posvetovalo o budgetu za ministerstvo lepih umetnosti, je imel je-znitoveo de Gavardie sledečo kapuciuado: „Vsi ameteljniki štirnajstega in petnajstega stoletja so bili prej teologi, pozneje še le umetoljniki. Jaz no bom dejal, da so bili veliki ameteljniki doktorji kanoničnega prava, a iskali so pravega vira vsake umetnosti, in svoje zasluge nijso iskali v tehničnih zvijačah, kakor jih napredki v liziki dandanes vsakemu ponujajo. Zakaj dandanes nemarno velikih p--sinkov, velikih pisateljev V (Lejte, lejte, ua levi). Tudi vaš Viktor Hugo je svojo najboljšo inspiracijo iz religijoznih in nionarhičuib idej zajemal. Lc teologija daje tako siguren, jasen in matematičuo-natančeu poduk (smeli), da more mu t; ljnik v njej temeljne pogoje svojega ideala najti. Dandanes že človek ne more iti na sprehod, da bi se ne videlo kake nesramne podobe; deklice iz marmorja kažejo brc/, vse STamoi-ljivosti svoje naravne krasote; gospoda, to podobarstvo se mi zdi pieiepuhlikau^ko, to so podobe, ki se morajo zares sankdoti (brezhlačniki) imenovati (strašen smeh.) S tem, da so se šole dale posvetnim rokam v oblast, se je omika nemogoča (!) storila. Za mej špecijelni namen bi jaz priporočil nadzoren svet, ki bi obstal iz udov umeteljniške akademije, bogatili ceikvenih zidarjev, škofov in sploh duhovnikov. Naučni minister naj ta moj predlog dobro premisli". Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescifere du Barry Odkar jo Kj. sv. papež po rabi izvrstno Kevaleseiere du Barry sretno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo to drage zdravilno hrano dvomil in navedemo sledeče bolezni, katero brez porabo zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, mi prsati, pljiuah, jetrah, na žlezali, na slizni koži, v diišujaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebuvljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlico in bljevanje tudi ob Času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, rovmatizom, protin, bledico. Izpisek iz 7o.000 spričeval 0 ozdravljenji, ki so hi' vsem zdravilam zoperstavljale: Spričevalo št. 73.877. 589, \Vienertliorgassc, Ofeu. 88. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevaleseiere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar t< zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče elovečanstvo imenujem. Izvrstna Kevaleseiere me je od nevarnega katara na pljučab in v diišnjakii, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katero so vsem tekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florgan K o 11 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tečnejfii kot meBo, prihrani Kevaleseiere pri odraščenili in pri otrocih 50krat »vojn cono za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., S funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3t> gold., — K«valesciere-Kiscuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr. Jn 4 gold. 50 kr. — Kevaleseiere-('hocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Couip. na Dn-najl, W»llfUehK»«He št. 8, v IJubljttuI Ed. Mahr, v Grade! bratje Oberanzmeyr, v In«« braka Diechtl & Frank, v Olovvi P. Birn-baoher, v Lončl Ludvig Miiller, v Maribora F. K oletni k & M. Morič, v Merauu J. B. Stookhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjth in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Opomenica. Koukurzi: Na dež dni sadje- in vinorejni šoli na Slapu služba veznika i rtu gold. na leto in stanovanjem, do konec decembra IhT.i pri kranjskem dežolnein odboru. — Pri okrajni aodniji v Mokronogu služba sluge s 300 gld. event 250 gl, in 25°/0 priklado z obleko, do 17. jan. 1*74 pri predued-ništvu okrožno sodnije v Novem mestu. — Učiteljska služba v Mengšu h 400 guld., d.