7. številka. Ljubljana, v sredo 9. jannvarja XVIT. leto, 1884. Izhaja vsak dan sveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkiat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če ao trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sa izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo jo v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lienbacher. X. Leta 1873. pri prvih direktnih volitvah je prišel Lienbacher, tačas deželne nadsod nije svetovalec, v državni zbor, izvoljen od solnograških kmetskih občin. Njegovo ime je zlasti časnikarjem bilo dobro znano, ker je Lienbacher poprej bil državni pravdnik na Duoaji in jako strogo postopal proti Časnikom. Njemu pripisujejo načrt zakona o objektivnem ravnanji, čemur tudi ni oporekal. Precej po ustopu v zbor se je tesno združil z grofom Hohenwartom in ko se je klub desnega centra konstituiral, izvolil je zraven predsednika Hohenvvarta Lienb-icherja podpredsednikom, na katerem častnem mestu je ostal ves čas do svojega izstopa iz kluba 1881. leta. V dobi Aueraperg-Las-serjevega vladanja, ko je odločna opozicija štela le ka:ih 40 udov, kolikor jih je bilo v Hohenvvarto-vem klubu — kajti Poljaci so v mnozih prilikah svoje prijatelje na desnici pustili na cedilu, ter so potegnili z vlado, — v tisti dobi, ko Se upati ni bilo, da bi kedaj desnica dobila Tečino nad usta-voverci, stal je Lienbacher neomahljiv v prvej vrsti borilcev proti nemško-židovskemu liberalizmu in je z ostrim mečem svojih besed marsikatero hudo rano usekal nasprotnikom. Kdo se še ne spominja senzacionalnega njegovega predloga, da se naj preiščejo uzroki „k ra cb a". Levica je tačas moralično bila prisiljena vzprejeti ta predlog, da si je marsikateri na poslanskih klopeh sedeč poslanec trepetal pred nasledki take preiskave. Stvar se je sicer več let zavlekla, pa Lienbacher ni miroval, dokler ni odsek, če prav nerad, izdelal poročilo in ga predložil državnemu zboru. Dusi je v tem poročilu marsikaj se zakrivalo, govorile bo navedene Številke o neizmerni izgubi narodnega kapitala le preglasno in huje, ko vsaki govor, ob-sojevale gospodarstvo stranke, pod katere zaščitom se je smelo lehkoverno ljudstvo oslepariti in oropati, ne da bi „grtinderje" in „švindlerje", ki so vse to zakrivili, najmanjša kazen doletela. In Se drugi nič manje hudi udarec zadel je Lienbacher Auersperg-Lasserju. Po njegovej inicijativi in po njegovem načrtu je Hohenwartova stranka interpelovala dne 30. januvarja 1867 v lulo kaj je resnice na trditvah v brošuri: „Lass er, genanut Auersperg", katera je 1. 1876 zagledala beli dan. V tej brošuri se je odkrilo grdo sleparstvo nekaterih na Dunaji in v Pragi od Lasserja koncesijoni-ranih bank, ki so imele pravico izdavati hipotekama dolžna pisma s pupilarno varnostjo in so na milijone tacega pupilarnega kapitala zapravile. Po resnici se sme trditi, da je Lienbacher b svojim energičnim delovanjem najbolj pripomagal podirati liberalni sistem. Za tega delj se je po novih za desnico tako srečnih volitvah leta 1879 pričakovalo, da bode Lienbacher poklican v ministerski svet. Vlada bi si s tem ne samo pridobila izvrstnega, za vsako repliko pripravljenega govornika, katerega je do ustopa Dunajevskega silno in na svojo škodo pogrešala1 ampak tudi strokovojaka v juridič-nih stvareh, ki bi kos bil vsem Herbstovim zvijačam in sofizmom. Lienbacher pa bi si tudi gotovo kmalu vedel pridobiti tisto avtoriteto pri podložnih uradnikih, katere žalibože pri mnogih uradih Se dandanes pogrešamo nasproti ministrom. Pa tudi v narodnem oziru bi Lienbacher kot justični minister bil gotovo popolnem pravičen vsem narodnostim in ravno zaradi tega, ker je Nemec, bi morda ložje postopal in več bil opravil pri sodnij-Bkih uradnikih, kakor Brno doživeli. Lienbacher pa niti 1. 1879, uiti po odstopu Stremaverja ni bil poklican v ministerstvo in sploh ni žel posebne hvale od onih, ki so vsled njegovega prizadevanja prišli do veljave in oblasti. Še tega ni dosegel, kar si je želel in za kar se je potegovala njegova stranka, da bi se bil imenoval predsednikom soluo-graške deželne sodnije. Postal je konečno dvorni svetovalec, kar je več njegovih manj nadarjenih kolegov Že veliko let prej doseglo. Sploh se Taarlejevi vladi ne more očitati, da bi preveč protežirala svoje privržence, preje nasprotno, da jih preveč prezira in da se drži sicer kričanskega, a za politikarja pogubnega načela, da se mora žarjavica nakopičiti na glavo nasprotnikovo. Toda krivo bi sodil in veliko krivico bi delal tacemu vzglednemu