PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ftbb postale t gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 172 (8265) TRST, sobota, 22. julija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskam: «Uoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija)> v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VAL NASILJA V SEVERNI IRSKI Eksplozije terjale 13 smrtnih žrtev ter 70 ranjenih BELFAST, 21. — Danes popoldne j. ® ,vrsta zelo močnih eksplozij razklala središče Belfasta in terjala r'r'ajst smrtnih žrtev in približno ranjenih. To pa je začasen ° fačun in ni izključeno, da bodo Posledice današnjega vala nasilja 8 veliko bolj tragične. V ulstrski prestolnici je danes P°P<)ldne eksplodiralo približno 20 Peklenskih strojev. Prva bomba, r je eksplodirala približno ob 15.00, Je pognala v zrak glavno belfaško «va>busn0 postajo. Eksplozije so si sto- na^° druga za drugo. Me-*o je bilo paralizirano in gost dim Prah sta pokrivala belfaško edišče. Bombe so povzročile veli-Požarov, eden izmed katerih je Popolnoma uničil garažo mestnih obusov. Medtem ko so se po lii?'1 Prer'vale množice kričečih sl i so začele tuliti sirene re-valnih avtomobilov. Ti so si le k ni avo utirali pot med dolgimi onamj avtomobilov. Provisionals so izbrali kot cilj ^ svoje atentate mostove, viaduk-’ Postajališča avtobusov, trgovi-o® ln plinovod. Današnja je naj-teroristična akcija, ki so jo ^'Pravilj gverilci odkar so se le-!rsk■ ® začeli spopadi v Severni *ilj ■ Poleg eksplozij so povzro-j; ogromno materialno škodo tu- k. . Požari, ki so otdnih atentatov elfaške ulice s) bile danes po-Ijj t1.6 polne ljudi. Matere z otro-sta ** S0 Se Podale v središče mera i Z.a nakupe ob koncu tedna, u-dri n‘k? s0 se vračali z dela, avci, vsi so bili žrtve bombne-Papada. Ko ne je po nekaj TVj ....... J urah razredčil dim, ki je prekrival p^šče mesta, :e je reševalnim ju Pam prikazal grozovit, prizor, videf ru®evinami poslopij je bilo 2iri . noge, roke in madeže krvi. so ?!’ k‘ s0 se zrušili na ceste (k 'kopali ljudi in avtomobile pre-lahk ® se Pešci in avtomobilisti si umaknili, eksplozije pa so lq jle druga zn drugo med kri- jav,jdVeJjnil< beifaške policije je iz-q da je mesto močno prizadeto, črt J?° je- da je tako propadel na-ie ' , 1 so ga pripravile vojaške si-v , a preprečile bombne napade dovar mesla- Vojaki so pregle-nav '. vsa vozila, ker so gverilci po aV( ® .skrivali peklenske stroje v ižb ? ,u> katere so parkirali pred Zor *mi cilji, kljub strogemu nad-dane?' Provisionals pa so postavili D oombe prav v središču mesta. Britanski vojaki iščejo zaklonišče za okiopnim vozilom med spopadom z gverilci V GOVORU NA SOVJETSKI TELEVIZIJI Egiptovski veleposlanik v Moskvi je skušal omiliti Sadatovo zahtevo o umiku sovjetskih svetovalcev Kairski tisk podčrtal Gromikovo izjavo o prijateljstvu SZ do arabskih narodov Libija podpira Sadatovo odločitev - Guenlaj o odnosih med Egiptom in SZ MOSKVA, 21. — Ob dvajseti oblet, niči Naserjeve revolucije je danes na sovjetski televiziji spregovoril egiptovski veleposlanik v Moskvi Abdel Kader. V svojem govoru ni dal posebne teže Sadatovi odločitvi o umiku sovjetskih vojaških svetovalcev iz Egipta. Kairski diplomat je, kot včeraj sovjetska televizija, prikazal dogodek kot sporazumno odločitev obeh držav. Dejal je. da je bilo zbližanje med egiptovskim in sovjetskim ljudstvom naravno, ker sta obe državi «na isti strani barikade in ju združuje boj proti imperializmu in sionizmu*. Dodal je tudi, da bodo stalni in prijateljski odnosi med Kairom in Moskvo še utrdili voljo egiptovskega ljudstva za boj proti Izraelu: Kadar se je v zaključku svojega govora zahvalil Sovjetski zvezi za pomoč, ki jo nudi arabskim državam in ji priznal vodilno vlogo, ki jo opravlja s svojo politiko podpora narodom, ki se bojuje za svojo svobodo. Kot vse kaže prevladujeta v egiptovski politiki dve smernici. Na eni strani skuša predsednik Sadat es Popoldne so britanske voja-topa S1j". ukazale gostom hotela Ev-^ttčk' ■Je najm°derneiš' tovrstni stjjo '* PPjckt, naj nemudoma zapu-rgp Poslopje. Razstreljevalci so nam-kj jev uotelu odkrili peklenski stroj. Rai^, Po trditvah izvedencev vseboval Bri?J 22 k« ^lignita. bl0|,„anskl vojaki so postavili cestne čijo na veliki večini cest, ki vose v Prestolnico. Danes zvečer so da Belfastu začele širiti vesti, ske a pr|Padniki skrajne protestant-bloke rgani,zaciie UDA pojavili svoje Brečil'V k*'žini prestolnice, da bi pretolči,! fPPovne morebitne napade ka-Dan ga gibanja. Cev : snja akcija katoliških gveril-stant«t-uSprožila ostro reakcijo prole-rija v skrajnežev. Voditelj giba-D°20l.i|aaguard William Craig je o-. britansko vlado, da bodo pri-doma 1 nieg°ve organizacije nemu-V|)jskaP0Sre<^0Va^’ Pe ne b° angleška ^etriu S*'r°g° ukrepala proti katoli-odporniškemu gibanju. Craig je med drugim zahteval, naj londonska vlada ponovno uvede zakon o preventivnem zaporu, ki določa, da lahko varnostni organi brez procesa zaprejo vsakogar, ki bi bil osumljen protidržavnega delovanja. Vse britanske in ulstrske politične sile so danes zelo ostro napadle radikalno strujo provisionals katoliške organizacije IRA, zaradi vrste krutih bombnih atentatov Strogo obsodbo takega početja ie izrekel tudi predsednik vlade republike Irske (EIRE) Jack Lynch. Ta je bil zelo oster v svojih kritikah gverilcem, kpr so se ravno danes začeli pogovori med irskim zunanjim ministrom Hilleryjem in britanskim ministrom Whitelawcm o položaju v Ulstru. Včeraj - je že kazalo, (ja -se bo položaj v Ulstru v kratkerb norma liziral. Po večdnevnih zelo ostrih spopadih med gverilci in britanskimi vojaki je zavladal včeraj kratek premor. Minister za Ulster Whitelaw je v londonskem parlamentu izjavil, da je že začel ponovne pogovore s predstavniki vseh severnoirskih političnih skupin, v okviru pobude za sklicanje neke vrste mirovne konference. Voditelj laburistične opozicije pa se je se stal z voditelji gibanja Provisionls in je včeraj zvečer poročal Ileathu in Whitelawu o rezultatih svojih pogovorov. Uradni krogi niso sicer sporočili ničesar o omenjenem sestanku, širile pa so se novice, da so voditelji gverilcev pristali na ponovno proglasitev premirja. Današnji atentati bodo verjetno tudi še bolj zaostrili napade najbolj konservativnih krogov londonskega parlamenta na Whitelawovo politiko v Ulstru, saj so že pred nekaj dnevi zelo kritizirali stike ministra za severnoirska vprašanja s predstavniki organizacije IRA in zahtevali strožji nastop britanskih vojaških enot v severnih pokrajinah. Očitno je tudi, da bo moral Whitelaw zaradi današnjih napadov prekiniti pogovore z ulstrskimi strankami in zaostriti ukrepe proti gverilcem pod pritiskom britanskega javnega mnenja. Politični opazovalci v Severni Irski ugotavljajo, da je vrsta današnjih eksplozij verjetno posledica zbliževanja med Londonom in Dublinom. Irska in britanska vlada sta se namreč dogovorili, da bosta strožje nadzorovali mejo med Ulstrom in republiko Irsko, da bi preprečili zaostritev atentatov. fiiiiiiiiiiii>iiiiiiiv»Tiiiiiiiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit(iiiiiiiiiiMiaiiiiiiiiiiaiM«iiiiiiiiiaiiiiiiMMiiaiKiiiiM>aiiiiiiiaaiiiMiMiaiiiiaiiiaiiiaiaaiaaiiiMtiiiiiiMiiaai ZAKLJUČENA RAZPRAVA V KOMISIJI SENATA Izboljšanje dekreta o pokojninah zavrnili z odložilnimi glasovi MSI Ro je levica zapustila dvorano, so morali prekinili sejo, posvečeno dekretu IVA izrabiti sedanjo odločitev za utrdi- proti narodu in državi. Milan Niko- RIM, 21. — Komisija za delo in socialno skrbstvo poslanske zbornice je popoldne zaključila razpravo o vladnem zakonskem dekretu o pokojninah. Zbornica bo o dekretu pričela razpravljati v torek, saj ga morajo odobriti do konca avgusta. Poieg zbornice mora dekret odobriti tudi senat. Že včeraj je v komisiji prišlo v zvezi s tem dekretom do izredno zaostrene razprave zlasti potem, ko je minister za delo Coppo zavrnil možnost, da bi vlada odobrila ali pristala na katerikoli bistveni popravek s strani leve oju-zicije. V tej zvezi je predvsem šlo za zavrnitev predloga komunističnih in socialističnih poslancev, da bi vladni zakonski dekret o pokojninah spremenili, v «dekret predu- jem*, tako da bi za sedaj odobrili I Predsednik demokristjanske sku-nekatere izboljšav0, kasneje pa bi' pine Piccoli je danes posla1 vsem se s sindikati pogajali o reformi pokojninskega sistema. Predlog je zavrnila vladna večina z odločujočimi glasovi MSI. Gre za pomemben politični akt sedanje vladne večine in za pristajanja na odločujočo vlogo skrajne desnice. Kolikor bi se nekaj takega ponovilo v posalnski zbornici, bi prišlo do nadaljnje notranje zaostritve v vladni večini in do javnega opravičila za levico KD, da sprejme tudi v parlamenu drugačna stališča, kot jih predlaga vlada. Tudi danes na seji komisije niso sprejeli bistvenih popravkov in so izboljšali zakon samo glede nekaterih zelo omejenih kategorij, kot na primer za civilne slepce. Eksplozija dvajsetih bomb je danes razdejala središče ulstrske prestolnice Belfasta. Vrsta atentatov je povzročila trinajst smrtnih žrtev in sedemdeset ranjenih. A-tentat bo zelo verjetno imel hude posledice na politični položaj Severne Irske. Protestantski skrajneži so že zagrozili, da bodo sami poskrbeli za red in mir v tej pokrajini, če ne bodo britanske oblasti odločneje nastopale proti gverilcem. Tudi predstavniki vseh demokratičnih strank v Ulstru in Vel. Britaniji so ostro kritizirali današnji napad pripadnikov najbolj radikalne struje katoliškega gibanja IRA. Kljub krizi v političnih odnosih Britansko oklepno vozilo straži avtobusno postajo v neki derryjski ulici med Egiptom in Sovjetsko zvezo skušata državi zmanjšati pomen Sadatove zahteve, naj Sovjetska zveza umakne vojaške svetovalce iz Egipta. V ta okvir spada govor egiptovskega veleposlanika v Moskvi, ki je danes predvsem poudaril prispevek Sovjetske zveze k boju arabskih narodov proti imperializmu in sionizmu in poudarek, ki ga je dal kairski tisk Gromikovim izjavam o podpori Moskve «pravičnemu boju arabskega ljudstva«. V komisiji je morala Andreotti-jeva centristična vlada pristati na odločilne glasove misovcev, da je lahko zavrnila popravek socialističnih in komunističnih parlamentarcev, da naj bi zakonski j dekret o pokojninah spremenili v dekret - predujen in da bi kasneje razpravljali s sindikati o globalni reformi. V senatu je prav tako prišlo do resnih težav, ko so levičarski senatorji zapustili sejo med razpravo o popravkih vladnega dekreta o davčni reformi. Sejo so morali prekiniti, ker ni bilo prisotnih zadostno število senatorjev. CK KRI je zaključil zasedanje glede vključitve bivših članov PSIUP v partijo. Kooptirali so 16 bivših predstavnikov PSIUP v CK. Včerajšnja splošna stavka pri-staniščnikov, ladjedelniških delavcev in uslužbencev pomorskih družb, ki je bila v Trstu, je popolnoma uspela. Po sprevodu po mestnih ulicah so se delavci zbrali na Goldonijevem trgu, kjer so sindikalni voditelji zahtevali < d vlade potrebne ukrepe za izboljšanje gospodarskega poiozaja v našem mestu. V glavnem so zahtevali nove gradnje v ladjedelnicah ter spoštovanje obljub ir načrta CIPE. Župan Spaccini, ki se je prejšnje dni mudil v Rimu, kjet ie imela tržaška delegacija lazgovor z ministrom Lupisom, je v svoji izjavi orisal rezultate srečanj, ki so pičli, in dodal, da bo treba, d? si zagotovimo spoštovanje obvez. napeti vse sile ter se po-sb.žiii tudi najbolj odlučirh akcij. demekristjanskim poslancem okrožnico, s katero opozarja, da morajo biti obvezno prisotni prihodnji teden na zasedanju zbornice. Piccoli opozarja poslance, da se bo v torek pričela razprava o pokojninah in da bo že v torek zelo verjetno prišlo do glasovanja o nekaterih členih in o popravkih. Glasovanje se bo nadaljevalo do petka. Poziv predsednika poslanske skupine KD odraža zaskrbljenost vlade, saj zadostuje, da manjka samo nekaj poslancev KD in da parlament odobri bistvene popravke k zakonu ter s tem povzroči krizo. Načelnik poslanske skupine KD tudi opozarja poslance, da se bo v sredo sestala njih skupina, ki mora izvoliti dvanajst predstavnikov v vsedržavni svet stranke in mora zamenjati pet članov izvršnega odbora, ki so prevzeli vladne funkcije. Predsedstvo ACLI je odobrilo resolucijo, s katero ostro kritizira stališče vlade glede pokojnin. ACLI se sklicujejo na pozitivne predloge, ki izhajajo iz vrst obstoječe vladne večine, ter na zahteve sindikalnih organizacij, da se preuči sistem pokojnin. V tej zvezi zahtevajo, da vlada med razpravo v zbornici spremeni svoje stališče. Senat je danes nadaljeval razpravo o zakonskem dekretu glede davka na dopolnilno vrednost IVA in glede davčne reforme. Sejo so morali za eno uro prikiniti, ker je levica zapustila dvorano in je zmanjkalo potrebno število senatorjev. Do prekinitve je prišlo, ko so razpravljali o popravkih zakonskega dekreta, ki so jih vložili levičarski senatorji. tev svojega položaja v državi. V ta namen je včeraj predsedoval sestanku voditeljev raznih propagandnih oddelkov. Na tisoče organizacij in prebivalcev je poslalo predsedniku telegrame, v katerih mu izražajo svoje odobravanje glede zahteve, naj Sovjetska zveza umakne svoje svetovalce. V ta okvir spadajo tudi vojaški manevri ob Sueškem prekopu, ki se bodo začeli 23. julija ob priliki dvajsete obletnice Nasserjeve revoluci.je. Na drugi strani pa skuša egiptovski predsednik prikazati sedanjo krizo v odnosih z Moskvo le kot «poletni oblak*, ki ne bo skalil prijateljstva med Egiptom in Sovjetsko zvezo. V ta okvir spada članek poluradnega kairskega lista «A1 Ahram*, ki objavlja danes obširen dopis svojega moskovskega dopisnika. Egiptovski časnikar opisuje zelo podrobno sestanke sovjetskih voditeljev, ki so preučevali poročila veleposlanika Vino-gradova in poveljnika vojaških svetovalcev generala Okinjeva (slednjega prvič omenjajo, odkar so sovjetski svetovalci dopotovali v Egipt). «A1 Ahram* daje tudi zelo velik poudarek Gromikovim izjavam ob parafiranju sporazuma z Irakom. Sovjetski zunanji minister je izjavil, da bo Moskva vedno podpirala boj arabskih narodov proti izraelskemu napadu. E-giptovski časnik opozarja tudi na dejstvo, da je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila vest takoj po podpisu sporazuma in ni počakala, da preteče že tradicionalnih 24 ur. Odgovorni urednik kairskega časnika in Sadatov osebni prijatelj Heikal poudarja danes v svojem petkovem komentarju, da je kljub odhodu sovjetskih svetovalcev Sovjetska zveza še vedno naklonjena boju arabskih narodov, medtem ko ZDA odkrito podpirajo Izrael. Heikal nato opozarja a-rabske državnike, da bo v nekaj letih izbruhnila kriza petroleja in jih poziva, naj uporabijo «čmo zlato* kot orožje za pritisk na ZDA in druge velesile, ki niso naklonjene arabskim narodom. Medtem ko Moskva in Kairo zmanjšujeta pomen krize v medsebojnih odnosih, libijski list «A1 Balagh* o-pozarja sovjetske voditelje, da bi lahko arabske sredozemske države ukinile ugodnosti, ki jih Moskva uživa v arabskih pristaniščih, če bi prišlo do ostrejših sporov, časnik izraža tudi svoje odobravanje za ukrepe egiptovskega predsednika Sadata. Kot smo že pisali kaže, da je treba pripisati krizo v političnih odnosih med SZ in Egiptom pogovorom med Nixonom in moskovskimi voditelji. Po vesteh iz dobro obveščenih kairskih krogov se zdi, da je Sadat na seji centralnega komiteja socialistične zveze govoril o zahtevah, katerim se Egipt ne more odreči in podčrtal, kako dolgo je moral čakati preden so ga sovjetski voditelji obvestili o rezultatih vrha z ameriškim predsednikom. Egiptovski premier pa ni pojasnil, kakšno stališče bo njegova vlada zavzela v bodoče do Moskve. Kitajski premier Čueniaj je danes v Pekingu govoril o boju arabskih narodov za neodvisnost in suverenost. Kitajski voditelj je verjetno cikal na Sadatovo odločitev o umiku sovjetskih vojaških svetovalcev. Trije trockisti obsojeni v Beogradu BEOGRAD, 21. - Okrožno sodišče v Beogradu je danes obsodilo dva študenta in eno študentko na več mesecev ječe zaradi delovanja lič in Pavluška Imširovič sta bila obsojena na dve leti, Jelka Klajič pa na 18 mesecev strogega zapora. V obrazložitvi obsodbe sodniki ugotavljajo, da so obtoženci organizirali v Beogradu trockistično skupino in so pripravljali ustanovitev nezakonite straiike trockistih nega tipa. Obtoženci so delovali med delavci in študenti, so pri tem posvečali posebno pozornost propagandi med jugoslovanskimi delavci zaposlenimi v inozemstvu. B. B. Tajnik KP Francije Rochct podal ostavko PARIZ, 21. — Generalni tajnik komunistične partije Francije Waldec Rochet se je dokončno umaknil iz političnega življenja zaradi resne bolezni in se ne bo predstavil kot kandidat na prihodnjih političnih volitvah. Rochet je zbolel junija 1969, dvakrat so ga operirali