r iskala voak ion	
oodcU ia prasni	
	
Luted daily oxeep	
dsys aad Holld	« -f; =OMP==KI
GLASILO SLOVENSKE WARQPNE . PODPORNE JEDNOTE ". TTTSJft: ^S^XJÍJTSS	.Chiogo, HI., torek. 18. m.j« (M>y 1*), 1986.
=—=——«j»——.——---—-■-1—i—r~i—> fl--ii !■■■ ihm mi «win	ii— i
Act»»Uyt tyallhig al »pectel nt» of po«Up ^totSNS ** I» »rrlioo jllM.jitt Ost. I. 1I1T, iiUmtIi^ m j hm 14. ISIS.
Í Uredniški to MI7 I LowaSelo Ave.
O (fits of MllooUoat 8657 South Lowadolo Ave. Telephon«, RookweU 4SS4.
Sukarrlpttan IMS
Ttirhr
STEV.—NUMBER 116
JEON-stavkovrisklab je na angleškem
Razposlal Ja okrožnice aa vse
struje, ki simpntizirnjo a stavku jočimi delavci.
Washington, D. C. — Odkar je došla v Washington brzojavka, da je splošna stavka britskih delavcev odpoklicana, se je izvedelo, da je socialistični kongres-nik Berger iz MHwaukeeja organiziral stavkovni odbor, obstoječ iz sto oseb, da se nabirajo prostovoljni prispevki za stavkujo-6e delavce v Britaniji. Ta poziv, ki je bil poslan vsem osebam, ki so bile v javnosti poznane, ne glede na njih politično prepričanje, da imajo vpliv in da simpa-tizirajo z delavci, je spremljala okrožnica, ki je tolmačila poziv. Vsi niso odgovorili na ta poziv in sicer so nekateri molčali samo zaradi tega, ker je Victor Berger socialist. Ali Berger je zadovoljen z odgovori, ki jih je prejel. Ti odgov#i pokazujejo, da je njegov apel našel globok odziv in da bi britski stavkarji prejeli izdatno podporo iz Amerike.
V svoji okrožnici pravi Victor Berger: "Angleški delavski razred je pokazal izredno solidarnost, ki je redka prikazen v ta-
ko obširnem Štrajku v zgodovini delavskih bojev. Britske delavske unije se zdaj bojujejo na fronti za izboljšanje človeških življenjskih razmer. To je treba priznati, pa če se kdo strinja ali ne z njihno taktiko.
"Mi smo prepričani, da poraz britskega delavstva pomeni zrna-go fašizma pod drugim imenom. 0 tem mora biti vsak prepričan, ki čita uvodnike v kapitalističnih listih."
Nato Berger pripoveduje v svoji okrožnici, da se organizira odbor, ki ima namen pobirati prostovoljne prispevke in Jih poslati britskemu delavstvu, da lahko vzdrži v stavki.
Ko so došle vesti o končani stavki, je Berger izjavil, da je britsko delavstvo pokazalo svojo moč in da premogovniško vprašanje v Veliki Britaniji še ni rešeno. Opozoril je tudi na pisavo ameriškega kapitalističnega časopisja, ki je kazalo svoje strupeno sovraštvo napram delavstvu.
Navedel je uvodnik dnevnika "Washington Post", ki je zahteval od ameriške vlade, da takoj pomaga odvrniti "naskok na prestol." '
Obrambna stavki tarljarsklh delavcev
Podjetniki hočejo odpraviti strokovno organizacijo. — Preglasili so odprto delavnico.—Tto je pognala pet tiso« čevljarskih
delavcev v stavko.
New York. N. Y. — Stavka, ki jo je odredila organizacija čevljarskih delavcev American Shoe Workers Protective Union proti brooklynskim čevljarskim podjetnikom, ki so hoteli za vsako cenó uvesti odprto delavnico v čevljarski industriji, se dobro razvija. Na stavki je pet tisoč čevljarskih delavcev In zahtevajo priznanje unije. Podjetniki so seveda tudi organizirani in njih organizacija Shoe Board of Trade očita uniji, da je prelomila pogodbo, ki ne dovoljuje stavk Po delavnicah.
James Grady, pr§|dsednik centralne čevljarske organizacije A-merican union, izjavlja, da ni bilo več ko osem atavk in še te je odobril čevljarski svet, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi mo-<Ta izravna spor brez, stavke.
<>Hdy dalje izjavlja, da v dva in štiridesetih čevljarskih tovarnah, ki so pod jurisdikcijo nje-Kove unije, delo popolnoma stoji. ,>(>djetniki se branijo, da bi sedanji spor predložili razsodišču, le to pokazuje, da je pravica do ^avke na strani delavcev.
American Union tvori neodvisna skupina sedmih lokalnih organizacij. V tej organizaciji so ^činoma delavci, ki Izdelujejo n*ke in otroške čevlje. .
MILIJONARJEV SIN SE NAJ-BRŽ SKRIVA ZARADI OD-ŠKO0NINSKE TOŽBE.
Trenton, N. J. — Policija sodi, ds je Walter S. Ward, sin mi-Ijonarja tyarda, znanega pekovskega kralja, sam polomil avto
in gš pustil ob cestnem jarku, da vzbudi mnenje, da je bil ugrabljen in odpeljan, ali da se mu je zgodilo neksj drugqga, da ae U-ko odtegne odškodninski tožbi.
Stsrši bivšega pomorščaka Clarence Petersa, ki ga je Ward ustrelil in gs je sodišče oprostilo umora, so uložili proti Wardu tožbo za petdeset tisoč dolarjev odškodnine. Obravnava se je I-mela že veš iti minoli teden. Ob-' ravnava-ee je imela vršiti na federalnem sodišču v New Yorku.
Fantova kompaitya
znižala produkcijo
Ali ae ae znižala naročila? — V Pordovih tovarnah ne isgieda tako, kakor da ee Imajo delavske razmere In mezde izbo!j. šatl. _
Detroit, Mich. — V Fordovih tovarnah je produkcija omejena in delavci delajo le deloma in ne skozi ves teden in vsak dan. Kaj ae razvije iz tega, še ni jasno. Odpuščanje delavcev lahko po-atane splošno. Govorice se širijo in nočejo utihniti, da se začaano preneha z delom, dasiravno ne sestavijo poročila o inventarju šele do poznega poletja.
Kupčije so slabe in proda s« vedno manj avtov. Edsel Ford je šel v tujino, da pridobi tuje» zemske trge.
Avtov sistema Chevrolet so v okraju Wayne, v katerem se nahaja tudi Detroit, prodali do tri sto mesečno več kot v marcu 1920. Avti tega sisteipa so se dobro prodajali tudi v mesecu a-prilu. Avtov Fordovega sistem» so pa prodali v okraju Wayne rfcanj kot v mesecu marcu leta 1925. V mesecu aprilu se je pa prodaja avtov Fordovega sists-ma znižala za več ko 1,100 avtov pod prodajo v, mesecu aprilu 1. 1925. i
Ford je v minoli zimi znižal cene, da privabi kupce. Temu je sledila podvojena produkcija, ki je naganjala 100,000 • delavcev skoraj do, onemoglosti. Mogoče se zopet znižsjo cene, da se po-mnošl prodsjs avtov. Nekaj izrecnega je, ako se oena zniža dvakrat v letu. Kar se je zgodilo v okraju Wayne, se je tudi drugje. Fordova kompanija je štu-dirala avdj položaj in se je pojs-Amim «v*. Avon metodi.
•Nikakor pa ne izgleda, da se delavske razmere in mezde izboljšajo pri Fordovi kompanijl. Gospodarski pritiak se najbolj zanesljivo poviša, mesto zniža. Take so razmere v tej Industriji. Tudi sa to industrijo vslja, kakor sa druge. Kadar ne bodo avtov Več produclrall zaradi profi-ta, ampak zaradi ljudskih potreb, tedaj bo ta industrija pričela redno poslovati In v nji se bo produkcija uravnala, tako da ne bodo delavci vedno v skrbeh, kaj jim prinese bodoči dan.
ena saia organizacija
za tekstilne deuhke
Deset moških zlorabilo dekle.
f'hicagn. — V nedeljo popol-(1"< je dvajindvajsetletni Ameri-ko Agaato poklical neko devet-riajKtletno dekle na telefonu ter i" * prašal. če hoče Iti zvečer z "Jim v neko gledališče. Ona Je Pritrdila," nakar Je on rekel, da i »ar njegovih prijateljev pri-/ avtomobilom po njo. Ona se J< roa odpeljala z njimi, toda ne v sMišče, temveč v neko zaporno poeiopje v bližini Halsted ln Au*tin ulk. Tam so al moški ''•'PiTfdoma nasitili na njenem ' ^u svojo pohotnoet. Bilo JU» * ravno deset Policija Je pok>-N »to teh pohotnežev že ujela, o-*tale pa še Iščejo.
naroČiti
Ml
HI KNJIGO
De tega prepričanja prihajajo delavci v Fall Riverju. — Iz-rodne slabo rssmsre v tekstil-nI induetrijf ao Jih privedle do
Fall RJver. Mane. — V Fall Riverju so slabe delavske razrtie-re. Sto deset tekstilnih tovaren je že zaprtih skozi tri leta. V drugih tekstilnih tovarnah delajo, a producirajo samo 60 do 70 odstotkov od kapacitete, ker delavejdelajo le po tri do štiri dni v tednu. ~
Fall River je mesto, ki ims samo eno industrijo. Pred petdesetimi ali še več leti. so pričeli grsditl tekstilne tovarne. Glav-na cesta Je stara. Tovarne so majhne in slabo urejene. Ljudje na cestah ao pa delavci, ki nimajo denarja. Vidijo ae stare por-tugiške matere s šalom prek glave na ulicah, v parkih pa bledi in slabo hranjeni otroci.
Organizacija "American ¡federation of Textile Operatives", kl se je ločila od Amer, delavske fedéfsclje že pied dvajsetimi smejo sprejeti ničesar, Irar
leti, Je najbolj močna delavska organizacijs v mestu. Tkalci, poprsvljalci statev ao njeni člani, prejel so pa člani organizacije, ki Je združena z Ameriško delavsko federacij).
Člani American Federation of Textile Operatives so po narodnosti irski in angleški tkalci, ki so prišli prvi delat v tukajšnje tekstilne tovarne. Nekaj članov pripada tudi k drugim narod nostim, a Angleži in Irci so v večini. Pri United Textile Workee, ki Je združena s Ameriško dealvako federacijo» so pa člani večinoma Portugalci. Med njimi jf tudi nekaj francoskih Kanadčanov.
Obe uniji zdaj soglašata, da Je ikra j ni čaa, da ae ustanovi samo ena organizacija za tekstilne lavce.
Zdravniki rešili nerojene dete.
Aurora. 111. ' Dvajaetletna mrs. Auguata Weisbrok. ki je baS pričakovala porod, je v nedeljo popoldne nenadoma zbolela. Na potu v bolnico Je umrla. Sedem minut po njeni smrti ao zdravniki Izvršili operacijo. O-tmk tahta skoro oeem funtov ter Je popolnoma normalen. Zdravniki pravijo, da bo najbr-Že dete živelo.
Gnfcsfcspl šepet zeetavkajo.
Chicago. — Unija grobarskih delavcev v Chicagu ae zopet pripravlja na stavko. Unijs zahteva povišanje mesde na 7ftc na uro. Grobarji Imajo zdaj Me Mnogo pokopal iščnr družbe nočejo nič allšatl o zahtevah gro-hsrj« v.
Konferenca delegatov ee ponovno an Me v četrtek, medtem as bo okaektNilVf posvetovala s vlado In s magnat i premoga. Dragi delavci se vračajo na delo.
kdo upal na iteljev Kon-unij znači ve-s.
17. maja. — (Kablo-gram Prosveti, N W. Ewer, F. P.) — Pogajanja med delodajalci in ostalimi unijami ao bila čez nedeljo končana In danes zjutraj so se vrnili na dilo brez mplega vsi delavci, ki So bili v generalni stavki. Pogoji «e razlikujejo, toda v glavnem, k»t n. pr. v slučaju pristanišftnih delavcev, ao voditelji p9dptqkli pakt, ki je sličen . onemu T* železničarskih unij.
Tako Je konftala generalna stavkajo enem tednu čudovite in brezprimerne demonstracije delavske solidarnosti in sile. Borba Je bila u|tavljeha v momentu, £<y Je zmago. Umik greaa strokov llko izgubo pi
Rudarji eo ostsli izprtl in mo-rsjo sami nadaljevati boj. V četrtek ss snidejo delegat je rudarjev in odgovore na Baldwinove pogoje. Cpok, tajnik rudarske organizaciji, je rekel: "Obžalujem dejftvo, ds so rudarji prepuščeni sami sebi."
Kakšett efekt bo imel žalostni konec gtfheralne stavke na članstvo drutffft unij, bomo še videli.
London, 17.-maja. — Ekseku-tiva RdeSe strokovne internacio-nats v ll&bkvi je danes klbli-rala odboru rudarske organizacije, da imajo angleški rudarji na razpolago tri milijone zlatih rubljev, "katere so prispevali ruski delavci zs generalno stav-ko v Angliji in katere je generalni svet Kongresa strokovnih unij odklonil. Odbor rudsrjev se še ni odločil, če sprejme rusko darilo ali ne.
London, 17. maja. —- Zastopniki rudsrjev, ki so prišli v London v zasebnih vozilih in deloma peš, so se sešll v soboto v kratki seji, nato so odgodili zbo-rovanjš do četrtka, (tfedtem ima rudarska eksekutlva dovolj čass za konfsrlrsnje z reprezentantl vlade In magnetov premogs.
Delegatje rudarskih unij niso niti malo zadovoljni s pogoji, na podlagi katerih se bodo nadaljevala pogajanje po končanem generalnem štrajku. Naročili so Izvrševslnim odbornikom, ds ne
UsMNocI oprojoli Coolidtav komuromlt
•»»"•■j» w	|*I vnnv
S tem pa ni rečeno, da ae odnehali od boja aa deaego makal-malnega penaljakega sneeka.
