Poštnine oiačane v gotovim Leto LVlfl. V UubU?nî. v soboto. dne 4 ianuara 1930 St. 3 1. îzdaîa st. 2 oin Naročnina Dnevno noa)a U tnllMIM iueottavljo mesečno ÏA Din polic ino 190 Oln celoletno 300 Din za inozemstvo motrnio 40 Dbi pade |»ka гаа|а ce.oie nu v Juge slaviti IZO Din, za InozemsTvo 140 C S£0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sioip. pein-vrsia mali oglasi po ГЗО inZU.veCH oglasi nad 45 mm v.Sme po Din li-iO. vellRI po 3 in 4 Din, v uredn.ikemdelu vršilca po 10 Din o Pr vcciem o narocuu popust Izide ob 4 ziuiraj razen pandeljKo in dneva po prazniku ureuntàuo /e l Hopliaricvà ulici ti. ti tU ПокопШ se ne vraCalo. netianhirana pisma se ne spre/emalo Ureanitiua 'Plelon .41. 2050, aprovnlšlva il. 2328 uprava /i vHopuai/cui ui.ši.ti «cekoun 1 račun: Ltubt/ana štev. iO.HSO tn W.349 xa inseioic 4aia/eioSi.73tiJ, Zagret» Al. 30.O11, Praga In Dunal it. 24.797 Nujna potreba Vse te dni smo še vedno v svetonočnem razpoloženju. Jaselce po naših domovih in svetiščih nas še vedno spominjajo božične skrivnosti, ki je bila med prvimi razodeta ubogim pastirjem, pobožnemu Simeonu in Ani in modrim iz daljne dežele. Ubogi, pobožni in modri —, vsi so se nemudoma odzvali in verovali razodetju. In tako je ostalo vse dni do danes. Ubogo in delavno ljudstvo je vzljubilo krščanstvo, zato ker mu njega nauk poleg nadnaravnega odrešenja prinaša enakopravnost in osvobojenje suženjskih in hlapčevskih vezi. K mističnemu razglabljanju nagnjene duše najdejo v krščanstvu svoje polno zadoščenje in usmerjenost. Modri, — mislimo one, ki so resnično modri, pa najdejo v krščanstvu odgovor na vsa najvažnejša vprašanja življenja. Ostanimo zaenkrat pri delovnem ljudstvu. Zgodovinski razvoj Cerkve kaže, da je med širokimi plastmi naroda pridobivala svoje najboljše m najzvestejše pripadnike. Med ubogim, delovnim ljudstvom je bilo vedno največ zmisla za krščanski etos. Kadar je šlo za žrtve, so vedno oni pokazali največjo pripravljenost. Tako je bilo vedno v preteklosti, tako je deloma še danes. Deloma. Krščanstvu sovražno svetovno naziranje je uspelo, da je v poslednjih dobah odtujilo mnogo delovnega ljudstva cd Cerkve. V tej smeri in k temu cilju se vrši ogromna, organizirana propaganda svobodo-miselstva in brezverstva. Izrabljajo se vse človeške slabosti, ki jih kažejo cerkvene naprave, stanovitnim se ne prizanaša tudi z najbolj fanatičnim terorjem. To je resnica. A ne smemo za-molčati, da so mnogo krivi tudi katoličani sami. Krščanstvo ni odpovedalo, a odpovedali so mnogi, ki naj bi bili nositelji krščanstva. Kapitalistični način produkcije je ustvaril take gospodarski razmere, da more en človek združevati v svojih rokah zelo mnogo zemeljskih dobrin in doseči veliko gospodarsko oblast Mnoge je premagala skušnjava sebičnosti in želja po oblasti, da so pozabili na pravico in ljubezen in zasuž-nili delovnega človeka. Čeprav so s takim početjem notranje pogazili krščanstvo, so se mnogi na zunaj vseeno radi kazali kot predstavniki in celo prvoboritelji za katoliške principe. To je vznevoljilo in odbilo delovnega človeka, ki je poslej menil, da mu taka Cerkev in tako krščanstvo, kakor so ga te vrste zastopniki predstavili, ne bo nudilo zaslombe v njegovi upravičeni borbi za boljše mesto pod solncem. Veliko onega ljudstva, ki je skoz stoletja tvorilo jedro Cerkve, se je toraj pričelo notranje obračati proč od Cerkve, tako drugod, kakor deloma tudi pri nas. In ne moremo si misliti bolj konkretne naloge, ki naj bi jo prevzela Katoliška akcija, kakor je vrnitev delovnih ljudskih plasti nazaj k Cerkvi. Da bi Cerkev ne našla za to primernih sredstev? Še vedno in za vsak čas je v svoji neizčrpni nadnaravni zakladnici odkrila primerno zdravilo, gotovo ga bo tudi za sedanji čas. V času, ko je dušno pastirstvo bilo v nevarnosti, so nastali posebni redovi, da so zlu odpomogli. Ko je šlo za osvoboditev svete dežele, so zopet nastali vitežki redovi s ciljem, boriti se z mečem v roki proti nevernikom. Ko je Cerkev dosegla tudi politično oblast in pričela bogateti, so kot potreben in primeren regulator nastali beraški redovi in izvrstno rešili svojo nalogo. Ko je bila nevarnost, da se v rimsko Cerkev zanese needi-nost, je Ignacij ustanovil jezuite. V neprestanem, življenjskem krogotoku Cerkve je vsak čas prinesel nekaj posebnega, času in potrebam primernega. Docela nič nemogoča ni misel, da sedanje duševne potrebe delavstva vzbude ne'.; nov način duhovnega pastirstva med njimi. Mi vemo, da nekaj podobnega vrše med delavkami že lajične setre, ki so zaenkrat razširjene le po Holandski in Belgiji. Kot tovarišice žive med ostalimi delavkami doceia nepoznane. Nimajo ne skupnega življenja, ne skupnih molitev, tudi kake uniforme ne. Pomešane žive med ostalimi delavkami. Z njimi delajo, stanujejo in žive vršeč svoje poslanstvo le 7. živim krščanskim zgledom in dobro beseclo. Ta način se je izvrstno obnesel in je nekaj podobnega v teku tudi za moški lajični red. — Vse to je za naše razmere očevidno še precej daleč. A misli na pridobitev delavstva Cerkvi se kljub temu ne sme opustiti. Delavstvo je danes zelo nezaupno do drugih stanov. Mnogi naravnost odklanjajo vse, kar ne prihaja neposredno iz njihovih vrst. Hvala Bogu je med njimi še zelo veliko vernih in poštenih mož. Te je treba organizirati in navdušiti za apostolsko delo. Nič nemogočega ni v tem, posebno mladina ima mnogo idealizma za misijonsko delo. Nič drugega ne vrše med velikimi zapadnimi narodi, Francozi. Belgijci, Holandci in Angleži Žosisti Haaška konferenca oivorjena Zastopanih ie 15 držav — Konferenco otvoril Jaspar — Izvožena dva odbora» za nemške in za vzhodne reparacije — Konferenca bo do 18. ianuar,a zakliačena Haag tudi odt°r za mednarodno banko. Predsednik tega odbora, Američan Reynold se je v Ameriki že vkrcal in bo dospel v Haag okoli 12. januarja. Navzlic znatni energiji, takoj začetkom konference, da se ta čim prej zaključi, se splošno smatra, da prihaja kot skrajni termin za zaključek haaške konference v poštev 17. januar, že zato, ker bo generalni tajnik haaške konference sir Mcric Hankey moral biti 18. januarja v Londonu, kjer bo tudi posloval kot generalni tajnik pomorske konference. Haag, 3 jan. (Tel. »Slov.«) V Haagu so se zopet začeli živahni dnevi, kakor meseca avgusta. Promet je še živahnejši, ker so se vse delegacije nastanile v Haagu samem, dočim so preje stanovale tudi v Scheweningenu. Sedaj je zastopanih 15 držav, dočim jih je bilo lansko leto 12. Ze od včeraj se vrstijo sprejemi na kolodvoru. Prvi je prišel angleški generalni tajnik konf;'r nce sir Moric Hankey. Nato je sledila belgijska delegacija z Jasparjem, Huyssmansom in Francisom, francoska s Tardieujem, Brianc'~m, Cher< nom in Loucherjem, katere je pozdravljala na kolodvoru velika množ.ca ljudi. Dalje so prišle bolgarska delegacija z zunanjim ministrom Burovom, finančnim ministrom Molovom in z ravnateljem uprave bolgarskih dolgov dr. Stojanovom, češkoslovaški delegat Osusky, portugalski delegat Fernandez, nekoliko pozneje češkoslovaška delegacija pod vodstvom dr. Beneša, japons'ci delegat Adacci in grška delegacija ped vodstvom Politisa. Venizelosa pričakujejo danes popoldne. Ponoči je prišla avstrijska de'egacija pod vodstvom dr. Scho-bra in finančnega ministra Jucha skupno z angleškim poslanikom Phippsom, ki velja za posebnega strokovnjaka v vzhodnih repara-cijskih vprašanjih ter končno madj.trska in poljska delegacija. Danes dopoldne je dospela nemška delegacija in angleška pod vodstvom Snowdena in Grahama. Haag, 3. jan. (Tel. Slov.) Danes popoldne ob 17 je bila otvoritvena seja drugega dela haaške konference. Ker gre oficijelno samo za nadaljevanje prve konference, ki je bila meseca avgusta prekinjena, ni otvoril zasedanja nizozemski zunanji minister Belaerts, temveč predsednik plenarne konference Jaspar. Kot nove člane je pozdravil francoskega ministrskega pred-sednikaTardieuja, oba nemška ministra Molden-hauerja in Schmidta, kakor tudi avstrijske, mad-jarske in bolgarske delegate, ki so prvič prišli v Haag. S tem je bila slovesna otvoritev v glavnem končana. Takoj nato se je začelo stvarno delo Postopek je bil sedaj veliko bolj pripravljen, kakor meseca avgusta. Najprej se je vršil popoldne ob 2 prvi sestanek glavnih delegatov sklicujočih držav, ki je potekel popolnoma gladko. Na tem razgovoru, ki je trajal približno poldrugo uro, se je že ves potek konfcrince določil v glavnih obrisih. Glavno delo bo osredotočeno v dveh odborih, in sicer se bo na prvem razpravljalo o nemških reparacijah, na drugem pa o vzhodnih reparacijah. Odbor za nemške reparacije bo še nocoj takoj po plenarni seji začel svoja poto-tovanja, tako da bosta že danes, prvi dan konference, dve večji seji. To j?sno kaže delovno vnemo in vsestransko prizadevanje, da bi konferenca kmalu prišla do zaključka. V odboru za nemške reparacije bodo samo delegati-strokov-njaki (torej finančni ministri itd.) šestih sklicujočih držav in bo torej nekako odgovarjal v svoji setavi finančnemu odboru prve haaške konference. Ta odbor bo še nocoj sklenil, da skliče finančne strokovnjake udeleženih držav ter bo z njimi skupno v raznih razpravah razčistil še ostale sporne točke, formalne diference itd., da bo potem videl, ali morejo to rešiti finančni ministri sami, ali pa bo treba predmete po relativni važnosti predložiti v reševanje plenarni konferenci. Takoj po končanih delih bo ta odbor predložil poročilo plenumu. Razvoj dela v tem od-bru bo pokazal tudi potrebo, da se povabi v Haag tudi reparacijski agent, že zato, da se z njim razpravlja o vprašanju prelrcda cd Dawe-sovega k Youngovcmu načrtu in o tozadevnih tehničnih podrobnostih. Dalje bo tudi treba poklicati v Haag poverjenike za nemško reparacij-sko posojilo (Dawesovo), da se z njimi razpravlja o tem, kako bo učinkovalo ukinjenje zastave gotovih dohodkov iz obrestovanja in amortizacije Dawesovega posojila. Povabiti hočejo v (Jeunesse ouvrière chrétienne), ki štejejo že na desettisoče mladih apostolov in so njihove vrste vedno bolj mogočne. Preko neverjetnih bojev in nasprotstev, preko smešenja in zaničevanja so si s svojim zglednim delom in življenjem priborili danes pri prijateljih in neprijateljih neoporečno spoštovanje. — Njihovo delo in vpliv sega tja, kamor bi duhovnik nikdar ne mogel priti. Idejno in duhovno jih seveda vodi duhovščina. — V tej | ali drugi obliki bi bilo tudi pri nas nujno potrebno, da se prične sistematično delo med delavstvom I Komentarji francoshetfa f'sha Pariz, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Pariški listi so glede haaške zaključne konference zavestno optimistični in napovedujejo ugoden zaključek tudi glede vzhodnih reparacij, dasi se priznava, da za to na strani Madiarske ni niii na;manšega razpoloženja. Smatra se, da bo haaška konferenca sama lahko slrla 1ца-djarski odpor, ker se problem vzhodnih reparacij mora razčistiti. Brez plačil Madjarske ne more Češkoslovaška plačati svojega dolga osvobojenja, ki je povečini namenjen za Italijo, Italija pa zopet rabi ta denar za plačilo angleškega deleža pri reparacijah. Snowâen ontimističen London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni minister Snovvdcn je izjavil včeraj zvečer pred odhodom v Haag, da upa na uspešen zaključek konference. Delo niti od daleč ne bo tako težko, kakor je bilo na prvi haaški konferenci. Tudi Mfronescu optimističen Dunaj, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Minorescu je na svojem potovanju v Haag na Dunaju z neko politično osebnostjo, ki javlja, da je Minorescu izjavil, da je romunska vlada glede rešilve reparacijskega vprašanja povsem oplnrstična. Pri tem je poudarjal, da romunsko stališče glede vzhodnih reparacij nikakor ne zadeva avstrijskih interesov. Kar se tiče optantskega vprašanja, hoče romunska vlada priti do definitivnega sporazuma z Madjarsko. Izrazil je upanje, da bo konferenca v Haagu končno ugodno rešila ta vprašanja. Sarajevo zahteva fakulteto Sarajevo, 3. jan. (Tel. Slov.) Tu se je sestavil akcijski odbor, ki vodi akcijo, da bi se v Sarajevu ustanovila ali tja prenesla obstoječa rudarska in gozdar, fakulteta. Odbor je v poslednjem času razvil živahno akcijo in si prizadeva za to vprašanje zainteresirati voditelje, ki so odločujoči pri proračunu. Razen tega se je obrnil na bansko upravo, da bi ga podpirala. S te strani je dobil zagotovilo podpore. Velika poneverba na Rehi Sušak, 3. jan. (Tel. Slov.) Veliko senzacijo je tu vzbudila poneverba (po terminologiji enot nega kazenskega zakonika: utaja), ki se je zgodila pri reški podružnici Banca comerciale Tri-estina na Reki. Njen uradnik Millos je ponevcril vsoti 28.500 pengojev in 39.480 pengôjev (preko pol milijona Din). Millos je odšel v Budimpešto, kjer mu je neka madjarska banka izplačala na temelju nakazil Bance commerciale Triestine, ki ju je bil sam izstavil kot uradnik te banke. Zahteva se njegova izročitev. Ker pa si je Millos nedavno pridobil madjarsko državljanstvo, ga najbrže ne bodo izročili italijanskim oblastem. BeSgrajske vesti Belgrad, 3. januarja. (AA) S sklepom pravosodnega ministra je bil odpuščen iz državne službe brez pravice na odpravnino Mi-lorad Vasic, arhivar prvostopnega sodišča v Štipu. Belgrad, 3. januarja. (AA) Z ukazom Nj. Vel. z dne 1. januarja je določen za zastopnika ministra zunanjih zadev dr. Voje Marin-koviča minister brez listnice dr. Kosta Ku-mauudi. Belgrad, 3. jnnimrjn. Davi ob 10.30 je preminul znani publicist in časnikar Jovan Nestorovič, dolgoletni urednik bivše »Samoupravo«, Prekanjena nedolžnost Ljubljansko »Jutro« je v novoletni številki objavilo neko dolgovezno dolgočasnost pod naslovom »Nc zlorabljajte vere in cerkve!«, na kateri je zgovorno in zanimivo edi-nole le to, da leta in desetletja beže in prihajajo nova, menjajo se države in režimi, le slovenski liberalec ostane tak, kakor se je prvo uro svojega bednega rojstva predstavil slovenski javnosti: Tožari škofa, žre farje, pomalem denuncira in »posebej opozarja one, ki se jih tiče« na kancelparagraf, po katerem je dana možnost zapirati duhovnike *z zaporom io dveh let«. Ah, to, to bi bil užitek, ko bi vso duhovščino pozaprli za par let, potem bi nastopila za »Jutro« medena leta! V to perpleksno stanje, kakor samo pri-pmrsduje, ga je spravila neka tiskana pridiga, s katero naj bi duhovniki opozorili vernike na koristnost dobrega in škodljivost slabega časopisa. Toda, glej slabe vesti, — ob tem docela nevtralnem dejstvu čuti »Jutro«, da spada — na levico. Zakaj se vendar blago »Jutro« vznemirja in je žalostno, saj v pridigi med slabim časopisjem ni nikjer omenjeno ne »Jutro« in ne »Domovina«, katerima krvavi srce radi lepe in podučne pridige. S tem, da kriči in se razburja, opozarja nase, da po njegovem lastnem mnenju njegov tisk ni tak, da bi mogel biti v prid dobrim, katoliškim Slovencem. — Mi jemljemo to lojalno na znanje in tudi sporočamo slovenski javnosti Ne moremo pa si kaj, da ne bi vseeno opozorili, da tako hujskajoče in alarmantno pisanje, kakor ga je »Jutro« zagrešilo v novoletni številki, ni drugega, kot »la nadaljevanje onega razdirajočega strastnega agitacijskega posla, o katerem so mnogi pričakovali, da mu bo v novem režimu c-nergično napravljen konec*. — Vsem zaupnikom našega lista pa bedi »Ји-trovo« pisanje priznanje, da dobro delajo ir da naj peslej še bolje delajo! Avtobus se prevrnit Sarajevo, 3. jan. (Tel. Slov.) Včeraj popoldne se je med Nevesinjem in Mcstarjem na cesti prevrnil v globok jarek avtobus, ki oskrbuje promet med obema krajema. Pod sabo je pokopal vse potnike. Zdravnik, ki je prispel tja, je nudil ranjencem prvo pomoč. Zlasti težko je bila ranjena neka žena iz Gadskega, ki je m potu v bolnico podlegla poškodbam. Prav tako je težko ranjen tudi neki delavec. Do katastrofe je prišlo, ker je bila zamrznjena cesta celo opolzka in je spodrsnil avto v jarek. Drobne vesti sz države Dubrovnik, 3. jan. (Tel. Slov.) Sem je prispel operni pevec Tino Patiera, ki bo ostal tu do februarja. Prva dalmatinska parobrodarska družba je te dni v inozemstvu naročila nov parnik, ki je največji od vseh, kar jih je doslej ta družba naročila. Parnik bo v februarju prispel v Dubrovnik. Spopad m d delavci m orožniki Bukarešta, 3. jan. A A. Iz Timisuara poročajo, da so delavci, ki so ostali brez dela, skušali prirediti pred občino demonstracijo, j Pri tej priliki so napadli orožnike in jih 10 j ranili. Orožniki so segli po orožju, nakar so i se delavci umaknili v delavski dom. Policija je prijela 85 oseb. Rekorden promeS v londonskem pr. stani ščit London, 3. januarja. (AA) Londonsko pristanišče je v lanskem letu potolklo vet svoje rekorde v pomorskem prometu. Pravkar izišli podatki o pomorskem prometu л 8 mesecih od aprila do novembra Ш9 izpričujejo, da znaša tonaža ladij, ki so pristale in ki so zapustile londonsko pristanišče v