Žtav, 2.___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: UUca Sv. Frančiška AsiJkega št. 20. L nadstr - Vsi d*, i. naj se p »zijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma * r.e sp.cjemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni uredn.k Štefan Oodtiu. Lastnik konw»7. Naročnina z a a S a : Za celo leto.......K 24.— Zapolieta . . . ................• ** z% tri mesece..................• »■ za nedeljsko izdijo n cek> .......... Jj" u pol leta................. V Trsi«, v lorak, 2. januarja 1917, Latnik XIII. Po&amezae številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolono Cene: Oglasi trgovccv in o rtnfkov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............• • mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 2°-— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po A vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti', Naročnina la reklamacije se pobijajo upravi Usta. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti* — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega §t. 20. — PoStnohranilnlČni račun Si. 841.652 Pretrd najnovijih dogodkov. Amnestija. Rc>nun>kj bojišča. — Rusi potisnjeni proti Focsani in Braili. Napredovanje zveznih čet na sedinograški jugovzhodni meji. . _ Ruska bojišča. — Pri Rigi in Smorgonu sunki ruskih lovskih poveljstev odbiti, italijansko bojišče. — Živahni topovski boji. Na zapadnem in macedonskem bojišču nič bistvenega. __ Amnestija. DLNAJ, 1. (Kor.) *Streiileurs Militar-blatt« poroča: Amnestija. A) Vsem vojaškim osebam, ki so bile pred 1. ' tnuarjem 1917 od sodišč skupne brambne sile kaznovane z zaporotn in katerim je sedaj kazen prekinjena ali od-godend. se prestanek kazni ali še neprestanega dela odpusti, ako so se po obsodbi zadržali pred sovražnikom tako hrabro in tudi s;cer tako dobro, da je s tem njihova krivda smatrati za poplačano. Določitev, ako so izpolnjeni ti pogoji, pristoja pristojnim poveljstvom, ki so nastopala v laz^odbenem postopanju I. instance. B) I. Vsem osebam, ki so bile pred 1. januarjem 1917 od kakega sodišča skupne brambne sile pravomoćno obsojene na ne več kakor tritedensko zaporno kazen ali na ne več kakor 200 K znašajočo denarno globo, se te kazni, v kolikor jim še ni zadoščeno, odpuste. H. Pred 1. januarjem 1917 od kakega sodišča skupne brambne sile določena kazen, ki znaša več kakor 3 tedne, toda ne več nego 6 tednov ali več kakor 200 K. toda ne preko 400 K, se odpusti: a) mladeničem, ki so zagrešili kazensko dejanje pred dokončanim 16. letom in katerih delanje ni sad hudobnega mišljenja, ampak nezadostnega nadzorstva in vzgoje, posebno v kolikor je povzročila to vojna. b) ženam in vdovam vojščakov, ki so izvršile dejanje tekom udeležbe moža v vojni 4kn je hila izvršena obsodba radi HEkK^atŽfai ^v^VpoSoJToS- govarjajo vsa| na eno kažnjivih dejanj. Pri preračunjavanju kazenske meje je všteti morda kot kazen šteti preiskovalni ali zavaro\alni zapor. V smislu te amnestije je smatrati kot vojne udeležnike vse osebe, ki so tekom sedanje v>jne služile ali ki služijo v oboroženi sili ali pri orožništvu. III. Ako je bila poleg zaporne kazni izdana tuii denarna kazen v navedenem znesl.ii. >te kazni odpuščeni, ako zaporna karen in nadomestna kazen denarne globe v slučajih točke I. ne znašate skupil" več kakor tri tedne, v slučajih točke II. ne več kakor 6 tednov. C) Vsem pred 1. januarjem 1917 od kakega sodišča skupne brambne sile ne nad tri mesece zapora ali v denarno globo pravomočno obsojenkn osebam, se v smislu zakonitih predpisov kot posledica obsodbe luistopivša nesposobnost za gotove pravice, mesta m pooblastila, kakor tudi izguba volilne pravice in pravice do izvoli tve v javnih korporacijah prizanese. Odpust pravnih posledic za osebe, ki svoje kazni še niso nastopile ali ji še niso popolnoma zadostile, postane pravomočen v onem času. ko je kazni zadoščeno ali plačana denarna globa. 1» Določbe veljajo tudi potem, ako obsodba pred 1. januarjem 1917 sicer še ni postala pravomoćna, a nastopi pravomoč-nost nakjiadno. ker še ni ustreženo kakemu pravnemu sredstvu, ali je predloženo pravno sredstvo umaknjeno ali ker nima pravno sredst\o, pri katerem vztraja obtoženec, nobenega uspeha. Isto velja, ako doseže v postopanju na bojišču ali na morju izdana obsodba po potrditvi pristojnega poveljnika pravomočnost naknadno. E) Amnestija se ne razteza: a) na kazni, ki so bile izdane vsled navijanja cen ali oderuštva; b) na osebe, ki so bile že poprej obsojene v kako zaporno kazen, ako ni bila proglašena ta le kot nadomestna kazen kake denarne globe. F) Vojno ministrstvo se pooblašča, da predloži posebne pomilostitvene predloge v večjem številu za osebe, ki sicer amnestije niso deležne, a so vsled vojaškega službovanja, njihovega življenja, vsled osebnih razmer in v £te kaznjivega dejan-la kakor tudi po nagibih vredni milosti. Tu morajo priti predvsem v pošte v taki obsojenci, ki so vsled vojne težko prizadeti v družini ali na premoženju. Dalje se pooblašča vojno ministrstvo, da stavi v vpoštevanja vrednih slučajih posamezne predloge glede prizanesitve v točki B. II. navedenih, oroti ženam in vdovam vojščakov izdanih kazni, ako je bilo izvršeno kažnjivo dejanje po končanju udeležbe moža na vojni in ako je mož umrl, ali bil odpuščen kot invalid, ali ako se