Waahington, D. C — Večina skupnega gi. odbora organisseij federalnih ualužbencev je odgla-sovala za kompromisni predlog predsednika Coolidga glede pen-zije. Poltem kompromisnem predlogu je maksimalna penslja določena na $1,000 letne penzije, S prlsnanjem te kompromlane ponudbe pa uslušbenci niso od-jen j ali ss bojevati sa maksimalno penzijo 11,200. Ko pride jesen, podvoje svoje prizadevanje, da dosežejo to penzijo,
Predlagani kompromis ne bo stal vlade nič več, kot penslja po sedanjem zakonu. Diferenco, ki poatoji med |720 in «1,000, bodo plačali uslušbenci.
OBSTREUL SNUBCA SVOJE HClRE.
So. Chicago. — Robert Polo-vina, 8946 Mackinaw a ve., Je v nedeljo prinesel ssročni prstan Dragici Sokul, odnesel ps je kro. glo v glavi, ki ga morda stan« življenje. Of^, •
Polovlna se Je zaljubil v štiri-najstletno Dragico in šel Je k njej, ds jo snubi. "Po kaj si pri šel T", je vprašal Pfclovino dekli čin oče, Daniel Sokul. "Po vašo hčer, da jo vzamem sa ženo," je odgovoril Polovina, ki Je SO let star. Oče Jn dejal, da Je hči premlada sa možitev in da n naj Polevlna hitro pobere. Ko pa Polovina ni hotel Iti, je Sokul vsel revolver in mu pognal kroglo v glavo. Snubss eo težko ra-
bi
odprlo vrata znišanju mezde. Stavka radarjev bo trajala še najmanj dva tedna.
Vlada se Je |xmudila, ds plača še petnsjst milijonov dolsrjev subvencije v svrho, da mezds rudarjev ostam* na stari višini toliko časa, da se reorganizira premogovna Industrija.
Delavci v drugih industrijah, ki so bilí na generalnem štrajku, se polagoma vračajo na delo. Položaj v Londonu Je brez malega že normalen
naAli mug<> ženhmTRo
GO t MICMIGANHKKM
JEZ KKU.
Cklrafe. W.-V pristanu je-klarskega mestu Gary so našli drugo odrezano tonsko nogo. ki Je par noge, ki *o Jo dne 26. a-prila potegnili \i Jezera pri Millar Beachu. Poli« ija v Geryju so-d!. da Je bila Ser <ka umor jena In da so bili njeni udje raztreseni po raznih kraj i severne Indl-
Obe nogi sU »III odsekani pri ledjih. ÜU sU >be brez nogavic ia čevljev. Zdr« nik! Izjavljajo, da Je ženska bun mrtva le več meaeeeV. Form» nog pripovedu Je. kakšnegaop"l* Je bila umor j jena opeba.
Soku la pa na policijsko gostajo. Drama ae je odlgrsla na 901S Greenbay avs.
Evropa se zvija v novih krčih
SITUACIJA DANES V EVROPI.
PMJskl preti razpad vsled civilne vojne. Ptlsudski je saenkrat na krmilu.
Pkšisem ogroža Nemčijo. Velike monarhistične demonstracije In spopadi s komunisti v Berlinu. Jugoslovanska vlada je zopet padla. Oforoftenc tolpe Is Italije so baje invadlrale Albanijo. *
Oprskl monarhisti se ponašajo a ponarejanjem franlpv.
Hadna kriza v Belgiji.
Francija se potaplja v finančni kaluži In vodi de-
speratno oavojevalno vojno v Siriji in Maroku.
Italijanska lira, ki je bila več meaeeev stabilna, Ja silno ^adla na vrednosti.
¿helija Je še danes omamljena vsled generalna
stavim.
Poljaki generali organlalrajo
kont rsrevolto.
INtznunj, Poljaka, 16. maja. — General Joaef Haller in se-ksj drugih generalov je začelo mobilizirati armado 50,000 mož sa reokupacljo Varšave in str-moglavljanje Pilsudrfkega. Vsa Posnanjska je poplavljena s le-tski In plakati, ki kličejo ljudstvo na boj sa "svobodo" Poljske. Knes Hadsivil, najbogatejši velspoaestnik na Poljskem, financira s drugimi grajščakl yred kontrsrsvoltp. < Poznanj sk I poslanci In senatorji v poljskem psrlsmsntu so formirsli svojo «bornlco, General Sikorskl. ki se nahaja v Lvovu. Je isčel strs-šlti i "rusko invssUo". — PU-
Pipižev pailaiM
Iz ifj^Wk^
Mežice City, 17, msjs. — Me-hišks vlada Je formalno obvestila Georga J. Caruno, papeževima reprezentanta, da mora zapustiti Mehiko v štiriindvajsetih ursh. Caruna, ki pravi, ds Js dršavljsn Združenih držav, Je danes sju-trsj odpotoval v Waaklngton. Vzrok deportactje Je, kakor Javlja vlada, ker Je Caruna kot tu-Ježemec prišel v Mehiko pod napačnimi pretvezami.
Zadnji turški anltan umri.
San Remo, Italija, 17. maja. — Mohamed VI., bivši turški
sudskl Js poslal dva represen- vilo stnago rsvolts In popravlja. v Poznanj, da se pogajata W> ssste ter mostove, «Vbiti
poškodovani tekom bofsv. Vsr-
v njegovem imenu is mir'm sprsvo.
Clvllns vojna morda raskoss Poljake.
BerllNl» 17. maja. — Na temelju poročil is Poznanja civilna vojna ni Poljsksm še nI končane. General Stanislav Haller, kl Ima v Pesnanju svoj glavni stan, js iz Javil danes sjutraj, ds po* zneski Poljaki (bivšs nemšks provinca) ne priznavajo rebelne vlade v Varšavi In da so vsa poročila Is Varšave veČkomanj pretirana i# slsgsna.
K ako i' Izgleda, se Je v Poznanju pojavilo separatistično glba-njs za mskosanje sedanje polj. ske republike v slučaju, da Haller in Morski ne bosta mogla strmoglaviti Pllsudskega.
"Dslennlk Poznsnak" Je danes zjutraj v posebnem člsnku po-zval poljske stranke v Poznanju In Gornji ftlezljl, naj ss sedlnljo
sultan, kl je po zmagoviti Koma
lovi revoluciji puUegwH » JUHJoJ In Imennjejo komi toj petih vo» je včeraj naglo umrl v tukajšnji vili, v kateri Je živel.
dllnih Poljakov in U komltej naj bo pomožna vlada provlnčne-
farmarji so izgubiu tni-najst miujani dolarjev
Kljubtemu ee pa nekateri še čudijo, zakaj farmarji loži jo e slabih čaa(h.
Wa*hlngt*nt D. C. — V zad-njih šestih letih so ameritkl far mar JI izgubili več ko trinajst ml. lijard dolarjev, ker Je sena njih pridelka padla pod mero senc za induatrijeke izdelke. Tsko §* je izrazil kongreenik JaebMteln i* Kochestra v teku razprave o "d-pomoči za farmarje.
Jaeobstein prizna, ds so pritožbe farmarjev opravlšen*, ln naglašal je, da se morajo fsr-mar ji aaml bojevati, ds povišajo cene svojim produktom. V to \m služi najbolje dobro Isdelans organizacija. Nakupovalna m^ farmarjev Je padla od leta 1919
začetek take organizacije Je po njegovem mnenju potreben vladni sklad, da se produkti redno izvažajo In postavijo na trg.
Jacobetein Je Izjavil, ko Je poslušal pritožbo farmarjev pred kongmenlm odsekom. Je to nanj napravilo vtis, kakor če bi bil na delavakom »hodu in slišal nejevoljo delavcev proti dolodajaleem. To Je' tragična stvar, Je menil kongresnih, kl bi se ne smela do-gsjsti V Ameriki. . Temu Je dodsl, ds fsrmarj! cdaj sovražijo IndustrlJalni vzhod, tako da se razvijata pro-blema za vzhod In zapad, mesto asverja In Juga. kl sta napravila veliko preglavice temu narodu pred šestdeoetiml leti. Rekel Je. de Je te voeiej občutil, kadar Je
približno sa dvajset aistotkoN, šel v odoekovo oobo, kakor de bi Kongresnih Je povderjai. do oe rekli, da Jih ti ljudje Is Wall morajo organizirati v močni b za- HtrooU t išče k tlom Angleški 'trugah, da lahko poetavijo svoje delavci ravnotako občutijo proti \ produkte na tujezamski trg Za I razredu, ki jih zapooluK
mu rešimu, dokler vladajo vata-
ši v Varšavi.
|MFostnsr Tageblatt" poroča, «ia v Varšavi Js v teku velik teror! Palača vojnega ministra je v razvalinah in mnogo poelopij v središču mesta Je napol porušenih! vodovod Js bil rssdsjsn ln nekaj čass Js bila Varšava brez pitno vode. Predsednik Wojolechowskl se ni odpovedni »lužbl. Urednik nekega drugega lista v Poznanju Je bil vršen v zapor, ko Je nstisnJl vest, da se js nskaj posnanjskih polkov pridružilo Pllsudskemu.
Nasprotno ps javljajo Is Vsr« šsv«, da js tam od sobote vsše« rs popolni mir. Vojaštvo la civilno prebivalstvo Js vfteraj sia-
lava Js danes pokopala mrliče.
Pokopanih Je bilo 160 oseb — msd Umi tudi ve« civilistov — In okrog 900 Js v bolnlšnloah.
Drugs vsst Is Vkršavs se glasi, ds Js gsneral Sikorskl Javil Pllsudskemu Is Lvova, da so nje« govl bataljoni nJemu na raspo« lago. To znaš!, ds Js Sikorskl ka» pltuliral.
Dmowskl, znani vodja polj* sklh naclonsllstov In bivši po» slsnik v Psrlsu, Je bil všeraj a» rstirsn.
Dr, Mar* sestavil aove
Berila, 17. maja. — DrT Viljem Msrz, vodjs centrlstov (klerikalcev), Je bil tretji ksn-dldat zs mlnlatrske predsednl-Itvo, ko ste Gessler In Adensoer odklonila mandat. Dr. Marx je včeraj informiral Hlndenburgs, da se mu Je posrsšllo pridobiti lludsko stranko na svi
9voj program me mandat sa
In vsled Uga sprejme
sestavo novs vlads.
Okrog 15,009 monarhIstov Je včeraj demonstriralo v Berlinu proti referendumu glede rasls-ščenja bivših dinastij. Monarhisti so se »|K>ps4l! s bila je velika bftka ns uucan, v katero Je posegla policija ln aretirale mnogo oeeb, Kna oseba Je bils loško ranjena.
Fašistovskl kolovodje, kl so po policijskem odkritju Izdelali na-črt sa najnovejši puš v Nemčiji, so še vedno na prostem.'«
Albanija In radi rana 7
Dunaj. 17. maja. — Poročiid is Tirsno, glavnega mesta Albanijo, se glasi, da so se sinoči Izkrcale ns slbeoakem obrežju do« bro oborožene tolpe, kl SdaJ prodirajo proti Tirani, Tolpe so pri« šle Is Italije, Albsnake vladne čet* odbijejo napadalce.
Madžarski fals&kslnrji as ae
BndapešU. 17. maja. — Sodni proco« proti poaarsjaleem frankov, kl Je bil pravkar sa-lUJučen. najlepše osvetljuje men-talite to ogrske vladajoče klike. Dva bivša ministrska pradsedni-ka, knei Windlaehgraets, raja* (Dalje na a.

PROSVETA
GLASILO SLOVEkfEE NABODNB PODPORNE JEDN
LASTNINA SLOV
■ POOPOKNK
Rokopisi m d® , jo»
0— ocj-or p» dogoront. N«ro¿nina: Ztdinjsea Écfeve ÜSVSS Chicago) fí.OO ne
pol Ifta in $1-25 u tri ~ m tri rotsaea,
i Chicago la Cierro 16.50 na lata*
in ta inoaamatvo
22t
Naatov aa Ta^ kar Ins
"PEO ßY ETA"
Itf 741 Saw
M Pol

-THE ENL
Orgaa of tka
■ — P
Ovaal by Um Bim» National BonofH Socioty.
A'1»titi¿H.a yat^ía*ivu
Sil '' ■
Subscription: Uni Ud StaUa (egcopt Chiaago) yaar; Chicago HJ^ aal foreign esaalaisa |SJS pa
I*MEMBER of THE raDE RATED PRESS

Dataai v oklepaja a. pr. (April H, It tt) polog vaioga besna aa aealeoe ■■4tui |a a to« dnovoai petekla aarolalaa. Poaorito Je »rafeiataa.
Sanaa aatavl llot.

SPORI MRI) DELAVCI IN FARMARJI KORISTIJO LE
GOSPODUJOCEMU RAZREDU. <
'L	* lil ? toO	l	t. <	1
V farmarski delavski stranki v Oklahomi je nastal spor. To pomeni, da bo moč stranke opešala in mesto da bo korakala od boja do zmage, pa pojde rakovi pot.
Dve osebi sta se sprli, katera izmed njiju postane predsednik stranke. Konvencija stranke je bila nsjprvo sklicana. Sklical jo je strankin predsednik J. W. Houchin. Na to jo je pa ravno ta predsednik odpoklical. Konvencija je vseeno zborovala v Renu in odstavila Houchina kot predsednika. Houchin protestira in povdarja, da je bila konvencija nelegalna. Kaj bo al^dilo temu sporu, ako se ne izravna tako, kot se ima inravnati?
Stranka se bo pocepila, volilci se pa bodo vrnili zopet k starima strankama, ki z vsemi sredstvi podpirata stari red in sta nasprotni vsakemu napredku in ivpremenitvt.
Američki kapitalisti in njih podporniki že od nekdaj selo radi pocepijo delavsko ali farpnarsko organizacijo, ko opazijo, da postaja njenim interesom nevarna. Ako se vse njih poteze izjalovijo, ki imajo namen preprečiti naraščanje moči delavske In farmarske organizacije, tedaj se kapitalisti poslužijo zadnjega sredstva, t. j. pocep-ljenja organizacije, da jo oslabijo.
To sredstvo jim pomaga, da dosežejo avoj namen. Zakaj? Kapitalisti in njih podporniki po svojem golem orodju vrinejo v organizacijo oseben spojr mesto načelne ga. Najprvo seveda kapitalisti in njih podporniki poizkusijo z načelnim bfejem, a ko opazijo, da jim tak boj ne prinese uspehov, ga samenjajo z oaebnim bojem, s katerim dosežejo to, da ae organizacija počepi in nato prične hirati in razpadati, dokler ne razpade popolnomft.
Pri vsakem oselfflem boju je pa ena atranka v pravem, druga pa v nepravem. Stranka, ki je v 'nepravem, se lovi le za okolftčine in argumente, ne glede na to, ako imajo kaj ali nič opraviti s stvarjo. Glavno ptj nji je, da ustvarja zmedo in napeljava vodo na svoj miki. V tem znamenju upa atranka na zmago. To pa pride tretji stranki—kapitalistom in njih podpomikom-^prav. Oni se posluiijo teh okbliičinskih argumentov, da pojmovanje spora ie bolj zamotajo, da se spor ie bolj poosebi in da sta nazadnje tu samo ie Peter in Pavel, okoli katerih se suče flpor|
Kadar spor donele to stopnico, se prične delavska ali
SUKE IZ MSELBIN
Dopie a pota.
dopiau aem omenil, da bom opiaal države vzhodno od Kalifornije, kakor tudi delavske razmere v njih, kar etoriti.
Pro^J koppu meseca ¿april« -m ae poalpvil od aorodnlkov in prijateljev v Los Angeleau in Poiteai, Cal. in aem se podai po B, F. železnici proti vzhodu, je bila vožnja čez 8au med velikanskimi naeadi tropičnega aadjs, vinske trte, sli ta lepota ni trajala dolgo, Svet ae vzdignje viije in vil je od San Bernardina proti Ki amer gorovju in na tej točk! a« zgpbl vea kraua zlate Kalifornije.
V San BernArdinu ali Kramer gorovju eta ravno ob času mojega bivanja v Kaliforniji brata Habslrst odkrila velike zaloge zlate rade. Ko eta dala to novjca med a vet, ata povzročila pravcat naval med zlatoiskalci po zapade. Ns tiaoče in tisoče vsakovrstnih elementov in karakterjev je ilo poskušat svojo srečo js. Vendar pa iskalci sla-
racava«
gorov, i niso
naflar spor aoaeae to stopnico, ae prične geiavsica a farmaraka organizacija krhati, kapitalisti in njih podpoi niki so pa doaegli avoj cilj, t j. razpadanje delavske ali farmarske organizacije.	\ •
Vsaka organisacija, delavska ali farmaraka, bi morala znati pred vsem ločiti, kadar se spori pojavijo v nji» kaki-, ni so ti spori: načelni in atvarni, ali oaebnl in umetno za-neieni vanjo. Ako zna organizacija napraviti to analiziranje, tedaj se ni treba bati, da prične razpadati. Rešitev stvarnega in načelnega spora jo bo le pojačala, oaebnl in umeto vanjo zaneieni spor bo pa tako lokalizirala, da bo spor ostal le oseben in «ato ji ne bo mogel Škoditi.
Ako pogledamo v zgodovino ameriikega delavskega gibanja, tedaj aa taalu prepričamo, da ao ti apori v de- »°ni lavskih organizacijah veliko škodili ne aamo delavatvu, ampak tudi ljudstvu v splošnem, ker niso bili M apori takoj v začetku anaMslrani in pravilno obdelani. Prvi spor! v delavskih orgeiiaadjah »cgajo nazaj v leto 1880, ko je prvikrat nastala nevarnost v Ameriki, da pridejo do poli , tične moči oni, ki delajo in a svojim delom ustvarjajo potrebščine sa ljudsko prehranitev in udobnosti, ki so po-trebn.- \ človellMfe tivljenju. Takrat so gospodarji prvikrat v Amerik! na umeten način pocepili delavce, da ao tako preprečili njih zmago. Od tega čaaa aa pa goepodar-ji poslužujejo pocepljenja delavstva In farmarjev s uspehom x
Delavci in farmarji se morajo učiti ia agftlovine da-lavskega (n farmmklga gibanja, pa bodo vami pred po-cepljenjem, ki g* zanašajo njih goapodsrji med nje v svojo
Delavci In farmarji morajo imeti tudi to pred očmi, koristi iroepodariav in sužnjev niao enake.
več danes, kakor so bili leta 1*4*. ko so našli v Kaliforniji prvo zlato. £*nes več nc potujejo z mršavimi kljuseti. naloženimi a fižolom, moko, .slanino itd. Danea ae vozijo y modemih avtomobilih in celo z eropiani ao ae pripeljali is San Frsnsiscs in Sscramenta v to oddsljeno gorovje.. Bodlo 11 našli srečo sli ne, nikdo ne ve.
Ko smo prekoračili te hribe; smo ae nahajali v Arizoni. Severna stran te držsve je pusta. Drugega ni kakor ogromne puščav?. Vse kakor v Sahari. Zemlja izgtaU precej dobra, ampak dežja ni in umetnega namakanja tudi ne.
Ns poeta j i Ash Tork sem se presedel in se odpeljal proti južni atrani držsve v Jerome, Ariz. To je precej velike nsaelbina in vožnja do nje romantična. Po vijugaatih potih med atrmlm rdečim skalovjem in skozi več predorov se vije vlak vedno naprej, skoraj bi rekel, dvfe vedno na mestu. V več mestih prevozi vjak deset milj sem in tja, da naredi samo eno miljo naprej. Po večurni mučni vožnji ' emo vendar doepeli v Jerome. Mesto leži med visokimi gorami in visoko v hribih. Tukaj so velikanski C. Clarkovi bakreni rudniki in topilnice. Plače ao od IS.00 do $6.60 na dan. Delajo vsaki dsn, ampak delo dobiti je težko. Slovencev v tej naselbini ni veliko, pač pa več Hrvatov, Dalmatineev in Hercegovcev. Imajo tudi več podpornih dru-lite v, izmed katerih je društvo epadajoče k S. N. P. J. najmoč-asjše in ae tudi najhitrejše razvija. Kar jfc intelegentnejših Jugoslovanov, «padajo val v to društvo.
Cez tri dni mojega bivanja aem ae podal naprej z "buaom čoa strmi» gore proti Prescotu
in Phoeiiixu. Arii. Zadnje ome njeno meato ima jako lepo Jego, kakor tudi podnebje. V tej okolici tudi raatejo oranže in drugo * citrovo aadje. Ravno takp je tudi "ijeliko breajkev, marelic in smo-Mey. Zemlja je veliko cenejša ukor v Kaliforniji, sato je pa fslifornijs veliko lepša radi lege lb paclfičnl oba&l
V Arizoni je še več elovenskih naselbin ob meji stare Mehike katerih to pot nisem obiskal. Te ao: Biabee, Lowell. Globe, Miami Nai ŠS povam, da je v Ari Mehičanov, kar jim pa ni zameriti, ker to je bili. enkrat njihova država, kakor ao bile enkrat tudi New Mexico In Colorado.
It Phoenixa aem ae podal zopet naprej proti Novi Mehiki. T* vožnja po Ariaonl proti Novi
gokopi, kateri pa, kakor povaod, letoe jako aiabo obratujejo. V okolici tega mesta sta dve jako veliki indijanski rezervaciji rodov Hopi in Navajo (reci Nava-ho). Ta dva rodova Indijancev ata priposnana kakor najbolj zanemarjena rodova, kar je še Indijancev v Severni Ameriki. Držijo ae šg| vedno svojih atarih tradicij, kakor pred ¿to leti. Mesto Ganup aamo izgleda kot indijansko mesto, ker je vedno polno Indijancev. Precej zjutraj prijezdijo ns konjib in posedajo po hodnikih ter gledajo sem in tja. 2enske prodajajo volnene domače izdelke, podlage in lončene Izdelke. Opravljeni so še vedno, kaker jih vidite v premikajočih slikah. Nekateri (sli teh je male) imajo velikanske črede ovac. Volno prodajajo vsako leto ter izkupijo lep denar zanjo. Ali <|bnar jim ne palete čisto tfič, ker ne poznajo veljave denarja. Kakor hitro dobijo denar v roke/ tako hitro ga tudi razmečejo, nekoliko za pijačo, drugo za otročarije, kar nima nobenega pomena. Stric Sam se trudi na vae načine, da bi naredil koristne ljudi iz njih. ampak je vse zastonj'. Delati nočejo, varčevati tudi ne. Uftjti se nočejo.
Slovenci in Hrvati v tem mestu so večinoma zapoeleni v pre-mogokopih, le nekoliko jih je v trgovinah. Par jih je ti*di, da Imajo še precej dobro urejene hotele.
New Mexico je dttava velikih pašnikov, ^udi nekoliko poljedelstva ima, ampak radi auhega podnebja st malo kdaj obnese, da bi se lzp|sčalo. Goveje živine ae pase ns tisoče in tisoče glav po nepreglednih plahjavah. V krajih, kjer ni pata dobra za govejo živino, se pasejo koze in ovce, katere prinašajo tudi lepe dobičke z volno in mesom. Naj-večje mefto v novi Mehiki je Albuquerque (17,000 prebivalcev). Mesto samo, kakor tudi cela okolica, nudi impozanten razgled. Vse hiše so narejene iz neke ilovice pomešane s slamo. So pa narejene jako borno brez vaa opreme ta malo katera hiša (če smemo tako reči) Ima več kakor dve okni, takorekoč luk nje, koder pride svež zrak v hišo. V teh hišah živijo največ mehiški delavci ali kmetje. Veliko je tudi Indijancev, nekateri so pa nekaki polkrvni Indijanci in Mehičani., Ljudstvo živi jako borno, smpak tudi za delo ni zanič. Njim je dosti, da se enkrat na dan najejo fižola in čebule. Napredek jim je deveta briga. Okrog postaje S. F. jih vedno aedi cele trope in prode jajoj potnikom avoje robato izdelane ročne izdelke, največ Ion čene ln volnSae. Pravi Indijanci prodajajo potnikom tudi lepo izdelane indijanske obleke, mokasine, sombrero, taške itd. Reči moram, dš je malo tako zanimivih krajev v Novi Mehiki, kakor ravno okolica Albuquerque. Vae je narejeno iz ilovloe ln Izgleda, kadar sure—poditine
egiptovskih piramid v miniatu ri. Podnebje je tukaj precej vroče in neprildadno aa naš narod, ker so vode jako alabe. / I
Od imenovanega mesta ™ zopet zemlja vdiguje proti hribom in je popolnoma nerodovitna. Od tu naprej vozi vlak vedno med, ali m po visokih hribih do meata Ratona. N. M. V Rato-nu so tudi aaaeljeni Slovenci in Hrvatje in je nekakltaa centrala dkollščnih pcemogokopov, kakor Sugarltc. Uaveon itd. Kmetij-atvo v tej okolici ae ne izplača, ker je lega semlje jsko »laha, pač ae pa izplača ovčjereja. Premi ogokopi obratujejo jako alabo Plače ao po loetvlci leta 191?.
U Ratona in oklice podal Čez hríbe v meato Trini I dad. Oblo. Meato Trinidad ic Mehiki ni drugega aakor sama centrale ondotnih premogovni
puščava, le tu in tam ob potokih J kov. V tej okolici je bilo pred (katerih je bore malo) vidit* p^ fcu veli» 8lovencev, ampak
ovčarje, ki pasejo ogromne <fcneil jih „i y^. f^^ ^ vtrt)k črede ovae. Ovčarji ao akoro vsi iUvka ia leU 1922. drugič ja pa
Mehčani ali Indijanci.
To dvanajaturni mučni nji aem vendar to pet enkrat dospel \ slovensko naaelbino Gai
vzrok depresija premogarakc ln vož-1 duatrije. Jlajvečje naselbine v tej okolici so bile: Primero, Morly. l.udlDw. Hai.t ing. Dela-
lup. New Mexico. Ta naaetblna je	gua. Sopria Itd. Dahea izgledajo
ravno na meji Ariaono. To jc	te naaelbias kakor grobišča:
precej prijazna naaelbina, v ka	ljudetvo ae > preselilo In ae še
terl je še precej Slovencev In	vedno aeli v Induetrljalna meata
Hrvatov naaeljenih Skoro .vel lastujrjo svoje domove. Dela tukaj drugega ni kakor premo*
na vzhodu, kakor Chlcago. Detroit In MiHraukee. Ravno taka uaoda je sedela tudi okolico
_ .	^ C ~	T»
VValaenburga. Kamor m človek obrne, povsod depresijs. Obiskal sem tudi veliko slovensko naael-»jno Pueblo, Colo. Tukaj je naseljenih več tiaoč Slovencev. Največja industrija v tem mestu je jeklarska, katero kontrolira John D. Rockefeller. Delajo tukaj doati povoljno, ampak plače ao kakojr hoč^ Roekefeller, to §e pravi, día so jako alabe. Pred par leti ae bile tukaj še velike topilnice. Ena še stoji,^ampak ne obrptujc- Druge pa ni več. *■»_v J O napredku Slovencev ne bom pisal, ker to je te večkrat opisal "Old Timer". Ena polovica napredka Slovencev je na Grovu, druga pa na Bessmerju, kontrolira pe ves napredek v Pueblu father Ciril.	v 'J
Pred par leti je bilo več slovenskih naselbini po Koloradi. Nekatere izmed njih so bile jako živahne, toda danes nimjgo več nobenega pomena za slovensko javnost, kakor n. pr. Colofflido Springs, Victor, Salida, Quray, Aspen itd. Vse te naselbine danes izgledajo kakor stara grobišča. Vzrok je: dela ni.
Ko sem se naveličal gledati te nekdaj cvetoče in sedaj popolnoma mrtve naaelbine, sem se podal proti Kansasu. Od Puebla do La Junta (reci Lahunta) so ob S. F. progi še precej dobre farme, gotoyo umetno namakane. Zemlja je tod/ še precej dobra in letina kaže izvrstno. V tej okolici sadijo največ slad no peso, kar pa letos ne bo j o, storili. Vzrok je, ker jim (far mar jem) sladkorni kralji nočejo plačati za peso toliko, kar njih stane trud in delo. Največ bo letos v tej okolici posejane alfalfe, katera jim bo prinesla več dobička in tudi manj dela. Dolina ob La Junti se imenuje Ar-kanson Valley. Ob desni strani proti vzhodu ob železniški progi S. P. so vresnicl krasne umetno namakane farme. Jabolk, hru-šek in breskev je jako doati. Z leve strani proge so pa zopet ve likanski pašniki. Reči moram, da tako lepe živine nisem letos videl po vseh Združenih državah kakor ravno v tej okolici. Cowboy ji ao kar ponosni* na avoje črede in gizdavo jezdijo na bran-kotih okrog po pašnikih med Čredami. Mesto Holly je ravno na meji Kolorada in Kansasa. Od tukaj naprej se prenehajo špan ska Imena mest in krajev.
Čez državo Kansas je vožnja zanimiva samo radi velikanskih krasno obdelanih farm ln sočna-tlh pašnikov, Povsod je sama ravnina, nepregledna polja, na 'katerih raste vse, kar uspeva »v tem podnebju. Največ se bavi-jo s pšenico, ržjo in ječmenom. Tudi koruza uspeva dobro. U-metnega namakanja tukaj ne potrebujejo. Zemljo v teh krajih Kansasa je jako težko kupiti, ker se vedno dobro izplačuje. SUri farmarji gredo v pokoj in farme dajo v najem tujcem. Bogatega farmarja sin tudi noče delati na farmi, ker mu ni sile ali je pa učen za zdravnika. rrovmkH, ttrtt^kU aU ka. podobnega. Smelo trdim, da bi marsikateremu farmarakemu sinu bolj pristo jala plag in brana kakor pa omara polna knjig,■ glavi pa nič. Zraven tega bi mu bilo pa tudi bolj dobičkanoeno.
V okolici Pittsburga, Kan-qas. aem tudi obiakal akoro v4e slovensko naselbine, sil kakor povsod drugod je tudi dkansaško premogovo okrožje zadela ena ka usoda brezposelnosti. Ljudstvo se je izselilo druge kra jé. Vzemimo naselbine kakor Mineral. Stone City, Scamon, Crow Hill, Dazie Hill, Cherokee. CMcopee, Flaming ltd. Vse te ao pred par leti bile še velike sk>-venake naaelbine, ampek danee raate tam koruza, kjer ao atale slovenske hiše. Kakor vae izgleda. bo enaka usoda zadela druge kansaške premoga rake easel bi ne. katere, še životarijo, to ao.] Frontenac. Radley. Ringo. Ed i son. Groes, Yale In druge.
Kansaške premogovna polja čudovito hitro izumirajo. Malo. k ¿tara naaelbina zdrži 12 do 15 let Premog se izčrpa In naselbine nI več. Od sedaj Z0 let se bo jako malo znalo tukaj se Slovence. Mladina beži v Induatri jalna mesta In starejši jim b<><]<> morali slediti, nekolike radi one-m og I osti. drugi radi pom un k.« nje aaalužka. Prvega maja »em se ob čaau mojega bivanja
udeležil prvomajniške manifestacije na Franklinu. Tam seps ansčal precej starih prijateljev in znancev, takore-(oč starih pionirjev, kakor Fr. letina, A. Rupar, Jos. Brat-kovič, Fr. Rugel, A. Sular in med njimi sem imel par prijaznih u-ric tam gori aa hribčku. Srečal sem se tam tu<^ z bratom V-Cainkarjem, predsednikom S. N-P. J. iz Chicaga, kateri je bil po-vfldtjen na maniieatacijo. Skoda, da nisem imel več časa z njim govoriti.
Na veselici je bilo vse v redu Ljudsivo ae ie zanimalo za govore. Govorili so: Sular, Seti* na, Stefančič in V. Cainkar. Ljudstvo iyjih je z zanimanjem poslušalo in gov<u*niki ao želi priznanje s ploAanjem. Pqzpo zvečer se je ljudstvo razšlo k počitku s popolno zadovolnostjo ws perfect day.H
Frank StunkL
TOREK, 18. MAJA.
wm

Verska vpn$M}i
Telzem, deizem,
telzem in ateizem.
Ker se ti izrazi jako pogosto rabijo v govorjenju in v knjigjah ter časopisih, je dobro, da je či-tatelj prepričan, kaj vsaki izmed njih pomeni.
Teizem izvira iz grške besede 'teos" (bog) ter pomeni verovat krščanska, mohamedanska, kaščanska, mohamedanska, židovska itd. teistične. ker poznajo poglavitno enega boga, daairav-no v vsaki tek ver najdemo o-stanke poganstva ali mnogobo-štva. Krščanski bog je na primer v treh osebah, kar torej lahko tolmačimo, da so trije bogovi, kateri pa so eno in iato. Krščanska sveta trojica je enaka trojici v indijski religiji, kjer je božanstvo tudi v treh osebah,
namreč
Brahma, Višnu in Siva.
Deizem je dobesedno isto kakor teizem. Beseda izvira iz latinske "deus" (bog), a ta ¿e na-stalš iz grške "teos". Dasiravno deiati verujejo v boga, jih pristaši raznih, ver vendar kratijo z brezverc|, Deizem je priznavanje boga. ali zavrača pa vaako sveto pismo in vsako proglaša nje cerkve. Kot filozofska stru js deizem veli, ds bog mora obstojati n^kje izven sveta in da je bog vzrok sveta ter uatvari tel j vsega. Ali ta bog nima ee-daj nič skupnega s svetom ter se ne meša v posle sveta in sveta tudi ne upravlja. Deisti potemtakem tudi zavračajo vsako previdnost božjo. Predstavnik te struje je bil v starodavni do* bi grški filozof Aristotel. V današnji dobi ae amatra za največjega predstavnika te filozofije francoski piaatelj in modrijan iz osemnajstega stoletja Voltaire. Ni ga bilo na svetu večjega nasprotnika proglašene religije in krščanske cerkve ter vsake druge cerkve, kakor je bil Voltaire. Ni čudno, da so ga proglasili za nevernika.
Pol i teizem pomeni toliko kot mnobogoštvo. Vaa stare vere so bile pofiteietične, ker ao priznavale enega glavnega boga, poleg njega pa številne druge bogove in.božiče ter polbogove. Krščen ska religija, ki je naetala in ae je razvila iz prejšnjih ver, se ni mogla očiatiti tega politeisma. Poleg tega da priznava tri bogove v enem, je Jezusa — človeka — dvignila ns stopnjo božanstva, a kakor boginjo časti njegovo mater. Poleg tega ima kr ščanska vera tudi neštete svoje svetnike in svetnice, preroke, ki posedujsjo veliko moč, prav ta* ko kakor stari bogovi in boginje ter polbogovi Grčije. Egipta, Rima Itd.
Panteizem prihaja od grških besed "pas" (vae) in HteoeM (bog). Po tej beaedi je bog vae tisto, kar je priroda — ali vae je bog. Filozof fCpikur je bil v starodavni Grški največji pred-etavnik te atroje, a bolj kot on
C je pri Rimljanih razvil to ff-
sofijo peenik in modrijan Lu-krecij Kar. Italijanaki filozof Giordano Bruno, katerega je Inkvizicija sežgala na grmadi, se je najbolje Izrazil o tej atruji: Telesne stran boga je priroda. Mevna stran prirode pa je bog." Na podlagi tega j« on razvil svojo flloaofljo. Nizozemski filozof Sptnoza apada med največje predatkvnike
pantriz-
2mmmkt
Krik iz Anglije.
Angleški delavea> je zagnal silovit krik. Kdor razume ta krik. naj povesi glavo za mo. ment. Prav je zapisal W. N Ewer v svojem poročilu iz Lon-doaa, ki je bilo objavljeno v v. rajšnji Pros veti:
V hipu, ko je stala zmaga delavcev že na pragu, so strahu-petni voditelji izpremenili zmago v katastrofalni poraz . . .
Ni čuda. da je J. R. Thomas jokal, ko je bila razglašena generalna stavka. Kolikokrat se še zgodi, da veliki momenti najdejo majhne ljudi?
To si je treba zapomniti.
Dokler gospodarijo oni, ki
nič
ne delajo in samo jedo, bodo delavci sarap delali in jedli le toliko, da bodo lahko delali. ♦ ♦ ♦
Razumljivo Cenjeni ¿arkomet
je.
Tukaj se je po francosko poslovila neka pobožna žena, toda do danes ie nisem 6tal ničesar o tem v katolikih listih. Ce bi bila to kakšna napredna ženska ali žena rdeč-karja, bi bil kutaraki liat že naj-manj trikrat poročal, trikrat podčrtal -in dodal tri pridige o "rdeči morali" in kako da Pro-sveta vagaja ljudi. 2ena, ki se je poslovila po francosko, je pobirale za zvonove na hribčku sv. Antona. — Reportar, Farrell, Pa. t
•	• a
Dobra novica iz Jugoslavije.
Raiie Pašič, sin starega Paši-ča, je bil obsojen na 15 mesecev zapora in 100,000 dinarjev globe. Zakaj ? Zato, ker je velik Jugosloven, Bogu mil, dober rodoljub, izkratka ker je dika i ponos troimenog naroda. Sodišče, ki ga je aodilo, ni socialistično in ne boljševiško.
♦	• »
Ce ae aorodniki ne brigajo, zakaj U aa mi?
Dragi K. T. B. J Ali je morda tebi kaj znano, kako se vrie pogrebi nun? Poznam ljudi, ki živo blizu kloštrov nun ali takozvanih sester, pa sem jih vpra&al, ¿e vedo kaj o njihovem življenju in pogrebih. Odgovorili so mi, da ne vedb nič. Nihče izmed po-avetnjakov ni še videl pogreba kakšne nune. Zakaj ne?—Frank
Erlah, Pueblo, Colo.
• ♦ •
Kaj pomeni beseda "segati"?
Ta nesrečna beseda drži colo-radakega učenjaka za vrat in ga ne izpusti. "Segati" in "razviti se" ni enoinisto, to je res, namreč v ožjem pomenu; če pa govorimo o človeku, da se je razvil, prav lahko porabimo izraz, da človek sega nazaj v živalski svet. To se pravi, da »ega po svojem aszvoju ali evoluciji.
G. Trunk ponavlja in ponavlja, da človek res "sega telesno nazaj v živalski svet" - in pri tem ostane. Kaj naj to pomeni, noče pojasniti. Ali pomeni rai-voj? Ne! — odgovarja nai učenjak. / S.
, Zdi se mi, da je Trunk malo preveč bktknil in zdaj noče n*") in ne naprej. Povedal je polovico resnice, drugo polovico pa drii zase. Druga polovica namreč J«; da človek sega nazaj v živali« Svet zato, ker se je razvil iz tel» sveta; drugače ni nobenega logičnega vzroka, zakaj bi
po božji podobi uetvarjeno bitje, segalo nazaj v živalski «vet Kompromisa tukaj ne more biu.
A« sega ves ali pa sploh ne *et» • ♦ •
U.	Lkrtefff
Citateljica Proavete, Min*« Mills, Pa.: Koga ae tiče va»
notica?	-
• s R. T. o-
kol tur-
ja,'gostilničarja 'Alojzija ***** lz Studencev pri Mariboru^ sredini Maribora s» neki avtomobil in pri padcu gostilničar zlomil eogo^ mu je stri tudi kolo. MJfl opaža, da so avtomob.l.-t' Mariboru silno neprevidni celo brezobzirni.____
t
lavr«*4
KO DORRnniTVf 9 ^ prirodo z vaeml aj«i»i *1
Umi. zakoni in pojavi. - V * J

TOREK, 18. maja.
bratski zajtM*
l^iáki skladi centralizirani. E-bo teta polne bolniške podpor»
.Nadziranj« bolnikov je trd (roble». GL predsednik o 8. N. p. J. Predpmviee mladine Sola za nepismene.
Cleveland, (X, 15. paja.—<Pri-jjiini deficit $40,000 v bolniškem ¿ladu ni oplašil delegatov v to-), da bi se izrekli proti ne-íoijf'o upeljani centralizaciji nrh bolniških fondov. Staro metodo plačevanja bolniške podpore ii blagajne društev so pokopi; globoko v zemljo. Res je, da jim je centralizacija doprinesla jrficit, ali iz tega se izkopljejo potom sprejetih metod. Mesto kakega nazadovanja so napredo-ku, ko so dodali nov sklad — J3 bolniške podpore. Tega preje ii bilo. Centralizacija bo torej obdržala sistem, kateri se u-pravlja tako, da se plačuje vsa bolniška podpora direktno iz u-/ada gl. tajnika in blagajnika &B. Z.
V gornjo avrho so tudi napravili drastični korak, ko so od-gissovali samo za enoletno polno bolniško podporo. Preje je bilo 18 mesecev- ali več. Po enBm letu dobi član zavarovan za $1 bolniške podpore, po $5 tedensko toliko časa, dokler ne ozdravi; oni, zavarovani za dva in za tri, dobijo po enem letu po $10 in |15, dokler ne ozdravijo. vOd sedaj naprej ae n? bo plačevalo nobenemu članu, kateri je bolan manj kot osem dni, nobene bolniške podpore glasom sprejetega predloga delegata Grškoviča. A-ko pa bo kdo bolan nad osem dni, tedaj bo dobil podporo od prvega dneva bolezni. V slučaju, da nastane deficit v kakem bolniškem skladu, tedaj imajo kriti deficit le oni člaini, kateri pripadajo tistemu skladu.
Gl. predsednik, Tome Bešenič, kot član S. N. P. J., in drug» člani naše jednote govore o velikih prednostih, katere nudi S. N. P. J. Konstatirali so, da imajo člani boljše ugodnosti, ter da platjo manj nego v drugih organizacijah. Vendar Bešenič kon-«tatira, da je prišlo radi teh liberalnih ugodnosti do deficita v bolniških skladih, ter da je bil odpravljen $5 sklad. Drugi delegat je apeliral na delegate, da naj nikar ne sprejmejo v pravila točko, katera bi določevala, da no&en član ne prejme podpore za prvih osem dni. Pri tem je vedno kazal na veliko konkurenco, katera obstoja že sedaj od strani S. N. P. J.
Nenavadno velike potežkoče dela sistem nadziranja bolnih članov. Delegat iz Detroita omenja, da imajo tam pri avojem društvu bolniški odbor iz petih članov, kateremu se plača dvaj-SH dolarjev mesečno za vaeh pet "dWnikov, kateri Imajo nalogo, da obiskujejo bolne brate in se-»tre. Priporoča ta sistem, kjer je to možno upeljati. Sprejel se je "¡»tem, kuteri je v glavnih podrobnostih podoben sistemu v ra-bi Pri naši jednoti.
1'redlog, da bi se dovolilo vsa-««•mu članu HBZ. zavarovati se *amo za posmrtnino, ni prodrl; prodrl je pa predlog, da ae to Prednost da mladini. Sprejel ae J(' ta predlog z velikim navduše-nj«*pi m bilo je precej argumentiranja v prilog temu predlogu.
vazcn in razmotrivanja vreden J« I'll sklep glede dela gl. prometnega odbora. Temu ae nalaga "•lf»ga, da ae v bodoče, obdrža-v»j" tečaji in šole za vse one, kat<r, ne znajo čitati in pisati; tavanj« in nabavljanje pouč-n»h knjig, itd.
^'axiio se bo tiskalo na osmih "trani'h in izhajalo bo enkrat na n N jegov urednik mora biU *m«.riAki državljan in najmanj !/' Irta član Hrvatake Bratske «Janice. — Joseph A. «Ink* vkh- ¡»oročevslsc.
*N1 TKUHT SE MJJB1T.
T« burilo podaja Ljudska legte-lallvna Upa
* :,"kl«gten, a C. — Ljodska *ft*Iatlvne liga je podala svsri-10 da Krušni trust, takozvani ¡"»«t rs živilske produkt«, fte ni ul>it z razsodbo zveznih P 1 Ts trust se je Imel ustanovi i dvema milijardama doiar-\*v- ()dlok samo prepcnfnje u-•Unovitst trusts, ampak v njem *	lukenj, da
j «ko »kosi Bje i^dejo.
toirttüOM Hrtäto1
i Iranspolarnem poletu
Od tečaja do Alaake je odprto merje. Zračna ladja je imela
velike težave, ko je zmrznila veda.
Ne**. Alaska, 17. maja. A. mundsen-Ellaworthova tranapo-larna ekapedicija po zraki^ je končana. Amundsen, stari norveški polarni eksplorer, ki jf v nedeljo dospel sem z Lincolnpm Ellsvvorthom in drugima dvema tovarišema v Čolnu iz Tellerja, poroča sledeče:	,
Plovba s Spicbergov do glaske je bila brez poaebnih incidentov do 13. maja, ko je bila ekapedicija že na avojem cilju. V sredo, to je 12. maja, se je di-figibel "Norge" pokazal v zrfku kakih 10 milj od Point Sarrowa, na skrajnem severovzhodnem koncu Alaske. Ko je "Norge" priplul nad Teller, je divjal močan severni vihar. Zrakoplov je bil pokvarjen; iz velikih vreč je uhajal plin. Drugega torej t ni kazalo, kakor »da se dirigibel spusti na tla. To se je zgodilo v četrtek ob štirih popoldne.
Prebivalci Tellerja — ok^og sto Eskimov in nekaj belopolt-nikov — so bili presenečeni, ko ao uzrli nenavadno prikazen: veliko zračno ladjo, ki je šla na tla in obsedela v njihovi sredi.
Moštvo ae je nekaj čaaa trudilo, da popravi zrakoplov ali kmalu se je pokazalo, da to ni mogoče. "Norge" je tako pokvarjen, da se ne more dvigniti v zrak. Poveljnik Nobile, italijanski zgraditelj dirigibla, je sklenil, da se isti pošlje v Združene države in tam rekonstruk tira.
' "Norge" se je pokvaril med potjo, ko so ga preluknjali kosci ledu, ki so odletavali a propeler ja. Plovba a Spicbergov do Alaske je trajala 72 ur. "Norge" je plula 4000 visoko nad polarnim pasom. Nad točko severnega tečaja se niso; nič ustavili. Spustili so doli tri zastave — norveško, ameriško in italijanako — in pluli dalje. Videli niao nič drugega köt led in odprto vodo Ekapedicija je pokrila 50,000 štirijaških milj sveta, toda nikjer ni videla kake nove suhe zemlje; povsod le ledena gladina, ki pokriva morje. Mraz je bil tako hud, da je zmrznila voda na zrakoplovu.
Amundsen je zadovoljen uapehom ekspedicije. Izrazil ae je, da eksploriranje z dirigiblom je še najboljše.
AVTOMOBILSKIH ŽRTEV
V NEDELJO Chicago. — V nedeljo je bilo pri avtomobilskih nesrečah Cook okraju ubitih sedem oseb med njimi troje otrok. S tem je število avtomobilskih Žrtev poskočilo od 1. januarja na 2*7 Triletni Gero Auriene je bi povožen od nekega taksija pred svojim domom. — Desetletna Marie Mathieu je bila ubita, ko je avtomobil, v katerem se je vozila s par drugimi, trčil v avtomobil, ki ga je vodil neki šestnajstletni dečko. — Štiriletna Fannie Gerrlck Je bila povožena, do smrti na Kedzle, blizu 16
ceste.	4
Neki približno štiridesetletn moški, katerega ime Še ni ugotovljeno, Je bil ubit, ko je s svojim motorcikljem priletel v nek avto. — Sestdesetletni Peter I/orimer je umrl na poškodbah ki jih Je zadobd, ko ga Je v soboto povozil nek avto. — Petin-pet desetletna mrs. Mary Mc-Brlde je umrla na poškodbah, zadubljenih v soboto, ko jp podrl neki avtomobil, ki ga je vodila neka ženska. — Sedemindvajsetletni James Keefe Je mrl na poškodbah, zadobljenih pri neki avtomobilski riesreč zadnji četrtek.
i
V smrt radi nesrečne I Ju Chicago. — Trlindvsjsetletna Uurs Lameli je bila selo ljubljena v nekega brzojavnega uradnika, ki se je pred kratkim v Florido. Našli ao ku pisem. %i ao bila od
___ zalo vrošn in pofosta. pa
so postajala vedno redkejša hladnejša, dokler Jih nI neki lepega dne nenadoma zmanjkalo. To je
olM». Pred štirinajstimi dnevi Je izginila s svojega doma. a v
nili is čikaškega
Opis pttdiiih driav laijt
MISSOURI. Zvezna driava Missouri, na-ivana po veliki reki istega imena, ki izvira iz indijanščine in pomenja "motna reka", leži nekako v aredini med Atlantskim oceanom in Skalnatim gorovjem (Rocky Mountains) in med Kanado in Mehiškim zalivom. Leži približno v isti geografični širini kot Španska, južna Italija, Grška ali evropaka Turčija, piv ::*va vsebuje 115 okrajev,(counties) in njena površina znaša 69,420 kvadratnih milj. Radi primere bi torej rekli, da je Mia-souri približno toliko obsežen kot polovica Norveške ali Rumunske oziroma tako velik kot Hrvat-ska-Slavonija, Bosna-Hercegovina in Srbija skupaj. Vso vzhpd-no mejo tvori reka Misaiaaippl. Mava Missouri meji na več držav.kot katera druga zvefna država razun Tennessee. Severno meji na državo Iowa, vzhodno onstran Mississippi reke na dr-ave Illinois, Kentucky in Tennessee,, južno na Arkansas in zapadno . na Oklahomo, Kansas n Nebrasko.
Površina te države je večinoma brdovita, ali jugovzhodni d^l e jfcpolnoma raven. Jako oddaljena od oceanov in velikih , ezer in neobvarovana od vfa?-cega gorovja, država Miaaouri mu podnebje, ki sega od skrajnega mraza do skrajne vročine, od velike vlage do velike suše. Največja gora Ozark planine je dovolj visoka, da vpliva na Vilmo bližnjega okraja, ali ni dovolj visoka, da bi imela vpliv na ppd-nebje vse države. Srednja poletna temperatura znaša 75 do 78 stopinj Fahrenheita, ali toplomer zna dostikrat zabeležiti tudi čez 100 stopinj vročine. Srednja zimska temperatura je povprečno 83 stopinj nad ničlo, ali dostikrat pade pod ničlo. Reka Mississippi zmrzne dostikrat pri mestu St. Louis, nekdaj v febru ar ju, nekdaj pa že v decembru. Vzlic mnogim deževjem/zlasti v spomladi, Je podnebje posebno suho, ker deževnica izhlapeva ja ko hitro, tako da je atmosfera redko napolnjena z vlago. Naj bolj suh mesec je navadno april.
Radi svoje lege v kotlini r?ke Mississippi je država Missour izredno rodovitna in, kar se tiče vrednosti poljedelskih pridelkov, je šesta država v Uniji, njej je vsake vrste prsti; 1.1120 je bilo 263.000 farm pdvpretne veličine 132 akrov. Vrednost povprečne farme računa ae na 113, 600. Qd skupnega Števila farm ao Jih 185,000 obdelovali sun, lastniki, 2250 upravitelji in skoraj 76,000 najemniki. Le 884S farmarjev Je bilo tujerodcev večinoma Nemcev.
Glavni poljedelaki pridelki 1 1924 ao bili koruza (26 miljonov bušljev), oves (27.5 miljonov bu-šljev), pšenica (skoraj 13 miljonov bušljev) ln krompir (100 miljonov bušljev). Povrh tega Missouri prideluje širok (sor ghum), seno, rš in tobak v veli kih količinah in tudi velik del vsega ameriškega pridelka jabolk in Ijreskev.
■Reja o vse, prsšičev, konj in muljevelikn. Miaaouraka mula. o kateri ae v šali pove, 'da je Iz-vojskovala vojno, je znamenit pridelek te države.
2elezna ruda se izkopava v velikih količinski. Zaloga te rude j* baje ruizčrpljlva. Tudi meh jtega premoga je mnogo na severu in zapedu. Dve tretini barlta Združenih držav prihaja iz Ws-sourlja. Poleg tega stoji ta driava na drugem mestu v produkciji svinca in cinka.
Ker 40 odstotkov države tvorijo gozdovi, je lesna industrija ena glavnik. Izmed drugih industrij naj omenimo produkcijo mena Is klavnlčsih pridelkov, moke. čevljev, avtomobilov, livarne in strojnih produktov, lezniških vagonov, tobaka, p aa in bisernih gumbpv. V štirih okrajih izdelujejo glssovlte pipe Iz koruznih storže v, ker tam rast* neka posebna vrsta keru-ze. kater* storž je priklsden Izdelovanj« pip.
milj jugozspadno od New Yorka in okoli 308 milj južno bd Chi-caga. S svojimi 1500 tovarnami je šesto najvetje industrial-no mesto v Združenih državah. Glavai produkti so Čevlji, poulični železniški vozovi, peči, kava. tobak, pohištvo in vsakovrstni stroji. Kanaaf CK> je drugo mesto drŽave po šteiriki prebivalstva (860.060) in še nahaja na zapadni meji, kjer ae Miaaouri dotiks držsv« Kansas. To mesto e najvažnejše sred i s v Združenih državah za ozimno pAenico, za vsakovrstno živino, klobuke n distribucijo lesa.
St. Joseph (78.000)- ae naha-a ob reki Miaaouri, 68 milj ae-verno od Kanaka City To je važno trgovsko in tovarniško meato in glavni produkti ao mramor, atavbinsko železo, oprege, čevlji, moška oblačila, pohištvo, plugi, traktorji in pumpe. Jefferson City
Mvaist vo ss ceni ns S1S400. trgovinska metropola srednje doline reko Mississippi; hm Is« kakih n milj Jnžno od vt» ka refc* Missouri v rsk» W* nipp! SL Louis js kakih 1000
PRt>SVETA
(15.000) jc glavno mesto države in leži ob reki Missouri 110 milj zapadno od St. Louisa. V njem ss naha-a zamorska Lincoln University. Prvi naseljenci MIssourlja bi-so Spanci in Francozi, ali sedanji prebivalci so pretežno nasledniki priseljencev iz držav Kentucky, Tennessee. Nqrth Carolina in Virginia. Od nekaj čez ,400,000 prebivalcev te državo je ljudsko štetje 1.1920 navedlo 186,000 tujerodcev. Nemci so stali na prvem mestu s 73,000, za njimi prihajajo 2idje a 15, 000, potom Italijani a skoraj i stim številom, Poljaki s 6,000, Oehoslovaki s «,100, Rusi s 5,-400, Švedi s 4,700, Jugoslovani s 2958 (privatna konservativna cenitev jik našteva 4,900 tujerodnih In s200 tukaj rojenih, skupaj torej okoli 8,100); za njimi prihnJejo po številu Mad ari, Danci, Norvežani, Le^ in »Itvini ter ppi.
Glasom poizvedb s strani Foreign Language , Information Service niti inozemec niti oni, ki poseduje le prvi državljanski papir, ne morejo biti lastniki zemljišča v državi Missouri. Inozemec pa m#re postati odvetnik zdravnik, b^ničarka, lekarnar zsmljemerec in .niti«» nil ne more biti pcpptnik ni državni redar. Vdova,, ki je inosemka al katere mož je imel le prvi papir ne more dobiti materinske pokojnine od drfave. Obratno pa inozemec ln druMna^ istega imajo vsako previco do odškodnine za slučaj delavske nuzgode ravno tako kakor ameriški državljan o-ziroma njegova družina. — F. L, L S.