tem času, skoro 40 milijonov Ion. To je za 5.ti % več kakor v istem obdobju prejšnjega leta. Veličasten pogreb žrtvam kino - požara Paisley, 3. jan. AA. Danes se je vse mesto odelo v žalne zastave in priredilo žrtvam požara v kino-gledališču na Silvestrov večer veličasten pogreb. Vse trgovine in tovarne so bile zaprte, po glavnih ulicah je tvorilo na tisocc iti tisoče ljudi špalir in izrazilo na ta način sožaljo težko prizadetim staršem ponesrečenih otrok. Pogrebnim svečanostim je prisostvoval ves ob činski svet z zastopniki oblasti. Dnnnjskn vremenska napoved. Večinoma jasjao. Temperatura malo spremenjena. Delo vlade v letu 1929 (It poročila gradbenega ministrstva.) V preteklem letu je izdelalo ministrstvo dva zakona (o dri. in samoupravnih cestah) ter pet urodb k obeuia zakonoma. Predložilo pa je pet zakonskih načrtov in sicer o: razlastitvi, poŠti, izkoriščanju vodnih sil, elektrifikaciji države in gratlbeni zukon. Ceste. Za popravo cest se je izdalo 100 milijonov dinarjev. Avtomobilski promet se je bil omogočil na cesti Skopi je—Uroševac. dogradile pa so se reste: Berane—AuJrijevica, Belgrad—Srnede-revo, Belgrad—Luzarevnc. Zgradile so se te nove ceste: Bijelo Polje— Berane, pot ob dolini Ibra. ki veže Kraljevo z Ruško. Užice—Vurdište in Rudo—Plevlje bosta skoraj dograjeni. Cesta Belgrad—A vala in Belgrad— Rakovica se bosta asfaltirali. V vsem jo bilo lani izročenih prometu t"? km novih cest. Mostovi. Od večjih mostov so se zgradili: železni: ■čez Drino pri Zvorniku (dolg 208 m), čez Ibro pri Kraljevu (180 m), čez Tiso pri Titelu (454 metrov), čez Vardar pri Velesu (150 m), čez Mo-ravo pri Manojtovci (120 m) in železo-betonski čez Bosno pni Visokem (100 m). Grade se mostovi: železni: čez Savo pri Sabcu (680 m), čez Neretvo pri Čapljini ( 140 ml, čez Krko pri Shradimi, čez Kolpo pri Sisku, čez Moravo pri Tešici (150 m) in čez Resavo pri Despotovcu (50 m). Gradili pa se bodo mostovi: čez Iber pri Kosovski Mitrovici, čez Znnanjo pri Obroveu, čez Rasino pri Obiličevem, čez Nišavo pri Ni-§u, čez Skrapeža pri Požegi, železni če* Soro pri Medvodah In železo-betonski čez Savo pri Gozdu. Železniške proge. Trasiranje Jadranske železnice Belgrad— Kotor se jc nadaljevalo in so dovršeni načrti za licitacijo prog: Arandjelovac—Lazarevac, Valjevo—Banja Luka, Bikač—Zrmalja, Priboj —Prijepolje in Bibiča—Nikšič. Že izdelan je del Jadranske proge: Kragu-jevac—Kraljevo (56 km). V Kraljevu se gra'li velika železniška delavnica za popravilo vagonov in lokomotiv. Na progi Kraljevo—Raška (69 km) je pre-vrtanih in deloma že vzidanih 14 tunelov. Polaga se tir pri Kraljevem in bo proga letos gotova do Lopalnice (IS km). Na progi Raška—Mitrovica (69 km) je pre-vftanih vseb sedem tunelov. Vsa proga bo poleti izročena prometu. Proga mesto Priština—Glogovci (Peč), dolga 28 kui, bo gotova v drugi polovici leta. Razven tega se na Jadranski progi gradita še dva veliika tunela in to tunel Bela Reka (dolg 3S40 m) in Saranovaški tunel (t490 m). Nadalje se grade te proge: Prokuplje— Kuršumlija (34 km) in je del proge že gotov. Proga Bitoij—Prilep (46 kin) bo izročena prometu začetkom tega leta in ravnotnko tudi proga Krapina—Rogatec (19 km). Proga Bakar—pristanišče (10 km) se gradi. Od ozkotirnih prog so v delu: Raštelica— Bradina (8 km) s 3220 m dolgim tunelom skozi Ivan planino. Trebinje—Bileče (31 km) in Belgrad—Obrenovac. V vsem je bilo letos čisto gotovih 105 km novih prog. Hidrotehnična dela. Poročilo podrobno navaja vsa dela. ki so se na državni račun izvršila za regulac:jo rek, utrditev obali in vzdrževanja kanala in plovnosti rek. Od teh del se izvrše v Sloveniji ta dela: načrti za regulacijo Save pri Javoiniku, regulacija Mure pri Veržeju, regulacija Savinje pri Celju, utrditev Save pri Ljubljani. Savinje pri Sv. Petru, Drave pri Ormožu. Ministrstvo je zgradilo, odnosno -r*adi tudi več vodovodov zlasti v primorskih ! -tv.v š&ih. Poslopja. Ministrstvo jc dovršilo poslopje ninistr-stva za šume in rude, Dečjegu doma nu Mirju, mnogih univerzitetnih poslopij v Belgradu !n Zagrebu ter mnogo drugih stavb. Pripravlja tudi razne načrte, med drugim za (pravo.lavni) cerkvi v Ljubljani in Celju. Pošta. Upeljali so se novi stroji za ž'gosntije poštnih pošiljk. Z ozirom na sklepe londonskega poštno-svetovnega konjresa se vrše priprave za uvedbo nove poštne konvencije dne 1. junija 1930. Zelo se je zboljšal paketni promet In tudi pomorski. Pošta je prevzela ves avtobusni promet v Ćrnigori in uvedla nekaj novih postnih avtobusnih zvez, ki so narasle od 38 prog z 2733 km na 45 prog s 3258 km. V Belgradu in Ljubljani se je uvedla dostava pošiljk potom avtomobilov, pripravlja pa uvedbo motociklov v večjih mestih za zbiranje pisem. Tudi napredek v zračni dostavi pošt je velik. Tekom leta je bilo 11 konlraktmilnih pošt spremenjenih v državne, 207 državnih pa v kontrnktualne, s čemur so se dosegli veliki prihranki. Telegraf in telefon. Uvedla se je nova vrsta pisemskih ?>rzojn-Vov in to v prometu: i Nemčijo, Cebotlovaško, Kardinal РасеШ - nasîedn'k Gasparrcfev Milan, 8. jan. (Tel. jSIov.c) ^Corriere della Sera« potrjuje, da je kardinal državni tajnik Gasparri zaradi svoje bolezni končno prosil za odpust kot kardinala državnega taj- nika in da je papež sedaj njegovi prošnji ugodil. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši berlinski nuncij, kardinal Pacelli. Napetost med Italijo in Švico Posledica protilašisfovshe zarote v Pariza — Gfofnje Hal. listov Pariz, 3. jan. (Tel. Slov.) Po aretaciji itali-' janskih emigrantov Tarchianija, Ciance in Sar-dellija radi zatrjevanega borni nega komplota proti italijanski delegaciji Društva narodov v Ženevi se je preiskava razširila tudi na deželo. V Lyonu, Marseillu in Nizzi iščejo med italijanskimi emigranti sokrivce, ki bi imeli atentat izvršiti. Rim, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Radi odkritja protifašistovskega komplota v Parizu je nastala precejšnja napetost mod Italijo in Švico. Italija očita sosedni republiki, da Švica, četudi so italijanski policijski agenti sproti obveščali švicarske oblasti o nameravanih podjetjih antifašistov v Švici, ni postopala tako energično, kakor bi bilo pričakovati. Glavni italijanski listi so danes skoro v enaki obliki objavili zahtevo, da švicarska vlada izžene ali onemogoči škodljivo delovanje tamkajšnjih protifašistov ter grozijo obene.n, da si bo Italija sicer pridržala, sprožiti pred Društvom narodov v Ženevi vprašanje, ali je mogoče, da ostane ^edež Društva narodov v deželi, ki delegatom tujih držav ni pripravljena dati ali pa ne more dati potrebnega varstva. _ i 1 I Listi navajajo, da bi Italija izvajala posledice, če Švica no hi ugodila italijanskim zahtevam, ali če bi Društvo narodov s svoje strani iz tega no izvajalo posledic. >Gicrnalo d' Italia« povdarja, da je postopanje švicarske vlade napram v Švici živečim protifašistom predpogoj za ohranitev korektnih odnošajev med obema državama. Če bi pa politično rovare-nje ital. emigrantov v Švici ostalo še nadalje nemoteno, bi bilo to tudi nezdružljivo z nadaljnjim bivanjem Društvu narodov v Ženevi. Italijanska vlada mora to vprašanje v kratkem sprožiti pri Društvu narodov. Društvo" narodov potrebuje mir in varnost za sv< je kretanje. Te naloge se v Švici no izpolnjujejo več popolnoma in nikakor ne m< rejo prihajati v Ženevo delegacije, kalerih člani se osebno ne bi čutili varne. Jasno je, da v takem primeru morajo dotične delegacije v interesu Društva narodov samega zahtevati preložitev v mirnejšo, varnejšo in nevtralnejšo deželo. Končno piše tudi »Tribuna« ostre očitke proti švicarski policiji, da se ne briga za stvari, ki se gode pred njenimi očmi. Strašna letalska nesreča Dva aeroplana trčila in zgorela — tO ljudi ubit'h Newyork, 3. jan. (Tel. Slov.) Nad Tihim oceanom pri Los Angelesu se je zgodila velika letalska nesreča. Dve letali Fox-filma sta v četrtek popoldne v višini 700 m trčili skupaj nad morjem, se vneli in padli v morje. Ubitih je 10 oseb, in sicer dv3 pilota, 7 filmskih operaterjev in direktor Fox-filma. Tretje letalo, s katerega ! bi se moralo filmovati manevriranje ostalih dveh ' letal za film »Taki možje so nevarni», se je vr-; nilo na letališče Santa Monica in poročalo o nesreči. Takoj so cdpluli motorni čolni iz raznih bližnjih kopališč, dosegli so kraj nesreče ob mraku in našli tri trupla ponesrečencev, o letalih samih pa ni bilo nobenega sledu. Nesreča se je zgodila tako hitro, da s treljega letala nihče ni opazil, kako sta se letali zaleteli drugo v drugega, temveč so opazili samo, kako sta letali goreči padli v morje in se takoj potopili. Santa Monica, 3. jan. (AA.) Ko je slavna igralka Mary Astor doznala, da se med žrtvami davišnje letalske nesreče nahaja tudi njen mož, je padla v nezavest. Prepeljati so jo morali v njeno vilo v Hollywoodu, kjer jo negujejo zdravniki. Nesoglasja no fljfe'rccfifsîîem kongresu London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Na vsein-dijskem kongresu je prišlo do velikih nesoglasij zaradi sestave delovnega odbora proti av-tokratičnemu načinu posiopanja Gandhija in Nehruja, ki sta imenovala v odbor svoje zastopnike. ne da bi za to vprašala delegate. Voditelji opozicije so med drugim Srini Vasa, ki je bil predsednik kongresa 1. 1927., in Mose, komander »proste volje« iz 1. 1928., ki zahtevata, da morajo biti v odboru zastopane tudi manjšine. Gandhi in Nehru pa smatrata za boljše, če bi bilo delo v odboru enotnejše. London, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Očividno v zvezi s sklepi vseindijskega kongresa v Laho-reju, je vlada izvršila v mestu 250 aretacij. Oblasti že nervozno pričakujejo napovedanih velikih manifestacij na dan 25. januarja in se boje, da bo bojkotno gibanje narastlo. Minister Van$ se zahv€3f$ts!e Sanghrj 3. jan. (AA.) Nacionalistični minister za zunan e zadeve Vang se danes sestane z zastopniki inozemskega tiska. V svojem razgovora s časnikarji se je pohvalno izrazil o velikodušni gesti velesil, ki so sprejele sodelovanje s Kitajsko pri vzpostavitvi pravne suverenosti nad inozemskimi državljani. To bo odpravilo sedanje stalne spore in omogočilo prisrčne odnošaje med Kitajsko in inozemci. Novi rovi na'te v £5ms;j« Moskva, 3. jan. (AA.) Oblasti so uvedle nove obsežne preiskave ozemlja v transkav-kaški slepi Širak. Na 28 krajih bodo zvrtali globoke rove za nafto. Petrolejska ležišča se raztezajo na ozemlju, ld meri 30 km3. V tej pokrajini bodo izvršili velika dola in postavili najnodernejše priprave za pridobivarje in čiščenje nafte. Po dosedanjih ugotovitvah gre za nafto, ki ne zaostaja po kakovosti za nafto v Bakuju. Avstrijo, Madjarsko in Južno Ameriko. Plača se polovico manj ko za brzojave. Celo vrsto novih telefonskih zvez s tujino je bilo odprtih in sploh se jc zboljšal mednarodni telefonski promet. Rndlotelefonska postaja v Zagrebu in Belgradu sta so izročili prometu. Dne 30. II. je bilo že 30.000 rndio-nnročnikov v državi. Novih pošt jo bilo odprtih 7 in 23 javnih telefonskih govorilnic. Avtomatično telefonsko centralo je dobil Maribor. Položenih jo bilo »mnogo novih kablov in novih telefonskih zvez. Za leto 1930. so v načrtu te telefonsko linije: Sarajevo—Dubrovnik, Dubrovnik—Bar, Sušiik—Bekeriješ. Bled—Ljubljana in telegrafsko /veze: Belgrad —Atene in Belgrad-Zagreb. Spopolnila se bo Pomen IV č y ga n de ve ga imenovanja Pariz, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Imenovanje generala Weyganda za šefa velikega generalnega štaba se v desničarskih listih pozdravlja kot znak, da Francija zaradi mirovne zunanje politike ne bo žrtvovala svoje vojaške varnosti. Levičarski listi protestirajo proti temu nenadnemu imenovanju, češ. da je to izrecno politično imenovanje reakcije. Sestanek Grandira s Samsonom Rim, 3. jan. (Tel. Slov.) Ameriški državni tajnik Stimoon je danes po ameriškem poslaniku izročil italijanskemu zunajemu ministru Grandi-ju povabilo za predrazgovor o londonski konferenci. Italijanski zunanji minister je povabilo sprejel ter se bo sestal s Stimsonom 19. jan. v Londonu. Naseljevanje v Novo Zelandijo ome eno Wellington, 3. januarja. (AA) Novozelandska vlada je sklenila ohraniti dosedanjo omjitev glede priseljevanja v Novo Zelandijo. Dosdanje omejitve bodo trajale nadalj-nih 12 mesecev. Drobne vesli London, 3. jan. (Tel. »Slov.c) »Daily Télégraphe doznava iz vladnih krogov, da bo delavska vlada prvi prelom ruske propagande prezrla in da bo vložila diplomalični protest šele. če se bo propaganda ponovila. Varšava, 3. jan. (AA.) Minister financ Matuszewski je včeraj tekom svojega govora o proračunu v sejmskem odboru izjavil, da proračun Poljske nekaj let ne sme prekoračiti vsote treh miljard zlotov. Sedanji proračun znaša 2.7 miljard zlotov. Rim, 3. jan. (AA.) V proslavo poroke italijanskega prestolonaslednika Uinborfa z belgijsko princcso José Marijo bo prirejena v Rimu veličastna iluminacija. Vsi spomeniki in arheološke stavbe bodo bajno razsvetljene. Uporabiti nameravajo več ko 50.000 žarnic, 5000 melrov žice in 300 reflektorjev. telefonska mreža v Belgradu. Zagrebu in na Bledu. Poštna hranilnica. Poročilo nato podrobno navaja delo Poštne hranilnice. Število čekovnih računov jc naraslo od 16.500 na 18.000, stanje vlog od 666 na 850 milijonov. Število vlagateljev je znašalo 57.000, stanje vlog pa 100 milijonov proti 36 36 milijonom v prejšnjem letu. Poštna hranilnica daje denar domačim zavodom po relativno zelo nizki obrestni meri. Koncem lota so znnšaln In posojila 300 milijonov. Razven togn jo iVdnln Ty>;tri,a hranilnica na lombard državnih papirjev nad 100 milijonov in vložila nad 200 milijonov dinarjev v državno papir je* Zmaga radihaUzma (Bilanca boljševizma v preteklem letu.) V preteklem letu 1929 zaznamuje boljševizem prelom s tradicijo leniuizma. Stalin sicer pravi, da je to lelo prineslo začetek brezobzirnega in kousekvenlnega izvrševanja Leninovega programa. Toda je le brutalna osebnost diktatorja, ki hoče izsiliti deželi to priznanje. Res je, da je Sialin taktiko v veem izradikaliziral. Radikalizem jo vse objel: no-{.тапјо in zunanjo politiko, gospodarsko in kulturno polje. Bil je videz, kakor da je boljševizem 11 let pred gotovimi velikimi problemi okleval. V 12 letu pa je navalil z vso silo, da pod svojo dogmo in silo ukloni vse nasprotujoče mu mehanične iu duhovne sile, ali pa jili stre. Iz lega gigantskega boja, ki pretresa šestino površja naše zemlje, naj omenimo samo štiri, najbolj značilne pojave preteklega leta. Stalinova popolna zmaga nad tekmeei. Vsi večji, globokounmejši duhovi boljševizma so odstranjeni. Oni možje, ki so pomogli Leninu ustvarjati boljševiško ideologijo in ki duševno nadkriljujejo Stalina in ki bi bili prej kot on poklicani, da izvedejo ideološki testament svojega mojstra, so odstavljeni aH utesnjeni na nižja, brezpomembna in podrejena mesta, nekaj pa jih živi v pregnanstvu. Nad duhovnim boljševizmom je na celi črti zavladala organizacija in sila. Raztegnitev razrednega boja na vas in deželo je drug značilen pojav preteklega leta. Videz pa je, da je tukaj boj innogo težji, kot so si ga predstavljali boljševiki sami. »Fronta« proti kmetom se širi iz mest in delavskih revirjev. Od Urala do Kavkaza pa daleč preko neizmernih ruskih poljan pokajo puške. To so usmrčenja kmetov, ki se upirajo bolj-ševiški oblasti, ki nočejo oddajati zahtevanega žita, ali člani verskih sekst pa tudi pravoslavni Rusi, ki ne puste onečaščati svojih ikon in cerkva. G. P. M., la črna senca, ki leži nad Rusijo, ne poroča o posameznih slučajih, ampak izdaja prava bojna poročila izza Volge in Dona. Večkrat se zgodi, da vaške boljševiške komisarje vzame noč... Tudi se primeri, da kmetje s kamenjem in kolmi na-ženejo kako komisijo, ki pride v vas, da zapre cerkev in jo spremeni v »klubove« prostore. V takem slučaju je poleg upornih kmetov vedno ustreljen tudi vaški svečenik, naj je že soudeležen ali ne. Neizprosna protivorska ofenziva, to je tretje značilno obilježje preteklega leta. Organizacijo mladih »brezbožnežev« skušajo sistematično izvesti do zadnje vasL Že| prejšnja leta so se javno borili proti praznovanju praznikov, zlasti proti veliki noči in božiču. Od državne strani so se za te dni prirejali posebni obhodi in sestanki, ki naj osmešijo krščanski pomen praznikov. V zadnjem letu pa je vse to bilo še podesetorjeno in segli so še po novih sredstvih. Poročali smo že o tem, da boljševiki podirajo in zaplenjajo cerkve, ikone, da sekularizirajo samostane. Puška in baklja naj ruskemu človeku ubijeta v glavo »kolektivno mišljenje«. Toda, tudi Stalin ve, da puška lahko ubije človeka, ne more pa še izruvati duše in kulture. Zato je segel diktator po sredstvih, ki naj Izrujejo versko rusko kulturo in jo nadomeste z ateistično. Enajst let so se boljševiki posluževali Gregorijanskega koledarja. Toda ta spominja