> konec decembra t. I. pri okrajnem šolskem svetu v Kamniku. TiUc-i. 21. decembra. Evropi*: pl. llainau iz Gorenjskega. — Kin-ger iz Suchcn. P" Klelantu: Knez rt.»lm- KriHer.iuheid iz Celja. — lenari i/. Bočna. — Maim. Bolgatti i/. Trsta. — Gruber, Fisoher Is Dunaja. — Mikaš" i/. Brežic. — Spiizer iz Dunaja. — Grof Lichtenbera iz Praprcč. — Gospa Hofievar i/. Vel, Lašč. Pri M:,ii. ,i s rtavatia Knesevio i/, Trsta. — Cvlo iz Gradca. —- Sehware, .leutel i/. Dunaja. — Škarje i/. Kranja. — Mali i/. Tržiča. — Dursimiler iz Brna. — Kppieb iz Kočevja, — 1.ul.se h i/. Ki- . lonborga. — Brauniger || Ki.na. Pri Zunioreu: Metlic,č, Togner, Maurer iz Voronn. — Kumpler i/. Pl njega. Dunajska borza 89. decembra (.Izvirno ti?iegrauo.iu purođuo.) Knotnl dri. dolg v bnnkov.e to60 69 rM 50 74 . — 102 25 kr. Akcijo narodno banko , . 994 tiromtrc« *k k},*-..... 238 Londotv .......113 Nanol,..... 9 CluMhal...... — Srebrn . U9 M 50 11 lili C' lepa I.IIC Dežni plašči. Najnovejše petrolej*«,, varnostne svo-tilnitu z najboljše konstruiranim metuljo-viiii hranilnim luenikoni (j plumuu ,1 auli iTOćnlb luči). neprepirno najlepia ave-čava in vendar 60 perc-i-ntnr prihranile proti vsakemu drugemu svetilu. 1M se no bi bilo bati ki.nkni ,iu iji-, m mm neili-šano nizko pontavljene. /..i najboljšo kvaliteto se garantira. I kuhinjska svetilniea a steklom in eten-jem (dehti vred kr. 46, 60. 1 ktihinJHku, stenska ali viseča avetiluica, kompletna kr. 86, «,-1-1. 1.10, 1.60. 1 čedna sobunska svetilniea , celi* kompletna u'1.1. 1. l.M, 1.60, 1.80. 1 najlepše uprav,-, triu kompletna wlil.^, 2.60, s. 1 salnusk i svetilniea, bogato dekorirana, siiperllna gld. I, 5. (1, 8, 10. 1 svetilniea za studiranje uli tlelo a za. aturom «1,1 1, 1,60, 2. I stenska svotilnit a /a hlevi-, prctlnji) sohu itd. kr. »0, Riti 120. 1 viseča svetilniea zu hleve, prednje sobe i t ■ 1. kr. iio, gld. 1.60, 2. 1 vi-,-, a svetilniea /a fubriko, delavico, poslovnico gld. 3, 2.1TiO, 3.60. Kujm Luč iioi»r;i oena« 1 viseča svetilniea i it »budnico s Iki Ipoem, Potovutcem , ROMpotlurjom In žideaniAkim pr.-iiiia irltli J, *■ iira.liiikt.ni in sploh vsem tistim, ki ao 1 visoca svutiliuca la obednice, najfinejša. 1 sorta, bron poalačen gl. 15, 20, 26. deiu izpostavljeni, priporoča se prav an- (Vne svptilnic se razume vaju kuni- »ie».ni pia«i-. iz novo/.boijšan.-na, pli'llio S StCIljetll in Steklimi vred. nt-ra/ilrljive«.-i, nepremočljivega blaffn. 1 sretilničln aastor, majhen, srotlnjt- fin ri l,laSLi prescRajo v eleuraiu-i in trpo.no-kr, 6, fin kr, 10, najtlnojšl kr. 1.1. sti vse dru«o do /aluj i/alulovuno. Opo- 1 »"^•rodnje velik, srednje mni,, g0 „ ora> du so ^ V()eKa aj— tin kr. 26, iin kr. .i:>, najlinejši kr. » l vatul avutiliiiću««a stenja kr. I, 6, H. nijso pojtravljanju podvrženi, in ao 1 skarji! za Hvutilmco, jeklo kr. M,rt. tako narejeni, tla se tlajo tudi pri I o- 1 aastorodraoo (branič, da »a.tor no avfori) p „ m Tremonil lm ,|n,Ki gtr.ml kot , kr. h. 1 cilindrobranoc (brnni, tla Hteklo M pO«) vrlina suknja rabiti. kr. 10. I kos v navadni velikosti 12 paluov iIhIk l mehaničen cilindročistoc kr. 20. L^j, ,() ,,, VBak|l du|jiu 2 |ca y , 1 ptnlslava /.;» svetilnim , nnjlepsa kr. 20, 80. 1 K1'1- 1 svt-tiluiriia čtpita, v najlepMih oblikah kr. 16, 26, B5. 