možu, kakersen je Lienbacher, kdor bi njegovemu sedanjemu postopanju proti vladi in večini spodtikal osobne razloge in BebiČue namene. Ako se spominjamo, kako je vlada, oziroma mini- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Francoska vlada je tudi izmislila takozvane „co m m u ni quesH, katerih so se kmalu poprijele druge vlade evropske. Sedaj pa sedaj — se ve da po redkem — zašlevi kak tak commuuique tudi v slovenske Časopise. Imenujejo se pa tako oni vladni sestavki, poslani ali „izročeniu raznim veljavnim nevina m, ki jih ne morejo lehko zavrniti ter jih navadno celo na važnem mestu prijavljajo. Z rečeno besedo zaznamujejo tudi vladina naznanila nekaterih vladi neugodnih člankov, katerih naj bi časopisi ne sprejemali, ne ponatiskali. Ali je katerikrat taka prepoved (da primernejše imenujemo ono naročilo) osrečila kak sloveusk časopis, podlistkar ne more povedati. Le uredniki naših noviu bi to vprašanje lahko potrdili ali pa zanikali. Vsekakor ta naprava pričuje, da vlada pozna predobro upliv časopisja na prebivalstvo vsake države, ter ga skuša sebi na korist uporabljati. Ker časih razen urednika nikdo ne ve, da communiqud izvira iz vladinih rok, slepi močno čitajoče občinstvo, zlasti, če ga urednik upelje še s prikupljivimi besedami: Od dobro poučene strani smo dobili sledeči sestavek, ki to in to vpra-Šanje temeljito razpravlja in kaj modro rešuje. Da urednik lista nikakor ne prijavlja glavne skrivnosti, namreč, da sestavek izvira iz vladuih krogov, pač ni treba izrecno poudarjati. Ko hitro bi to naznanil občinstvu, izgubil bi sestavek vso uplivno veljavo, a tudi časopis sam bi izgubil zaupanje pri občinstvu, zlasti, če je prej to zaupanje užival le zato, ker so čitatelji zidali na njegovo nezavisnost od vlade. — Zopet nov dokaz, kuko Be pogostem pači javno mnenje — kako Be mesto čistega, pravega ljudskega mnenja mej ljudstvom dela in širi vladino mnenje. Preveliko upliva na časopisje ima dandenašuji daleko p is. Z našim predmetom bi ne bilo v nobeni zvezi, ko bi hoteli dalekopisa začetek in razširjanje tukaj popiBavati. Kaj zanimljivo pa je, da časopisi a prva ueso hoteli nič vedeti o dalekopisih, o dalekopisnih poslanicah, o telegrafskih poročilih. Bili so jim zoperni, kot so Še sedaj Kitajcem. Angleški časopisi so pred tedni poročali, kako je neki imeniten kitajski list („Kitujsko cesarstvo") v Šang-haiu sodil o dalekopisih in njega poslanicah. Ob- ster Conrad, ravnal z nemško-konservativno stranko in kako malo ozira je jemal na njeno najgorkejo, upravo jedino željo glede šolskega zakona in osemletne šolske dolžnosti, potem se ne bodemo Čudili nastopajoči krizi v večini in kriv razpadu večine v državnem zboru nikdo drugi ne bode, ko vlada. Kajti vlada namesto, da bi ukrepčala večino s tem, da resno izvršuje svoj program in namesto, da bi omogočila poslancem pred njihovimi volilci zagovarjati glasovanje za pomnožene državljanske dolžnosti s tem, da se na drugo stran ustreza pravičnim željam in potrebam ljudstva, postavimo konservativcem s popravljeno šolsko postavo, narodnim s pošteno in resuično narodno ravnopravnostjo, namesto tega vlada zahteva p.ač strogo disciplino na desnici, kedar gre za njene predloge, z lastne inicijative pa niti jednega koraka ne stori, da bi zadovoljila tisti del volilcev, katerega poslanci morajo iti „durch Dick und DUnn" z vlado. Lienbacher in njegovi konservativni tovariši so predložili državnemu zboru prošnjo od več nego 1000 nemških občin za Bpremembo šolskega zakona in zlasti za upeljavo šestletne mesto osemletne šolske dolžnosti. Vlada se ni ganila; tedaj je Lienbacher sam izdelal zakonski načrt, s katerim bi se določile olajšave pri šolskem obiskovanji na kmetih, to je bilo 1. 1881. Odslej se je začelo pravo hujskanje proti Lienbacherju. Najhuje divjali so na ukaz Pressbureau-a oficijozni listi: „Presse", „Fremdcnblatt", „Extrablatt". Hohenwartov klub se je baje tačas pritožil pri grofu Taaffe-ju zaradi te perfidnosti oncijoznih listov, pa vodja „Pressbureau-a" Freiberg, tačas še sekcijski, zdaj pa že dvorni svetovalec menda še ni verjel v daljši obstanek desniške večine, in menda tudi še po vrhu dobival svojo nm6t d' ordre" iz učnega miuisterstva. Lienbacherj ev predlog, da si močno spremenjen po želji učnega ministerstva, je sicer vsled hudega napora konservativcev bil v poslaniški zbornici sprejet, v gospodski pa je padel za nekoliko glasov. Lienbacher je ta za njega občutljiv poraz pripisoval vladi, čez da se ni trudila dobiti večino v gospodski zbornici