na krščansko tradicijo. Zato so ga v 12 letu revolucije odpravili iu uvedli gospodarski koledar, ki je praktično vpeljan od 1. decembra 1929, a stopi zakonito v veljavo s 1. januarjem 1930. Po novem koledarju se bo pričelo leto 1. oktobra in se končalo 30. seplembra. Leto je razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni. Vsak mesec ima šest tednov in vsak teden 5 dni. Celo leto ima 72 delovnih tednov in en praznični teden. Duevi izgube sedanja imena in so označeni z barvami: rumen, roza. rdeč, moder in zelen. Praznični teden je iz te skale izvzet. Nova koledarska reforma naj zviša produkcijo. Že preje so uvedli iu tudi domala povsod izvedli »nepretrgan delavnik«. Tega naj sedaj podpre tudi koledarska reforma, tovarne, uradi, trgovina so poslej razdeljene v »barvne skupine«, iz kalerih je razvidno, kdaj poslujejo: na rumen, roza, rdeč, moder ali zelen dan. Po štirih delovnih dneh imajo en dan prost, vendar tako, da nikdar ne počiva vse delo. Kakšen bo gospodarski učinek te reforme, danes še ni mogoče prerokovati. Gotovo pa je, da poineni popolno razsulo za versko in družinsko življenje. Vsaka sled za nedeljo je z novo reformo radikalno izbrisana, prav-tako tudi veliki krščanski prazniki, božič, bin-košti, velika noč. — Člani ene družine, ki so zaposleni v raznih obratih, ne bodo več sedali istočasno k mizi, ne se vlegali k počitku. Nova reforma bo raztrgala osnovno edinico človeške družbe, lomila moža in ženo. odtujila otroke domačemu ognjišču. Družinska sreča in ljubezenska vez med starši in otroci je na sprotna duhu komunizma, zato boljševiki razbijajo družino. To je torej enoletna bilanca boljševiške Rusije. — Stalin diktira nov red, nove življenjske zakone, ki naj izločijo ruski narod iz ostalega človeštva. Nekaj podobnega je počela tudi francoska revolucija. Živo dvomimo, da bi Slalinu bilo usojeno več srečow Slovenci na Nizozemskem Hoensbroek, 28. decembra 1920. Splošno Vam je znana visoko kulturno stoječa mala država Nizozemska; ni pa vsem znano, da prebiva in dola tukaj toliko nas Jugoslovanov, predvsem Slovenccv, ki so prišli večinoma šele po vojni. Največ jih je iz Nemčije, radi slabih ekonomskih razmer; potem so začeli prihajati tudi iz Francije in Belgije, zadnje čase pa naravnost iz Jugoslavije. Mnogo Slovencev je pa tudi s Primorskega (Italije). Mislim, da lahko rečem, da je Število Slovencev tu preko dva tisoč. Zaposleni so večinoma v rudnikih, in so kot rudarji tudi čislani. Glavne slovenske naselbine se nahajajo v Heerlcnu. Brunssumu, Hoensbroeku, Eygetshovenu in Lutterade in Waubachu. Stanujejo večinoma v lepo moderno urejenih delavskih kolonijah. Vsaka družina ima obširno stanovanje, opremljeno z elektr. lučjo, kakor tudi s plinom za kuhanje. Te kolonije so pa večinoma last katoliških organizacij, ki imajo pod vodstvom znanega socialnega voditelja prof. dr Poelsa (Vod. kršf. del. organizacije) ogromne zasluge za povzdigo stanovanjskih razmer v industrijskem revirju. Lepe stanovanjske naprave so privabile ludi že več inozemcev na ogled, še celo Nemci so pohvalili lepo urejene kolonije, ko vendar vemo, da tudi oni niso bili zadnji na tem polju, pa vendar se niso mogli načuditi in so rekli, da so to pravi vzorci moderno urejenih kolonij. S mci pa lahko stanujejo v prav čedno urejenih, takozva-nih »Gezellenhuis«. Na društvenem polju se Slovenci prav živahno gibamo. Vzroka sta tn-le dva: globoko versko življenje med tukajšnjimi domačini, ki ga vidimo in pa velika naklonjenost in Rkrb tukajšnje duhovščine do Slovencev. Tukajšnja duhovščina, med njimi posebno znani č. g. dr. Poels iz Heerlen-, potem č. g. dekan Nicolaje iz Heerlena in pa še eden, ki ga vsak Slovenec tukaj pozna in ga tudi nazivamo kot »našega patra«, to je č. g. pater Theitimus v. Velzen iz Heerlena, ki ne pozna nobenih mej v svoji požrtvovalnosti do naših izseljencev tukaj, so bili in so še največji prijatelji naših izseljencev. Drevo, ki ga nam je vsadil pred nekako šestimi leti slov. misijonar č. g Pohar v Bunssumu, se je prav lepo razvilo. Ustanovilo se je potem kmalu tudi društvo v Heerlenu in Lutterade. Po času pa, ko nas je obiskal tudi č. g. Vinko Zor iz Ljubljane, sta pognala pa še dva nova vrha in sicer v Eygelshovenu in Hoensbroeku, tako da imamo sedaj spet pet slov. kat. društev sv. Barbare. Dalje so začela društva ustanavljati tudi že slov. knjižnice. Prav izvrstno dela Zgled tukaj Brunssum, ki ima odprto knjižnico vsako nedeljo ob gotovih urah. Nabavili so si že tudi društvene uniforme, v katerih so na dan svete Barbare napravili sprevod po trgu Brunssum v cerkev, kar se je domačinom prav dopadlo. V zadnjem času nas je pa obiskal tu v Ho-landiji, in sicer n.ajprvo v Lutterade, potem na Miklavžev večer v Brunssumu in sedaj na 22. decembra pri obhajanju rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksindra in obenem tudi pri blagoslovljenju društvene zastave v Heerlenu č. g. Drago Oberžan iz Evsdena (Belgije) Spomladi nas je obiskal za veliko noč č. g. Grimm, jezuit, ki se je nahajal v kolegiju v Valkenburgu, in je porabil lo priložnost, da je prišel med nas, žrtvoval svoje velikonočne počitnice, da smo lahko opravili velikonočno spoved. Meseca novembra je Zveza slov. kat. društev sv. Barbare posetila s posebno delegacijo in njenim tainburaškim zborom razstavo jugoslov. vezenin v Haagu, ki jo jo cvtvoril nizozemski princ. Kar se razstave tiče, moram še prav posebno omeniti hvalevredno prijaznost navzočih jugoslovanskih avtoritet, posebno pa onih č. gospâ iz Jugoslavije napram delegaciji. Pod vodstvom g Pavlakovića, tajnika g. konzula v Rotterd imu. smo si ogledali pre-stolico Haag in pa blizu ležeče morsko kopališče I Scheveningen. Dalje je bila naša delegacija častno I sprejeta v Haagu od takozv. višjega svéta (»Rad i van Overleg«) vseh katol. organizacij Nizozemske. ! Bili so tu zastopniki kat. delodajaiske organizacije, 1 dalje kat. delavske stranke, kakor tudi kat. stanovske organizacije in kat. državne stranke (R. k. Staalspartij). Prav lep je bil sprejem Eden delegatov višjega sveta je imel tudi prav prisrčen nagovor. Prišla so vsa kat. slov. društva na to slav-nost. Slavnosti so se udeležili tudi jugosl. častni konzul van Dam iz Rotterdama г soprogo, kakor tudi njegov tajnik g. Pavlakovič. Dalje tukajšnji župan iz Heerlena, zastopniki že omenjenih treh premogokopnih družb, voditelji kršč niz. organizacij, dr. Poels, č g dekan Nicolaje in druga domača duhovščina. Slavnostni govor v cerkvi je imel č. gč Oberžan iz Eysdena (Belgija). Po cerkveni slvnosti se ie vršil sprevod v dvorano, kjer se je vršila posvetna slavnost Dvorana sama je bila krasno okrašena na odru preprežena jugosl. zastava in pa okrašene slike Nj. Vel kralja in kraljice jugoslovanske. Tajnik Zveze, rojak Zu-! pančič je otvoril slavnostno zborovanje. C. pater I Theotimus je pozdravil potem vse goste z iskrenimi besedami. Sledili so še razni govorniki, kakor lep govor g. Pavlakoviča na čast našemu Vel. kralju Aleksandru. Navzoči so zapeli »Lepo našo domovino!:. Tudi par lepih dekl macij v slovenskem in nizozemskem jeziku smo slišali od naše mlade dece. Posebno ganljivo je bilo slišati našega malega in vrlega deklamatorja R. Ravnikarja. Poslala se je tudi udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Prav vrla zahvala pa tudi g. konzulu iz Rotterd^ma g. van Dam in njegovi gospej za velike simpatije našim tukajšnjim izseljencem Bog daj, da bi tudi v novem letu uspevalo delo izvrstno na društvenem polju izseljencem v dušno in materielno korist, narodu pa v čast. Da bi pa delo bilo še bolj plodovitno, Vam bom o novem letu povedal tri želje naših izseljencev in sicer: pošljite nam kmalu stalnega slovenskega duhovnika, da bodo lahko opravljali izseljenci lažje svoje verske dolžnosti; drugič, urej (2), Alexander in Jackson 1>j (1). if Dim zaduSil dva otroka. V Gračanici pri Tuzli se je v stanovanju bivšega narodnega poslanca dr. Tupanjanina pripetila težka nesreča. V drugem nadstropju sta spali dve deklici, nečakinji dr. Tupanjanina. Služkinja ie najprej zakurila peč in odšla v prvo nadstropje. Ko se je črez nekaj časa vrnila, ie bila otroška soba polna dima. Ena deklica je bila že mrtva, druga pa je umrla, še predno je prišel zdravnik. Preiskava je ugotovila, da je iz peči padla cev, tako da dim ni mogel v dimnik, temveč le v sobo, kjer je zadušil oba otroka. ic Perzijske preprogo med bombažem. V Bel-gradu je bila te dni odkrila velika tihotapska afera. Že dalj časa so naše oblasti opažale, da prihajajo v našo državo na čuden in nezman način •k Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja vporaba naravne »Franz-Josef«-grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja povdarjajo, da se je pokazala »Frai:z-Josef«-voda posebno koristno pri liudeh, ki se premalo gibljejo. >Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. perzijske preproge. Izgledalo je, da je bila v Bel-gradu centrala tihotapske družbe, da pa so bili v tej aferi zainteresirani tudi drugi kraji in mesta v naši državi. Tihotapci so namreč v našo državo uvažali dragocene perzijske preproge redno na ta način, da so jih skrili med bombaž. Bale so bite na zunaj natlačene z bombažem, v sredi pa so bile dragocene preproge. Zadnja pošiljka, ki so jo carinske oblasti zasegle, predslavlja baje vrednost 10 milijonov dinarjev. Stvar je bila odkrita na zanimiv način. Vsa družba, ki je tihotapila perzijske preproge, je odpovedala službo enemu svojih uradnikov. Ta pa je zvedel, da je na jxitu milijonska pošiljka perzijskih preprog. Ko se je na-hajulu pošiljka v belgrajskem carinskem skladišču, jo z anonimnim pismom prijavil generalni direkciji carin, da je pošiljka »tihotapljenih preprog prišla in d.4 je deklarirana za bombaž. Najvišji uradniki carinskega oddelka finančnega ministrstva so prevzeli preiskavo v svoje roke in ko so prišli v skladišče, so dali odpreti pošiljko. Resnično so našli v njej težke milijone vredne perzijske preproge. Te preproge bi morale prevzeti neke domače tvrdke. Govori se, da so v to atero vmešana zelo znana in ugledna imena iz trgovskih krogov v Belgradu, dočim trdijo drugi, da tudi po večjih mestih v državi. — Vsa preiskava v tej tihotapski aferi je v glavnem zavržena ter so izsledeni vsi krivci, zlasti po zaslugi uradnikov carinskega oddelka finančnega ministrstva, ki so sami izvršili preiskavo. Nedvomno je ta tihotapska a'era ena največjih kar jih je bilo dosedaj v naši državi. •k Cenejšo ta dražje pijače v Zagrebu. Ministrstvo za finance je odobiilo sklep zagrebške občine, da se zniža trošarina na vino od 1.50 Din na 1 Din na liter Na likerje in žganjn je znižana trošarina na 10 Din na he-ktolitersko stopnjo, dočim jo znašala dosedaj 9 Din ua liter za ono žganje, ki se izdeluje v Zagrebu in 15 Din, na ono, ki prihaja od drugod. Trošarine na petrolej, ki je dosedaj znašala 2.50 Din na 100 kg, sedaj ne bo več. Povišana pa je trošarina — na mineralne vode in brez'lkoliolne piiačo. Za malo steklpnieo mineralne vedo je povišana trošarina od 5 na Kai ho «fmnodaljšanje roka vložitve prijave za pri-dobnmo za 1930. Gremij trgovcev Ljubljana O S streh teče snežnica. Lepo vreme je bi'o včeraj naklonjeno Ljubljani. Sijalo je ves dan solnce, nebo je bilo jasno. Ljudje se v megli neradi izpre-hajajo, zato so včerajšnji dan uporabili za izprehode po parkih, ki so bili precej živahni. Top'i solnčni žarki so imeli celo toliko moči, da so na nekaterih bolj strmih in proti solncu obrnjenih strehah stalili dokaj snega, ter ie v opoldanskih urah ponekod lila na tla snežnica. Tako vreme, kakor je bilo včeraj, jc bilo ljudem res všeč in si je vsak že'el, da bi le tako še dolgo ostalo. 0 Nevarna pijača za otroka. Otroci so zvedavi in radi utaknejo svoj liocek tja, kamor ne bi smeli. Največ nesreč se otrokom pripeti prav radi njihove zvedavosti. Malemu, dveletnemu Jošku, sinčku gostilničarke Julije Kržičeve na Poti na Rakovo Jelšo, se je pripetila v četrtek zvečer huda nezgoda. 20 par, za veliko steklenico pa od 10 na 30 par. Trgovci pa so ceno povišali še bolj. Podražili so malo steklenico za 50 par, veliko pa 1.50 Din. Na brezalkoholno pijača bo znašala trošarina 25 par za steklenico, brez ozira na velikost. Zagrebčani se jeze, ker se še ni pojavil gostilničar, ki bi radi znižane trošarine pocenil vino, pač pa so vsi podražili brezalkoholne pijače. ir Gibanje prebivalstva v Zagrebu. V letu 1929. je v vseli katoliških župnijah Zagreba umrlo 2610 oseb, rodilo se jih je 3377, porok pa je bilo vsega skupaj 1637. Dr. Černetovem poslovnem Koledarju 1930. Vaše uspehe v 1. 1930 v Miklošičeva 6, Ljubljana. ir Ivan Pregljevih Izbranih spisov IV. zvezek ie izšel zalogi Jugoslovanske knjigarne. Nudi oba dela »Zgodbe zdravnika Muznika«, katerih II. del je nov in še nikjer objavljen in pa novelico »Tolminske matere sveti večer«. Cena za v platno vezan izvod Din 00, broširana Din 45. Dobili se bodo vsi zvezki tudi vezani v jxilusnjc. •k Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, mong.i ali lika tovarna Jos. Roich. lir Platonov Phatdon v Sovrctovem prevodu in Plečnikovi tiskarsko-umelniški opremi je na razpolago. Založnik knjige, društvo prijateljev humanistične gimnazije, je razposlalo vabila za na-ročbo knjige v pričakovanju, da jo bo vsak ljubitelj lepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil, zlasti, ker je subskripcijska cena — do 15. jan. — izredno nizka (30 Din). Naročila sprejema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Gradišče 4. it Nadlovcu Mibaeiu Oitzl v Kranjski gori se je izgubila rjava psica »brak jazbečar« (Dachs-bracke). Psica je l À leta stara, ima ovratnik iz usnja ter sliši na ime »Bibi«. Oddati jo je proti nagradi pri nadlovcu Oitzlu v Kranjski gori. Nasade trte, kave, čaja človeštvo tisoč let že vzgaja. Najbolj uspel mu do sedaj sadik je vrt za »Budd!ia«-čaj. Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3- Igral se jc z deklico iz soseščine v domači sobi ter našel v kotu stekleničico. V tej je imel oče čistilo za cbleko. Joško je mislil, da bo bogve kaj dobrega v njej in je pokusil... Nesrečnemu otroku, ki se je nevarno zastrupil, je pritek a mati na pomoč. Morala je poklicati reševalni avto, ki je Joška prepeljal v bolnišnico. © Bolne noge — izgovor tatinskega berača. Ce dobiš nepridiprava na nepošteni poti, ne bo nikoli v zadregi z naglim izgovorom. V hiši št. 6, v Ulici stare pravde, je beračil v četrtek popoldne starejši moški. Neka kuharica se ga je usmilila in mu dala milodar. Ko je pozneje pogledala za njim na stopnišče, je bil berač še vedno v hiši. Potožil je, da ga strašno bole noge in da gre le težko po stopnicah navzdol. Kuharica ga je pustila v miru. Berača jsa seveda niso bolele noge, zakaj kar hitro se je nato splazil v sosedno stanovanje delavčeve žene Frančiške Žibertove ter ga izropal. Odnesel je več rjuh, perila in moške obleke, skupaj vredno kakih 1300 Din. Zatem je berač izginil. Tudi na berače je treba paziti, zakaj prav radi so med njimi tatinski tipi! O Vlom v trgovino. Naj policija še tako zapira in lovi vlomilce, prebivalci mesta kljub vsemu niso nikoli varni pred temi dolgoprstneži. Najbolj sc boje vlomilcev gotovo trgovci, ki trpe radi njih tudi največ škode. V četrtek opoldne je bilo vlomljeno v trgovino Pavla Bahovca na Vidovdanski cesti št. 6. Vlomilec je vdrl v trgovino skozi zadnja vrata v pisarno in sicer med 1 in 2, ko ni bilo nikogar v trgovini. Iz pisarne in trgovine je pobral ves denar, kolikor ga je mogel najti, skupno 2350 Din, povrhu tega pa vzel s seboj še nekaj čokolade in velik kos sira. Za vlomilcem jc bilo vsako zasledovanje dosedaj brezuspešno. © Ceskoslovenskâ doplnovaci škola v Lublani vyzyvâ ž,1ky všech oddëleni, aby se dostavi'i v litery dne 7. ledna 1930 ve 3 hcd. odpoledne do š kol ni sine v Mladice k pokračovani ve vyucovâni. © Ceskoslovenskâ Obec v Lub'ani pofddà v nedčli, dne 5. t. m. o 4. hod. odpol. v Narodnim domë loutkové pfedstaveni. H raje se pohadka »Per-nikovii chaloupka« v krasnč, uplnč nové vypravë. Zveme všechny čkny a pfâtele, aby hojr.ou ličasti' pro kâzali pochopcnl pro naši kulturni priči, a nepo-chybujeme, že každy ndvštčvnik bude iiplnč spokojen. Loutkârskému odboru v čele s mislreiii Skruš-nym bude nejlepši odmenou za otčtavou a nezištnou prâci plny sâl fiosluchaču. © Skieptično predavanje o sFar-Oer«, znamenitih otokih, lovišč kitov in najzanimivejših izletih po »Gronlandijic, priredi v ponedeljek dne 13. januarja Slovensko planinsko društvo v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo g. dr. Otto Steinbock, vseučiliščni dorent v Innsbrucku. Predprodaja vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva, Palača Ljublj. kreditne banke IV. nadstr. Maribor □ Duhovniške izpreinembe v lavantinski škofiji. Anton Spari, kaplan na Ljubnem, je imenovan za provizorju v šmihelu nad Mozirjem; Ignacij Brvar, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, zu kaplana v Slivnico pri Mariboru; Stefan Bakou iz Dobrovniku v Dolnjo Lendavo, Ferdinand Hermanu pa iz Dolnje Lendave v Dobrovnik. □ Zlato poroko obhajata v krogu svojih številnih otrok dne 7. jauuurju Henrik in Terezija Lipnik. jKisestniku v Lusnici pri Lim-bušu. Oba jubilanta sta navzlic visoki starosti čvrstu in zdrava, številnim čestitkam ob lepem jubileju se priključujemo tudi mi. □ V Maribor jc prispel včeraj dr. H. Rungaldior, prof. na dunajski trgovski šoli, ki se nuhuja na študijskem potovanju po naši državi. V spremstvu prof. Bušu si jc ogledal nekatero mestne znumenitosti in posetil tudi Študijsko knjižnico. □ Akademske pridige se začno zopet 12 januarju ter se izobraženci vabijo, du se ude ležujejo omenjenih pridig. □ Iz tukajšnje vroinenoslovne postaje. V mesecu decembru je bil minimum —10-2 (na Božič), muksimum pu 16-6 (6. decembra). Mesečna povprečna temperatura je znašala 2-7. Oblačnost 5-8; padavine 69-2 mm (največ 21-7 milimetra in sicer 28. decembru). Solnčnost je znašala 70 ur (poprečno na dun 2-3 ure, največ solncu dnevno 7O ure); solnce je sijalo skupno 17 dni, dočim gu 14 dni v teku meseca decembra sploh ni bilo videti. □ Smrtna kosa. Preminula sta: Ferdinand Schoningcr, hišnik, stur 55 let. Pogreb jutri oh 15. uri iz mrtvašnice na mostnem pokopališču. — Martin llat, vrtnar, stur 66 let. Pojjrcb danes ob pol 16 na mugdaIonskem pokopališču. □ Pregled draguljev, zlatnine in srebrnine bo jutri med 10. in 11. uro v «obi št. 5 ua mestnem magistratu. Pregled oskrbi brezplačno tukajšnja urarska zadruga. Vsakdo, ki hoče zvedeti pristnost svojih kupljenih draguljev, zlatnine in srebrnine, naj se ob določeni uri ogla-si pri tej komisiji. □ Carinski dohodki so znašali v mesecu decembru pri tukajšnji carinarnici skupno 11,627.995-55 Din, od tega 11,608.193-55 Din za uvoženo ter 19.800 Din za izvoženo blago. □ Posestno gibanje. Franc in Josipiiui To-musehitz sta kupila od Prve lirv. štedionice v Zagrebu Ivišo na Tržaški cesti 53 za 450.000 Din. — Alojzij in Antonija Fajdiga pu sta kupila od Frančiške Živko hišo na Pobreški cesti 13 zu 108.388 Din. □ Iz tukajšnje bolnice. V letu 1929 je bilo sprejetih v tukajšnjo splošno bolnico 7350 bolnikov (letu 1928 7000); v kratkem razdobju treh dni pu jo bilo v novem letu sprejetih 30i) bolnikov. □ V smrt jc kanil 29 letni posestniški sin Fric iz Njiverc pri Slovenji vesi. Izpil je ocet-ne kisline in so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je izven nevurnosti. □ Narazen sredo mnenja maril»orskili vrcinenoslovccv glede izvora mogle, ki je Maribor doslej sploh ni poznal. Eni pravijo, da puhti iz vlažne zemlje, ki posebno letos obi-luje nu vlagi; drugi pa opozarjajo na pravcato jezero, ki su stvarju pri Fali ob zapornicah ir iz katerega se dvigajo meglene plasti, ki s'1, zgoščujejo vdolž Dravske dolino proti Mariboru. Itd. Mariborski vremenoslovci pa imujo vsaj nekaj, ob čemer lahko glodajo. □ Pomladansko prijetno je zavel včeri;' jug preko mariborske doline, da je curljalo in šumljalo raz strehe in da so vidoma kopneli snežni kupi ob ulicah in trgih. Na Pohorju pa se bo navzlic temu nudila jutri in na Kraljevo prijetna smuka; planinci na sdilenh« pravijo da sc drži na vrhovih zupadnega Pohorja temperatura še vedno pod ničlo in da je tu idealnega pršiča v dobršnjih plasteh. □ Brezposelnost na mariborskem delovnem trgu. V času od 22. do 31. decembru je iskalo dela pri tukajšnji Borzi dela 132 oseb; prostih službenih mest je bilo 64, delo je dobilo 76 oseb, odpotovalo jih je 27, v evidenci je ostalo koncem leta še 571 o«eb. Od I. januarja do 31. decembra 1929 je iskulo dela pri tukajšnji Borzi dela 9S10 oseb in sicer 5S27 moških ter 39S3 ženskih; prostih službenih mest je bilo 5278, odpotovulo jih jc 4180, odpadlo pc 1631. П Ljudsko gibanje. V decembru 1929 smo imeli v Mariboru 40 rojstev, 39 smrtnih slučajev ter 21 porok. □ Dela... Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 11 hlapcev, I kravar, 4 majorji. 2 Švicarja, 20 gozdnih delavcev. 10 rudarjev t elektroinstalater, I sodar. t čevljar 1 krojaški prikrojevalec, 3 čevljarski prikrojevnici 1 mlinar, 1 plačilni natakar, 12 kijučavnxar-jev, 10 mizarjev, 3 kovači, 1 lesostiugar, 1 pre- ni slišal, kako se je nepričakovano razieglo po | zasneženem vrtu zategnjeno kobilarjevo žvižganje. Kdo je posnemal lepega zlatorume-nega ptiča, ki je bil daleč odtod, v toplih deželah? Nekdo je moral stati pred hišo, ker kmalu na to je zletela debela snežena kepa v podstrešno okence. Kobilar je zopet zažvižgal ... V podstrešni kamrici se je prikazala in takoj zopet ugasnila lučea. Deset minut pozneje je neslišno pritavala iz hiše mala postava in do pasu v snegu odkrevsala preko »na do osamljene temne ute. »Ali si ti, Anton?« »Jaz sem, Griša! Važen posel. Stopi noter:« »Saj naju niso videli. Zato sem si zbral kamrico, ker ni na tej strani nobenega drugega okna. Mi, ki smo revolucijo prestali, prijatelj, že vemo, kako mora biti človek oprezen. No, pa kaj hočeš?« »Griša, ali si moj prijatelj?« »Menda sem. Mar me nisi ti poleti potegnil iz reke, ko sva se kopala? Saj bi brez tebe utonil. Tudi uro si mi podaril, pa kako dobro grel Pravzaprav je to neumno, da si ti bel, jaz pa rdeč. Carja ni več in Ljenina tudi ni... A kaj hočem, če je oče boljševik!« »Eno prošnjo imam, Griša, pa ini je ne smeš odbitil« »Je tudi ne bom. Le povej, kaj bi rad? Jaz sc očeta ne bojim. Včeraj me jc zopet kregal, da se hodim z buržujskimi otroci sankat na hrib preko meje... Ko da ne bi bili vsi otroci enakil,. .* »Čuj no, Griša! Ali ni prinesel tvoj oče danes zvečer veliko, železno škatljo?« »Saveda, sinoči so mu jo prinesli. Straža jo je na meji odvzela nekemu starcu, ki jim je pobegnil.« »To škatljo moram imeti, Grišal Prinesi mi jo. pa ti zato storim vse, kar hočeš!« »No, prijatelj, k očetu v pisarno bom moral. Ce bi me videl, bi me naučil kozjih molitvic. Včeraj so se vsi jezili, da ne morejo škatlje odpreti, in ključavničarja so naročili iz mesta... Le počakaj!« Komisarjev sin Griša Hintze je zopet utonil v snegu, Anton pa je ostal v mrzli uti. Hudo ga je zeblo, čeprav je imel kožuh in toplo kučmo z uhali. Griše dolgo ni bilo nazaj, in Anton se je že pričel bati, da se bo zdanilo. Na srečo je začul komaj slišen žvižg. »Tukaj jo imaš, Anton! Hudo je težka, naveličal se boš! Saj sem ti pravil, da sem mož-beseda. Saj ni ničesar notri, da bi bilo zoper sovjete? Ni? No, jaz ti zaupam, ker sva prijatelja. Zbogom, pa na svidenje jutri. Se bova zopet sankala ...« S težko škatljo do pasu v snegu je odkorakal Anton proti domu in se pazno ogledoval. Narediti je moral skoro tri kilometre poli... Kmalu je bil že ob rečici. Pomenila je mejo in najnevarnejšo točko. Tu so se vedno potikali rdeči vojaki. Toda Anton je poznal vsak grm in ni bil tako neumen, da bi korakal preko mosta. Rajši se je spusti! na led in se potem po trebuhu povzpel îr-cd gosto vrbino. Prestopil je mejo in imel še kvečjemu pol I kilometra do doma, ko ga je nenadno doletela ! nesreča. Prestrašil se je previsokega zameta, ' se mu hotel izogniti in nenadoma izgubil tla pod nogami. Zamet je kazal rob široke globoke jame, na dno katere je zdrknil Anton. Menda so tu nekoč bili strelski jarki. Deček je zaman poskušal povzpeti sc po oledenelih spolzkih stenah. Vedno je zopet zdrnil na tla. Onemogel se je naposled vsedel na težko škatljo, in takoj občutil, kako ga prešinja mraz. — »Zaspati pač ne smem!« je pomislil, ker je dobro vedel, da pomeni za zmrzujočega spanec — smrt. Med tem so v inženjerjevi hiši pili vino, sc smejali in kvartali. Še Glinski je poslal bolj miren in je vsaj za trenutek pozabil na udarce neusmiljene usode. Imel je veliko srečo pri igri, in že računal, kako bo zamenja! late za dinarje. Sklenil je na vsak način sinu v Jugoslavijo poslati malo božično darilo. Samo pes Cezar je bogve zakaj stalno motil splošno dobro voljo. Venomer jc tulil, lajal, prisluškoval, tn vse prigovarjanje je bilo zaman. — »Res ne vem, katera muha ga je danes pičila!« je nevoljno naposled rekel Sokolov. »Ko da bi kaj slutil... Najboljše bo, če ga odpeljem k Antonu v spalnico. Tam se bo nemara pomiril, ker sta taka prijatelja. No, hodi, pasja noga!« Trenutek pozneje se je povrnil gospodar jako razburjen. »Lc pomislite, Anton sploh ni doma!« je rekel. »Nekam je moral oditi in sicer takoj potem, ko se je poslovil. Postelj je nedotaknjena. Kožuha in kučme tudi ni. Kai to pomeni? Vsekakor ni bil Cezar zaman tako nemiren!« Inžcnjer se je hitro oblekel in stopil ven. Cim je odprl bernardincu vrata, je stekel pes z glasnim lajanjem po cesti proti obmejnemu gozdiču. To je vse jako razburilo. — Vsi, ki so bili pri Sokolovih na obisku, so se z Icščer-bami napotili v gozd. Pol ure pozneje so že Aniona potegnili iz jame. Našel ga je seveda Cezar, ki je tam stal na robu in glasno lajal. Z vrvjo so potegnili pogumnega dečka iz pasti, ki bi mu lahko postala usodna. »Misliš, da sem truden? Prav niči« je mrmral, medtem ko je zaspal pod toplim kožuhom v očetovem naročju. ¥ »Tu jc vaša škatlja, gospod Glinski. Ali jo poznate? Ključ itak imate. Vse je v redu? Imeli ste srečo, da je boljševiki niso že danes odprli. Moj deček vam jc to škatljo prinesel iz Sovjetske Rusije in hvala Bogu, da se je vse tako srečno končalo. Res ne vem, katere zveze so fantu to omogočile. Tako trdno je zaspal ... Torej srečno novo leto, gospod Glinski! Saj vam je res prineslo srečo!« A ti ste že poravnati naročnino? kaievalec. 1 raznašalka kruha. 1 slaščičar, vec vajencev, 3 dekle. 5 kuharic, 6 služkinj. 1 varuška, 1 vzgojiteljica, t poslužnica 1 postrez-niča, 6 služkinj 1 pletiljka. t bolniška postrez-aira ter t šiviljska vajenka. □ Otroška predstava v liiarib. gledališču. V pondeljck 6 t. m. popoldne ob 15 se vrst premijera nove otroške igre mladinskega pisatelja Oskarja Žolnirja »Grudica«, ki je opremljena s pesmimi D. Gorinška, godbo in plesom. Vsak odrasli, ki kupi vstopnico ima pravico, da vzame enega otroka do 4 leta ua krilo. □ Nižji poštni in brzojavni uslužbenci priredijo dne" 11 januarja v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom oblastnega upravnika pošte in telegrafu A Gregoriča dobrodelni plesni venček Dobiček je namenjen za podpiranje bolnih tovarišev, njih vdov m sirot, ter se zato občinstvo naproša, da podpira to humunitarno prireditev. Vstopnice prodajajo pismouoše. . „ □ Dilefantska družinu Poselske zveze priredi na Kral jevo ob pol l? poučno igro »Naj-dena hči«. Prireditev se vrši v dvorani Prosvetno zveze. . . . □ Valovi strasti ш ljubezni je naslov i-rokazu, ki slika kruto zatiranje angleških katoličanov pod vlado ohole kraljice Elizabeto in kii jo uprizori jutri mladeniska Marijina družba frančiškanske župnije v dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti. Pncetek ob р«тЈ t?. Prijatelji mladine -- vabljeni. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden (od jutri opoldne pa do vključno 12. t. m. opoldne) Vidmarjev» lekarna pri Arehu na Glavnem trgu. Naši drsalci na Celie Češka drsalna zveza priredi velike mednarodne drsalne tekme v btrbske Plešo v dneh 11, in 12. januarja. Te tekme se vrše za prvenstvo Visoke Tatre v umetnem drsanju. V dneh 18. do 20. januarju se pa vrše isto-uim drsalne tekme v umetnem drsanju zu prvenstvo Evrope. Teh tekem se udeleže tudi drsalci Ilirije Reprezentančne tekme v 1.1929 Sestavili sino tabelo Ici vsebuje vse reprezentančne igro prošlega leta. Je v toliko zanimiva ker jasno poka/e koliko reprezentančnih tekom ie katera država odigrala. Je pa tudi tu tabela kolikor toliko krivična, ker se tmhajajo v ospredju države, ko so igrale med seboj, njih reprezentance pa ne predstavljajo kvalitete n. pr. Avstrije, Ogrske ali Češke, kajti Poljska ni igrala ne ene tekme z profesionalnimi zvezami ravno tako Romunija ali Bolgarska. Vsega skupaj je bilo v prešlem letu odigranih 60 reprezentančnih tekem. Tabela izgleda takole: iger dobila ncodl. izgub, score 6 5 t 24 :9 7 5 — 27 :9 3 4 t 5 3 ~ - 17 i 4 7 3 — 2 27: lt 2 \i — — 8:2 4 3 — t tO : 6 SS Spored Slomškove akademije, ki se vrel v okviru prosvetnih večerov na god Svetih Treh kraljev dne 6. januarja 1930 ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju: 1 t. sme-Lana: Koračnica iz opere з-Prodaaa nevestam Orhester. 2. »Preljubo veselje, oj kje si doma"/«: Rajanje dece. 3. Thomas: Mignon, Romanca r.Po-anaš deželo...c; Gounod: Ave Maria...; Greča-ninov: Uspavanka. Sopran solo poje gospa dr. Uaj-hova. 4. G. Donizetti: Don Pasquale. Ouvertura. Orhester. 5. Recitacije izbranih odlomkov iz Slomškovih spisov Recitira mag. pharrn. g. Fedor Gradišnik. 6. R. Straus: Na vseh vernih dan; A. Oal-dara: Kot solnčni žarki; G. Verdi: Simon Bocca-aesra. Romanca: Razboljena duša. Bas solo poje g. ravnatelj Šifrer. 7. P. Cajkovsky: Chant sans paroles. (Pesem brez besed.) Orhester. S. Anton Martin Slomšek. Predavanje. Govori pomožni škof Iavantinski presvetli gospod dr. Ivan " -miažic. 9. R. Lubas: Koncertna koračnica. Orhesv t-olo-netie spremlja na klavirju glasbeni učitelj celjsko Glasbene Matice gosp. Dušan Sancin. Orbestralno toeke izvaja salonski orhester pod vodstvom gosp. Zvonka Lenardona. — Vstopnice se dobijo v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi danes, jutri v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v pisarni Prosvetnega tajništva na Cankarjevi cesti 4, aa dan prireditve pa dopoldne od 9 do 12 ter popoldne od 2 dalje v Narodnem domu. — Prepričani smo, da bo prireditev dostojna počastitev velikega cerkvenega kneza, neumornega narodnega prvobuditelja ter nekdanjega celjskega opata Slomška Društvena. Pišem nam IZ TRBOVELJ. Poročila bta se g. Rihard Trost, poslovodja občinskega pogrebnega zavoda, in gdč. Milka Bo-rušak, hčerka tukajšnjega urarja. Bilo srečno! Preselila se je v lastno hišo uasproti Susnika, Retjc, babica ga. Roza Les. Priporoča so še na- j dalje cenjenim damam. Dovolj naročil ima Se vedno rudnik za premog. Naloži se ga dnevno samo v Trbovljah okoli •JC0° vagonov. Nobeno leto. odkar obstoja rudnik, se ni toliko premoga naložilo iu odposlalo kot v prošlem letu, znamenje, da so se po širni domovi, ni dobro založili s kurjavo. Izučila jih je lanska huda zima. Večina si je neba vila premog ie v poletju in zgodnji jeseni. Posledico obilnega prometa s premogom se kažejo tudi pri nas. Obeucm z delavstvom, ld je bilo vse leto zaposleno in ci praznovalo šihtov, so zadovoljni tudi naši obrtniki in trgovci in si žele še več takih let. V Društvenem doma dobiš vedno najboljša v iua iu jedila ter domačo zabavo. Lftibtftmsko filedmišče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 4. januarja: DON CARLOS. Red C. Nedelja, 5. januarja ob 15: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. - Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ljudska predstava pri znižanih cc-nah. Izven. Ponedeljek, 6. januarja ob 15: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. LjuosL-fi predstava pr-' -znižanih cenah. Izven. — Ob 20: BITKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah, Izven. Torek, 7. januarja: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota, 4. januarja: BENEŠKA NO<*' г>н D. Nedelja, 5. januarja ob 15: TRUBADUR. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TIČAR, opereta. Izven. Ponedeljek, 6. januarja ob 15: EVGENIJ ONJE-GIN. Ljudska predstava pri zn'îanih cennh. Izven. — Ob pol 20- ŠVANDA DUDAK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Torek, 7. januarja: Zaprlo. Mariborsko gledališče Sobota, 4. januarja ob 20: ORTOV Ah A. Kuponi Nedelja, 5. januarja ob 15: PISKROVEZ. 7ni*nne cene. Kuponi. - Ob 20: RADIKALNA KURA. Znižane cenc. Kuponi. Ponedeljek, 6. januarja ob 15: GRUDICA. Otroška predstava — Ob 20: ORLOV. Kuponi. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 8. januarja ob 20: KROG S KREDO. Gostovanje Mariborčanov, Cerkveni vestnik MeSčanska Marijina Itongregac'ja pri sv. Jožefu ima v nedeljo, 5 t. m., ob sedmih zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo, ob enajstih pa skupni slioa. Ob pol enajstih jc odborova seja. Poizvedovanjic Izgubila bta se dva rožna venca v bližini Šentjakobske cerkve. Najditelj naj jih prinese UrSiču, Hrenova ul. 3. Škotska Anglija Nemčija Španija Švedska Poljska Romunija Ogrska Norveška Avstrija Češka Estonska Italija Jugoslavija lolandska Latvija Francija Finska Belgija anska i 1 13 :8 2 19 : 19 1 t4 :9 2 23 : 17 2 12 : 10 2 11 :8 2 11 : 13 3 11 i 20 3 10:22 3 11 :24 4 4 : 19 3 5 : ti 2 12 :8 3 9 : 17 t 6:2 t 1:5 1 3:5 C 2 : 10 3 1 : 15 6 9 :27 Da Irska Bolgarska Litavska t — Luxomburska 1 — Wales 2 — Portugalska 3 — Švica 6 — Najslabše se je torej odrezal evropski prvak iz leta 1924 Švica. Njih nogometna zveza jc napravila sklep, da ne bodo igrali toliko časa nobenih meddržavnih tekem, dokler se kvaliteta Švicarskegu nogometa zopet ne dvigne. Zanimiva je tabela glede naše reprezentance. V letu 1928 se je nahajala med 32 državnimi reprezentancami na štirinajstem mestu za Irsko, v prošlem letu pa zopet na istem mestu, sedaj pa za Italijo. Odigrale sta se dve tekmi meuj vendar je pa za to score skoro da pozitiven. Da je škotski nogomet še vedno prvi, priča dejstvo, da so tudi v prošlem letu Škoti na prvem mestu in ne beležijo ne enega poraza. Medltiubsba te^ma smučarskega kluba „VubVana" razpisana za praznik sv. Treh kraljev dne o. t in. v Ljubljani se vsled neugodnih snežnih razmer odpoveduje. Razpisuje se pa za isti dan, to je 6. t. m. v Planici: Smuski tek na progi 12 km — za uad 18 let stare tekmovalce in sniuški tek na progi 4 km — za naraščajnike nad 14 let. S startom ob 10 odnosuo za naraščaj ob 11 pri koči Smučarskega kluba Ljubljana pri Tamarju, — cilj istotam. Tekmuje se po pravilniku J. Z S. S. — Start dovoljen vsem pri J. Z. S. S. veriliciranim tekmovalcem. Tozadevne prijave je vposlati z pri-iavnino cd 10 Din do 4. t. m. 12 ure na. naslov: D. Rovau, Ljubljana, Trboveljska premo^okopna družba. Naraščajniki so prijavnine prosti. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v klufcovi koči pri Tamarju do 6. t. m. 0 dopoldne. Žrebanje startnih številk in popis proge sc vrši pred tekmo. Prvi trije plasirani tekmovalci 12 km proge prejmejo častne plakete; pri naraščajski tekmi pa prvi trije praktična darila. S. K. Ilirija. Nogometna sekcija: Danes zvečer se vrši v kavarni Evropi ob 18.30 seja načelstva nogometne sekcije. Važen dnevni red, za to točno in polnoštevilno. Načelnik. Nogomet v tuiïni Zaključek turneje dunajskih k'ubov v Italiji. Krasno zmago v Bologni s 4:1 ie dosegla Vienna, ki si je s tem pridobila velik ugled v Italiji. Saj je premagala slavni klub F. C. Bologna, ki je bil lansko leto italijanski prvak. Tekmi je prisostvovalo 8000 gledalcev. — Škcda, da je bila Vienna 1. januarja nato z 1:0 poražena v Alessandriji od Alessandrije. Ta poraz je bil nečasten konec turneje Vienne, ki je že odpotovala domov. Admira je iz Španije odpotovala v Livorno, kjer je nastopila uapram Livorno. Dunajčani so bili nekoliko utrujeni od dolgega pota iu se zato niso prav potrudili z igro. Zmaga z 2:0 je zaslužena, čeprav bi Admira kot prvak morala postaviti večji rezultat. — Zadnja tekma Admire v Italiji je končala t. 2:2 neodločeno. Dunajčani so to pot nastopili v Neaplju proti Sp. C. Napoli. Slab tereu ie že itak nerazpoloženi Adniiri vzel še ono malo dobre volje. Poleg tega je bil težje poškodovan izvrstni napadalec Wagner. Da pa jc bila mera polna, ie še sodnik škodoval Admiri s svojimi krivičnimi odločbami. Nl Dunaju niso zadovoljni z zadnjimi tekmami svojega prvaka. V Turinu se je odlikovala Austria, ki je z rezultatom 1:1 napram F. C. Torino popravila svoj težki poraz v Genui. Niti Dunajčani niso mislili, da ! bo tako srečuo izšlo. Tekmo je obiskalo uad 10.000 1 gledalcev. — Prav veselih src je Admira odpotovala nato v Nizzo, kjer je nastopila v zadnji tekmi proti i Olimpique Nizza in zasluženo zmagala s 4:1. Wacker jc v Bergamu z 1:1 končal tekmo proti Atalauta. Malo mestece je spravilo na igrišče kar Vsaj dinar za Slovensko Stražo Polo Svub in Avčin. Švab se bo udeležil obeh tekem, Avčin bo pa starta] sauio v tekmah za prvenstvo Visoke Tutre V razsodnlški zbor je zimska športna zveza delegirala zveznega sodnika gospoda Vodiška. Od naših drsalcev upravičeuo pričakujemo, da bodo naš drsalni spori v inozemstvu častno zastopali. 4000 gledalcev, ki bi radi videli sloviti Wacker. Toda to pot so dunajski igralci odjxnedali, kajti igra napada je bila vse prej kot dobra. — Izgleda, da je v zadnjih dneh postal Wacker naročnik na neodločene rezultate, kajti v Benetkah je igral z A. Sp. Venezia 4:4. V prvem polčasu Wacker ni mogel priti v igro, vse je šlo narobe, igralo se jc brez vsake volje. Prvi polčas je končal tudi neodločeno z 1:1. — Wacker je po tekmi odpotoval v Milan, kjer bo igral zadnji 2 tekmi. V Ita'iji na se mudi še dunajski W. A. C., ki je v Rimu nr .opil proti I.azio in zmagal z 1:0. Italijani pa so tu pokazali surovo igro, v kateri je W. A. C. zelo trpel. Sodnik ni znal preprečiti robustne igre Italijanov. — Pot je nato zanesla W. A. C.-a daleč doli v Palermo, kjer je gostoval proti F. C. Palermo. Mesto Palermo ima 'e malokdaj priložnost videti mednarodno tekmo, zato je ua igrišče prihitelo nad 50CO gledalcev, ki so pozdravljali Du-najčane. W. A. C. je v si'ni igri, polni lejie tehniKe in efektnih strelov, zmagal s 4:0 nad svojim nasprotnikom. S tem torej bo nekako zaključena turneja dunajskih klubov, ki Dunaju ni prinesla uspeha iu ugeda, ki ga je on vsaj pričakoval. Zmaga španske reprezentance. V Barceloni se je odigrala težko pričakovana reprezentančna telcma Španije proti Češkoslovaški. Dokaz, da jc omenjena tekma vzbudila tudi v Barceloni splošno zanimanje, je bila množica 40.000 gledalcev, ki je spremljala do zadnjega trenutka napeto igro. Ze v prvem polčasu je bila vidna rahla premoč Španije, ki je s svojo visoko igro zbegala češke igralce. V drugem polčasu pa se je primerila Kadi, češkoslovaškemu srednjemu krilcu, poškodba ua očesu, ki ga je potem zelo ovirala pri nadaljnem igranju. V tej zmedi je Španija zabila zmagonosni gol. Kljub naporu Cehov, da bi vsaj izravnali, je ostal vsak poskus brezuspešen in tekma je končala z zmago Španije v razmerju 0:1. Španska obramba je bila izvrstna in m dopuščala nasprotnikom strela. Zmaga Španije je povsem zaslužena in kaže zopet, da je v resnici v zadnjem času češkoslovaški nogomet nazadoval. Turneja Viktorije-Zižkov. V Atenah so čehi uastopili najprej napram Panatlienaikos iu dosegli neodločen rezultat 2:2. Poraz 3:4, ki so ga sprejeli Cehi v drugi tekmi napram Enosis v Atenah je menda zdramil liera z polo žene igralce, ki so odšli nato v Solun. Tu pa je imela Viktoria-Zižkov za nasprot-uika Herakles-klub, ki ga je pa s 4:0 občutno pora-žila in s tem vsaj nekoliko izbrisala slabe rezultate obeh atenskih tekem. Tekmovanje za zlati pokal na Dunaju. Z rezultatom 0:0 je Floridsdorfer A. C. gladko odpravil Brigittenauer A. C. Pa tudi druga tekma je končala z veliko premočjo prvorazrednega Nicholson napram drugorazrednemu S'ovanu. S 7:2 je Slovan Izražen zapustil igrišče. Te tekme so tnokazale, ds drugorazredni klubi ne bodo igrali več kake vloge v tem tekmovanju. Sedaj vodi še Vienna pred F. A. C,-om in Nichoisonorii, kateremu slede drugorazredni B. A. C. in Slovan. Dunajsko jesensko prvenstvo v drugi ligi kou-čano. Izredno srdit boj za prvo mesto v tabeli sc je bil zadnje čase med tremi vodečimi klubi druge lige: Brigittenauer AC, VorwSrts 0ô in Slovanom. Vsi trije pa imajo sedaj enako število točk, Ie razmerje golov je za Slovana ugodnejše. S jioiioviio diktirano tekmo proti Altmansdorl — namreč prva je bila razveljavljena — si je Slovan osvojil časten naslov jesenskega prvaka druge lige. Slovan je dunajski klub, v katerem so po večini zbrani na Dunaju živeči Čehi. Dolgo vrsto let je Slovan težil, da pride na prvo mesto in šele sedaj mu je ta želja uspela. Toda ni še rečeno s tem, da je on definiti-veu prvak druge lige, kajti treba bo odigrati šc s]X>mladno prvenstvo. Morda bo tedaj še ostrejša borba, kajti vsi trije klubi: Slovan, BAC in Vor-wârts 06 bodo pričeli tekmovati z istim številoir točk Rusija brez zvonov Novi načrti brezboznikov Uspeh brezboznikov, ki si domišljujejo, da je njihova zasluga, da letos v številnih ruskih krajih ne bo slišati prazničnega pozvanjanja božičnih zvonov, jih jc tako ohrabril, da so žc začeli potnišljati, če bi ne bilo dobro, da bi v 13. letu revolucije sneli vse zvonove z zvonikov, da bi tako prihodnji božič sploh nc bilo zvonjenja božičnih zvonov. Da bi pripravili vlado do tega usodnega koraka, obrača oficiozni vladni organ »Izvc-stijat pozornost na dobiček, ki bi ga prinesla izvedba boja proti zvonovom državi. Najprej opozarja na zgled francoske revolucije, ki je uporabila zvonove za denar in topove. Celo visoki protektor ruske cerkve Peter Veliki ni prizanesel zvonovom in prelil iz njih 100 velikih in 143 malih poljskih topov. Poleg teh zgodovinskih motivov pa našteva list tudi čisto taktične, realno politične posledice. V zvonovih so namreč šc vedno vlitii portreti carjev in velikih knezov. V meščanski vojni so dobro služili belim gardistom v boju proti rdečim in še danes daje njihovo pritrkavanje povod ploti- revolucionarnim uporom proti odredbam sovjetskih oblasti. Zvonovi delujejo sovražno delavskemu razredu, ko njihovo zvonjenje žc navsezgodaj moti delavčevo spanje. Četudi bi vsa ta dejstva pustili ob strani, pravi »Izvostija« dalje, ostanejo kljub temu še ogromne gospodarske koristi z odpravo zvonov. Po natančnih računih se lahko pridobi iz njih nič manj kot 330.000 ton rude, ki bi predstavljala vrednost 30 milijonov rubljev. Rusko gospodarstvo tako nujno potrebuje rudnin, do si Rusija pač ne more privoščiti luksusa, da bi zvonovi še nadalje viseli v svojih linah. Ravnokar lahko vidimo sijajne primere razredne zavednosti. 67 vasi se je prostovoljno odreklo zvonovom, da bi jih lahko uporabil? za nabavo poljedelskih strojev in često so jih celo sneli s petjem »internacionalen Tako »Izvestija«. Ker so »Izvestijac pol-uradni list, ni skoro nobenega dvoma, da jc dala vlada pobudo za tak članek. Tako bo naj-brže 1. 1930 v resnici pomenilo konec zvonov v Rusiji. Fem'nizem na krivih pot'h Pred kratkim je objavil »Osservatore Roma nos med »Rilievi c comment!« naslednji sestavek o feminizma: »Feminizem tvori danes vprašanje, ki gre vštric z vprašanjem demografije, naraščanjem odnosno padanjem števila prebivalstva. Kakor sc zdi, je postalu Anglija poizkusno jioprišče enega in drugega. Medicina in gospodarstvo dvigata svoje odločne ugovore proti odpravi rojstev in zahtevata ravnotežje v življenju proti ženskemu vpadu v vsa delovna poprišča. Ženska jc močan in nevaren tekmec moškemu. Njeno delo jc na splošno slabše plačano in dobičkanosnejše. Brez skrbi, ki teže dušo družinskega očeta, po nravi poslušnejša in re-doljubnejša, ženska mnogo lažje nego moški dobi delo po vseh uradih, posebno pa v mladih letih, ko se posveču pridobitnemu delu. Na drugi strani pa dekleta vleče neodvisno življenje, jih vedno bolj oddaljuje od nekdunje težnje po lastni družini in tako narašča, v stalnem tekmovanju z moškim, armada uradnic. Pri vsem tem opažajo v Angliji, da vprašanje ne bi bilo tako pereče, če bi res šlo samo za ženske, ki morajo kakor moški služiti vsakdanji kruli za družino. Taki slučaji, ki so pri moških pravilo, so pa pri ženskah izjema. Minister Thomas je spričo strašne stiske, ki jo povzroča brezposelnost, v nekem svojem govoru, ki je vzbudil največjo pozornost, ugotovil: »Težuve, za katere pa vlada ni odgovorna, povzroča tudi dejstvo, da zavzema delov-ua mesta, posebno v strojepisni stroki, mnogo žeusk, ki jim tega ni treba. To so ženske, ki jih vzdržuje bodisi njihova družina bodisi mož. Če bi te zajedulsku delavke ostale doma in opravljale gospodinjske posle, bi se odprlo za brezposelne moške na tisoče iu tisoče mest.« Pustimo ob strani ugovore neke lady, goreče feministinje, ki je proti temu takoj na-glasila, »da ogromna večina ženskih uradnic dela zato, ker brezpogojno mora, ker bi drugače ue mogla živetk. Proti temu ш kaj oporekati. Utegne se motiti minister, utegne se pa motiti tudi, kar je verjetnejše, gospa Rhonda. Za sedaj ne gre za to. Tn jc nekaj drugega. Bojevita lady naglaša svoje .-.začudenje, da bi želel gospod Thomas, socialist, da bi katerakoli vrsti prebivalstva, bodisi moškega bodisi ženskega, živela v brezdelju«. To je točka, ob kateri se izpotiku dunaš-nji feminizem. Zanj dom več ne obstoja; žensko gospodinjsko dela je prešlo v bajko. Kakor se govori o srednjeveških mučilik, tako se govori sedaj o ženskem delu med domačimi ■denarni, ki je bilo glavna opora in uteha družinskega življenja. Dom naj žalostuo propada iii so ruši: žeuska proti temu ue more uič. Doma ženska ne more drugega nego lenariti. Zato gre od doma in dela. Zablode, ki prinašajo h gospodarskim problemom še probleme izpačenih moralnih načel, po katerih se žensku izneverja svojemu poslanstvu »ohranjovalkec domačega ognjišča, ki ugaša in pokopuva pod pepelom vse kreposti. ki jih jc nekoč prižigalo in poživljalo.« Znamenita 400 letnica Filozofija beloruske zgodovine je v marsičem kažipot tudi Slovencem v zamotanih razmerah in težavnih nalogah najbližje bodočnosti. Zakaj Belorusi so pod skoraj enakimi po goji doživeli že mnogo tega, kar še Slovence čaka in kakor Slovenci, so sedaj tndi Belorusi razkosani na več držav. Kot eden sum mogočen akord odmeva iz vsega dosedanjega beloruskega narodnega, političnega, gospodarskega, prosvetnega in verskega razvoja lista zahteva, ki j velja še v večji meri sedaj za Slovence, da je ! namreč edina pomoč v dviganju resnične pro-svete, v gospodarskem napredku ter gospodarski samopomoči in v poglobljenju verskega življenja. Zato je prav, da slavi te dni beloru-I ski narod štiridesetlctnico litovskega statuta. Samo visoka kultura beloruskega uaroda jc bila vzrok, da so neslovanski Litovci začeli pod svojo lastno streho v okrilju litovske državo s|>rcjemati beloruski jezik, beloruske prosvetne pridobitve in belorusko civilizacijo. Beloruski jezik je postal občevalni jezik v vsej litovski državi. Koncem leta 1529 je izšla prva pisana zbirka zakonov litovske države ali t. z. Litovski statut v beloruščini. Prišli so težki časi za beloruski narod, ko je izgubil svojo državo. Sosedje so ukinili Litovski statut, belorusko ljudstvo so pahnili v temo nevednosti in neznanja, s silo so mu hoteli vzeti cclo njegov jezik; vse do koncu svetovne vojno so odrekali Belorusotn narodno samobitnost in preganjali njihove kulturne delavce Toda spomin ua slavno preteklost, ua visoko kulturo v minulosti iu ljubezen do vere, vso to je vžigulo cela stoletja v Bolorusih toliko uotrunjib sil, da so sc uveljavili kot desctmiljonski slovanski narod s svojo kulturo, s svojim jezikom in svojimi posebnimi zgodovinskimi nalogami, ki se nc dajo zakriti celo v dušah beloruskih boljše-vikov in delajo v Sovjetski Beloruski repub-Iliki velike skrbi moskovskemu diktatorju Stalinu. Narodi z visoko kulturo nc umirajo. b-, Sah Končnice Rt* smo ee seznanili z najvažnejšimi pravili otvoritvenih partij, se mi zdi najvažnejše, da preidemo h končni igri ali končnicam. V podroben študij o končnicah se seveda ne bomo spuščali, ker to ne spada v шшо rubriko, pač pa si bomo analogno kakor otvoritvene igre ogledali le najvažnejše točke o končni šahovski igri, torej toliko le, kolikor mora povprečen šahovski amater znati. I. Neodločene ali remis partije. Načelno pravilo se glasi: Ce igralec na koncu partije ne more ali ne zna t pieoetalimi ligurami nasprotnika ma tiral i, tedaj je konec Igre neodločen ali remis. Ta slučaj nastopi praviloma: 1. Ce ostaneta igralcema samo Se kralja na deski. 2. Ce ostanejo enemu ali drugemu igralcu razen kralja še kalZn šalo in гчге?.< — 18.45 Komorna glasba. — 20.05 »Utopljenka,c burka, nato večerni koncert. — Jlilan: 10.45 Nabožna glasba. — 12.30 Opoldanski koncert Radio-orke-strn. — 16 Popoldanski koncert Radio-orkestra. — 20.30 Prenos operete iz Torina. — Praga: 20.15 Ljudska gl"šbn. — 21.15 Koncert terccta. — 2140 Narodne pesmi. — Langenbnrg: 16 30 Popoldanski koncert. — 19 Slovesna službi bož;a v h-molu, nato plesna glasba. — Rim: 10 Nabožna glasba. — 13 Po pravkar objavljenih podatkih j« znašal ▼ meseca novembru t. 1. uvoz v nalo državo 156.000 ton za 621.9 milj. Din napram 161.000 tonam za 687.7 milj. Din v novembru lani. Uvoz je torej znatno nazadoval napram lani, kar opažamo tudi v prejšnjih mesecih. Pa tudi napram oktobru letos je uvoz nuzadoval, kar je pripisovati predvsem zmanjšanju uvoza manufakture. Tako je uvoz bomb. tkanin od oktobra na november nazadoval od 69.2 na 48.0, voln. tkanin pa od 42.0 na 19.1 milj. Din . Največ «mo v novembru 1929 uvažali sledečih predmetov, (v milj. Din, v oklep, podatki za oktober 1929): bombaž 17,1 (10.9), predivo 40,7 (43.8), tkanine 48.0 (69.2), volna: predivo 12.2 (11.2), tkanine 19.1 (42.0), svil. tkanine 6.3 (12.9), železo sir., polobdelano 7.9 (10.2). pločevina 9.9 (11.8), žel. material 6.6 (27.6), razni pop, izdelani predmeti 31.4 (34.2), petrolej 8.2 (1.9), nafta 14.6 (7.8), kože nepredel, dom. živ. 14.2 (17.5), kava 21.0 (21.9), riž 7.8 (9.2), premog 19.8 (18.3), ovl|. p'odovi in semena 11,0 (8.6), stroji in aparati 34.7 (55), elektrotelin. predmeti 18.6 (21.5(, prev, sredstva 9.95 (16.2). V posameznih mesecih se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče (v milj. Din.): uvoz izvoz 1929 (1928) 1929 (1928) 560.7 (591.6) 425.7 (430.3) 404.0 (621.7) 385.1 (439.0) marec 684.6 (701.7) 499.4 april 713.7 (650.0 615.0 maj 701.2 (650.0) 533.7 junij 614.6 (587.6) 530.2 julij 635.5 (615.0) 621.3 avgust 635.5 (634.6) 1006,2 september 656.6 (706.3) 721.3 oktober 748.1 (765.7) 991.3 november 621.9 (689.7 814.1 december (622.1) (503.2) (428.5) (431.7) (454.4) (493 8) (693.8) (692.3) (666.1) (642.3) (569.3) Skupno je v prvih 11 mesecih lani znašal naš uvoz 1.532.000 ton za 6.995.15 milj. Din napram 1.425.000 tonam za 7.213.2 milj. Din v prvih 11 mesecih predlanskim. Ker je tudi na drugi strani naš izvoz narastel, je postala bilanca naše zunanje trgovine aktivna. Aktivnost trgovinske bilance opažamo že od av-i tfusta sem. Še za prvih 10 mesecev 1. 1929 imamo : beležiti pasivno bilanco za znesek 44.3 milj. Din, za prvih 11 mesecev pa je naša zunanjetrgovinski» ! bilanca aktivna za 147.9 milj. Din in gotovo je, da bo tudi decemberska bilanca aktivna. Slika trgovinske bilance je sledeča: U mes. 1929 11 mes. 1928 uvoz 6995,2 7213.2 izvoz 7143.1 5875.4 januar februar Dočim je bila torej bilanca v prvih 11 mesecih 1928 pasivna za 1.337.8 milj. Din, je za 1929 aktivna v tej dobi za znesek 147.9 milj. Din. 349 266 303 256 220 307 220 187 232 235 244 220 Beli n«t potezi dobi. Rešitev problema štev. 20. (V zadnji šahovski rubriki.) 1. Te6-g6 Sg8-f« 2. Dg5-h6+ Kf8—f7 3. Tg6 t 16+! e7 : f6 4. Dh6—h7+ Kf7—p6 6. 14—15+ Kefi—d (i в. C4—c5+ Kd6—(15 7. Dh7-g8-H! Da8:g8 8. Kd2—d3t f. nekritim matom z c2—c4 Rešitev probleir.a štev. 23. 1. Dg3—c3 Konhurzi v fetu 1929 1929 je bilo razglašenih 1062 konkurzov napram 917 v 1. 1923. — Izboljšanje proti koncu 1. 1929. V mesecu decembru lani je bilo po podatkih Jugoslov. dr. za zaščito upnikov v Zagrebu razglašenih v naši državi 68 konkurzov napram 87 v decembru predlanskim in 85 v novembru lani. Največ konkurzov je bilo v decembru lani razglašenih v Srbiji in Čini gori: 52 (v decembru lani 73), v Sloveniji in Dalmaciji 7 (5), v Hrvatski in Slavoniji 6 (6j, v Vojvodini 2 (3) ter v Bosni in Hercegovini 1 (—). Kakor običajno se v zadnjem četrtletju lani opaža nazadovanje števila konkurzov, kar je popolnoma sezijskega značaja. Statistika po četrtletjih v zadnjih letih je sledeča: 1927 1928 1929 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v prvih četrtletjih lani število razglašenih konkurzov znatno večje kakor lani. Toda v zadnjem čet: l-letju 1929 se je položaj tako zbol.šal, da je število konkurzov napram odgovarjajoči dobi 1928 celo nazadovalo. Iz statistike konkurzov je tudi razvidno, da je lani bilo v Srbiji izredno visoko število konkurzov. Tako beležimo v 1. 1929 v Srbiji 845 kon- i kurzov napram 682 v letu 1928, v vseh ostalih po- ; krajinah države pa je znašalo število lani 217 (235 1. 1928) in ie torej celo nazadovalo. Dvig ce- | lokupnega števila konkurzov je pripisovali p ed- l i vsem poslabšanju položaja v Srbiji, dočim je bilo Hrugod boljše Zadnja leta se je. gibalo število konkurzov sledeče: 1926 1927 1928 1929 Srbi i a 456 718 682 845 ostali kraji 376 342 235 217 Po pokrajinah pa se razdelc konku;zi v zadnjih letih: Koncert Radio-kvinteta. — 16 Simfonični koncert. — 21.02 Prizor iz opere »Iris«, lirična opera. — Borlin: 15.30 Violinski koncert. — 16 »Igr« Svetih Treh kraljev«. — 17 Popoldanski koncert. — 19 Pesmi. — 20 Večerni koncert, nato plesna glasba. — Ka'ovire: 1015 Prenos službe božje iz Vi'ne. — 12.10 Simfonični koncert iz Varšave. — 17.4-0 Koncert iz Varšave. — 20.15 Koncert solistov. — 23 Plesna glasba. — Stuttgart: 11 Glasbena matineja. — 12 Promenadni koncert. — 19 Kl-vvirska ura. — 20 Pesmi iz operet. — 21 VesMa glasbeno ura. — 22 15 Z"bnvni koncert, — 23 30 Plesna glasbi. — Torino: 16 Drama. — 16 80 Koncert Pndio-kvinteta. — 19.10 Večprni koncert. — 20.30 Opereta iz studia. — M. Ostrava- 9 Nabožna glasba. — 10 Simfonični koncert. — 12 Opoldanski koncert. — 16 Popoldanski koncert. — 19 Zabavna glasba. — 20 Plesna glaeba. ZnkoiKVbini svet angleške kolonije P.ifrme v Indiji ie določil 3000 runij za napravo radio sprejemnih postaj v bližini Rnnrrpona. Te post^ie naj bi potna-rde dviemiti doeedaj še zelo nizek kulturen nivo Burmancev. I z društvenega iivVenla Povsbi zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajukn ima pevsko vajo jutri v nedeljo ob 11 dopoldne. Vsi pevci naj se zanesljivo udeleže vaje. En« najbolj zabavnih letošnjih n'osnih zobav bo danes, v soboto 4. januarja 1930, v hotelu Union, kjer se vrSi pod pokroviteljstvom veierod-nega gosp bana inž. Sernpca Dušana plesni večer društva drž. polic, nameščencev in upokojencev naše prestolice. Poleg plesa je na razporedu izvolitev kraljice cvetlic in pa bosrat srečolov. Obleka promenadnn. Začetek ob 20 Za obilen poset ee pripo'-^č« voenU^ni orte-ч-, Zn podoliclrski ples 4. ianuarin so vabila ra7poslan«. Kdor bi pomotoma ne bil dobil vabila, se vliudno prosi, da se zglasi danes v dvorani na Tnboru ali pa tudi pri večerni blagajni. Cestna železnica ie za ta večer dovolila posta;a-lišče na križišču škofia ulica in Št. Peterska cesta od 19.30 do 22, tako da bo cenjenim obiskovalcem tudi v tem pogledu mnogo uHre^eno. Vstopnice v predproda-'i se še dobe na dan prireditvi» v dvorani na Taboru do 16. Radlo-klub LluWtnn« vnovič obvešča svo'*c člane, da »e bo izredni občni zbor vrši' v for^k, dnp 7. t. m. ob 1« v prostn-'h ljubljanskega vele-sejma. Člani se vljudno vabijo. Srbija Hrvatska Slov., Dalm. Vojvodina Bos., Herc. 1926 1927 1928 1929 456 718 682 845 115 113 80 85 95 104 80 69 124 94 58 50 42 31 17 13 sko Trgovinska pogodba in konvencije z Ma 4? ar- ______ »Služb. Kovine« prinašajo sedaj (priloga štev. 302 za 25 dec.) zakon o trgovinski pogodbi г Madjarsko, nadalje odredbe o specialnih ugodnostih danih v obmejnem prometu, odredbe o živ. kužnih boleznih, odredbe za vzajemno pomoč v carinskih zadevah, nadalje znkon o konvenciji o uredbi prometa in tranzita na jugosl. in madjarskih železnicah, o vporabi žel post. Gola. o konvenciji zn vzdrževanje jckl. mostov, o vzdrževanju obmejnih cest in naprav in očuvanje obmejnih kamnov. Nova d. d. V Skoplju je odobrena ustanovitev deln. dr. »Generalnotrgovačko a., d.« z glavnico 2 mili. Din (2000 delnic po 1000 Din). Likvidacija. »Stolarsko a. d.« v Belgradu je stopilo v likvidacijo. Narek za prisilno poravnavo: Zapuščina Vink-šlja Franceta, trgovca v Gradcu 10. ian. Odprava kenkurza: Skerbec Franc, trgovec v Ljutomeru; llutter Matija v Kočevju, ker je vsa masa razde jena. Znižanje kapi'ala. Kosmos, družba z o. z., sedaj drogerija »Sanitas«, d. z o. z. v Ljubljani je sklenila znižati plavn:co od 45 na 20.0ГО Din. Nove egiptovske carine, S 17. februarjem t, 1. stopi v veliavo novi egiptovski carinski tarif. Mesto dosedanjih ca. 8%% vrednostnih carin se uveljavijo deloma vrednostne carine, deloma količinske carine. Blago iz tistih držav, ki po preteku 1 lcla po uveliavjcnju novega tarifa ne sklenejo pogodbe z Egiptom, plačajo 100% carin^kcga dodatka. Med novimi carinami omeivamo za cement 30 piaslrov (1 angl, funt Sterling = 97 5 pl-astra) za tono, gnojila 60 piastrov za tono bruto les. pohištvo 20% ad valorem itd. Mednarodni sejem v Biidimuešti. V Budimpešti se vrši mednarodni velesejem od 3. do 12. maja 1930. Naše poslanstvo v Budimpešti se zanima za to, ali se more pričakovati znatnejša udeležba razstavljencev tudi iz naše države. Zato vabi Zbornica TOI interesente, ki bi se eventuelno hoteli udeležiti sejma kot razstavljale!, da ji to prijavijo najkasneje do 10 t m. Stroške za prevoz blaga, za razstovne prostore in vse druge izdatke morajo nositi razetavljalci sami. Borza Dne 3. januarja 1929, Denar Radi praznika v ponedeljek dne 6 t. m. se vrši borzni seetanck jutri v soboto 4. t. m, * V današnjem deviznem promet« sta prav znatno učvrstila tečaja Londona in Newyorkn. Na drugi strani pa jc popustil Dunaj, zlasti pn Praga, ki je bila /m kijuienn i ki 166.96 napram 107.29 včeraj. Promet je bil srednji. Zaključkov v privatnem blage ni bilo in jp v vseh zaključenih dtvizah intervenirala Narodna bauka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 bi., Berlin 1348 bi., Bruselj 789.70 b.. Budimpešta 988.50 bl„ Curih 1004,10—1097.40 (1095.90). Dunnj 793.02 -796.02 (794.52), London 275.11—275.01 (275.51), Newvork 56.39 bi., Pdriz 222.35 bi., Praga 166.56-167.36 (166.96), Tret 295.40 bi. Zagreli. Amsterdam 2274—2280, Budimpešta 988.50 bi., Berlin 1346.5—1349.5, Curih 1094.40-1097.40, Dunnj 793.02—796.02, London 275.18— 275.93, Newvork 56.29—56.49, Pariz 221.25 -223.25, Praga 166.56—1.67.36, Trst 294.40 -296.40. Belgrad. Amsterdam 2274—22S0, Budimpešti 987—9!», Berlin 1346.50—1349.50, Bruselj 788.20— 791.20, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.02— 796.02, London 275.11—275.91, Ncwyork 51.29— 56 49, Pariz 221.25 223.25, Pni ga 166.56—167.36, Milan 294.40-2C6.40. Curih. Bolerad 9.1275, Budimpešta 90.25, Bu-karešt 307.25, Dunaj 72.55, London 25.145, New-york 515.50, Pari/, 20.2875, Praga 15 23, Sofija 8.7225, Trsi 26.99, Atene 6.70. VMhDNOSINI PAPIR!» Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den.. šešir 106 den., Kranj. ind. 304 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna Skoda ar. 437.50— 438, kasa 437.50—438, termini: L 437 deti., februar ex coup. 411—412.50, marec 413.50—116, srpčke rdeč. križa 40 den., 7% invest. pos. 84.75--85.25, agrari 52—54. Bančni pap.: Union 202 den., Poljo 64.50-68, ilrv. 50 den., Kred. 100- 104. Jugo 85-87 (85), Ljublj. kred. 125 den.. Medjun. 58 den. Nar. 8250 den., Prašted. 920—925 (922,50), Srpska 158 den., Zem. 125—128. Ind. pap.: Guttmann 185 —190, Sluvonia 200 don., Slavex 90 -95, Drava 27( —300, šečerana 390—410, Osi. ljev. 210 den.. Brod. vag. 127 130, Union 170 bi., Nar. ml. 20 den., Tsrts 20 den.. Ragusea 420—440, Jadran, olov. 5: 0 den., Oceania 180 den.. Trbovlje 402.50-470, Vevče 132 den., Nar. šum. 40- 60, Piv. Sar. 160 den. Belgrad. Narodna banka 8250, 7% invest. po-84-85. aerari 51.50— 52.50. vojna škoda 438--439. uit. fp.br, brez kupona 409.20—411, Tobačne srečke 85. Dunaj. Podon.-savska-judran. 87.95. Wienc • Bankverein 21.30, Bodencrer'it 51, Créditons!. 171, Escompteges. 105, Jugo 22025. Vnssisjer Chem 3' Alpine 32.80. Trboveljska 57, Kranj. Ind. 40 Rima Murany 98.05. Danes nI bilo na našem domačem žitnem trgi nobenih istpreineinb, tudi čikago izkazuje neizpre-men jene tečaje. Tendenca je še vedno mirna in povpraševanje po blagu jp normalno. Ponudbe pšenice so sicer maloštevilne, vendar zadovoljujejo povpraševanje. Tudi 7.a koruzo je položaj ost»! noizpremenjen, promet Je srednji. Cene so: Zs pšenico 205—207.50, za koruzo lOS—107.50 bačka nakladalna postaja. — Pšenlčna moka se zelo spo-radično ponuja in so cene dosti visoke. Povpraševanje je precej živahno. jan« (Vsf samo ponudbe, slov post., plač 30 dni. dob prompt) Pšenica ha5 79 kg 2% ml tar 245 -247 50 7H k" "4" 50- 215 77 k" 288 50 240.60. 100- 106 ove° bač 63/64 kg 193-197 50 ježice 276—300. Sonibor. Pšenica bačka Sombor okolica 77 k" 197."0—202.50, pšenica bač. 78 kg 200—205 slavonska 100-195. sremska 195- 200, brčlta Ti-1 šlep 202.60-207.50, bonaška Dunnv šlep 200 —205, banaška Bega kanal 195—200. — Oves bački, sremski In slavonski 140—145. Vse ostal« neizpremenjeno. Tendenca je neizpremenjena. — Promet 207K vagona. Novi Sad. Pšenica 78 kg 200-205, bač 77 ka 195 - 200, gor. bač. 77 kg 202.50 207.50. cor. bail 197.50-202.50, JuŽ. bnn. 77 kg 185-190, «rem 77 kg 1(0-105, ladja Tisa 78 kg 207.50—212.50. oves ]87.50-142.50, koruza gar. 100-105, bač. 100-102.50, II. 107.50-110, III. Donava 120-122 50 IV.-V. 127.50-132.50, koruza 117.50-122.50 ječmen 125-130, moka 0 g 305-315, št. 2 2S0-2 0 št. 5 240—245, št. 6 180—190, št. 7 1 lO-ir.O št Š 112.50—115, otrobi bač. In bon. 00 95. Tei'i,? neizpremenjena. Promet: 30 vag. pšenice, 16 koruze, 15 moke, skupaj 67 vajf «o Tendenca medla. Pšenica marec 22 45 - 22.42, zaklj. 22.39-22. !0, maj 24.35- "4^8 zalclj. 24.29-24.30, okt. 24.07-24.05, zaklj. 24 08 -24.07, rž marec 15.08-16.95, zaklj 1502-15 43 » ** • IS»« 15.39, koruza tranzit ma 14.85—14,80, zaklj. 14.80—14.83. le* njena"8 ^17'' Ie tendenca neizpreme- Ekorkiitivna prodaja: 2 vagona mihih buko-vih drv z do 10% okrogli« fko vag. Postojna po i 29 Din (dobava prompt). Povpraševanje jè za 3 vagone buk. oglja (sn- I mo canello). , Ponudba: parjena orehovina, drva mehka, v kolobarjih 20x50 tu, Strahovita nesreča v kinu Belgijski princezinji Mariji José, bodoči ženi italijanskega prestolonaslednika, je v kraljevi palači v Brusliu poseben odbor pod predsedstvom belgijskega prometnega ministra I-ippensa (na levi) izročil dragocen poročni pajčolan. Politična prerokovanja Odkar je bil kralj Savel pri vedeževalki j Iz Endora, je zgodovina za vsakega kralja na- ; šla preroka, ki se je zabaval s tem, da je vse bolj vedel in zvajal državne krmarje v njihovih sklepih in navidezno dobro premišljenih podjetjih. Zanimivo vprašanje bi bilo dognati, koliko nesreč so preroki ženskega in moškega spola naprtili ljudem s tem. da so s fatalizmom zamorili čut odgovornosti, voljo dela pa speljali od dobrega na strah pred uspehom. Kako je v najnovejšem času z vplivom »napovedovalcev« na politiko držav, je manj znano. Pri reorganizaciji ministrstev in praznoverja, kakor se je tekom stoletij razvila, preroki nimajo več posebnega direktnega vpliva na usodo držav. Da se pa preroki še vedno vmešavajo v svetovne zadeve, dokazuje cela vrsta prerokovanj, za katere je svet zvedel. Ko je norveški kralj Haakon leta 1890., takrat še princ Karel, v družbi svojega mladostnega prijatelja Hordebreda potoval na dans!-:i šolski ladji »Heimdal« po Sredozemskem morju, so pristali v Malagi in oba gospoda sta se sprehajala po mestnih ulicah. Zvedela sta. da se v neki kavarni v Rue Carmen nahaja lepa vedeževalka po imenu Dn-loros, katero naj bi na vsak način obiskala. Res sta jo našla in princ Karel jo je vprašal za svojo usodo. »Vi boste zasedli prestol,« je napovedala Dolores Karlu, ki ga pa ni poznala, in še dodala: »Svoje ime boste pač morali spremeniti, ne pa svojega jezika.« — Tudi to je držalo, zakaj princ Karel je bil vnuk danskega kralja. Seveda je bil princ zelo prizadet, rekel je vedeževalki, naj mu prerokovanje napiše in je izročil listek svojemu prijatelju, da ga shrani. Smisel prerokovanja je bilo razumeti le tako, da bo Karlov brat Kristijan umrl pred njim; v tem slučaju bi seveda Karel zasedel danski prestol. Šlo pa ni za danski prestol, zakaj leta 1905. je princ Karel postal norveški kralj. Nadel si je novo ime in se imenoval Haakon, ohranil pa je svoj materinski jezik, ki ga tudi na Norveškem govore. Polna takih prerokovanj je nemška zgodovina. Tako je neki Herrmann v Branden-burgu v 13. stoletju napisal v latinščini debelo knjigo, katera vsebuje vse polno političnih prerokovanj. Tako je v knjigi usoda Nemčije za mnogo stoletij naprej določena, napovedana bitka pri Jeni in drugi važni podatki, celo ujedinjenje nemške države v letu 1871. Pruski kralj Viljem I. je leta 1840. obiskal neko slavno vedeževalko. Bil je takrat še princ in stavil vedeževalki vprašanje: »Katerega leta bom zasedel prestol?« — »1858.,« se je glasil odgovor. Vprašal je dalje: ? Katerega leta bodo nemške države tvorile enotno državo?« Vedeževalka je odgovorila: ^Leta 1871.» Naslednjo vprašanje: »Kdaj bom umrl?« Odgovor: »1888.« In zadnje vprašanje Viljentovo se je glasilo: »Kdaj bo konec nemške države?« — »1913,« je odgovorila vedeževalka. Te napovedi vedeževalke so postale splošno znane in ker so se do leta 1888. izkazale kot točne, so mnogi ljudje smatrali leto 1913. kot kritično leto v nemški zgodovini in iz okolice cesarja Viljema II. se je vedelo, da je tudi on s strahom pričakoval to leto. Tudi o portugalski kraljici Amaliji pripovedujejo, da je bila že mnogo let poprej po neki ciganki pripravljena na krvavo dramo v Lizboni, ob kateri je izgubila svojega moža in sina. Kraljica je vsako leto obiskala svojo sestro vojvcdinjo Ar sta na gradu Ca-podimonte, odkoder je hodila na sprehod v Napolj. Tam je najrajši hodila po ozkih ulicah, kjer stanujejo ubožni sloji. Ljudstvo jo je poznalo in ji radi njene lepote in ljubeznivosti nadelo ime »oranžna kraljica ". Ko je nekega dne šla skozi predmestje Pendino, je stopila k njej stara ciganka in jo prosila, če ji sme vedeževati. Komaj pa je ciganka zagledala črte na kraljičini roki, je kriknila: »Umor, smrt in kri!« Ko se je pozneje zgodila strašna katastrofa, se je baje kraljica v svoji bolesti spomnila tega prerokovanja. Peš skor? AM&o Dva Avstralca, Monson in Wilson po imenu, sta dospela pred kratkim v Kairo, potem ko sta prehodila celo Afriko. Prehodila sta vsega skupaj 7000 milj in pri tem bila tudi v Rodeziji in belgijskem Kongu. Prtljaga obeh potnikov je obstojala iz ene sante odeje. Pred letom dni sta praznovala božič v pokrajini Zambesi, sredi divjakov. Kakor pripovedujeta, so bili divjaki napram njima izredno prijazni. Neki črnec iz Konga ju je celo spremljal prav do Kaire, tcda, ko so prispeli tjo, ga je mestni promet in vrvenje tako prestrašilo, da je kar bežal nazaj v pustinjo. Med podjo sta Monson in Wilson tudi poskušala splezati na goro Kilimandžaro, česar pa radi pomanjkanja živil nisla mogla izvršiti. Že v novoletni številki smo na kratko poročali o strahovitem požaru v kinematografu, ki je zahteval .okrog 70 smrtnih žrtev. Sedaj srno prejeli še naslednje podrobnosti: V nekem kinu škotskega mesteca Paisley so kazali film za otroke. Naenkrat pa je izbruhnil požar in med deco je nastala strašna panika. Po nekaj minutah so bili vsi prostori kina napolnjeni z dimom. Mnogo otrok se je zadušilo, medtem ko so se drugi gnetli proti izhodu in v tej gneči jih je bilo mnogo zmeč-kanih. Policija in gasilci so takoj prispeli na lice mesta, toda stalo jih je precej truda, preden so prodrli v dvorano in tam vzpostavili vsaj malo reda. Dosedaj so pripeljali v bolnišnico okrog '200 ranjenih otrok, dočiin se število mrtvih ceni preko 70. Ne ve se še natančno, kaj je pravzaprav povzročilo to strašno katastrofo. Operater pri kinematografu je izjavil, da je bil njegov pomagač v trenutku, ko je nastala panika,. zaposlen s tem, da je zopet navijal pravkar izvedeni del filma. Naenkrat se je iz tistega dela filma začulo neko prasketanje in v istem času se je pojavil gost dim, ki je predrl v dvorano. Paniki se ni bilo več mogoče ogniti. Vest o strahoviti katastrofi se je z bliskovito naglico razširila po mestu in pred kinematografom se je zbrala množica ljudi, največ je bilo seveda staršev nesrečnih otrok. Pretresljivi prizori so se odigrali. Jok in stokanje je napolnilo mesto. Očetje in matere so skušali prodreti v kino, toda s tem so še bolj otežkočili že itak naporno reševanje policije in gasilcev. Preko 100 policistov in gasilcev se je požrtvovalno trudilo, da reši otroke iz gorečega kina. Ker ni bilo dosti bolniških voz na razpolago za prevoz ranjenih otrok v bolnišnico, so jih naložili v tramvaj in jih odpeljali. Do sedaj so v dvorani in pri izhodu našli 72 otroških trupel. Ti otroci, ki so natnera- Poljski ministrski predsednik protesor Bartel, ki jc 30. decembra sestavil novo jxjljsko vlado. Ptehwatslvo v Zdmženih državah Kakor poročajo iz Newyorka, je prebivalstvo Združenih držav naraslo v zadnjih desetih letih točno za 14,299.000 duš, tako da je znašalo število celokupnega prebivalstva USA v mesecu juliju 1. 1928. 119.360.000 duš. Leta 1909. je število prebivalstva znašalo 90,508.000. Število ljudi, ki zaslužijo, se je povišalo od 34,255.000 na 46,580.000, kar znafri, da 39% prebivalstva živi od zaslužka ostalih 61% prebivalstva. Leta 1790. je bilo 80% prebivalstva Angležev. Danes pa je radi velikanskega priseljevanja tujih narodov in radi številnih mešanih zakonov zelo težko ugotoviti odstotek Angležev. Vendar se lahko trdi, da se število Angležev giblje med tretjino in polovico celokupnega prebivalstva. Vem; požar v pristanišču Duisburgu je popolnoma uničil šesUiadstropno skladišče. Škoda zaasu nad 14 milijonov dinarjev. vali Silvestrov večer preživeli v kinu, pripadajo večinoma delavskim rodbinam. Večina otrok je umrlo ne toliko radi ognja in dima, kakor pa radi strahu in gneče pri izhodu. Vsi zdravniki so šli takoj v bolnišnico, da nudijo prvo pomoč nesrečnim otrokom. Okrog kina se še vedno zbirajo množice, večinoma obupani stariši, katerih jok se razlega po vsem mestu. Vse mesto je v črnih zastavah. Prekinili so vse zabave in prireditve. Lokale so izpraznili in preživeli Silvestrovo pod vtisom strašne katastrofe. Podgane uničite cet kraj Na Westt'loresu, enem izmed manjših otokoV sundskega arbiplja, se je dogodil redek slučaj elementarne nesreče. Nastala je lakota in kuga med prebivalstvom. Vzrok temu je bila nepregledna armada podgan, ki je v milijonskem številu navalila na tisti kraj. Otok se nahaja južno od otoka Celebes in je pokrit z gostimi gozdovi. Na njem se nahajata dva vulkana. Od Evropejcev živi na otoku samo predstavnik holandske oblasti z družino in pomožnimi uradniki, dočim šteje domače prebivalstvo otoka četrt milijona prebivalcev. Milijonska armada podgan je uničila ves pridelek, posebno pa kraje, kjer raste riž in koruza. Razen gladu se je pojavila tudi nova nesreča, ki so jo prinesle s seboj podgane. Pojavila se je kuga, ki jo prenašajo podgane s svojimi ušnii. Vlada holandske Indije je začela borbo proti podganam. Tcda doslej so ostale zmagovalke podgane, ker se še vedno širijo in uničujejo vse, kar je živo. Zaprosili so za hitro pomoč in bodo kmalu začeli uničevati podgane z strupenimi plini, ki edini morejo kljubovati tem nevarnim glodalcem. „Knoch-ouitf v vlaku V ekspresnem vlaku, ki vozi iz Frank-furta v Berlin okrog U ponoči, se je te dni odigrala zanimiva boksarska tekma. Odvetnik Emil Vorvverk je dremal v nekem oddelku II. razreda, kjer je bil popolnoma sam. Naenkrat je v spanju začutil, da so zaškripala vrata kupeja in takoj nato je neka roka segla skozi odprtino in zagrabila aktovko, ki je ležala na mreži blizu vrat in v kateri so se nahajale razne listine ter odvetnikov denar. Odvetnik je skočil na noge. zagrabil tajinstveno roko in jo potegnil k sebi. Takoj nato so se odprla vrata in v kupe je stopil čvrst mladenič, ki je zaprl vrata za seboj. Nastal je besen boj. Mladenič je bil krepke postave in je udaril advokata po prsih. Toda tudi odvetnik ni bil slabič in pričela se je borba po in proti pravilom boksanja. Odvetniku, ki je bil bolj izvežban, se je posrečilo, da je zadal svojemu nasprotniku »knock-out«. Lopov je padel v nezavest in odvetnik ga je stražil, dokler ni prišel neki železniški nameščenec. V Berlinu so lopova izročili policiji. Zamenjava med japonsko in 2enevo. Leta 1872 so poslali zvon japonskega svetišča v Shinngawa (na levi) na razstavo na Dunaj. Od tedaj jc izginil. Pred kratkim pa so zvon našli pred muzejem Ariana v Ženevi — na istem mestu, кјет bo stala palača Društva narodov. Na prošnjo japonske vlede bodo nedaj zvon vrnili svetišču, ki bo zato podarilo dragoceno staro svetilko iz kamna (na desoii »Natakar, kdaj boste vendar prinesli pol race, katero sem naročil že pred eno uro.« »Kakor hitro bo kdo naročil drugo polovico. Mi vendar ne moremo streljati gnnw pol race.« »Oprostite — res nimam nič vrednega pri sobi. Ampak stavim vam predlog: svojim znancem bom priporočit U> cesta« f z beograjskega kulturnega življenja Razstava „Ob!iha" Skupina upodabljajočih umetnikov, ki se zbirajo v bclgrajskeni »Obliku«, od 15. decembra razstavlja v Paviljonu Cvijete Zuzorić. ker jo imenovana umetniška skupina številno najmočnejša in so v njej zastopani skoraj vsi vidnejši srbski likovni umetniki, bom o razstavi obširneje govoril. -■•Oblik« ni, kakor bi marsikdo mislil, skupina umetnikov г enim programom, isto ideologijo in auto karakterističnimi skupnostmi. Nasprotno. V njej so zbrani skoraj vsi mlajši m najproduktivnejši srbski, a tudi nekateri hrvaški upodabljajoči umetniki. Posebej oni ki žive v sauii prestoLici. Vsak se razvija svobodno v evojo smer, kakor mu diiktiruta okus in stva-Tilnost. Nobene prisiljene zvezunosti ni med njimi. Skupini predseduva vseučiliški profesor, umetnostni teoretik in slikur Branko Popovič, To je prva »Oblikovn« izložba v Belgradu, ki je v resnici celotna. Doslej je »Oblik« samo enkrat (leta 1927 v Novem Sadu) skupno razstavil dela večine svojih članov. Zato pa za to izložbo vlada tem večjo zanimanje in je zelo bogato obiskana. Slikarstvo je kot vedno številno najmočneje zastopano. Večina slikarjev pripada umetnostni strujii, ki hoče mere. ravnotežja, iskrenosti, romantičnosti barv, ki se odreku slikanju površinskosti in svetlobnih vibracij, kot so to delali impresionisti. Eden med belgrajskiimi kritiki jih je zadeto nazval »neo-objektiviste«. Do tegu novoobjektivlzma so prišli po dolgem iskanju in ekstravaganoali. Krajin je zelo mnogo in v njih so najizrazitejši: Strala (»Koliba na Dunavu«), Jovan B i j e 1 i ć (»Moglaj«, »Kod Jajca u Bosni«), Veljko Stanojcvić (»Saint Malo 111«), Lice no v s k i (»Ulica u Skoplju«), II a k m an (»Plaisance«), Petrov (»Iz Slovemije). 11 u ter (»Motiv iz *Prilepa«) in še nekateri. Kompozicij in portretov je manj. Pozornost je vzbudil Pctar Dobro v ić radi zadetega lirizmo. Tehnično je vplivan od Van Goglia. (Dober je n jegov »Portret plavuše«.) Ga. K oster, žena nemškega poslanika v Belgradu, je dala nekaj sugestivnih plohastili krajin iz Dalmacije (»Pej/.až sa Korčule«), Zora Petrovič v por delih izstopa (posebej »Devoj-ka v fotelji«). Novoromantik Čelebonović, ki je nedavno prišel iz Pariza, je preccj v njegovi ma miri. V enem delu se odlikuje (»Devojkn sa cvećein«). Omenjanja vredni so med slikarji še: Dahliatincc Job, Josič, Milosavljević, Bese-fié, Tartaiciia, Milunović, Aralica. Lučev in dr. Kiparjev je manj, a so po delili močnejša in eugestivnejši ko slikarji, štirj iinenn visoko stoje: Stojanović, Rosandić, Palnvičini, Stijovič. Sreten Stoj a nović sc je učil pri slavnem Francozu Bou rdelu in mu je zadnji cilj monu-mentulnost. Posebej se onažn njegovo »Jesen« r bronu, ki je eden najboljših kipov na vsej izložbi. Rosadič je manj nionumentalen in bolj renesančno italijanski. Odlikujejo se njegova vrata v sadri z »borbo dobrega in zla« in pa »Mladic s harfom«. Najboljša Pa la vi čini jeva stvar je na tej razstavi vsekakor »Žetva« v bronu. Mojster je tudi v vitkih fiigu-rinah (Devojka I. i t>- S t i j o v i ć je dal nekaj lesorezov in stili/.i ranega »sv. Jovana«. Razen slikarjev in kiparjev so na tej reprezentativni razstavi zastopana (udi moderni arhitekti: Jan Duhovi, Milan Zlokovič, Dušan Babić, Nikola Dobrović, Bramislav Kojit: in še nekateri. . Skupina »Oblik« dela za obnovitev tradicionalizma in se ravna po sledečih besedah iz otvoritvenega govora dr. Branko Popoviča: »Stvoriti umetuički pokret, koji će biti u prvom redu naš, naći svoj put i pravac. stvoniti svoje sliva-tanje sveta i pokušati otelotvoriti pa.« In v to smer je skupina zelo mnogo dosegla, kar knže posebej ta zadnja njena skupna razstava. XXXII. Шо Sva. Kn% Zadruge Srj>ska Književna Zadruga je tudi letos kot navudno dalo sedem v okusno sivo platno vezanih kn jig. O treh (Jovan M. Jovanović »Stva-ranje zajedničke države Srba. Hrvata i Slove-naca«. Charles Diehl »Vizantiinske slike«, Mi-lutin D. La/.nrević »Naši ratovi za osloliotlenje i ujedinjen jc«), ki so samo nadaljevanja od lani in ra/.en tega zgodovinsko-znnnstvene vrednosti, tu ne bom govoril. V par potezah lx>m označil »l/.abrane pjesme« Sil vi ја Strabimira Kranjčevićn. sPripovetke« Dragiše Vasica, roman »Na prelomu« Nika Bartulovuu in pisma Ljuboiniro P. Nenadovića »O Crnogorcitna«. Torej štiiri leposlovne knjige. Tni večinoma ponatis in samo ena nova (»Na prelomu«). Dve starejših, dve mlajših pisateljev. Da smo dobili izbranega Kranjčevičo, je cisto prav. Zanimalo bo, če povem, dn je izbor iz Kranj- čevićevđb pesmi S. K. Zadruga prvotno poverila znanemu pesntiku Gustavu Krkleeu, ki se je pa po književnem dvoboju Car-Carnjanski (et con-sortes) zahvulil zanj. Zadruga je morala delo poveriti nekemu drugemu Hrvatu in se jc obrnila na kritika dr. Antunn Biirca. Dr. Barcu so jc redakcija |>o*rečila. Knjigi je napisal tudi stvaren predgovor. Dragiša Vasić je dal nekako antologijo svojih že objavljenih novel: »Svetlana«, vBakuć Ilija«, »Resiimć dobošar«, »Rekonvule-scenti«, »U gostima«. Predgovor je zbirki napisal kritik Milan Bogdanović. Vasić je starejši srbski pisatelj in malo soroden Radoju Doma-noviču in Stevanu Sremcu. Sicer je pa Dragišu Vasic eden boljših srbskih pripovea Šafraneka-Kaviča, ki jo pravkar pripravka ljubljanska opera, je sprejelo tudi belgrajsko »Narodno poz«riš'e<: v svoj letošnji pro"ram. »Hasanaginica< se je prvič izvajala v 1. 1924 v Zagrebu. Potem je Kavič dal Sc tisto zagorsko »Medvedgrndsko kraljico« (1927) in balet »Figurine«, ki ga je lani dovršil in se je izvajal v Bratislavi. Modernist Rade D r a i n a c je dal belgraj-skemu gledališču v vprizori'ev svoje novo dramsko delo »Univerzalna delavnica mrtvaških krst, Rusin a. d.< Tone Pololcar. Slovstvo izgnancev • •. m akadem kov Še vselej so imeli spisi političnih izgnanccv in ubeînikov poseben čar. V poslednjem času je Miguel Unamuno, nasprotnik španskega diktatorja Prima de Rivcre, zbudil s svojimi spisi prav posebno veliko zanimanje v Evropi .. Toda ne tako velikim predstavnikom svetovnega slovstva, ampak tistim bojevnikom zoper režim, ki morda jutri ne bo nihče več vedel za njih upornost in z,a njih rovarenje, hočemo posvetiti malce pozornor viol, samo uli 7 drugimi mešano: vetlno te omamlja, vedno nove čare ti odkriva. Ne vem, ali /bor pravih viol kdaj tako živo, tako sladko zveni. Pa ne smemo samo tega izpremena hvaliti. saj je še rlru.ïih osemindvajset, katerih vsakateri tudi pohvalo zasluži. In dasi ušesu niso vsi enako prijetni, so vendar vsi potrebni in vsnkatcri v svojii vrsti dober, večina njih izvrstno in vzorna, tako da o orgltth brez skrbi rečemo, da so prvovrstne in spadajo med najboljše, kar Jugoslavija zmore; točneje: odlično se uveljavljajo med tistimi redkimi deli, ki slove po svojem živem, nlemenitem, mehkem, pa hkrati polnem glnsu. Glas mogočnih orgel je silen, če so pritegnjeni še jezičniki, postane ogromen, pe-dnl s pozavno kar silovit. — V teh orglah se vidi, da orglarska umetnost, ki smo menili, da je pred desetletji dosegla vrhunec, vendar le še vedno živahno napreduje; zato s pozorno radovednostjo pričakujemo, kaj nam, ki se z nenavadno visokim številom izvrstnih orgel po pravici ponašamo. Ixxločnost še prinese. Saj smo prepričani, da mojster Jenko, ki ima tako spretno roko in tenko uho. ne l>o ostal na sedanjem višku, ampak se bo šc izpopolnjeval in nas. kot doslej, pri vsakem novem delu s kako posebno uspelo podrobnostjo presenetil. Posebno v dobio mu štejemo to. dti je pometel s staro razvado velike večine orglarjih mojstrov, ki so omsie izdelovali po obrabljenih, zanikarn'h, neokusnih vzorcih, ki so cerkev bolj kn/.ili. kakor zaljšnk Jenko pa je doslej še vsem svoj'im orglam oskrbel tudi visoko umetniško zunanjost, tako da bi se za vse cerkve, ki imajo Jenkove orgle lahko rabil izrek žirovskega. ko je ocenjeval zunanjost novih orgel in rekel: »Naša cerkev je najlepša zadaj« ... Kočevskemu mesto moremo k izborno uspelemu delu le iskreno čestitati. K. Use von Slach: Sveti Tarcizii Rokodelski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo 5. januarja in v ponedeljek, sv. Treh kraljev dan, dramo »Sv. Tarcizij«. Spisala jo je znana moderna nemška pisateljica lise v. Stach. Zanimiva je ta drama, zlsti po svoji zgradbi: Dejanje нргет-lja zbor kol v anličnih tragedijah, Io s to razliko, da je razcepljen na zbor kristjanov in zbor paga-nov; prav la razkol tvori tudi vsebino, zaplet in raz-plol dejanja. Mladega kristjana Tarcizija, sina rimskega plemenitaša, pokliče Bog, naj mu zvesto služi; rad so odzove Tarcizij božjemu povelju in kmalu dobi priliko dokazati svojo zvestobo: oče Flavij, pristen Rimljan, ki mu je država vse in se mu zdi s ara državna vera edino prava, ki se boji za sinovo življenje še veliko bolj, ker je morala nekoč njegova žena in Tareizijeva mati Livija plačati svoje krščanstvo s smrtjo, ga skuša odvrnili od krščanstva in mu izbere zanosnega grškega modrijana livfro-nija za učitelja. Brezverec Evlronij je v času nastopajočega svežega krščanstva, ko išče vera v stare rimske bogove svojega zmisla le še v tradiciji, v dobi razkola paganske filozofije in plehkega epi-kureizma, razkola, ki ga zastopala Tareizijeva brala Flavij mlajši in Romul ter njuni prijatelji, brez moči; saj niti v samem sebi ne more najti miru in lako se zateče — k vražam. Tako blodi paganslvo za zmislom življenja, krščansivo pa ga je že našlo v preprostem upanju in zanosu: zanos in upanje gresta preko strahu šibkega kristjana Feliksa in preprosto, skoro naivno-vernn Placidue in Valens sta srečna, če smeta pripraviti oltar za božjo službo v ka.akombah. Ko papež Sikst ne ve, komu naj izroči popotnico za ujele kristjane, tedaj se oglasi mladi Tarcizij: spoznal je, v kakšno službo ga je prej pokbcnl Bog. A Tarcizij ne prispe več do ujetnikov; podli Evfronij ga izda in I'etronij, načelnik rimske policije, ukažo vojakom, naj ga pobijejo. Tarcizij se zruši, a ko luxe Pelronij mrliču oropati »skrivnost«, tedaj mu zasveti svetla luč v obraz in groza mu izvije krik: »Res, strašen je I log i krščanski!« Kristjani pa se ne boje: tam, »za smrtnim pragom jih čaka mir in zmaga. Dejanje spremljala, kot že omenjeno, zbora; krut jc zbor poganov: bogove in cesarja kliče v boj proti kristjanom, meč in ogenj je njihovo or žje. Kristjani pa odgovarjajo na krutost z zanosom: »Kaj j je sinrl? Mar ne vstajenje?« Borba za Tarcizijevo zvestobo najde tudi v zborih svoj odziv: pagani prosijo bogove ostrih besedi, ki naj olnio Tarcizija iz »demonskih okov« krščanstva; ponižno in plaho prosijo svojega Boga, naj mu pomaga. Ta borba stopnjuje čuvstva obeh sovražnih zborov: srd in zanos. A ob plehkih zablodah brezverstva se r/lrzne 5e zbor paganov, ki je (kot je žo v bistvu vsakega zbora) zastopnik kreposli, dasi paaanske: v borbi proti neveri si hoče pridobili še kristjane; ti pa \zlrajajo, a vedo, da ustvarja vero ljubezen in da bo morda prav ta ljubezen nekoč privedla ludi pagano k njim. Nad junaštvom Tavclzijevem osupnejo pagani; žgo jih zavesi, da med pagani ni več lakih junakov, in da se jim bliža smrt. Žo morda slutijo, da je res, kar trde kristjani: Upanje, ki tako radi zanj umiramo, ne more bili blodnja.« Ne, ne more bili! — Tarcizij umr<\ Srditi in razočarani odidejo pagani: le šc meč je niihova moč; moč kristjanov pa je Reenica, mir in zmaga v večnosti. Vea drama, ve« mùterij je simbol, in eieer simbol poganstva, ki je ii^ubilo dušo, tn simbol svežega kričunstva, preprostega pa globokega in širšega, kot življenje: krščanstva, ki se smrti ne boji, ker tako veruje v svojo resnico o vstajenju Tako problem mis'erija in drame ni globok, a J« velik prav po svoji preprosti dojemljivosti in zanosu, s katerim ga rešuje pisateljica. V igri prevladuje lirika in vsaka os#ba je simbol: figura, ki no služi pisateljici zato, da bi analizirala človeka, ampak da dokazuje; ne dokazujejo pa pri njej besede, ampak čuvs.vo. Tako je Ireba iti gledat to predstavo in nikomur ne bo žal; morda bo odše' od predstave ponosen na to, da je krist jan, ponosen na kri, ki je žo tekla iz mističnega telesa Kristusovega, ki je tudi sam ud njegov. Pavel B. Francoske novosti Med neštetimi novostmi, ki Jih bruhajo dan na dan založbe na francoski knjižni trg, so najimenitnejše gotovo tiste, ki... ie davno niso več novosti, a so že davno izginile s trga. Tako beležimo novo izdajo Charles Péguvievih pesmi: »Le myslère des Sainte Innocents« ter »Le [»relie du mystère de le deuxième vertu«. Zanimiva je nova izdaja znamenite zbirke Paula Valèya: Charmes, kajti posameznim pesnitvam je sloviti kritik in duhoviti mislec Alain napisai razlago. Da kar pri Volèyu ostanemo, bodi oznanjen tudi izid njegove nove zbirke esejev »Variété il«, v kateri so zdru ženi vsi esejis:ični spisi, ki jili je Valéry objavil po izidu knjige »Variété«. — Jzšla je navadna cenena izdaja najnovejše P. Claudelove drame, »Le soulier de satine, a njegovo poslednje dramsko delo »Le livre de Cristophe Colomb« bo priobčeno v jesenski knjigi revije »Commerce«, ki izide te dni. André Gide, čigar šestdesetletnico je pred kratkim slavil ves književni svet, je objavil dodatek svojemu poslednjemu romanu »L' école dee femmes«, pod nas'ovom »Robert«. — Vse gornje 1. jige je izdala založba Nouvelle Revue Française, Paris. * The Slavonic review prinaša ▼ decembrski Številki 1. 1929. med drugim razpravo o tradicionalizmu v stari ruski umetnosti, o bogomilih in bogomilstvu (napisal Janko Lavrin), o odnosu med češko reformacijo in versko-reformatoričnim gibanjem sploh, o vplivu Danteja na poljsko romantiko, o agrarni reformi na Poljskem, o Pečenegih itd. Arsen Venzelides poroča o dramatiki pokojnega Ive Vojnoviča. Med ocenjenimi knjigami se najbolj opaža edicija Vzhodnoevropskega seminarja na novoustanovljeni univerzi v Hamburgu z naslovom »Moskau, das dritte Rom. Studie zur Ge-schichte der politisehen Theorien in der slavisehen Welt« od Hildegarde Schaeder, 1929, 140 strani. V tem delu se omenja tudi genijalni Slovenec Jurij Križanič, ki je 3 svojo osebnostjo in delom v bistveni zvezi s teorijo Moskve kot tretjega Rima, ki naj človeštvo združi v novo občestvo bratov-stva. Novi mesečnik. Dosedanji ruski tednik »Ceniralna^a Evropa« (Praga, v založbi »Orbis«) naznanja, da se bo v svojem IV. letu spremenil v mesečnik. Prinaša! bo pole^ dosedanjih člankov tudi lepo slovstvo, številka bo imela 64 strani in štiri strani slik na boljšem papirju. Naročnina za Jugoslavijo znaša samo 70 Din na leto, ker je hotelo uredništvo pred vsem pocenili časopis. »Centr. Evropa« je priobčilo marsikateri zanimiv prispevek, toda književnosti in umetnosM. predvsem češkoslovaški. boli poredkoma poljski in jugoslovanski. s"> bili v časih na poti manj zanimivi politični in gospodarski pregledi. Narodna Starina, neperiodičen časopis za zgodovino in etnografijo južnih Slovanov, ki izhaja v Zagrebu in ça ureia dr. Josip Matasovič, je posvetila svoj zadnji (12.) zvezek na 112 straneh Sarajevu. Izredno bogata vsebina nas seznanja z obrtnim, socialnim pa deloma tudi kulturnim življenjem Sarajeva pod turškim gospodstvom. Zelo dragocene so slike, katerih je nebroj. Nova literatura, št. 12, prinaša novele Aleksandra Nevesova, Anne Seghers. Ivana Olbrachb. Senrija Semjonova, Marjete šaginian in Michaels Golda — na vsak način zelo moderne reči. »B;bl:o'e!š/e Zaoqla*e stroqo ttqovskega in reklamnega znaćaia vvaka vrstica 2D>rî шнтпшвтштнтшимнин Na|rr\đni»i zneieklODin.Pi-i*to|bina га si}ro2Din V»akoqia> treba plaćeti pri naročilu Na pi»mena vprđsaniaodgovanamo le.čejepriloiena гпатка.Сек račun LjubljanalO349-^elšt Zi-iS 1 Vlužbeiiceio Prodajalka izučena v trgovini z meš. blagom, boljša samostojna moč, želi službe kjerkoli v mestu ali na deželi. Nastop takoj ali pozneje. - Naslov se izve v oglasnem odd »Slov.« pod štev. 14.705. 100 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi službo trgov, sluge ali kaj slično. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 179. Mlad praktikant absolvent trgov, akademije ali srednje šole, sc išče za veliko podjetje. Reflektira se samo na prvovrstno, inteligentno in marljivo moč. - Oferte pod »Sigurna bodočnost« št. 14.724 upravi »Slov.« Kuharico samostojno gospodinjo -išče trgovska hiša (tri odrasle osebe). Plača dobra. Samo pismene ponudbe pod »Kuharica« št. 14.725 na upravo »Slovenca«. Kuharico dobro, samostojno, zdravo in snažno sprejmem. Oseb 15. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, plače in s prilogo slike na upravo »Slov.« pod »Trgovina v mestu na deželi« št. 14.714. Izurjene pletilje in izurjene šivilje za pletenine se sprejmejo. Naslov v upravi pod št. 171. Šivilja izurjena v krojenju samo-veznic se sprejme. - Naslov v upravi pod št. 175. Trgovski pomočnik vojaščine prost, trezen, marljiv in pošten, ki je zmožen voditi samostojno podružnico in razpolaga z nekaj kavcije, se sprejme s 15. februarjem 1930. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 14.707. OBLAČILA vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko izredno ccito I. MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12 20 % kronske bone kupi Pućka štediona i za loini zavod d d. Osuek Desatićna ul 27 Šoferska Soin _ obl kune C «mernik, Ljubljana Dunajske c. 36 (jogouvto). — Tel 2230 Pouk in praktifne »oinie Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20. Zaslužek dnevno 100 do 200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa. za delo v svojem kraju, ' bodisi v mestu ali na de- ; želi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem. moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor- L Mažir, Maribor, Plinarniška ulica 1/1. Blagajničarka izurjena v galanteriji ali železnini, se sprejme. Stanovanje in hrana na razpolago. — Ponudbe pod »Zanesljiva moč« upravi Slovenca pod št. 14.717. Ženitna ponudba Veleposestnik, inteligenten, nezadolžen, s premoženjem, vrednim pol milijona Din, želi znanja čimprej z izobraženo damo v starosti od 35 do 45 let, ki je strogo kr-ščansk. prepričanja, dobra gospodinja ter pose-! duje, ako možno, isto I vrednost v gotovini ali premoženju. Cenj. pisma pod »Simpatija 1930« na ; upravo »Slovenca«. Širite »Slovenca«! Stanovanja Stanovanje 5 lepih parketiranih sob se odda s februarjem v sredini mesta pod ugodnimi pogoji stranki, ki bi bila pripravljena investirati in popraviti stanovanje. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Lepo stanovanje«. Slanovanje soba in kuhinja, se odda. Dravlje št. 100. Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 205. Oglje in drva vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklo- •Q 8JS33 ВЛЗЈ15 Železno blagajno štev. -1 ali 3, že rabljeno, kupim. - Ponudbe z navedbo cene in teže na županstvo občine Mirna, srez Novo mesto. šivalni stroj »Singer«, zaprt, se proda. Naslov v upravi it. 147. Prodam: Valvasor K&rndten. - Kupim: Valvasor Krain, Buch I., Heft 3„ samo nadomestne strani 33 do 80. -Soršak - Maribor, Maj-strova 18. Prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. - Rožna dolina, cesta X., št. 23. Soba lepo opremljena, zračna, z električ. razsvetljavo, se takoj odda. - Naslov v upravi »Slov.-.; pod št. 180. Enocevni radioaparat z dvema slušalkama, anteno in ant. stikalom prodam za 500 Din. Majstro-va 10. Radio-aparat t r i c e v n i, z zvočnikom »Kapš«, anodno baterijo in akumulatorjem, prodam za 1000 Din. . Naslov v upravi »Slov.« štev. 155. Posestva Oblastno konresiooirana Šoferska šola îioïko Pipenbacher Ljubljana, se je preselila na Gosposvetsko <■. 12. Zahvale Vsem, ki so mi ob prerani izgubi moje dobre nepozabne soproge izrekli ali pismeno podali mnoga iskrena čuvstva in sožalja. vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem spremljevalcem na njeni zadnji poti, se v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tem potom najsrčneje zahvaljujem. Ljubljana, dne 3. januarja 1930. Josip Babnik, žalujoči soprog. Trgovski lokal v skladiščem v novi hiši, Strossmayerjeva ul., oddam takoj. Ing. Tornago, Poljanska cesta 12. Izjava. Jaz Tončka Urbančič iz Gor. Logatca, preklicujem s tem vse žaljivke, katere sem dne 17. decembra 1929 nepremišljeno v Gor. Logatcu izrekla zoper g. Jakoba Gostiša iz Gorenje vasi. ter se mu zahvaljujem za njegov odstop od že vložene kazenske tožbe. Tončka Urbančič. Priporočajte pevsed dnevnik \SLOVENEC• Puhasto perte Kilogram po 58 Dir ra» pi-Slliam oo oovzetiu oai mani 5 ke . Po»«m čjsi belo goste K c po 130 Dir to tisi beli puh кб po i« Din L Rinzovl* Zagreb (lica 92. II Obrt Premog in drva dostavlja v vsaki množini n a d o m tvrdka A. Jerančič, Karlovška cesta 8. - Telefon 3457. Moške štoie in razno zimsko blago kupite nalceneje pri Ivan Krošel. Kette-Murnova c. št. 15 in Zaloška c. št. 8. Najboljši v materialu in nailepšiv opremi soSivain» siroti,kolesa „Gritzner" in „Adier" za (lomučo obri in industrijo 'ouk <«icnji iroipiacei Le pri JOS. PÊTELM liubnana joiec Preieniuveg, ioomenlfc. ar «od1 VoMirln» enrnncl.li nhtcvn Ur nnnuili Lepe orehe letošnje, kupuje v vsaki množini F. MATHEiS'OVl NASL. V BREŽICAH. Oves in koriro uiiitn naicen pri tvrJki A VOLK JUHLJANA Resltovn 24 Vl'lotr n In Z Ž 1"П) Sveže, najfinejše norveško ribie olie iz lekarne Dr. G. PICCO-LI-ја v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. Premog iz Kkmšli& S.ezffe dosoel iSM I I Posestvo naprodaj! 15 oralov s hi-I šo in poslopjem. Cena 70 j tisoč dinarjev. Sp. Veto-vlak št. 10 pri Ptuju, pošta Moškanjci. Enonadstropna hiša z gostilno v Mariboru se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Trgovsko opravo Register blagajno in razen inventar ugodno proda Sterk, hotel »Belle-vue«, Ljubljana. Seno v balah ter lepa jabolka prodaja »Gospodarska zveza« v Ljubljani. VINO štajersko, dolenjsko in dalmatinsko po najnižjih cenah priporoča Vinska klet 1. MENCINGER Sv. Petra cesta št. 43 Ljubljana Odprto do polnočil Čez ulico 10 % popustal ifurto očesa VajboljSe sredstvo proti curjim očesom CLAVEN ie masi Dobite v lekarnah dro-jerijaii ali naravnost i? ivornice in glavnega skladišča M. HRNJAIi «hornor - MSAli Družb,« .HIRIJH" Dunajska cesta 46 Telefon Steo. Ш0 m Založite se pravočasno I Prvovrstna kakovost in krasen sortimeut Izmed sodobnih književnih izdaj eo !i izbrani spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna « ijublianl WtH«»»m«««»«M«HHIHt«»t««»M>l»HM«' 4* POVSOD Zahvala Naitopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin našega očeta in starega očeta Aniona Lapuh ga med boleznijo tolažili, ga mnogobroj-no spremili k zadnjemu počitku ter nam izrekali sočustvovanje. Posebna zahvala pa preč. gospodoma župniku Martinu Jurhar in patru Alojziju iz Brežic ter občini Zakot za prekrasen venec. B r e z i n a , dne 3. januarja 19C0. Globoko žalujoči ostali. 2 C So2 . • c SH- g 6SS »uJ - «2 'i1/1 Sxw S p t i e T cd , m Pierre L' Ermite: 47 Žena z odprtim? očmp Ko se je vračal Filbert po peščeni poti proti domu, je srečal svojo mater, ki je nadzirala v mla-tilnici dekleta; povedel jo je v veliko izbo, ki je služila za jedilnico, objel jo je okoli vratu kakor dete: »Mamica,« je vzkliknil, »ko bi ti vedela, kako sem nesrečen!« »Ubogi moj fant,« je odgovorila mati in stisnila njegovo glavo v svoje razpokane dlani. »0, vedela sem! čitala sem na tvojem obrazu že dolgo, da trpiš. Toda zakaj si se zagledal lako visoko? Zakaj sanjaš o nedosegljivi zvezdi? Koliko je pridnih in preprostih deklet na otoku, ki bi bile ponosne, če bi se mogle omožiti s teboj, in imajo dosli večjo doto nego Rolanda You ...« »Mama, kadar ti solnce blešči v oči, ne vidiš ničesar drugega! Saj je nisem iskal, te male Rolande; ona me je prevzela polagoma, leto za letom. Nikoli nisva izpregovorila obvezne besede; zdelo se mi je popolnoma odveč.« »Ne veš, kako se ženska spreminja ... presneto!« »Kaj bo pa iz mene? Rolanda — za njo som živel, za njo sem delal, za njo sem urejal domačijo. Zaradi nje sem usadil palmo eukaliptus, oba senčnata bora — ljubila je toliko vieilske bore — in vse lovo-rove grme. Zaradi nje sem kupil v Lepinu te stare каmenite klopi, kajti nekega dne sem opazi! kako je take klopi občudovala na posestvu kolonela Clie-nota... ... Zaradi nje sem hodil ob nedeljah k peli maši v Noirmoutier. Kako sem jo rad gledal v tisti cerkvi. kamor sem jo upal povesti nekega dne... In zdaj — konec! konec!« »Morda pa ni!« 1 »Če bi to potovanje v Pariz nič ne pomenilo, bi ga gotovo ne skrivala pred menoj. Pomisli, da se glasi njen naslov — o gorostasno! — pri g. Rogerju Maude, ulica Charles-Nodier, Paris-Montmartre.« »Kdo je Roger Maude?« »To je tisti Parižan iz »Stare Rakovice«, ki je ; priha al v hišo vsak večer pod pretvezo, da hodi po vodo; tisti, s katerim sem jo srečal v gozdu la Blan- ; ; che... Torej nobenih iluzij... to je konec. Morda se ! j bo tam zaročila — kdo ve? — morda celo poročila ... j I Njena teta se me boji, zato se ji mudi, strašno mudi. ! Moje srce je vse ena rana, roke so mi zlomljene. Cemu naj delam? Čemu, čemu!« Filbert hodi nemirno sem ter tja po izbi, od stene do stene. Žalostna mati ga gleda. »Nihče drug ti ne ostane, samo ljubi Bog.« »Ljubi Bog!« »Saj vendar ne dvomiš?« »Ne, o Bogu nikoli ne bom dvomil, jaz sem prepričan kristjan. Toda kdo mi je priča, da ima kaj opravka z Rolandino poroko?« Moj fant bodi temu kakorkoli, uda j se v Njegovo voljo, kajti On najbolje ve, česa nam treba. Vsak dan molim zate. Tudi tvoj oče moli zate. Vsi trije pa se borno zaobljubili svetemu Filbertu ... Fant moj, lepo se udajmo vsi v božjo voljo, vsikdar si ponavlja jmo: »Bog me vidi in me ljubi.« Tako se vsemu v bran postavimo.« --Uboga moja mama! Ti mi govoriš kakor pač veš in moreš... hvala ti! A jaz, jaz ne vem, kaj mi je storiti. Oh da! Moli zame .. Bog me varuj... Bog me drži za obe roki...! Še nikoli se nisem čutil tako blizu prepada kakor danes ...« Istega večera, ko je solnce zašlo za piliersko skalo v razkošju barv, je neki mladenič hodil gor in dol po peščeni poti, ustavljal se, spet hodil in spet se ustavljal... Ljubljeni otok pa. kakor da iz vseh svojih moči hoče potolažiti svoje ljubljeno dete, kopal ga je v svoji zlati svetlobi, obdajal, božal ga s toplo roko južnega vetra: »Poglej Filbert... tudi tu na meni je svetla in dišeča lepota! In jaz ti ostanem, ostanem ti za vselej!... A kaj je okvir, iz katerega so ukradli sliko? Kaj je priroda, katero je duša zapustila! Čemu hodi neizmerna lepota večera, če ne kiti več čela ljubljene devojke! In vsa materina ljubezen ne more napolniti praznote, ki jo je zapustila v mladeničevem srcu ona druga ljubezen, ki jo je imel mislih. Bog, ko je pred Adamom dejal v zemskem raju: »Ni dobro človpl™ samemu biti!...« Res je, ubogi Filbert... Sedem in dvajseto poglavje V predelku drugega razreda, okoli enajstih ponoči, koncem prvega tedna meseca oktobra. Vlak je prenapolnjen, kakor je bil prejšnjega dne prenapolnjen avtobus. Vsi predelki vseh razredov 90 natrpani s potniki. Koliko jih je, ki so plačali svojo vozovnico, pa morajo prenočiti po hodnikih naslonjeni na svoje kovčege. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani- Karel Ceè Luluiateij. It&ii (Lakoree. Uredniki Franc Kxemiar.