in od takrat se je umaknil iz političnega življenja. Zamenjal ga je Georges Marchais, katerega so izvolili za namestnika generalnega tajnika in katerega bodo prav gotovo jeseni izvolili za generalnega tajnika. Waldec Rochet je član partije od 1923. leta. V Moskvi je bil dve leti 1931. in 1932. leta, aktivno se je udeležil francoskega odporniškega gibanja in po drugi svetovni vojni je postal član političnega urada in 1961. leta tajnik KP Francije. RIM, 21. — Minister za delo in socialno skrbstvo senator Coppo se bo jutri sestal s sindikalnimi predstavnik; tiskarjev, časnikarjev in založnikov glede ponedeljske izdaje dnevnikov. BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Josip Broz Tito in voditelj države Kambodže princ Sihanuk sta se danes na otoku Vangi raz-govarjala dve ur; o vprašanjih skupnega interesa. iiiiiiiiiiiiiiiniiiii iiiiii 111111111111111111111111 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiuimiN Železniška nesreča v Španiji Včeraj se je pri Sevilji pripetila huda železniška nesreča, pri kateri je Izgubilo življenje 76 oseb, 103 pa so bile ranjene. Na sliki: reševalec išče ranjence v kupu skrotovičenega želez.ia. Poročilo o nesreči podajamo na šesti strani 11 ..................................................mi,m Šestnajst vodilnih predstavnikov PSIUP so kooptirali v centralni komite KPl Zasedanje vsedržavnega sveta PLI o političnem položaju RIM, 21. — Centralni komite KPI je kooptiral šestnajst vodilnih predstavnikov PSIUP. Ti predstayniki so: Angriani, Ceravolo, Corallo, D’Attore, Donisio. Guerra, Livigni, Margheri, Motta, Passigli, Passoni, Sanna, Scalabrini, Semeraro, Va-lori in Vecchietti. Za člane direkcije so imenovali bivšega tajnika bivšega predsednika in načelnika poslanske skupine Ceravola. Valori-ja in Vecchiettija. Valori in Vecchietti sta bila tudi kooptirana v politični urad. Centralni komite je poleg tega odobril resolucijo glede vključitve psiupovcev v KPI. Včeraj se je zaključilo zasedanje avtonomistične struje socialistične stranke, na katerem so sprejeli resolucijo, ki v bistvu pomeni poziv za obnovitev vlade levega centra, ter istočasno tudi predlog za sklicanje strankinega kongresa na osnovi ločenih tez. Na današnjem zasedanju vsedržavnega sveta PLI je dosedanji tajnik Malagodi obširno govoril o političnem položaju. Malagodi je dejal, da gre za resno krizo, ki jo preživlja italijanska družba in da je prispevek liberalcev odločilen glede političnih in programskih vprašanj. Tajnik PLI je dejal, da so liberalci vztrajali pri zavračanju škodljive politike levega centra in da se niso uklonili prišepetavanjem in zavajanju skrajne desnice ter da so s tem odločilno prispevali k povratku demokratične vlade. Liberalci so odločilno sodelovali pri izvolitvi predsednika republike in so se zavedali že pri prvi Andreottijev; vladi, da gre za prelom s tradicionalnim stališčem o nespremenljivosti vladne formule. Glede vladnega programa pa pravi Malagodi. da ie treba pozitivno oceniti stališča predsednika vlade, ki ie osvojil nekatere važne zahteve liberalne stranke. V tej zvezi je Malagodi navedel zahte- vo po reviziji parlamentarne nedotakljivosti. drastično zmanjšanje amnestij, boj proti monopolizmu. ter nekatera vprašanja, ki se nanašajo na šolo, sodstvo. RAI-TV, javni red in sindikate. Malagodi se je v bistvu izrekel proti reformam. katere ie povezal s politiko »učinkovitega izkoriščanja sredstev*. Glede vladne formule pa ie vztrajal na sodelovanju med liberalci, demokratičnimi katoličani in demokratičnimi socialisti ter ie izrazil željo, da bodo sodelovali tudi republikanci in da bo »demokrist-janska levice ocenjevala vlado na osnovi dejstev*. Jutri se bo začela splošna razprava. v ponedeljek bo govoril namestnik tajnika Bignardi in nato bodo glasovali o resoluciji in volili novega tajnika ter predsednika stranke. V torek se bodo sestali predstavniki levičarske skupine PST ki jo vodi Riccardo bombardi. Razprav- ljali bodo o obeh resolucijah ki sta bili predloženi na seji vodstva PSI s strani tajnika in predsednika stranke. Vse kaže da se bo levica PSI odločila za kongres na osnovi tez. Bosco podpredsednik višjega sodnega sveta RIM, 21. — Višji sodni svet je danes izvolil za podpredsednika senatorja Giacinta Bosca. Na svečani seji je bil prisoten predsednik repulvike, ki po ustavi predseduje višjemu sodnemu svetu. Bosco se je rodil 1905. leta v kraju Santa Maria Capua Vetere pr; Caserti, je pravnik in se je ukvarjal z javnim pravom ter je profesor za upravno pravo od 1940. leta najprej v Firencah nato pa v Rimu. 1948. leta je bil izvoljen v senat, bil je večkrat minister v najrazličnejših vladah. S SINDIKALNEGA ZBOROVANJA NA TRGU GOLDONI Obnovitev ladjevja, pristanišč in ladjedelnic koristi tržaškemu in državnemu gospodarstvu Poldnevna stavka v Lloydu, pristanišču in «Sv. Marku» - Delavski sprevod po ulicah - Govori sindikalistov Mascettija, Di Tura in Muslina Več kot dva tisoč delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, pristanišča in tržaškega Llpyda je včeraj demonstriralo po mestnih ulicah v znak protesta zaradi vladne politike do tržaškega gospodarstva, predvsem zaradi vprašanja reorganizacije in potenciranja ladijskih družb z državno soudeležbo (PIN), posodobljenje pristaniških naprav in možnosti, v tem okviru, stalnih in zajamčenih naročil za tržaške ladjedelnice. Stavkajoči so se zbrali na trgu pred pomorsko postajo, drugi pa so iz Milj prišli z avtobusi do Trga Garibaldi in od tod krenili po mestnih ulicah do Goldonijevega Trga. Tu je bilo ob 10. sindikalno zborovanje, ki je potekalo brez incidentov, če izvzamemo psovke neke lepo oblečene gospe na račun stavkajočih. Šla je prav pod oder in nekaj kričala, da «v Sovjetski zvezi umirajo ljudj eod lakote, vi pa stavkate*. Prisotni se zanjo niso zmenili kdovekaj, odstranili so jo na miren način s pikrimi pripombami. Na Goldonijevem trgu so o vprašanjih tržaškega in državnega gospodarstva spregovorili sindikalisti treh stavkajočih kategorij. Za uslužbence pomorskih družb je prvi govoril genovski sindikalist Mascetti (CISL). S svojo prisotnostjo je hotel predvsem poudariti, da ni gospodarske konkurence med Trstom in ligursko prestolnico in da so vsa odprta vprašanja enako pereča v obeh mestih. Ni namreč naključje, da za potenciranje državnega ladjevja nastopajo danes delavci v Genovi, La Spezii, Neaplju in Benetkah. V svojem govoru je Mascetti navedel en sam zanimiv statistični podatek. Italija, je dejal, plačuje letno 120 milijard lir za prevoz svojega blaga pod tujimi zastavami. Kajti 80% vsega blagovnega prometa, ki zadeva italijanska pristanišča, prevažajo s tujim ladjevjem. Od tod deficit v bilanci brodarin in izgube, ki se jih da primerjati izvozu kapitalov v tujino. Mascetti je zato poudaril pomen enotnega boja za to, da bi vlada končno uresničila svoje obveze z dne 8. julija 1971. CIPE je namreč tega dne izdelal smernice za potenciranje državnega ladjevja, kar je — končno — v korist celotne družbe in ne samo enega mesta. Dejal je, da bi bilo zločinsko, če bi se v Italiji državni kapital odpovedal pomorski politiki in jo prepustil na milost in nemilost zasebnim brodarjem. Delavci se zato ne borijo samo za ohranitev delovnih mest, temveč predvsem za koristi Italije na morjih. V pomorskem sektorju (PIN) je trenutno zaposlenih 13 tisoč delavcev, nadaljnjih 25 tisoč pa gravitira nanj. Vsa ta mesta so danes v nevarnosti, če italijanska vlada ne bo razumela nujnosti po novih ladijskih gradnjah in v prihodnjem letu začela uresničevati načrt za gradnjo ladij za 6 milijonov tonaže. Te ladje, je zaključil Mascetti, je treba zgraditi v petih letih, sicer bo prepozno in bomo dokončno odrezani od morja. Z njim je v imenu kovinarjev UIL spregovoril sindikalist Di Turo, ki je dejal, da so v Trstu uresničili prvi načrt CIPE samo v tistih točkah, ki so bile za nas negativne. To se pravi, da je Trst spoznal ukinjanje ladjedelniške dejavnosti, zapiranje tovarn in podobno, ne pa pozitivnih posledic daljnosežnega načrta, ki so ga v volilnem obdobju krstili za »načrt o velikem Trstu 70 let*. Tega Trsta danes ni, je pa bridka stvarnost ladjedelnice Sv. Marka, ki po številu zaposlenih ne šteje polovice prejšnjega osebja. Tudi za novo kovinarsko «vodilno* industrijo niso perspektive prav nič rožnate. O tej industrijski pobudi se je svoj čas veliko govorilo, a vse zaman. Boljunška tovarna GMT nikakor ne more nadomestiti te »vodilne* pobude, tudi zato ne, ker je v bistvu vsrkala osebje nekdanje tovarne strojev pri Sv. Andreju Di Turo se je prav tako zavzel la preureditev ladijskih prog PIN in ustrezna naročila tržaški ladjedelnici, »edini v svetu, v letih največjih ladijskih naročil, ki ima prazna splavišča*. Zadnji je govoril sindikalist Muslin (CGIL), ki je ponovil zahtevo po tehnološki obnovi tržaškega pristanišča. Ni prav, je dejal, da delavci s svojim trudom nadomeščajo tehnične pomanjkljivosti tržaškega pristanišča. Kot primer je navedel izgovor pristaniške uprave in pristojnih o-blasti, češ da so stroški v tržaškem pristanišču preveliki, vsekakor nesorazmerno večji kot stroški jugoslovanskih pristanišč, ki so zaradi tega kompetitivna. Vzemimo za zgled koprsko pristanišče. je dejal Muslin. Tam imajo 300 delavcev in 200 mehaničnih dvigal. V Trstu pa je na 2800 delavcev samo 100 elevatorjev in še ti so v glavnem tako stari, da jih je treba stalno popravljati... Tu so razlogi za prevelike stroške, je dejal, ne pa v zahtevah delavcev! Boj za okrepitev pristanišča, ladjedelniške dejavnosti in pomorskih dejavnosti ni samo boj vsega tržaškega delavskega razreda, moral bi postati boj vsega mestnega prebivalstva in javne oblasti bi ga marale voditi. Župan bi moral biti z nami na trgu, je zaključil in s tem očitno polemiziral z delegacijo, ki je v Rimu dosegla kaj pičle rezultate. S tem govorom se je zborovanje zaključilo. Popoldne so se sestali sindikalni voditelji in v posebnem sporočilu ugotovili, da mora vlada spoštovati obveze 8. julija 1971: ojačiti mora državno brodovje in naročiti nove ladje tudi v tržaških ladjedelnicah, okrepiti in tehnološko posodobiti naprave v tržaškem pristanišču. Vse to, zaključujejo sindikalna vodstva CGIL, CISL ir UIL, pomeni obrambo koristi našega mesta, pa tudi splošnih koristi italijanskega pomorskega gospodarstva. Prva vožnja hidrogliserja na progi Trst-Lignano Z današnjim dnem bodo začeli plu-ti hidrogliserji na redni progi Trst — Lignano. Odpluli bodo izpred ribje tržnice ob 7.45 in ob 16. uri. V programu so tudi zveze med Lignanom in Portorožem, vsekakor pa bodo u-radno progo med Trstom, Lignanom in Portorožem odprli v prvih dneh prihodnjega tedna. Za sedaj bodo hidrogliserji vozili iz Lignana do Portoroža samo enkrat na dan. Odhod iz Lignana bo ob 9. uri. Zadnja večerna vožnja iz Lignana bo ob 19. uri. Kot smo že sporočili, je prišlo do začasnega zastoja v tej pomorski zvezi z istrsko obalo, ker potovalne agencije niso upoštevale predpisov videmskega sporazuma. Nepričakovana triurna stavka avtobusov ACEGAT Mestno prebivalstvo je sinoči presenetila nenadna stavka uslužbencev prevozne službe ACEGAT, zaradi katere je Trst ostal brez avtobusov od 18.30 do 21.30. Ljudje so si morali pomagati, kakor so vedeli in znali. Postajališča taksijev so bila natrpana z živčnimi potniki, ki so v dolgi vrstah čakali na prosto prevozno sredstvo. Mnogi, ki stanuje-je v predmestjih, so se odpravili, polnilni blagajni, domov peš. I Glede ladjedelnice «Sv 1*0 SREČANJU Z MINISTROM LUPISOM Pesimistična županova izjava ob povratku z rimskih pogovorov V ladjedelnici! Sv. Marka zagotovljen« delo samo do konca avgusta Tržaški župan Spaccini se je vrnil iz Rima, kjer se ie o problemih tržaškega gospodarstva pogovarjal z ministrom za trgovinsko mornarico Lupisom. Ob povratku je župan prebral izjavo, v kateri je dejal, da kljub izjavam o dobri volji, ki jih ie slišal pri ministru, ocenjuje rezultat tega srečanja kot etapo v širšem spopadu, ki ga Trst vodi za svoje pomorsko gospodarstvo. Stvaren .le samo rezultat glede pristanišča, saj je Lupiš zagotovil, da bodo uslužbenci pristaniške u-stanove lahko delali v dveh izmenah, kar omogoča večji obseg dela in možnost zaposlitve za dobršen del uslužbencev tovarne »Ve-trobel*. ki so sedaj v breme do- Marka* je Spaecmi priznal, da ie zajamčeno delo samo do konca avgusta, na kar bodo gradili plavajoča vrata za dok in samostojno elektrar- pristojni organi posvetovali s krajevnimi upravami in sindikati. Spaccini ie svojo izjavo zaključil s pesimistično noto: »Vprašanja so no, za skupni dve milijardi vred-1 torej resna in številna, saj težko nosti. (To je župan povedal svetovalcem že na zadnji seji občinskega sveta). Za dograditev samega doka in razplinjevalno postajo pa bo potreben zakonski osnutek in finansiranje 9 milijard lir. Spaccini je nato povedal, da se bo še nadalje zavzemal za naročilo nove vrtalne naprave za ENI, je pa res. da se bo položaj spremenil šele tedaj, ko bo zajamčena preureditev ladjevja državne skupine «Finmare». Minister za trgovinsko mornarico je povedal, da je bil prvi del tega načrta pripravljen in so ga izročili pristojnim ministrstvom. V bodoče se bodo ItnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIinillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIII) ODBORNIK ST0PPER IZROČIL BERZflNTIJU OSNUTEK RAZVOJNEGA NAČRTA Do 1975. leta naj bi dežela dodelila za socialne investicije 1.056 milijard Osnutek petletnega razvojnega načrta predvideva 22 tisoč novih delovnih mest v industriji Te dni je deželni odbornik za načrtovanje Stopper izročil predsedniku deželnega odbora in deželnim odbornikom osnutek drugega petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj naše dežele. Dokument je izdelalo ravnateljstvo za načrtovanje v skladu s predlogi za deželni urbanistični načrt in na podlagi izbir medodbomiškega odbora za gospodarsko načrtovanje. Uradi za deželno načrtovanje so že januarja sestavili začasni tekst na podlagi prvotnega osnutka in naslednjih prispevkov ter pripomb odborov področij ter zastopnikov gospodarskih krogov in sindikatov. O predloženem osnutku se bo predsednik deželnega odbora posvetoval s pristojnimi organi za gospodarski razvoj nato bo o njem razpravljal deželni odbor, končno pa bo predložen v odobritev de- športnn društvo »POLET* priredi svoj letni piknik v nedeljo, 23. julija •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIirNIIIIIIIIIIIIIIimillflllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIMlIlllllllIllIllll ZMANJKALO JE 350 GLASOVNIC Razveljavljene volitve za upravni svet ACI Zadevo so prijavili sodnim oblastem Nove volitve bodo komaj po dopustih Te dni so bile volitve za obnovitev upravnega sveta tržaškega avtomobilskega kluba. Kaže pa, da je prišlo do nekaterih nepravilnosti, zaradi česar je predsednik tržaškega ACI dr. Renzo Bassani prijavil vso zadevo sodnim oblastem, ki so uvedle preiskavo. Glasovnic, ki so prišle do sedaj notarju, niso niti prešteli, temveč so jih enostavno zaplenili in dali na razpolago sodstvu. V kratkem bodo razpisali nove volitve in razposlali nove glasovnice. To je kratko tiskovno sporočilo, ki ga je v četrtek izdal ACI in ki ga Primorski dnevnik ni prejel, zaradi ene tolikih pozabljivosti, katerih smo žrtve, pač pa smo ga zasledili v drugih časopisih. Včeraj pa smo se pozanimali in zvedeli v glavnih o-brisih, kako so stvari potekale. Tržaški avtoklub ACI ima približno deset tisoč članov in za vsake volitve razpošlje notar glasovnice članom. Do sedaj ni nikoli prišlo do nobenih pritožb in ni znano, da bi se kdaj pripetila kakšna nepravilnost. Kaj se je zgodilo tokrat? Nekaj stotin članov, ki jih trenutno ni v Trstu. so naročili, naj jim glasovnice pošljejo na naslov ACI, kjer se bodo nato sami zglasili in jih dvignili. Notar je tako tudi storil in odposlal glasovnice na naslov poštnega predala ACI. Gre za približno 350 glasovnic, po katere je uslužbenec ACI šel nekajkrat, v poštnem predalu pa jih ni nikoli našel. Poizvedovali so na pošti, kjer so se dobro spominjali, da so jih prejeli in da so jih poslali v urad, ki ima čez poštne predale, kjer pa jih pooblaščeni u-službenec kluba ni našel. Kam so zginile? Kdo jih je vzel? V tem vprašanju je mnogo nerazumljivih plati. Zakaj bi se nekdo hotel polastiti glasovnic, za katere je bilo jasno, da se bodo pristojni uradi tržaškega avtokluba dobro zavedali, da so nekam zginile. Že res, da je odstotek glasovnic, ki prispe k ACI, zelo nizek in znaša 25 do 28 od sto, in da bi 350 glasov verjetno zelo vplivalo na končni izid. Zdi pa se nemogoče, da je tisti, ki je glasovnice vzel, prezrl dejstvo, da so prav na tiste glasovnice zelo dobro pazili, saj je sam ACI bil odgovoren zanje. Kakorkoli že, je sedaj zadeva v rokah sodstva, nove volitve pa bodo po dopustih, se pravi septembra meseca. želnemu svetu. Osnutek programskega načrta je razdeljen na tri dele, ki obravnavajo splošni razvojni okvir, socialne in produktivne naložbe. Cilji, ki jih nakazuje osnutek deželnega razvojnega načrta za prihodnjih pet let, so naslednji: mak simalna zaposlitev delovne sile in postopno zmanjšanje izseljevanja, odprava proizvodnih in socialnih neravnovesij na deželnem področju in v primerjavi z bolj razvitimi dežel mi, razvoj socialnih storitev ter učinkovita teritorialna or ganizacija, evropska integracija dežele. Načrt predvideva od leta 1971 do leta 1975 porast prebivalstva za približno 7000 oseb. Glede dokončnega preseljevanja prebivalstva predvideva načrt izenačenje priseljevanja in izseljevanja. Prav tako glede začasne notranje emigracije. Glede začasnega izseljevanja v inozemstvo, naj bi dosegli znižanje sedanjega števila do tako imenovane fiziološke meje. Glede zaposlitve predvideva osnutek do leta 1975 stabilizacijo zaposlenih v kmetijstvu na 40.000 e-not, na industrijskem področju predvideva ustvaritev približno 22 tisoč novih delovnih mest, 17.