Št. 70. V Gorici, v soboto dne % septembra 1905. Tečaj XXKV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« oh, novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: vhp leto .......13 K '20 h, ali gM. 0-00 pol leta........B » «0 » » » 3'3n četrt leta.......3 » to » » » l'7o Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino »prejema upravništvo v Gosposki ulicf' Štev. 7. v Goriui v »Goriški Tiskarni'-. A. Gabrščok vsak (lan od'8. uiv zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na roSnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krnt 6 kr.'vsat&" vrata. Večkrat po dogodbi. — Večje Črke po prosto« — Reklame in spisi v uredniškem delu I o kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr. K LavriČ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od fl. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr, na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročmna, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. __ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sch\varz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. 0 razmerah na učiteljišču v Gurici. Na c. kr. goriškem učiteljišču je bilo do 20. avg. t. L razpisano mesto glavnega učitelja za nemščino, zemljepis in zgodovino ; po razpisu imajo oni prosilci, ki znajo laški in slovenski (tako objavlja razpis ministerski naredbeni list z dne 15. 7. 1905. kos XIV., »Os-servat. Triestino* je pa pisal... tlaški l\\ slovenski) prednost pred drugimi prosilci. Ta razpis nam daje priliko, da si nekoliko bližje ogledamo razmere na našem učiteljišču. Pi-er1 vsem konstatujemo, da je gornji razpis nepopoln ali pa v soglasju s krivično uredbo zavoda. Razpis namreč ne pove, v katerem učnem jeziku, laškem ali slovenskem, morajo biti izprašani prosilci za razpisano mesto. Učiteljišče je vendar dvojno : laško in slovensko, torej mora razpis natančno povedati, za kateri učni jezik se namerava namestiti nova učna moč. Ali pa morda naj bo nova moč v ta namen, d a se vzdrži še nadalje nem* ščinakot učni jezik za mnogo predmetov na našem učiteljišču? Po tem razpisu ima namreč vsak Nemec pravico do te službe, kajti prosilcev, ki bi bili izprašani za nemščino, lašcino in slovenščino, takih prosilcev menda ne bo, in če je tudi dovolj učiteljev, posebno po Primorskem, ki vsled razmer na naših šolah znajo več ali manj r.emški ter deloma tudi drugi deželni jezik, to znanje iz vseh treh jezikov pač ne "more biti tako temeljito, da bi zadostovalo za poučevanje v vseh treh jezikih. Ce kdo misli, da je res tak poliglot, mu moramo reči, da znati jezik sam na sebi ni še isto kakor znati jezik kot učni jezik. Saj imamo baš v Gorici ta primer, in sicer prav na učiteljišču; zakaj so pa lani imenovali neko mo5 le provizo-rično ? Le ker ni izprašana iz dveh učnih jezikov, ampak samo i?, nemščine. — Da bi pa na naše učiteljišče začeli uvažati Nemee, kakor je na vadnici že preveč Nemk, zoper to odločno prote-stujemo ter upamo, da odločilni slovenski faktorji v Gorici in v Trstu krepko izpodbijejo eventuelno tako nakano naše vlade. Imamo do grla dovolj Nemcev na realki in na gimnaziju, in to v deželi, kjer je nemščina tuj jezik. Dalje je bilo na našem učiteljišču razpisano do 15. avg. t. 1. provizorično mesto vadniškega učitelja z laškim in nemškim učnim jezikom, do 25. avg. 1.1. pa drugo mesto definitivnega učitelja ludi z laškim in nemškim učnim jezikom. Ce se ne motimo, je prvo mesto ono, katero je pred d verni ali tremi leti zapustil e. kr. vadniški učitelj Budav, ko je stopil v pokoj. In to mesto se Še le zdaj namesti, popraša morda kdo? Ne, prijatelj, ta služba je bila že o peto va no razpisana, a nikoli ni bilo prosilca, ki bi bil izprašan za laški in nemški učni jezik. Morda bo kdo to štel v zlo laškim učiteljem, Češ, da niso dovolj izobraženi. Ne! Laški narod v Avstriji ni d i r e k tno primoran, šolati se v nemškem jeziku, in tako sledi, da bi laški učitelj ljudske šole nikjer no imel prilike, učiti v nemškem učnem jeziku, edino v Gorici na vadnici so Štiri taka mesta. In čemu se tu zahteva nemščina? Ker vlada, kakor v Trstu, vzdržuje tudi v Gorici cel kup nemških ljudskošolskih razredov v podporo nemškega gimnazija in realke, h o teč s temi zavodi vzdržati ne Bistvo v Gorici. Lploh je naša goriška »vadnica« Šola non plus ultra. Po drugih deželah vzdržuje država na vsakem učiteljišču tri, štiri ali petrazredno ljudsko šolo, kjer se kandidatje urijo v praktičnem poučevanju. Na sebi umevno je, da je na moškem učiteljišču primerna deška vadnica, na ženskem zavodu pa dekliška vadnica. In tako je tudi povsod, le v Gorici ne. V Ljubljani n. pr. obstojita dve čveterorazredni vadnici; deška na moškem in dekliška na ženskem učiteljišču. V Mariboru je na državnom mo- škem učiteljišču trirazredna deška vadnica. V Kopru sta le dve deški vadnici, dvorazredna laška in enorazredna slovenska; hrvatska je nič razredna! V Gorici imamo pa te-le vadnica za slovensko in laško žensko učiteljišče: 1. c, kr. Čveterorazredno laško-nemško vadnico; 2. c. kr. čveterorazredno slo-vensko-nemško deško vadnico; 3. c. kr. šestrazredno dekliško vadnico, ki je v 1. in 2. razredu nemško-laško-slo venska, v 3., 4., 5. in 6. razredu pa nemška; 4. c. kr. dvorazredno nemško vadnico, t. j. 1. in 2. razred nemške zasebne šole, katera dva razreda je država prevzela leta 1902. v lastno upravo; 5. štirje razredi zasebne ljudske šole s pravico javnosti društva »Šolski Dom«, namreč 3., 4., 5. in 6. razred dekliško šole v »Š. D,«. Torej summa summa-rtim imamo v Gorici 4 -J- 4 -f~ 6 -J- 2 razreda državne vadnice H- 4 razrede zasebne šole, skupaj 20 razredov vadnice ! _ Lajiku se morda zdi to imenitno, krasno, bujno i. t. d. Pa ni! Vse te šole, kar jih država vzdržuje, so le za g e r m a n i z a c i j o Lahov in Slovencev. Obe deški vadnici sta le pripravnici za nemške srednje šole; v 3. in 4. razredu se uč6 le ti predmeti: verstvo, nem* fčina, računstvo in lepopis; o drugih predmetih ljudske šole, ki jih predpisuje § 3. državnega šolskega zakona, ni niti sledil. Dekliška šestrazrednica je sicer normalno urejena glede predmetov, a učni jezik je v I. in II. razredu trojen: nemško-laški-slovenski, v drugih razredih pa nemški, oba deželna jezika torej materinščina večine učenk se poučujeta pa le kot neobligatna predmeta. Oficijelno se sicer trdi, da je ta šestrazredna dekliška »vadnica« nekaka pripravnica za učiteljišče. Pa to je le pesek v oči onim, ki se dajo radi preslepiti. Če je to pripravnica za laško in slovensko učiteljišče, Čemu ima pa nemški učni jez i k? Dalje je po celi Avstriji znano, da so ženska učiteljišča do zadnjega ko- tička polna ; v Gorici to dobro ved6, saj se oglasi vsako leto nad 100 deklic za vsako sekcijo, a vsprejeti se jih sme in more le po 40 v vsak I. tečaj. Čemu torej šestrazredna pripravnica, če se itak oglasi toliko deklic, da pridejo nekatere šele drugo ali celo tretje leto do sreče, biti sprejete v zavod ? Odgovor: Državna nemška šola zaradi germani-zacije Lahov in Slovencev. Čemu je dalje v Gorici dvorazredna nemška vadnica ? Kje je pa nemško učiteljišče ? Odgovor: Državna nemška šola zaradi germanizacije Lahov in Slovencev. Tako vidimo, da država s polnimi rokami meče denar za nemške šole tam, kjer je le nekaj Nemcev in kjer so drugi narodi, posebno Slovenci, prisiljeni pohajati te nemške Šole. Z denarjem, ki ga da vlada za osem nepotrebnih razredov vadnice (zadostovali bi namreč le dve Čveterorazredni aH pet-razredni dekliški vadnici, laška in slovenska) in za slavno pripravnico v gimnaziju, s tem denarjem bi se lahko vzdrževali štirje slovenski paralelni razredi na spodnjem gimnaziju, ki so krvavo potrebni. A vlada neče, ker ji ni za kulturo Slovencev, ampak za germanizi-ranje nenemških narodov. Tudi to dejstvo čudno osvetljuje značaj goriških vadnic, da se v te razrede sprejme do osemdeset otrok* ko vendar ministrski ukaz z dne 31. 7. 188G. m. n. 1. Št. 50. v § 4. izrecno pravi, da se v posamezne razrede vadnice ne sme sprejeti nad 40 otrok. Torej namesto normalno urejene čveterorazredno ali petrazredne vadnice z normalnim številom učenk, kjer bi gojenke učiteljišča imele priliko, opazovati uzorno šolo, imamo v Gorici nebroj natlačenih razredov, kjer gojenke niti prostora nimajo, kadar poslušajo praktičen pouk v ljudski Šoli. Ob takem ho-spitovanju si v normalno urejenih vad-nicah hospitantje ali hospitantke noti-rajo proces poučevanja; v Gorici je to nemogoče, ker ni dovolj sedežev za hospitantke. — Grof Monte Cristo. Haf-nsal fllexandre Dumas. (Dalje.) ,Jn kakšen vpliv naj bi imel jaz na tega bandita?" »Ali mu niste izkazali neke usluge, katere ne more tako "itro pozabiti?" Jn kakšna je ta usluga ?" „Ali niste rešili Peppina smrti?" „0, o, kdo vam je povedal to ?" „Kaj je ležeče na tem'? Znano mi je." Grof ostane treaotek nem z namrdnenimi obrvmi. „In ali bi me spremljali, če bi šel jaz k Vampi?" »Da, če vam moja družba ni neprijetna." ^"aj torej bode! Vreme je lepo, in izpreljod v rimsko campaguo nama more samo koristiti." »Ali morava vzeti s seboj orožje?" n Zakaj ?« »Denar?" Ni treba. Kje je sel?" „Na cesti." ¦ . . . »Ali pričakuje odgovora." »Da,« ......... „Vedeti morava vendar, kam imava iti. Pokličem ga." «S tem nama ne bode pnmagano. V mojo sobo ni hotel Priti." ' ' • '"" »V vašo morda ne, a v mojo pride brez posebnega obotavljanja." Grof stopi k okrni, ki seje odpiralo na cesto, ter zažvižga j na poseben način. Mož v plašču se približa. I „Salite!u pravi grof, kakor da daje povelje svojemu slugi. Sel uboga takoj in sicer še zelo brzo. Plane v hotel in v petih minutah obstoji na pragu kabineta. „0, to si ti, Peppino!" pravi grof. Mesto da bi odgovoril, se vrže Peppino grofu pred noge in poljublja njegove roke. „0, o," pravi grof, „ti še nisi pozabil, da sem ti rešil življenje! To je mnogo, kajti danes je izza tega že osem dnij." — „Ne, Ekscelenca, in tega ne pozabim nikdar," odvrne Peppino z izrazom globoke hvaležnosti. »Nikdar! To je dolga doba. Vendar je mnogo, da misliš tako. Vstani in odgovori." Peppino se boječe ozre na Franca. „0, pred Ekscelenco govoriš lahko čisto prosto." pravi grof; „to je eden mojih prijateljev." „Potem je prav," meni Peppino in se obrne h grofi; „Samo vprašajte me, Ekscelenca, iu na vse vam odgovorim." sKako je prišel grof Albert v pest Luigiju?" „ Ekscelenca, Francozov voz m je večkrat srečal z vozom, v katerem je sedela Teresa." „Poglavarjeva ljubica?" „Da; Francoz se je oziral vnjozijubeznivimi pogledi/m Teresa si je privoščila veselje ter te poglede vračala. Francoz ji je metal Šopke cvetlic, ona njemu tudi, seveda z dovoljenjem poglavarjevim, ki je bil tudi na vozu." ..... „Kako ?" vsklikne Franc. „.Luigi Vampa je bil na vozu med rimskimi kmeticami?" „Bit je voznik," odvrne Peppino. „Naprej!" pravi grof. „Torej nato se je Francoz razkrinkal; Teresa je storila isto, še vedno s poglavarjevim privoljenjem. Francoz jo je prosil sestanka, Teresa mu ga je obljubila. Toda na stopnice cerkve San Giacomo je prišel mesto Terese Beppo." „Kako ?" ga prekine Franc. sOna kmetica, ki mu je iztrgala moccoletto ?"... „To je bil petnajstleten dečko," odvrne Peppino, „a vašemu prijatelju se ni treba sramovati, da ga je Peppo očaral. Ta je prevaral že marsikoga. •• „In Beppo ga je odpeljal iz mesta?" pravi grof. „Da. Na koc u ulice Marcello je čakal voz, Beppo je vstopil ter prosil Francoza, naj vstopi ž njim, kar si ta ni dal reči dvakrat. Galantno je prepustil Beppu častno mesto ter sedel poleg njega, in Beppo mu je povedal, da se peljeta v vilo, oddaljeno od Rima jeduo miljo. Francoz je zagotovil Beppu, da mu je pripravljen slediti do konca sveta. Voz je krenil takoj po ulici Itipetta in skozi vrata San-Paolo. Ia ko sta se peljala kakih dvesto korakov po campagni ter je postal Francoz ysiljiv, mu je nastavil Beppo dve pištoli na prsi. Takoj je voznik pridržal konje, se obrnil na kozlu ia napravil prav tako. Štirje naši možje, ki so bili skriti na obrežju Alma, so planili na voz. Francoza je obšla misel, da bi se branil, in kakor sem slišal, je celo nekoliko davil Beppa, toda kaj je mogel opraviti proti petorici oborožmh mož? Hočeš ali nočeš/moral seje udati, prisilili so ga, da je izstopil iz voza,. odpeljali ga ob bregu male reke ter ga privedli k Teresi in Luigiju, ki sta ga pričakovala v katakombah svetega Sebastijana." V „Prav," pravi grof. »Povest," nadaljuje, obrnivši se k Francu, „se mi zdi čisto lepa. Kaj pravite k nji vi kot poznavalec?" Še nekaj, ker že govorimo o učiteljiščih. V Tolminu se otvori v septembru t. 1. pripravnica za učiteljišče. Pod šifro A. V., je bilo pred par tedni razglašeno po primorskih slovenskih listih, da se bodo v to pripravnico vspreje-mali dečki stari 14 ali več let, da cel6 24-letni ljudje bi se sprejemali v to šolo. Res je sicer, da gori citirani mi-nisterski ukaz v §§ 8. in 9. ne določa izrecno določene starosti za vsprejem v pripravnico, pravi pa, da se najprej vsprejmejo oni aspirantje, ki so dovršili meščansko šolo. V normalnih razmerah pa človek dovrši meščansko šolo s 14. letom starosti. Ali ume gospoda to določbo tako, da se sploh po absol-viranju meščanske šole morejo sprejeti učenci v pripravnico, tore^ tudi 10 let pozneje? Naj si gospoda le predstavlja šolo, kjer sede poleg 14-letnih dečkov 24-letni možje, ki so morda že zadostili vojaški dolžnosti ter prinesli domov ono moralno oplemenitev (?), s katero okužuje militarizem naš narod. Torej pozor!________ Rimski vlak skozi Garico! Železniškemu ministerstvu in vsem merodajnim činiteljem te besede! Med Dunajem in Rimom vozi vsak dan brzovlak, ki ima ponoči spalni, po dnevi pa restavracijski voz. Ta vlak jo vrejen in prirejen tako, da nudi občinstvu najlepšo zvezo z Dunajem in Rimom. Vlak vozi z južnega kolodvora dunajskega čez Semmering, pri Brmku prestopa na tir državne železnice na Glandorf-Beljak-Pontebba-Videm-Benetke. Od tu se ločijo direktni vozovi na Milan in Turin. Ta pot je dolga 308 km. Naša zahteva meri na to, da bi moral ta vlak pri Glandorfu kreniti na Celovec, po karavanski in bohinjski črti na Gorico, odtod na Tržič in Cer-vinjan v Benetke. Ta pot do Rima je dolga le 288 km, torej je — krajša za 20 km. Dvajset km pa je že nekaj! In to je prvi razlog, da zahtevamo rimski vlak od Glandorfa čez Gorico. Drugi razlog je ta-le: Črta Glandorf-Gorica-Tržič je dolga 169 km, vrhu tega furlanska železnica 17 km, skupaj torej 186 km. — Črta Glandorf-Pontafel pa je le 11:2 km dolga, torej bi šel vlak po prvi črti za celih 74 km več po avstrijski z e m 1 j i. Pred leti smo culi v neki podobni zadevi tako-le stališče železniške uprave, češ: take vlake je pošiljati po najkrajši poti, in toliko bolje, ako tečejo č i m n a j v e č po avstrijskih tleh. Eto, tu imamo oboje. Naša črta je za 20 km k r a j š a, in po njej bi ostali vlaki za celih 74 km več na avstrijskih tleh. Obe okolnosti pa bi ob letu in dnevu jako ugodno vplivali na rentabiliteto avstrijskih železnic. Že zaradi tega bi ta vlak moral voziti mimo Gorice v Rim in obratno --¦ Dunaj!! Vrhu vsega tega pa pride v poštev še nesrečna črta Trbiž-Pontafel. Ob vsakem deževju je tu nevarnost za promet po tej progi. Ako pride pa kaka ploha, tedaj je vožnja naravnost nevarna. Dogaja se, da vlak odide s Trbiža, ko nihče še niti ne sluti na kako nevarnost; ali predno pride vlak na gotovsrmesta, je^tir pod vodo^ali je-| že spodjeden. Cesto so morali rešiti potnike s pomožnimi vlaki ter vse vkup odposlati preko Ljubljane in Gorice v Rim. — Tudi vozijo vlaki že od Beljaka do Pontafla jako počasi! ; To so razlogi, ki naravnost silijo železniško upravo, da ugodi naši zahtevi. Ne sme biti dvoma, da se to tudi zgodi! Toda v Gorici zdaj ni poskrbljeno to, da bi taki vlaki lahko vozili z državnega kolodvora na tir južne železnice in naravnost dalje do Tržiča brez zamudne ovire na južnem kolodvoru. To bo treba šele napraviti. Zato se oglašamo, dokler je pravi čas za to. Prav bi bilo, ako bi se oglasile v tem smislu občine ob novi železnici, goriško mesto in Trgovsko-obrtna zbornica. DOPISI. fe GoiiCB, iz delavskih krogov. — V štev. 65. sem obljubil, da hočem napisati neke migljaje, po katerih naj bi se v Gorici ustanovilo nekako »Delavsko izobraževalno društvo". Predno pa preidem k stvari, se hočem dotakniti tudi naši dveh že obstoječih »delavskih podpornih društev". Začnimo pri »Slov. bral. in podp. društvu". Za čase, v katerih je bilo ustanovljeno, je bilo društvo popolnoma na svojem mestu, a za današnje čase si več tako. Dandanes ni treba našemu delavcu samo podpore v slučaju bolezni, pač pa se ga mora hraniti tudi z duševno hrano, in prav te manjka našemu delavcu. Ako bi bil naš delavec izobražen, — seveda svojemu stanu primerno — bi dandanes marsikak dober kos kruha ostal v naših rokah, in bi ga ne jedel tujec. Le oglejmo si pri večjih delih, kako je usposobljen naš delavec, in hitro bomo videli, da se ga tam res rabi, ali samo za težka dela; pri lažjih in bolje plačanih delih je le Italijan ali Nemec. Ali ni ravno to največ krivo, ker ni naš delavec do- volj izobražen? Očitalo se ml morda bo, da ima vendar vsak ud »podpr. dr." tudi pravico, posluževati se knjižnice, ki je še precej obsežna. Jaz pa bi vprašal, naj se mi pove, koliko je onih delavcev, ki se res poslužujejo tega lepega izobraževalnega sredstva? Mislim, da jih ni preveč 1 Drugi pa lahko spet poreče, da za našega delavca je škoda trositi denar za knjige, ker on nima časa, da bi se poprijel učenja. bi če že ima Čas, ga raje potrati za kako manj vredno stvar, in poreče : jaz sem izhajal toliko let brez tega, zakaj pa bi se moral sedaj učiti. To pa je brez dvoma jeden glavnih vzrokov, da je naš delavec marsikje zapostavljen za drugimi.* Sedaj pa preidimo h »katoliškemu delavskemu" društvu. Najprej bi se moral člo-ček vprašati: zakaj se je pač to društvousta-novilo ? Odgovor dobimo za to menda samo ta: nekateri gospodje nunci so hoteli zanesti razdor tudi v delavske sloje, in v dosego tega nelepega namena so si ustanovili to društvo. To društvo nima sicer nobene veljave, ker vsaki društvenik mora biti ud tudi kake druge bolniške blagajne, ako hoče v slučaju bolezni piti vsaj gorko vodo. Društveniki tega društva plačujejo menda 40 vin. na mesec in dobe zato 3 krone podpore na teden. V neredkih slučajih igra tu nemalo vlogo špekulacija ! Da, dogodili so se že taki slučaji, da je ud, sporazumno z zaupnikom društva, delil podporo, samo da je imel le nekaj v žepu in da je s tem ustregel tudi zaupniku ! Vsak pameten človek poreče na to, da se pravi s tem navajati ljudi k slabemu in k slepariji. Ali vodstvu ni bilo mari za to, pač pa skrbelo jih je samo to, da si obdrže še onih par delavcev, ki so jih imeli na svoji strani, ter da bodo ž njimi reševali socijalno vprašanje! Vse to sem omenil le za to, da si vsak čitatelj lahko predstavi, v kakem položaju se nahaja naš delavec in kako je preskrbljeno zanj. Sedaj pa preidimo k stvari. Glavni predpogoj je, ako hoče imeti gospodar dobre in vestne delavce, da so isti tudi kolikor toliko izobraženi. In gotovo se ne motim, ako smelo trdim, da vsak gospodar ali delodajalec raje sprejme delavca, in ga tudi boljše plača, ako je isti kos svoji nalogi, da je podkovan v svoji stroki po sedanji moderni izobrazbi.'Kako pa priti do tega ? Vzemimo si za primer, da smo v veliki mizarski delavnici. Tu vidimo polno novih in modernih strojev, s katerimi se je marsikatero naporno delo olajšalo. Spet tam vidimo mnogovrstne risbe in načrte, ki prihajajo iz tehničnega urada ter se potem izroče delavcu, da jih izgotovi po svoji spretnosti in zmožnosti. In v neredkih slučajih se zgodi, da gre mnogo časa zgubljenega samo radi tega, ker manjka delavcu teoretične izobrazbe. Potom izobraževalnega društva pa bi se ti nedo-statki omejili in največ koristi bi imel od tega delavec. Sedaj pa vzemimo še drug slučaj. V Gorici in v okolici imamo maogo obrtnikov, ki sq samostojni. Ti sprejemajo naroČila in jih tudi vestno izdelujejo, ali ko pride čas, da rabi denar, da si vkupi potrebno, je naš obrtnik v največji zadregi. Začne brskati po kaki knjigi ali lističih, da najde dolžnike, ko jih najde, pa mu je strašno neznosno, da mora napraviti par računov ali terjatev. Marsikateri se mi je potožil in rekel: jaz grem raje ne vem na kako delo, kakor, da moram tukaj s to pisarijo se ukvarjati. In žalibog tudi tukaj izgubi naš obrtnik mnogo časa po nepotrebnem, samo radi tega, ker ni dovolj izobražen in nima potrebnega znanja. Sedaj pa par migljajev, kako vse to, kar smo dosedaj zamudili, popraviti. — Po mojem mnenju bi na jako priprost način lahko mnogo že zamujenega popravili, in sicer: 1. Ustanovi naj se društvo na demokratični podlagi, katero bi bilo y prvi vrsti namenjeno našemu delavcu. V istem naj se naš delavec izobražuje s pomočjo pr^avanj, moramo namreč tudi vpoštevati, da je mnogo takih, ki ne znajo brati; ko smo imeli par predavanj, — če mogoče razdeliti zmiraj po stroki, ali pa vsaj samo podobne skupaj — odberemo one, ki znajo pisali in brati, ter pričnimo s tistimi teoretični pouk, kolikor treba obsežen, In to naj bi se godilo vsaj enkrat na teden, morda ob nedeljah predpoldne. 2. Društvo naj ima samo ta namen, da združi vse delavce pod eno streho, ne glede na to, ali nosi ta bel ali rdeč ali plav nagelj-ček, zadostuje naj, da reče: jaz sem delavec in Slovenec. 3. V slučaju kakih konfliktov bi imel naš delavec tudi kam se zateči in potožiti svojo bol v svojem materinskem jeziku. V odboru društva bi moral biti nekak pododbor, kateri bi stal delavcem zmiraj na roko ter pretresoval njihove zahteve. V slučaju pa, ko je razvidno, da se z lepa ne doseže nič, bi bila skrb društva vzeti stvar v roke in ukreniti, kar potreba. 4. Društvo naj preskrbljuje delavca v slučaju bolezni, v slučaju brezdelnosti in v slučaju kakih konfliktov. Seveda v začetku bi se vse to ne dalo tako na Bog ve kako splendi-den način izvajati, ker društvo bi ne imelo takoj vseh potrebnih sredstev. Ali sčasoma bi se vendar prišlo do tega. Za vzgled naj nam služi tiskarsko društvo, ki je praznovalo lani svojo desetletnico in je izkazalo v svojem poročilu nič manj nego 27,537.986*72 kron prometa pri povprečnici 9 tisoč udov. Tudi tam jo bil začetek težek, ali jeklena volja premaga vse. 5. Društvo naj bi raztegnilo svoj delokrog tudi na deželo, in to pa samo s predavanji, ker vsaj v začetku bi ne kazalo sprejemati udov z dežele, radi prevelikih režijskih stroškov. Tako mislim jaz. Sedaj pa bi rad vedel, ali bi se morda ne dalo katero naših že obstoječih društev preorganizirati v tako svrho ? Delavec. (Dalje \> prilogi.} »Menim," pravi Franc, »da bi se mi zdela zelo lepa in zabavna, Če bi se ne bilo pripetilo vsetojednemu izmed mojih prijateljev." »Če bi me ne bili našli," odvrne grof, »bi bila stvar za vašega prijatelja precej draga. Tako mu bo pretrpeti samo nekaj strahu." »Torej greva vendar ponj ?" vpraša Franc. »Za -Boga, tem bolj gotovo, ker ga imava iskati na zelo slikovitem kraju. Ali poznate katakombe svetega Sebastijana?" »Še ne, a trdno sem sklenil, da si jih o priliki pogledam." »Torej prav. Boljše prilike ne morete najti, in porabiva jo. Ali imate svoj voz pri rokah?" »Ne." »To nič ne škoduje. Jaz sem ukazal, da imam napreže-nega za vsak slučaj dan in noč, »Popolnoma napreženega?" »Da, jaz sem zelo svojeglaven. Včasih se mi ljubi, da bi odpotoval t kak del sveta, in takoj odpotujem." Grof pozvoni; prikaže se njegov komornik. »Ukažite, naj bode pripravljen voz in vzemite iz njega vse pištole. Voznika ni treba buditi, ker lahko pelje Ali." Takoj nato se začuje drdranje voza, ki obstoji pred vrati hotela. Grof pogleda na svojo uro. »Pol jedne je," pravi; »peljala bi se lahko ob petih in prišla bi vendar še o pravem času. Toda ta zakasnitev bi lahko provzročila vašemu prijatatelju neprijetno noč, zato ga hočeva takoj iztrgati rokam banditov. Ali še vedno vstrajate pri svojem sklepu, da me spremite?" »Ta sklep je postal še trdnejši/ »Torej prav; pojdiva!" Franc in grof odideta s Peppinom po stopnicah. Pred vrati je čakal voz. Ali je sedel na kozlu. Franc spozna v njem nemega sužnja iz jame na otoku Monte-Cristo. Franc in grof sta imela ravno dovolj prostora v vozu. Peppino sede poleg Alija, in konji zdirjajo. Ali je dobil potrebna povelja že doma, kajti voz krene po Korzu, po Campo Vaccino, po ulici San Gregorio in skozi vrata San Sebastiano. Tu jim hoče delati čuvaj neke neprilike, toda grof mu pokaže listino rimskega guvernerja, po kateri mu je bilo dovoljeno, peljati se iz mesta ali v mesto ob katerikoli uri po dnevi ali po noči. Vrata se odpro in vratar dobi za svoj trud louisdor, na kar se odpeljejo naprej. Njihovo pot tvori starodavna via Appia, obdana na obeh straneh od * grobov. V mesečnem svitu se Francu zdajpazdaj zazdi, da vidi, kako je stopila izza razvaline straža, ki pa se na znamenje, dano ji od Peppina, umakne zopet r senco. Nekoliko pred Karakalovim cirkusom voz obstoji, Peppino odpre vrata, in grof in Franc izstopita. »V desetih minutah sva na mestu," pravi grof svojemu spremljevalcu. Nato vzame Peppina na stran, mu da čisto tiho neko povelja, in Peppino .vzame s seboj bakljoter odi;?? naprej. Pet minut gleda Franc za pastirjem, idočim po ozki ssezi, na kar izgine ta v visoki rdečkasti travi, ki je bila videli, lot namr šeua griva velikanskega leva. »Zdaj pojdiva za njim," pravi grof. Franc in grof se napotita po isti stezi, ki ju pripelje po sto korakih čez neko pobočje v majhno dolino. Kmalu zagledata dva moža, pogovarjajoča se v senci. »Ali greva lahko naprej," vpraša Franc grofa, »ali morava počakati ?" »Pojdiva naprej, Peppino jih je obvestil, o najinem prihodu." Res je bil jeden pogovarjajočih se mož Peppino, drugi bandit, stoječ na straži. Franc in grof se približata; bandit pozdravi. »Ekscelenca,'1 pravi Peppino in se obrne h grofu, ,.če hočete iti z menoj, vhod v katakombe je dva koraka od tod." »Prav," odvrne grof, ,,pojdi naprej." Res uajdejo med skalami in gostim grmovjem odprtino, skozi katero se je komaj splazil človek. Peppino se splazi prvi v njo. Toda komaj napravi nekaj korakov, se prostor razširi. Zdaj prižge Peppino baktfo ter se obrne, čakaj e, da prideta za njim. •— V odprtino se splazi prvi grof in za njim Franc. Pot je šla polagoma navzdol ter se razširjala pri vsakem koraku. Vendar so morali še vedno boditi sključeno. Ko gredo tako še kakih petdeset korakov, jih ustavi klic: »Kdo je tukaj?" Zajedno zagledajo, kako se posveti sredi teme cev puške. »Prijatelji," odvrne Peppino, gre sam naprej, spregovori s to drugo stražo nekaj besed, na kar pozdravi ta kakor prva in namigne ponočnima obiskovalcema, da lahko nadaljujeta svojo pot. Za stražo je -bilo kakih dvajset stopnic. Odidejo po teh navzdol in dospo v neke vrste rakvi. Od te se je odcepljalo v obliki zvezde pet potov, in v stenah so bile druga nad drugo izdoibine v obliki in velikosti krst, iz česar je bilo sklepati, da so prišli zdaj res v katakombe. Skozi odprtino, katere velikosti vsled prevladujoče teme ni bilo mogoče presoditi, je prodirala bleda mesečna luč. Grof položi Francu roko na ramo. , ,.,'li hočete videti banditski tabor?" ga vpraša. gotovo," odvrne Franc. »Torej pojdite z menoj.... Peppino, ugasi bakljo.'' Peppino uboga, in obda jih najneprodirnejša tema. Toda ko gredo kakih petnajst korakov, vidijo migljati na stenah rdečkaste luči, ki so postale vidne šele, odkar je ugasnil Peppino bakljo. Molče gredo naprej; grof vodi Franca z gotovostjo, kakor da ima nenavadno zmožnost, videti v temi. Sicer pa more tudi Franc'tem boljše razločevati pot, Čim bližje pridejo odsevom, služečim jim za vodnika. iniiHjft „uui>p »i. iu. c uhb a. aopiomma iouu. Domače in razne nouice. Gg. naročnika, ki so zaostali z- naročnino, opozarjamo, da smo stopili že v mesec september. Prosimo, da poravnajo vsi prizadeti zaostalo naročnino kar najhitreje. V BomljBrg! — Jutri bodo predstavljan v Dornberdu drugič veliko nnroduo igro »Deseti brat". Predstavo,priredi društ/o nVaprej". Pričetek točno ob 3'/t uri pop.^ Sodeloval* bo g, Verovšek, znani igralec iz Ljubljane. — Ta igraje bila že privabila v Doraberg obilo občinstva, pričakovati je, da se to zgodi tudi jutri;"zlasti še, ker je ponehala velika vročina ter je nastopilo prav prijetno lepčTVre-me. Torej jutri v Dornberg! Poseben »lak za Dornberg. — Odbor društva »Naprej" je preskrbel povodom jutrišnje veselice p oseb en vlak, ki bo vozil iz Dorn-berga okoli 10. u r e zvečer. Iz Gorice proti Ajdovščini odide potem okoli 11. ure, zvečer. Poroka. — V sredo se poroči g. Izidor O s t a n v Bovcu z g.čno Pino F o n z a r i j e v o iz Št. Mavra. Vse najbolje! Vojaki so se vrnili včeraj v Gorico in bližnjo okolico po defiliranju na Velikih Rojab. Šli so po raznih cestah, zato je občinstvo, ki bi bilo rado videlo skupno vse vojaštvo, begalo semtertje, videlo pa malo. Danes se vršijo vaje ob Soči, in sicer so zasedli Sočo pri Gorici proti Pevmi. Vaje se vršijo med Št. Ferjanora in mestom. Vojaške godbe na talki-. — Drevi v mraku nastopijo na Travniku 3 vojaške godbe, kar privabi gotovo mnogo občinstva na šetnjo po obsežnem trgu. Pričetek šolskega leta na gimnazija v Gorici. — Šolsko leto prične 18. sept. t. 1. V prvi razred se sprejemajo učenci 14. sept. od 0. do 12. ure predp. Izpit bo 15. sept. ¦—- Dijaki, ki Že pripadajo zavodu, se imajo oglasiti 10. in 17. sept. V pripravljalnico se sprejema učenec dne 15. t. m. Vpisovanje na tukajšnjem c. kr. ženskem učiteljišču se bode vršilo 15. in 10. septembra od 8—12. predpoldne. Dne 10. sept. ob 8. uri zjutraj pričnejo vsprejemni iu ponavljalni izpiti, redni pouk pa potem, ko bodo omenjeni izpiti končani. V višje tečaje (2. 3. in 4.) se novih gojenk ne vsprejema. Na c. k r. deški in dekliški vadnici se bode vršilo vpisovanje 15. sept. od 8.—12. predp. V višje razrede se novih učencev oziroma učenk ne sprejema. Šolsko leto 1905/6. prične 16. septembra s sv. mašo, redni pouk pa 18. istega meseca ob 8. uri. — Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v Gorici. Umrla j6 v pondeljek dne 28. pr. m. Alojzija ErzetiČ, soproga Franca Erzetiča. podžupana iz Slapnika v Brdih. Ranjka je skozi celo leto bolehala na jetiki. Umrla je v krminski bolnišnici; njene zemske ostanke so pogrebli dne 29. pr. m. Blag jej bodi spominu! Učiteljske vesti. — Učiteljem v Devinu je imenovan g. Edvard P r a p r o t n i k, ze. uči-uljico tjekaj pride g.čua Pavla Praprot-nik. Za učiteljico v Medani je imenovana g.čna Ljudmila Kacafura. • btm ^^h^S^X^l^- 7" p,'«aktikanta Oton .: Weinbergerr m dr. Gviclon^ustin sta imenovaua avskuitantoma. Shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. — v plenarnem zborovanju dne 0. septembra dbpo-ladne bodo predavali : 1. iur. Ciril -Premrl — O slov. vseučiliščnem vprašanju, 2. phil. Mi-hajlo Rostohar — Poedinec in skupina, etika, vera, znanost, 3. iur. Gregor Žerjav — Evolucija, načelo dela in samopomoči, 4. iur. Ivan Ušlakar — Narodnostno vprašanje. V odseku za ljudsko izobrazbo bodo re-ferirali: 1. O predavateljstvu — iur. Josip Zdolšek. 2. Ljudsko knjižništvo — phil. Josip Breznik. 3, Referat akad. fer. društva »Adrije" — iur. Tomo Šorli. i. Referat ,,Prosvete" — vet.Ad. Ribnikar. V odseku za materijelno stanje slov. dijaštva bodo poročali: 1. O gmotnem stanju a) v Pragi — phil. Franc Kadunc, c) v Gradcu — phil. Janko Leskovec, c) na Dunaju — phil. Josip Habe. 2. Razgovor o ekonomskih momentih, ki se naj upoštevajo o izberi poklica. Čehi na red-H sednik, F. Pelicon, t. č. tajnik. m\nm $M* teta II fe - Po odredbi vojnega ministerstva se leto? ne bodo vršili kontrolni shodi. To radi tega ne, ker se ni mogel doseči namen, da bi se imelo rezervno moštvo v polni evidenci. — Glavni raport rezervnih častnikov se bo vršil kakor navadno 4. nor. Odfetnrkl. — V Avstriji je bilo lani po izkazu justičnega ministerstva 4572 odvetnikov. Pomnožilo,se je število od prejšnjega leta za 184. V tržaški odvetniški zbornici je bilo upisanih 114 odvetnikov, v goriški 23; odvetniških kandidatov je pod tržaško zbornico 45, v Gorici 10. Ana Pllfoar, stanujoča Podturaom št. 7., je velika reva, ker ji je mož umrl pred kratkim ter razpustil tri male otročiče, najmlajša deklica ima komaj 3 mesece. Tako ne more delati, dasi bi rada. Usmiljena srca naj ji pošljejo podpore ali naravnost ali jo oddajo lahko tudi v našem upravništvu. Odprti lekarni. — Jutri popoludnc bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich, Ponočna službavlekarnah. — v času od 3. do 10. sept. t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Gojaškl mladeniči priredijo veliki javni ples v nedeljo dne 3. septembra, pri katerem svira oddelek prvaške godbe. Sprejme se na stanovanje in hrano dva ali tri dijake iz boljših družin. Naslov pove upravništvo. Stampilje iz kavčuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema „Goriška Tiskarna" A. Gabršeek v Gorici, Gosposka ulica št. 7. Uzorci štampilj so na razpolago. Pred zajutrkom 1 kozarec rogaškega nTempel"-vrelca pospeši tek ter sili na strnn. „Stirijau-vrelec učinkuje jeduako toda močneje. Pfl7flPl ^am0 Templjev in Stvria-vrelec I Uliti. sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Vojua med Rusi in Japci. Mir sklenjen. Seja dne 29. pr. m. je bila velikega zgodovinskega pomena. Na tej seji seje doseglo popolno soglasje v vseh vprašanjih, ter je bilo sklenjeno, da se prične sestavljati mirovna pogodba. Japonci so v resnici odnehali v vseh točkah. Uradni zapisnik popoludanske seje 29. pr. m. ima nastopno vsebino: Na konferenci, ki se je vršila danes popoludne, se je vršilo posvetovanje o podrobnostih mirovne pogodbe. Sklenilo se je, naj posamezne določbe izdelata profesor Martens in svetovalec japonskega ministerstva vnanjih stvari Dennison, in sicer naj jih dovršita čim prej. Pričakuje se,.da bo mirovna pogodba do konca tedna dovršena. Witte je izjavil, da je bila ta pogodba v zapisnikih seje v re.snici že sestavljena in da je samo potreba, da se menja besedilo. Pogodba glede Sahalina obvezuje toliko Ruaijo kolikor Japonsko, da ne smeti otoka utrditi v strategične svrhe ter obvezuje Japonsko, da ne utrdi morske ožine La Perouse med Sahalinom in Hokodate. „Morning Post" poroča iz Portsmoutha: Japonci so uradno objavili, da se ima otok Sahalin razdeliti pri 50. stopinji širjave.Meje se točno določijo v mirovni pogodbi. Ravno tako proglaša Japonska uradno, da ne dobi nikakega denarja, razun pravih stroškov za Oskrbovanje vojnih ujetnikov. Rusija si je nedvomno priborila veliko diplomatično zmago, ker je v resnici izsilila, daje Japonska vsprejela nje lastne pogoje, zagotovila si je mir, ne da bi bilo treba za to plačat?, in le moralična zmaga ostane na strani Japonske. Kakor je „Matinu zvedel iz Portsmoutha, je Witte na razgovoru z nekim poročevalcem izjavil, da je mir za Rusijo časten. Rusija ni privolila v nikake koncesije, ki bi bile škodljive nje časti in njenim interesom. Nobeno vprašanje, ni tako, da bi zamoglo onemogočiti sklep miru. Mir je sklenjen in bo tudi podpisan. Witte je glasom neke brzojavke izjavil, da je bila sklenjena tudi rusko-japonskn po- godba na temelju največe ugodnosti ter posebna pogodba glede obrata vztočno-kitnjske železnice, katere upravo da prevzame Japonska. Predsednik Roosevelt je rekel v svojem odgovoru, ko sta mu Witte in baron Rosen priobčila sklep miru, da ne more njim in vsemu civilizovanemu svetu dovoli čestitati, da je mej njimi in pooblaščenci Japonske prišlo do sporazuma in da jo na ta način zagotovljen mir, ki je na obe strani časten. Najvažnejši trenotek. Portsmouth, 30. avg. Včeraj še pred 10. uro dop. so se sešli ruski in japonski mirovni pooblaščenci. Točno ob 10. uri so prišli VVitte, Rosen, Komura in Takanira v posvetovalno sobo k odločilni konferenci. Konferenca je pričela š či: tanjera in odobrenjem sobotne seje. Nato je naznanil Komura, da je v prid miru dobil iz Tokia nove instrukcije in nove koncesije. Komura je vprašal Witteja,. jeli je voljan ostati pri svoji prvotni obljubi, da Rusija'"za"preskrbo ruskih ujetnikov plača odškodnino, in sicer tako veliko, da bi se Japonska lahko zadovoljila s tem namestu zahtevane popolne vojne odškodnine. Namestu odgovora je Witte slovesno izvlekel iz žepa dokument in pričel citati vzroke, zakaj Rusija ne more priznati nobene oblike vojne odškodnine. Kar se tiče Sabalina, je izjavil Witte, da je car dal že dalekosežne koncesije, ker je privolil v delitev otoka. Prišel je kritičen trenotek. Vsak čas se je bilo bati, da se mirovna pogajanja razbijejo. Le radi formalnosti je prašal Witte, če ima Komura kaj pripomniti. Komura se dvignil in" dejal r Prav torej, Japonska je pripravljena pod takimi pogoji skleniti mir. Witte ni vedel, ako prav sliši. Witte in Komura sta nato brzojavila enaki brzojavki svojima vladama o svojem popolnem soglasju. Japonci so žačnli vest o miru solznih očij. Witte se .je smehljal kakor kak trium-fator, katerega volja in beseda je bila vedno odločilna pri konferencah. Njemu in baronu Rosenu so v prvi vrsti veljale ovacije navzočih Američanov in ostalih. Ko je Witte izstopil iz voza, se mu je na stotine rok stegovalo nasproti. Le s težavo se je preril v vestibuj, kjer So ga obkrožili poročevalci šestih narodnosti). VVitte je kratko dejal: V kratkih besedah se označuje sklep miru: Delitev Sahalina a nobene kopejke vojne odškodnine. Mirovna pogodba bo obsegala 15 klavzul ter bo dovršena v 10 dneh. — Japonski odposlanci odpotujejo 20. sept. v svojo domovino preko S. Francisca. — Pogodba bo podpisana v Washingtonu. Zadnji boji v Mandžuriji. Japonski stan poroča iz Mandžurije o mnogih raznih bojih, ki so se dne 27. pr. m. vršili v okolici Tsingčinga. Ruski napadi na Nanšanhinto in Rušantsa so bili odbiti. Dne 27. t. m. predpoludne so japonske čete pri Jutiangtsu zapodile v beg oddelek ruske pehote na konjih, močne več stotin mož. Po vojni. Vojna je trajala eno leto, šest mesecev in devetnajst dni, namreč od 9. februvarja 1904. do 29. avgusta 1905. Stroški rusko-ja-ponske vojne so ogromni. O Japonski se sodi, da jo je vojna veljala 3400 milijonov kron, cločimje Rusijo veljala vojna 3000 milijonov kron. Ali poleg tega izdatka je računati tudi velikanske izgube na materijahi v Port Ar-turju in v Daljnem in izgubo vojnega brodovia. Ob sklepu miru. so imeli Rusi 750.000 mol na bojišču, Japonci pa 820.000 mož. Izgube o vojni še niso natančno znane. Pri Ljaojangu so Rusi izgubili 16.000 mož, pri Šahu 43.000 mož, v velikanski bitki pri Mukdenu pa 88.000 mož. Vsega skupaj je bilo ubitih 41.000 mož, 70.000 jih je bilo ujetih, ostali pa so ranjeni. Izgube Japoncev so dosti znatnejše. Samo pri Port-Arturju so Japonci iz-gnbili 42.000 mož, v drugih bitkah pa skupaj 160.000 mož. Ubitih je bilo kakih 60.000 mož, ujetih 20.0QO ostali so ranjeni. Pri tem je vpoštevati, da so Japonci svoje izgube vedno prikrivali kar najskrbneje. Končana je torej, strašanska vojna na Dalj njem Vstoku, konec je strašanskega klanja in prelivanja krvi, kakoršnega doslej ni poznala zgodovina. Roosevelt, predsednik Zjed. držav, si je pridobil pač, nevenljivo zaslugo kot posredovalec, da je prišlo končno do miru ter se neha prelivati človeška kri. Dasi se je bilo bati, da se zdajpazdaj poderejo mirovna pogajanja, je vendar prišlo do sklepa miru, in to v trenotkn, ko se je tega najmanj pričakovalo. Wite je bil pripravljen reči, da mirovna pogajanja nehajo, ko je prečital ultimatum, nihče ni mislil na to, da pdjenjajo Japonti, ali tu se je nenadoma oglasil Komura, ki je rekel končno: Naj se igodi volja ruskega carja 1 — Nikdo bi ne bil pričakoval take popustljivosti od strani Japoncev l Pač kaže, da so'bili na — koncu s svojo močjo. Če bi bili še dovolj močni ter bi upali na nove zmage, brez dvoma bi bili pretrgali pogajanja ter nadaljevali vojno; Od strani Rusije je umevno pogajanje za mir, ker Rusija sploh ni hotela vojne, in ker si je v svesti, da čeprav občutno prizadeta po vojni, se vendar dvigne v lepšo bodočnost po novi vojni moči na suhem in na morju ter po konstitueiji. Rusija stoji tukaj tako velika, kakor prej, Japonska pa si je priborila ugled velevlasti. Obe te dve moči se bosta odslej razvijali na Daljnem Vztoku, zato pa se že govori o zvezi med njima. — Konec je klanja, in svet se je oddahnil po ^magi ruske diplomacije, kLje s svojo odločno besedo ob pravem času in pri pravem razumevanju položaja od strani Japoncev dosegla toli zaželjeni mir. Naj se razvija naprej pod zastavo miru slava slovanskega imena na Dalnjem Vstoku! Mirovni pogoji. Rusija ne plača nikake vojne odškodnine ; otok Sahalin se razdeli in dobe Japonci južni del, severni del pa morajo vrniti Rusiji, ne da bi jim Rusija zato plačala kako odškodnino; Japonska se odpove svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti v Aziji internirane ruske vojne ladje in odpove se zahtevi, da sme Rusija imeti v Aziji le omejeno število vojnih ladij; za prehranjenje ruskih jetnikov . povrne Rusija Japonski dejanske stroške; Rusija eedira Japonski najemninske pravice do polotoka Sahalina, povrne Mandžurijo Kitajski in pripozna japonski protektorat nad Korejo; železnica južno od Harbina preide v japonsko upravo; Japonska dobi pravico ribariti v sibirskem morju severno od Vladivostoka in odpre svoje pristane svobodnemu trgovinskemu prometu. Razgled po suefu. Državni Zbor utegne biti sklican proti koncu t. m. Zboroval bo kakih 14 dnij. Rešiti se ima v tem zasedanju tudi predloga o laškem vsečilišču. Deielni Zbori bodo sklicani najbrže že Bredi oktobra ne enomesečno zasedanje. Tudi goriški V! Obrtni 0d89k. — V seji 29. pr. m. se je razpravljalo o izpitih za mojstre. Sprejel se je paragraf, ki določa, da morajo obrtniki, predno. postanejo samostojni mojstri, dokazati sposobnost za samostojno delo, za napravljanje proračunov in za knjigovodstvo. Take izpite je polagati pred posebno komisijo. K izpitu se pripuste le taki pomočniki, ki so z uspehom napravili izpit za pomočnike ter so delali v dotifini obrti najmanj tri leta. Te določbe pridejo, v veljavo šele tri" leta po veljavnosti no-, vega obrtnega zakona. — Potem se je razpravljalo o koncesijoniranih obrtih in o obrtnih posredovalnicah za delo in službe. Odlikovanje za domžalske dogodke. — Za zasluge, ki si jih je pridobil kamniški okrajni glavar dr. Henrik pl. Chron povodom domžalskih dogodkov, je dobil sedaj zasluženo plačilo. Pričakovati bi bilo, da dobi dr. Chron zardi svojega izzivajcčega postopanja v domžalskih dogodkih vsaj ukor, toda imenovan je svetovalcem kranjske deželne vlade! Strup v masnem vinu. — v Viiia Magmi v Italiji je prišlo slabo staremu duhovnik« Do-natu Mamili takoj, ko je izpil pri maši vino. Močne bolečine so ga mučile. Sodil je, da je zastrupljen. Mežnar je rekel, da ni mogoče, da bi bilo vino krivo bolečinam ter izpil ostanek. Tudi on je obolel. Hitra zdravniška pomoč je pomagala tako, da^sta oba izven nevarnosti. Zaprli so duhovnika Rafaela Natalija, ki je na sumu, d;" v iz maščevanja do Maruilija nasul strupa v vino. Tatvina V Vatikanu. — Iz neke hišice v vatikanskih vrtovih je bilo ukradenih več spisov in knjig, bogato vezanih, v vrednosti 40.000 lir. Tatvine obdolžujejo papeževega žendarma C. Antonellij«. Kolera V PtUSiji. — V zahodni Prusiji se je pojavila kolera. Umrlo je že kakih 10 oseb. Zanesli so jo iz Rusije. V Hamburgu je umrl na koleri neki ruski izseljenec. Fra Grgo Martlč — umrl. — v samostanu Kiseljaku je umrl 30. pr. m. slavni hrvatski pesnik Fra Grgo Martid, star 83, let. Mslfattl, načelnik laškega parlam. kluba, se je odpovedal poslanstvu. Spravile so ga do tega več ali manj očitne nezupnice, glede laškega vseučiliškega vprašanja, o čemur smo že obširneje pisali. v bližini bodoče postaje Sv. Lucija-Tolmin (Bohinjska železnica) se proda po nizki ceni hiša — sezidana pred 2 leti — z dveriii stanovanji itr pripadajočimi prostori in vrtom. Resni ponudniki si lahko ogledajo hišo ter opozorijo prej gradbeno podjetje bratov Redlich in Berger, v Tolminu. Na željo^ pošlje tudi obris in točen opis poslopja. Razglas, V ponedeljek dne 4. septembra 1905. bode vsakoletni semenj mešanim blagom in govejo živino v Renčali. Popoiudne javen f= PLES. = O, kr. krojaški kroji, vsakteremu razumljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K. samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaška in uradniška krojačniea. Trgovina i nianufakturniro blagom in gotovih oblek. Nizko eene brezy konkurence. Vso priprave za vojaStvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da se odda občinski lov v Drežnici v najem, katerega doba je pričela dne 1. maja 1.1. in bo trajala skoz osem let. Za vzklicno ceno je določen znesek 100 kron. Umit™®ti&te%r -se-!bo*vršila-^ob-činskem uradu v Drežnici, dne 4. sept. t. 1. op 9. uri predpoldne. Opomba: Naznanja se, da ta lov je posebno vgoden za divje koze. Županstoo u Drežnici, dne 30. augusta 1905. I. Kurinčič ------------------------------ župan. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curlel Tekališže Jos. V rdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42. Specialiteta o^jkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter line iz Istre „ Corfu „ Bari „ Molfette „ Provence „ Monte S. Angelo „ Luke 30 „ 40 „ 48 n 50 « 64 » 72 „ 80 Sprejemajo se naroČila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brazplačno pošiljanje na dom. NAZNANILO. Čast mi jo nsijuljndneje naznaniti slavnemu občinstvu, da sem si osvojil dobro znani in obnovljen hotel »pri zlatem jelenu" („A! Cervo d'oro") združen s pivanto in restavracijo „pi ledenici" ===== Gorica, Ozka ulica št 7, 9, 11. ...... Ker je to podjetje že od nekdaj na najbojšeni glasu, trudil se bodeni tudi jaz vsem željam eastitih obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolje pripraven. Vse sobe so a novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v na^ioljSih rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje ALOJZIJ RASBERGER, hotelier in lvstavrater. Nova Mirodilnica (drogerija) na Komu št. H. La tnnogobrojeii obisk se toplo priporoča udaui Andr. Vecchiet »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. no^ 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10;60fr"toron "dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Reutni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varsSino ali zastav« na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57*%* Stanja 81. dee. 1904. (v kronah): Cj a nov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hiš 110.675'—(v resnici so vredne veB). — Res er v ni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. in F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. --------- Priporoča --------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih, duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostlh ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste z& 15 K in više. |»l %# lil H! !Najvgodnejši pogoji! ---------- za zavarovanje. = = EDINA glavnega zastopnika u trstu Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih NatanČneja pojasnila daja "**H glauno zastopst o za slovenske dežele v Trstu, ulica Torre Bianca Št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih. Pfaff-ovi šivalni stroji ¦NP"" »o najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in ie ne ve kako se upejje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naii več kot 20-lelni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se overili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s F ~ Hatfovi šivalni stroji K0«*««0 po ,0"Ietni dobl se vetoc ffaffovi Šivalni stroji SJS^SH za doma5orabo!n Vfflfffllfi ihiallli ftrnti so posebno pripravni za umetno vezenje riailOfl oliailll •llujl (recarairenje) ter se poučuje brezplačno. I taffavi iivahi stroji ESt z;a10dLruvsak0 toram6- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« Šivalne stroje. ffaffovih šivalnih io drugih strojev v SoriGi via Municipio štev 1 SAUMG & DEKLEVA. *'oprnvlJalnI«a Bivalnih strojev, dvokoles Nnnska allca 14 Sveže maslo jajca Najfmeje in ukusno maslo razpošilja vsak dan, sveže, neslano, sodček 5 kg netto 4V. kg franko za K 8*50. Jajca, debela, sveža, v zaboju v 24 zavojih a 60 kom. 1440 kom. ali polovico 12 zavojev 720 kom., vsak zavoj a 60 kom. K 2-70 na kolodvor Gryb6w. Razpošilja po železnici. '« '. Zagotavlja reelno in solidno postrežbo. Kmetijsko pskrbnlštvo »Storia", zavod za razpošiljanje pridelkov v Gryfečw (Galicija) št. 11. II. nadslr. S! Lekarnarja A. THIERRT-Jev Dal VIH pristen le z. Bf*t-*%f*CWI varstveno znamko zelena nuna. Najstarejo ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu toku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, infinenci, ranam, zoho-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. c% Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavlentroi.) Najmočnejše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih boleCinah tu ranah. Stauo s sprem-nico in poštnino vred: 2 lončka K 3'60.CFri tno jedino iz lekarne pri angeUn varuhu A. THffiRRIJr v Pregradi Črt Rogatcn-Slatini kamor naj se naslavljalo naročila, ta ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje brošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, M je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopof" na zahtevo. $;d$ol sl&veiiskeoa 7 zalogi ima tudi razne kamenite plošč umivalnike za kuhinje, žlebe iti RAclGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesye od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A •» fe M Mm gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke" (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor do-"šlej*~ter zagotavljata solidno in-ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za Mjdšnico štev. 13. Odlikovana pekarija in sladčičarna. /liaFol JDi*ašči1<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. KamiZrio orodje in pssodje vseli vrst Priznano težko posrebrnjene najlepša forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, na-mizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- : dinjstvo itd. ........ :, : C. kr. dvorni založniki Ohristofle & CJ? - Dunaj ANTOHI7MOV PEČENKO fp^z^sf Gorica ^^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih viti iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke »Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske drŽave v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Gorica ~a*~ Gorica Klimafično zdravii&e. Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsveeava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. ~~ Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. ~ Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. ftftMftl Anton Potatzky v Gorici. Na sredi ItaSteiJii ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberSkega In drobnega blaga (er tkanin, preja In n!!2j. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetlnjlce. — Bazni venet. — Masne knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krcSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 I. Opernring 5 (Heinrichshof). — Hustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. | Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in imo Christofle. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva, knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko t priv. Schwannen • Apoteke, Frankftirt a. H. Ceniki zahtevano brezplačno. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo . ..........................— najstarejšo firmo — ------ ¦ ¦ Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz 9. Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira. KerEevani &!te : v Gorici SNnitrgšt.9 (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako? popravo šivalnih strojev, dvo-; koles, pušk in samokresov. •¦ Šivalne stroja In poprave jamčiva od 5-10 let. ** Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s sirojevnim obratom na parno fn vodno silo naznanja, da izdeluje ngurazličnejša pohištva »seli slogov — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. t.~~~-------- Podružnica v Trstu Via dl Plaza* vecrala 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orlfentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. S kron in še vee zaslužka na dan Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba 'nobenih znanostij. Se ne [gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. Ogrska j cvetlična paprika ut s priznano izvrstni j vrsto. Lastni pridelek kg za" K 5. Razpošilja po pofj satju od J kg dalje franko. Nadaljno posebnosti: sU'j nlna, Ogrski salami itd se zaračunajo najele« Razpošlljalnlca »sikotrstnlh deželnih prttBlkoi Haupt A. Rudoli Budimpešta (Ogrsko) VIT. OvodagasBe **] Zahtevajte pri nakupu Sehicht-ovo štedilno milo ^ ¦^¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦B x znamko »JELEN". -*ti| Ono Jo fffroT- zajamčeno čisto -TM In »roa vsak« kiodijlv« prlMoal. Par« Izvrstno. Kdor hod« dobili aoikodljlve Miio oo| dobro pozi do bo ImoI vsak komad Imo „»GHICHT" in varstvaao znamko „JELEN" SMrg Satalah« A«Ml| «. B. — Na|vaA|a lovaraa to vrsta oo ovropo|ak mj osomIJoI = Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Magistrataa ulica. = Varstvena znamka. t Jomoooo pristno, porllv Dobiua se pousod!