njegovemu predlogu. Na sumu je tudi imel eksekutivni komite desnice in zlasti predsed- sodil jih je, ter sklepal svojo obsodbo z besedami: „Vsakdanje življenje bilo bi mnogo prijetnejše, ko bi učenjaki ne bili iznašli električnega telegrafa!" Kaj prebrisano! Francozje so v Evropi prvi napravili da-lekopis; v Parizu se ga je prvi poiastil Ha-v asov urad za kamnotiskane korespondeuce ter je jel telegrafske poslanice razpošiljati in prodajati. Havas in neki drug podjetnik Bullier (pozneje združena H a v a s -B ul li e r) sta se tudi pri tem podjetji popolnem udajala francoski vladi, ter sta iz svoje kovačnice v Parizu mej svet pošiljala le take telegrame, ki so bili vladi po volji. Kljubu jako nizkej ceni, po katerej sta dalekopisne poslanice prodajala časopisom, ustanovila se je kmalu neka druga upravilnica za dalekopi.^na poročila „Agence continental e" imenovana. Po primerjanji poslanic obeh upravilnic so inostranci naglo spregledali, kako zelo se v Parizu poslanice po vladini volji pačijo, kako malo se jim more verovati. To primerjanje in presojanje je bilo vladi udanemu uradu Havas-Bullierovemu jako neljubo, jako neugodno, jako škodljivo. Kar je samovoljne francoske vlade minister Persigny meseca septembra 1862 zatrl „agence continentale"! Tako sta Be Ha- nika grofa IIohenwarta, da ga neso odkritosrčno podpirali. Neprijetni nasledek je bil razdor Ho-henwartovega kluba in organizacija „cen-trumkluba" iz nemških konservativcev izvzemši Tirolce, ki se neso dali pregovoriti, da bi iz stare zveze se ločili. Vlada in desnica ste zdaj še le spoznali nevarnost položaja iu minister Courad je sam predložil načrt zastrau olajšave pri šolskem obiskovanji. S tem predlogom, ki se znatno razločuje o i prvotnega Lienbacherjevega, ni bil Lienbacber zadovoljen, ker je spoznal, da se po njem želji ljudstvu ne bode ustreglo in je pri izvršitvi vse ležeče na dobri volji šolskih organov. Zahteval je torej od centrumkluba, da se loči iz trdne zveze z ostalo avtonomisticno strauko in da se pri vsakem vprašanji ravna le po oziru na svoje volil ce ne glede na to, ali se s tem večina v zboru spremeni. Ker s svojimi v klubu ni prodrl, izstopil je z dvema tovaniiraa solnogruškirua tudi iz centrumkluba in ni zdaj v nobeni klubovi zvezi. Lehko pa se svojim tovarišem nasproti ponaša, da jim je naprej povedal neuspeh šolske novele, ker je, kakor znano, minister Conrad izdal k noveli take izvršilne naredbe, da olajšave pri šolskem obiskovanji je zdaj skoraj teže doseči, nego poprej. Po tacih bridkih izkušnjah ni Čuda, d) Lienbacber neče nič več slišati od brezpogojnega podpiranja vlade in da hodi svoje pote ter se pri glasovanji ne ozira ne na vlado in ne na v'efiiffO, Kiupak se le ravna po svojem lastnem ■ V njegovih naj nove , ue najdemo ničesar, kar bi nasproti emu prejšnjemu mišljenju, kot zastopa deželice se ustavlja tacemu feder kkeraen je bil namenjen po fundame' .j in po katerem bi, ako se združi v 1, manjše majorizovale ia bi mani* . pasivne dežele v največje zadrege B] sjmec ne more pritrditi nasvetu, da • češkem kraljevstvu, tudi v čisto nem-|ita s kompaktno nemškim prebivalstvom vsi iki morali znati oba deželna jezika. Pri tem 6<>. naj ravna po dokazani potrebi. Tudi to, kar gališki poslanci zahtevajo za svojo deželo, se mu pretirano zdi. Mi obžalujemo, da se je Lienbacher, ki je bil dozdaj jeden glavnih stebrov avtonomistične stranke, ločil iz njene zveze in se odločil za samostalno postopanje, obsoditi zaradi tega pa ga ne moremo, ker ga razumemo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. jauuvarja. „Gazeta Narodova" pravi, da je gališki cesarski namestnik poklican na Dunaj, da se dogovori z ministerstvom zaradi razpusta državnega zbora. Nek drugi poljski list pa že govori o odstopu grofa Taarleja, in pravi, da bodo same mi^li na to že pretresle nekatere gališke poslance, ki mislijo „extra Tantiem non est salus", in so slepo udani vladi ; pa treba je, da smo na vse pripravljeni, ker se vedno krči in razkroja mala večina, na katero se opira sedanja vlada. — Govori se, da bode Coro- ninijev klub glasoval zoper predlogo o jezikovnem vprašanji, zlasti Italijani neČejo nič slišati v nemškem državnem jeziku. Nadomestilne volitve treh državnih poslancev češkega velikega posestva so razpisane v 14. dan januvarja, in uradna »Prager Zeitungu je že prinesla popravljeno listino volilcev. — Pri občinskej volitvi v Pragi 7. t. m. propali so nekateri kandidati komiteta čeških zaupnih mož, in zmagali so kandidati meščanskega kluba, kar