\'00 pa v terciarnih dejavnostih. Osnutek načrta predlaga, naj bi za socialne investicije določili 1.056 milijard lir, za produktivne investicije pa 1.081 milijard lir. Osnutek načrta zajema socialne investicije (stanovanja, socialno skrbstvo, zdravstvo, šole, strokovno izobraževanje, znanstvene raziskave, kultura, javna dela itd.) ter produktivne sektorje (kmetijstvo, industrija, obrtništvo, turizem itd.). Za vsak sektor je analiza sedanjega px>ložaja ter prikaz smotrov, načina posegov in primernih inštrumentov. prizadenejo tržaško in deželno gospodarstvo. zato bodo vse tržaške komponente nadaljevale boj. brez oklevanja, dokler ne bo vlada spoštovala sprejetih obvez.* Na koncu je Spaccini sporočil tisku, da mu je Andreotti v odgovoru na odposlano brzojavko zagotovil svoj poseg. Jutri popoldne se na Opčinah prične tradicionalni praznik komunističnega tiska. Odprli ga bodo ob 16. uri. Na sporedu .je nastop instrumentalnega tria Oskarja Kju-dra, mladinske godbene skupine iz Repna ter trebenske godbe na pihala. Zvečer bosta govorila deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro in Dušan Kodrič. Zvečer bo do pozne ure ples z orkestrom »The Lords*. Nadaljuje se medtem praznik tiska pri Sv. Alojziju. Drevi bo na sporedu nastop jazz-ansambla, jutri pa bo zborovanje, na katerem bo govoril član deželnega tajništva KPI Silvano Tarondo. Drevi se prične podoben praznik tudi v vrtu ljudskega doma v Ul. Madonnina 19. ki ga prirejajo sekcija KPI »Curiel*. ZKMI in pristaniška sekcija. Nastopi) bo tržaški zbor »Klanfa in luganiga*. Kap. Gino Marovic na začasni svobodi Sodne oblasti so spustile na začasno svobodo 68-lemega kap. Gina Marovica iz Pasaže Protti 4. Marovic je v torek popoldan vozil svoj fiat 125 od Stare mitnice proti Goldonijevem trgu. V bližini semafora pri Ponte della Fabra mu je redar velel naj se ustavi, ker je prav tedaj privozil z vso hitrostjo rešilni avto, kar pa avtomobilist ni upošteval Zaradi tega je redar zahteval dokumente. Avtomobilist je tedaj hitro zavozil dalje, za seboj pa je povlekel tudi presenečenega redarja. Njegov beg pa se je kmalu končal, saj so ga takoj nato prisilili, da se je ustavil. Marovica so aretirali in prijavili sodnim oblastem. VČERAJ V ANKARANU OGENJ ZAJEL ŠOTOR TRŽAŠKE DRUŽINE Tri so sprejeli v tržaško bolnišnico, otroka pa so pridržali v ankaranski Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa oa 8.00 do 12.00 in od 15 00 do 18.00) S seboj naj prinese ;o dvoiastniško knjižico ter šte vilke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do danes, 22. julija. PD »SLAVEC* — RICMANJE vabi na šagro, ki bo v nedeljo, 23. in v ponedeljek, 24. t. m. Spored je naslednji: — Nedelja: ob 18. uri koncert domače godbe na pihala, od 20. do 24. ure ples, igra orkester «Kras». — Ponedeljek: od 20. do 24. ure ples, igra orkester «Kras». Deloval bo dobro založen bife, za pijačo poskrbljeno — Vljudno vabljeni! Gledališča Danes ob 21. uri bo na športnem igrišču Slomškovega doma v Bazovici SREČANJE MLADIH GLASBENIH ANSAMBLOV Nastopili bodo: «Fantje iz Brega», «Trio Glinščica*, »Kraški cvet* in »Kondor*. Vljudno vabljeni! POLITEAMA ROSSETTI Leharjevo «Veselo vdovo* bodo ponovili še danes ob 21. uri in jutri, v nedeljo ob 18. uri. Vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372. Stekle so tudi priprave za drugo delo na sporedu festivala operete, ki je v organizaciji občinskega gledališča Verdi in avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, «Cin-ci-la* Lombarda in Ranzata. V glavni vlogi operete, Iti jo bodo prvič predstavili v četrtek, 27. t. m., bo nastopila znana Miranda Martino. Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šole «Sv. Ciril in Metod* — Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega nčiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija oh 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tainištvr vsak dan od 9 do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Iran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. V Kraški hiši v Rcpnu je odprt* razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstavo si lahko ogledate ob nedeljah in prazničnih dnevih. Danes, 22, t. m. ob 18.30 bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu U-ruta odprl svojo razstavo tržaški slikar Vittorio Motton, ki je za to priložnost pripravil veliko del. V glavnem bo ta pregled čez njegovo de javnost zadnjih dveh let. V gostilni «5 portc* organizira Klub Triestina Arte razstavo del tržaikeg* slikarja Pina Caldarula. Razstava bo odprta do konec meseca. V koprski umetnostni galeriji Ltž* na Titovem trgu štev. 4 je od 19. t. m. razstava del z naslovom »Grafika NOB*. Na razstavi je zbranih kakih 50 grafik najbolj znanih jugoslovanskih likovnikov. Izleti Včeraj se je pripetila tržaški družini, ki je bila na počitnicah v kampingu »Adria* v Ankaranu, huda nesreča. 26-letni Claudio Focas-si iz Ul. Canova 15 je skupaj z ženo, 23-letno Adriano Abulo in otrokoma, 3-letno Claudio in 3 mesece starim Fabiom bil v šotoru, ko je zaradi okvare plinske varovalke na jeklenki pričel plin uhajati ter se je vnel. Plamen je za- HiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LETOS JE OMOGOČILO KOPANJE V BflRKOVUflH Kloriranje predrag postopek ki ga bodo kmalu opustili Če ne bodo dokončali sistema podvodnih cevi, bodo ostali prihodnje leto Tržačani na suhem Kaj je s študijo o Tržaškem zalivu, ki bi morala biti nared že pred štirimi meseci? Pred nekaj dnevi so končno dovolili kopanje v vodah barkovljanske obale, tako da je trenutno prepovedano samo od valobrarta v tržaškem pristanišču do konca borovega gozdiča ob barkovljanskem portiču. Zakaj je bilo kopanje do sedaj prepovedano, sedaj pa so ga kar na lepem dovolili? Direktor urada za higieno in zdravstvo tržaške občine dr. Fabiani nam je povedal, da se je število coli bakterij v zadnjih časih odločno zmanjšalo in sicer od 500-1.000 na 100 kub. cm, kolikor jih je bilo v začetku kopalne sezone, na 25-40-90, vsekakor vedno manj kot 100 enot na 100 kub. cm. Kako je prišlo do tega? Znano je, da je tržaška občina, .. 'K' '■^AR!Tn> "* Med včerajšnjim sprevodom po mestnih ulicah ki je videla, da podvodni sistem cevi za odlaganje grezničnih odpadkov daleč od obale, ne bo dokončan v doglednem času, uvedla začasno kloriranje tistih odsekov mestne kanalizacije, ki se izlivajo v morje pri Barkovljah. Ta sistem je dal na tem področju mesta zadovoljive rezultate, kar pa ne moremo trditi o samem pristanišču, kjer ni obrodilo zaželenih sadov in je zato še vedno prepovedano kopanje v Excelsioru, CMM, Saturnu, da ne govorimo o kopališču na va-lobranu, kjer bo zelo verjetno ostalo prepovedano za vse večne čase. Kloriranje, ki ga opravljajo z natrijevim hipokloridom (varekina, da se razumemo) v majhnih količinah. je samo začasna in prisilna rešitev, ki terja od tržaške občine in še zlasti od občinskega urada za higieno in zdravstvo mnogo truda in časa. Po zagotovilih di. Fabianija se tega sistema v bodoče, se pravi niti prihodnje leto, ne bodo več poslužili. Postopek se bo prenehal nekje konec septembra ob koncu poletne sezone: če bodo podvodne naprave dokončane, dobro, če ne pa bodo Tržačani v prihodnjem poletju ostali na suhem . . . Prav zaradi samo začasen, ki je postopka, niso bile urejene posebne naprave: deluje le nekaj plastičnih bazenov z navadno pipo, iz katerih spuščajo v mestno kanalizacijo večjo ali manjšo količino natrijevega hipo-klorida, odvisno pač od trenutne količine bakterij v morski vodi. Kot vidimo popolnoma empiričen sistem, ki nikakor ne more trajati riali čas. Trajno rešitev za ta problem, ki se je pojavil zadnja leta, bo morala nakazati študija univerzitetne jel ves šotor in oplazil vse štiri Tržačane. Claudia Focassija, ženo in hčerko Claudio so nemudoma prepeljali z jugoslovanskim rešil-irm avtom v tržaško bolnišnico, jer so zdravniki ugotovili, da ima Adriana opekline prve in druge stopnje po obrazu, prsih in udih, zaradi česar so jo sprejeli s pridržano prognozo. Mož in hčerka imata opekline prve in druge stopnje po obrazu .ramenih in udih. Zato se bosta morala zdraviti 25, oziroma 30 dni. Mali Fabio ni utrpel težjih poškodb, zato ga bodo zdravili kar v bolnišnici v Ankaranu. komisije, ki jo kot znano in kot smo že tolikokrat napisali, sestavljajo profesorji Fraja-Frangipane, Ramponi in Mosetti. Študija bo morala osvetliti nekatere značilnosti Tržaškega zaliva, z oceanografskega in hidrodinamičnega vidika in predlagati, kateri sistem je najboljši, da se čimprej reši vprašanje kanalizacije v našem mestu. Kaže pa, da je bil časovni rok, ki ga je določila občina za izde-lanje študije, nekoliko prekratek, saj je zapadel že marca meseca, študije pa ni od nikoder. Do sedaj so občinski upravi predstavili le nekaj strani izvlečka, ki pa nikakor ni tisto, kar so si občinski svetovalci pričakovali. Kaže, da je bilo pri proučevanju nekaj nepričakovanih zapletljajev, ki so vso stvar nepričakovano zavlekli. Kakorkoli že, sedaj so premostili tudi zadnjo oviro in zagotovili, da bo študija nared čez mesec dni, se pravi v zečetku zadnje tretjine avgusta. Še nekaj zanimivega je v zvezi s tržaško kanalizacijo. Edina očiščevalna naprava, ki trenutno deluje v Trstu, je tista pod Skednjem, ki sega še izza časa fašizma. Naprave so seveda zelo primitivne, nika kor ne v skladu s časom in napredkom in postopek je le primarnega značaja: odplake samo, da se tako izrazimo »precedijo*, tekoči del nadaljuje svojo pot v morje, kar je bolj gostega pa ostane v bazenih, ko se ti napolnijo, jih je treba jasno izprazniti in občina mora poskrbeti tudi za to. Ker v Trstu ni nobenega primernega prostora za odlaganje in kaže da trdega dela odplak ne morejo uničiti, ga peljejo proč. Kam? V morje, seveda ... Obalna straža rešila avstrijsko družino Vreme zadnjih julijskih dni je kar precej muhasto. Po hudi soparni vročini se navadno nebo v hipu pooblači in usuje se naliv. Tudi včerajšnji dan se ni izognil temu pravilu, Okrog 16. ure, ko je sonce najbolj pripekalo, so se nenadoma prikradli oblaki zapihal je močan veter in usula se ie ploha. Kdor se ie v tistem trenutku lahko zatekel v varno zavetje, mu razbesneli vihar ni delal posebnih preglavic, kdor pa ie imel to smolo, da ga ie neurje zajelo na odprtem morju so bili zanj ti trenutki dramatični. Taka usoda ie v včerajšnjih popoldanskih urah doletela avstrijsko družino, ki tabori v sesljanskem kampingu Caravella, 49-letni Dunajčan Adalbert Klein je v zgodnjih popoldanskih urah izrabil prijetno priložnost, ki mu io ie nudilo morje in se prepustil s svojima hčerkama, 16-letni Suzano in 11-letno Frideriko. osvežujočim valovom s svojo gumijasto blazino. Nenadoma ie zapihal močan veter in Klein ni imel ne časa ne moči, da bi priplaval do obrežja. Razburkani valovi so ga le še bolj '»tiskali na odprto morje. Zadeva bi se lahko tragično končala, če ne bi odrinila na morje, kljub neurju reševalna ekipa devinske obalne straže. Agenta Giuliamo Corrain in Pri mo Presacco sta približno pol milje od obale, v bližini skale, ki ji pravijo «La colombara*, zapazila gumijasto blazino s Kleinom in njegovima hčerkama, ki so se na robu svojih moči borili z razbesnelimi valovi. Trst bo imel kmalu novo telefonsko palačo. Zgradili jo bodo Ul. Pascoli, kamor bodo premestili vse telefonske naprave. To je odločil upravni svet ministrstva. S tem bo končno rešeno nevzdržno stanje, telefonske službe. SPDT organizira 30. t. m. izlet na Mangart. Vožnja z avtobusom po Soški dolini do koče pod Mangartom. Planinci se bodo povzpeli na vrh, medtem ko bodo turisti uživali krasen razgled na Belopeška jezera iz Sedla (pol ure hoda). Prijave do torka. 25. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9 Sedeži v avtobusu bodo dodeljeni po vrstnem redu poravnanja vožnjine. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred sodne palače. Partizanska zveza Prosek vabi bivše borce in vse tiste, ki so se udeležili udarniškega dela za postavitev spomenika, da se udeležijo izleta Trnovski gozd. Odhod jutri, 23. t. m. ob 6. uri izpred Soščeve hiše. Prijave v trgovini Zdravka Kanteta še danes do 12. ure. Zveza partizanov Opčine organizira dvodnevni izlet v Trnovski gozd. Odhod bo razdeljen na dva dela. V soboto popoldne, 29. t. m. odhod osebnimi avtomobili. Prenočišče pod šotori ali v primernih senikih. V nedeljo zjutraj, 30. julija, odhod z avtobusom. Vpisovanje pri trgovini Re-nar, Proseška 6. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 22. julija MARIJA MAGDALENA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 — Doližna dneva 15,08 — Lu na vzide ob 18.09 in zatone ob 1.36 Jutri, NEDELJA, 23. julija BRANISLAV Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4. najnižja 22,6, ob 19. uri 26,7 stopinje, zračni tlak 1012,6, rahlo pada, veter 7 km na uro, zahodni, vlaga 60 - odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. julija 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 87-letna Maria Kobau vd. Sedmak, 84-letna Maria Schemitz, 58-letna Rosa Vincheli, 75-letna Orsola Gregorich vd. Bordon, 83-letni Carlo Delise, 61-letni Rodolfo Caselli, 63-letni Ivan Kralj, 64-letni Giovanni Battista Forti, 75-letna Angela Del Piero por. Malfatti, 75-letna Casimira Rutigliano por. Castellano, 91-letna Antonia Cusma por. Trani, 50-letni Enrico Pipan, 89-letna Maria Gher-sinich por. Ghersinich, 72-letni Giuseppe Castano, 62-letni Massimiliano Brun Rizza, 74-letni Francesco Ian-car, 74-letni Luciano Stella, 73-letni Giacomo Zeri, 74-letna Vittoria Ri-gotti vd. Tognan. Razstave Kino MIRAMARSKl PARK. »Luči in zvoki' ob 21.30 in ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.15 «Saffo». Barvni fih*; Marina Vlady. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ft-nice 16.15 «Uomo avvisato, mezzo ammazzato, parola di Spirito Santo*. Barvni film. G. Garko, P. Ve-lasquez, Cris Huerta. Eden 16.30 «Io sono curiosa*. črnobeli film. Lena Nyman. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La grande corsa* Barvni film. Tony Curtis, Jack L* mon, Natalie Wood. Excelsior 16.15 «11 ragazzo e la 'Jua' rantenne*. Barvni film. Jean mons. Ritz 16.30 «Decameron francese*. FiWj v barvah. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Aurora 16.30 «L’istruttoria 0 chiuS®' dimentichi*. Barvni film. Franc0 Nero in Riccardo Cucciolla. Impero 16.30 «Peter Pan*. Walt sneyev film v barvah. Capitol 16.30 «11 diavolo nel cerveUo*' Barvni film. Cristallo 16.30 «Boccaccio». Barv-11 film. E. Montesano, A. Nosch®®6 I. Biagini, S. Koščina. Prepovedal mladini pod 18. letom. , Moderno 16.30 «La conquista ^ West». Barvni vvestern film. ^ mes Stuart, John Wayne. Vittorio Veneto 17.00 Serija fii«#J groze: «Gli orrori del castello “ Norimberga*. Barvni film. PreP®' vedano mladini pod 14. letom. . Abbazia 16.30 «Quattro mosche di v _ luto grigio*. Barvni film. M. Brak' don in M. Farmer. Prepovedal1 mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Gunter il temerario* Barvni film. Lex Barker in nando Sancho. Astra 16.30 «Silvester’s Story». Ba^ ne slikanice. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes, ob 19. uri, barvni film: «IL SEGRETO DELLO SCORPIONE* Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo uradi odprti do 2. septembra 1972 sano° od 8. do 14. ure. Mali bglasi BAR V BAZOVICI išče barts^ Sposobno dekle, ne glede na dobi (akoj službo. Dogovor v BaZoV — Bar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa d Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul .Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura štev. 11. Družini Veiguicla m Blazina |z,j kata globoko sožalje družini pokoj11® Ivanu Kralja. Gabrovec. 