pogreša, ali pa Če je vojni ujetnik. O) Pristojna poveljstva na suhem in na morju se morajo v okviru prvega odstavka točke F navedenih splošnih navodil v veliki meri poslužiti podeljene jim pomilostitvene pravice. H) Nastop pred 1. januarjem 1917 proglašenih in še ne ali ne še popolnoma izpolnjenih vojaških disciplinarnih kazni se odpusti. P O nJL f _g T E K Njegov čas. Roman. Iz angleškega — Prihajam, tetka, da te prosim tvojega dovoljenja za svojo ženitev s Tamaro. ki si ji kumica. — je pričel, poljubljajoč ji roko z resno vljudnostjo. — Ona je milostno privolila, da postane moja žena, in manjka samo še tvoje privoljenje, da bo moia sreča popolna. Gricko. ljubi moj dečko! — je bilo vse, i ar je kneginja mogla reči v svoji ginjenosti. — Ce____če____si prepričan, da bo v srećo obema, si ne morem misliti večje radosti. — V naj »no srečo bo! — je dejal Oricko in iiote prezrl dvom v tonu njenega vprašanja. * Nato pa je oj-ustil ceremonijalni ton in jc bil zopet stari Oricko. Poljubil je zopet roko svoji stari prijateljici in pošepetal: — Predraga tetka, ne boj se ničesar, zagotavljam te. da bo v najino srtrčo. Kneginja je bila zelo ginjena. Da za vsem em tiči še nekaj drugega, je pač oi»azilu, toda vajena je bila, da je slepo Avstrijsko orodno poročno. DUNAJ. 1. (Kot.) Uradno se razglaša: 1. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — V romanski nižini bojujoče se zvezne sile so tekom bojev z zadnjimi oddelki potisnile sovražnika v njegove pripravljene postojanke jugozapadno Braile in napol pota med Rimnikoiu Sara tom In Focsani. V gornjih dolinah Zabale, Naruje in Putne so avstro-ogrske in nemške čete flml. Ruiza v napredujočem napadu. V ozemlju Harje so zavzeli paši bataljoni ve£ zaporedoma le- inX!k nnCin:«~tr CMM^MS, komi »JC'«l//» pfcd zemlje. Dalje severno pri c. in kr. silah nobenih važnih dogodkov. Italijansko bpjišče. — V Silvestrov! noči je bil od časa do časa na kraški planoti živahen sovražen topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. Nemško orodno poročilo. BEROLIN, I. (Kor.) Veliki glavni stan, I. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Južno Rige in pri Smorgonu so bila odbita moćna ruska lovska poveljstva. Na severnem bregu Pripieta pri Pinsku so zavzeli nemški konjeniki v pehotnem boju dve oporišči Rusov in ujeli enega oficirja in 35 mož. — Fronta nadvojvode Jožefa: Nemškim lovcem se je v Gozdnih Karpatih posrečilo razstreliti neko sovražno kulo s posadko vred. Med dolinama Uza in Putne so nemški in avstrijski bataljoni z naskokom zavzeli več višinskih postojank in odbili močne protinapade Romunov in Rusov. Herestrau in (Jngureni v dolini Zabale sta zavzeta. — Mackensenova armada: V severnem delu Velike Valahije so vrženi Rusi vnovič. Deveta armada je potisnila sovražnika v postojanke napol pota Rim-nika Sarata in Focsanija, donavska armada v prednost je Braile. V Dobrudži so uspehi nemških in bolgarskih čet znatno zmanjšali rusko predmostno postojanko vzhodno Macina. Ujetih )e bilo tisoč mož zaupala Gričku, in vedela je, da se konča vse dobro, če je on dal svojo moško besedo. Tako torej ni povpraševala nič. — Ali hočeš biti tako ljubezniva in dobra in stopiš po mojo nevesto, preljuba tetka, — jo je poprosil čez nekaj časa, — rad bi imel, da bi mi jo izročila ti. Kneginjo je premagala ginjenost____ hitro je odšla iz sobe. Kot bodoča kneginja in triumfirajoča nevesta pač res ni izgledala Tamara, ko je šla za svojo kumico v salon. Kot vitka, potrta mlada deklica, v nežni, prilagajoči se, golobje sivi obleki je stala pred Gričkom, s povešenimi očmi. Ledeno mrzla je bila tresoča se roka, ki jo je položila kneginja v Orickovo. Poljubila je oba, ju blagoslovila in ju pustila nato sama. Tiho in potrto je obstala Tamara, ko ju je zapustila kneginja; ni si upala dvigniti oči. Gricko je končno pretrgal molk. Prijel jo je za levo roko in ji jo poljubil. Nato je potegnil poročni prstan z njenega prsta in ga brezskrbno položil na mizo, držeč njeno roko in natikajoč na mesto starega prstana svoj zaročni dar, lesketajoč se prstan, ki sta ga krasila velik demant in rubin. Tamara je drhtela. Ozrla se je na svojo rufco* zazdelo se *c kot da so ii in uplenjeni 4 topovi in 8 strojnih pušk. V deltskem ozemlju Donave ie bolgarska porečna straža pobila okoli 50 Rusov, ki so prekoračili s čolni rokav sv. Jurija. — Macedonska fronta: Nič bistvenega. Prvi generalni Tcvartirmojster: pL Ludendorff. Bolgarsko orodno poročilo. SOFIJA, 31. (Kor.) Macedonska fronta: Ob Strtimi slaboten topovski ogenj in brezuspešno delovanje sovražnih zadnjih oddelkov. — Romunska fronta: V Donavi smo z uspešnim topovskim ognjem potopili en sovražen nrnlk. Pri Tulcei so bile vržene na pristati^če in ladje bombe. Pri Sulini smo neko sovražno transportno ladjo zadeti v polno. Napad proti podmost-ju Macinu se nadaljuje. Po trdovratnem boju smo zavzeli višino 169 vzhodno Macina, ujeli 200 mož in uplenili 4 gorske topove in 5 strojnih pušk. V vzhodni Vala-hiji so naše divizije prekoračile železniško črto Buzeu—Bralia in se nahajajo 13 lun pred tem mestom. . Tortko orodno poročilo. CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front nobenih važnih dogodkov. _____ Odgovor entente na Wltsonovo noto. LLGANO, 1. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Odgovor entente na WiIsonovo noto bo izročen v kratkem, ali se objavi le v slučaju, ako bo smatral Wilson to za primerno. PARIZ, 31. (Kor.) Odgovor na noto predsednika VVilsona je pričakovati v najkrajšem času. Odgovor bo zelo obširen in bo podrobno razlagal pričetek in konec vojne. »Matin« pravi, da bo poleg odgovora posebna izjava belgijske vlade, v kateri bosta izražena zahvala ameriškemu narodu za izkazane zasluge in zaupanje v bodoče prijateljsko skupno delovanje. ___ General Haig — maršal. LONDON, 31. (Kot.) General Haig je bil imenovan za maršala. rraacusfci pariainent. PARIZ. 31. (Kor.) Senat je imel včeraj dopoldne sejo in se je odgodil do 9. januarja. — Zbornica se je odgodila na nedoločen čas. Prepustilo se je predsedniku, da jo zopet skliče. Sazne politične vesti. O položaju, kakor se kaže povodom kronanja cesarja in kralja Karla v Budimpešti, pripominja »Hrvatska Rieč«: Sedaj treba še, da kralj v avstrijski polovici monarhije položi prisego pred državnim zborom ____Nade, ki se spajajo z mladim kraljem, so velike. Vsi narodi se nadejajo uresničenja svojih narodnih želja. Na visokih in najodločilnejih mestih so ukrenje-ne izpretnembe, ki — kakor uverjajo časopisi — niso še dovršene. Mladi vladar je prišel na prestol v resnih časih, a dokazal je že dosedaj, da jim je dorasel. Ali, v kolikor more človek videti v prihodnost, se bližamo še važnejlm političnim dogodkom v zvezi z vojno — političnemu reševanju najvažnejili domačih in mednarodnih vprašanj. Po izjavah z nasprotnih strani se sicer dozdeva, da mirovni koraki za sedaj ne bodo imeli uspeha, ali do mirri pride v bližnjem ali daljšem času, in z mirovnim korakom centralnih vlasti je vendar dana kal miru. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je imel ob priliki novoletnega ča-stitanja vladne stranke obširen političen govor, v katerem se je doteknil tudi notranjepolitičnih avstrijskih razmer, se ba-vii z vojnimi dogodki, zlasti kolikor se tičejo Ogrske, posebno Sedmograške, in je s snetjem tega preprostega zlatega prstana izpolzele vse trdne, varne stvari. Niti besedice občudovanja, niti besedice zahvale ni imela za ta krasni zaročni dar; nepremično in apatično je stala pred Gričkom. — Hvala vam, gospa, vasi privolitvi, — je dejal nekam prisiljeno in slovesno. — Storim vse, kar je v moji moči, da se ne boste kesaUu £ Izrekel ni nobene ljubavne besede, poizkusil ni nikakršnega drugovanja, in vendar. če bi bila samo enkrat dvignila pogled, bi bila v njegovih očeh mogla citati strastno nežnost, ki je ni mogel skriti. Toda glavica je ostala povešena; njej se je zdelo, da to vse spada k celoti. Poravnati je imel napram njej veliko krivdo ____>n ji je dal edino zadoščenje, ki ga more dati poštenjak. Celo sedaj, ko je njena roka ležala v njegovi, in je bila gotova, da sedaj kmalu postane njegova kneginja, ni občutila niti zniagodobitnosti niti veselja. Ni se mogla otresti potlačujočega občutka ponižanja, kajti strast m njene posledice, potreba ... ne pa ljubezen.... je bila vzrok te zaroke. la tako ie stala ored njim nemo. končno omenjal tudi doslej oficijelno še nepotrjeni negativni odgovor entente na mirovno ponudbo centralnih držav, o katerem se je izrazil, da ie zanj odprto vprašanje, ali bo ententa v resnici odgovorila absolutno negativno. Zaključil je s prošnjo za nadaljno zaupanje, pa naj se dogodki razvijejo kakorkoli. »Češka zveza« in politična situacija. O predmetu razpravljajo češki moravski tisti posebno živahno. Olomuški »Naši-nec« piše: »Doba, v kateri se je pri nas velevalo, da se med vojno ne tira nikaka politika, je, hvala Bogu, pri kraju. Vse češke stranke so izprevidele, da se med vojno tira politika, in so se koncentrirale, da — četudi pozno — začno s političnim delovanjem. In zato pričakuje češki narod toliko od »Češke zveze«, kolikor od »Narodnega odbora« v sedanjem resnem času resnih dejanj. Vse predstaviteljstvo bodi uverjeno, da stoji trdno za njim ves narod. Združena češka delegacija ima napram režimu Clam-Martiniccvemu, ki se je ustvaril brez nje, popolnoma svobodne roke. Situacija češke delegacije ne bo lahka, toda po ujedinjenju je bistveno zbolj-šana. Vodstvo »Češke zveze« je dalo zagotovilo, da se zaveda resnosti svoje naloge in sedanjega težkega časa. In zato pričakuje naša javnost s polnim zaupanjem, da bodo Čini našega narodnega vodstva na višini časa ter da bodo mogli zbrati vse sile naroda za cilje, ki so mu postavijo. Položaj »Češke zveze« je olajšan tudi s tem, da se interes češkega naroda popolnoma krije z interesi države in dinastije, kajti program »Zveze« je: močna in do vseh nje narodov pravična Avstrija«. »Moravska Orlice« piše: »Izjava Češke zveze o vladi Clatn Martinicevi ne vsebuje niti ene črke takega, da bi mogli razsodni politični možgani -izvajati negativno stališče češke politike. Pač pa se more in sicer s polnim pravom očitati vladi grofa ClamaMartinica, ki sejii pogajala ali sploh ni hotela pogajati s »Češko zvezo«, kakor je to storila s nemško-nacijonalno zvezo. Ni na češkem časopisju, da bi danes razpravljalo o teh konkretnih stvareh, ker se je z narodno zvezo ustvaril avtoritativen organ češke politike, ki se mu morajo te stvari prepustiti v razpravljanje in rešitev Tr> ie nnvost v češkem političnem življenju, zdrava novost, kateri ss sedaj vsi privajamo in moramo