napravlja nekaterim nemškim listom veliko veselje. Nemci se tudi letos neso udeležili volitve. Nove volitve za izpraznene sedeže hrvatskega sabora v volilnih okrajih Kučjevo, Veliki Raven, Pregrada, Veljuu in Erdevik bodo še v teku tega meseca. — „Odeskij Vjestnik" omenja dveh važnih dogodkov na Hrvatskem, imenovanja bana grofa Khuena IIedervarya in ustop krajiških poslancev v sabor. O banu pravi, da je odtujil že s svojim programom vse hrvatske rodoljube, kajti Hrvati so vajeni videti v banu dostojnega glavarja, ki je odvisen samo od kralja in odgovoren samo hrvatskemu saboru, Madjari ga pa hote podčiniti madjar-skemu ministerstvu, to jo, napraviti iz njega navadnega uradnika. S Krajiučani prišel je nov, sveži element v sabor, ki ga je malo oživel. Hrvatsko vprašanje po mnenji omenjenega lista nema samo važnosti za habsburško monarhijo, temveč za vso vztočno Evropo. Vnaitje države. Še ta teden vrne se ruski minister Giers iz iz Monbreuxa v Petrograd. Na svojem potovanji se bode malo časa ustavil na Dunaji. Ko je nedavno obiskal mesto Bern, kjer je bil dvanajst let ruski poslanik, poudarjal je pri nekej svečanosti mirni značaj sedanjega položaja, V soboto je bolgarski knez zaključil narodno sobranje s sledečim prestolnim govorom: „Gospodje poslanci! Ko se ločimo, mislim, da moram pred vsem izreči presrčno zahvalo vam za patrijotično marljivost, s katero ste začeli in končali svoje delo. Ves čas, dokler je trajalo zasedanje spolnovali ste svojo dolžnost do domovine in prestola s samozatajevanjem. Po Vaših željah, katere ste na slavnosten način izrekli in jednoglasnih sklepih v prvih dneh zasedanja, odrekel sem se jaz oblasti, katero mi jo podelilo deželno sobranje v Sistovu in dovolil zopetuemu uveljavljeuju Trnovske ustave, kajti v vseh svojih delili imam vedno srečo domovine pred očmi. Trnovska ustava ostane tako dolgo veljavna, dokler veliko sobranje ne pritrdi onim premembam, katere ste vi sklenili. Kdaj da se skliče veliko sobranje, ravnal se bodem po Vaših željah in interesih dežele. Vaše delovanje bilo je v vseh ozirih uzgledno, in jaz z veseljem zatrjujem, da ste mej vsem zborovanjem predloge o zakonih in druge predloge, katere Vam je predložila moja vlada skrbno in nepristranski presojevali. Z jednako skrbnostjo in ne-pristranostjo ste tudi budget za bodoče leto pre-tresovali in dovolili. Te dni pričakovani prihod vojnega ministra bode tudi, kakor upam, končno rešil vojno vprašanje. Sredi teh neutrudljivih in domoljubnih del, ki v vsakem oziru zagotavljajo napredek dežele, sera tako srečen, da morem konstatovati, da so Vaša prizadevanj* tudi zunaj kneževine znali ceniti, in da stoji kneževska vlada z vsemi vlastmi v dobrih odnošajih. Gospodje poslanci! Radi uslug, ki ste jih ska-zali domovini, smete se zanašati na njeno hvaležnost. S sklepom sedanjega zasedanja in z zopetnim uve-Ijavljenjem Trnovske ustave je nalog tretjega rednega narodnega sobranja končan. Gospoda poslanci! Moje srca mi veleva^ da se še jedenkrat zahvaljujem za podporo, katero ste mi sku/.ali in nadejam vas-Bullier iznebila sitnega in neugodnega prigleda, ter se zopet brezozirnejše udajala migljajem in opominom francoske vlade. Da sta seHavas iu Bul-lier bila mej seboj popolnem pogodila in združila, priča tudi to, da oba skup v istej hi3i delata, ta v prvem nadstropji, oui pa v drugem. To delovauje in kupčevanje je v Parizu spoznaval neki Nemec Reuter, ki je tudi tam izdajal neko kamnotiskano dopisnico. Zapustivši Pariz, ustanovil jo v Aachenu telegrafsko upravnico jeseui leta 1849, ko je bila odprta telegrafska črta izAachena v Berolin. Ker Aachen še ni bil po dalekopisu sklenjen z B r u-seljem, dobival je ta podjetni mož poslanice iz Bruselja po golobih. Ko so se telegrafske črte nekoliko raztegnile in mej seboj zvezale, prestavil je glavno svojo upravilnico v Verviers, potem pa v Quievrain; še pozuej epa v London, ko so bile vsaj glavne dalekopisne črte angleške, francoske in nemške dovršene. Iu od leta 1851 dela v Londonu ta glasovita „Reuters Agence" ali „Office", kar nam pričujejo telegrami v vsakem velikem političnem časopisu. V Nemčiji je glavni tak urad za poslanice v Beroliuu. Osnoval ga je Wolžf, nekdanji pisatelj v pruskem novinarskem uradu, lastnik raznih časopisov (mej temi je tuli „National-zeitung";. S tem imenom je beroliuska upravilmca telegrafskih poslanic še sedaj znana mej svetom — zlasti po velikih uovinah, katere prijavljajo daleko-pisna poročil*. Da so poslej (18G5) nekateri bogatini — borsijanci za velik