M |Z Jigostafli
mb	w §
Kongres sedjalistlteik pev sklh društev v Zagreb«. V nedeljo, dne lt. aprila ss je vršil Zagrebu prvi kongres delsvskih pevskih društev, ki je bil izredno dobro obiskan. Na kongrea ao prihiteli sodrugi it vseh krajev In delov držsve. Ns predvečer se Je vršil izvrstno uspeli kon cert načust došlih delegatov Kongres je otvoril predsednik priprevljalnoga odbora s. Močnik iz Maribora, nakar so se preči-tale Iz vseh krajev došle brzojavke, pozdravljajoč idejo združenje delavskega soeljalistične-ga petja. Preden se je prešlo na dnevni red sb sape I i skupno vs pevski delegati v slovenskem hrvatakem ln nemškem jeziku Predsednik verUlkacijakega od bora ugotavtfi, da je došlo 4 delegatov, otf katerih ima 79 gls-aovalno pravico, oatsll so ps kot gostje. Skldnllo se js, ds se ime-nuje svssš pevsk h društp*| Ssvez delsvskih društev Jugoslavije. MH Save/s je v Mariboru. Pravila ao bil* po daljš debati ln a preminjevalnlm predlogi »oglasno sprejtt». 04 bor sestoji «s 5 član * ožjega In 7 Članov širšega odbora. • odbor se je rssdeM na sledeč način: sa Movnnijo l: Hrvatsko 2, Srbijo 2, Vojvod ao I, Bosno 1. Za predsednika k bil Izvoljen s. Selinšek. SS tajm*s s. Kražen is Maribora, flodr gi js južnih krajev nsgUAsjo notrebo po idružitvUia kulturn m polju. Ur porašajo, da vlada v Srbiji In Makedoniji taka rt kdje. da m ne sme >u I turnih d ušUv m aa vi jat i Kakor Ima ImMvo vnč
razburjeno ns snanie ter navdušeno pozdravlja hrabre bojevnike in njih kulturno delo. Iz. voljeni odbor je ¿sgotovll, da jim bo šel v vaeh osirih na roko in atoril vse. da ae-rasvoj in napre« dek delavakega kulturnega delo» vauja aajamči.
Zgodilo as js in «godba je ros« nična in je za kulturno aedanjf prilike selo inačllna. Na eni strani odkriva in odraža tipično slovansko ljubezen do živali, n« drugi atrani pa kulturno p ropa-anje naših takoavanlh boljših krogov, ki v ljubezni do živali, slasti do psov prihajajo že v pw verznost in da dame in damice in rasne zastarele davke ne zaostfr ajo, je povaern umljivo. Zgo<ty. o ae je torej ln sloer ae je zgodilo, da je neki goapoaki družini Mariboru poginil pes. Sledil« e obča žalost in skrbno ter napa» to pripravljanje mrtvaškega odra sa paeta. Oder ao torej peatavili, ga okinčali in obuli a cvetjem, med cvetje pa položili paeta in plakjdi, plakall in s po» rrebnimi svečanostmi -ga tiull »kopali in sicer na vrtu, da bo gpspoda laže obiskovala grobu revijo, da imajo svoj "pasji >ritof" Parlžani; zgodaj amo torej napredovali, dobili amo ga tor rej tudi v Sloveniji. Rado vodni pa smo, kako bi gospoda pokopa-a na primer .svojo deklo, svojega hlapca?
Zaloatno ln usodepolno je SS
slovenski nsrod, ds ga v najbolj kritičnih ¿asih zapuščajo lastni Judje in da gred? v interesu svojih osebnih kosjsti v bratstvo Judi, ki nimajo prav nobenega smisla za koristi njuroda. čeprav majo atalno na jeziku naroA* kulturo in bi bili aami radi nekaki narodni in kulturni delavci. Z njimi gredo, se pridru žujejo njihovemu taboru in pljujejo na avoje stare ideale, ali vsaj na izpovedi, katere so nedavno izrekali in se nedavno na-

-e
nje zakllnjali pred narodom. Danes imamo novo vlado, ki J4 seveda obljubila, da bo polteno delala sa proč vit naroda in drža
ve, ali že v prvem njenem za držanju je pokazala, da ji nI zs resno delo in da ji je samo za
osebno rešitev medsebojnih sporov. Inipll smo že dosti vlad in vse so obetale, da bodo delale z« narod, za državo ln blagor naroda, toda niti ena nI izpolnila svojih obljub In svojih dolžposti. Tudi najnovejša vlada je prezrla najoanovnejšo svojo nalofo in pozabila na naše težkoče ln pozabila na koruptne razmere današnjih dni In z lepo frazo prešla preko korupcije ln šla na počitnice, da ae doma razkazuje \ minlatrakem dostojanstvu in ministrski darežljtvoetl ... Je pač tako, da je današnjim ministrom več sa osebno dostojan-atyo, kot pa za koristi naroda m okolice, v kateri je dotiftnl mi n is ter zrastel. Zato pa js med narodom bsds, obupanost in neza upanje. In nezaupanje bo rastlo, dokler bomo imeli take vlade In take mlnlatre, ki hočejo a prevzet jem ministrskih mest deseči svoja stave in paradlratl pred svojimi prijatelji.
Tudi napredek. V tednu pn i t majem je ravnatelj tovarne kltj v Ljubljani poklical k sel" po enegs dslsvcs in eno detevko ter jims nsznanll, da M bodo od
maja dalje znižale delsvsk« mezda In sicer delsvcem sa r. Din, dslsvksm ps zs 7 Din. Ta ko torej delavci napredujem? pri naših plačah in to vkljub dragi nji, ki noče pojenjstl zlsstl ns v tskem razmerju, kskor se nsm povsod znižujejo plače.
EVROPA HK S Vil A V NOVIM KRTIH.
(Nadaljevanje s 1. strsni.)
tki škof. šef državne šaadarnu rije in druge visoke glsve se nfeo prav nič sramovale priznati, ds so se lotile z ločina k egs poete aamo zato. ker js tako "zahteval* čast domovine."
Skof Zadrsvsc je naredil pa trijotično pridigo pred sodlAien. in sodnik ga ni ustavil. Orof Paul Tslekl, bivši premljer, js
O produktivnosti pisateljev.
Meverjetna produktivnost ne-katerih pisateljev, ne sioer s osi-rom na kakovost, temveč na množino njihovih del, nas naravnost osupne, če pomislimo o gorah papirja in morju črnila, ki so ga porabili. Na snanstvenem polju je v tem pogledu nedvomno prvi znani matematik Leon-ksrd Euler, kljub temu. ds je bil popolnoma slep. Skupna njegova, skoraj izključno matematična dela snašajo najmanj 8000 tiskanih pol, kar bi bilo 30 velikih knjig, leksikonskega formata. Skupna dela naravoalovca Aleksandra Humboldta ao veljala svoj čaa 300 atarih tolarjev. Lahko ai predatavljamo kale ve-llkanakt obaeg so morala Imeti. Imenitni Špasaki dramatik Lopes de Vega je spiaal do 1. 1681 nad 1500 ,<dram in okrog 400 manjših iger. Poleg tega so pa še njegovi beletrlstlčn! spisi obsegali 80 velikih svezkov. Aleksander Du&as starejši je napisal približno trikrat toliko, kakor Voltaire, katerega dela obsegajo nad 100 sveskov. Nedogotov ljen katalog njegovega talošnl ka Leoya iqkasuje 800 sveskov. Hopore de ^alsac je napisal 90 romanov in novel ki so napolnilo 180 zvezkom, Rajmund Lullus, roj. 1. 1286,1 Je napisal baje 4000 spisov o alkimiji in filosofUI. Mourus Jokšl, znameniti ogrski romanopisec, je napisal do avoje-ga 50. leta približno 800 sveskov romanov, novel In versov. NJ govi politični spisi bi istotako napolnili 50 zvezkov. Kako neznaten se sdi napram tem sna ni puatplovnl ln fantastični ptsa-satelj Karl May. katerega dela b' napolnila 80 debelih sveskov Prava literarna poaebnoat je bi pa fantaatičnl ljudski pisatelj Robert Kraft, ki ae Js dolga leta kot mornar potikal po avetu in se Je sadnjih deset lnty svojega življenja lotil pisanja romanov ftekdo, ki je natančno posna njegove spise, Jih Js cenil na o-kroglo 50.000 strani. Kraft je pisal dnevno od 6. ure sjutraj do 7. ure zvešer neprenshoma In si car kakor j# sam trdil, pod vpil vom neke posebne zamaknjenosti. Dal Je napraviti posebne papirnate r^le, ki Jih Je napelje s ko/, i pisal A i stroj, na katerega je neprenehoma tipkal, brez po-nebnega pomisleka. Zato Je pa tudi večina njegovih povest precej površna, vendar se jim ne more odrekali originalnosti In napetosti. <Ce bi se njegova dela zbrala, bi, napolnila najmanj 120 zvezkov. Potemtakem J« znašala njefcbva letna produkcija 12 zvezkov isll vsak mesec 1 knjiga. ♦«: _
NA PRODAJ: Stanovanjska hiša a 15 aobami. Prinaša lep dohodek, preiščite ln se prepričajte.	j^Krnj*** Iza dolgo dobo In priliko, da lahko kupite. Prinaša okrog $350.00 mesečno. Dobro pohištvo in oprava. Ugodna prilika za dober par narediti denar. Takoj Je plačati le fl,000.00, ostalo l*hko plačate v enem letu čaaa. Pišite še danes. 401 Curry Bldg., ■ittaburgh, Pa. (Adv.)
IZLET V JUGOSLAVIJO.
Francoska linija bo kakor vsa» ko leto tudi letoa priredile poletni izlet v Jugoslavijo s parnlkom Pariš, kateri pluje Is Newjorške-ga pristanišča 88. maja tega le-Ita. i • V -^mHHB
Pomagal llolnemu Prijatelju ki J« Ml Is dalgo «aas leks, isks slsb.
Tsko nils Mr. Floyd Burton Is Jsf ftrsuus. TszT^"«al ml J#, ds vsis niw.ro Is H'pissl sW. t.«s todo-
is. MgMMÉl
vltssa sdrsvl - ----
porsbil stskUmiss vslsgs sdrsvils
In ml Js s»ls i pomsfalo. Utoéssoo Mm ss nrtpontfsl psJjstslju. Mr. L T. MttlSi kl Ji bil Ools« lass Jaku. ia-ku slsbetss. .lisi mu sssi 4vs slskl»-okl, 'Mm\ m J« MutUi buljil is nsrulil Js vul sUklralc ia sudsj, ns Máodsaj» vsub, ss pp«uU Jak» dobro.
čitsuljl tsis lisU bodo salti Nu ifB'Tort* isvsMao sdrsvilo v takih •luiajlb. Poskusit« sa. 1st« J* tsko priprt*to, prljotno as vllvoii is učinkovito, ds su bost« v Uku psr dni Mili k s ko dobr«i ss pošutlU. Ists puv^s v slo moé i« bvopkost, oJoSi kri, tivst la ule, dala oUvliaJol sea-nog •Umuiirs Jstrs is ns prIJoUu» as étn r «t utira Islodef in ¿rovasj«. Uto Js pozitivno Jas»*«!*, da vs« bo mfesut". a« SS s« vs» vrno 4-ss» Ns v«sk«m ssvojy Js Jamstvo.' Pri p>.rotuno, fsrsnijfseo ia ss srodsl VMb brksrsoá», «II p« poAlJIU ll.'iü n«r«vsssl aa Nstip^al Isborslsrr lots Ko. W«bs«b A vs., cthmum«, ir>
ODPRAVI HUHKCUO.
Ito odprsvIM kola« ispabk«, Htv in «nsk« nprsd« J« ssts mmm «ss r-o-vil«, M r«Hko ks4sj Upad», 4s as
t,i ».(«vik» is «sdrsvilo bobw kolo Is
tu «4r«vlis Ja JUvorsV F*ko. U nsd is Minds»»« lot k to susim »4rs-Vilo v*llo svpj« 4bU. Napravil« J« Mnlmtv« Is >uf/vtts asssks v sSrav-I>mJw koiiUb fetassi. V v «lih (sanj > pofcassb» '
vrlilo svoj»
pravilo «HioMo« NsrollU | i>o («a« pri vsissi Msrssrjs,
m^m^mmOm
ds J« is-
no#l is «4*
Gospod Drsgotin M. Cvetko-yjph, urednik "The Yuvoiilsv Re-view". kateri je tudi prošlo leto vodil (¿letnike sa božične prasni.
ke, bode vodil sedsj Izletnike na t «m izletu. Njegovo prlsotstvo kot posnanca krajsv skosl kste. re se bodo isletnlkl vozili In pje« govo Iskustvo, Je najboljše jamstvo, da sa bo potnikom te grupe z dne 28. maja 1.1.. as potovanju ugodno In prijetno godilo.
Ciospod Cvetkovich bode vsem Izlotnikom ns rsspolago v »vezi s potovanjem, kakor tudi izdajanje pojasnil potnikom na tem potovanju, ki Jih bodo Žel!!! ali potrebovali.	•
Ker dobro poznamo gospoda Cvttkovlcha, priporočamo, vaem čitateljem, ki šele potovati v staro dolnovlno, bodi »a sabavo aH vsled vsšlh nujnih ali potrebnih zadev, priporočamo, da potujejo v družbi s tem parnlkom, kakor tudi vs« in drugim Jugoslovanom.
Parnik 'Parit" je največji parnlk Francoske linije, Ima naj-modernejis v rojene la ugodne sobe sa obedvanje in vožnjo, ta eno, dve sil veš oseb skupaj. Postrežba Je lsvmteo dobra in vsa potovanje s tem parnlkom bo zelo prijazno in sanlmivo.
(Adv.)
MMtMKI MM!
Znamenje (April SO-MM)
potoki« ta dan. Ponovite jo
prtvo^asno, da vam lista m ustavimo. Ako llata n§ prejmeta, ¡o mogoča vstavljen, kar nI bil plulan. Ako Jt val list plačan In ga no prajma-U, Jo mogoča vstavljen valad napačnega naalova, pHllo nam doplsnlao in Ravodlta ■iarl In novi naslov.
Naši zastopniki ao val društveni tajniki in drugi za-atopniki, pri kaiartb »fMkir plačate naročnin«.
Naročnina aa eafto Wt# ia
IfieOO Iti	POl l^1®	^BHeftOe
Ciani S. N. F. #. dopinšajo aa pol ieU 11.16 in sn Mo lato 98410. Za maato Chicago Ii CU
lUft, sa čiano t$M
Za Evropo atnnn a« pni lota NA sa vao lato pa H00.
Tadnik
Ibat 11.70. Člani
rs»*
dejal v svojem zagovoru, da as- «ajt« «s js JPH
aSÄSSSTÄ
coli* stvsi
ms« pstrijotléen. je vzel as znaajs s Bivši premljer frledrlch je
K«v«f« lASv I
AU um sssti »s I Usa plašit m . a> L. ^ ..	N»^ ai -awvos.
kol, da je grof »sthle«. sedas J i ^.^uékm aováis«-, bstor* k ia-,
Sb I« IM M prmdšt kmttt^mš
m»lir» S. N. P. I.
prsmljer Ogrske, poročila' pot n« liste ponarojaicsm
Me ga poštnino. Naročnino Inhko twit ao-
ml poiiiaU nn
UPBA1
"PROS1 ^
8887 a. L (HICAOOk
. .... ..

• : " '
■ampir ■

« 1

P. J. B. BUCHEZ
(17M—IMS)
posebna figura med utopičnimi »ocijaliKti K P- J- B. Buchez, utemeljitelj modernega zadrui-niftkega Kranja na Francoskem. Rojen je bil takorekoč na pragu velike francoske revolucij« 1. 17%. svojih letih je bil vnet pristaš St. Simonovakega giba-nja in osebni prijatelj njegovega idejnega vodnika Bazarda. Polom politične revolucije mil je tki pobudo, da se je ztčel temelj iu-jne pečati a socijalnimi in gospodarskimi problemi »voje dobe. Plod avojih apoinanj pa je hotel takoj prenesti tudi v praktično dnevno življenje. Idejna misel njegovega teoretičnega spoznanja ga je gnala v zadružništvo, v katerem je spoznaval ekonomsko preporodltev človeštva. Na tej poti pa je nosil seboj idejno dediščino St Simono vakega gibanja, to je prepričanje, da je za novo človeško družbo potrebna morala in vera v Boga. Spoznal je bil s St. Si-monovci vred, da novi liberalni gospodarski sistem temelji zgolj na materijalizmu; zato da je bil slab, zmoten in človeštvu ikod-ljlv. V tem logičnem spoznavanju se je približal katol^anom, čeft, da je ob preporodu človeštva v njegovem zamislu potrebna pomoč cerkve. Zaman so se — po njegovem spoznanju — trudili n. pr. Jskobinci v dobi francoske revolucije uveljaviti v javnem življenju načelo krščanskega bratstva, in enakosti. Vsega #o-d j al ne ga zla je kriva pred vsem propast morale med ljudmi; zato jo je treba zopet vzpoftaviti.
Takoj po julijski revoluciji je 1.1881. organiziral mizarsko pro-
duktivno zadrugo. Leta 1834. pa je ustvaril produktivno zadrugo zlatarskih delavcev. Leta 1848. je ustanovil delovski list "L'Ate-lier", v katerem se je nadaljevala propaganda za ustanovitev delavskih produktivnih zadrug, na katere je polagal vso važnost. Te naj polagoma prevzemo vso potrebno produkcijo v kolektivno posest. Ta gospodarski sistem pa ne sme biti trd in okoren, — kakor je bila n. pr. srednjeveška cehovska organizacija — ampak naj sloni na svobodni delovni tekmi. Seveda je sa tate-Aen gospodarski sistem potrebna takšna Človeška družba, ki spoštuje moralo.
Tudi Buchez je pri propagandi in pri ustanavljanju delavskih produktivnih zadrug zadel na trd oreh. Kje vzeti potrebni jim obratni kapital? Ta kapital si morajo priskrbeti prizadeti do> lavci bodisi potom kredita, bodi«, si z deleži, ki jfh sami v gotovini takoj vplačajo. Kako pa naj dobe takšep in dpvolj visok kro-
fe temu pripomoči država, ki bi se morala brigati za to reč. V tem pogledu je bil nekak predhodnik L. Blanca in F. Laaalla, ki sta to misel že bolj koiikretno zamislila in razvila. Pozneje si je zamislil takšne banke, ki bi služile splošnemu blagostanju in ne le koristim posameznikov. Zamislil si je banke, kakor jih nekaj prav malega poznamo šele. v sedanji dobi, ki ao v ^posesti zadružnega, torej javnega premoženja, n. pr. res zadružne, delavske, kmečke itd. banke. Te banke naj bi poskrbele produk-
tivnim zadrugam potrebne kredite. Zadruge bi na to morale delati toliko časa, dokler ne bi izposojenega kapitala odplačale in se tako popolnoma osamosvojile. Potem pa bi se to zadružno imetje nikakor ne smelo več odtegniti zadrugam. Za slučaj, da bi kakšna zadruga likvidirala, bi morala njeno premoženje pripasti drugim zadružnim organizacijam. Njihov čisti dobiček bi se razdeljeval po sledečem ključu: 20% naj bi se pripisalo temeljnemu zadružnemu i metku; 40% naj bi dobili zadružniki po relaciji njihovih delavskih zaalužkov, a zadnjih 40% naj bi pripadlo v zadružni rezervni sklad.
Na takšen način je mislil Buchez — bo stopnjema prešla zasebna produkcija v posest nove človeške družbe, ki bo zadruž-jno organizirana. Drugačen razvoj ni niti mogoč. Zasebna lastnina sicer ostane, ker je zgodovinsko utemeljena; ona sicer ni absolutno pravična, toda mora-lično je opravičena. Delavcem se naj omogoči, da si v interesu lastne samovzgoje in discipline pridobe zasebno premoženje v
dit? Sprva je mislil, da mora okvirju splošnega, zadružno organiziranega premoženja.
Buchez je torej polagal važnost na interes posameznega delavca tudi v zadružni organizaciji, kamor ga naj privede lastna pridnost in samopomoč. Da mu bo pomagala kapitalistična država, kakršna pač je, v to ni nikoli veroval. To trezno, Realistično mišljenje mu je prineslo veliko nasprotnijcov, ki ao bili prepričani, da more biti socijaln* pre-uredba kapitalistične družbe le plod radikalnih in političnih dejanj. Razglasili so ga torej za reakcijonarja. Njegov pokret
SVETNIK
Spiaal Anton Fogaczaro. Prevel Pastuškin.
(Dalje.)
Jeanne se Jf zdrznila In Noemi, njena prijateljska zaupnica, poznavajoča njeno neozdravljivo ljubezen do moškega, ki je izginil ter s« najbrž pokopal .v kako neznano samostansko samoto, ae je ustrašila, da ni ubrala pravih atrun za uvod pogovoru^ ki ga je imela v mislih.
"Da ne pozabiva, Mamllng!" je rakla ter močno zardela. "OoVorlti morava o Mem-lingu !"• , ''Igffr ■	" _
Rekla je to francoski in Jeanne ji Je šepnila:
"Veš, da moraš govoriti italijanski?"
Njene oči so bile tako žalostne In polne bridkosti, da Noemi ni začela govoriti italljan-akl, rekla ji je, še vedno v francoščini, kopico nežnih besed, prosila je eno samo dobro besedo, en poljub, dobila Je oboje. Ni se ji posrečilo, da bi pomirila Jeanne, ki Je kljub temu božala prijateljico po loku las ter ji s pogledom, uprtim v lastno ljubavno opravilo, tiho zatrjevala, naj •e ne boji, da bi Jo bila ranila. žalostna res da je.. To nI nič novega. V resnici vesela ni bila nikoli, Noemi Je priznala; danes pa se notranji oblaki zdijo bolj gosti. Kriva Je morebiti Vsiljivka. Jeanne je rekla: "Zares!" s obrazom in naglasom, ki sta pomenila, da Valljlvka, kriva njene otožnoatl, ni bila ona Izmišljena Is knjige, temveč strašna prava žena s koso.
"Prejels nem pismo Iz Italije," Je rekla potem. ko ne je le slabo ustavljala nujnim Noemi-nim vprašanjem. "Umrl je don Josip Flored."
Flore«? Kdo je to? Noemi se ni več spo-minjala in Jeanne jI Je to s bridkostjo oponesla, kakor da je radi tolike pozabljivosti postala ne-v red na »vojega mesta zaupnice. Don Josip Flore« je bil start beneški duhovnik, ki JI Je bil prinenel v vilo Diedo zadnje poročilo o Petru Maironiju. Ona Je bila mlatila, da Je on svetoval njenemu IJubčku, naj ae loči od sveta. In ni km immo ledeno sprejela, temveč tudi nameri-1* vanj ptice ironičnih namlgavanj na njegovo dejanje, v reanicl vredno služabnika neakončne-g« usmiljenja. Starec jI je odgovoril tako Jasno, \ resnih in milih beaedah. polnih duševne modrosti, njegov lepi obraz je med govorjenjem l*ontal tako velMasten. da ga je končno prosila odputtanja ter ga povabila, naj jo včasih obt-Ue. In re» Je prilel še dvakrat, a je nobenkrat tii na»el na domu. Tedaj ga je obiakala ona v njegovi «amotfti vili in ta posel In pogovor a »tanem tako visokega razuma, tako ponižnega »rca. t »ko topi» duše. tak» «rameiljivih In akoro l«>J«čih trt'»edi jI Je «stal v neitbrUnem «r«ml-
nu Umrl botj« vol j L atano i* »navij ca v priliki aum ali qu gih zraven) "Non fiât temveč t Ul J*-al,
pisali, izročivšif* vdano emrtjo Je vso noč nepre-aanjah »H-*ede tveatega hlap-f "Kcce auperlueratus l pridobil Mm še pet dru-zadnje besede ao bite: aed tuaM (Ne moja. ae zgodi). Kdor Ji j« Jeanne vktjub nekim
tresljajem v njenih notranjih čutih, vkljub nekim napadom verskih Želja slej kakor prej neusmiljeno odklanjala Boga in človeško neum-rijivost kot večne prevare, da je tupatam zahajala k maši, samo da bi se izognila zoprnemu videzu svobodomiselke in za nič drugega.
Gospqdični Noemi ni pripovedovala teh posameznosti o don Jdsipovi smrti, a v mislih si jih je ponavljala s temnim, smrtno bridkim občutkom, da bi se njena usoda bila vse drugače zaobrnila, če bi bila mogla tudi ona tako verovati; ker na dnu svoje duše Je Peter Maironi hranil vedno nekakšno podedovano vernost, in danes je bila prepričana, da si je tisti večer, ko je isglpjl, s avojo izpovedjo, da ne veruje, zapisala sama svojo nesrečo v knjigo usode. In mislila je na drug, zamolčan, a mučen del pisma, ki ga Je prejela iz Italije. Videlo ae ji Je, kako trpi, daai tega ni povedala. Noemi ji je molče pritisnila ustne na čelo in jih podržala, čutila je skrito bol, ki je sprejela njeno usmiljenje, pretrgala je končno poljub počasi, počasi, kakor bi se bala, da razruši nežno vez med združenima dušama, ter šepetala:
"Morebiti je U dobri starec vedel, kje ... Ali misliš, da je. bil v zvezi... ?" ,
Jeanne je odkimala. V scjftembru, ki je •sledil onemu tekstnemu juliju, je njen nesrečni mož umrl v Benetkah, končal ga je delirium tremens. * Ona se je napotila v oktobru do vile ^Flores In tam. v istem vrtu, kamor je bila prišla tudi markiza ffcremin odpirat don Josipu svoje ubogo staro In razmučeno srce, mu Je bila izrazila željo, naj bi Peter Izvedel o tej smrti, izvedel, da lahko misli nanjo, če se mu to sploh kdaj primeri, bres najmanjše sence krivde, Don Josip Ji Je pprvs rahlo odavetoval, češ, da tnaj se ne Isgiblja za takimi sanjami, in ji nato s vso odkritostjo povedal, da mu o Petru od dneva, ko je lsgtnil, ni došla nikoli nobena vest.
Boječ se nadaljnega izpraševanja in čuteč z odporom, da ji rano otipavajo neapretne roke, ai Je Jeanne taželeia konec taga predmeta.
"Pripoveduj mi le o svojem redovniku", Je rekla. A prav tedaj se je v prednji sobi začul Karlinov glas:
"Zdaj ne." je odvrnila Noemi. "Zvečer." Karlino Je vntopil s vratom, ovitim v belo svilo, mrmraje nekaj, proti Lac d'amour, kt da Je koitčno veUkan*ko norčevanje in povrhu tudi kuži srak i ogabnimi drobnimi atvarlcamt. strupenimi njegovim vratnim žlezam.
"Pa bodi." je rekel. "Ljubezen sama ni boljšega vredna."
Noemi mu je hotela prepovedati, da bi govoril ,o ljubezni On da bi govoril o njej, ki ni-ma zanjo nobenega smisla t Karlino ae jI je zahvalit. Obetovalo ae mu Je ravno, da bi ae zaljubil vanjo, bal ne je tega naravnoat strahovito. TO besede, ki so prišle neposredno sa prikaznijo nekega razmršenega peresa na gnusno grdem klobuku in za nekim zelo meščanako ob-čudojočim stavkam o tem ubogem, dolgočasnem revšetu Mendelaaohnu. ao ga rešile a Jemala (sa vodno). Oba sta se obmetavala še s drugimi sirofrostmi In Karilno je bil kljub avo-t jjijn vnetlni vratnim ilesam tako šivahen. da mu Je gospodična lArxel želela srečo k njegovemu romanu.
. "Razume se. ds dobro napreduje." Je rek*
■l*■< / s
t ^..J^j (Haljo prihodnjič.)	T
PR08VET*
TOREK, 18. MAiA
zgodovinsko prištevamo med tiste socijalno reformne poskuse, ki so imeli liberalno ideologijo, pa so vseeno skušali omiliti strašne posodice zasebnega kapitalističnega gospodarstva. Med njegove silne nasprotnike spada ognjeviti francoski komunist Cabet, ki je U reformističn! zadružni pokret zelo duhovito pobijal. —» Buchez je umrl v starosti 09 let
——
ZDRAVSTVO
SKRIVNOST MATERINEGA
■ MLEKA.
Ce razmišljamo, od česa se pravzaprav hranijo vsa živa bitja, «lov*, žival in rastlina, in pri tem v prvi vrsti gledamo na izvor našo hrane, ne glede na način, kako se ta pripravlja, tedaj se giaai odgovor zelo, zelo čudno: Živa bitja žive s tem, da uničujejo življenje!
Pa poreče kdo; Mi pač Jahko živimo, ne da bi klali živali, na primer: j bi lahko živeli samo od ptičjih jajc t Le počasi! To ni ugovorr Ikaj^i jajca so nastajajoča bitja In s tem, da se z njimi hranimo, uničujemo to, kar je bilo za življenje namenjeno, torej nekaj, kar Je bilo živo ali vsaj imelo postati.
In sa oglasi kdo drugi: Saj i-mamo ljudi, ki žive samo od raatlinake hrane! Saj živijo cela plemena Orienta samo od tur-
ščice inriža! ____*__________
Da, bi odgovoril, ali morda niso rastline živa bitja? Cim bolj napreduje znanpat, tem bolj spoznavamo, l da tona rastlina vse znake življenja in to v vsakem smislu 1 le danes vemo, da diha, pije, previja, se obrača k svetlobi, da ima neke vrste krvns barvila. Ima živce in morda se izpolnijo tudi pesniške sanje, da ima tudi razum.
Vsa ŠJvo Je »grajeno iz celic, iz malih ¿ivih kamenčkov, ki niso nič večji kot stotisoči del glavice zaponke in že Virchow jc rekel, da, mora pač vsaka celica imeti tudi nekoliko duše.
Torej p tudi rastlinska hrane je uničevanje Živega. Ali res ni Ujame? jftar je v možganih učenjakov, da nam bo nekoč mogoče pripraviti hrano v kemičnih laboratorijih, ne da bi nam bile treba klavnice in vrtov za zelenjavo? , .
rfočerrv Imenovati izjemo našega stavfca, ki se sliši kakor prokletsMro človeštva: Vse živi pd uničevanja drugih bitij.
Da, imamo izjemo in ta je: prehranjevanje z mlekom, v prvi vrsti s materinim mlekom. Ako govorimo o materinem mleku, tedaj moram reči: Prehrana s tem je edini slučaj, kjer
I jena od znanosti in prakse, kakor tudi iz izkušnje naših mater in babic.
Pa baš v vsakdanjem življenju se skrivajo pranmogokrat skrivnosti polni pojavi. Smo pač navajeni, da o tej skrivnosti ne razmišljamo Več. fakoj po o-plojenju jajčeca v materinem telesu prične že pravzaprav čudež pripravljanja mleka.
Kajti U mala, mala celica, ki je prosto v notranjosti materinega gnezda, brez vaake zveze z organi matere in zaenkrat brez Živčne zveze ali pa zveze po krvnih žilah, ta mala celica bi nekaj povelju aličnega prenesla, ta mala celica ukaže prsnim žlezam, da se pripravijo na prehrano!
Zlezne celice pričnejo rasti na povelje tega prahu življenja s čudovito naglico, kakor da bi se milijon kali zbudilo iz spanja. Skozi več mesecev traja to delovanje, dokler niso končno prsa prebogata novo atvorjenih celičnih kroglic in aoka. Na milijone žleznih celic se je izpremenilo v predrobne tolščne kapljice, kakor na kakeip hribčku so zrastli sami mali tplščni grozdki In izločajo prezrele jagode v na beljakovini bogato jedilno tekočino. Ta tekočina vsebuje vse snovi, ki jih rabi dete: beljakovino, Škrob, .sladkor, železo, fosfor, ap-kuhinjsko sol, kalij, Itd., vse
s tem je
dobi otrok svojo polnovredno, e-dino pravilno odmerjeno, na čudovit način prilagodeno hrane brez žrtve življenja in brez vaa-kega uničevanja drugega, da še naaprotnot tu imamo aveto veselje, očividno čustvo polnegs razmaha življenja v materini duši. In ta čustva meje v materi premnogokrat na občutke dušev ne slasti, ko doji otroka, tega malega nosilca lastne nesmrtnosti, to ljubo, drago jamstvo sa nadaljevanje nje same.
Saj p«Č postane lahko vsaka žena mati celega rodu, da, cele ga narodi! Doječa mati! Kako čudovita« od vseh umetnikov zemlje za sveto proglašena slika! In tudi največji brezsrčne* bo pač talko šel mimo te slike, ne da bi občutil nekaj svetega, ljubkega, čudeža. Mar se nam ne razjattl tu globoki pomen pravljice» o pelikanu, ki si razse-ka prsi, da hrani mladiče? Mar ni tu slifca matere semlje, ki poklanja življenje In vedno življenje? 1
Ali oglejmo st/pojav bres vaake pflmflll poetične razsvetljave» čisto trelno v svetlobi hladnega, znanutvfltega spoznavanja: In vendar {jatane le čudež. Mati otrokom ni zaman najvišji simbol človfltva.
Prehran« z materinim mlekom je reanMio čudel in ima še nepo-jaanjene skrivnost i, posebno za naravoslovce in zdravnike. Prvič je. feakor rečeno, edini način prehrane brez uničevanja šlvljenjnf Drugll*so v materinem mleku hren i I nr «novi v taki popolnosti porazdeljene, da ee jih mora smatrati kot nenadomeat-Ijive in inravnoat idealne. Ali to je še vsakdanja resnica, ugotov-
no,
pa natančno odmerjeno tako da ftta telesna toplota in rast na kar najbolj idealen način osigurani.
Po zelo kompliciranih kemičnih določbah o redilni vrednosti posameznih snovi, kakor je to določil učenjak profesor Rubner, izpolnjuje mleko, bela kri, po svojih sestavinah popolen ideal sa zdrževanje potrebne, enakomerne telesne toplote in res ne malenkostnega dela mišic malega zemljana. Obenem je v aesta-vinah mleka preakrbljeno tudi za trajno rast, t. j. za tvorbo novih tkanin. Ni ga umetnega pro-iukta, in najsibo tudi suženjsko posnet po naravi, ki bi lahko tekmoval s to hranilno snovjo.
Da, celo nasprotno, z umetnim mlekom — in najsibo to mleko le tako Kemično enako naravnemu — hranjeni dojenček ne bi uapeval, bi hudo trpel in končno gotovo umrl. Tu imamo pač opravka s skrivnostjo, ki jo tudi ¿nanost ne more popolnoma pojasniti. Znameniti profesor Buri-ge je hranil gotovo število miši mleljbm, druge pa z natančno
ponarejenim umetnim mlekom. Rezultat je bil uspftanje prvih in smrt drugih.
To da pač misliti: Ponovno potrdilo našega stavka» da se živ Ijenje lahko ohrani aamo z Živ l j enakimi snovmi. Pri tem bo najbrže tudi ostalo, kajti posku ti, prehranjevati pae s kemično pridobljeno beljakovino,' s^ niso >bnesli. Razen čjato kemičnih ipojin, kakor soli, kovin, lepljivih snovi Itd. mora vsaka hrana vaebovati nekaj, kar učinkuje kakor kaka setev, oplojenje, ka kor ključ novega življenja. V hrani se mora pač (tekaj nahajati, kar samo od sebe otvori vra-tica celic, tako da zamorejo mi lijoni palčkov ven. na proato iz Sudovitih kamric, v katerih bi brez teh malih čarobnih palčkov vedno umirali. In # mali palfki grade kosti, spletajo veziva, vlečejo živčne napeljave in zgrade možgane, prestol za razum.
To je najbolj čudno baš pri materinem mleku, ker vsebuje najvažnejše sestavine hrane, tako da že tukaj nista v skladu stavek In izkušnja.
Tu je pač odprto vprašanje, in aamo ako ae vzame« da ae nahajajo v mleku kaU, ki oplojajo preproge nastajajočega življenja, kakor zrna njivo, nam je dana možnost razumevanja te}ra pojava.
Ce pa je temu tako, nam bo preko vse kemije jasno, zakaj je baš materino mleko za dojenč ka edini pravi tivelj.
Sedaj nam je tudi jaano. zakaj je koaje in kravje mleko le slabo in klavrno hranilo sa naše dojenčke, živalsko mleko, od narave določeno le sa prehrano mladičev laatne vrate. zamore pač le v gotovih mejah sajam-čiti prehrano in rast mladičev tuje vrste. Kravje mleko Je ?ač določeno sa prehrana in rast teličkov. L j. biUJ čisto druge oblike in a drugim namenom kot človeški otroci.
In tako nam postaje čisto jaano, da se s tujim mlekom hra-
njeni otroci navzamejo različnih bolezni aamo is tujevrstnih sestavin mleka. Za nekatere dojenčke pomeni kravje mleko kratkomalo strup. Ravnotako kot je tujevrstna kri, spravljena v krvni obtok drugega bitja, hud strup, tako je tudi za nekatere otroke tuje mleko lahko zelo nevarno hranivo, ne glede na to, da se s tujim iplekom lahko okuži z različnimi'bolezenskimi kalmi.
Da pa kljub vsemu temu otroci uspevajo tudi s kravjim mlekom, je vzrok v tem, da ima organizem čudovito sposobnost, prilagoditi se na spremenjene življenske pogoje; na vsak način pa je prehod k prehrani s kravjim mlekom za dojenčke veliko tveganje. Zaupamo mu velik napor, ki ga nekateri razmeroma lahko, drugi z velikimi nevarnostmi premagajo. Lišaji, prebavi j alne težkoče, - nepravilna rast ,itd. so le prepogosto znani znaki silnih naporov, ki jih mora prestati mali organizem, da se prilagodi nenaravnemu pojavu, odtegnitve edino od narave določene prehrane z materinim mlekom. Kako nam bi pač mogla drugače tako jaano dokazovati statistika, koliko več z materinim mlekom hranjenih otrok ostane pri življenju. Je in ostale nekaj protinaravnega in neko potvarjanje živil, Če hranimo o-troka z drugim kot z materinimi prsi.
Narava ima skrivnostna pota, da prodre s svojo vsemogočno voljo tudi napram človeškemu razumu in človeški zvijači. Ni sicer še mogoče dokazati, lahko pa že sklepamo, da razen mnogo višje umrljivosti umetno hranjenih otrok, tudi drugače boleha število tistih, ki ostanejo pri življenju na različnih boleznih dufie in telesa in to vse radi tega trika človeške kulture, svoje dojenčke hraniti *s tujevrstnim mlekom, kakor so baje po pravljici ustanovitelji Rima dobivali življenski sok od volkulje. Mar ni možno, da postopno dviganje človeške časti od roda do roda s tem, da se tajcorekoč hrani od soka lastnega življenakega drevesa, mnogo izgubi po dojenju iz tujih življenakih virov!
tudi v življenju odraslega zamo-glo dokazati premoč tistih, ki so bili hranjeni z materinim mlekom?
Materino mleko da dojenčku premoč napram onemu, ki je hranjen z umetnim, tujevrstnim mlekom, z ozirom na odpornost proti nalezljivim boleznim in morda se uveljavlja ta premoč tudi z ozirom na duševne sile.
Mi v to premoč trdno verujemo in radi tega naj vedno In vedno na to mislijo žene!
Zelite vaše sinove m hče zdrave in močne, tedaj jih fc nite iz lastnih prsi in ven v zakone narave, na premoč silnost njenih uredb, katere ,ben Človek ne more nekaznoi prestopiti. Zamore se str* maščevati, in vedno vsako vti nje v njeno zakonitost polago ali pa hitro kaznovati. Ve6 mater si n» na jasnem, da je ,dodelstvo posnemati običaj h niti dojenčka z živalskim n kom. Ta običaj naj bi bil le hod za silo, v slučaju da od j rave dan vir usahne iz katerei koli vzroka ali pa da ni zadosti Silen Je instinkt, ki mater i slastjo dojiti svojega otroj ali, kultura z rastočo potrebo komodnosti deluje' proti tei nagonu in ga skuša udušiti.
Razmišljajte nekoliko o tem, ste in boste matere, o te j ski nosti narave, ki je v vaših prg Verujte trdno v ta čudež, ki znanost in umetnost vedno a va razodevata in ki ga ne bo nikoli popolnoma razrešili. ( 'tite se v popolni harmoniji z v mogočno naravo, ko postani izvrševalke njene volje in naj razvije v vas zavest, da je sveta Biužba, za katero vas je| klicala: Skrivnosti polna mu ža vaš rod, za narod in za { veštvo.
čudeže sveta bodete naj čist še gledale, ko se vam bodo ra devall na vaših z belo krvjo i
hjenih otrocih! — -Zdravje." -—-p-
HlSE na prodaj.
Dve nadstropji iz opeke na hiša za ceno ene, za $16l 3 nadstropja iz opeke zidani j ša, pritličje, in podstrešje, ko lišča in elektrika.
2 nadstropji—2-6 in 4 dve nadstropna zidana hiša| zadaj garaža za 4 kare in % nadstropju 4 sobno stanovan Prinaša po $155.00 mesečno $1.860.00 letno. Hiša stoji Marshall Blvd., blizo 25th st. / Plačati je polovico takoj, glasite se na tel. Crawfa 1988. George W. Fink, 24071 Trumbull Ave. Chicago, 111.
T^ _	(Adv.)j
DA SKUHA8 DOBRO I TO, PI8I PO N ASB PRODUKTE.
v aalogl slad, hmtU, >h! vse drege potrsbKin«. Podal ss prepričajte, ds Je dom. pri bani vedno ls aajboljU Is m|
■SJSl«
<2voesrUaaa, SladUMarjai Is ▼ I dajahM Mesnin« damo primarni post pri večjih aaroSiiih. PUU*
•401
FRANK OGLAR,
▲▼tan«. ClewU»4
NAROČITE 81 KNJIGO
"Amriikl mmiT
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i j Tiskarna S. N. P. J.
,	e	* ' v
j SPREJEMA KA V TISKARSKO | OBIT SPAMJOČA BELA
■	Tiska vabila ta resdiee in shode, vizitnice, * Časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slove* fl aken, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem,
■	angleškem jeziku in dragih.
j VODSTVO TISKARNE APELIH : M tUHSTVO S. I. P. J, M I TISKOVINE MIOtA V SVOJI
TISKARNI.
CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE
, ,	9
v .V8A POJASNILA DAJE TODBTVO TISKARNE. Pišite po Informacije na naslov: & N. P. J. Printerj, 2667-69 Sovth Lairadale Arem* Chicago, m.
TAM SE DOBE NA 2ELJO tflJDI VSA UST-MENA POJASNILA.
\mmmmmbmm^A