1 škripec za viseče svetilnim gld. 1.10, II.'I /a'lloi(tl Kupuee veljajo kos I gld. i.ho, a.ao. 1 stuklon , il.nil, r kr. steklena krogla kr. 4, 6, 0. 20, -J",. :in l pli-hasta posoda ra 1 funt petroleja kr. ! 30, 7.a 2 funta 50 kr. U O 9 fabrike .S O ti .1 v Maiichcstrii. en gto* doliiju rabat. Bazar Friedman, lllicii, i)rafcrflriif;c 2(>. I par za gospodo kr. 60, 70, HO. I „ „ „ podloženo kr. 70, »0, Bi. 1.20. 1 n „ „ dvojne, uajiim-j-.- tambur, gl. I, 1.20, 1.40. 1 tt ti gospe kr. -10, (10, 80. 1 „ „ „ fino podloženo kr. l>0, SO, gl. 1. 1 , n , dvojne, najfinejše tambur, kr. 80, gl. 1.20. I „ n otroke, po velikueti kr. 30, 40, 60. 1 n n podloženo kr. 60, 00, 70. Potni in drugi šali iA najčistejšo vuliie, mijlepau najflilatl 1 šal M gospoda kr, 70, ••o, gl. 1.20, 1.60. 1 „ „ ,. dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, 2. 1 „ „ otrok« kr. 40, 110, 80. Žilni grelci, najbolje vrate. 1 par za gospodo kr. 25, 30, 40, 60. 1 „ n gospo kr. 26, 36, 46. I „ ntrokn kr. 16, 26. /.tirat« i lni prctulki Is utiJiiMttjMe tlrevenue ali ovije volne. Taki varujejo po zimi promrazenja, Imej no zelo priporočljivi. I za gospodo kr. BO, gl. 1.20, 1.40. 1 „ . najtin.-JHi gl. 1.60, 2, 2.60. 1 ., gospo gl. 1.20, 1.40. 1 „ ,. u. i iti n,-j t-1 gl. 1.80, 2.60. 1 „ otroko kr. 70, 85, gl. 1. 1 „ ,. najtlnejfii gl. 1.20, 1.60, 1.80. X<> llluc^O. 1 par -/a gospode gl. 1, 1.60, 2. 1 „ „ „ najfinejšo gl. 1.50, 9, 2.60. 1 „ „ gospo gl. 1.20, 1.80, 2.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz einte volne. 1 par za gospode kr. 30, 40, 60, 00. 1 ,, visokih za gospo kr. 70, 80, 00, gl. l. I „ za otroko kr. 25, 35, 46, tiO. Z i in s k«* srajce iz najfinejše volne, novo šego in lepe, prsa a svilo montirane. 1 za gospodo gl. 2.60, 3, 3.60. 1 a bogato obiitiiu nupr.nikom gl. 4.60, 6.50. Mi|i> /.» KONfiotle iu KONpe, jako lop. 1 velja kr. 20, 35, 45, 66. i.i,- svilo kr. 60, iin, gl. l. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe ir. lijonske svilo, male, belo gl. 1. ni) » vezano gl. 1.60. n n n velike, raznobarvno gl. 2, 2.50 3.60. i'Mtlm.Mit jim ../i i" C «»l Ktlcn 60 kr. Pred mrazom je in bo varovala Zimsko blago iz eiate ovčjo volno, katera kakor znano telo varuje^ pred vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrohna. da so zdravju v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži. BtokOVleai || najboljega angleškega volnenega Uiiakinga BaŠliki 12, najboljega Sllklia. 1 lep a vrv,'.umi gl. I, 1,60, 1.80. I najfinejši a svilo vezan gl. 2, 2.50, .1. 1 za otroko kr. 00, gl. 1.20, 1.60. Mfof za gospe hi otroke. 1 /.a gospo, Jako lop gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 3.60, 1.60, 0. 1 r.a deklico gl. 1.60, 2. Colo novo ZU tO I^ZOIIO. O/rrinjalu zu £ I «1 imi ijev velja popolno angleška zUrutiluu <>l>Iel.it. Ju iz amerikansko na t ur ne k<> št rimske volno in kot kavčuk raztegljiva, ki tolo hitro ogreva .n jo v vedno lehkem Izparjanj] vzdržuje. Ta obleka varajo po tem premraseaja, kakor tudi drugih bolezni. Taku oboka za gospodo ali gospo obstoji iz: srujee, hlue, 2 parov kratkih ali tloigili nogavic, I para žilnih grelcev. 1 para vlog /.a ("ovije. To vso skopaj velja le 5 »;»«•• Predzaanamovano obi no založeno blago se take vrste dobiva edino le pri HiiKui* Frlediuann, $w Praterstrasse ^C». Kup o era na debelo so cena aniza, (294- Cepiče za gospe in deklice. l'o najnovejši šegi in uajlepiu. 1 za gospe gl. I.HO, 2.60, 3, 3.60. I „ deklico kr. uo, no, gl. l.2o, 1.60. -10) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Iva u Semen. Lastniua in tisk „Narodno tiskarne".