denar kupili od njega upravilnico, čitateljem pač nič mnri. Jednako imenitno upravilnico imajo naši severni bratje v Petrogradu, ki listom pošilja svoja poročila, v „Ageuce generale Russe des Teldgrammes", pa dvakrat dražjo „Agence geneiale Russe des Telegramines et des CorrespondancesJ. V Italiji se taka kovačnica za dalekopisne poslanice imenuje „Agenzia Štefani". Sprva je bila v Turinu ter je po čudovito ntzkej ceni (za 200 lir vsako leto) listom pošiljala litografske dopisnice in telegrame. Pozneje se je z italijanskim ministerstvom bila preselila v Flo-rence in Bedaj je v Rimu. |Lnški vladi je popolnem udana ter pogostem prav brezoziruo, da ne rečem, nesramno pači in ponareja in prenareja dalekopisne poslanice. Nje drznost in nesramnost je časih tako velika, da o obravnavah italijanskega parlamenta no poroča tega, kar se je zares govorilo, ampak ravno nasprotno. Ko se je Italija zjedinila, znala jo ta razupit« „Agenzia Štefani" za Be piidobiti vse italijanske časopise, tako da sedaj brez-izjemno vse zaklada z dalekopisnimi poslanicu mi. U'alje prih.) se, da je tudi t bodoče ne boste odrekli. Naj vsak izmej Vas gleda na ohranjenje zakonitega reda, blagostanje in napredek naše ljubljene domovine, za katere razvoj in veličje jaz vedno hočem skrbeti, in ta skrb bode vedno jedini smater mojega življenja. Posebno me naudaja z veseljem to, da morem Vam zdaj, ko se vračate domov, odkritosrčno čestitati k bližajočemu se Novemu letu. Dano v Sofiji v dau 22. decembra (st. k.) 1883. Aleksander." V tem prestolnem govoru se, kakor vidimo, Rusija nič ne omenja. Ali so se že razmere mej mlado kneževino in njeno osvoboditeljico tako ohladile, ali pa knez samo hotel ni dražiti drugih vlasti s posebnim oraenovanjem Rusije, ne vemo. Sploh je oni del prestolnega govora, ki omenja razmer s tujimi državami jako kratek in nepomenljiv, zatrjuje samo dobre odnošaje, kar je že v takih govorih običajno. Bolgarski ministerski predsednik Cankov dal je strog ukaz vsem krajnim načelnikom, da morajo vsakega zavrniti, kdor pride brez veljavnega potnega lista čez srbsko mejo. Kakor pove neka depeša francoskega poslanika Tricoua iz Hue od 1. januvarja ministru Ferry-ju, sta dvor v Hue in anamska vlada oficijelno izrekla, da pristopita k pogodbi od 25. avg. ter se, kar bo tiče olajšav te pogodbe, ki bi se utegnile pozneje uvesti popolnem udasta v voljo Francije. Francozki tekst bode jedini veljaven. Tri-cou pristavlja v svojej depeši, da ga bosta drugi dan vzprejela kralj in vladni svet, ter hvali spretnost in pogum francozkega ministerskega rezidenta. Champiiauxa. — Kitajska vlada se neki misli obrniti do Anglije in Severnoamerikauskih držav za posredovanje v tonkinških zadevah. — Včeraj se je začelo novo zasedanje francozke kamore. Predloga o reformi ustave pride neki še le pomladi na vrsto. Kakor najnovejša poročila javljajo, se še Anglija ui nič odložila, kaj storiti v egiptovskih zadevah. Na noto egiptovskega podkralja odgovorila je baje angleška vlada, da naj se egiptovske čete umaknejo do drugih Nilovih slapov, to je do Nu-bijske meje. Potem bi morali Egipčani ostaviti ne samo Sudan, temveč tudi Dongolo in Nubijo. — Angleška vlada ima neki več načrtov za reorganizacijo Egipta; v jednem se predlaga, da se Tewfik odpove vladarstvu v prid svojemu maloletnemu sinu Abbasu in angleški diplomatični agent Biring prevzel bi vladarstvo za časa njega maloletnosti in bil bi ob jednem ministerski predsednik. Drugi načrt predlaga prosti protektorat ia naatavljenje angleškega rezidenta, kakor je v Indiji, kar bi bilo podkralju vse jedno, ker že tako nema nič z^povedati. Tretji načrt je nastavljenje krepke narodne vlade pod začasnim varstvom angleškega orožja, dokler se ne ukrepi domača vlada. Po poslednjem načrtu naj bi se pa Ismail-paša zopet postavil na prestol. Anglija se baje najbolj nagiba k ideji Abbasovega regent-stva z Baringom, Te\vfik-paša bi pa neki 7. t sam rad odstopil. Dopisi. Iz gorice G. januvarja. [Izviren dop.] Moje poročilo o navidez mrtvem sedemletnem dečku, po imenu Karol Nisner, moram preklicati. Magistrat je poslal štiri dni potem, ko je bila ona vest objavljena, posebno komisijo na pokopališče, da se prepriča, je-li kaj resnice na tem ali ne. V komisijo so bili določeni gg. dr. Luzzato, mestni zdravnik, dr. Kerševani, mestni zdravnik, ki je tudi dečka zdravil, g, Grešič, ogleda rarličev, čuvaj pokopališča, mestua babica, ki je otroka oblekla, fantov oče in strijc. 0're je ujuvil se, da je sinil tako našel v rakvi kakor so ga v rakev položili. Isto tako se je strijc Glesič odločno izjavil, da ni povodi, ne znamenja, po katerem bi se dalo soditi, da je vest o le navidezni smrti istinita. To je dal objiviti gg. župan Monrovich v včerajšnjem listu tukajšnjega „Cjrriere di Gorizia." Dasi nećemo in ue smemo dvojiti, da j a ta izjava povsem resnična, moramo veuder izroči v tej zadevi miše želje, katere merijo na to, da bi bil magistrat v tej tako važni zadevi previdnejše postopal, ako bi bil imenoval v komisijo strokovnjake, kateri so od magistrata neolvisui i u neso imeli v tej zadevi posla; izjava take komisije bi bila mnogo bolj upli-vala na pomirjenje ljudstva nego tako. Dalja nam je povsem nerazumljivo, zakaj je čakal magistrat štiri dni, prodno je komisijo na grobišče odposlal. Mej tem se j-i vest strašno razširila, pa ue le to, uko-renmila se je mej ljudstvo tako, da je ne bo niti ona odločna komisij na izjava, po županu priobčena, tako naglo iztrebila iz ljudstva. Izvestno je, da so precej po oni i/javi mnogi trdili, da je dečko vendar bil le na videz mrtev. Ako stvar natanko preštudiramo, iščemo zaman povoda, zakaj iu kako se je mogla ona vest raztrositi, ako je povsem ueresnična. Nekateri tolmačijo to tako, da je jeden pogrebcev, ker je bil od magistrata iz službe odpuščen, radi maščevauja to raznesel ; drugi bi hotel videti v tem poleno, katero se je vrglo ogb dičev pod noge, da bi padel, ter se ono mesto zdravniku oddalo, ki ni le kirurg, temveč pravi doktor. Toda vse to izvira iz magi3tratove dvorane in niti jedno, niti drugo ni verjetno. Mogoče da prinese v tem oziru bodočnost več svetlobe ter pojasni stvar tako, da bo vsakdo sprevidel, da je bilo vse skup le domišlija in zla volja. Iz Šmarlja pri Jelšah 7. jan. [Izv. dop.] (Čitalnica; —Pozdrav „Slovenskemu Društvu".) Leta 1849. pisal je Stanko Vraz iz Zagreba Muršecu: »Prvo treba duh i osvješćenje širiti u domorodcih i u narodu ostavivši svaku nadu u pravednost zapada i vlade, pošto vaš poziv na pravičnost i svetinju stvari slovenske nije našao nit će naći sluha i odziva kod bezbožnog i nepravednog suparnika vašeg, Niemca. Najglavuije sredstvo za osvješćenje udrodno neka vam budu družtva i uže skloplj enj e sila duševnih i materij alnieh." — Kdo ne bi podpisal še danes teh besed ? Kdor se ozira po obzorji našem, moral bo pritrditi prvemu, kakor drugemu stavku. Da bi se tudi v našem lepem trgu storilo kaj več za tako „osvješćenje narodno", za narodno zavest; da bi imeli tudi tukaj ognjišče, okrog katerega bi se zbirali ter ogrevali si srce za mili naš jezik in za Bvete pravice naše, mislili so tukajšnji domoljubi že delj Časa na to, da bi si ustvarili bralno društvo. Želja ta je dozorela dne IG. decembra minolega leta in sad nam je zdaj — »Narodna Čitalnica", ki se je baš rečenega dne z dovoljenjem visokega c. kr. namestništva brez vsakega hrupa ustanovila oziroma otvorila. Ne samo veliko število Šmarijčanov, tudi dosti sosedov udeležilo se je prvega tega zborovanja, oziroma volitve predsednika in odbora. Za predsednika postavil je zbor gospoda Franca Skaza, c. kr. poštarja in vel. posestnika v Šmariji; podpredsednik je č. g. dekan Martin Ivane. V odbor so bili voljeni gg.: trgovec J. Lešnik kot blagajnik; učitelj J. Flis kot knjižničar; kaplan A. Aškerc kot tajnik; I. odbornik okr. zastopu načelnik in vel. posestnik J. Audrluh; II. odbornik G. Senica, posestnik. — Da-si prvega tega zborovanja Čitalnica ni bila naznanila po no v ina h, došli so bili vender sledeči čestitajoči brzojavi: Slatina: Živeli krepki Šmarijčanje! Zadržani sosedi — „Kinečko društvo". Ptuj: / Za lepo vse in pravo, Za svobodo in dom Doni naj vefina slava Prs preozkih dih in grom! Čitalnični pevci. Ptuj: Najmlajši sestrici k srečnemu in plodonosnomu delovanju na domačih tleh najboljši vspehl Živeli ueomahljivi in požrtvovalni domoljubi! Ptujska Čitalnica. Slatina: Bog z vami! krepko naprej! Kozinc, Dekorti, K lepa č. Sredi meseca decembra tako ustanovljena „Či-talnica" mogla je se ve da prav za prav še le z novim letom pričeti svoje delovanje, ker poprej še nismo imeli dosti kuj — čitati. Odslej pa se pridno obiskuje. 1. januvarja imeli smo prvi zabavni večer 8 tombolo. — Sploh se more stoprav zdaj vsakdo prepričati, da je bila Čitalnica potrebu a. Število udov narašča; saj je pa tudi dovolj duševne hrane najti na Čitalničnih mizah; nad dvajset časopisov je na ponudbo. OveBelila nas je vest, ki smo jo čitali v „Stl Ist. Post", da namerava vrlo nase „Slovensko društvo" v kratkem tudi pri naB zborovati. Bjg daj, da bi se to kmalu zgodilo! — gotovo še pred volitvami. Zato kličemo gospodom že v naprej gromovit: dobro došli! Iz Bleda 8. januvarja. [Izv. dop.] Mislili bodete, da Vam bodem o jako živahnem gibanji po ledenem parketu poročal — tega mi ni mogoče, ker po jezeiu še zm;raj va'ovi igrajo. Bilo je puk nekaj dni drugo gibanje opazovati in včeraj bila je hiša gospoda župana Vester-a od jutra do trde noči popolnem okupirana. Bila je volitev novega odbora občiue Bied. Vse stranke ua-pele so svoje moči in postavile dobro orgauizovane čete v boj — bode li B'.ed v prihodnje slovenski ali nemški obraz pokazal. 26*6 volilcev bilo.je nav-zočuih in voliti jo bilo 18 odbornikov. Mej temi sta bila z veliko veČino glasov izvoljena gospoda I župnika Razboršek in Št. Gnjezda. Gospod baron Alfons Zois zmagal je v podžupani|i: Zagorice, Že-leče-Mlini proti gospodu J. Mallner-ju, kateri je bil pa potem v prvem volilnem razredu za odbornika izvoljen. Drugi odborniki pripadajo kmetskemu in rokodelskemu Btanu. Nadejamo se, da bode v prihodnje zopet dosedanji obče spoštovani župan gospod Anton Vester za župana izvoljen. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 4. januvarja. V imenu finančnega odseka poroča mestni odbornik gosp. Hribar o remuueracijah in dovoli se mestnemu nadzorniku g Križaju in mestnemu nadzorniku g. Premku, kakor tudi mestnemu tesarju gosp. Aužiču remuneracija od prihranjene svote za mestna dela. Profesor Šuklje poroča v imenu šolskega odseka o podeljenji Fran-Josipove ust"nove letnih 50 gld. katere se podeli, na predlog mestnega odbornika dr. Moscheta učencu druzega razreda na velikej realki Moricu Hariš-u. V imenu šolskega odseka poroča profesor Šuklje o odloku c. kr. deželnega šolskega sveta glede reguliranja učiteljskih plač. Poročevalec opomni, da si je bil dopis mestnega zbora do c. kr. kranjskega deželnega šolskega sveta slove uski, došel je od deželnega šolskega sveta vender nemški odlok, ter v formalnem obziru nasvetuje šolski odsek: Slavni mestni zbornaj skl ene u a podlagi §. 19. drž. temeljnih zakonov Izrecno zahtevati od visoke c. kr. deželne vlade da se slovenske uloge Ljubljanskega mestnega zastopa rešujejo v slovenskem Jeziku. V meritoričnem oziru poroča šolski odsek sledeče: Na sklep mestnega zbora dne 28. septembra 1883, v katerem so se uredde učiteljske plače na javnih ljudskih šolah Ljubljanskega mesta, odgovarjal je deželni šolski svet z odlokom 29. novembra 1883. Priznavši, da je občinski zastop s svojim sklepom izdatno zboljšal položaj učiteljskega osobja ter s tem dokazal svojo napredno in šoli prijazno mišljenje, ugovarja c. kr. deželni šolski svet vender nekaterim posamičnim določbam. Mestni šolski odsek pretresava! je dotični odlok ter stavi mestnemu zboru sledeče nasvete: a) Opiraje se na §. 3. državne postave 20. junija 1872 naglasa deželna šolska oblast, da se smejo učitelji veronauka nastavljati le na meščanskih, a ne na ljudskih šolah. Ista postavna določa, da imajo dot ene cerkvene oblastnije skrbeti za brezplačni pouk v krščanskem nauku. (§. 1.) Šolski odsek mora pač priznavati, da bi se s tem ustrezalo materijalnej koristi Ljubljauske občine, dvomi pa odločno, da bi to ugajalo šolskemu interesu. Ker so duhovniki Ljubljanski itak preobloženi z dušnim pa-stirstvom, opravlja sedaj službo kateheta na naših ljudskih šolah poseben duhovnik, katerem se zato odmeri posebna remuneracija. Ali glede na to, da dotični učitelj veronauka poučuje na petnajst razredih, da ima pod seboj več nego 1200 učencev, kar gotovo ueuia več primere v celem cesarstvu, glede dalje na to, da pripada veronauk k naivažaejšim predmetom ljudske šole, ter da je prava podlaga versko-uravne odgoje, katera je glavni namen ljudskemu šolstvu — poudarja šolski odsek, da je dotična državua postava v nasprotji z dejanskimi potrebami našega šolstva. Ona stabilnost v učiteljskem osobji, katera najbolj upliva na ugodni uspeh pouka, se ne bode dala doseči drugače, nego če se staluo namesti poseben učitelj veronauka s stalno letno plačo. Tedaj predlaga šolski odsek, mestni zbor naj sklene: 1. oziraje se na §. 33. drž. zakona 20. junija leta 1872 naj ostane g. katehetu za Bedaj njegova začasna remuueraeija. 2. ob jednem pa naj se mestni zastop Ljubljanskega mesta obrne „de lege ferenda" do visokega ministerstva s p o.^njo da ono postavnim potom skrbi za to, da seodpravijoovire, katere sedaj šezadržujejostalno nameščenje kateheta na Ljubljanskih javnih ljudskih šolah. b) Glede poučit« .i1 i na deških šolah odobrava sieer c. kr. i I iolski svet, da se je odpravila kategorija podučitiijev, ter nadomestila z učitelji II. vrste, vender zahteva, da se morajo vse te službe II. vrste v novic razpisati, ter to naroSa mestnemu Šolskemu svetu. Sklicuje se na §. 19. dež. zak. 29. aprila 1873 (št. 22.) kateri v<> „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, t » , . gld. kr. 7 9« 5 20 4 55 9 92 5 20 5 20 5 40 8 50 8 50 9 50 a 86 — 96 — 86 _ 60 — 74 — 85 — 3 Vi — H — 60 — 56 — 52 — 36 — 50 — 18 2 16 1 96 7 — 4 50 ID-ULii^slca, "borza. dne 9. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........79 gld. Srebrna renta /lata renta . . . 5°/0 marčna renta, Akcije narodne banke 80 99 94 845 Kreditne akcijo...... . . 304 London . ..... 121 Srebro . . . .........— Napol. ........... 0. kr. cekini. . . ... . . Nemške marke ..... 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/» avBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/t......121 a n t qq n n * - .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zrni I j. obč. avstr. 4 ,. zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. Rudolfove Brečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 9 5 59 122 168 100 86 104 115 119 104 104 170 19 114 218 3J 25 H5 05 05 597, 71 30 50 75 25 10 25 75 25 75 50 75 75 75 60 75 ki. Poslano. (16-1) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkuian llek proti trajnom kašlju plućevina I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III\It K .MATTOMJ.l Karlovi vari i VVidn. Na etiketo in /unnili. kakor kaže podoba, treba OHtro paziti. MATT0HI2 GlBSHM Odvetniški koncipijent z legalno prakso, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, se takoj vzprejme v pisarni (a_3) dra- Ivana Omulec-a v Ormoži. Domač kruh. Pravi saksonski arzen kruh in kruh vsake vrste pravega dunajskega dela, ki je pečen brez vsacih drož in se ohrani tri dni svež (frišen , dobi se pri (10-2) Janezu Žagarji, na Dnnajskej cesti št. 3. Izpraznjena Je služba občinskega tajnika pri Krskl občini, z letno plačo 500 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje z dokazi zmožnosti slovenskega in nemškega jezika in sposobnosti za omenjeno službo, naj bo ulože 3o SI. Januvarja 1884. pri podpisanem županstvu. 5Žj-u.pa,rLst-v-o ICršlco, dne 5. januvarja 1884. (16)_ Župan : V. Pfeifer. Podpisani naznanja, da je svojo notarsko pisarno odprl v Kotnikovi hiši na Nemškem trgu št. 7 nasproti nemikl oerkvl. Ivan CarOg^&la, (8—2) c. kr. notar. 3000 2 (788-7) ostankov preprog ~v (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 8 gld. 80 kr. Tj, Storcll, tovarnik v Brnu. fl^""* -Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti. Priznano nepokvarjene, izvrstne voščeno sveče izdelujejo (652—17) P. & R. Seemann v Ljubljani. M. SKRABEC, stavbeni in galanterijski klepar, Pri priložnosti menjave leta zahvaljuje se zgornji vsem svojim častitim naročnikom za njih zaupanje in obilno naročevanje in se tudi za v prihodnje najtoplejše priporoča častitemu občinstvu in zagotavlja, da bode vsa dela iz dobre suovi ceno in dobro iz-delaval. Vodne closete s Fayence-čašo s triletno garancijo, completna stane samo 16 gl. 50 kr. Po jako znižanej ceni prijemlje tudi njih popravo proti garanciji. (14—1) r vzajemno zavarovalna banka v Pragi. P. n. člani oddelka III, ^ katerih zavarovanje v društvih za vzajemno podedo- . j vanje konča dne 31. decembra 1883, poživljajo se v j Hmislu §. 12 pravil tega oddeika, da pošljejo naravnost glavnemu ravnateljstvu v I*rago s priporočenim p in m., m naslednje listine: 1. Krstni list iatarov*n«a (obmišljenca), t. j. tistega, na čegar življenje jo bilo zavarovanje sklenem. Ta list, — ali pričevalo o starosti — mora I, biti izdan po dotičnem župnijskem uradu in redno l ^ kolekovan; navaden izpisek iz matice ue ia> ^ dostufe. 2. Pričevalo, da Je zavarovanec (ob-uiisljene« ) preživel 31. dan meseca decembra iss:t. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko predstojništvo, oziroma c. kr. belež-nik občine, v katerej je v tem času naseljen zavarovanec. Po i/ncnciii glagl §. Vi pravil ©;td. III. izgubi vsakdo, ki tek listin ne predloii najkasneje do 31. marcija iss i. vse svoje pravice do koneonega deleža in sapade tak delci v korist ostallli članov dotičnegu po- , dedovaujskega društvu. , (17) f. Upravno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi frr.rfr---r^t*-*=y—it^i i ^-"ircn i rMilPr Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar m i 6. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarneu.