GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Žene in njihov družbeni položaj Pol stoletja je minulo, odkar se je neka žena v imenu vseh žena povspela na tribuno in prvič v zgodovini javno opozorila svet, da v njem živi tudi žena. To je bila Klara Zetkin, ki je terjala od takratne boržuazne družbe enakost žene v družbenem in političnem življenju. Žene takratne in poznejše dobe so bile ob strani vseh družbenih procesov. To vprašanje je še danes navzoče v mnogih deželah sveta, ker jim še ni priznana njihova družbena vloga. Jugoslovanske žene so si to enakost priborile v narodnoosvobodilnem boju. Njihov delež v tem boju je bil velik in ne pozaben. Enak delež so doprinesle tudi v povojni izgradnji in izgradnji ljudske oblasti. Tudi danes do-prinašajo s svojim delom h bogatitvi naše samoupravne družbe. Brez njihove udeležbe v proizvodnem procesu najbrž ne bi mogli tako hitro napredovati kot sicer smo. Zgovoren dokaz je v tem, da je Slovenija druga v Evropi po zaposlenosti žena, saj je skoraj vsaka druga žena v delovnem procesu, kjer opravljajo vse vrste poklicev. Naša družba je dala ženi z ustavo popolno osvoboditev iz spon preteklosti vsega pa vendar ji še nismo dali. Drage bralke, ki vam ob vašem prazniku posvečam ta članek, obrnimo še drugo stran lista o enakopravnosti žena. Vprašajmo se, ali to enakopravnost žene tudi v resnici uživajo? Odgovor je preprost, kajti žene sveta so še daleč do resnične emancipacije — osvoboditve vseh bremen, ki jih še nosijo v današnji družbi. Žena današnjega časa nosi največje breme sodobne družbe, posebno matere, ki so hkrati gospodinje in delavke. Kdo bi seštel vse neprespane noči, ki jih mora mati-delav-ka žrtvovati družini in družbi. Velike količine papirja so bile že popisane o ukinitvi nočnega dela za žene. Vse razprave, predlogi in želje so ostale samo sen. Ali je res, da ekonomski učinek nočnega dela pomeni več kot človek, kot skrb za otroka, kot zdravje in zadovoljstvo? Ali se nam kdaj vzbudi čut usmiljenja, ko gledamo zjutraj mater-delavko, ko nese ne glede na vremenske okoliščine otroka v vrtec ali v zasebno varstvo. Ali je lahko materi zjutraj buditi otroke jih oddati v varstvo, jim poskrbeti vse potrebno in pravočasno priti na delo. S tempa še zdaleč ni skrb odložena. Ko se mati vrne z dela jo doma čaka drugi »šiht«, za počitek ni časa. Mnogim ženam se prezgodaj guba čelo in sivijo lasje za- Slaba udeležba delegatov in veliko večji odziv povabljenih vodij delovnih enot in strokovnih služb, je bila zunanja značilnost letošnjega občnega zbora osnovne organizacije sindikata Svilanit. Tudi tokrat je prišel do izraza malomaren odnos posameznikov do svojih sodelavcev, katerih interese bi na občnem zboru morali zastopati. Slaba udeležba pa lahko tudi pomeni, da si sindikat v Svilanitu še ni pridobil prave veljave in da čaka člane novega odbora na tem področju še mnogo dela. Iz poročil, podanih na občnem zboru, je razvidno, da_ stari izvršni odbor ni držal križem rok, ampak je opravil precej nalog. IO je imel v svoji mandatni dobi 16 sej, aktivno je sodeloval v pripravah in oblikovanju samoupravnega sporazuma, zavzemal se je za pravično politiko nagrajevanja in zmanjšanje socialnih razlik. Pri kadrovanju v samoupravne organe je sindikat sodeloval s tem, da je predlagal kandidate za te organe. Veliko pozornost so posvetili tudi rekreaciji članov kolek- radi neurejenih socialnih razmer. Kdo brani ženo — mater pred nasilnim zakoncem, ki nima pravega odnosa do družine ali, če se je vdal alkoholizmu ali potepuštvu. Morda kdo poreče, da ji to zaščito daje zakon, varuje pa sodišče in socialne službe. Resnica je drugačna. Če žena toži očeta za preživnino otrok bo dobila kos papirja in zakonu je zadoščeno. Niso redki primeri, ko se oče izogiba plačila preživnine in če se nanj le preveč pritiska zapusti delo ali odide v tujino. Za njim se običajno izgubi vsaka sled, mati pa mora sama prevzeti vse dolžnosti vzgoje in preživljanje otrok. S takimi bremeni, ki na žalpst niso redki, je enakopravnost za ženo končana. Kako se naj žena — delavka poleg tolikih vsakodnevnih skrbi, če tudi ima dobrega zakonskega tovariša, posveča še političnim in samoupravnim nalogam? Mnoge žene si žele družbenega udejstvovanja na vseh nivojih, toda razmere v katerih tiva, kot so nove počitniške kapacitete, športna dejavnost Ud. Nobena pomembnejša odločitev v Svilanitu ni obšla sindikata. Predsednik sindikata v tej mandatni dobi tov. Šuštar Slavko, je v svojem poročilu omenil tudi težave, s katerimi se borijo sindikalni delavci. Glavni problem je, da so posamezni funkcionarji prezaposleni s svojim rednim delom, navadno pa imajo poleg sindikalnih še druge dolžnosti. Dober sindikalni delavec je skoraj vedno še član drugih samoupravnih organov in dolžnosti je kmalu preveč. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je sindikat dobro gospodaril, saj je bilo pri pregledu blagajne še okrog 20.000 din v blagajni — sindikalna blagajna je torej likvidna. Dobro deluje tudi blagajna samopomoči. Včlanjenih je 132 delavcev, ki plačujejo članarino od 5. -do 400. din mesečno. Vsi člani samopomoči, ki so potrebovali posojilo, so ga tudi dobili. Kratek pregled poročila pove, da je bilo zadnji dve leti odobrenih 199 posojil. Višina o-dobrenega posojila je odvisna živimo, ji to praktično ne dopuščajo. Nerešena vprašanja glede enakopravnosti žena so v svetu še vedno živo prisotna. Na to opozarja tudi generalna skupščina Organizacije združenih narodov, ko bo leto 1975 proglašeno za mednarodno leto žensk. S tem hoče opozoriti svet na nekatere posebno pereče probleme, ki jih je treba reševati. »Žensko« leto bo namreč posvečeno p rizadevan j im za enakopravnost žensk, ker dejstva kažejo, da je po svetu še zmerom dosti več papirnate kot pa dejanske enakopravnosti obeh spolov. Nasprotno, kljub splošnemu napredku, ki med drugim podira tudi umetne pregraje, nastale skozi tisočletja, ki so dobro polovico človeštva spravile v neenakopraven položaj, je še danes tudi v razvitem svetu tako, da je ženska na odločilnem družbenem položaju izjema. Resnica do popolne enakopravnosti žene z možem je še sen, pot do tega pa je še polna ovir. Urednik od višine članarine. Višina odobrenega posojila je odvisna od višine članarine. V razpravi, ki je sledila poročilom so sodelovali skoraj vsi strokovni in vodilni delavci, neposredni delavci in delegati pa so več ali manj stali ob strani kot pasivni opazovalci. Največ se je govorilo o novih ukrepih, ki bodo v letu 1973 vpeljani v našem gospodarstvu in od katerih bo odvisen uspeh našega poslovanja. S strani strokovnjakov iz prodaje in financ je bilo slišati, da se v Svilanitu nimamo česa bati, ker se naši izdelki prodajajo, z likvidnostjo pa zaradi dobrega gospodarjenja do sedaj še nismo imeli težav. Mnoge delavce še vedno tarejo stanovanjski problemi in na tem področju bo treba še naprej intenzivno delati. V okviru stanovanjske zadruge si je cca 100 ljudi zgradilo lastna stanovanja. Delo te zadruge se nadaljuje v obliki kreditiranja. Nočno delo žensk je tudi problem, o katerem se je razpravljalo. Ta problem bo mogoče re- (Nadaljevanje na 2. strani) Občni zbor osnovne organizacije sindikata SVILANIT (Nadaljevanje s 1. strani) siti le postopoma, v načrtu pa je, da bo rešen do 1975. leta. Nov IO sindikata bo od stro-, kovnih služb zahteval, da čim-prej pripravijo konkreten načrt in ga posredujejo delavcem. V razpravi je bilo tudi sproženo vprašanje kaj in kako v Svilanitu delamo pri izpolnjevanju ustavnih sprememb in kako u-resničujemo naloge iz Titovega pisma. Razumljivo naš kolektiv ob tako pomembnih družbenih spremembah ne more stati ob strani. Sindikalna organizacija bo pri vsem tem aktivno sodelovala. Da bi bil sindikalni odbor čim bolj povezan z delavci, bo izvolil posebne poverjenike, ki bodo sodelovali na vseh sestankih svetov delovnih enot, delavci pa se bodo s svojimi problemi neposredno obračali nanje in bodo prek njih lahko terjali svoje pravice. V novi mandatni dobi — to je v letih 1973 in 1974 bo izvršni odbor vodil tov. Žavbi Pavel. V nov odbor pa so izvoljeni še: Osolnik Zinka, Cevec Ančka, Špende Jožica, Sušnik Anica, Zajc Jakob Flerin Mija, Rak Janez, Šmidovnik Anton, Trdin Martina, Osolnik Slavka, Trobevšek Ani Koželj Marija, Hančič Mili Golob Jakob, Maček Jože, Čož Ciril, Žlebir ing. Franc Tomšič Milena, Golob Edo, Lukan Fani, Nograšek Jože Nadzorni odbor: Vehar Anica Jereb Marija Grilje Franc Pomladili smo Osnovna organizacija ZK podjetja se je pomladila za 5 novih članov. Kadrovska komisija je predlagala naj se sprejmejo v ZK naslednji: Golob Edo vpdja računskega centra, Krapež Boris vodja pripravljalnice v DE 13, Spruk Jožica previjalka, Ocvirk Jožica inštruktorica v DE 13 in Uhan Sonja pomočnik vodje delovne enote barvama. Pri sprejemu so bili poleg članov navzoči še sekretar občinskega komiteja Anton Fišer in član komiteja ravnatelj gimnazije tov. Justinek. Vsem navzočim je v uvodnih beseda orisal lik komunista in njegove naloge v borbi za uveljavitev pravic v izgradnji naše samoupravne družbe. Občinski sekretar je organizaciji čestital za dosedanje delo, novim članom pa na sprejemu v uvrstitev med nosilce naprednih delovnih teženj. Sekretar organizacije tov Zobavnik Stane je nakazal mladim komunistom konkretne zadolžitve in med drugim dejal: Odbor samopomoči: Muršak Zinka, Okorn Tomaž, Sušnik Jožica, 'Lipovšek Peter in Zarnik Anica Dohodek sindikalne organizacije je članarina, ki jo mesečno plačujejo člani. Članarina se obračuna v procentu na netto osebni dohodek. Članstvo v sindikatu je popolnoma prostovoljno. Od zbrane članarine se 55 % odvede za občinski sindikalni svet, 45 % pa ostane osnovni organizaciji. Dotacije podjetja so bile namenjene za organizacijo izletov in tovarniškega praznika. V letu 1973 je sindikat organiziral 5. tekstiliado v kegljanju. Za finansiranje te prireditve se je izdal poseben Bilten z oglasi. Na ta način se je zbralo 33.850, din za startnino pa še 1.200 din. Vsi stroški tekstiliade pa so znašali 32.880 din in so bili pokriti s samimi oglasi, ostanek pa je šel v sindikalno blagajno. Izdatki so predvideni s planom, ki ga sprejme izvršni odbor. Posebej je odbor sklepal še o tem, ali naj se kegljačem Svilanita omogoči tekmovanje v ligi ali ne. Sindikat je kegljače podprl in predvidel sredstva za uporabo kegljišča v Jaršah. Tudi ostala športna dejavnost je bila zadnji dve leti zelo razgibana in predstavlja precejšnjo postavko v izdatkih. Več sredstev kot pretekli dve leti pa bo novi odbor moral nameniti za socialne probleme. Tudi do sedaj je dobil pomoč vsak delavec, če se je znašel v težavah, če je le zanjo zaprosil. Bolj bo treba podpreti tudi druge družbene organizacije, ki delujejo v Svilanitu, predvsem mladine. Finančno poslovanje in delo blagajnika sindikata je pregledal nadzorni odbor in ugotovil, da je vse v skladu s predpisi in normami. organizcijo ZK Zavedajoč se odgovornosti komunistov za razvoj socializma in samoupravljanja v naši državi, smo tudi v naši tovarni postali še bolj aktivni, posebno po pismu tov. Tita in izvršnega biroja. Povrnili smo se k družbenemu in političnemu delu, kot glavni dejavnosti zveze komunistov. Tako smo komunisti še bolj u-trdili svojo enotnost in samostojnost. To je sedaj edini način, da opravljamo svojo novo revolucionarno vlogo. Ena najvažnejših nalog nam je vključevanje v samoupravljanje in družbenopolitično dejavnost delavskega razreda. Pri svojem dosedanjem delu smo vestno sledili nalogam, ki nam jih nalaga pismo tov. Tita in izvršnega biroja. V družbeno političnih organizacijah smo se dosledno borili za sprejetje take politike, posebno na področju regresiranja, da bi čim bolj zmanjšali socialne razlike in s tem omogočili koristiti naše po- čitniške domove, tudi delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Samoupravljanje pa smo še bolj razširili in obogatili. Organizirali smo delavsko kontrolo, katera bo s svojim delom prispevala k še bolj doslednem izvajanju sklepov samoupravnih organov. Pred nami pa je še mnogo nalog. Z ustavnimi dopolnili je dana delavskemu razredu pravica, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje o-sebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Za uresničitev teh pravic pa so potrebne širše razprave in skupno prizadevanje za oblikovanje sprejemljivih rešitev, utemeljenih na ustavnih načelih. Sem posebno sodijo ekonomski, organizacijski, sociološki in pravni vidiki ustanavljanja te- Število članov V začetku man- datne dobe 111 Izstopili iz članstva 18 Na novo včlanjenih 39 Sedanje število i članov 132 Število članov, ki plačujejo čla- narino po 500 din 2 Število članov. ki plačujejo čla- narino po 1.000 din 100 število članov, ki plačujejo čla- narino po 2.000 din 15 Število članov, ki plačujejo čla- narino PO 3.000 din 5 Število članov, ki plačujejo čla- narino PO 5.000 din 8 Število članov, ki plačujejo čla- narino po 10.000 din 1 Število članov, ki plačujejo čla- narino PO 40.000 din 1 Izplačilo posojil v tej mandatni dobi: Po 50.000 din je dvignilo posojilo 8 članov Po 100.000 din je dvignilo posojilo 157 članov Po 150.000 din je dvignilo posojilo 5 članov Po 200.000 din je dvignilo posojilo 9 članov Za posojilo je zaprosilo 199 članov, in ugodeno tudi vsem prosilcem. Odbor blagajne samopomoči je v sodelovanju z blagajno zelo realno reševal vse prošnje tako, da ni bilo nobenih pritožb. Nekateri so prejeli v tej mandatni dobi posojilo tudi po dvakrat, ker je rok odplačila 10 mesecev., Način poslovanja blagajne samopomoči: Sredstva za posojila se zbirajo od prispevkov in vračila posojil. Prošnje za dodelitev posojila oddajo člani blagajnikov samopomoči, ki jih pred izplači- meljnih organizacij združenega dela. Prizadevanje ZK, za uresničitev začrtane politične smeri je naletelo na veliko podporo vsega delavskega razreda. Potrditev, da je ta smer pravilna in realna je ta, da so delavci pripravljeni vstopiti v vrste ZK in aktivno sodelovati. Tovarišicam in tovarišem, ki so stopili v naše vrste iskreno čestitam in želim, da bi v našo organizacijo ZK prinesli svežino, delavsko pristnost ter revolucionarnost, kajti dana jim je velika možnost, ker izhajajo pretežno iz vrst neposrednih proizvajalcev. Po končanem sprejemu in napotilih za bodoče delo je namestnik sekretarja tov. Widele izročil novo sprejetim članom in trem najstarejšim t. j. tov. Mar-cjan Stanetu, Konda Alojzu in Zobavnik Stanetu, ki imajo nad dvajsetletni staž v ZK spominsko knjižno darilo s posvetilom. lom predloži odboru. Odbor iste pregleda, podpiše oz. odobri posojilo v višini sredstev, s katerimi blagajna razpolaga. V članstvo se lahko vpiše vsak član kolektiva z izpolnitvijo prijavnice, na kateri navede svoje podatke, ter znesek prispevka, ki ga bo vsak mesec plačeval. Blagajnik pa istočasno izpolni za prijavljenca kartico, na kateri je vsak mesec vpisan vplačan znesek prispevka in znesek odplačanega posojila. Prispevke in posojila odteguje knjigovodja za obračun OD. Blagajno vsako mandatno dobo pregleda nadzorni odbor ter ugotovi njeno poslovanje. Blagajnik Zinka Muršak Nekaj pogovorov satirika Žarka Petana: — Ljubezen je slapa, zato se zaljubljeni radi otipavajo. — Na govorniških odrih je vedno kozarec vode in sicer zato, da si lahko govornik poplakne lastne besede, ki jih bo požrl. cŽ)£iikken& p&Litične oec^anizad^e podpe-i}a in ucedni&ki &d~ b&c ce&iiia n&em ženam k 5. maccn, dne na žena. Poslovanje blagajne samopomoči za obdobje 1971-72 Stanje blagajne per 31. 12. 1972: Dohodek od prisp. in posojila Izplačilo za posojila in prispev ke Saldo blagajne 21,583.685 din 21,148.500 din 435.185 din Dobili smo novo trgovino Tik pred novim letom so je tov. Repič izročil ključ trgo-gradbeniiki s težavo dokončali vine poslovodje Simičak Cirilu gradbena dela za obnovitev tr- in povabil goste na ogled lokala govine v poslopju vratarnice je vstopila v lokal starejša žena podjetja. K otvoritvi lepo ure je- in vprašala, če je tu trgovina ne trgovine z znatno večjo pro- Svilanit. Vsi navzoči so bili pre- Ulčar Pavla prva nakupovalka v novo preurejeni trgovini podjetja daj no površino so bili poleg nekaterih članov delovne skupnosti povabljeni še predsednik občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Vodja prodaje tov. Repič Marjan je podal kratko poročilo o delu trgovine v njenem 10-letnem delovanju. Povečanje prodajnega prostora je narekovalo tržišče, ker se je promet iz leta v leto večal. Tik pred otvoritvijo je dal direktor podjetja na seji odbora predlog naj se prvemu kupcu v novem lokalu izroči nagrada v blagu v vrednosti 300 din. Ko senečeni, da je bila srečni dobitnik preprosta kmečka mamica. Ko ji je tov. Repič povedal naj kot prva stranka izbere blago po želji in v določeni višini, ni mogla niti takoj dojeti zakaj gre. Potem pa je le dojela veselo novico in s hvaležnostjo in kančkom neprijetnosti izbrala darilo. Ta srečna dobitnica je bila Ulčar Pavla, gospodinja iz Vrhpolja pri Kamniku. Ža to pozornost se je lepo zahvalila in z veseljem odnesla paket Svila-nitovih izdelkov. A. K. FINANSIRANJE STANOVANJSKE IZGRADNJE Izvršni odbor sindikata je imel 6. februarja 1973 že drugo sejo. Na njej je razpravljal med drugim tudi o tem, kako bomo letos in v prihodnje delili sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo. Kot je znano se bo letos za te namene izločilo 6 °/o od bruto OD, od tega bo polovico odvedeno v občinski solidarnostni sklad (za pokrivanje razlik do ekonomske stanarine in graditev najemnih stanovanj), polovico to je cca 69 milijonov S din pa bo ostalo podjetju. Po pokritju starih obveznosti — za obroke že odobrenih kreditov iz prejšnjih let, bo za novo delitev letos ostalo cca 52 starih milijonov. Sindikat podpira mnenje, da je poleg posojil treba začeti reševati tudi probleme ti- stih, ki ne zmorejo niti toliko, da bi najeli posojilo za gradnjo. Zato je predlagal, da se 20 milijonov S din vloži v banko za določeno dobo in potem najame kredit na osnovi te vloge ter se iz tega denarja kupi 2 stanovanji. Na enak način naj se potem ravna vsako leto in tako bomo počasi prišli tudi do novih tovarniških stanovanj. Ta stanovanja pa naj bi bila namenjena le delavcem, ki nimajo v 1. 1973 več kot 80.000,— S din skupnega dohodka mesečno na družinskega člana. Ostanek letošnjih stredstev pa naj bi namenili: cca 22 milijonov za kredite in cca 10 milijonov za namensko varčevanje. Obstoječi pravilnik za delitev teh sredstev bo treba prilagoditi novim pogojem in dopolniti. Konkretno sta že predlagani dve spremembi: 1. Čim višji je dohodek posojilojemalca, tem krajši naj bi bil rok vračanja, najdaljši rok, bi veljal le za tiste, ki nimajo minimalno 80.000,— S din na člana družine. 2. Če sta v Svilanitu zaposlena oba zakonca, potem naj bo višina odobrenega posojila 1,5 krat večja od normalne višine. Seveda bodo o tem morali dati svoje mnenje še delavci in pa odbori, ki obravnavajo to problematiko. Dve težki nalogi V začetku februarja je bil v Preddvoru pri Kranju dvodnevni seminar. Za seminar so bili določeni predsedniki svetov delovnih enot, vodje delovnih e-not in strokovnih služb, delavci, ki jih je določil svet delovne enote in predsedniki družbeno političnih organizacij. Namen tega seminarja je bil seznaniti najbolj odgovarne čini tel j e v podjetju o nalogah, ki jih mora rešiti podjetje v kratkem času. Nalogi nista nič kaj lahki, zato moramo pri njuni realizacija sodelovati vsi in vsak po svojih sposobnostih doprinesti k njunim rešitvam. Prva naloga je ta, da čimbolj trdno vkoreni-nimo v zavest članov delovne skupnosti nov sistem nagrajevanja t. j. vrednotenja zahtevnosti dela in vrednotenja izvajalčeve učinkovitosti. Druga naloga pa je pristop k novi samoupravni reorganizaciji na osnovi delavskih ustavnih amandmajev. Katera od navedenih nalog je v dani situaciji težja, bi se težko določilo. Tako za prvo kot drugo so delovni ljudje zainteresirani, kar je potrdila tudi raz- prava na seminarju. Udeleženci seminarja so se še posebno zanimali za problematiko nagrajevanja. Povdarili so, da mnogi delavci ne razumejo, kako se bo ugotavljala delavčeva učinkovitost, od katere bo konkretno odvisen delavčev ekonomski položaj. Tovariš ing. Ribaš, ki je odgovoren za to delo je odgovarjal na vprašanja in seznanjal ljudi s podrobnostmi kako bomo morali pristopiti k izvajanju tega sistema. Enako zanimivo je bilo tudi tolmačenje določenih stališč glede formiranja TOZD. Na tem področju do sedaj še nismo storili nič posebnega. V razpravi je bil dan predlog o formiranju treh TOZD in njenih organih u-pravljanja. Čeprav na tem področju stališča podjetja še niso izdelana, je bilo kljub temu veliko vprašanj, kako bi izgledala v bodoče organizacija dela in u-pravljanja. Razlago ustavnih dopolnil je imel tovariš Štefan Marci jan iz Save Kranj, ki ima bogato prakso na področju organizacije samoupravljanja. Vzroki odsotnosti delovne sile V letu 1972 je bilo v primerjavi z letom 1971 več obolenj in tudi več izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni. Procent obolelih je v zadnjih dveh letih v neznatnem porastu, vendar pa še daleč ne tako visok, kot v letih 1968 in 1969. Med primerjanjem posameznih grup izstopa število porodov in splavov, prav to pa zelo pa zelo vpliva na število izgubljenih delovnih dni, ker traja izostanek v posameznem primeru povprečno 102 dni: V letu 1972 je bilo 11 porodov več kot v letu 1971. Na 3-4 porode pride 1 splav kar kaže, da so žene v podjetju veliko bolj prosvetljene kot marsikje drugje ker uporabljajo (anti-koncepcionalna) sredstva v precejšnjem številu. Zaradi zmanjšanega obolenja dihal smo v letu 1972 pridobili produkcijo 2 delovnih dni, vzrok temu je po mnenju zdravnika pravočasno cepljenj proti gripi z mrtvim cepivom. Če bi se cepila več kot tretjina delavcev kot sedaj, bi bilo stanje še boljše. Občutno je poraslo tudi število obolenj sklepov in gibal, saj je bilo zaradi tega izgubljenih 559 del. dni več kot v letu 1971. Bolniški stalež so nam v letu 1972 povečale tudi izven obratne nesreče in to za 7 primerov več kot v letu 1971 ter 665 delovnih dni. Zdravljenje izvenobratnih nesreč je trajalo v letu 1971 16 dni v letu 1972 pa 27 dni, ker so bile nesreče hujše. Razgovor s proizvajalci Tokrat sem se pogovarjal s tkalko Horvat Ido, ki je v podjetju od jeseni 1971 leta. Horvat Ida je rojena v Halozah, v deželici sonca in grozdja. Haloze so ena od nerazvitih krajev naše republike, saj v kraju ni niti ene tovarne. Ljudje morajo mladi v svet in si s svojim delom ustvarjati boljše življenje. Izhaja iz kmečke družine in je stara komaj 18 let mo- lo treba delati v nočni izmeni. Tudi odnos do delavcev je bil zelo korekten in bi morda pripomnila, da bi moral biti pri nas še boljši, saj smo vendar Slovenci in vsi domači ljudje. Pri nas je vse preveč nevoščiji-vosti in tudi prepirov brez potrebe. Taki pojavi pa seveda tu in tam kalijo medsebojne odnose. Naj povem, da so tudi v tuji tovarni prisluhnili predlogom delavcev in če je kdo kaj predlagal so s pozornostjo sprejeli njegov predlog in mnenje.« Iz kakšnih razlogov ste se vrnili nazaj v Slovenijo? »Čeprav sem primerno zaslužila, sem imela domotožje. Pisala sem moji prijateljici, ki je delala v tem podjetju in mi je sporočila, da lahko dobim delo v Svilanitu. Takoj sem se odločila in šla domov. Zaposlitev sem res dobila, bila pa sem pred problemom kje dobiti stanovanje. Mislim, da v tem pogledu podjetje premalo skrbi za stanovanja delavcev. Ko sem prišla v Avstrijo, sem takoj od tovarne dobila sobo v samskem domu, kjer sva skupaj stanovali s kolegico.« Če bi vas ta tovarna iz Avstrije, vabila da bi se tam po- novno zaposlili, ali bi se za to odločili? »Čeprav bi mi nudili boljšo plačo, se ne bi odločila za ponovno zaposlitev v tujini. Doma se človek počuti bolj varnega, ker pač živiš med svojimi ljudmi, jim lahko potožiš in ti tudi pomagajo.« Kako ste si rešili stanovanjsko vprašanje po prihodu v Kamnik? »Stanovanje sem težko dobila. S strani podjetja nisem dobila nobenega napotka ali pomoči za rešitev tega problema. Znašla sem se sama, pri tem mi je pomagala tudi kolegica in dobili sva stanovanje v Šmarci, kjer stanujem še sedaj. Stanovanje in hrano sicer ne plačujem, za proti uslugo pa pomagam v gospodinjstvu.« Ali ste v podjetju vključeni v Mladinsko organizacijo? »V Mladinski organizaciji v podjetju ne delam, ker sem pač v mojem prostem času vezana na pomoč stanodajalcu. Menim, da je MA bolj malo aktiven. Predsednika sicer poznam, ne vem pa kako se piše. Mladina bi se morala v podjetju bolj uveljavljati in bolje organizirano in učinkovito delovati tako v organih upravljanja, kot tudi na dragih področjih. « Ali ste seznanjeni s pripravami na nov način nagrajevanja? »Vem, da se na tem področju dela in stvar nekoliko poznam iz razprav ter iz Informatorja. Podrobneje pa o zadevi ne bi mogla govoriti. Delavci sicer o tem razpravljajo, vendar so jim stvari dokaj nejasne.« Kako imate razporejen Vaš prosti čas? »Prostega časa imam zelo malo. Ko pridem z dela, kot sem že povedala, pomagam družini, kjer stanujem pri opravljanju gospodinjskih poslov. Tudi za zabavo imam bolj malo časa, razen včasih ob sobotah in nedeljah, če sem prosta.« Ob zaključku najinega razgovora bi Vas še vprašal, če imate morda kakšno vprašanje ali željo? »Moja želja je ta, da bi dobila svojo sobo, da ne bi bila odvisna od drugih in tako bi se tudi lahko več posvetila branju in drugim nalogam. Kot vprašanje pa bi zastavila to, kako dolgo bomo morale še delati v nočni izmeni?« Tovarišici Horvatovi se zahvaljujem za njeno sodelovanje. Urednik rala v tujino. Delala je v tekstilni tovarni v Avstriji, vendar jo je domotožje premagalo, da se je vrnila domov. Tako jo je pot privedla v Kamnik in se je zaposlila v našem podjetju. Tovarišica Ida, kje je bila Vaša prva zaposlitev? »Moja prva zaposlitev je bila v Avstriji. Zaposlila sem se v tekstilni tovarni preko Zavoda za zaposlovanje delavcev. Na Štajerskem nisem mogla dobiti nikjer dela in zato sem se morala odločiti za tujino.« »Kako ste se prilagodil delu in življenju v kraju, kjer ste delali? »Težko se je privaditi v tujem kraju, kot mlad neizkušen človek, posebno pa še, če ne znaš jezika. Ker nas je bilo nekaj več Slovenk, ki smo skupaj stanovale in delale v isti tovarni, mi je bilo življenje nekoliko lažje. Delale smo v tovarni Get-zner, v kraju Bludenc, ki je blizu švicarske meje. Tovarna je bila zelo velika, saj je zaposlovala preko 3.000 delavcev. Ni bila tako moderna, kot je naša, vendar moram reči, da sta tam vladala čistoča, red in disciplina. Delo je potekalo napreki-njeno, v nočni izmeni pa so delali samo moški. Moj osebni dohodek je bil morda za polovico večji kot danes, vendar so bili tudi višji življenski stroški. Tam sem delala 2 leti. V Svilanitu delate sedaj že drago leto. Ali opažate kakšno razliko med Vašo prejšnjo in sedanjo zaposlitvijo? »Razliko vsekakor opažam. Prvo kar je, da v Avstriji ni bi- Kako bomo prodajali v letošnjem letu Odgovoriti na gornje vprašanje je enako tvegano in težko kot vremenskemu preroku povedati v pratiki, kakšno bo vreme skozi vse leto. Pri nas je vsako leto — mislim poslovno — po svoje specifično in že v naprej je določeno, da se bo treba boriti z mnogimi težavami. Tudi letošnje poslovno leto ni izjema: kup novih predpisov, ki hočejo urejati naše poslovno življenje v umirjen tok stabilizacije in likvidnosti nam že v naprej napoveduje, da bomo plavali v zelo nemirnih vodah najrazličnejših gospodarskih dogajanj. Toda mi smo dolžni, da si začrtamo naš notranji plan v normalnih pogojih proizvodnje in da proizvedemo največ kar se v rednih razmerah proizvesti da in seveda, da to je, da si bomo zaslužili naš vsakdanji kruh, denarja pa mora ostati še za marsikaj drugega. Prvo, kar moramo vedeti je to, komu bomo prodajali. Vsekakor tistim, ki hočejo naše blago kupiti pa ga tudi pravočasno plačati. Tak sklep je bil sprejet že lani in komercialna služba ga že nekaj mesecev zelo dosledno izvaja. Predpisi sami so v tem pogledu zelo ostri, kajti terjatve, ki so starejše od 90 dni se morajo v določenem odstotku začasno odpisati od dohodka. Veliko tako odpisanih terjatev pa lahko ogrozi naš o-sebni dohodek, kajti če ni dohodka tudi ni plač. Še bolj nevarno pa je, če na tekočem računu ni denarja in ga vsled tega banka blokira. V tem primeru so osebni dohodki brez us- miljenja izplačajo samo v 90 % višini. Iz tega sledi, da moramo politiko prodaje z vso ostrino izvajati tako, da bomo prodajali res samo dobrim plačnikom. Naši prodajni napori morajo stremeti za tem, da se v skladiščih ne bo kopičilo blago. Trenutno so sicer naša skladišča gotovih izdelkov skoraj prazna in blago gre iz proizvodnje brez posebnega predaha naravnost k kupcem. Toda kdove, kakšne bodo razmere tekom leta in nihče ne more jamčiti, da bo prodaja potekala tudi v bodoče brez zastojev, kakor danes. Če se bodo zaloge — tudi zaloge surovin in polizdelkov — začele kopičiti preko vrednosti obratnih sredstev, potem bodo ogroženi vsi naši investicijski plani. Kot pa vemo, naši apetiti do investicij v tem letu niso ravno majhni. Domače konkurence se nam pri sedanjem stanju stvari ni treba bati bolj kot doslej, saj razen Cvete Dabič v Jugoslaviji nimamo resnejšega konkurenta. Po naših informacijah dela »Frotirka«, Delčevo z zmanjšano zmogljivostjo, BPK iz Beograda pa brisač skoraj ne proizvaja več. Drug problem pa je uvoz tovrstnega blaga. Uvozni režim tako za frotir kot za kravate je v tem letu spremenje. Za oba artikla je namreč določen prost uvoz, to se pravi, da tisti, ki ima denar — predvsem dinarje — lahko nemoteno uvaža brisače in kravate. Želje po takem uvozu so že očitne. Naši zastopniki nam javljajo s terena, da se nekatere trgovske in uvozne firme že pečajo z mislijo, da bi uvažale kravate. Te bodo vsekakor zelo poceni, saj se tovrstno razprodajno blago v Italiji dobi za nekaj sto lir. Uvoz frotirja na Kitajskem je gotovo dejstvo. Jugotekstil je brisače iz frotirja na Kitajskem že kupil in že tekom prvega polletja se bodo te brisače pojavile na našem trgu. Videli smo kolekcijo teh brisač, njih kvaliteta je dobra in vzorci za naše tržišče zelo sprejemljivi. Naslednja težava, s katero se srečujemo že na samem začetku poslovnega leta — so cene. Reprodukcijski materija! se draži, kar povzroča večje poslovne stroške. Večina naših proizvodov spada v tisto področje artiklov, katerim se po lanskih predpisih cene svobodno formirajo. Zato smo s prvim januarjem 1973 večini našim artiklom določili za 10 0/0 višjo ceno kot lani. Najnovejši ukrep ZlS-a pa je začasno maksimiral cene vsem industrijskim proizvodom tako, da veljajo tiste cene, ki so bile v veljavi 31. 12. lani. Tako moramo po 1 in pol mesečni veljavnosti novega cenika iti s cenami nazaj, kar bo povzročilo kup dela, veliko slabe volje, predvsem pa manjši dohodek. Prepričani smo, da bo ta ukrep sicer samo začasen, vemo pa tudi, da bo takih in podobnih ukrepov med letom še mnogo, vsled česar bo izvajanje prodajne politike podjetja vse leto zelo negotovo. Kljub vsemu kar je bilo zgoraj povedano, pa le poskusimo vsaj približno prerokovati, kakšno bo v letu 1973 vreme na nebu naše prodaje. Sredi januar- ja je bil v Ljubljani sejem »Moda« 1973, ki se ga naše podjetje vsako leto udeležuje. Prisotni smo bili v tem času tudi na o-beh modnih revijah. Naše kravate so prejele diplomo Ljub- mi smejo trgovati, kar je za določen odstotek vsekakor skrčilo njihovo število. Ta ukrep pa ni negativno vplival na našo prodajo, dosegli smo celo to, da imamo manj dolžnikov. Vodja prodaje izroča ključ poslovodji ob otvoritvi preurejene trgovine. Ijanskega zmaja. Bolj važno pa je, da je bil obisk v našem paviljonu zelo živahen in da so nas obiskali vsi kupci kot vsako leto, prodanega pa je bilo za 700 milj. starih dinarjev blaga, kar je vsekakor rekord. Mesec januar 1973 je zabeležil izreden promet. Prometa je namreč bilo za preko milijardo st. dinarjev. Tudi mesec februar kaže podobno tendenco. Naročila prihajajo redno, določenih artiklov celo primanjkuje, roba gre sproti iz proizvodnje v prodajo in ni znakov, da bi konjuktura za naše artikle u-padala. Naši zastopniki so prejeli listo odjemalcev, s kateri- V izvozu imamo zasigurano za vse leto. Devalvacija sama, tako dolarja, kot dinarja nam je pripomogla, da so dinarske cene celo višje kot smo predvidevali. Tako na tem področju ni trenutno nobenih bojazni, da bi prišli v kakršnokoli krizo. Iz vsega povedanega lahko zaključimo tole: kljub najrazličnejšim gospodarskim težavam lahko predvidevamo, da bomo prodajali naše blago doma in v izvozu vsaj tako dobro, kot lani in da naš uspeh zavisi od čim večje in čim boljše proizvodnje! VB Poročilo o finančnem poslovanju sindikalne organizacije Dohodki: Saldo 18. 1. 1971 2.016,42 din Dotacija podjetja 20.900,00 din Občinski sind. svet za tekmova- nja 360,— din Obresti na knjižici 82,50 din Sindikalna članarina 134.772,35 din Nabava ozimnice, iztržek od bla- 9.696,75 din ga in praznik 104,10 din Za vstopnice gledališča 150,— din Doplačilo za izlet DE 14 57,— din Za darilo dedka mraza — Robida Nakazilo za oglase tekstiljade Skupaj: 33.850,— din 1.200,— din 203,189,12 din Izdatki: Nakazana članarina Obč. sindi- kalnem svetu Kamnik 71.457,05 din Socialna pomoč članom kolek- tiva 4.350,— din Nakazano za prodajo ozimnice 8.069,95 din Za športne dejavnosti in tekmo- vanja 14.495,10 din Za kegljanje — Induplati Jarše 9.698,20 din Za izlete članom kolektiva 20.268,65 din Honorarji za razna dela 4.917,25 din Plačilo računov za tov. praznik 4.693,50 din Za godbo tovarniškega prazni- ka 2.250,— din Za časopise, RTV in gledališča 1.617,40 din Za izlet na Rab 1.620,— din Pomoč za Prekmurje 500,— din Plačilo računa ZM Svilanit 420,— din Za obisk bolnikov 3.639,85 din Za vence pokojnih 270,— din Članom kolektiva, ki služijo vo- jaški rok 488,— din Za organizacijo dedka mraza 1.336,15 din Za reprezentanco 461,90 din Za seminarje 200,— din Stroški za nabavo in prodajo jabolk 631,75 din Manipulativni stroški 153,20 din Stroški tekstiljade 32.879,65 din Skupaj: 184,407,60 din Saldo: gotovina 1.743,10 din žiro račun 17.038,42 din Skupaj: 18.781,52 din Občni zbor gasilcev Člani gasilskega društva Svilanit so se dne 27. 1. 1973 zbrali na rednem občnem zboru. Napravili so bilanco svojega dela za preteklo leto in ugotovili, da so v celoti izpolnili program svojega dela. Moška in ženska operativna enota je izvedla 332 ur vaj z gasilsko opremo. Za svoje znanje in spretnost je dobila ženska desetina na republiških vajah v Slovenski Bistrici srebrno odličje z diplomo. Tudi moška desetina je dobila na občinskih tekmovanjih pohvalo in priznanje. Za svojo dejavnost je imelo društvo v 1. 1972 na razpolago sredstva, ki jih je odobril delavski svet v višini 2.700 din, saldo blagajne iz leta 1971 je bil 3.904,60 din, ostali dohodki pa so znašali 910 din. Na dan občnega zbora je bil saldo blagajne 1939,75 din. Porabo danih sredstev je društvo vsekakor o-pravičilo s svojo bogato dejav-n os t j oj Občnega zbora sta se s strani podjetja udeležila direktor in predsednik sindikata. Članom gasilskega društva sta zaželela še nadaljne delovne uspehe v njihovih humanih prizadevanjih in obljubila moralno in materialno pomoč. Ugotoviti pa moramo tudi to, da se nekateri predstavniki samoupravnih organov in zastopniki tehničnih služb občnega zbora niso udeležili, čeprav so jim bila poslana vabila. V imenu gasilske zveze občine Kamnik je pozdravil občni zbor tov. Brleč Jože. Pohvalil je dejavnost mladega društva in članom zaželel še večjih uspehov in aktivnosti na področju gasilstva. Prebral je tudi resolucijo Republiške gasilske zveze, ki poziva članstvo k še večji strjenosti in aktivnosti v boju proti vsem oblikam delovanja, ki škodujejo interesom delovnih ljudi. Članicam — gasilkam je ob tej priliki tudi izročil srebrna odličja za uspehe na tekmovanju. Za uspešno delo v društvu sta prejela priznanje Ocvirk Jožica in Jeglič Anton. Za naziv gasilca prve stopnje je bilo predlaganih 9 članov in članic, za naziv podčastnika prve stopnje so bili predlagani 3 člani in en član za naziv častnika prve stopnje. V gasilsko organizacijo je bilo sprejetih 6 članov in članic, tako da društvo sedaj šteje 41 članov in članic. Po končani in zelo živahni razpravi so gasilci sprejeli za leto 1973 svoj delovni program, ki obsega 15 točk. Za novega predsednika je bil izvoljen Grden Franc, člani mu zaupajo in so prepričani, da bo društvo tudi pod njegovim vodstvom uspešno delovalo. -da Kako odpraviti čakalne dobe v specialističnih ambulantah ? V kliničnih bolnicah v Ljubljani je bilo dne 1. septembra 1972 pripravljenih za sprejem v specialistične ambulante 10.468 čakajočih bolnikov. Na dan 17. marca 1972 je bilo prijavljenih 13.251 čakajočih bolnikov. Posamezne specialistične ordinacije imajo zelo različne čakalne dobe in trajajo te od 7 do 120 dni. Po številu čakajočih bolnikov in tudi po dolžini čakalne dobe je vrstni red specialističnih ambulant naslednji: ortopedija, interna klinika I (kardiološke ambulante, splošna internis-tična ambulanta), urologija, kirurgija srca in ožilja, va-rikološka ambulanta, gastroente-rološka interna klinika, očesna klinika itd. Navajamo nekaj glavnih vzrokov za povečanje obiskov v specialističnih ordinacijah: — naglo večanje števila prebivalcev in zavarovancev v regiji; — sorazmerno visok odstotek napotenih bolnikov v specialistične ordinacije, delno tudi zaradi zahtev zavarovancev. (N. pr.: od 20.213 prvih pregledov pri ortopedih v letu 1971 je bilo ugotovljeno, da 4.311 bolnikov ni imelo ortopedskih obolenj, kar pomeni ca 22 %; — v nekate rhiesicp — v nekaterih specialističnih strokah še vedno primanjkuje posebno specialistov (pa tudi ostalega kadra — sestre, administrativni kader itd.); — mnoge specialnosti morajo delati v utesnjenih prostor-ninskih razmerah, kar jim tudi onemogoča normalno povečanje kapacitet; — število preiskovalnih metod se iz dneva v dan veča, zato je tudi obravnavanje bolnikov zamudnejše in bolj natančno, iz česar sledi, da se število pregledanih bolnikov ne veča sorazmerno s številom storitev ah faktorskih točk; — v relativno kratkem času se je spremenila in povečala patologija, ki bremeni specialistične ordinacije, katere se morajo prilagajati novi situaciji (n. pr. travmatologija, kardiovaskularna obolenja); — zakon dovoljuje bolnikom prosto izbiro zdravnika, kar prav tako v mnogih ordinacijah povzroča povečanje čakalne dobe; — zdravniki specialisti niso posebno motivirani za delo v specialističnih ambulantah, ker je to delo težje in neadekvatno nagrajevano; — finančna sredstva so omejena, zaradi česar ni mogoče kriti dejanskih potreb po specialistično ambulantnih storitvah; — hiter razvoj medicinskih ved sproža nujno uvajanje novih specialističnih dejavnosti, ki so deloma še v razvoju in zato za te specialnosti ni mogoče v naprej predvidevati povsem točnega programa (n. pr. klinična nevrofiziolo-gija, institut za nuklearno medicino, kardiorespiratorni center, endoskopije, gastroen- terologija, uvajanje novih rentgenskih preiskovalnih metod). Dolge čakalne dobe imajo vrsto negativnih posledic: — bolnikom se poslabšuje zdravje, lahko nastane nepopravljiva škoda bolnikovega zdravstvenega stanja, pozneje se povečajo stroški za zdravljenje; — zaradi čakanja mnogo bolnikov ne sodeluje v delovnem procesu, torej ne ustvarja, mnogi pa dobivajo nadomestilo osebnega dohodka; — bolniki izgubljajo zaupanje v zdravstveno službo in ves samoupravno organiziran sistem zdravstvenega varstva, posledica tega je nezadovoljstvo med ljudmi nasploh. Klinične bolnice so zadnja leta bistveno povečale prostorninske in kadrovske zmogljivosti za specialistično službo in uvajale vrsto organizacijskih ukrepov za njeno racionalizacijo. Med drugim so omejevale kontrolne preglede v mnogih dejavnostih že pod medicinsko dopusten nivo, da bi tako pospešili prve preglede. Zadnja štiri leta so letno povečevale obseg dela in storitev v specialistični službi za 25 do 28 o/0. Nujni ukrepi za zboljšanje specialistične službe oz. za odpravo čakalne dobe, ki bi jih naj izvedla finanser in izvajalci zdravstvenega varstva: — programa dela v specialističnih ambulantah ne omejevati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev; posledice so v ekenomskem in moralno etičnem pogledu mnogo težje; — splošna zdravstvena služba naj bi obdelala večji odsto- tek bolnikov, zato jo je treba vsestransko usposobiti; — v skladu z realno postavljenimi programi je treba še nadalje zboljSevati kadrovske in prostorninske razmere za specialistično službo; — potrebno je še izboljševati notranjo organizacijo in red v delovnih enotah specialistične službe. Klinične bolnice so pripravljene sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo čakalnih dob v specialistični službi vključno s strokovno pomočjo splošne zdravstvene službe, če bi bila zagotovljena sredstva za polno realizacijo postavljenih programov. Če ne bi bila omenjena sredstva, bi lahko odpravili večino čakalnih dob v okrog pol leta. Za to bi bilo potrebno ca 5 milijonov din dodatnih sredstev. Ali delamo vedno sebi v korist? Razvite dežele si ustvarjajo visok življenjski standard, spo-redno pa si ljudje uničujejo o-kolje v katerem živijo. V industrijskih središčih in mestih so posledice uničevanja okolja o-čitne. Bistre reke so se spremenile v tok umazane brozge, o-zračje je nasičeno s strupenimi plini in sajami, gozdovi in zelenice postajajo puščave in povrhu še ropot, ki rahlja živce in moti počitek ljudi. Znanstveniki sveta, ki vedo kaj pomeni za človeka flora in favna ter neokrnjena narava so zaskrbljeni nad početjem človeka. Čemu vse to početje? Zato, da imamo večji kos kruha, ob tem pa vdihavamo strupene pline in si gasimo žejo s kalno vodo. Zgodovina govori, kako so divje vojaške horde plemen in narodov uničevale dosežke takratne civilizacije. Tudi današnji civilizirani svet počenja še hujša razdejanja z vojnami in uniče-vanjem naravnega okolja npr. Grški antični spomeniki in drugi- V tem desetletju tudi pri nas ugotavljamo, da škodljivo posegamo v naravo. V začetku februarja t. 1. so se zbrali v Beogradu vidni jugoslovanski in tuji strokovnjaki in ugotovili, da je skrajni čas, da pričnemo u-krepati za ohranitev prirode v kateri živimo. Če vsi vemo, da delamo nepopravljivo škodo, če v vodo spuščamo strupene odpadke, povzročamo prevelik ropot in onesnažujemo iz tovarniških dimnikov zrak pa kljub tem to počenjamo. Tudi v našem podjetju, bi morali o tem več razmišljati, pri vsaki novi investiciji. Glede odplake iz barvarne v Bistrico so že dolgoletna pregovarjanja z ribiško družino Domžale. Podjetje mora letno plačati 10.000 din za škodo vodne flore in favne. Stanovalci Perovega so sprožili postopek zaradi ropota, ki ga proizvaja brzosušilnik pred tovarno. Resnici na ljubo moramo priznati, da povzroča preve- lik ropot saj ga je slišati skoraj na vsako delavno mesto. Zaradi tega je bil v podjetju sanitarni inšpektor, ki zahteva, da podjetje stori ustrezne ukrepe in odpravi ropot. Če razmislimo kako nesmoterno posegamo v okolje, pridemo do nazorne ugotovitve, da si izpodkopujemo zdraVje in življenje. Montažna dela na brzosušilniku ODHOD DELOVNE SILE V lem 1972 je bilo v podjetju razrešeno delovnega razmerja: — za nedoločen čas 51 oseb — za določen čas 36 oseb Vzroki odhoda delavcev zaposle ------------ nih za nedoločen čas primerjalno Skupno 87 oseb od leta 1970 — 1972 . 1970 1971 1972 Indeks % Zap. Vzrok odhoda M Ž M Ž M Ž 1971 1972 st- ___________________________ /70 /71 1. Odpoved podjetja 2. Odpoved delavca 7 3 3 5 2 10 80 150 3. Sporazumna razrešitev 4 11 4 11 4 11 100 100 4. Razrešitev med poizkus, dob. 1 2 2 — 5 — 66 250 5. Odsluženje vojaškega roka — — 3 — 7 1 — 266,6 6. Upokojiitev — 4 2 2 2 1 100 75 7. Samovoljna zapustitev dela 6 5 8 5 5 3 118 61,5 8. Disciplinska razrešitev 9.i Smrt 1 1 100 18 26 22 24 25 26 105 44 46 51 105 111 Rešitev križanke Uredniški odbor je prejel 39nagrado. rešitev slikovne križanke. Pri žrebanju je bilo odprtih več kot polovico poslanih rešitev. Pri pregledu pravilnih rešitev križanke je bila izžrebana Agica Hribar iz splošnega oddelka s 1. nagrado, Fani Košir iz šivalnice z 2. nagrado, Marija Perčič iz konfekcije frotirja s 3. Tudi tokrat uredniški odbor razpisuje nagradno križanko. 1. nagrada kravata maksi 3-non 2. nagrada brisača Marita 3. nagrada brisača Fala Rešitev križanke pošljite na uredniški odbor Kamniškega tekstilca v roku 8 dni po izidu glasila. ———— f S' J£l- s Si T" H, T" !E 'SllHNCb 'T i o ! v ; A X 1 A/ A 5 ' V » L A V Z -7- A L 1 w E i e>i e E i* S 0 > E X A ■ i '5 h v/ A L kt C A 4“ V < A 1 r i te" ■X A KATKAH T E X W!i 1 ”5“ A L l -a?' K e i > X A O •tSt m uri* 3 i T O A A < 2: U T o K 1 X E v o T V v R A r sss H A T E ■sr •7. 1 E X v E 1 C E X A L X E J AZ A/ O / j AZ S T / /j K A/ A A ^ * fc A M (HM L A 3 iis L- K r«,™ T 1 aiBHVL < I A < ruHCVA ^ O A / c X A k j A N H sr i v o 1 * t| O. zz # < A P t 1 S5 6 o i E c UUtoTKJ K A T X A V ) A/ šF C 0 1 A D 2E OUIHbA N O X h A A A 'S- A T A K A * f) 1 X V E A L 1 i •02A6AW HLOD k i L r,™, N < k A X E L "*»« A y L rwr” c?r«‘.u rtptc x 5 T O X 1 /v O M’ A X 0 A/ »J« u T E O X Sr, f A -T E A/ t E: h/ E N A S 0 •S A k A X t T ■* H E C vr -ML •R. O X O T E K X k 3 E C V ZV O 1 2. rtm D X 0 % E A/ H 3 O < O L T O L >»*:<} 4 3 7 3 s T A %&■.•} M K. E K E c SSL m- X O X A K US T 1 O A/ T i T£T 3 5111 c‘4«ur A L sz 6 c ■& A AZ X / K t? v E 2 V V 7> / X A AZ DAŽAl/A V ZDA O X E 6 O A/ VrtAL AK FOKl Z. IHC IZftLMU, E. X A i E L ms« X A /V A X L K n A UH A L A V A srt A 6 i T A T O R. rtAmo L Er ; 5 bf 0 X 1 » T o z 5""* T A X A £«t t s §P z K A O P A N X E tz A !9L K k A M A R D E v A s K A < p V ";r V N U K E H 0 R AZ * t Z» s> L O T 64 ■ ■j'--" == = M- Ih 7< === j £7- == #0 H == ■■'v- A4) "l™ === kh X