stem, da se podrejamo disciplini, omogočiti enotno češko politiko, kakoršnje češki narod sedaj potrebuje«. it k vprašanju državnega jezika, V diskusiji o takozvanem »državnem«, ali »posredovalnem jeziku«, se naglasa od strani nemških pravnikov, da taka uvedba sploh ne spada v delokrog zakonitih čini-teljev — parlamenta in cesarja — marveč, da so zanjo pristojni tisti, ki jim je pover-ena eksekutiva, izvrševanje zakonov. To je: ministri! Naj priznamo hitro: po besedilu naših ustavnih zakonov, po mrtvi črki, bi imeli oni prav. Z državnopravnega stališča je vprašanje uvedbe »državnega« ali »posredovalnega« jezika prekomplicirano, da bi se mogli tu spuščati v nadrobno razmotri-vanje. Le nekoliko razmotrivanj v splošnih obrisih naj podamo tu. Avstrijska ustava statuira dve oblasti: državno-zakono-dajno, parlament, in državno - naredbeno vlado. Res pa je tudi, da je polstoletna — odkar imamo konstitucijonelno življenje — avstrijska državnopravna praksa vedno priznavala umestnost in potrebo, da se kompetenci zakonodajnih faktorjev, parlamenta in vladarja, pridružujejo ne samo vprašanja, odkazana jima po izrecnem besedilu zakona, marveč tudi vsi tisti predmeti, ki radi više svoje pomembnosti in dalekosežnosti reklamirajo rešitev po najvišji avtoriteti: s sodelovanjem zastopstva vsega prebivalstva, torej parlamenta!! Gričku je bilo treba vse njegove trdne volje, da ni objel te trepetajoče, žalostne postave s svojimi močnimi rokami in je obsul s poljubi in dragovanjem. Toda nadvladala je njegova neupogljiva trdo-vratnost; ne, ta krasni trenutek naj pride kot solnčni žarek, ko bo dobljeno vse, ko vkljub vsemu izsili njeno ljubezen. Zato zasedaj ni hotel nič drugega, kot vzdržno spoštljivo občevanje in pa div se dogovorita ravno, kar je najpotrebnejšega. — Kaj ne, sama boste tudi za to, da se poroka vrši še pred pričetkotn posta? — je vprašal, izpustivši njeno roko. In Tamara je odgovorila žalostno: — Poročim se z vami, kedar hočete. Obrnila se je od njega in sedla. Gricko se je naslonil ob levo in jo opazoval. Spoznal je vzrok, zakaj ji je dobrodošel vsak čas, in posmejai se je skrivaj; porednega leska v očeh pa vendar ni mogel premagati popolnoma. — Bojite se, da bi se moglo kaj zgoditi ____kai ne, tako je? — je dejal. — No, zame bo veliko veselje, če se zgodi res. Za ubogo Tamaro je bilo preveč, da je slišala vso svojo skrb izrečeno v besedah. N^j navedemo tu slučaj, ki eklatantno podkreplja naš nazor, oziroma našo trditev o dosedanji praksi. Vsi se spominjamo, koliko gibanja diskusij in prerekairja je provzročilo vprašanje ustanovitve italijanske juridične akademije, ne da bi bilo to vprašanje prišlo do rešitve, to je: ne da bi se bila vlada hotela rešiti po oblasti, ki jo jej daje besedilo, mrtva črka, zakona. Stvar je namreč taka, da ustanovljanje vseučilišč spada pač v koinpetenco zakonodajne oblasti, ustanovljanje takih akademij pa ne! Vlada bi bila torej mogla rešiti vprašanje italijanske akademije, ne da bi zahtevala kakega votuma od parlamenta, lil vendar se je izogibala rešitvi tega vprašanja in ga je potiskala pred parlament. Zakaj? Smatrala je vprašanje italijanske akademije za eno tistih vprašanj, ki sicer po besedilu zakona spadajo v nje koinpetenco, kot eksekutive, ki pa naj se vendar, z ozirom na njihovo važnost in daleko-sežnost, prepuščajo parlamentu v rešitev. Ni si upala, ker se jej je to vprašanje zdelo prevažno, predalekosežno. To pa morda — po našem mnenju — še posebno zato, ker bi z ozirom na narodnostno innogo-ličnost države, na postulate narodov, moglo prejudicirati reševanje vprašanj, glede katerih so narodi silno občutljivi. Iz tega izhaja jasno, da tudi praksa državne eksekuiive sama potrja utemeljenost in pravilnost nazora, oziroma trditve, da se pri reševanju važnih in dalekosežnih vprašanj ni držati samo izrecnega besedila zakona, mrtve črke, o razdelitvi koinpe-tenc med državnozakonodajno oblastjo, parlamentom, in državnonaredbeno oblastjo, ministrstvom. To je tudi absolutno potrebno ob sestavi naše države, ob navskrižnosti radi ira-cijonalnih aspiracij posameznih narodov, in radi občutljivosti, ki je naravna posledica teh borb ;n navskrižij. Naj podamo zopet eklatanten izgled v bolje razumevanje. Ce se ima povišati kak davek za par vinarjev, spada to po besedilu, po besedi zakona, pred parlament. Ustanovitev kake juridičite akademije pa ne. To more odrediti vlada sama. A kaj je po svoji pomembnosti za par vinarjev viši davek v primeri s tako etično dobrino, kakršnja je v juridični fakulteti, i zlasti za narode, ki so šele v razvoju, ki si šele snujejo svoje kulturno življenje, svojo učno organizacijo — kakor si jo morajo, v glavnem ne po njihovi krivdi, avstrijski narodi. — ki jim je, ker so doslej brez višjega šolstva, kaka akademija prevažna etapa na njihovem kulturnem snovanju!! In vendar naj bi pri vinarju davka imeli zastopniki besedo, pri tako važnem kulturnem vprašanju pa ne! To bi bilo nesmiselno, absurdno, in bi bilo krivično v najvišji meri! Nedopustno je torej in bi tvo rilo najhujo krivico za narode, ako bi se hoteli — kakor faktično hočejo nemški politiki — s kako juristično zvijačo izognili rešitvi takega vprašanja potom parlamenta! In vlada doslej ni hotela tega, kakor kaže zgled z italijansko akademijo. Priznala je s svojo prakso, da je pri reševanju takih vprašani sodelovanje zastopnikov ljudstva potrebno. In ta praksa priznava še nekaj drugega, življenje uči, da uradniki — in to so tudi ministri — niso sami dorasli za reševanje važnih vprašani in da zato v svoj lastni pouk sklicujejo ankete in poživljajo na sodelovanje tudi može, ki ne spadajo ne k legislativi, ne k eksekutivi, ki niso ne člani vlade, ne parlamenta! In sedaj: vprašanje »državnega*, ali »posredovalnega« jezika, ki je za narode v državi z mnogolično narodnostno strukturo naravnost nebotične pomembnosti in dalekosežnosti in je zato smatrajo kot kardinalno vprašanje!! Kaj je jezik? Kako nalogo ima? Kaj poinenja za vsak narod? Jezik ima prvič posredovalno nalogo. Potem pa ima izven funkcije posredovanja misli še gospodovalno funkcijo. Vzemimo ulične napise! Sami na sebi, v tem, kar pripovedujejo, niso bogve kako Z zadušenim krikom je skrila obraz v blazinah. Ni je skušal tolažiti, dasi ravno se je komaj premagoval, da*ni storil tega. Namesto tega je rekel resno: — Mislim, da se boste hotela domeniti s svojo rodbino. Morda pridejo semkaj k poroki? Ker ste vdova, vam pač po zakonih vaše dežele ni treba nikakršnega privoljenja? Tamara, kot plamen zažarela sramu, je dvignila glavo nekoliko iz blazine in odgovorila: — Svobodna sem in lahko storim, kar hočem. — Cisto uničena po svoji bednosti, je oči zopet povesila k tlom in rekla čisto nalahno: — Da, mislim, da pridejo k poroki. — Postni čas je zelo dobra pretveza, — je nadaljeval, — in tu v družbi so itak navajeni, da storim, kar hočem; potemtakem se ne bo nihče čudil hitricl 2al ml je samo, če bi vi imela neprijetnosti žara 1i prenagljenih priprav. — Koliko pa je še do začetka posta? — je vprašala Tamara brez zanimanja. — Komaj en mesec---- skoraj štiri tedne. Ali naj določimo poroko v štirinajstih dneh? Potem bi mogla odpotovati na Stran IL EDINOST" štev. 2. V Trstu, dne 2. januarja !9!7. Avstro-Ogrsko in Rusijo na predvečer konflikta doseženi sporazum (entente), vsa ta prizadevanja so ostala od strani Nemčije brez odgovora in učinka. Imenovanje. Namestni učitelj c. kr. slovenske državne gimnazije goriške, g. Malija Rauter, je imenovan za provizornega gimnazijskega učitelja. G. Rauter se mudi od začetka italijanske voine v svojem rojstnem kraju, v lepem Ra domenu pri Ljutomeru. Koprsko učiteljišče. Kakor poroča poslanec Spadaro, se otvorijo meseca januarja v Trstu zaposlovalni tečaji za dijake neotvorjenega koprskega učiteljišča. Goriški slov. gimnazijci v Trstu so na tih način obhajali desetletnico pesnika S. Gregorčiča. Prof. dr. Josip Lovrenčič je imel primeren govor, nakar so učenci vseh razredov deklamovali izbrane Gregorčičeve pesni.* Zahvala. Slovenske oskrbnice vojniških sirot se zahvaljujejo najtopleje g.e Antoniji dr. Slavikovi, da je tako materinsko ustregla željam ubogih vdov. Ko so b^i darovi lično povezani in pripravljeni na d-olgih mizah, mogli smo si vsaj približno predstavljati vse ogromne delo, ki je je imela gospa Slavikova z izbiranjem in nakupovanjem. Koliko stopinj, koliko tekanja, da je le izpolnila želje vdov in razveselila nedolžne sirote! Bodi tem potom \u2ui. Njihova pomembnost je v dejstvu, da njihov jezik kaže narodni značaj do-ilčneza kraja! Potem r>a je jezik — in v ter.i je njegova neizmerna veljava — kot nositelj misii in pospesevatelj duševnega razvija kultura d'jfcrina naroda! Vse to in pa dejstvo, da ima jezik gospodovalno funkcijo, to je, da služi tudi kot sredstvo nad vlad ja, moramo umeti in imeti pred očmi, če hočemo razumeti, zakaj se narodi upirajo uvedbi državnega jezika in zakaj prisojajo temu vprašanju toliko važnost, da neizprosno zahtevajo, ra; se rešitev prepusti zakonodaji, parla-ii i*.; i tu, zakaj štejejo to vprašanje med tiste, ki spadajo v kompetenco državno-za-kraodajne in ne državno-naredbene oblasti. Kajti, če bi jezik kakega naroda zado-hH veljavo državnega jezika, bi to razširilo in utrdilo njegovo območje, a v isti meri bi trpeli drugi narodi. Vprašanje državnega jezika, ki je sedai nemški politiki, — in to edino iz vzroka, ki smo ga ravnokar oznaCili, v stremljenju po nadvladju. ne pa. kakor sicer govore, rad; kakega državnega interesa — tako forsirajo, po-seza potemtakem globoko v življenje m življtnske interese, radi česar je v polni meri upravičena zahteva naroda, da se tu \ prašanje reši potom parlamenta, da se vpraša tudi njih, ne pa. da bi se njih za-stop popolnoma eliminiral! Končno naj tu opozorimo na neko krivo mnenje, ki je čitamo sleherni dan po časopisih. To krivo mnenje je, da hoče vlada uvesti nemški državni jezik nepostavnim potom, s pomočjo § 14. § 14 je vsebovan v naši ustavi z namenom, da v času sile, ko parlament ne deluje, nadomešča funkcijo parlamenta. Ali ustava zah- ----------------------------------------- teva ob enem. da se ukrepi, izdam s po- ne% pozdravlja besede, ki jih je naš mladi| aScR^^i. V&. B cesar izpregovoiil do dr.a Wiliana o po- k ioo. Urban Tomadin K 100. Frančii žrtvovalnosti ?n zvestobi Slovencev in ki veljajo tudi za slovensko učiteijstvo v polni meri. Ta svoja novoletna razmotri vanja zaključuje učiteljsko glasilo tako-le: In iz teh misli, izraženih iasno in preciznc tekom leta v obilici člankov in notic, se da nedvomno sklepati, kaj hočemo 'n čemu delamo: Popolna enakopravnost na- prosimo slovenskih, hrvatskih in Čeških knjig za naše ranjene in boi ne junake ter za ome v okooih. Pošljeio naj se v Narodni dom. ___ Podpisi ii ¥. rajna pesofOo. - 27-28 Izkaz. Škofijski ordinarijat na račun raznih cerkvenih ustanov (III. podpis) K 200tisoč; Oskar Kraus K ISOtisoč; ravn. Jos. A. Goldschmid K 50tisoč; Tržaška posojilnica in hranilnica K 25tisoč; S. Sin-«er K 20tisoč; N. N. 6tisoč; Alfred Konrad. Q. Todeschini, Anton Muha, Karolina pl. Mattiazzi. Franc Laurič po K 5tisoč; Iv. Suša, S. J. Behrend po K 4tisoč; Ludvik Topolnik, Anton Korenica, Jakoo Klemene, Iv. Stare, Sabina Farožič, G. Nitiecli po K 2tisoč; Ivan in Antonija Bradaš K 1.S0U; Iv. Babić, Iv. in Katarina Bcnin po K 1-400; Valentina Gorela, Marija nrovatin, Franc Millonig, Anton Poles, Romuald Zupančič, Viktorija Typro-uicz, A. G. Naj?y, Evgen Teodorovich, J. Brozina, Jos. Gerbac, Jak. Parčina, Franc Macorig, Iv. Sever, Josipina Skorja, Marija Cergol, Marija Sever, Anton Skergat, Gregor Brazzanovich, Ana Gas-perčič, Karel Vecchiet-*AIcoIea«. Marija Sever Jeanette Weisselberger. Jakob Kozower po K 1.000; Jos. Ajdišek, Josip Filippi, Ivana Kleva, Iv. Zigantt, Iv. Babic, Jos. Cunja, Iv. Bernardi, Ana Križmančič, Anton Martinz. Iv. B. Di Natale. Ivan Malenšek, don Nikolaj Vukadinovič, Alojz Samiz, E. Vidich, dr. Gustav UsijJio, C. Antonopulo, N. N.. Karel Grulich, zadruga mizarjev in sorodnih obrti po K 500; N. N., Ida Gagrizza, Peter Gior-guli, Vasilij Giorguli, Marija Majer, Iv. Rodella. Antonija Majer, Josip Repič, Gašpar Fratar po K 400; dr. Hektor Oliani, Lucijan Malabotich, Jos. Almeda, dr. Adalbert pl. Berger. Nata Nivach. N. N. H. pi. Buchta po K M; Ferdinand Cavallar 250; Adolf Obst, N. N., dr. 'iimii Roth. Andrej Ko-bal, Franc Stramigr.oni, Karel Rolff. N, N., Pavla naknadno predlože parla- močjo § 14.. nicntu. Pn § 14 ne vodi torej preko ali mimo parlamenta. S § 14. se vlada ne izogne parlamentu. Nemški politiki zahtevajo marveč naj vlada vprašanje državnega jezika reši z državno naredbeno oblastjo, ki jo jej daje mrtva črka zakona, — brez ozira na življenje in njegove potrebe ■______________________ tudi na polstoletno prakso vlad samih, ki naroda z vsemi drugimi narodi v je zaS" pninoiii prebivalstva doslej dajala maimpi>;;i •■r.m ironn na^Acro šaktv.i besedo pri reševanju takih važnih vpra- izrečena gospej Slavikovi najiskrenejša j zahvala nas slovenskih oskrbnic v imenu j 6.050. sirot, ki jih oskrbujemo. Bog pđati! Aprovizacijska komisija (razen že objavljenih K Konec in začetek. »Učiteljski Tovariš« 200.000) K sotisoč; Samuel Reiss K 40tisoC; urad- ivrinaosi v akp^npm rlartkn rmvnlptnn ra7- niki in delavC' občinske plinarne K 36.350; R. V. prinaša v obsežnem članku novoletna raz- Josip Chierini K 10tisoč; A B. K 7tisoć; meščan- motrivanja, v katerih naglasa zasluge ska kons zadruga, Josip Stamcar (pri R. V. Josipu zavednega slov. učitelj-stva, ki je vodi ; Chierini) po K 5tisoč; N. N., Oreste pl. Ouarrini »najčisteja ljubezen do naroda in domovi-i (nadaljen porfpis) po K 3tisoć; N. N., uradniki obč. -----__ —1_ -------v c/vr» Avgust Lau- Baseggio Frančiška Cova-cich K 50) 1.150; Filomena AcquaroIi-VianeIlo, Iv. Angel Robba, Ciprijan pl. Nardo. Marija Pascutto, za Almo in Marijo Pascutto. podjetje G. Caprin, tiskarna G. Caprin, Ferdinand Bertos. Associazio-ne Operaia Triestina, tvrdka Romeo Cipriani, Anton Wessek, Franc Valentinuzzi, Jos. Gregoris, društvo brivcev po K 1 tisoč; dr. P. Gali, Anton Venier. Ignac Slavich po K 500; Jos. Schavartz K 4000; Filip Sametz. Evgen Rebetz, Iv. Dobner po K 300; Lovrenz Vodopivec, dr. Rudolf Hannapel, Jos. Lagler, Jos. Miani, Sanj- Tej besedi se narodi ne odrečejo nikoji! Ce bi jim jo hotela vlada vzeti, posluživši se jurističnega dlakocepljenja, bo sejala veter. A poznano je, da, kdor seje veter, žanje — vihar.___ clšsHe Prodaja puranov. Danes. 2. t. m., se bodo prodajali purani, ne da bi se bilo treba izkazati z izkaznico za živila, in sicer v mesnicah Antona Quintava!le v ulici delle Poste št. 3 in Ivana Rodella v ulici Ciiulia št. 1. Cena: Celi purani po K 7*84 kg, posamezni kosi po K 8 56 kg. m * m Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobo. Panes. 2. januarja, se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko in sicer za tedne št. 67 in 68—69 ter za sladkor s št. 11. ki bodo veljavne od 8. januarja do vštetega 4. februarja. Obenem se bodo izdajale izkazn-ce za maščobe in sicer za tedne št. 17—20. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih K r misija?! ob uradnih urah od torka, 2. januarja, do sobote, 6. Januarja, opoldne. Priponka se občinstvu, da naj ne prihaja po izkaznice šele zadnje dni. da se « uu.v«a « .____.....____ . ing. Jos. Carra po K 200; _ ».o^orii;;: I^nviratin Anton Visintin, Peter Obersnu, Marij Marsich. Ca monarhiji, iieo\irano oe:o naseda soistva i«c p.r^ndtner. a EriM 5 ter materialno in moraUio . - . „„„ i ralamLo Stavropulo, Jos. Brandtner, A. Brili &. neodvisnega Co Jos Caffau Emil Cazziola. Viktor Pisani, Jos. uCite1jctva v blagor kulturnega in gOSf»- Miazzi. Viktor Lacci, Bernard Marchioli, Roman deškega napredovanja ;n osamosvojitve slovenskega naroda! Za t.i ^suprema lux« na^e kulturnogo-srodarske narodne samobitnosti sino de- Bais, Angel Brdoli, Emest Lantschner, Aleksander Barburini, Josip Uxa, Josip KrižmanCič. Antonija Ogrin, Ivana Ivančič, Iv. Cunja, Iv. Rožnik, Andr. Cunja. Anton Kozlovič, Marija Kocjančič, Jez. Sik, Avgust Waschte. N. N.. Iv. Kisvarday, Robert laii. delamo in bonw deiali, ker veino, da Finzi. Bice FaroHi, Iv. Tonon. Rom. Roze, Franc je to naša najsvetejša in edina naloga, i" i ker vemo, da nam bo vse aruge. na vrženo dovich, N.N., Alojz Pollovich. Santo Pettencr po in da vse drugo pride sainoobseb', čhn, k ioo; 19 podpisov po K 50 K 950; Neimenovani bliže prihajamo temu idealu, ki 1x1 ni sa- K 31.500; zadruga avtoriziranih hišnih stavbenikov vsakega in zunaj mo naš ideal, temveč je ideal kulturnega naroda v monarhiji nje! Tako zaključujemo ta letnik in taki stopamo v prihodnje leto! Bodočnost ne b<> na ii-.ših idejah nicc^. ; ^mladežV in s dala nam bo le sredstev, da pridemo hitro in hitreje do svojega namena! Na tem se ne da ničesar predrugačiti, ob tem ni nobenega popuščanja in barantanja, nobe- K 5000. DAROVI. Moški podr. dr. »v. Cirila in Metoda daruje k. Tankovich Ivan K 5. Denar hrani blagajnik. Darovi, doSII ce*. komi-arju. Vodstvo mestne padlih vojakov in polovico za Rdeči križ Ivan Clarici c. kr podpredsednik deželnega sodišča, K 25 za vdove" in sirote padlih vojakov in sicer v počastitev spomina pok. predsednika Josipa Mi-lovčića. Angel Trombetta K ^za Rdeč, knz Mar Ho debelo samo zo mm^mitt maršafsko uniformo, na Hogarice, takanee, pip«, milo, gnrni^e po.lp-r- aike, mai nmbi, d^uaraico, mazilo čevlje. vojno uniorino generala .v&ijke, baterije, pis-m.ki papir ko- 'af 1*1 iwct +11H; no rVtmiSti _i__• _____i__*__: J.I. . . i__ pirni svinčniki, zaponke, prstaui rde^o^i krilu, nama za brado, Ilice, rezila, robci, mrežico sa brke, pletenine, srajce, upo-lnje hlače, ogle lat natnike, razna glavnike, zaponke „Patent Knopfu * in drago prodaja JaKOR L.F.VI. lUica 8. Nieol > itev. 13 smislu izprememb v dotičnih državah. 1 fiilflfa vs^e vrst« kupuje Jakob ^r.iri.oii Vhi Ceia majhna armada uradnikov, slnžnh- i Solitario či. 21.__ nikov in krojače v je bila zaposlena v tem! oddelku. Cesar je na Dunaju nosil večinoma avstrijsko Ogrskem pa _ ________ __________ konjice. Večkrat je nosil tudi na" Dunaju in v Išlu polkovniško uniformo s^ega ulanskega polka, ki mu je pristojala prav posebno dobro. Osebno občevanje. Vsak, kdor je bil kedaj v avdijenci pri cesarju, se je čudil veliki cesarjevi ljubeznivosti. Cesar je poslušal vse, pa naj je bila stvar še tako abotna, in je imel za vsakega besedo tolažbe in izpodbuje. Vkljub temu pa so se takoimenovane »splošne avdijence« razvijale zelo hitro. Drugače so seveda potekale takoimenovane »posebne« avdijence, ki jih je cesar podeljeval dvornim in državnim dostojanstvenikom in tujim odličnjakom. Rlunlone Adrlatlcn dl Slcurta u Trstu (Lastna palača) Zavarovanj; ustanovljena leta 1838. proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSUjatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, naći] ah. „ _ A ,.. .... , , Delniška glavnica in rezerve dne ^f 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 poslušal z največjo pazljivostjo. Običajno si je tekom takih poročevanj napravljal s Stanje zavarovalno glavnice na življenje (<1 1915) K 546,405.849 - l'J svinčnikom beležke. Pri tem se je IIUIO- jj Odkar obstoja družba, je bilo v v eli branšab ii. gokrat občudoval Čudoviti cesarjev Spo- plačano Tla ŠKodah K K72.453 443*85. min. Predmet, pa naj je bil še tako kom- I Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va2 pliciran, je cesar poznal v vseh podrob-j nostih, samo da se že prej kedaj bavii žnjim. Še bolj pa je bilo čudovito, kako j se je cesar spominjal posameznih oseb. To velja zlasti za delegacijske cercle, cercle ob priliki dvornih plesov in nagovore pri raznih slavnostnih prilikah. Cesar je večinoma vse osebe ob takih prilikah poznai že od preje. Kratki »nagovori«, s katerimi je cesar počaščal osebe, ki so mu bile predstavljene ob takih prilikah, so bili vedno v resnici ljubeznivi. Večkrat je cesar splošne sprejeme zlasti napram poslancem uporabljal v to, da je izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi kakšnih dogodkov. Navadno so bili taki izreki izrečeni zelo splošno. Večkrat pa je cesar tudi kar naravnost povedal svo^e mnenje. V svojih nagovorih je cesar navadno govoril nemški. V času. ko je cesar do-raščal, je bila italijanščina na dvoru zelo v navadi. Tudi v armadi skoraj ni bilo častnika, ki bi ne bil govoril nalijanski. Sele po odstopitvi italijanskih pokrajin se je izpremenila stvar. Na svojih potovanjih po deželah je cesar na nagovore županov in drugih krajevnih dostojanstvenikov odgovarjal večinoma v dotičnem deželnem jeziku. nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. vsaki veier ob 9 1,' C B 3 Vstopnina K 1* n -i Zlefarnico * G. Plno Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. | Cene zmerne. Cene zmerne. I Jakob Taučer in družina trgovina z ogljem, Trst, ul S. Zaccaria št. 3 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, p' žiteljem in znancem. BS^Sbu CESKO - BUDJEVlSKA RCSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. I4. vhod v uiici Giorgio Galatti. zraven grobov! Kdor je z nami enih misli, ostane z nami, kakor je bil doslej! Kdor pa ne, mimo in preko njega pojdemo naprej po isti poti, ker smo in hočemo ostati pionirji sJovenske kulture! Oddajanje posod »z kovine. Z naredbo ministrstva za deželno brambo je veljavnost zasezanja posod iz kovine — kuhinj-. _ skega posodja in druzega — iz bakra raz- prepreči gneča, in da pri sprejemu izkaz- tegnena d0 31. junija 1917. Posestnik! ta- trce rešteie in pregieda ali so opremljene z uradnim pečatom, ker so drugače neveljavne. Opozarja se. da je treba vsako izpre-niembo glede števila članov hišnih gospodarstev naznaniti tekom 24 ur pristojni krušni komisiji Dornafe vesti kih predmetov — vštevši izdelovalce in trgovce — ne smejo torej prodajati teh stvari, marveč jih morajo v izogib stroge •____• ilAede *f> r»3a-bbjo 1-v.iitat — Najmanjša : yristoj iriaA 40 «v»tink. . j lzscDlla se le ročno torbico z 200 K. Včera.;, ta Novega ieta dan, proti 3 popoldne je soproga orožn ikega stra-zmojstra na ce-ti ; ri Ijonjerju izgubila rum« no ročno torbico z 200 K. N ka'eri T aMani »o viueli neko osebo, kakogse je priklonila ter pobrala neki predmet, ter zagotavljajo, da si upajo dotično osebo čimprej izslediti. N jdena roCnn torb ca naj se z denarjem vr izroči na oroiniiUem poveljništvu v Trstu. Ces. kr. pnv. Iji krediltii iannd MM llgurilivr vi.. * (I. r. priv. Stabillmento Austrlaco di Credito per Ccmmercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Duuaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37«%, na izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blagajna Je eđnrta od 9-1Z in od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. RATA* t Kupi se ena stelala in ptodjjalr.a - ----------. „ , FUZUl I miza. — Pismene ponudbo z navedbo nikdar ni nosil cmme .ceue in velikosti doposlati JoHjpu Freneti ' v lan obleke ^Vendar so se pa naročale vsako j dolu 33. poata Hras«e pri Postojni * M 7n*ni tudi civilne obleke. Imel je vedno - ___ , Kl leto zanj tudi civilne , na razpolago po dve obleki z ^jackettom«, HavAI* I Kupujem rolno, bombaž po K C* 50. ____rUZUF i pletenine, to oena in pleteni pokri- ----Tkhleko in dve S frakom ter! vala, sUro snkno K 1.50, cunje K — .80, žaklje K r'e^oblek^ pripadVioie Klobuke, o-12- i. k » *con. , ^ skromne juti in tamkaj tedne. preživeti najine medene - Popolnoma kakor hočete vi, - je Si|vestr0vem večeru pri Sv. Ivanu so odg. vonla Tamara z resigniranim gla- darovdii skdeCl Sorč servis som. — Raziika med angleškem m ruskim M ka §ane,K x kR biškotov; ga. 2elez- časov ni m ste t jem mi m popolnoma jasna; k 4 Kalanterije; ga. Jusia Suban čaja in dobro bi bilo, da mi napišete podatke^ da shulkorja; gca. ZoTka Kavčič se^-is za jih morem sporočiti svojemu očetu. s jivje. zca. J uši; Ž i vic sladk<^rnico. Pnjel je za koledar, ki ^ ležal na mizi, Jaku Sioka. trgovec v Trstu 3 kipce, 3 prcraCunal razi ko, napisal na listič m ji izvode S edeža., 2 izvoda »Kratfuličkov«, ga podal, \zela ga je. vstala brez besede x zavUek rdečih in plavih svinčnikov, 2 in oćsia proti vratom, ne da bi ca pople- cigaretni dozi, 4 notese, 3 stenske koledarje, 1 pipo, 1 nožek; gca. Anica 2ivic servis za pivo. Vsem darovateljem prisrč-ta hvala, knjigarno in papirnico požrt- dala. Ko je šla mimo mize, na kateri je iežij njen poročni prstan, ga je vzela skrivaj s seboj. Saj menda ostanete pri zajtrku? — i vovalnega gosp. Štoke pa" priporočamo rekla, stoječ pri vratih, z enakim enolič- cenj občinstvu, nim glasom. — Ali sedaj laiiko odidem, | ali pa inorda imate še kaj povedati? — Tamara! — je zaklical proseč in stopil bliže. Nato pa se je premagal, se hladno poklonil in dv ignil njeno roko k svojim ustnicam, preden je odprl vrata. — Ko se vrnete, bom tu, počakam vaSw Mirno je zapustila sobo. Oricko je razburjeno stopal po salonu gorindol; hipoma se je sklonil in strastno poljubil blazino, na kateri je ležala Tamarina glavica. Tamara pač že izve, kaj zmore ljube-t+v nri ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Ti slu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulica delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranlea UMETNI ZOSJš. Cabaref ,M A X i M Tržaška posojilnica in hranilnica Via Stadion 10 — TRST — Vaa Stad.on 10 Karnatelj-lustnik KARL MAURICE. Tri Hupfeldklariijn Ig. UOSKNBLATT. 10gr DANES, dne 2. januarja ¥ELIK Hidi »lisi, OCT-ka narodna pevka BolH A Mirni, dvoples Hettv Miklos, plesalka in subretka - Tiieda Rttch. ^i.brotka - • H'"-1" , ~ ■ Sterf? En^et. protka _ tlny Llndner ting. - ^ ^f^' ^s* S EUgen Bor^r^^-eDidrGeann;k,, Sr^r. bariton. S Zaetlck ob a»/, xv«e«r. Valopnino: I. prostor K *>-, II. prosto? K t. - - ■■■■■■aWai8g«aMga8WHB«llBaBlBBaBBBBB«MHB If regfstravvna zadruga s omejeni*! poroštvom TRST - Plazza del!a Caierma Si. 2, I. nad. - TAST (v lastni hiši) vhod po glavnih sftopnjUah. Dol'y Moscr, sabrftka — POSOJILA DAJE u vknjižbo 5 V, •/• m mtDkc po 67® mM zastave la aaMrtitacijo sa dalpo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE od mlm. te iudi ni ad ia jia obrestuj« p® _ 4*1» DOMMKN*anALiWE>HKAMLHC PUSlCE.) Poćtno hranilnični raćaa 16.004. TELEFON št, U52 Ima varnostno calico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumeato* in raznih dragih rrednot, popolnoma varno proti ulomu a pniaru, nrejt*no po najnovejSflfn naf-inu ter je oddaja strankam v naj p m po najnižjih conah. STANJE VLOO NAD 10 HILUONOV KAO N. IniH Bil :ii! ia 12 i* iaai 3 k 5 m lato«^ * »n^