22. 7. 1972 ŠD »Olimpija* izreku globoko ^ žulje odborniku Marju Kralju ob gubi dragega očeta. „stil» 20. t. m. nas je za vedno zap“° Jušta Ščuka vd. DaitfJ Pogreb bo danes, 22. t. m. ob ^ iz mrtvašnice splošne bolnišnic® ravnost v opensko cerkev. žalujoči sorodu111’ Trst, 22. julija 1972 Pogr. družba. Ul. Zonta 3, tel- 38-^ Umrl je Ivan Kralj in zapustil v globoki žalosti " sinove in druge sorodnike. jj. Pogreb bo danes, 22. julija ji uri iz stanovanja v Gabrovcu Trst, 22. julija 1972 Pogr. družba. Ul. Zonta 3. tel- “Jd GORIŠKI DNEVNIK '"Svar.H, KAJ DELA IN KAKO SE RAZVIJA ZAVOD «MLADINSKI 31 RO V KOPRU \ IZ MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZtsokrilCE Mladi za mlade Mladinski turizem, zaposlovanje študentov in dijakov, posredovanje zabavnih ansamblov, organizacija raznih prireditev itd. študentkami, ki .jih je angažiral Mia dinski biro. V dokaz raznovrstnosti pobud, ki se rodijo in realizirajo v okvi ru biroja, je mesečna revija v barvah Autoturismo. ki jo tiskajo v italijanščini, dijaki pa jo zastonj delijo na mejnih prehodih. Italijanski in drugi turisti se s pomočjo te revije seznanjajo s turističnimi zanimivostmi Jugoslavije sploh, z možnostmi rekreacije, celo s slovensko kulturo, sai so v prevodu objavili tudi pesmi Srečka Kosovela in drugih sodobnih pesnikov. Kot najnovejšo, pomembne zamisel, pa moramo omeniti otvoritev prodajne galerije «Meduza» v Čevljarski ulici v Kopru, ki je v njihovi upravi. V njej prodajajo izdelke umetnikov - obrtnikov in prirejajo slikarske ter kiparske razstave. Mislijo tudi ustanoviti po sebno agencijo za mlade likovne umetnike. Začelo se je približno pred dve-| ristično satirično delo «Prepih 72». 010 letoma, ko je iz vrst mladih | umetniške in zabavne filme, celo Pnsla ideja, da ustanovijo orga- a.odne revije z manekenkami ™zacijo, ki bi se bavila izključno j. ladinski mi dejavnostni. Za dd-ktorja so imenovali Marjana r I ca. tudi on mladinec, ki je mo-,5* 12 nič razviti dejavnost. Ker je rosi bogate organizacijske izkuš-'e kot bivši «maneger» glasbenega nsambla Faraoni iz Kopra, mu je seveda najlažje začeti prav j*f *en? področju. Poznal je oro-. v^tiko zabavnih ansamblov, ki leta rastejo kot gobe po in je imel za potrebno in nujno, da se njihova dejav-ko a koordinira in organizira. Ta-i deluje danes vzdolž slovenske , hrvaške obale kar deset an-amblov, ki so vezani na mladincu birč, ki zanje sklepa pogodbe, ■2? Razporeja po raznih hotelih in ^tudi plačuje. a začetku je bil v «Mladinskem U°.)u» zgposlen samo Marjan sedai so pole,! ki še dpi V0(ii organizacijo, v rednem lovnem odnosu še referent, dve računovodja, upravnik, u-“Jatniške galerije ter štirje vodje l^sarnblov. Torej, kar deset ljudi, . jdelajo s polno paro in sd pri-lov 'a'0' da ^ obračun de- . anja ne bil pasiven. In res so ka BrvP. *cto delovanja imeli ne-Al milijonov st. din dobička. V strdilo nekaj številk: v letu 1971 _ imeli 180 milij st. din bruto isto vsoto so dosegli že Prvi polovici leta 1972. še pred i etao sezono, kar pomeni, da se “o letošnji promet več kot podton]. jJ^d 200 mladih ljudi se je s 1. vnljc‘m zaposlilo za mesec ali dva. l “dinski biro jim je preskrbel službi na najrazličnejših področjih: kateri so šli kot delavci v to-too igrač, drugi v turistične cenijo ..in hotele kot sobarice, nata-tref'2 a*i uradniki v recepcijah, nj ■» sPet kot prodaialci razaled-z j m revij. Mladinski biro si je lastnimi sredstvi nabavil proda.i-. stojnice, v katerih po navadi ^ Mo dijaki. Imajo jih sedem in st .v. Kopru. Izoli. Piranu in Po-.im Ne giec]e na službo, ki jo .javljajo, so vsi ti mladinci ena-.. Plačani: na uro dobijo 1000 st. Za tak način plačila se je Zato biro posebej potegoval, (j/0, da bi se mladinci naučili. 80 vsa dela enakovredna gP^a pomembna dejavnost te ”®nstvene organizacije v Jugosla-iJ1, ie mladinski turizem. V enem j a So z izleti po ožji in širši “movini prepeljali v avtobusih Ptoko 20.000 mladih. Pozimi orga-k a» smučarske tečaje in izle-t bližnje zimske centre kot so ^kve, Črni Vrh Sviščaki pod Snež-^kom bi Platak pri Reki Kupili , tudi zimsko športno opremo, ki ■ Posojalo tako. da je tudi otro-revnejših staršev omogočeno /istvovanje v sicer dragih zim-športih. Poleti pa nudijo na odo šotore in podobno opremo 60 letovanje. Čeprav so na Mladinski biro ob začetku njegovega delovanja mnogi gledali z nezaupanjem. ker niso verjeli v samostojno operativno sposobnost mladih, je ta v zelo kratkem času dokazal svojo uspešnost in koristnost. S stalnim razvojem svoje dejavnosti in širjenjem delovnega področja, je dokazal, da je bil mladim ljudem potreben in da postaja iz dneva z dan pomembnejši dejavnik družbenega življenja na obali, posebno med mladino. Mladinski biro omogoča mladim ljudem vključevanje v življenje in delo ter jim nudj možnost, da zadostijo različnim težnjam in potrebam. Poleg tega se v okviru take mladinske organizacije, ki jo mladina sama čuti za svoio. najdejo e-dinstvene možnosti za uresničenje raznovrstnih novih in svežih idej. V ponedeljek, 24. julija ob 19. uri (po jug. času) bomo lahko gledali reportažo o dejavnosti mladinskega biroja, ki jo ie posnela ekipa TV Ljubljana. Jožko Morelj BENEŠKI DNEVNIK ŠAHOVSKI DVOBOJ ČEDAD - KOBARID Srečanje bo v torek na Krasu pod Landarjem V okviru domačega praznika sv. Jakoba in Ane se bodo na Krasu pod Landarjem v torek ob 20. uri pomerili šahisti Kobarida in Čedada. Vest o tem srečanju na Krasu v Benečiji je še toliko bolj razveseljiva, ker bodo v Beneški Sloveniji prvikrat v zgodovini odigrali javni šahovski tur- vernem pobočju »Travnega griča* na Kaninu. Jamo, ki so jo odkrili leta 1965, so doslej raziskali do globine 446 metrov. Osmerica speleologov je najprej namestila malo taborišče v globini 300 metrov, na kar je po zelo težavni in naporni poti prodrla do globine Večja razgibanost v trgovini v industriji pa statičnost Več kot polovica brezposelnih pričakuje zaposlitev na industrijskem področju ev°da je odločilnega pomena za razmah te dejavnosti tudi oo-v obliki 30-odstotnega popu tet. on sframi prevozniških podjetij j; ^odstotna doklada, ki jo Mladi sKemu biroju nud: Zveza mla-® za prirejanje takih izletov, tj.^toianje raznovrstnih zabavnih "tfestadj in prireditev je tudi cbs Področje dela. Prav v tem ajAJe v Kopru gospodarska ma-tote Ci.’a ^Primorska razstavlja*. v!.eire večerni žabami del je pre-Ujj .. v organizacijo ta podjetni j. adinski urad. Na programu ima-razne zabavne ansamble, humo- nir. Zamisel za to lepo in prijateljsko 420 metrov. Pot je bila tudi precej srečanje šahovskih navdušencev so- j nevarna, ker je narastel podzemski sednih mest z obeh strani državne potok. V tej globini so speleologi od meje, je sprožila lastnica gostišča krili stranski rov, po katerem so Noemi na Krasu, Loreta Cosmacini. prodirali še sto metrov. Svoj načrt je Loreta iznesla med vo- Njihovo bivanje v globinah podzem-dilne čedadske šahiste, ki so ga z lja je trajalo sedem dni. Po oprav-zadovoljstvom osvojili. Tajnik in di- ljenih topografskih izvidih so se mladi rektor šahovskega društva v Čedadu speleologi, Willi Bole, Roberto Bor-(Circolo scacchistico Cividalese) Al- ghese, Tullio Ferluga, Antonio Lindo Boscutti in dr. Luigi Rizzo sta gendrath, Mariano Mazzari, Elio Pasi na Krasu ogledala prostore in na- dovan in Livio Stabile, srečno vrnili to povabila šahovsko skupino tovarne na površje. V kratkem predvidevajo igel v Kobaridu. Po svojem povratku ponovno ekspedicijo v to še ne povsem v Čedad sta dejala, da so kobaridski | raziskano jamo. zastopniki rade volje sprejeli vabilo. Organizator turnirja Circolo scacchistico cividalese je za goste iz prijateljske Jugoslavije pripravilo v spomin srečanja na Krasu pokal z napisom »Prima coppa deli 'amicizia Cividale — Kobarid* (prvi pokal prijateljstva Čedad — Kobarid). Uprava gostilne pri Noemi na Krasu v Na-diški dolini pa bo ob tej priložnosti I stična ustanova v Sesljanu tradicio-počastila goste, člane šahovskih ekip nalni ljudski praznik na vrtu hotela Čedada in Kobarida s svojimi gostin- »Ples* v Devinu. V popoldanskih u-skimi in beneškimi tipičnimi specia- rah bo igrala občinska godba iz Na-litetami. Šahovski turnir v torek zve- brežine. Sledil bo nastop moškega čer, na dan sv. Jakoba in Ane v pevskega zbora »Fantje izpod grma-Beneški Sloveniji je lep primer pri- de». Zvečer ob 20.30 bo «velika tom-jateljstva. Zato si beneški Slovenci bola* s skupnimi dobitki za 100.000 želimo, da bi bilo v naših krajih še lir. Dobro bo preskrbljeno z raznimi več takih in podobnih prireditev. stojnicami z vsemi mogočimi specialitetami kot čevapčiči, pršut, pedo-I či itd Vozili bodo posebni avtobusi iz Tr-I sta ter iz Tržiča. Na industrijskem področju nismo juniju v goriški pokrajini zabeležili vidnih sprememb Na splošno, kot je bilo ugotovljeno že ob koncu maja, se industrija nahaja v nekem statičnem položaju, ki se izraža v manjši proizvodnji; verjetno so temu krive tudi bližnje poletne počitnice. V tekstilni industriji so se pokazale težkoče v prodaji proizvodov. Ritem dela je ostal isti, zaradi tega so se pa povečale zaloge neprodanih proizvodov. Večina kovinarskih industrij v naši pokrajini dobro napreduje, vendar so nekatere v težkih razmerah zaradi pomanjkanja naročil; e-na je celo prekinila proizvodnjo in kaže, da se bo njeno delo usmerilo na druge sektorje. Tudi kriza na jestvinskem področju še ni rešena, vendar skuša Sa-fica v Gradežu rešiti problem z občasnimi odpusti delovne sile, kar seveda ni dobro. Na ostalih industrijskih področjih napreduje delo redno in brez kakih težav. V juniju pa smo imeli vidno izboljšanje na trgovinskem področju. Že v zadnjih dneh maja se je blagovna izmenjava povečala. Ta povratek bi najbrž morali pripisati boljšim klimatskim in sezonskim pogojem, ki privabijo v našo pokrajino več jugoslovanskih kupcev. Tudi v okviru italijansko - jugoslovanskega trgovinskega sporazuma v obmejnem pasu so bile izmenjave dobre. Uvoz se je sicer zmanjšal od 355 milijonov v maju na 334 milijonov vrednosti v tem mesecu; povečal se je pa izvoz, ki je od 134 prešel na 176 milijonov blagovne vrednosti. Kot po navadi je iz Jugoslavije prišlo največ mesa, lesa in drugih neobdelanih proizvodov, iz Italije pa je šlo veliko kmečkih in obrtniških strojev, električnih pripomočkov in raznega gradbenega materiala. Tudi v druge države je iz gori-ške pokrajine šlo mnogo blaga, predvsem sanitarnega. V minulem mesecu je v goriški pokrajini dobilo prvo službo 900 o-seb, od teh je bilo v sami Gorici 133, vendar je nezaposlenih, redno vpisanih na uradih za delo, še 2.164. Od teh je 1290 žensk. Več kot polovica vseh brezposelnih bi se najraje zaposlila v industriji, samo trije iščejo zaposlitve na področju poljedelstva. ležili vsedržavne stavke. Enotno 1 učenju m jih bodo * mesecu dni zborovanje, kjer so govorili tajni- r-rprt vili na končne izpite ki treh sindikatov kategorije, je bilo v Turjaku. Tajniki so prisotnim delavcem obrazložili pomen in smoter stavke, s katero se zahteva, da gospodarji sprejmejo in razumejo potrebe delavcev. Podrobno so razčlenili tudi enotno platformo, ki pravzaprav vsebuje vse zahteve gradbincev. Počitniški tečaj v Dijaškem domu V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite in bi se za to radi primerno pripravili. Tečaj, ki se bo pričel 1. avgusta, bo trajal ves mesec Dijaki bodo imeli na razpolago inštruktorje, ki jim bodo pomagali pri Starši, ki namerava j< puslati sve i otroke na ta teči: se lahko zglasijo vsak dan ori upravi Dijaškega doma uu in cio ‘2. kjer bodo lahko otroka prijavili in dobil: vsa podrobneiša lojasnila. Do ponedeljka vpis na nižjo in višjo šolo OB PRILIKI PROTIMILITAR1STIČNEGA POHODA BODO NEOFAŠISTI POVZROČILI NEREDE? Pohod od Trsta mimo Gorice do Aviana se prične v torek Ob priliki protimilitarističnega po-. ciazione amici delle torze armatet, hoda, ki ga prirejajo radikalci in ki zahteva od vlade, da bi ta pro-druga mirovna ter politična giba- JUTRI V DEVINU rt 5* Tradicionalni ljudski praznik V nedeljo, 23. t. m. priredi turi- Osmerica sj>eleologov prodrla 520 m globoko Osem tržaških speleologov, ki pripadajo jamarski skupini «Alpina delle Julie*. je prodrlo 520 metrov globoko v jamo »Enrico Davanzo*, ki se Tržaška hranilnica razpisala natečaj Tržaška hranilnica je razpisala na- Delcgacija PSDI pri ministru Ferriju K ministru za industrijo Ferriju je iz Gorice odpotovala delegacija federacije PSDI. Sestavljata jo tajnik inž. Lodatti in prof. Zucalli. Njun namen je doseči od novega ministra za industrijo pomoč za majhne industrijske obrate in za obrtnike na Goriškem ter podporo za obnovitev goriške proste cone, ki zapade prihodnje leto. Socialdemokratska zastopnika se bosta, po povratku iz Rima, sestala z zastopniki zainteresiranih gospodarskih kategorij. Skušala bosta doseči prihod ministra Ferrija v Gorico. Vpisovanje v slovensko učiteljišče in licej, v Ul. Croce, v trgovsko šolo, v Ul. Seminario ter v enotno srednjo šolo v U' Randaccio, se bo zaključilo čez nekaj dni. Starši ali dijaki sami morajo do ponedeljka, 24. t.m., opraviti vse formalnosti za vpis. To lahko storijo vsak dan v jutranjih urah na tajništvih šol. nja v dneh od 25. julija do 4. avgusta na relaciji Trst - Aviano utegne priti do neredov, na katere se baje pripravljajo neofašistični mladinci v naši deželi. Tako poroča včerajšnja številka milanskega tednika «Panorama», ki piše o številnih tiskovnih poročilih desničarskih tiskovnih agencij in časopisov. Po mnenju neofašističnega časopisja naj bi bila to «protidržavna manifestacija v sluz H tujih sil in če je ne bo vlada prepovedala, utegne priti do neredov». Uradno glasilo neofašistične stranke «11 Secolo d’ltalia» je tudi pisvl, da so v vseh vojašnicah na območju naše dežele ob tej priliki uvedli varnostne ukrepe. Baje se fašistični mladinci pripravljajo, da bi s silo preprečili prot militaristični pohodi Neofašistične centrale v Trstu, Gorici in Vidmu naj bi bile telegrafsko javile v Rim, da so m to pripravljene. Iz sna se je zbudila tudi «Asso- odpira v višini 1900 metrov na se-1 jedaj m zavod padovanske univerze »C. Ederle* za akademsko leto 1972-73. Natečaja se lahko udeležijo vsi univerzitetni študenti, ki živijo v skromnih ekonomskih razmerah v vseh občinah, ki spadajo pod pristojnost Tržaške hranilnice. Pri tem pridejo v poštev občine Trst, Dolina. Tržič, Devin - Nabrežina, Ronke, San Can-zian dlsonzo, Šempeter ob Soči, Sta- Rojstvo, vesel a redek dogodek v beneških vaseh Ob vsedržavni stavki gradbincev Tudi gradbinci iz goriške pokrajine so se v četrtek masovno ude- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiin PRIPRAVE ZA 11. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROV Septembra meseca bo v Gorici nastopilo 35 zborov v polifonski in folklorni skupini Zbori iz 12 držav ■ Med njimi so moški zbor « Vasilij Mirk» s Proseka, «Kočo Ra-cin» iz Skopja in komorni zbor iz Ptuja - Nastop mladinskega zbora iz Nove Gorice Le še pičla dva meseca nas lo- A-ezzu dosegel lep uspeh ter štu-. krog 1150 udeležencev, kar je se-čita od letošnjega mednarodnega dentski zbor iz Stockholma na Šved-1 veda povezano s precejšnjimi stro tekmovanja pevskih zborov, ki ga že 11. leto organizira goriško pevsko društvo Seghizzi v Gorici. Za to je pretekli četrtek zvečer pripravljalni odbor društva povabil predstavnike tiska na razgovor, med katerim jih je seznanil s potekom priprav. Predsednik društva Gino Cocian-ni se je najprej zahvalil predstavnikom tiska, da so se odzvali vabilu in za podporo, ki so jo nudili organizatorjem pri tovrstnih prireditvah v prejšnjih letih ter tako pripomogli k vedno večjemu uspehu tekmovanja, ki tudi letos obeta nadaljnji napredek. Rok za prijavo zborov je potekel; zabeležili so polno število, saj se je prijavilo 35 zborov iz 12 držav, se pravi najvišje število kolikor jih lahko pripustijo k tekmovanju. Največ zborov se je prijavilo iz Italije in sicer 22, med njimi je zbor «Vasilij Mirk* s Proseka, zbori iz Arezza, Perugie, zbor CAI iz Tol-meča ter «Perosi» iz Vidma. Iz Gorice bo nastopil še zbor «S. Ambrogio*. Novost je tudi zbor iz San Marina. Iz tujine so najavljeni: dva zbora iz Jugoslavije in sicer «Koča Racin* iz Skopja ter komorni zbor iz Ptuja. Iz Avstrije sta se prijavila komorni zbor iz Badna in komorni zbor z Dunaja. V pravilniku je določeno, da se lahko iz sosednjih držav udeleži več kot po en zbor, iz ostalih držav, ki ne mejijo na Italijo ,pa samo po eden. Tako se je prijavil zbor iz Arada v Romuniji, en zbor iz Budimpešte, Učiteljski zbor iz Košič na Slovaškem, zbor «Morski Svuzi* iz Varne na Bolgarskem, dalje iz Karditse v Grčiji ter zbor iz Ludwigsburga v Nemčiji. Kot posebna novost sta se letos prijavila zbor «Varpas» iz Vilne v Sovjetski zvezi, ki je lani v timilitaristični pohod prepovedala. Iz poročil prejšnjih mesecev vemo, da je ta organizacija priredila v Rimu in drugod manifestacije, v katerih so sodelovali razni Caradon-ne, De Lorenzi in podobni ljudje. Ob priliki pohod,i naj bi bilo vojaštvo zaprto v kasarnah in vlada želi najbrž ostati izven morebitnih prepirov. Program predvideva začetno manifestacijo v torek, 25. julija o Trstu, naslednji dan pohod od Trsta do Tržiča, v četrtek od Tržiča do Gorice, v petek od Gorice do Krmina, v soboto od Krmina do Palmanove in v naslednjih dneh dalje do Aviana. Prireditelji so napovedali, da bodo v raznih krajih leteči shodi, da bodo na njih govorile razne protmilitaristične osebnosti (v letaku je rečeno, da bodo sodelovali tudi parlamentarci iz drugih držav). Na pohodu naj bi sodelovali tudi nekateri duhovniki. Pridržana prognoza za priletno žensko Včeraj okrog 16.30 se je na cesti od Redipuglie proti Tržiču pripetila nesreča, pri kateri se je huda poškodovala 70-letna Luigia Cedlrigo, doma iz Ronk, Ul. Mi-traglieri 30. ženska se je s kolesom pripeljala iz Ul. della Roton-da, pri tem pa nj dala prednosti avtomobilu, ki je prihajal iz Redipuglie. Šofer fiata 850, GO 59021, 23-letni Sergio Benfatto iz Redipuglie, Ul. del Carso 12, je s prednjim delom avta zadel ob Kolo ženske, ki je v miaki Krvi obležala na tleh. Z rešilnim avtom so jo nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico, kamor so jo zdravniki sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb. skem, ki tudi prvič nastopa v Go-1 ški in naporom za 38 pevcev društ- ‘ va Seghizzi, ki s' si tudi tokrat prevzeli celotno breme organizacije prireditve. Tekmovanje pevskih zborov, ki se bo začelo 21. in zaključilo v nedeljo, 24. septembra, bo tudi letos razdeljeno na polifonski in folklorni del; v vsakem bodo po tri kategorije (mešani, moški in ženski z bo ri) in za vsako kategorijo bodo na grajenj prvi trije zbori z denarnimi nagradami, pokali in plaketami. Skupno je določenih 3.700.000 lir denarnih nagrad od tega 2.170.000 za polifonijo in 1.530.000 lir za folklorne pesmi. Vzporedno z zborovskim tekmovanjem pa bo od 18. do 20. septembra v palači Attems na Komu tudi rici. Za oba vlada veliko zani manje, kakor tudi za druge slovanske zbore, ki so znani po visoki pevski kvaliteti. Novost letošnjega tekmovanja bo tudi nastop dveh mladinskih šolskih zborov izven konkurence V soboto, 23. septembra, bo ob zaključku polifonskega tekmovanja nastopil pod vodstvom pevovodje Siliča mladinski zbor iz Nove Gorice, z učenci iz Solkana in Vrtojbe. V nedeljo zvečer pa bo nastopil zbor dečkov iz Trsta, prav tako izven tekmovanja. S tem hočejo organizatorji vzbuditi še večje zanimanje med šolsko mladino ; i jo postopoma vključiti v zborovsko petje 29) ter da bodo morali poskrbeti za popolno hotelsko oskrbo za o- Predsednik Cocianni je nadalje u-gotovil, da bo leto? tekmdtpalo 6 3. evrOpstoJ, zborovanje z razprava-zborov več kot lani (ko jih je bilo mi o zborovskem petju. Letos bodo " razpravljali o temi »Kaj poje današnja Evropa*. iiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiuiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiaaaiiMiin NA ZAHTEVO KMETOVALCEV Začasno ustavljena dela v industrijski coni v Krninu Sporazum so dosegli včeraj na sestanku, ki je bil na krminskem županstvu Tudi včeraj manifestacija s traktorji Iz guriški-ua matiriicgu urada Na goriški občini je bilo 20. julija vpisanih 16 rojstev in 6 smrti. ROJSTVA: Barbara Cioli, Daniela Pizzi, Luca Raoioni, Baroara Zuena, Denis Medeot, Michele Di Concilio, Alessandra Zilli, Luca Pi-lolli, Marta Picciuiin, Elena Grandi, Massimo Konic, Febe Salvagno, Alessandro Footanot, Andrea Bukovec, Nevio Milloch, Lucia Fabbro. SMRTI: upokojenka 82-letna An-na Padovan vd. Businelli; upokojenec 66-letni Romano Kogoj; gospodinja 79-letna Luigia Franzot vd. Carlet; upokojenka 67-letna Amelia Floriani por. Dorigo; gospodinja 65-letna Josipina Mučič, por. Krpan; gospodinja 73-letna Luigia Faganel vd. Gulin. Kino OBČINSKA SEJA V GORICI 30 ?Va rojstva v Beneški Sloveniji ginekologi v^ porodnišnici dali pri-1 rancaili Turjak in Gradež. Prošnje sta redka, da skoraj pred- C ‘j0-)0 čudo. Ko dobijo pri kaki veij?sk' hiši sina ali hčerko ie to dejpi Praznik, ki odmeva v deveto ka i-' ^9 takega veselega dogod- Prišlo te dni pri Mašerovih * Sovodenjski dolini. Mimo nevar-ia 5 Ce®tnega odseka Pri Kočevar-Ho Pj° se peljali počasi in previd-stjK 1Na oknu tukajšnje znane go-guAPri Liviji smo naenkrat za-korni! D'av'i trak s košatim šop-^ belega in rdečega cvetja, zna-',exn!e' ki velja na Beneškem kot ^ 10 sporočilo širši javnosti, da DeA.hiši dobili novoroienčka. Od-varia st9° se Wli že mimo Koče-tg 'a' ali znamenje, da je luč sve-has ?*tledalo novo človeško bitje li zvabilo, da smo se ustavi-ky r?l> skoraj ni. Ob rojstvu tol0 , Uel tehtal 3 e iz kuhmie prišel Ll; jkodbam 76-letna Orsola Gregon vd vijin mož in Gianmjev oce Avgust -z UL Koitalunga 213. Gre- Mašera. «Kaj predstavlja v vasem Rorijevo so pripeljali v bolnišnico domu rojstvo potomca?* I g t m zaradi zi0ma desne noge «Našega Giannija m njegovo že-1 m odr)?nin w telesu, ki jih .ie z.a-no Nadjo imamo zein radi. Tu«M dobua pr; padcu z domačega balko: zato. ker sta^ pridna in ona je na v prvem nadstropju. Zdravniki delavna in poštena. Z ženo Lmjo sQ . pridržaLi v bolnišnici s prosi ne bi mogla predstavljati *iv-1 ^ozo okrevanja v 40 dneh. njeno ljenja brez njiju. Vsi smo močno stanje pa se |e v zadnjih dneh po-navezani drug na drugega in se I slabšalo, dokler ni včeraj ob 9. daj, ko sta naša mlada zakonca I odlegla poškodbam Gianni in Nadja dobila sina. mi dva pa z ženo vnuka, smo še bolj srečni kot doslej. Z novorojenčkom Včeraj je na ortopedskem oddelku Emanuelom ie naša družina dobila podlegla poškodbam 78-letna Marija potomca, kar predstavlja za nas Kobau vd Vdmak s Križa 39L. velik dogodek, na katerega smo tu-1 Sedmakova je 14. t.m. nerodno pad-di zelo ponosni.* la v stanovanju hčerke Marije Sed- Iskreno smo čestitali k narastku mak v Ul. Farinelli l^ Z rakuni Mašerove družine pri Kočevarju v avtor!V?0..10.tako^ zaradi Sovodenjski dolini. Zaželeli smo sko bolnišnico, kjer so io žaram iim da bi bil sin Emanuel zdrav verjetnega zloma stegnenice pn-in priden tako kot njegov oče Gian- držali 90 dni na zdravlienju ^1 so ni in mamica Nadja Takih vese nastale komplikacije katerim je lih dogodkov, na žalost zelo redkih priletna Križanka podlegla rojstev pri nas. smo domačini be . . n, neški Slovenci zelo srečni, saj so I • V Miljah bo drevi ob 21 uri nrav rojstva edino jamstvo za koncert alpinskega zbora «Orodaio-trdno in enotno prihodnost našega li*. Vstopnina: 300 lir za oštevilčene slovenskega ljudstva v Nadiški do sedeže, ostali pa 200 lir. Rezervacije lini Zahvalili smo se za prilazen v sobi št. 8 na županstvu od iu. odgovor pogoštitev s pijačo po- do 13. ure. V primeru slabega vre- dali roko v pozdrav in se nato mena bo koncert v taV°n'Annunrio Hali proti Ažli in nazaj v Če ske telovadnice '' Ul. D Annunzio j 8. Po koncertu bo avtobus st. a Anton Birtič l vozil ob 23.30, 24, ln ob 1. un. Po presledku nekaj dni so imeli občinski svetovalci v Gorici sinoči ponovno sejo, da bi odobrili vrsto točk, ki so ostale nerešene na delovnem dnevnem redu. Seja se je začela z običajno polurno zamudo, precej časa pa so vzele na začetku razne ustne interpelacije svetovalcev, predvsem na desnici. Končno je župan De Simone lahko prešel na dnevni red in začel z razpravo o novem tarifnem pravilniku za pobiranje smeti, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1973. Odbornik Ciuffarin je povedal, da je nova taksa odmerjena po kategorijah, kj jih je 14 m je v bistvu več kot podvojena v primerjavi s staro pristojbino. Navedel je, da je bilo povišanje potrebno, ker so sedaj kasirali letno 41 milijonov, dejanski stroški pa znašajo nad 130 milijonov. Z novo tarifo računajo, da bodo tudi v ta račun prinesli izenačenje. Za stanovanja je določena tarifa po 60 Ur za kvadratni meter (dosedanja 30), nekatere postavke so zvišaU tudi 300 odst. le za industrijo so postavko znižali od 120 na 60 lir za kvadratni meter. Nekateri javni lokali bodo plačali po 220 lir za kvadratni meter, prej pa so plačevali po 75 lir. V debato so posegli številni svetovalci, končno pa so predlog odobrili z večino KD. PSDI in PRI. Proti so glasovali MSI in PLI, vzdržali pa so 8 Po koncertu bo avtobus št. 201 se komunisti in nekateri demokri-' ‘ ' ‘ ‘stjani. Po tem glasovanju so prešli na druge točke dnevnega reda, o čemer bomo poročali prihodnjič. S prehoda Rdeča hiša odhod v Železnike Prireditelji izleta v Železnike, kjer bosta nastopala štandreški pevski zbor «Oton Župančič* in folklorna skupina iz Sovodenj, obveščajo udeležence izleta, da bo odhod z avtobusom z obmejnega prehoda pri Rdeči hiši danes ob 15.45. Odhod bo z jugoslovanske strani, ker ni bilo mogoče dobiti pol nas avtobusa. Izletniki naj bodo točno ob napovedani uri na obmejnem prehodu. Ob dva zoba v cestni nesreči V četrtek zvečer okrog 21. ure je prišlo na Travniku do manjše cestne nesreče med avtomobilom in mopedom. 26-letni Karlo Urdih iz Gabrij štev. 36 je s postajališča zapeljal fiat 500 GO 32481 v sredo ceste. V tistem trenutku je po cesti vozil svoj moped 51-letni Marino Zucco, bivajoč v Gorici, Ul. Brolo 1. Prišlo je do trčenja, pri čemer je Zucco padel na tla. Z rešilnim avtomobilom so ga pel j ah v bolnišnico, kjer bo ostal deset dni. Poleg ran na obrazu si je Zucco zbil dva zoba. Le nekaj .štada na vozilih. Vrsta protestnih manifestacij kr-minskih kmetov se ie včeraj vendarle začasno zaključila Po več ur trajajočem sestanku, ki so ga imeU včeraj na krminskem županstvu, katerega so se udeležili zastopniki «Alleanze» in Zveze neposrednih obdelovalcev ter nekateri člani občinskega odbora, so prišli do skupnega dogovora. Na podlagi tega so kmetje odločili, da bodo začasno prenehali z manifestacijami, ki so trajale že osem dni. V prejšnjih dneh so kmetje vsako jutro zasedli svoja zemljišča, da bi preprečili dela za gradnjo cest znotraj področja namenjenega industrijski coni Gre za 11 tisoč kv. metrov zemljišča, na katerem je tudi nekaj vinogradov. Tudi včeraj zjutraj so prizadeti kmetje prišli na kraj s svojimi traktorji. Ker jih je bilo precej (na pomoč so jim prišli tudi drugi stanovski tovariši) so zasedli s svojimi vozili cesto ,ki pelje iz Krmina v Mariano. Zaradi tega so prišli na kraj karabinjerji, zaradi česar so kmetje nato zapustili cesto ter postavili svoje traktorje na svoja zemljišča. K sreči ni prišlo do incidentov. Sledil je sestanek na županstvu. Zaključek je ta, da se bodo pogajanja med občino in kmeti pričela prihodnji teden. Do tedaj bodo na tem zemljišču ustavili dela. Kot smo že omenili v prejšnjih dneh, so svojo solidarnost s kmeti izrazili tudi zastopniki delavskih sindikatov, ki so 'o svoje stališče obrazložili tudi krminskemu županu. Včerajšnjega srečanja na županstvu so se udeležili tudi nekateri parlamentarci in zastopniki političnih strank. ni (Doberdob); Anica Pahor roj. Vižintin (Doberdob); Nella Braini roj. Paolettj (Gorica); Magdalena Pinat roj. Peteanj (Gorica); Antonija Calligaris (Gorica); Marija Stanič roj. Pahor (Doberdob); Ada Conzutti roj. Lavrenčič (Doberdob); Miroslava Saksida roj. Braini (Gorica); Erminija Makuc (Gorica); Vera Cescutti (Doberdob); Sonja Pahor roj. Božič (Doberdob); Mi-riam Radetič roj. Leban (Gorica); Lucija Braidot roj. Maraž (Gorica); Sonja Troha (Doberdob); Ivana Tabaj (Gorica); Bernarda Radetič (Gorica). Gorica VERDI ob 17.00—22.00: tLassassinio di Trotzky», R. Burton in R. Schnei-der. Barvni film. CORSO ob 17.15-22.00; «Lelefante africano». Dokumentarni film v barvah. MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE Zaprto zaradi počitnic. VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. Mora Gorica SOČA (N. Gorica); »Che Guevara*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Sabata prihaja*, italijansko - španski barvni film - ob 18.30 in 20.30. RENČE : « Zdravilišče za ženske», francoski barvni film — ob 20. ŠEMPAS: «Vdova iz Vagon Gepa», — ameriški barvni film — ob 20. KANAL: »Rodil se je upornik*, ameriški film — ob 20. DESKLE: Danes zaprto. POTUJOČI KINO: »Pancho iz Aka-pulka*, mehiški barvni film — ob 20. POTUJOČI KINO - Danes v Ligu: «Quo vadiš*, ameriški barvni film — ob 20.15. Prednostna lestvica učiteljev za suplence na osnovnih šolah Na uradih šolskega skrbništva so te dni razobesili na vpogled prednostne lestvice učiteljev, ki so zaprosili za suplence na slovenskih osnovnih šolah v goriški pokrajini za šolsko leto 1972/73. Tu posredujemo imenik po točkah, kot smo ga povzeli na šolskem skrbništvu: Nada Tommasi roj. Tomšič (Gorica) [ Lucia Scropetta noj. Germa- v od danes boš še bolj cenil svoj denar! d rop za kupce zlato jajce " Naslovi: Trst Korzo Italia, 7 — Ul Darje, 1,2 % ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v'vsej Italiji ■ • DOMNEVE, KI IZHAJAJO IZ MEDNARODNE ANALIZE Ob koncu stoletja bo Kalkuta imela že 36 milijonov ljudi? Milan, Rim, Turin bodo metropole s petimi milijoni prebivalcev RIM, 21. — Vtem ko v nekaterih najbolj razvitih predelih sveta ljudje ubirajo pot iz mest na podeželje. to se posebno izrazito kaže v New Yorku — doživljamo drugod, posebno pri nas še vedno pojav tako imenovane inurbacije, to se pravi selitve ljudi s podeželja v mesto. Okoli leta 1990. to se pravi čez slabih 20 let bo Rim štel nad 5 milijonov in pol prebivalcev, to se pravi da se bo število njegovega prebivalsta skoraj podvojilo, v Milanu bodo tedaj imeli že nad 4 milijone prebivalcev, v Neaplju jih bo že 3 milijone 200.000 morda celo 3 milijone in pol ,v Turinu pa bo živelo tedaj zagotovo nad 3 milijone ljudi. Ker gre za predvidevanja, je logično, da so možne razne variacije, toda strokovnjaki menijo, da so verjetnejše variacije navzgor, kajti tako kaže še vedno neustavljiv val izseljevanja s podeželja. Pri tem se oglašajo tudi skeptiki, ki pravijo, da bi Milan in Turin mogla doseljevanje zavreti, ker že ne moreta prenesti tolikšne imigracije. V tem primeru pa bi se odtok prebivalstva s podeželja preusmeril proti jugu, torej proti Rimu in Neaplju, še posebej proti Neaplju. Do teh sklepov so prišli raziskovalci ustanove «Lepetit» na temelju raziskave, ki so jo vršili več mesecev in katere namen je bil, določiti obseg pojava tako imenovane deruralizacije, to se pravi zapuščanja podeželja in iskanja poti v mesto. Ti strokovnjaki so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako zaščititi okolje, kako najti pot k reševanju socialno-zdravstvenih problemov, ki nastajajo v zvezi s selitvijo ljudi s podeželja v mesta, torej v okolja, na katera niso navajeni in ki jih ne morejo sprejeti. Študija, o kateri je jgovor, pa se ni omejevala na Italijo, pač pa obsega širša geografska področja in sicer na osnovi podatkov, ki so jih zbrale razne strokovne ustanove, med katerimi tudi sloviti »Massachusetts Institute of Tchnology» Rezultati pravijo, da se bo pojav urbanizacije v prihodnjih letih še povečal in da bo število prebivalstva mest razvitih regionov od nekdanjih 260 milijonov, kolikor jih je živelo v mestih leta 1920, poskočilo na eno milijardo 106 milijonov v letu 2000. V osemdesetih letih se bo torej število prebivalstva, ki živi v mestih povečalo za štirikrat. To bo nujno privedlo do poslabšanja razmer ekološkega značaja, kajti količina odplak in smeti se v mestih ne bo povečala le v razmerju povečanja prebivalstva, pač pa veliko več z vsemi ustreznimi posledicami. Logično je hkrati, da se bo število prebivalstva na podeželju močno skrčilo. Na podeželju teh zemljepisnih regionov bo ostalo le 280 milijonov ljudi, medtem ko jih je pred 50 leti živelo 415 milijonov. Če postaja to zelo pereč problem razvitega sveta, ne bo prav nič boljše za dežele v razvoju in za zaostala zemljepisna področja. O-koli leta 1920 je v mestih tako imenovanega »tretjega sveta* živelo okoli sto milijonov ljudi, vse ostalo prebivalstvo je živelo na podeželju. Ob koncu našega stoletja pa bo v mestih in metropolah teh zemljepisnih regionov živelo že 1930 milijonov ljudi, to se pravi da se bo število mestnega prebivalstva v 80 letih povečalo za malo manj kot dvajsetkrat. Sedaj še nekaj podatkov globalnega značaja: okoli 1920. leta je na vsem svetu živelo v mestih 360 milijonov ljudi. Ob koncu tega stoletja oziroma na prehodu v prihodnje tisočletje bo po teh računih živelo na vsem svetu v mestih že 3 milijarde ljudi, to se pravi da bo tedaj za 8 krat več meščanov kot jih je bilo leta 1920. Kar pa zadeva podeželje, je to leta 1920 štelo približno poldrugo milijardo ljudi, ob koncu sedanjega stoletja pa bo živelo na podeželju, seveda prvenstveno na račun nerazvitega sveta, okoli 3 milijarde ljudi. To se pravi, da se bo podeželsko prebivalstvo v 80 letih le podvojilo, medtem ko se bo prebivalstvo mest povečalo za 8-krat. Najtežje breme pri tem pojavu, to se pravi pri urbanizaciji prebivalstva, bodo prenesle manj razvite dežele, kjer bo prišlo v prihodnjih desetletjih do izrednih množičnih selitev. Verjetno bodo nekatera področja doživela to, kar je v ZDA doživel San Francisco. Pred sto leti je San Francisco imel le nekaj sto prebivalcev, danes šteje ta konglomerat že 8 milijonov ljudi. Indijsko veliko mesto Kalkuta se množi izredno naglo. Njeno prebivalstvo se vsako leto poveča za 300.000 oseb. Ob koncu tega stoletja bi znala Kalkuta šteti že 36 milijonov prebivalcev. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima Indija 550 milijonov prebivalcev in da jih je pred 25 leti imela komaj 320 milijonov. Kar se tiče italijanskih mest, smo nekaj številk navedli v samem začetku. Do teh ocen so prišli s tem, da so upoštevali pri-rodni prirastek dveh odstotkov na leto ter za dva odstotka na leto dotoka ljudi s podeželja. To se pravi, da upoštevajo naraščanje prebivalstva v glavnih mestih za 4 odstotke na leto. Če to naraščanje ostane, se prebivalstvo velikih mest podvoji v 17 letih. To pa je povsem trezen račun in če bi dejansko ne prišlo do večjih družbenih sprememb ali drugih »kontraindikativnih* momentov, bi dejansko proti koncu stoletja imeli tudi v Italiji velikanske konglomerate od treh do pet milijonov prebivalcev. Motiv s Trga Unita (Foto M. Magajna) SOVJETI SO IZSTRELILI OSEM «K0ZM0S0V» HKRATI «Promet na zvezdnih poteh ni bil še nikoli tako živ» Na stotine radijskih «pogovorov» s posameznimi umetnimi sateliti in sondami MOSKVA, 21. — Sovjetska zveza je izstrelila na krožno pot okoli Zemlje osem umetnih satelitov vrste «kozmos» z eno samo nosilno raketo. Kakor poroča agencija «Tass» gre za osem umetnih satelitov izključno znanstvenega značaja. Agencija nadalje poroča, da so izstrelitev izvedli včeraj. Umetni sateliti, ki nosijo številke od 504 do 511, so vsi postavljeni na krožnice, kot je bilo predvideno. Ni dolgo tega, ko smo obširneje poročali o 500. umetnem satelitu «kozmos». Pri tem smo tudi rekli, da Sovjetska zveza izstreljuje najrazličnejše umetne satelite pod skupnim imenom «kozmos». Med temi sateliti, smo rekli, je večina znanstvenega značaja, verjetno pa je tudi nekaj vohunskih in vre-menoslovskih. Čeprav so Sovjeti 500. umetni satelit vrste «kozmos» izstrelili pred nedavnim, je od včeraj na krožni poti okoli Zemlje že 511. To se pravi, da je v vesolju že precej «gosto», kajti k številnim sovjetskim umetnim telesom je treba prišteti še celo vrsto, še več ameriških. Seveda je najbolj «gosto» neposredno v zemeljski atmosferi, oziroma v bližini Zemlje, toda tudi izven tega območja je že veliko objektov. Moskovski list »Socialističeskaja industrija* je v zvezi s tem in sicer v članku, ki je posvečen sovjetskim vesoljskih raziskovanjem, med drugim zapisal: «V vseh letih o-svajanja vesolja ni bil na zvezdnih poteh še nikoli promet tako živ*. GASILCI ZATRJUJEJO, DA JE BIL POŽAR PODTAKNJEN Včeraj se je vnela palača s katere so ubili Kennedyja Kljub posebni straži so našli bencin v petih nadstropjih, v treh nadstropjih se je hkrati vnel požar, ki pa so ga kmalu pogasili in je škoda neznatna DALLAS, 21. — Verjetno je ni palače v Dallasu, ki bi bila toliko kratov fotografirana kot je bila v zadnjih devetih letih fotografirana ona grda sedemnadstropna palača iz surove opeke, iz katere naj bi bili umorih predsednika ZDA Johna Fitzgeralda Kennedyja. In ta palača je včeraj začela goreti. Policija je prepričana, da imajo prav gasilci, ki trdijo, da je bil požar podtaknjen. Kar v petih nadstropjih — palača je visoka 7 nadstropij — so gasilci našli posode z bencinom, požar pa je tako rekoč hkrati izbruhnil v treh nadstropjih. Kdo je požar podtaknil in zakaj ga je podtaknil, o tem se noče nihče izreči in doslej nihče o tem nič ne ve. Policija je uvedla strogo preiskavo. Omenili smo že, da je to poslopje tista palača sredi Dallasa, iz katere so 22. novembra 1963 streljali na tedanjega predsednika ZDA Kennedyja in ga umorili. Danes tukajšnje policijske in ne samo policijske oblasti pri- znavajo, da je doslej že veliko ljudi vdrlo v to poslopje. Velikokrat so namreč našli razbite ključavnice in vdrte vhode. Zaradi tega so policijske sile v Dallasu določile, da bo sleherno noč ščitila palačo posebna straža. Kljub temu pa je včeraj zjutraj v palači izbruhnil požar. Kako in kdaj je uspelo nekomu vdreti ali kakor koli priti v to palačo in namestiti pet posod z bencinom in to na petih nadstropjih, to bo skušala ugotoviti policija. Tako vsaj zatrjujejo v policijskih krogih. V palači je bilo nekoč skladišče šolskih knjig za zvezno državo Teksas. To skjladišče pa že dolgo ni več služilo temu namenu. Pred nedavnim je poslopje odkupil neki poslovni človek iz Tennesseja, ki je zanj plačal 650.000 dolarjev, kar je okoli 390 milijonov lir v naši valuti. Novi lastnik je baje nameraval spremeniti poslopje v muzej, posvečen umorjenemu predsedniku Kennedyju. Gasilcem, ki so kmalu po izbruhu požara prihiteli na kraj, Horoskop je uspelo požar zadušiti, tako da znaša škoda le kakih 5.000 dolarjev oziroma 3 milijone lir. Gasilci so bili pri gašenju ročni, toda pri gašenju jim je pomagal tudi avtomatični sistem umetnega dežja, ki so ga uvedli tudi v tej palači. Kako gledajo na to hišo v Dallasu, se vidi iz izjave, ki jo je dal neki gasilec. Ko je gasilec ves poten in utrujen zapuščal kraj požara, je rekel: «Zdi se, da se ne bomo nikoli otresli tega spomina, tudi če se ga bomo hoteli otresti za vsako ceno.* Če se je oziroma se bo v razvitih predelih sveta število podeželskega prebivalstva močno skrčilo, se za nerazviti svet ter za dežele v razvoju predvideva krepko povečanje števila ljudi tudi na podeželju. Vtem ko je leta 1920 živelo na podeželju nerazvitega sveta nekaj nad eno milijardo ljudi, jih bo ob koncu stoletja živelo že dve milijardi 740 milijonov. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)_ S svojim značajem se boste težko uveljavili v trgovinskem svetu. Okrepite svojo voljo. BIK (od 21. 4. od 20. 5.) Kupčija z nekim zemljiščem vam ne bo uspela. Majhen spor v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nedavni neuspeh lahko spremenite v uspeh, če pristanete na predlog tekmeca. Potrebni ste miru. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Prfr več vam je pri srcu denar. Skušajte obrzdati svojo strast. Ogroženo bo neko prijateljstvo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaš finančni uspeh bo zbudil pravcato senzacijo. Odločno zavrnite neresne ponudbe. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čaka vas zanimivo delo. Kdor vam obljublja ljubezen, je vsekakor nagnjen k frazam. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Premalo ste domiselni, da bi zmogli delo, ki vam ga ponujajo. Prijeten večer v veseli družbi. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Naravnost škodljivo bi bilo. če bi od svojega načrta odstopili. Odnosi z ljubljeno osebo se bodo izboljšali. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Dokažite, da je vaša volja jeklo, sicer vam bo trda predla. Mislite tudi na počitek. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Izkušnje imajo svojo vrednost, toda potrebno je tudi znanje. Ne nasedajte besedam. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite previdni pri izbiranju prijateljstva, ker ni vse zlato kar se sveti. V družini soglasje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša največja napaka pori delu je, da se vanj ne poglabljate. Potrebni ste počitka. Bivše skladišče za šolske knjige je v zadnjih letih postalo privlačno za turiste. Vsako leto obišče ta kraj in si ogleda sicer zelo grdo palačo na stotisoče ljudi. Nekateri pravijo, da prihajajo sem ljudje za to, da bi se poklonili spominu predsednika Johna Kennedyja, drugi trdijo, da prinnjajo sem tudi ljudje, ki imajo drugačne občutke. Iz predzadnjega nadstropja so — kot zatrjuje poročilo Warren in kot zatrjuje poročilo daltoške policije —■ prišli 22. novembra 1963 streli, ki so zadeli predsednika Johna Kennedyja. Johna Ken-neayja sta smrtno zadeli dve krogli, ki sta prišli «iz cevi vojaške puške*. Pozneje so «ugotovili», da je to bila puška, iz katere je streljal Lee Harrwey Osvvald. Kakor je znano, so ameriške policijske sile v zvezi z atentatom na Johna Kennedyja aretirale mladega Leeja Harrweya Oswal-da, ki so ga obtožili umora. Toda mož ni končal v plinski celici ali na električnem stolu, ker ga je že prej umoril lastnik nekega nočnega lokala Jack Rubinstein znan po imenom Ruby, ki je streljal na Osvvalda v trenutku, ko so ga v spremstvu policije hoteli prepeljati v neki drug zapor. Sicer se je v zvezi s tem veliko govorilo in mnogi so postavljali domnevo, da je Osvvald plar čal račun drugih, kajti v zvezi z Kennedyjevim umorom je umrlo čudne smrti nič ma,nj kot 17 oseb, le že omenjeni Ruby je umrl «normalne smrti* in sicer 3. januarja 1967.. SOBOTA, 22. JULIJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Duo Lana - Repi-ni; 18.45 Orkester; 19.10 Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Detektivka; 22.30 Zabavna glasba, i KS I Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Porpora, Locatelli itd.; 14.00 Schubert in Čajkovski; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 18.30 Strani iz albuma; 18.45 Pevski koncert; 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 22.35 A. Lanoux: Zlata čelada (radijska priredba). FILODlFUZI JA 12.30 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Orkester; 16.00 Istrske pesmi; 16.15 Strani iz albuma. KUPER 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Na sporedu so Vivaldi, Hindemith in Bartok; 9.45 Sdobna ital. glasba; 10.20 Berlioz in Beethoven; 11.00 Rossini, Sarazate in Bizet. SLOVENIJA 7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.00 Ansambel Wunderlich; 10.15 Z nami je...; 10.41 Plošče Record; 11.15 Uspeli motivi; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Aktualnosti; 14.10 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 16.05 Panorama Record; 16.20 Fumo-rama; 18.00 Veselo popoldne; 18.30 Partizanski spomini; 18.45 Popevke; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni vveekend; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PKoOkaM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Ital. pesmi; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Vaši pevci; 16.00 Spored za mladino; 16.20 Znanstvena oddaja; 17.00 Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 19.15 Hoffmann - Tairov: La principes-sa Brambilla; 21.30 Jazzovski koncert; II. PROGRAM 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.05 V praznično jutro-; 10.05 «Proti morju...*; 11.05 K. Franz: Vroče poletje pred 30 leti; 11.25 Pesmi borbe; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Za opoldanski oddih; 14.30 Melodije; 15.05 Slov. operni pevci; 16.05 Diskofilova želja; 16.35 Ansambel F. Puharja; 17.00 Previharimo viharje; 17.30 Naši zbori pojo; 18.05 Ples; 19.00 Kajuh-Žižek: Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti; 19.17 Iz slov. lahke glasbe; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Godala v ritmu; 21.00 «Radijski radar*; 22.00 Za ples in razvedrilo; 23.20 Za naše izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 17.00 Tour de France; 18.15 Program za mladino; 19.30 Izžrebanje loterije! 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in sindikalna oddaja; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program; 22.30 Podelitev nagrad: «Donatellov David*; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Recitare insieme (češki film); 22.30 Me-tastasio: L’Alessandro dellTndde. JUG fE« EVIZIJA 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Sergio Endrigo in Joan Baez; 8.40 Stare popevke; 9.30 Strnjena komedija; 10.00 Plošča za poletje; 10.30 Glasbeni varietč; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Ital. popevke: leta 1920; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošča za poletje; 15.40 Alto gradimento; 16.35 Program s Franco Valeri; 17,30 Izžrebanje loterije; 17.40 Ping-pong; 18.30 Poletne pesmi; 20.10 Donizettijeva Lucia di Lam-mermoor. III. PROGRAM 11.30 - 13.05 Otroška matineja: 17.55 Obzornik; 18.10 Atletika Jugoslavija - Belgija; 20.15 Usodno nebo; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Barvna oddaja o Angoli; 22.00 Živi spomini - reportaža; 22.30 O-živele sence - balet; 21 50 F. Mc. Lean: Življenje in čas maršala Tita; 23.40 Kajuh: Rdeče rože; 23.55 TV kažipot; 00.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV V skoraj štirinajstih mesecih, kolikor že traja letenje medplanetarnih postaj »Mars 2» in »Mars 3» so z vsako od njih imeli z Zemlje nad 300 «vesoljskih razgovorov*. Danes sta ta dva Marsova umetna satelita na okoli 385 do 390 milijonov kilometrov od Zemlje. Kljub tolikšni razdalji se z njima stalno vzdržujejo radijske zveze. In v tem primeru ne gre za kako kratko šifrirano sporočilo, pač pa ti «pogovori» trajajo včasih tudi po več ur. Naprave na teh dveh umetnih nebesnih telesih sporočajo na Zemljo svoje «ugotovitve», z Zemlje pa naročajo napravam nadaljnje delo. svojo dejavnostjo nadaljuje po tako imenovanem dopolnilnem programu. Na krožni poti okoli Zemlje sta tudi dve drugi znanstveni postaji Po točno predvidenih koordinatah pa se nadaljuje tudi polet avtomatične vesoljske postaje »Ve-nus 8», ki je že opravila nad 65 milijonov km poti in bo prav te dni prispela na cilj. Po računih sovjetskih znanstvenikov, bi morala «Venus 8» pristati na Veneri danes, 22. julija. Tudi s to vesoljsko postajo so imeli sovjetski tehniki redne radijske zveze in dobivajo od nje točne informacije. 10.00 Koncert za začetek; 11.15 18.10 Atletika: Jugoslavija Belgija. prenos iz Celja; 20 45 Za konec tedna; 21.15 Poročila; 21.30 Besedo ima obramba; 22.20 Mali koncert. Moskovski list »Socialističeskaja industrija* omenja tudi skromnejšo, zato pa nič manj pomembno dejavnost sonde «Luna 19», katere osnovna naloga je raziskovanje našega prirodnega satelita in vesoljskega prostora okoli njega. V devetih mesecih, odkar so izstrelili «Luno 19», so imeli z njo nič manj kot 960 radijskih zvez oziroma «pogovorov». Program «Lune 19» se je že zdavnaj zaključil. Znanstveniki že proučujejo fotografije Lunine površine ter razne druge podatke, ki jih je «Luna 19» poslala na Zemljo. Posebno temeljito proučujejo podatke o gravitacijski nehomogenosti Lune, ki vzbujajo izredno zanimanje. Čeprav je sonda svojo nalogo že opravila, s vrste «prognoz» ter znanstvena pJ j staja vrste «interkozmos». Pravzaprav vse te tri vesoljske postaje imajo isti program: proučevanje Sonca. Vendar se posamezne nato": ge ločijo oziroma razlikujejo, kajti »interkozmos* proučuje v glavnem «snope» ultravijoličnih in roentgenskih žarkov, ki prihajajo s Sonca, umetna satelita »prognoz* pa se ukvarjata s proučevanjem tako imenovanega «sončne-j ga vetra*. Kot smo rekli, je moskovski l'st zapisal, da nikoli ni bil na zvezdnih poteh promet tako živ. J? gornjega se vidi, da list' ni pretiraval. Diamant «Zvezda» je na dražbi Lansko leto so v rudnikih Sief" ra Leone v Afriki našli diamant velik kot otroška pest. Je to P° velikosti tretji diamant na svetu-Kadar ga človek pogleda, se m11 na prvi pogled zdi, da gre za k08 debelega stekla ali za večjo kocM ledu, ki bi ne šla v kozarec. Toda strokovnjak takoj ve, da gre za nekaj drugega, da gre za diamant, ki ima vsega skupaj ^ karatov in katerega vrednost ocenjuje na dve milijardi in P° lir. Diamant, ki so mu nadeli in1® «Zvezda Sierra Leone*, so Pre' nesli v London, na sedež podjg" ja De Beers, ki kontrolira najmanj 80 odstotkov tržišča dia mantov na svetu. Sedaj ga Jf tvrdka dala na licitacijo. Začetna cena znaša komaj tri čet* milijarde lir, toda ponudba, pride v poštev, je samo ponudb v zaprti zalepki in s kavcijo 2^ milijonov lir. V svetu ljudi, 18 poznajo tržišče dragega kameni3! ne dvomijo, da je najverjetneje kupec «zvezde» newyorški draguljar Harry Winston. ki 'i .'.T V/ * ■ j v .v..-" ..v"-*5: ii >N -- % ■ ■ !L - od danes se obleci ves za polovičnoi ceno! v-fj'-- drop za kupce zlato jajce Naslovi: Trst , Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji. i: MLADOSTNI DNEVNIK 2* SIMONA RUTARJA Po drugem pogovoru se stricem ml Je rekel, da nij še gotovo, ali ostanem v seminišči, ali ne, pa da njegova želja je, naj bi ostal (sicer naj naredim kakor hočem). Temu je tudi teta priterdila. Jaz sem na to molčal, kakor je moja navada v takih okoljščinah. Z očetom se nesva nič kaj prijazno ločila. Po poldne sem šel spovedi in potem sem začel prav prijazno s teto govoriti, da bi se ves sum od sebe odvemil. 30. Popoldne sem se kratkočasil pri g. Kožarji in Gomi-ščeku.221a) Oba sta humorista. 31. Z g. Albertom rFranciscusl sva se sprehajala po vertu. Pripovedoval mi je veliko reči o Istranih, o zaporih itd. November. 1. Govoril z Vugo (iz Solkana), z Kodeljo in Gomišče-kom.222) Zvečer mi reče stric: «demn du komst nicht hinein. Inb sehe es dir an, dass du froh bist, aber die Jugend hat mit, mancher Hindemissen zu kampfen.o 223) Jaz sem mu hotel odgovoriti, pa mi naj pustil. 2 Menil sem na ta dan v Gorico iti. Ali ker mi je stric odsvetoval bil sem zadovoljen, ker se mi res nij ljubilo tako zgodaj v Gorico iti, posebno ker sem imel zadosti dobro na Sv. Gori. Govonl z Fonom in Perjevicem. Po poldne sem govoril se stricem. Povedal mi je, kako je bil pri njemu, kako mu je Marušič pisal, kako je ta komedijo igral itd. Prnfal me je zakaj se z Marušičem nič kaj ne razumeva. Odgovarjal sem mu le bolj po ovinkih. Dasiravno bi bil stric rajši, ko bi jaz še v seminišči ostal, vendar nij bil hud z menoj. Povedal mi je veliko pravil, iz kterih pa ne gleda po mojim mnenji preveč praktičnosti. — V meni pa se je glasil nek čuden občutek, od kterega nesem vedel, ali pravi da, ali ne. Ker je letos zadnje leto in ker se je treba veliko učiti (za kar je zopet veliko priložnosti potreba), ker vem kako mislijo moji sorodniki, ker je moje življenje kot vojaka nekoliko omejeno, in ker md je stric pravil, od koliko krajev bom opazovan; bi bil še skoraj raje še zadnje leto v seminišči prebil. Ali ker je že tako prišlo, naj pa bo, z božjo pomočjo se bo vse naredilo, ker korajža velja in fortes fortuna adiuvat! 224) zlasti ker se z lepim izgovorom znebim — te sitnosti. Tudi pri meni velja, da ko človek reč zado-bi, po kteri je dolgo hrepenel, jo je že sit. Le za kvartir me nekoliko štoriji, ker bosta imela teta in stric veliko ugovarjati. Ali «fortes fortuna adiuvat«! 3. Greva z teto v Gorico, že enkrat poprej mi je hvalila kvartir pri Pagonu. Jaz sem mislil, da govori le tako, brez interesa. Ali po poti sem zvedel, da misli mene tje spraviti. Ker sem spoznal ljudi že od poprej kot nemarne in uboge (ki se le od šolarjev živijo) in ker sem vedel, da ne morejo lepega kvartirja imeti, sklenil sem bil zaterdmo, da ondi ne ostanem. Ali jaz sem obračal, teta je pa obemila. Ko sva prišla v Gorico peljala me je naravnost k Pagonu. Zdaj sem videl, kaka prijatlica je ona z družino in vedel sem zakaj me hoče ondi imeti. Ali še zdaj nesem veroval, da me bo hotela prav prisiliti. Po maši sem jo zastonj nekaj časa čakal, zato sem šel k Marušiču. Govoril je z menoj prijazno. Rekel md je: «Kaj čemo pa s tabo narediti? Saj ti je že stric povedal, kaj ne?» Ko sem mu to poterdil govorila sva še nekaj navadnih reči (meddrugim mi je povedal, da je sirek po 2 fl.Lorintal 80, ki je bil enkrat le po 1 fl.torintl 80). Poslovila sva se zopet prav prijazno. Tako sem zapustil seminišče, z prepričanjem, «da je vsako odgojišče zunaj domače hiše mo-ralično pohujševališče.« Druzega slovesa mu ne morem dati. Za fante mi je sicer malo žal, ker sem se jim bil že precej prinavadil. — Ko zopet teto najdem me prav hudo napada, pervič kje da sem bil in potem da hočem iti k Prinzivali-ju stanovat (kar so ji babe vsled neke pomote povedale). Rekla je, da ji je stric ukazal, da moram pri Pagonu oetati. Jaz sem jd lepo odgovoril, da stric nij nič ukazal. Ona Je seveda svojo terdila in me na verh še oštevala, kako sem prevzeten itd. Na take reči sem molčal. Pozneje se je bila nekoliko potolažila in govorila zmirneje. Jaz sem ji mimo povedal, da ne ostanem več nego en mesec ondi. Ona se je lepo pogajala z babami, mene ni pa kar nič prašala. Babe so bile veliko bolj pametne, ker so jo skušale pregovoriti. Ali pomagalo nij vse nič, udal sem se tudi tej osodi. Ko je imela oditi dajala mi je teta take nauke, kakor bi imel sedem let in bi prišel pervikrat v Gorico na kvartir stanovat. 4. Začutil sem pervikrat neko notranjo radost, ktero sem že dolgo, dolgo pogrešal. Ali kaj pomaga, ko je vse zastonj! Vendar hočem zvest ostati svojemu sklepu. 5. —7. Sem bil večkrat v seminišči, deloma zaradi Godniča, deloma zarad drugih opravkov. 9. Čuden dan! Teta mi pošlje s Sv. Gore en dežnik in en sir, da bi me potolažila in se zopet z menoj sprijaznila!?! 13. Zvečer se je zbralo okoli 20 dijakov pri Lavriču, kteri so obljubili, da se bodo redno vdeleževali njegovih predavanj o deklamatoriki. Povdarjal je, da naj se trudimo našim nasprotnikom dokazati, da je naš jezik zares lep in zakaj več, nego za hlev, kakor je nedavno «L’Isonzo» 225) Slovencem očital. — Pozneje sem šel poslušat k volitvi čitalničnega odbora. 226) 14. Dijaški zbor, pri kterem so se volili peteri odborniki za osnovatev besede na čast «Prešima in Vodnika«. Izvoljeni so bili Kos I. z 12 glasovi izmed 25; Lutman II. 15 (1.12); Kragelj I. 20; Golob II. 19 (1.9); Rutar. Namestnika sta Go-ljevšček II. 8. (1.11); Šorli II. 4 (1.5). 18. Smo bili pri Levecu zarad besede. 227) 19. Smo bili pri Schaffenhauerji, Hribarji in Rajakoviči tudi zastran besede. 228) Opravili smo pri vseh še precej dobro. — Naj veča sitnost je se pevskim zborom. 28. Zvečer sem bil pervikrat v svojim živlenji v gledališči. Sram me je skoraj, da moram kaj tace ga izpovedati. Ali po tem kar sem videl in slišal, vidim, da nesem veliko zamudil. Ljudi je bilo malo in še tem se je poznalo, da neso prišli zaradi predstave v gledališče, ampak iz drugih razlogov. ^ vsem mi je scenarija še naj bolj dopadla. Marija, glavna oseb* v «La statua dl čarne«, 229) je včasih prav izverstno igral3' a druge osebe ne tako. 221 a) Verjetno upokojena duhovnika Franc Košar (1821), ki je b, doma iz Preske pri Medvodah (bival je v Gorici) ter Mihf8 Gomišček (ali Gomiščik; 1786-1879) iz Deskel, ki je kot upo^ jeni vikar bival v Solkanu. 222) Mihael Vuga iz Solkana je končal šesti razred goriške ginu1®-zije, prav tako Peter Gomišček iz Zagomile pri Plavah; I'8 Kodelja iz Podgore je končal tretji razred. 223) (nem.) = «torej ne moreš noter. Vidim, da si vesel, toda n8" dost se mora z marsikatero oviro borih.* 224) (lat.) = Močnim pomaga sreča. 225) »LTsonzo* je bil list goriških liberalnih Italijanov. Prvič izšel 7.10.1871. List je o slovenskem jeziku pisal v članku questione di lingua nella Dieta* (Vprašanje jezika v deželr,etl zboru; štev. 3 in 4, 28.10. in 4.11.1871). 226) O volitvah odbora goriške čitalnice ni časopisnih poročil. ,-e 227) Fran Levec (1846-1916), znani slovenski literarni zgodovinar > postal suplent na goriški gimnaziji (slovenščina, zemljepis, dovina) z odlokom deželnega šolskega sveta štev. 814 z 26.10-1“ *! tj k ! V k Oi 0 b S h s- Levca so v Gorici pričakovali z upi. Tako mu je 10.9.1871 , pismu (Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani, rokop's.. oddelek, Levčeva zapuščina) poročal Š. Širok (op. 33a); «T s prof. Hafnerjem (op. 101) sem govoril in bil prav vesel. L--- ——------J—— --/ e,«* V*** ** 1 pl c. v V pnde en pošten Slovenec v Gorico, saj Artel 1 suplent na H1’ j nažijil in Orešec (op. 79) so le šeme*. Podobn-> je spor0,.. bodoči Levčev stanodajalec Viktor Dolenc (op. 127); komaj pričakujemo goriški Slovenci, ker potrebujemo takih ^ kakor ste Vi» (Levčeva zapuščina, prav tam). 228) Poleg ravnatelja gimnazije in učitelja petja se omenja še ra'"18 telj slovensko-italijanskega moškega učiteljišča v Gorici (ustan°v 1871) Peter Rajakovič. 229) Italijanska igralska skupina L. Calamai, G. Arnous in T. ^ fani je dajala v tistem času vrsto predstav v goriškem gle^fh lišču (L’Isonzo, štev. 25, 25.11.1871) med temi tudi igro v P01 dejanjih s prologom »La statua di čarne* (Kip iz mesa). (Nadaljevanje sled1' PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIH ZA 5. TROFEJO SOKOLA Partizan in FINI Modena zmagovalca v prvem večeru V obeh tekmah je bila razlika med nasprotnicami preočitna 22. julija 1972 sinrltVeUkem številu gledalcev se je naivJ Pr^e* v Nabrežini ženski med- trofej^1 So'koJajkarSki tUniir “ 15610 l*Ske*rV* *ekmi večera so odbojkarice in .ga Partizana povsem zasluženo Ralo ^ ve^ie8a naprezanja prema-3 n .®?sterke iz Švice UNI Basel s so nriz?' 15:6* Gostje z Reke itovifr, * izredno zanesljivo in učinek ’ 'a't0 ^ n* usPelo nasprotni-l(e Rv Mvem setu osvojiti niti toč-Snati jn'Ci 113 tjubo pa je treba pri-v kt',da 50 odbojkarice Basla igrale dve^ . ‘ni znatno slabše kot Pred zanu ■ tednoma na Reki, ko so Parti-»izih 1?rgale en set in se v ostalih SDrn, . oraJ enakopravno kosale z nabila ‘Carni: Tudi v drugem setu je Pa snremoč Pečank očitna, Švicarke ir*/0 klJub temu šestkrat zadele v le ’ - ,koliko bolj izenačen je bil 7:5 eetelc tretjega niza. Pri stanju Pošk^f jugoslovansko moštvo se je Pesar Va*a Poboljša reška igralka terišča^p 80 j° roorali odnesti z nif ,. P° vsej verjetnosti se je tur-da ^1? končal sinoči, saj dvomimo, škodKa °° .opomoš'a tako hitro. Po-03 odlične večkratne državne -~ prezentantke pomeni za Partizana veliko izgubo in to predvsem za zadnjo tekmo turnirja proti FINI iz Modene, ko bo po vsej verjetnosti prišlo do odločitve o zmagovalcu. Po končani prvi tekmi je predsednik ŠD Sokol Antek Terčon pozdravil sodelujoče šesterke in želel vsem gostom, da bi se kar najbolje počutili v Nabrežini. Obenem pa je izrazil željo, da bi turnir še bolje uspel kot v prejšnjih letih, saj je letos konkurenca bolj kakovostna. V drugi tekmi večera je FINI iz Modene premagal Sokol s 3:0 (15:4, 15:3, 15:10). Domači šester-ki ni preostalo drugega, kot da se je proti močnejšim nasprotnicam borila za časten poraz. Ko je FINI igral z najboljšo postavo in je imel na igrišču Montanarijevo in Jullije-vo, se Sokol ni mogel dostojno u-pirati. O poteku dogodkov najbolje pričajo le štiri osvojene točke v prvem setu ter tri točke v drugem. Domačinke so igrale nekoliko slabše tudi zaradi treme in spoštovanja do nasprotnic. Dober je bil zadnji set, ko so se v začetku Sokolove igralke dostojno upi- ""'‘""'uiimmHHMMtnmimimimHmmummiuHunmHHiiMHMMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiMmHiiiiii SjOPSKO KOŠARKARSKO MLADINSKO PRVENSTVO V ZADRU Tudi Sovjetska zveza uvrščena v polfinale Ju8°slovani so v tekmi za prestiž visoko premagali Italijo 21. _ rale in izvojevale deset točk. S prikazano igro je italijanski prvak FINI povsem upravičil svojo vlogo velikega favoriL-. za končno zmago. Vsekakor pa je, glede na sinočnjega nekoliko šibkega nasprotnika, težko ugotoviti pravo vrednost te ekipe. Modenčankc so v nekaj primerih pokazale, česa so zmožne, predvsem pa, da je njihovo najboljše orožje napad. G. F. NA ATLETSKEM MITINGU CUS V 18. ETAPI KOLESARSKE DIRKE «1011 DE FRANCE* Borovi atleti Guimard je moral odstopiti na stadionu Grezar v včerajšnji nezanimivi etapi ClAIIAHrVA MtAfttllA lwk _ A —. _ _l _ - . -1 J. _ I_I_ ^ Slovensko moštvo bo zastopalo šest tekmovalcev ATLETIKA i Številni rekordi v Barlctti k ohTa^' al- ~ Samo zadnja tekma Pine j00' a 0 končn,i lestvici A sku-cl ns' n v četrtem polfinalu na mla-taj-kj1? eyropskem prvenstvu v ko-nem Sovjetska zveza je v odločil-ig»0 sP°Padu s presenetljivo dobro Pridr,^maga'a Po,jsko in se tako Itajjjj Izraelu, Jugoslaviji in del J ’ “ 50 s' vstop v zaključni kok *5rvensbva zagotovili že eno teko- ^d koncern izločilnega dela so b,lVari'ia' Sovjetski košarkarji bil re° Vendarie dosegli cilj, ki je sk0rV° Prvih treh tekmah zanje že Pa ip .nedosegljiv. O njihovi moči J le ostalo veliko dvomov. Žal Piknik ŠD «Polet» športno društvo «Polet» bo jutri,0 ®v°j P,knik Usuli. 22 • b. m. Po velikem nik i’ k* Sa Je doživel pik-iansko leto, se lahko pri-Prii-Jfk da bo na tej družabni o^tvi letos je ve£ ljudi. na„,r, «Poleta» zato sporoča pednje: ni aPiknik so vabljeni vsi čla-člani ° njihovi družinski Pik111 b^jnbelji mladine sploh, kot bo na istem prostoru 2a :am'_ se pravi na Erzelu. hrane 960 te že poskrbljeno, s Sa? Da naj si prinese vsakdo Ur-,5' Piknik bo trajal od 10. ženejZjutTiaj do večera. Udele-žainl na-i, Prinesejo s sabo le-skratT, sb°le, plahte, «roštilje», rn0rgKa vse, kar lahko pripo-Prpšu' bodo dan v naravi do n e 1 ^im bolje. Tokrat bobri,^?, sporedu tudi družabne tek ,, tve,.n,a primer tombola, prečah, tek čez dm in ®trn. bektna v odbojki in pote društvo bn0. športn ^rat vse svoje člane in Pika , j , društva, da se pik-števii Udeležij° v čim večjem bo morala ravno Jugoslavija preizkusiti pravo moč bivših evropskih prvakov, ki so tudi letos prišli na prvenstvo kot favorit. Drugo mesto pa so zasedli le zaradi boljšega količnika v medsebojnih spopadih z Madžarsko, Španijo in Poljsko, ki so sicer imele enako število točk. Po Zadru kroži govorica, da so se Sovjeti premišljeno «skrivali» s slabo igro in da so njihove sposobnosti v resnici dosti večje, kot bi bilo možno sklepati po dosedanjih nastopih. Vsekakor pa bi Ml tak manever zelo tvegan, saj jim je uvrstitev uspela le za las. Tako je do mnenju izvedencev glav-ni favorit le Jug(3lavija kjbo Ruse srečala'že danes. Jugošldva- cejšnjo lahkoto pometli z Italijo. «Azzurri* so se uspešno branili le v prvih minutah, ko so po zaslugi visokih Vilalte in Giroldija celo vodili do 12:8. Ko pa se je razigral domačin Perinčič, je jugoslovanska reprezentanca nasprotnike dohitela in zaključila prvi polčas s petimi točkami prednosti (34:29). V drugem delu sploh ni bilo več pravega boja. Sredi polčasa so domačini vodili s petnajstimi točkami prednosti, na koncu pa je bila razlika še večja: 79:56. Zanimivo je, da je italijanski trener kljub hudemu porazu po tekmi pohvalil svoje igralce, o nasprotnikih pa rekel, da so daleč najboljša ekipa na letošnjem prvenstvu. Italijani pa so sedaj še kar optimistično ^■mrdoženi, kajti njihov nasprotnik Izrael res ni nedosegljiv, zmaga pa M jih prvič v zgodovini mladinskih evropskih prvenstev privedla v finale in torej vsaj do srebrne kolajne. Končni lestvici izločilnih skupin: SKUPINA A: Izrael 8, SZ, Poljska, Madžarska in Španija 4, Turčija 0. SKUPINA B: Jugoslavija 10, Italija 6, češkoslovaška. Francija in Grčija 4, Bolgarija 2. BARLETTA, 21. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Bar-letti je italijanska štafeta 4x200 metrov postavila nov svetovni rekord s časom 1'21"7. Italijansko štafeto so sestavljali Ossola, Abeti, Benedetti in Mennea. Mennea je dosegel tudi nov neuradni svetovni rekord v teku na 150 metrov v času 15”1. Na splošno je bil današnji dan atletskega mitinga v Barletti izredno plodovit, saj so poleg teh dveh svetovnih rekordov postavili še številne italijanske rekorde. V hoji na 5000 metrov je Quirino izboljšal italijanski rekord z 20’41”3, pri prehodu 3000 metrov pa je padel tudi rekord na tej razdalji. Na 100 jardov se je Guarini uvrstil na drugo mesto z 9” 6 in dosegel najboljši italijanski čas v tej disciplini. TOKIO, 21. — Na japonskem plavalnem prvenstvu je devetnajstletna plavalka Mayumi Aokt dosegla nov svetovni rekord na 100 metrov metuljček časom 1’03”9. To je prvič po devetih letih, da je neki japonski plavalec ponovno postal svetovni prvak. """‘Ulm n.....iiiiiiii...■iiiimiiiiiii...niiunmliiiiuiu.nun.iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii.. ^tovno šahovsko prvenstvo v reykjaviku hscher zmagal v peti partiji 'N IZENAČIL STANJE S SPASSKIM O °°vjetski šampion je pokazal prve znake utrujenosti Ni Sna AVIK. 21. — Peta tekma v^ala SSa’m bn Fischerjem se je . Mskj - P°vsem nepričakovano. So- ?! zaSj0.n narareč v 27- P°- ? Jo ir691..izredno hudo napako, VeeMa prisotnih mojstrov Storiš ^eeej strogo. Jugoslovan jJUa i Je na primer izjavil, da je iNsk, ^Jbujša napaka, ki jo je rjhači napravil kot svetovni prvak, A da ^ ,01affson pa je celo re- tJS te Taka'si ** e T,,i)rvak ne bi smel pnvo-Atm/bdi glavni ' ‘ - Ho o—sodnik, Lothar be izjavil, da mu je bilo . Povsem jasno, da za /isch ,ni Več upanja' >h to6/],''6.tako nadoknadil zamudo ^ ,n spreobrnil potek sre- - Žebljem Je z8ledalo, da je zanj >SVf -150 Prv*h dveh dvobojih. D:‘Dstv, da so tudi simpatije v cberio! l ' so bile po mnogih h Msku 'b polemikah naklonjene Č a4;^u šahistu sedaj prešle k lij j Canovo stran. Po današnji tJ^ravji nannreč občinstvo burno Atil hv zrnagovalca, ki je za-^l°š{en0rano očitno zadovoljen in ! spi atorji. 'toščeni pa so še vedno or- ameriškega igralca že vse meje. Pred tekmo je namreč Fischer predal sodniku pismo, v katerem je bilo nanizanih štirinajst zahtev. Predvsem hoče Bobby, da mu organizatorji pismeno zagotovijo, da bo samo on odločal o morebitnih filmskih posnetkih z dvoboja. Poleg tega bi moral imeti pravico, da v kateremkoli trenutku izbere kraj, v katerem naj bi dvoboj potekal, organizatorji pa bi mu morali zagotoviti osebni pokriti bazen in ne tistega v hotelu, kjer je «toliko kričavih otrok*), pokrito igrišče za tenis in nov avtomobil, ker je Mercury Jaguar, ki ga ima trenutno na razpolago, že zastarelega tipa in nima niti avtomatičnih brzin. Kot vidimo, imajo Fischerjeve zahteve v glavnem le malo opravka s šahom predvsem pa izražajo oreveč samozavesti in nasilnosti. Sicer se je ta taktika do sedaj še kar obnesla, sai so mu skušali organizatorji čim bolj ugoditi Do mrtve točke pa bi prišlo, komaj bi sicer mirni Spasski s svojo pasivnostjo samo pomagal Fischerju, ki je, kot vse kaže ne samo odličen šahist, ampak tudi Na vsak način pa je po izenačenju dvoboj že vstopil s svoj res vroči del. Šesta tekma, ki je na sporedu v nedeljo, bo morala pokazati, do kakšne mere je Spasski izgubil živce in če je njegova kriza samo trenutna. Vsekakor bi bil zanj v tem trenutku, ko bo igral s črnimi figurami, tudi remi dobrodošel rezultat. *aj presegajo zahteve dober psihološki »trateg. Nezanimive tekme za poletno ligo SFRJ V sredo se je pričela poletna liga jugoslovanskih nogometnih prvakov, katere se letos udeležuje sedem ekip. V prvem kolu je v Zagrebu Dinamo premagal Partizana z 1:0 (odločilni gol je dosegel Sen-zen), Vojvodina je v Novem Sadu premagala v zadnjih minutah s Kustodičevim golom Sarajevo, v Beogradu pa je Crvena zvezda premagala Hajduka s 3:1. V tej tekmi so bili uspešni Petrovič, Jovanovič in Panajotovič za domače ter Boljat za goste. Lanski prvak, sarajevski Željezničar, je v prvem kolu poči val. Višješolski športni krožek CUS priredi danes popoldne na občinskem stadionu v Trstu pokrajinsko tekmovanje, ki bo moralo biti zadnje pred počitnicami, ki si jih navadno vsako leto dovolijo atleti in sodniki. Predviden je nastop 6 atletov Bora, ki bodo takole razdelili svoje moči: 100 m — Ruzzier Fabio 400 m — Švab Duško in Cesar Vojko višina — Švab Duško disk — Ruzzier Fabio in Cesar Vojko 5000 m — Grgič Oskar 60 m ovire «dečki» — Ota Aleksander 80 m «dečki» — Ota Pavel Z zanimanjem se pričakuje nastop bratov Ota v kategoriji «dečkov», med mladinci in člani pa bo tehnično najbolj zanimiv tek Grgiča. Štartal bo sicer na progi 5000 metrov, predvideno pa je, da se bo posebno dobro potrudil do 3000 metrov. V najboljšem primeru ima v načrtu čas okoli 9’45”, če se bo po prvih 3 kilometrih atlet počutil cfobro bo tek nadaljeval, drugače pa odstopil. Cesar bo štartal tokrat tudi na 400 metrov. Dober čas iz deseteroboja nam obeta rezultat tudi pod 54”5. V skoku v višino bo Švab s svojim dokaj izdelanim slogom «fosbury» skušal premagati lestvico na 170 cm. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri. K. B. LETALSTVO BEOGRAD. 21. — Na trinajstem svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu, ki se je pričelo 9. t.m. v Vršcu, se je danes pripetila druga nesreča. 47-letni kanadski inženir O. Maix, udeleženec leta na progi Vršac - Kragujevac - Vršac, je danes popoldne prisilno pristal na cesti Kragujevac - Lapovo dva kilometra od Kragujevca, kjer je trčil ob tovornjak. Težko poškodovanega pilota so prepeljali najprej v bolnišnico v Kragujevcu, od tod pa v težkem stanju s helikopterjem v nevrokirurško kliniko splošne državne bolnišnice v Beogradu, kjer se zdravniki bore za njegovo življenje. KOLESARSTVO MILAN, 21. — Jutri bo na sporedu zadnja izbirna vožnja za sestavo italijanske državne reprezentance; ki bo nastopila 6. avgusta na svetovnem prvenstvu v Gapu v Franciji. Edini kolesar, ki bo gotovo nastopil, je Felice Gimondi, ki se sedaj uspešno brani na Touru de France. Imena ostalih sedmih predstavnikov in štirih rezerv pa bo tehnični vodja italijanske reprezentance sporočil v ponedeljek. Wag(mansii etapna zmaga - Poulidor se je povzpel na drugo mesto skupne lestvice AUXERRE, 21. - Cyrille Gui- mard se je moral posloviti od «Toura de France* dva dni pred njegovim uradnim zaključkom. Nesrečni francoski kolesar se je moral posloviti od tovarišev približno po 12 kilometrih današnje 257 km dolge etape od Belforta do Auxer-reja. Tour je z njim izgubil svojega drugega velikega protagonista po odstopu Španca Ocane. Guimard je bil morda edini, ki je lahko resno nasprotoval Merckxu, temu predvsem na dlolgih dirkah sko-ro nepremagljivemu kolesarju. Guimard je moral odstopiti zaradi poškodbe na kolenu, ki mu V odpovedalo zaradi prevelikega napora. V dvomu je zato tudi njegova prisotnost na svetovnem prvenstvu v Gapu, kjer bi moral biti na čelu francoske reprezentance. Že včeraj Duško Švab se kot deseterobojec bavl s številnimi panogami. Danes se bo pomeril v skoku v višino je bil Guimard v stiski, saj je precej časa prebil ob avtomobilu zdravnika, nato pa so ga morali najzvestejši tovariši porivati, da je lahko prišel na cilj Zdravnik mu je vbrizgaval novokain, eno izmed prepovedanih poživilskih sredstev. Že včeraj je bilo tako razvidno, da francoski predstavnik ne bo mogel več dolgo nadaljevati z napori. Res škoda, da je zmanjkal Touru element kot Guimard, ki je vsaj nekoliko poživil sicer dolgočasno dirko kakršno je povzročila Merckxova premoč. Pred svojim odstopom je Guimard štirikrat osvojil etapno zmago, na skupni lestvici je bii drugi, osem dni je imel rumeno majico, ki jo je moral nato predati Merckxu. Vodil pa je na lestvicah ciljev in po točkah. Kljub odstopu torej precej dobri rezultati. V današnji najdaljši etapi Toura je zmagal Belgij konca leta 1974, nakar se bo umaknil iz aktivnega športa. 11 ,1 lit: tli OBVESTILA ŠD Polet vabi vsa dekleta, tudi iz mesta in okolice, rojena leta 1958 in kasneje, Id bi želela igrati košarko, naj se zberejo v Prosvetnem domu na Opčinah v ponedeljek, 24. t.m. ob 18. uri. • • « Tajništvo ZSŠD v Italiji obvešča u-deleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju (Breg, Kontovel, Primorec, Sloga, Sokol in Bor - Katy Kostnapfci), da bo odhod v nedeljo, 23. t. m. Vse tečajnice naj se zberejo na pomorski postaji v nedeljo ob 7.15 (pri pomolu Bersaglteri). Društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo vsaki tečajnici po eno žogo, v vsakem primeru pa ne manj kot eno žogo na vsaki dve tečajnici. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne opreme še opremo za kopanje in športno opremo za treniranje (hlačke, copate, majice, nogavice, trenerko). Vse ostalo dobe v taboru. Tabor bosta vodila Divna Sedmak in Učo Jurkič. Za starše, ki bi želeli priti na obisk ali pisati pa je naslov naslednji: TABOR VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO 52210 ROVINJ — POŠTNI PREDAL 30 -JUGOSLAVIJA. to je tisto, na kar je tvoja žena čakala pred odhodom na počitnice: prodaja ob koncu sezone pri coin Vsakokrat je to odkritje: kaj vse lepega ne vrže COIN sredi poletja na trg po skrajno znižanih cenah. Tvoja žena to ve in zagotovo je čakala na pravo (zadnjo) priložnost, da bi kupila razne reči za počitnice in potrošila veliko manj. in to je tisto, česar nisi pričakoval: popusti pri moški modi do 50 odst Letos se tudi tebi nudi izredna priložnost: obleke, hlače, jopiči, najnovejše modne reči letošnjega poletja, in z zares nenavadnimi popusti do 30, 40, 50 odstotkov. Boš znal ravnati kot tvoja žena? čoln velik sejem ob koncu poletja Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništva TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17000 lir V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 501-3-270/1 «ADlT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U' Oglasi Za vsak trim v vWni enega stolpca: trgovski 200, finančno j upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali ogla 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ST.r Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trsl VČERAJ DOPOLDNE NA PROGI CADIZ-SEVILJA V DVEH HUDIH PROMETNIH NESREČAH 76 potnikov izgubilo življenje Tudi včeraj pet mrtvi v železniški nesreči v Sponi ji Žrtve in ranjenci, katerih je več kot 100, so bili večinoma delavci namenjeni v Cadiz - Vzrokov nesreče še niso pojasnili SEVILJA, 21. — Na železniški progi, ki povezuje Cadiz s Seviljo, je prišlo danes do hude nesreče, pri kateri je izgubilo življenje 76 ljudi. Malo po osmi uri sta trčila potniška vlaka Sevilja - Cadiz in Cadiz - Madrid. Trčenje, do katerega je prišlo med postajama Lebrija in Cuervo, je bilo silovito. Brzovlak namenjen v Madrid, se je zaril v potniški vlak in popolnoma uničil tri vagone. Na brzcu ni bil nihče mrtev. Žrtve so večinoma delavci, ki so se peljali na delo v bližnje tovarne. Vzrokov nesreče še niso pojasnili. Preiskovalci proučujejo dve možnosti. Možno je namreč, da niso delovale signalne naprave, ali pa da je kretničar zagrešil napako. Na kraj trčenja so nemudoma pri-hit-le reševalne skupine rdečega križa in «Guardie civib, s helikopterji ameriškega letalskega oporišča pa so prepeljali nad 100 ranjencev v bolnišnici v bližnji mesti Le-brijo in Jerez de la Frontera. Boje se. da je med pločevino še kako truplo. Na aelu je tudi ekipa izvedencev, ki ugotavlja istovetnost žrtev. Na progi bodo lahko vzpostavili promet čez nekaj dni, ko bodo odstranili razbitine železniških vozov in lokomotive brzega vlaka, ki je popolnoma uničena. To je najhujša železniška nesreča v španski zgodovini. Pozno ponoči smo izvedeli, da je nesreča terjala 76 mrtvih in 103 ranjene. Številke sicer niso dokončne, vendar se ne bodo več mnogo spremenile, saj so reševalci že skoraj končali z delom. Izvedeli smo tudi, da je med žrtvami skupina vojakov, ki so se vračali domov. Zdi se, da nosi odgovornost strojevodja potniškega vlaka, ki je prezrl rdečo luč na semaforu. hrosinijevo truplo. Truplo je bilo celo, le glava je bila razmesarjena, kot da bi odvetnik strmoglavil z glavo navzdol, kar pa je za samomorilca malo verjetno. Zanimivo je tudi, da ko je Torrinijeva prišla v bolnišnico, v odvetnikovi sobi ni bilo bolničarja, ki bi ga moral stalno stražiti. So odvetnika Ambrosinija umorili? FIRENCE, 21. — Florentinski tednik Politica objavlja danes zanimiv članek o smrti odvetnika Ambrosinija. Odv. Ambrosini je namreč prisostvoval nekaterim sestankom, na katerih so sklenili da bodo izvedli bombne atentate in pripravili d-žavni udar. Na teh sestankih naj bi sodelovali tudi fa šistični prvaki Almirante, Rauti in Borghese. Tednik prinaša izjavo Ambrosini-jeve znanke Clare Torrini, ki je odvetnika poznala že 50 let. V kliniko, v kateri se je odvetnik zdravil, je prišla nekaj minut potem, ko je ta «skočib skozi okno sedmega nadstropja. Policija je prišla v kliniko šele pol ure po dogodku. Naslednjega dne re je Torrinijeva ! vrnila v kliniko in si ogledala Am- Vodstvo loterije prijavljeno sodišču RIM, 21. — Giulio Mattei je da nes prijavil sodnim oblastem vod stvo italijanske loterije zaradi sleparije. Razlog za prijavo je v tem, da je moč staviti vsoto, za katero se v primeru zmage prejme čez 20 milijonov lir, medtem ko je najvišji dovoljen dobitek za en stavni listek prav 20 milijonov Zdi se, da je Mattei pred kakim mesecem zadel velik dobitek. Izplačali so mu le 20 milijonov lir, v zameno za ostalo vsoto pa so mu baje pionudili neko zemljišče na Sardiniji. To novico je kasneje finančni minister zanikal, obenem pa je potrdil, da je najvišji možen dobitek res 20 milijonov lir. Po Matteievem mnenju pa je to protizakonito, saj na stavnih listkih piše, da so dobitki sorazmerni stavo. na italijanskih cestal bolnišnici je izdihnil še en ranjenec nesreče pri Lecceju Pojasnjena dinamika nesreče, ki je terjala štiri mlada življenja h Londonsko pristanišče h popolnoma omrtvičeno PADOVA, 21. — Sinoči je prišlo v Bovolentu pri Padovi do hude prometne nesreče. Avtomobil se je zaletel v gručo ljudi, ki so stali na pločniku. Pri trčenju sta dve osebi izgubili življenje, ena pa je bila ranjena. V aivtomobilu fiat 124 se je peljal 53 letni kmet Egidio Canova. Ko je vozil po glavni ulici Bovo-lenta, so ga oslepeli visoki žarometi nasproti vozečega avtomobila. Izgubil je nadzorstvo nad vozilom in zaneslo ga je na pločnik, kjer je stala gruča ljudi. Dve mladi delavki sta bili pri priči mrtvi, tretja delavka, ki je porivala otroški voziček, pa je bila ranjena. Otrok v vozičku ni bil poškodovan. Policija je zaplenila avtomobil, ki je povzročil nesrečo. Tri osebe so izgubile življenje v drugi nesreči, do katere je prišlo v predmestju kraja CittA di Ca-stello blizu Perugie. Avto fiat 850 7 evidenčno tablico iz Milana, v katerem sta se peljala dva Milančana; je silovito trčil v majhen poltovornjak, v katerem sta bila 31-letna Eledv Salustri in 41-letni Primc Mattaioli. Nesreča je, kot že rečeno, terjala tri smrtne žrtve; pri življenju je ostal le Mattaioli, katerega so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Danes je v bolnišnici v Lecceju umrl še en ranjenec prometna nesreče, o kateri smo poročali včeraj. Gre za 11-letnega Sergia Sta- sija, brata treh deklic, ki so preminile v malem fiatovem avtobusu. Iz Lecceja so potrdili vest, da so sinoči aretirali opelovega voznika, 41-letnega Leonarda Marinija, katerega so obtožili večkratnega nenamernega umora. Pojasnili so tudi; dinamiko nesreče. Opel je pri prehitevanju trčil v mali avtobus, ki je po trčenju obstal sredi ceste. V tistem trenutku je privozil fiat 124, ki se avtobusu ni mogel izogniti in je trčil vanj s tako silo, da sta obe vozili treščili v jarek. Avtobus se je pri tem popolnoma zmečkal in le slučaju se je zahvaliti, da so štirje potniki ostali pri življenju. Ta verzija, ki je verjetno edina resnična, tudi pojasnjuje, zakaj so se opelovi potniki rešili brez praske. RIM, 31. — Formalno preiskavo o dogodkih v zaporu v Rebibbii bo vodil sodnik Renato Squillante. Dr. Furino je namreč včeraj zaključil s preiskavo in jo predal sodišču. Squillante bo moral proučiti predvsem dve plati dogodkov v Rebibbii. V dokumentaciji, ki mu jo je predložil javni tožilec so izjave vodstva zapora proti kaznjencem, Id , naj bi bili krivi za pretep ter naj bi se upirali. Po drugi plati je med dokumenti tudi zapisnik zaslišanja dveh kaznjencev, ki sta dejala, da so ju pazniki brez vsakega razloga pretepali. ZARADI SPORA MED DELAVCI Pet delavcev v zaporu zaradi) sodelovanja pri sindikalni manifestaciji - Sindikat ne more intervenirati LONDON, 21. — Delo v london- j kinejo stavko. Možnost pa ima vla-skem pristanišču je že nekaj dni popolnoma ustavljeno. Vzrok za to je spor med pristaniščniki. Ko so pred kratkim uvedli v tem rečnem pristanišču promet s kontejnerji, je ostalo mnogo pristaniških nosačev brez dela. Nosači so se vsak dan predstavili na pomolu, ko so pa videli, da zanje ni dela, so se obrnili na vodstvo pristanišča in prosili za premestitev v skladišča. Vodstvo je doslej tej prošnji vedno ugodilo, ker bi sicer mnogo delavcev ostalo brez kruha. Temu pa so se odločno uprli skladiščniki, ki sa se bali, da bodo sami prikrajšani. V skladiščih so namreč doslej opravljali mnogo nadur in pri tem dobro zaslužili. S premestitvijo nosačev v skladišča pa jim nadur ni bilo treba več opravljati. Skladiščnikom so se tako znižali dohodki. Zato so se uprli in kljub prepovedi sindikata napovedali stavko. Stavko so nato napovedali tudi nosači in prevozniki. Rezultat stavke, ki traja že nekaj dni, so tisoči stotov uskladiščenega blaga, ki čaka na izvoz in nekaj kilometrov dolga vrsta tovornjakov pred vhodom v pristanišče. Kljub prošnji sindikatov in priporočilu vlade pa se delavci nočejo vmiti v pristanišče. Vse tri delavske skupine so organizirane v istem sindikatu, Trade Unions Congest. Njegov predsednik Jack Jones je danes dejal, da nima nobene možnosti, da bi vplival na delavce, naj pre- da, ki bi lahko upoštevala nov zakon, ki prepoveduje stavke, ko te ogrožajo interes države. Ta zakon so sprejeli letos, po dolgi stavki londonskih smetarjev. Zakon predvideva ostre ukrepe proti delavcem, ki bi vztrajali s stavko, med drugim tudi zaporno kazen. Zdi se, da je vlada sklenila, da se bo ravnala po tem zakonu. Danes je namreč londonski državni pravdnik izdal zaporni nalog za pet delavcev, ki so se udeležili nekega sindikalnega shoda. To je prvič, da so angleške oblasti izdale tak ukrep. Proti ukrepu sindikat še ni protestiral, ampak je le izjavil, da je solidaren s stavkajočimi delavci. Nasipi ob Dravi so zdržali BEOGRAD, 21. - Pretekla noč je bila doslej najtežja za požrtvovalne branilce nasipa vzdolž slavonsko - baranskega dela Drave. Njihova zasluga je, da so nasipi zdržali. Delo se nadaljuje posebno na baranskem delu nasipa, kjer nevarnost še vedno ni minila, čeprav je Drava pričela upadati. B. B. CATANIA, 21. — Danes so na Etni našli razbitine ameriškega vojaškega letala, ki je strmoglavilo 17. januarja letos. ON JE PAČ SREČEN Glavno je, da je on srečen-Ne vemo sicer, kdo je «on», kljub temu pa je morda le zanimivo, kako je izrazil svojo srečo. Razlog za svo\';o srečo je obrazložil po vsej strani-tednika Panorama kot velik oglas. Napisal je: