Leto XXII., št. 32 Ljubljana, petek 7. februarja 1941 Cena t Din jpiavuisivo ujuoijanti Hjuaijev« 0 — reietoo «ev 3122, 3123, 3124, S12&. SU* iriseraioi jdUeieK: Ljubljana, Selen* burgova uL — tel 34tf2 to 3392 Poui uzmca Manoor tirajsK) trg It J - TeietOD 2455. pouružnica Celje. Kocenova ulica Z. Telefon St 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubit", na «t 17 74». Japonske tajne Štiri so velika politična akcijska središča, h katerim se vedno znova obrača pozornost sveta v današnjem položaju. Prvo je Velikobritansko otočje, njegova vojna pozicija in njegovo ameriško ozadje. Drugo je Francija, ki je spričo neurejenih odnošajev med vichyjsko vlado in Nemčijo predmet vseobčepa interesa, saj je svet pripravljen od te strani tudi na najbolj nepričakovane vesti. Tretje področje obče pozornosti ima svoje osredje v Sredozemskem morju in njega obalah, pa ne-le na afriški strani, marveč tudi v evropskem ter azijskem odseku. Vedno boli se kaže, da Ivori Sredozemlje v mnogih popledih enotno vojno ln politično področje. Tudi balkanske probleme nam vesti vedno znova osvetljujejo s te velike skupne perspektive. Četrto politično in vojno središče pa leži v vzhodni Aziji. Na vzhodnoazijskem področju so vesti zadnjih dni javljale važnejše dogajanje v treh sektorjih: na Kitajskem, v Indo-kini ter v nizozemski Indoneziji. Z vseh treh odsekov so nakazovala poročila do-zornost vzbujajoče aktualnosti. Japonska ie ponudila svoje posredovanje Siamu ter Indokini. Posredovanje je uspelo, sovražnosti so se ustavile in sklenilo se je premirje. Podpisan je bil dogovor, naj se začno mirovna pogajanja. Zelo značilne so podrobnosti: dogovori o tem so bili sklenjeni v Saigonu. toda na japonski vojni ladji, a mirovna pogajanja, ako jih smemo tako imenovati, se bodo vršila v Tokiu. 2e na prvi pogled izhaja iz teh okol-nosti, da si ie Japonska pridobila izreden vpliv na dogajanje v Zadnji Indiji in niti najmanj ni pretirano pričakovanje, da bodo Japonci bodoča pogajanja še bolj izkoristili v svoj prid. Določbe glede premirja velevajo, naj ost >nc o oborožene sile v glavnem na doseženih postojankah, samo da morajo urediti med seboj določeno širino nevtralnega, nezasedenega pasu. Dos-ej n'so bile objavljene podrobnosti glede obsega siamske invazije, pa si je zato težko napraviti sodbo, kaj pomeni konkretno dogovorjena demarkacijska črta. Nemara smemo verjeti siamskim poročilom. ki slavijo premirje kot uspeh. Neke vesti celo trdijo, da so Siamei že do sedaj v posesti poglavitnega ozemlja, ki so ga zahtevali od francoske Indokine. Po teh tolmačenjih bi mirovna pogajanja v Tokiu imela samo še nalogo, da sankcion*ra.jo siamske uspehe in »nudijo« Franciji formalno priliko, da pristane na siamske zahteve v sprejemljivi obliki ter privoli v korekturo mejne črte. Izven vsakega dvoma je, da ima Japonska pri tem svoje preudarjene načrte. Težko se je ubraniti domnevi, da je igra domenjena s Siamom, a težja je predstava, kakšen bo pri tem delež Japonske. Zelo pa je značilno, da so se ob priliki teh pogajanj znova pojavile alarmantne vesti o pripravljajočem se japonskem širjenju proti Singapuru in > Birmi. Siamei so morali svoje dni tako v Birmi kot na Malajskem polotoku v bližini Singapura odstopiti Angliji obsežna obmejna ozemlja nekako istočasno kot Franciji. Napovedi o bodoči japonski ekspanziji na račun Vebke Britanije seveda nimajo svoje težišča v zgodovin skih vzporednostih, marveč v sedanji pcliricni razporeditvi sil, pa se zato zdi da so za danes vsekakor še nekoliko pretirane. Da so pa pereče v drugih zvezah, razodevajo presenetljive vesti o pripravljajoči se spremembi japonskega razmerja do nacionalne Kitajske. Znano je, kako z viška so japonske uradne izjave doslej obravnavale Cangkajška, ki mu sploh niso več priznavale značaja šefa kita jske vlade. V zadnjih tednih pa so se začeli množiti pojavi, ki pričajo, da se v Tokiu pripravlja preobrat v tem pogledu. A te dni je sam zunanji minister Macuoka v enem svojih govorov podal presenetljivo izjavo, da bi bila Japonska pripravljena skleniti kompromisni mir s čungkinško vlado maršala Cangkajška, pa da bi se v korist taki zasnovi Vangčingvej celo umaknil s svojega mesta. Treba je vsekakor počakati, da se pokaže, kako je s temi sumljivimi znamenji, izven dvoma pa je, da bi Tokio rad likvidiral kitajsko afero, ki teži Japonsko kot ogromno breme, predvsem pa iz preudarka, da se na drugih odsekih obetajo še večji dobički. Podoba je, da ima ta kombinacija še drugo ozadje, ki nam ga nakazuje dejstvo, da državi osi še vedno nista priznali Vangčingvej eve vlade v Nankingu. Očividno so na delu načrti, ki želijo Japonsko sprožiti v akcijo na Pacifiku. Tretje področje novosti na Pacifiku je v odnošajih med Japonsko ter nizozemsko Indonezijo. Pogajanja med vlado v Bataviji ter Tokiom se pletejo že dolgo, prav za prav ves čas, odkar traja sedanja vojna. Japonska je stremela za tem, da doseže čim več gospodarskih koristi, tem bolj, ko so dobave iz Zedinjenih držav postale že zelo pičle. Nizozemska se .je skušala držati v ravnovesju in je dovoljevala Japoncem izvoz nekako v normalni meri. Toda japonske zahteve so postale v zadnjem času večje in prav najnovejše vesti javljajo, da zahteva japonska vlada nič manj ko obsežne labaja vsak dno rasen ponedeljka. Naročnina mate mesečno 30 din Za mozemstvo SO din Ursoaistvo: Ljubljana. Knafljeva ulica s. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3128; Manoor, Grajski tri H 1, telefon tt 245S, Celje, Strosamajrerjeva ulic« fttev. i, telefon ftt SS Rokopisi se oc vračajo Srditi boji pri Kerenu v Eritreji Angleška vojska prodira med neprestanimi boji v Libiji proti Bengaziju, v Eritreji pa freti Rdečemu morju — Na obeh straneh posega neprestano v boje tudi letalstvo Rim, 6. febr. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske pravi v svojem današnjem 244. službenem vojnem poročilu o bojih v Afriki: V severni Afriki so naša letala s strojnicami razpršila angleške motorizirane oddelke. » V Vzhodni Afriki so se razvijale na se-verni fronti včeraj ves dan srdite borbe v sektorju okrog Kerena, Na obeh straneh so posegle v borbo tudi letalske sile. Naša lovska letala so v letalskih spopadih sestrelila S sovražne aparate tipa »Blenhelin«. Vsi so se še v zraku vneli. Naša podmornica pod vodstvom fregat-nega kapitana Prima Longobarda je poleg treh ladij, kakor je bilo omenjeno že v 240 službenem vojnem poročilu z dne 2. febra-arja. potopila tudi 5200 tonski angleški tovorni parnik »Orla«. italijanskih let a! Rim, 6. febr. n. (Štefani). Na grški fronti, kakor tudi nad Sredozemskim morjem in v Libiji so italijanska izvidniška letala včeraj ves dan opravila dolgo serijo izvidniških in stražnlh poletov, ki so se razširili od grškega bojišča do Džarabuba. V Vzhodni Afriki so italijanski bombniki tudi včeraj tako na severni kakor tudi na južni fronti posegali v operacije in prizadejali nasprotniku veliko škodo in izgube Na področju okrog Kerena so bombardirali sovražno topništvo, motorizirane oddelke, zvezno cesto proti zapadu ln sovražne vojne postojanke. Razpršili so ln deloma uničili več kolon trena in tovornih avtomobilov s četami, ki so prihajali na fronto. Posebno hude izgube so prizadejali neki koloni, ki je bila baš na * ' • I^IFflikrV Aressa Arafat,* Fafun> •GfuSr •vMarena: ^".'Iiv-Vi*... VP*« m - _ OtlO| »•- 4200^» 2551*'-.. — I.^oarer Nogara Vj, ^ { Amogale* ' ' Kafta* Pcmbcgina 25oo ^ ^ M | | I % Adi Remoz* UaiS^V .Abbi Addi , Gadabi^J T. Duma * S1*> A'f£f# r^TrT^ ®MAKALE ' ' Kin, ., Dirkaš k GALABAjK KIrk,.n Sukrijaj) ^ A B E U r I ^BVorn, ©G0NDAR »Sokota .. ^w#Wlga . •LAV •Magumbal •Dunkur JLo^Azazo 'Mm J*10V ~*naroa#Anfca,° D 'Scrsba Muker«X • .Bedda S '.Al J A 2350 •Adisa \ Marana >»29 4196 iZabul Petain išče kompromis t m _________r_________T _______nadaljevala pogajanja o sodelovanju Francije z Nemčijo Vichy, 6. febr. j. (Ass. Press.) Po včerajšnji seji francoske vlade, ki je trajala dve uri in o kateri je kratek službeni komunike javil edinole to, da je vlada razpravljala o splošnem političnem položaju, je bilo mogoče s poučene strani zvedeti, da to bili na seji sprejeti tudi protipredlogi proti Lavalovim načrtom, kl jih je admiral Darlan prinesel iz Pariza. Admiral Darlan je s temi protipredlogi danes zjutraj ponovno odpotoval v Pariz, kjer bo konferi-ral z Lavalom in merodajnimi nemškimi mesti. Pričakujejo, da se bo Darlan ponovno vrnil v Vichy v petek zvečer ali pa najkasneje v soboto zjutraj. Dasi je še zmerom povsem tajno, kakšna je resnična vsebina nemških predlogov, kl jih je admiral Darlan izročil Pe-tainu, vendar v vichyjskih političnih krogih na podlagi dejstva, da se Darlan ponovno vrača v Pariz, sklepajo, da ni prišlo med Parizom in Vichijem do preloma, marveč da se bosta obe strani nadalje pogajali. Iz tega hi bilo mogoče sklepati, da ima maršal Petain mnogo interesa na tem, da se možnost sodelovanja z Nemčijo ne postavi z dnevnega reda, dokler nemške zahteve ne bi presegale »vprašanja francoske časti«. D asi vlada v Vichyju trdno prepričanje, da maršal Petain niti general Weygand pod nobenim pogojem ne bi bila voljna storiti česa, kar bi bilo v nasprotju z določbami pogodbe o premirju, vendar kažejo vse okoliščine, da se bo med Vichyjem in Parizom končno morda vendarle dosegla neka kompromisna rešitev o sodelovanju med Francijo in Nemčijo. Berlin, a febr. p. Admiral Darlan. ki se je opoldne vrnil iz Vichyja, je imel popol-dpe sestanek z Lavalom. Kolikor se je izvedelo, je sporočil Lavalu kompromisne predloge maršala Petaina. Ta predlog se v glavnem nanaša na osnovanje quadrumvi-rata, ki naj bi ga tvorili admiral Darlan, general Huntzinger, Baudoin in Laval Vichv, 6 febr. p. Kakor se je zvedelo, io prišlo na snočnji seji nunistr Hf.ga sv?, ta do burnih prizorov, ker so bili člani viade različnih mnenj ^ede soaelovanja ■t Lavalom. Podrobnosti o L,avaiovem predlo rt,- niso f.nune, vs 'j ne z avtentične strari Maršal 1'etain je v «ti"9*.nljenj»». da bi se ne sprejeli prenagljeni sklepi, po- oblastil admirala Darlana, naj gre cenovno v pariz na razgovore z Lavalom, da se razjasnijo posamezna vprašanja. V zvezi s tem se omenja izprememba ustavnega Fkta št. 7, kl jo zahteva «^val ln zaradi k£.'ere bo prišlo do ponovnih razgovorov v Parizu. Maršal Petain ie oo istll svojo namero, da pojasni po radiu svoje stališč Iz tega sklepajo, da v Vlchyju še ni prišlo do končne odločitve in da skuša maršal Petain pridobiti na času. Bern, 6. febr. p. V uradnih krogih v Franciji krožijo vesti, da je Petain pristal na nekatere Lavalove pogoje, v vojaških krogih pa slej ko prej zatrjujejo, da je maršal Petain odklonil Lavalove zahteve. O včerajšnji seji francoske vlade, kl se je zavlekla pozno v noč, krožita dve verziji. Po prvi verziji naj bi se preosnovala vlada tako, da bi postal Laval podpredsednik vlade in zunanji minister, dočim bi general Huntzinger ostal vojni minister, admiral Darlan pa minister vojne mornarice Po drugi verziji, kl Jo smatrajo v diplomatskih krogih za točnejšo, bi imel postati Darlan predsednik vlade in zunanji minister, dočim bi bil Laval podpredsednik vlade in notranji minister, maršal Petain pa bi obdržal samo položaj šefa države tn ne bi bil več istočasno tudi predsednik vlade. Ni dvoma, da je želja Berlina, da se Laval čim prej vrne v vlado Snoči je bilo ameriškim novinarjem v Parizu rečeno, da le Hitlerjeva osebna želja da se vrne Laval v -v'ado. ker smatra samo to za dovoljno jamstvo bodočega sodelovanja Francije z Nemč;jo Istočasno pa je nemška radijska postaja v Stuttgartu v francoskem jeziku opozorila Francijo, da še ni sklenjen m'r in da zahteva Nemčija jamstva za bodoče sodelovanje ter se ne more več zadovoljiti z obljubami ki so bile dane o priliki podpisa premirja. Ukrep nemških okupacijskih oblasti Pariz, 6. febr. n. (SDA). Pred kratkim so nemške okupacijske oblasti razširile na Nizozemsko, Belgijo in zasedeno Francijo odredbe, kl se nanašajo na zaplembo imetja sovražnih državljanov in podjetij. Ena- ke odredbe so veljale doslej že na nemškem, češkem in poljskem ozemlju. Zastopnik nemških oblasti je snoči novinarjem podrobneje pojasnil ta ukrep. Dejal je, da bo zaplenjeno v teh deželah vse imetje Angležev, Egipčanov, Sudancev ln Iračanov. Zaplenjeno imetje pa na bo prešlo v last Nemčije, nego ga bodo Nemci samo upravljali do konca vojne. Izjema velja le za premoženje Zidov, ki ga bo nemška država v resnici zaplenila. 500 milijonov za javna dela Vichy, 8. febr. n. (SDA). V okviru ukrepov za borbo proti brezposelnosti v Franciji je francoska vlada določila 500 milijonov frankov, ki jih bodo porabili v pokrajinah Seine et Oise ter v Versaillesu in okolici za javna dela. S tem denarjem nameravajo predvsem podreti celo vrsto nehigienskih in starih stanovanjskih poslopij ln jih nadomestiti z novimi moderno urejenimi hišami. Ukrep bo izveden predvsem v prilog industrijskih delavskih slojev v obeh pokrajinah. Japonska letalska oporišča v Siamu New Tork, 6. febr. j. (Un. Press.) Japonske čete, ki so v teku zadnjih dveh mescev postopoma prihajale v Saigon, so bile zdaj odpremljene proti notranjosti dežele. Kakor zatrjujejo iz poučenih krogov, je siamska vlada dovolila Japonski, da sme uporabljati dvoje letališč na siamskem ozemlju, odkoder bo japonsko letalstvo nadaljevalo bombne napade na burmansko cesto. Polkovnik Donovan v Jeruzalemu Jeruzalem, 6. febr j. (Ass. Press). Posebni Rocseveltov odposlanec polkovnik Donovan. ki je absolviral svoje potevanje po balkanskih prestolnicah in po mestih na Bližnjem vzhodu, je danes prispel v Jeruzalem. Takoj po prihodu se je polkovn:k Donovan sestal z vrhovnim komisarjem za Palestino sirom Haroldom Mac Michae-lom, s katerim se je zadržal na daljši konferenci. Letalska vojna na zapadu {Nemški bombniki so izvedli tudi včeraj več napadov na Anglijo, vendar v manjšem obsegu London, 8. febr. j. (Ass. Press.) Nemško letalstvo je v noči od srede na četrtek spet izvršilo več napadov na obalne odseke jugovzhodne Anglije kakor tudi na London in na posamezne cilje v severni Angliji. Kakor zatrjuje angleško službeno poročilo, napadi niso bili tolikšnega obsega kakor prejšnjo noč, vendar je bilo na nekaterih mestih povzročeno nekaj gmotne škode. Zgodaj zvečer so nemška letala obiskala London, kjer je bilo vrženih mnogo zažigalnh in rušHnh bomb na vse mestne okraje. Zanetenih je bilo sicer več požarov, toda ogenj nikjer ni povzročil znatnejše škode, ker je gasilstvo vsa požare ž? v kali zadušilo. Na londonsko področje je bilo vrženih tudi večje število rušiln h bomb, ki so zadele večinoma privatna poslopja ter povzročile na n;'ih nekaj gmotne škode. V kentsski grofiji so bile vržene bombe na posamezne cilje. Nekaj nemških letal je preletelo tudi severno-vzhodno škotsko, kjer je bilo prav tako vrženih nekaj bomb na privatne objekte. Ra?en v Londonu najbrže nikjer drugod ni bilo človeških žrtev. V teku včerajšnjih letalskih borb nad Rokavskim prelivom ter nad severnoza-padno Francijo so angleška lovska letala sestrelila 4 nemška letala, in sicer 2 bomb-nika-ftrmoglavca in 2 letali vrste Messer-schmitt 109. London, 6. febr. j. (Reuter.) K včerajšnjemu velikemu napadu angleških bombnikov na vojaško važne cilje v severno-zapadni Franciji poroča informacijska služba letalskega ministrstva, da je bilo v zračnih borbah v celoti sestreljenih 7 angleških letal. K napadu angleških letal v noči od torka na sredo je treba še pripomniti. da je napad na industrijsko področje Diisseldorfa trajal poldrugo uro. Razen Industrijskih obratov v samem mestu so angleška letala uspešno bombardirala tudj še razne druge važne cilje v mestni okolici Med drugim so neko letališče pri Diisseldorfu angleška letala obstreljevala s strojnicami. Med poslopia na letališču so bile vržene rušilne bombe. Neko angleško letalo je iz majhne višine metalo bombe na neki nemški vojaški transport in je neki kamion obstreljevalo s stro-'n'cami Bombe so bile vržene tudi na neko veliko tovarno zunaj Diisseldorfa. Nemško službeno vojno poročilo BerUn, 6. febr. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške voiske ie davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Sovražna bojna letala so poskusila dne 5. februarja opoldne ood zaščito lovskih letal v več valovih prodreti nad za-edeno ozemlje ob Rokavskem prelivu. Poskus se ie izjalovil spričo protiletalske cbiam-be. ki je reagirala s silnim udarcem Nasprotnik je izgubil 17 letal Lovska letala so iih sestrelila 14. protiletalsko topništvo pa ie uničilo tri. Nemška boina letala 90 uspešno bombardirala poljske utrdbe iužnozap-dno od Hanvicha ter ladie ob ustju Temze Neki 3000 tonski parnik ie bil potopljen, neka nadaljnja večia tovorna ladja ie bila hudo poškodovana in ie pričela goreti Neko boino letalo z velikim akcijskim radijem ie napadlo 450 km daleč od z^p-dna irske obale neki trgovinski parnik Odvrglo 1e nani več bomb ln tra nato še ob-strelievalo Ladia se ie ustavila in ni oi-la več sposobna za plovbo V pretekli no« so letalske sile napadla vojaško važne objekte v južnovzhodni An- gliji. Izbruhnilo ie mnoso požarov v Pristaniških objektih nekega mesta ob obali. Ponoči se sovražna letala niso oo avila ne nad nemškim državnim ozemliem. niti nad področjem zasedenih dežel. Protiletalsko topništvo ie 4. februarja setrelilo še eno sovražno letalo ori B e-stu. tako da so izgube sovražnika v dneh 4. in 5. februarja narasle skupno na 21 letal. Tri nemška letala se niso vrnila na svoie oporišče. V letalskh socerd^h ie včerai dosegel kapetan Oesau pove'inik neke skupine lovskih letal svojo 40 letalsko zmago. Berlin. 6 febr. A A. (DNB). O vče-ajšnjl borbi nad francosko kanalsko oba1 o. v katerih ie bilo zbitih 17 britanskih letal, se poročajo naslednje podrob ^orti: Britanska letala so mislila, da bodo lahko izvedla nezaščiten napad skozi goste oblake. Ker oa britanska letala že dolgo niso izvedla podobnega napada, niso računala s tem. da ie nemška obramba pred ^de a vse podrobnosti, ki so v zveri z morebitnim poskusom napada. Nemška obramba ob obali razpolaga z najbolj dovršenimi tehničnimi sredstvi. ra7en tega oa so stopila v akcijo tudi nemška letala Britanska letala so priletela v spremstvu l">v-skih letal, toda slednja so bila brez moči proti silovitemu napadu nemških 1< Ko je bil del letal zbit. ostala brit letala niso poskušala več napadati, .em-več so se vrnila v Anglijo. Nemci o angleškem p oskusnem balonu Berlin, 6. f^or. A A (DNB). »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglaša. da ie trditev britanskega tiska, da baie ob-to i i tajni sporazum s Turčijo in Sovjetsko Rusijo o skupni obrambi za primer nemškega napada na Balkan, prav za prav poskusni balon. Id ie bil izpuščen v žalil, da bi se zvedelo, kakšen bo učinek tega na Bosporu. Nato nemški list p rudar ja, da je uradna sovjetska agencija Tass odločno zanikala vse te trditve in rekla, da o kakšnem tainem sporazumu med Turčijo in Sovjetsko Rusijo sploh ni govora. Potem pravi list da so verjetno v tem času tudi v Londonu razumeli, da vodi Rusija realno politiko, in da ne morejo britanske špekulacije imeti nobe^era učinka. Kar se oa tiče Turčije, je uvidela. da je svoičas s sklenitvijo iams^vene-ga pakta z zaoadnima demokracijama naredila slabo dejanje. G avna skrb Turčije ie ustvarianie ugodnih goooodnrskih pogojev za državo. Vsekakor ie del turš e-ga tiska naklonien Veliki Britaniji, t di turški državniki nima;"> namena '•puhati se v kakršnokoli pustolovščino ali špekulacijo. Podrobna razprava o Rooseveltovem zakonu Reprezentančna zbornica bo po splošnem pričakovanju ža do konca tedna sprejela Rooseveltov zakon New York g. febr. n. (UP). Reprezentančni dom ie včerai podaljšal svoio sejo globoko v noč. da ie lahko dovršil načelno razpravo o Rooseveltovem zakonske-n načrtu glede vsestranske pomoči Ve'iki Britaniji in drugim vojskujočim se demokratskim silam. Včerai je govorilo kar 64 poslancev. Danes dooolne se ie zasedanje nadalievalo in se ie v p~e^s*dni-škem domu pričela razprava o codrcbno-stih zakonskega načrta in o sp -eminje-valnih predlogih. Kakor ie iziavil rrc-i-sednik reprezentančnega doma. bo zbornica nedvomno do konca tedna dokončala svoio razpravo in sprejela Roseve tov zakonski načrt ki v bistvenih točkah prav gotovo ne bo spremenjen. Reprezentančni dom bo razpravljal tudi o izpreminjevalnih predlogih, ki iih ie stavila manišina v niegovem zunaniepo-litičnem odboru koncem oretek'e®a tedna. V glavnem določajo spramM^Valni predlogu da mora zakonski nač-t vsebovati specifične določbe, ali smejo ameriške voine ladie spremljati konvoje z dobavami za Veliko Britaniio na noti preko Atlantskega oceana ali ne. da se mo a nadalie omeiiti globalna vsota za te dobave. s katero bo prezident smel razpolagati popolnoma svbbcdno na osnovi zahtevanih pooblastil, ter končno da se mora Roosevelt ori vsakok^a^n h lokavih posvetovati z odločilnimi faktorii voH'ošne razo*- ve o Rooseveltovem načrtu odHonila od republikancev stavljeni predlo* da bi se oomoč Veliki Britaniji maksimirala Zbornica sa te postavila na staliKa. da nihče ne ve za pravi obseg pomoči, ki bo dana Veliki Britaniii in da bi b'lo v?ako 'ako načelno omejevanje am r Jce pomoč, u-di s psihološkega vid.ka napačno Washington. 6. febr. j. (A^s Press.) Kongres ie- na včerajšnji seii d končno oo-bril kredit 313.5 milijonov dolariev ki "x>-do porabljeni za zgradbo 200 novih tovornih parn kov Celctni strešk-. sradDe-neia A."toneš-a I"1 članov vlade Za vs« z^fne in rvrfs^ooVn na bo"*" n-^^nin-j vr>- ia5ka p>PVr«+ ip donuš"a priziv nrrvf,- ni?bovim razsodbam r>bis?viJr> komirrvko o nol^Jhiu v drž^d lei pravi, da 1e tudi včerai v vseh krilih v državi vladal red in mir Do 4. februarja zvečer ie bilo v Bukarešti aretiranih 3011. v ostalih krajih države pa 4424 liudL Prehrana prebivalstva Bukarešta. 6 febr. n (Štefani) Vlada je na svoii sinočnii seii razpravljala o prehrani prebivalstva. Da bi se zagotovi1 e zadostne dobave nainuinelših *'vljenj*kih potrebščin ie bilo določeno da prevzame nadzorstvo nad njim in niihovim razdeljevanjem državni zadružni zavod Vlada ie stavila temu zavodu na razpoko v ta namen ooldrugo miliiardo leiev. Dr. Lev o nrijateljstvu med Nemčijo in Rumunijo Bukarešta, 6 febr AA. (DNB) V olod-ru nemške ure bukareškega rad i a le delovni voditeli dr Lev naslovil nekai pozdravnih besedi na rumunski narod. M^d drugim ie rekel: Rumu-dja bo čedalje boli razumela da smo Nem H prav4 ori-iatelii rumunske^a naroda Nem^d so prepričani da bo Rumunija napredovala nod vodstvom šefa države eenerala Anton sra. v katerem ie rumunski narod našel orimerno osebnost Rumunsko bogastvo 1® povzročilo zavist nekaterih driav v rrvi vsti na An^jie. ki «e ni izogiba1 a nobenih sredstev, da b? do*v'1a bo~*astvo Rumuni i« v svoie roke T^ Rumuni so -»ra—v^ac-o soornal? f/> nevarnost in s"> se izreki i zato za naravno sode,ovqni(> % M^rn^i'0 Na ko^cu i« dr Lev l^raril svoio uoani« da nst^-arieni rH-mH tern/*-Mi za skupno de1o*-ani« med No^fin in Romunijo, kar bo rodilo čim več sadov. FIS-tekme 1941 šesta nemška zmaga V klasični kombinaciji je ponovno zmagal (Nemec Gustl Berauer, na častnih mestih pa sta Finec Salonnen in še drugi Nemec Gstrein br— Cortina d' Ampezzo, 6. n. Na tisoče gledalcev se je zbralo danes popoldne okoli novo zgrajene olimpijske skakalnice v bližnjem Zuelu, kjer se je vršil drugi del tekmovanja za svetovno prvenstvo v klasični kombinaciji — v skokih. Skakalnica je zgrajena po vseh mednarodnih predpisih ter je bila odlično pripravljena, pa tudi vsi tekmovalci so bili v tako odlični formi, da ni bilo niti med poizkusnimi skoki niti med skoki v konkurenci nobenega padca. Za konkurenco v klasični kombinaciji je tekmovalo 24 skakačev, udeležencev včerajšnjega teka na 18 km. Kot veliki favorit je šel v to borbo Nemec Gustl Berauer, ki je imel iz včerajšnjega teka najboljšo oceno ln je res Izvedel oba skoka sorazmerno kratka, toda dovolj dolga in previdna — na 56 in pol in 57 m — da je ostal tudi v kombinaciji na prvem mestu, in sicer daleč pred drugoplasiranim Fincem Salonnenom. Odlično se je z razmeroma majhnimi daljavami uveljavil še drugi Nemec Gstrein, kl je prišel na tretje mesto, medtem ko sta skakača z največjimi daljavami — Sved Selanger, kl je skočil 63 in pol m ter najboljši Italijan Dacol, ki je dosegel daljave 60 in 63 in pol m — prišla šele na šesto in sedmo mesto. V splo- šnem se mora reči. da so najbolj homogeno moštvo za klasičr > hombinacijo postavili Nemci, ki so tud letos z Berauerjem ponovili zmago iz Zakopan ter pustili severnjake za seboj. V skupni oceni za klasično kombinacijo je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. Berauer Gustl (Nemčija) 431.8; 2. Salonnen (Finska) 414.8, S. Gstrein (Nemčija) 406.2, 4. Paplas (Finska) 392.4, 5. Mu-rama (Finska) 391.6, 6. Selanger (Švedska) 391.5, 7. Dacol (Italija) 390.6 točke, itd. Jutri, šesti dan tekmovanja, je na sporedu tek vojaških patrol na 25 km s streljanjem v sredini proge. Te konkurence, ki bo letos izvedena petič — deloma v okviru zimskih olimpijskih iger, deloma v okviru FIS tekem — se bo udeležila tudi jugo-slovenska vojaška ekipa v močni konkurenci z Italijani, Nemci, Švicarji, Švedi in drugimi. Med številnimi odličnimi gosti, predvsem iz vojaških krogov, ki bodo jutri priso-svtovali tem tekmam, je tudi bergamskl vojvoda. Pri zadnji tekmi vojaških patrol v Zakopanih so zmagali Italijani, ki tudi letos, posebno zato, ker tekmujejo doma, polagajo velike nade v svoje moštvo. Nemčija in Bolgarija Berlin, 6. febr. p. Na merodajnem mestu v Berlinu izjavljajo glede položaja v Bolgariji, da smatrajo ostavko kmetijskega ministra Bagrjanova za docela notranjo zadevo Bolgarije. Priznavajo, da uživa Ba-grjanov vse nemške simpatije in da v Berlinu z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj v Bolgariji ter ne izključujejo možnosti, da pride v kratkem do izvestnih sprememb v političnem življenju Bolgarije. Angleška torpedovka »Turnelin« potopljena London, 6. febr. n. (DNB). Admiralite-ta je danes objavila, da je bila na Severnem morju potopljena angleška torpedov-ka «Turne!in«. Prodno pa se je ladja potopila. ji je uspe'o še sestreliti enega izmed nemških bombnikov, ki so jo napali. Winant — ameriški fmlanik v Londonu Wash:n«*on, 6. febr. j. (Ass. Press). Danes dort^dne je predsednik Roosevelt vložil v senatu predlog, da se za novega ameriškega poslanika v Londonu imenuje John G. VVinant. s^oječasni ravnatelj mednarodne sa urada de'a v Ženevi. London, 6 febr r (Reuter). Republikanski predsedniški kandidat Wendell Will-kie. k se je teden dni mudil v Angliji, ie nocoj malo po po'nrči odpotoval iz Lizbone s prekonceanskim letalom v New York T^koj pc svojem prihodu v Wa-shington bo poročal o svojih vtisih v Angliji zunanjepolitičnemu odboru ameriškega senata Madžarski obisk v Beogradu Budimpešta, 6 febr AA (DNB). Prosvetni minister Homan bo 15 februarja odpotoval na pozi\ predsednika vlade in bolgarskega prosvetnega ministra dr. Filova v Sofijo Na povratku bo obiskal tudi Beograd. Kulturno sodelovanje z Madžarsko Budimpešta 6 febr o (Štefan!) Kakor poročajo b< Madžarska takoj P° obisku jugoslovanskega zunanjega ministra dr Cin-car Markovič* v Budimpešti sklenila z Jugoslavijo sporazum o kidfurnem sodelovanju. Ta sporazum kl te ie izdelan, bo podpisan ko bo prišel madžarski prosvetni minister Homan na cbtek v Beograd. Pcgreb književnika Iva Kozarčanina Zagreb, 6. febr. o. Danes je bil na Miro-goju pogreb književnika Iva Kozarčanina, ki je na tragičen n3Čin Izgubil življenje. Na njegovo krsto so položili mnogoštevilne vence, med katerimi sta bila tudi venec društva slovenskih književnikov z napisom »Dragemu prijatelju — Društvo slovenskih književnikov« ter venec Umetniškega kluba v Mariboru. Fopebu je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, predvsem književniki in novinarji, navzoča pa sta bila tudi podpredsednik HSS inž. Avgust Košutid in zagrebški podžupan Dolenc z mnogimi mestnimi svetniki. Po blagoslovitvi trupla pred mrtvašnico se ! je od pokojnika poslovil v imenu njegovih tovarišev v uredništvu »Hrvatskega dnev-n ka«. v imenu hrvatskih književnikov ta hrvatskega avtorskega društva glavni urednik Hrvatskega dnevnika« dr. Ilija Jakovljevič. Za+em je govoril zastopnik slovenskih književnikov iz Ljubljane Fran Vodnik, ki je dejal med drugim: V imenu društva slovenskih književnikov, dragi prijatelj Ivo Kozarčanin, Ti moram reči zadnji »Zbogom«. Bridko nas je zadela v LJubljani novica, da ne živiš več, kajti ljubili smo te kot enega naj-iskrenejših piijateljev slovenskega naroda in slovenske knj:ževnostL To književnost si spoznaval z ganljivo ljubeznijo in spoštovanjem ter seznan al z njo tudi hrvatski narod. Ti si bil tisti, ki je zadnja leta največ dela] za zbližanje Hrvatov in Slovencev na kulturnem področju. S pokojn'kom odhaja v grob veliko upanje, da bodo slovensko-hrvatski literarni odnosi postali še večji in g'obokejši. S'ovenskl književniki bodo ohranili pokojnika v častnem spominu. Zatem je krenil pogrebni sprevod proti grobu, kjer sta odpeli žalostinki hrvatsko pevsko društvo »Zvonimir« ta hrvatsko pevsko društvo »Sljeme«. Pred grobom se je poslovil v imenu književnikov mesta Maribora od pokojnika slovenski književnik Jaroslav Dolar, ki je poudarjal, da težko čutijo izgubo hrvatskega književnika Iva Kozarčanina tudj slovenski kn iževniki ker je pokojnik v svojem kulturnem prizadevanju vedno delal za kulturno zbližanje hrvatskega in slovenskega naroda. Zemnnska vremenska napoved: Hlad- neje bo Nekoliko se bo zvedrilo če7 dan v severnih in severosanadnih kraHh V ostalih deMh dičave oblačno ia m*z. Dež v južnih predelih. t V m mM * U cv I Predstavniki nčlteljstva pri ministra prosvete Razlcžzli so vse pereče zadeve svojega stanu Beogred 6. feb uirja Prosvetni minister g. dr. M h 3 Krek je pretekli torek oo 18 sprejel čiane izvršnega in nadzorre^a odbora JUU k~kor tudi preds avnjke učiteljskega tiFska. Kakor mm poroiajo, se je spre en r zv) takoie: Prcdsodnik JUU g. Ivan Dimnik je pr dslavil g m n stru vse prisotne, nato pa je obraz'oži; najvažnejša vpr šinia, ki s: tičejo šo stva in učiteljstva. Med drugim ie rekel, da Izvršni odbor JUU pozdravna šefa prosvete v dobi. ko žive na-ro;lnj učitelji v izredno težkih razmerah. Za adj tega pritiče učiteli^kemu stanu še v<-č'> rcm^n ker je ta stan narodu b'i" i je n;'egov tolmač in pomočnik Zeo-do inski pomen si je prdobi'o učiteljstvo v vojnih za cs-oboditev in zed:njenje. Prav tako stoji danes učiteljstvo v prvih vrstah ku turne in prosvetne fronte Uči-te'ji so tudi danes pripravljeni vse žrtvovati za obrambo narodne svobode in državne neodvisnosti Zaradi tega je vsako pcs'ab5an*'e njihovega stanja v škode sp'ošnosti. Revizijo uradniškega zakona in oosebnega šolskega zakona ki bi se izvršila za zaprtimi vrati, brez sodelovanja prizadetih bi učitelji sodili za neprimerno in samo po sebi škodljivo Predvsem je treba popraviti v preteklosti storjene napake in tako dvienit] duha in moralni zanos učiteljskega stanu. Redni prejemki uradništva Se oddaleč ne krijejo najnosnovnejših zahtev, ki predstavljajo najnižjo ž;vljenjsko mero, zato bi bilo nadvse potrebno, da se težavno stanje izboljša v prid učitelistvu. Nadalje je predsednik Dimnik omenil: avtomatsko napredovanje, povišanje v 5 stopnjo brez omejitve, pravilno poviševanje preko komisije, reparacijo krivic pri napredovanju in akontaciji na pokoinino. Popraviti je treba uredbo o draginjskih dokladah izenačiti je treba drugi in tretji dragmjski razred s prvim. Poročene učiteljice naj prejemajo enake prejemke ka- kor samske Uvede naj se doklada na ženo da se zagotovi obstanek družine osnovne družabne celice. Premestitve ki se v tej dobi vršijo brez želia učiteljev, strahovito prizadenejo učitelja, njegovo družino in prosveto farno Z razpisom na-tečnjev na pvazna mesta in s komisijsko dodelitvijo službenih mest bi se dvignila vera v moralo in pravičnost Uredbo o dodeljevanju učiteljev bi bilo treba ukiniti, sai ie dosle- močno škodovala učitelistvu in šoli ker se napačno uporablja. Treba je popraviti napake ki so bile storjene pri reževaniu vprašanja nadštevilčn'h učiteljev in pri zasedanju praznih mest, kar ie hudo zadelo mnoge učitelje v soc alnem kakor v pravnem nogledu. ,rsil"'evan'e učnih knjig od strani predstojnikov je treba onemogočiti Učitel;skl starešinski zbor kaže prečistiti na ta način da se odpravjo vsi oni. ki nimajo za ta položaj moralnih vrednot K-kor rtosej. bo učiteliska organizacija tudi poslej z vsemi močmi stremela za tem da se Izkorenini korupcija v prosvetnem in Šolskem živlienju Učitelji nai »e ne upoko-Tujejo, dokler pravno in formalno ne dosežejo 5 skupine Učite'j=ka organizacija je v težavnem položaju, ker se ne dovoli glavna skunščina ln ker se ponekod ne morejo vršiti okrajni zbori, kj ne samo dvigajo duha med učiteljstvom. marveč tudi koristijo stanu, šoli in prosveti. Uprava JUU bo za bodoči finančni zakon pripravila svoje predloge s podrobno razlago in bo prosila, da se predlogi uresničijo s pomočjo amandmalev. Kakor pravi poročilo JUU, Je g. prosvetni minister pozorno poslušal izvajanja g. Ivana Dimnika Izrazil je svoje nazore glede nekaterih naglašenih vprašanj in zagotovil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči v prid šoli in učitelistvu. Obljubil je. da bo v prosvetnih m šolskih zadevah sodeloval z učiteljskim združenjem. Zima vredna svojega imena Ljubljana, 6. februarja Ko je pred dobrimi štirinajstimi dnevi odjuga pobrala skoro ves sneg, je kazalo, da smo hudo zimo skoro že prebredli. Pa smo za konec minulega tedna doživeli novo spremembo vremena: sneg, ki se je pomalem ponujal nekaj dni — sem pa tja je padla drobna snežinka — se je naenkrat vsul na gosto in snežilo je noč in dan tako. da so dejali, da ga je kar dovolj, če ne preveč. V nedeljo je ponovno pri-tilnila odjuga, iz radia je bilo slišati slabe vremenske napovedi, celo dež so prerokovali. Zaradi dežja jim ni uspelo, pač pa je pričeto snežiti. Ljubljana je dobila lepo zimsko obleko, čisto in belo, ki je prekrila umazanijo po cestah in pločnikih. Pos bno ob večernih urah je bilo po mestu nekaj dni kar pravljično: mehka, zasnežena pota, ki so vsrkavala sleherni Velikanski kupi snega segajo ponekod metre visoko Motorni plug se mora včasi ponovno zagnati v belo gmoto, da jo od: ine ob kraj. Početje, ki ga ljudje prav radi opazujejo. i šum človeških korakov in cestnih vozil, i zametene električne pa plinske svetilke z I visokimi kučmami ln goste bele mreže i telefonskih in električnih napeljav ter od i hiše do hiše preko cest vodečih žic cestne j železnice. Res, taka čista, tiha Ljubljana ima nekaj svojevrstne lepote, ki pa je žal le kratkotrajna. Motorni plugi zaorjejo sneg po ulicah, delavci odkidajo prehode in nagrmadijo sneg na visoke kupe. Saje in vsemogoča velika nesnaga malega mesta lega na deviški sneg in vse je znova bolj umazano ko prej. Na beli snežni podlagi je nesnaga vse bolj vidna, ko pa si-: cer. Nu, Ljubljana je spet bela a le še po ; imenu. j Pravijo, da je sneg beraški znoj. Mestnim beračem sicer ni v dobiček, pač pa mnogim delavcem, ki dobe posla pri kidanju in odvažanju snega, kar se tiče čiščenja mestnih ulic smo menda tam, kakor za časa francoske okupacije. Le plug za oranje snega so včasi vlačili s konji, sedaj ga pa premika stroj. V drugih mestih so si za odstranjevanje snega omislili čudovite naprave. Ponekod ga valjajo z razbeljenimi valji, da se topi in voda odteka v kanale, drugod ga mečejo v velike ' kotle in »skuhanega* odvajajo pod cesto. ljudje Pri nas m sila, da bi posnemali prve ali druge Imamo mnogo inženjerjev, briht-nih, da, prav pametnih in sposobnih. Naj jih mestna občina pobara za pameten nasvet. kako bi bilo najhitrejše in najcenejše po snežnih zametih odstraniti sneg z mestnih ulic. Doslej plačuje mesto letno Ata Mikuž (Ob 60-Ietnici vojnega dobrovoljca) Te dni je zdravo in krepko dopolnil 60 let vojni dobrovoljec Drago Mikuž To je pravo ime jubilantovo in o tem priča tudi krstni list, njegov prvi življenjski dokument. V tem listu je zapisano, da se je Mikuž rodil 1. februarja 1881 na Črnem vrhu nad Idrijo, pristojen pa je v Ljubljano, kjer se je povsem udomačil že davno pred vojno in se je po študijah posvetil bančnemu poklicu, zanimala pa so ga tudi mnoga narodna vprašanja v tedanji dobi. Kot navdušen Sokol se je uveljavil v so-kolstvu in narodno obrambnih društvih, pomagal je reševati ogroženo slovensko zemljo in udeležil se je marsikaterih takratnih narodnih bojev. Bil je prepričan, da je rešitev za Slovence samo v jugoslovanski ideji in v združitvi $ Hrvati in Srbi. Toda jugoslovanska Ideja se v bivši avstro-ogrski monarhiji ni dala uresničiti in Mikuž je spoznal, da se bo usoda Avstrije in Jugoslavije rešila na bojnih poljanah. Zato je v svetovni voini že junija 1915 stopil čez fronto v slovansko Rusijo in istega leta kot nacionalni revolucionar vstopil med vojne dobrovolj-ce, da se bori za našo narodno osvoboje-nje in zedinjenje Bil ie globoko prepričan, da moramo tvd: Slovenc doprinesti svoj krvni davek, če hočemo biti svobodni m združeni s Srbi in Hrvati v narodno jugoslovansko državo Boril se je v Dohru-dži in udeležil se je težkih in krvavih bo jev, ko je kot kapitan II r. poveljeval četi v II polku prve dobrovoljske divizije Ves oficirski zbor v polku pa tudi mnogi drugi oficirji so Mikuža tovariško klicali »Ata Mikuža ah pa enostavne »ata*. a vo-j jaki so o njem govorili »naš atac. j To ime mu je ostalo tudi pozneje na so-i lunski fronti, kamor je pripeljal svojo četo iz Rusije in jo v sestavu jugoslovanske dobrovoljske divizije vodil v vseh borbah pri preboju in v nadaljnjih operacijah, dokler niso bile osvobojene jugostovenske pokrajine Tako je Drago Mikuž pomagal ustvariti kot vojni dobrovoljec Jugoslavijo na bojnih poljanah V borbah je bil hraber in značilna »e bila njegovt hiadna prisebnost Za borbene zntluge je bil odlikovan z redom Belega orla V stopnje z meči, z ruskim redom sv Ane 3 st i dr.; odlikovala ga je tudi češkoslovaška republika z vojnim križcem. Po vojni se ic Drago Mikuž posvetil aktivni vojaški službi in dosegel čin polkovnika. Služboval je v raznih krajih naše države in se je po upokojitvi preselil v Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne _____ Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16. —. 'Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 LJubljano. Tu s posebnim zanimanjem sledi naravi in budno motri dogodke obenem pa čaka, da pohiti na bianik svobodne domovine in države, če bi to zahtevali naši nacionalni in državni interesi Tako je ta vojni dobrcr/oljec spet pripravljen do kraja izpolniti svoje državljansko dolžnost in v tem smislu mu ob šest desetletnici kličemo: »Ata Mikuž. le še na mnoga leta!c Težave in želje severne Ljubljane Tyr$evo cesto je treba spodobno urediti Pravice na banovini skoro ne bo več videti stotisoče za ta namen. Ni dvoma, da bi prišli s primernim razpisom do pametnejše in cenejše metode, kakor so jo uvedle nekdanje francoske okupacijske oblasti, ki so ukazale, da je treba sneg s konjsko vprego voziti v strugo Ljubljanice. Letos bo ostalo še vse pri starem in bomo kidali in odstranjevali sneg kakor so nas učili naši očetje. Prihodnje leto pa že utegne naša pobudna zamisel roditi kaj uspeha. Dotlej pa počakajmo in se ne pre-dajajmo preveč obetajočim nadam! Vsem ne bo nikdar ustreženo, gotovo pa je. da je mogoče ustreči vočjemu delu prebivalstva posameznih mestnih delov zato noj nam bo dovoljeno navesti glavne te zave prebivalcev severnega dela Ljublja-ne — ob Tyr*evi cest- tja do Urbančka in ulic ki se vežejo nanje. Predvsem ne moremo biti zadovoljni z ureditvijo prometnih zvez s središčem mesta Ne žertimo in ne zahtevamo nič več kakor enakopravnost z ostalimi mestnimi deli Znano je. da ljubi lanska cestna železnica ni umiMic in iz tega nujno sledi, da nosi ljubljansko prebivalstvo na en ali drugi način vsakoletni primanjkljaj. Ali ga plača z direktnimi ali indirektnimi davki, pri tem ni važno Da nosi ta deficit vse ljubljansko prebivalstvo in ne samo ono. ki stanuje v dotičnih mestnih delih kjer vozi tramvaj, je prav tako izven dvoma. Če je tako. — m o tem smo prepričani — potem res ne vidimo razloga, zakaj bi ravno severni del Ljubljane smel tako ali drugače prispevati ze dobre zveze ostalih mestnih delov sam pa Hi moral biti z izjemo sobote in nedelje od 20.15 dalje odrezan od mestnega središča Tramvaj vozi poleg tega podnevi mnogo bolj pogosto in to celo v St V»d. na Vič, Rakovnik in v Moste. avtobus pa n« četrt ure samo do slepe proge, dalje pa ob trn ali le ob času izredno velikega prometa na pol ure. Razumemo avtobusnega podjetnika in mu ne zamerimo, če gleda na svoje interese. toda stvar mestne občine je. da gleda na interese svojega prebivalstva. Nimamo vpogleda v kalkulacijo avtobusnega podjetnika. toda če on ne zmore vožnje izven sedanjega voznega reda posebno ponoči, mona mestna občina najti način, da se to vprašanje reši kakor je rešeno pn tramvaju. To velja za sam vozni red. za pogostost zvez za velikost voz. ki naj vozijo, in ne nazadnje za mesečne karte, ki jih sedaj ni, četudi so v navadi pri tramvaju. Ne more se dopustiti, da bi zaviselo od dobre volje avtobusnega podjetnika, aSi in kdo dobi vozniški blok in kdo ne. Nadalje prosimo, da se nas mestna občino spomni tudi pri razsvetljavi Tvrseva cesta je tem slabše razsvetljena, čimbolj se oddaljujemo od središča, gori pri »Produkti« pa tja prot> Urbančiču je pa razsvetljava prav temeljite škrbasta. Vpoštevejte, da stanuje na gornjem deflu Tvršove ceste in v bližnjih ulicah zlasti mnogo železničarjev stražnikov m pripadnikov podobnih poklicev, ki morajo tudi ponoči na delo in jim zlasiti v slabem vremenu mizema razsvetljava ne lajša potil Prav bi bilo. da bi | žarnice obesili j»o sredi in sedanje sflabe nadomestili z nekoliko močnejšimi. Kadar ni odmeke. je Tyrševa cesta tudi pozimi še nekako prehodna, toda velik križ je, kadar je blato Prosilli bi, da se hodniki za pešce poeujejo s primernim peskom in zvaljajo, čim bo vreme dopustilo in se nam tako prihrani skakanje čez številne luže. ki so ob slabem vremenu pri sedanjem stanju ceste redep pojav. Nadejamo se. da bomo vendar v dogied-nem času doživeli tlakovanje Tvrševe češite. Dokler pa tega ne bo, naj bi mestna občina poskrbela, da ne bo površina te ceste luknjasta in kotanjasta, na robeh na bi trava ravtla po številnih kupih gramoza, kakor smo to lahko opazovali leta m leta Ne more biti izgovor, da cesta ni mestna, marveč se mora najti pot, da bo tako prometna žila končno vsaj kolikor toliko dostojna. Kakršna je cesta zdaj. ie izključeno preprečiti, da ne bi avtomobili v količkaj slabem vremenu oškropJli pa-santov. če naj sploh vozijo. So brezobzirni avtomobilisti, so pa tudi obzirni med njimi in če naj ima avto kako vrednost zanje, potem morajo imeti možnost primerno hitre vožnje in sicer brez nevarnosti, da bodo kaznovani, kakor so lahko zdaj, če količkaj hitro peljejo in tako nujno seznanijo pešce z vsebino luž te na^e magistrale. Upamo, da gornje naše želje in prošnje niso pretirane in z gotovostjo pričakujemo, da jim bo mestna občina prej ali slej vsaj v večjem delu ugodila. X. žaloigra dveh mladih mornarjev Komisija je ugotovila podrobnosti v čolnu pri Milni Split, 6. februarja Žaloigra onih dveh italijanskih mornarjev, ki so jih našli mrtva v močno prestreljenem čolnu, je vzbudila na našem Jadranu posebno iskreno sočutje. Kolikor je bilo le še mogoče ugotoviti podrobnosti, je to storila posebna komisija, ki je v ponedeljek odplula s parnikom »Plavnikom«, na sam kraj najdbe. Predvsem je komisija ugotovll.a da so ribiči bratje Glavurtiči našli pri Maslinici na otoku šolti nesrečni čoln, dolg 7 metrov in ves izrešetkan s streli iz strojnice. Mrtva mornarja sta pripadala italijanski trgovski mornarici. Komisija je Imela nalogo raziskati, ali je čoln s kakega potopljenega parni ka, ali pa sta bila mornarja ustreljena na begu. Ko so čoln natančneje pregledali, so poleg prestrelkov iz strojnice našli na čolnu nekatere poškodbe od drobcev granate. Prav tako se je čoln nekoliko poškodoval, ko se je spuščal v morje. Komisija je po tem zaključila, da je čoln pripadal neki ladji, ki se ie borila na odprtem moriu in se je verietno tudi potopila, posadka pa se je, kolikor je le mogla, naglo reševala. Ni mogoče dognati, ali je bilo v tem čolnu več ponesrečencev, ali samo dva. Sodijo pa, da je nesreča potopljene ladje gotovo zahtevala večje število žrtev in da jih je več iskalo zavetja v tem čolnu, so pa poskakali v morje, ko je začela sovražna strojnica obsipati čoln s streli. Medtem ko so torej drugi Izginili v morju, sta obadva preostala obležala v čolnu in končala žalostne smrtL Po pregledu obeh trupel je komisija dovolila pokop v Maslinici. Na čolnu in na obeh reševalnih pasovih so našli napis »Valerio Nicoloc, po čemer sklepajo, da se je tako Imenoval potopljeni parnik; bil je iz Benetk, še zlasti ob pokopu obeh mladih italijanskih mornarjev se je pokazalo Iskreno sočutje prebivalstva. Naj bo nesrečnima žrtvama vojne lahka jadranska zemlja! GRENCICA CEO 5. 6* 22365 od 18-;* 19*0 t linltnrni pregled Razstava Frana Kletmnčiča Čeprav ie ime slikarja Frana K emen-čiča v Sloveniji posebno še v Liuoljnii zelo dobdo znano in čeprav vise meaove slike v premnogih zasebnih stanovanjih, pa tudi v javnih zb rkah ie vendar njegova razstava v Jakop:čevem paviljonu pomenila za večino obiskovalcev o avo presenečenje Predvsem ie preteklo že precei let. odkar ie Klemenčič s svvim delom javno nastopil — če izvza-nemo razstave salona Kos bodis1 v n^^ovih trgov--k h prostorih ali na ve!rs° m i O Kl-menčičevem delu so b:,a moria onv zato mnenja d?l^ena ker ta sicer zelo proti ktivni umetnik n nudil o~il ž osM da bi?ec*e"a nje~ov;h um tn^tn b strem lj ni izvršila na ra stivh kjer mora biti prodom moment oostavlien na dru^r mesto Kdor ie imel prikko videti zakuli^ie nj-^eoveaa de'a oa se temu ne more *u-dit Če ie umetnik o^s^avpen p-ed na o-eo. da izklnično z delom svoi? izv:»-a1i iz *e"ke dnKe nio^nve^a Hmet-p!šk°f»a ž:v14en;a To-1'k-- m',v•", ni^ov" o-i:°tn'i" rarr11- ljti di to dob« = im :n- ct:>->ktom kontno premagal in da ^e ni o^mosvoj'1 samo v svojem zasebnem živ-ljpmiu temveč tudi v umetnostnem pogledu. Ocenjevalec umetnikovega de a se mora — če hoče spoznati njegovo sposobnost — zaustaviti pri najboljših ustvaritvah bohotno EO'jdananie mani vržnih in manj vrednih del ooslavlia neobjektivne ori na se ki vediio do nepravičnih zaključkov. Poudadzam to p^seuno še kot rec:vnze-!t v dnevniku, ki ne more imeti m loge da z ostrino svoiega peresa secira vsako umetnino ki se pojavi na naših razstavah Najvažnejša ie oač orooaeandna stran recenzije sai ie odnos na*eTa občinstva do i-kovne umetnosti še vedno mnogo Premalo tesen O Klemončičevih delrh kakor nam Hh je nokazal v sedanji razstavi v lakooiče-vem paviljonu, lahko trdim da ni Te' a zamolčati del ki bi iih ne bilo vredno ocenjevati z umetnostnega vidika Um t- nikjessvoio kolokHio zhra' » vso sk-b-io in z dobro samokritiko Pokaral nam ie o priliki svoiega živlieniskega iubileia ves svoi razvoj z deli iz dobe ko ie komaj dovršil dunajsko akad^miio oa vse do zadnjega časa Pri v~em dolgotrain^m delu opažamo da ie bil sker — kakor vsak umetnik — podvržen raznim o 'ob-nim vplivom da se oa kak^r rde^a nit ooiavlia v vreh niegov;h slikah niermva izrazita os°bnost Ce ome^am rame vplive rrvsMm da ne more bit' v "k v*o -Vegovega slovesa ako nagla^m da ti o i-vi niso orišli iz tujine k^kor ori večin' sloven^k-th umetnikov amoaV da ie našel suge^iie za nove načine braž^ia nri slovenskih mojstrih barve, prav posebno pri naših impresionistih. Ta komtotaciia lahko samo dokazuje da mor: mo eovo-riti o obstoju slovenska umetno tne ^'e kar nas navdaja z neko sam za e t jo Skoda da doma'5 učni zavod ne morr še boli pospešiti t kega avtohtonem-: umetnostnega razvoja Fr Klemenčič je t^rei v -eki'. svoiena razvoja postal ored s m imore ioni 1 in si je osvojil tehnično in b .rvni nI t tega umetmstn^g- =lo~a Mc-ritom ko ie s'j kai v za"ctk'i s čT>'čem te* sr i? rad »m«* i na preproste barvne harrron:je ie orfha ial v teku svoiega razvoja ved :o i v širino in barvitost Zaoel ie upo-abli^ti lonatico. naiprei na konic" roz-eie na Široki strani ter ie začel vs? boli odaiari barvno razkošje kraj no Tako vidimo v ra?s*avi de a ki še ias-no kažejo voliv dunajske šole so id e potrebne št' d ie Castni d ~tret io Gla a starca) a kot naso-ct^e tem i s smet o ro-tezo navržene krailne k še e v z d s ni distanci izg' b!io svoi" »široko-o'"znost«. Med ta ekstrema oa mo-amo uvrs it vrsto del ki so slikana brez tistih barvnih prehodov ki iih ie ljubila sta-eša §o'a pa vendarle s čooičem nato dela v katerih se vedno boli uve'iavlia lo~a i<-a ki z njo doseza včasih o^nfs' čn° fekte (portret soproge' in dela ki so izvrš-na z lopatico a ploskovno Pri slf-ab najnovejšega datuma oa ie sicpr nre® k sil sekanje z looatino le v zadnii fazi de a mMtem ko ie pod'1'kanie 'rTšeno s širokim-' čoniči Te s1 tke s" zato maii oa-storne a uč'rnk"ie1" meV-e^e ToMfeo o tehnični ^tra-ii Važnejša ie ugotovitev barvn?aa učinka K1omer»č:čevih s tik Umetniku ie v .tem ix>gledu glavna uč teljica cama nara a Četudi je nedvomno s pridom študiral j Jamove slike se ni da^ od nieza docola 1 .prepričati o vplivih ozračja na kraj nski kc'o"it in se ]e omeji je na izražanje lo-; kalnih barv naslikanih oredm ov S tem I do-eza včasi kor ilu7.irn:stično vernost na-| sl ka-e Ta ob ekta (N pr v S.aežoi krajini štev 6.) P.i izb^r motivov se najraje loteva d"ma*ih krajev in ie posebno v br-hm skem kotu a tudi dr god oo Go-remskem in v ljubljanski ok.~l'ci našel Iv-aležne toč>e V poenostavijeniu p-ed-m°to-v oziroma v i-p ' -čanju p^ amezno-sti »re vča^h do skramosti. ko po načinu Marka t/ebe-ma^na nap-avi iz travnika v osnr^diu onakom°rno zeleno nloskev. Med posebno uspelimi k^jinam' naj om°n'm še po«ebei Ponr^ad na mai m Grabnu Motiv iz PadnvlMce I., bar-no izredno svežo sliko Ob Bohinjskem jeze- ru. Kmetsko dvorišče II ki Motiv iz Bohinja (54). Klemenčič se ie ored leti bavil sko~a1 izkliučno s portretiranjem. Sedai so izostali njegovi portreti redke ši. a tudi v razstavljenih primerih ie pokazal, da mu problem podobnosti — p-i pr-rrei-aniu kljub vsemu še vedno glavni pjrblem! — ne dela težav. Da dose a podob ost z rir-tuozno uporabo razč enjala barvn:h ploskev. ie tudi eno izmed presenečenj ki iih nudi njegova razstava: z'asti lena Glava deklice (43) ie v tem pogledu p-»nčna. Končno nai bodo om^niena še tihožitja, ki so stvarno in zelo ži"ahno naslikala. Klemenčič si ie s to razstavo ned omno utrdil svoi dobri Plas in ie z nio gotovo ra-»"rožii svoje nasprotnike — če i'h ie imel —nt— Vladimir izjavlja • • • V mariborskih kulturnih krogih je vzbudila precejšnjo j>ozornost vest, da odhaja sredi sezone režiser g. Vlad mir Skrbin^ek v Skoplje kier bo deloval v drugi polovici sezone V razgovoru z g. Skrbinškom se je zadeva pojasnila in navajamo glavne misli tega razgovora: »Med počitnicami — tako pripoveduje Skrbinšek — je bil v Mariboru upravnik nkopljanskeg3 gledališča g. Vel'mir 21voj-no"ič. Ker tedai Se nisem podpisal kon-trrkta z mariborsko gledališko upravo zaradi negotovosti zvifanja plač vsemu ansamblu in prav t^ko meni. ki je postalo zaradi naraščajoče draginje zelo aktualno in nuino potrebno, smo se, dr. Brenčič, 2!vojnov:č in jaz sporazumeli, da me vsak od obeh upravnikov anga&lra polsezonsko s primernim po viškom plače. Pri tem pri-štedita obe gledalšči lep znesek, medtem ko sem se jaz obvezal za določeno število predstav, pri katerih bom polsezonsko sodeloval kot režiser ali igralec. Pri tem naj pripomnim, da je skopijan-skemu g!edaJ;šču, ki vodi samo dramski repertoar in ki ima za to letno 30 do 35 premier, treba vsako sezono več gostov režiserjev. Tako gostuje na primer več let znani beograjski režiser Raša Plaovič. Ker sem pred nedavnim deloval tri sezone pri gledališču v Skoplju, ker sem dobro upe-ljan v n?čin umetniškega dela na tamoS-njem odru ln ker tudi dobro poznam ves umetniški ansambl, je bilo upravniku g. živojnoviču mnogo do tega, da sodelujem letos na skopi janskem odru. Dopolnim naj to pojasnilo Se z ugotovitvijo. da sem opravil svoje letošnji delovni potencial na mariborskem odru z veliko režijo »Cyrana de Bergerac«, kier sem obenem Igral v pmet.nWkem pogledu DomaČe vesti ♦ Švicarski vic^K^umii se po^i^vija w Zagreba. Te dni zapusti Zagreb švicarski podkonzul g. Albert C. Blau s svojo gospo Konstanco. Nastopil bo novo službeno mesto v New Yorku. V Zagrebu je bival od leta 1937., prej pa je nekaj let vodil švicarski konzulat na Novem Zelandu, kjer se je tudi oženil. V Zagrebu si je pridobil mnogo toplih simpatij, zato je zbudil njegov odhod splošno obžalovanje. * Smrt vzornega g°renjca. Iz Ljubne-ga na Gorenjskem so nam sporočili: V ispiošni bolnišnici v Ljubljani je umrl 3. februarja tukajšnji posestnik in obrtnik Valentin Kocijančič, po domače Tinček. Pokojni je bil vzoren gospodar, umen sadjar, ki je svoje malo posestvo vodil skrbno ter je zlasti svoje sadovnjake uveljal vzorno, kar mu je dcnašalo lepe dohodke. Njegovo največje veselje je bilo spomladi, ko ;e ogledoval drevo za drevesom, kaj je treba tu odžagati, tam zamazati. tu pognojiti itd. Dasi je bil res razumen gospodar, pa v skromnosti ni silil v cspredje. Na listi demokratske in kasneje nacionalne stranke je bil ponovno izvoljen v občinski odbor lDivše občine Ljubno ter mu je stranka zaupala funkcijo občinskega blagajnika Vodil je blagajno vse cotlej, da je višja oblast likvidirala samostojno občino Ljubno in jo priključila k občini Mošnje. Po komasaciji ni hotel več prevzeti ponudenega mu mesta v občinskem odboru, ker se zaradi šibkega zdravja ni hotel več udeleževati dela izven vasi. Bolehal je delj časa ter se je slednjič moral podati na operacijo, ki je uspela in »o domači že čakali na njegovo vrnitev Toda posledice so zahtevale njegovo smrt. Vrača se mrtev v Ljubno med hruške in jablane predragega vrta, pokritega z belim zimskim cvetjem. Naj ti bo, Tine, ohranjen blag spomin! + Društvo mediclncev nas je naprosilo za naslednjo objavo- Društvu slovenskih medicincev v Ljubljani. Dvignili so nam okrnjeno medicinsko fakulteto na klinično stopnjo. Ta korak zahteva ne samo potrebnih učnih moči in odgovarjajočih institutov, marveč nas kategorično istočasno sili z ekonomskega stanovanjskega m zdravstvenega vidika poskrbeti za naše slovenske med cince katerih večji del izhaja iz siromašnih rodbin Neobhodno in nujno potrebno je zaradi tega, da začnemo resno skrbeti za blagor našega medicinskega naraščaja Vsi moramo sodelovati, k čemur smo posebno zdravniki poklicani. Zato si štejem v sveto dolžnost pomagati našim medicincem ter prcsim naslov, da izvoli iz svoje sredine izbrati siromašnega ln zelo marljivega medicinca. Ta naj se pri meni na "stanovanju, Gledališka ulica 4. zglasi vsak mesec prvega, da bo prejel redno mesečno podporo po 200 din do konca šolskega leta. šef internega oddelka: I>r. Matko, 1. r. Društvo medicincev se g. šefu primariju dr. Matku najiskreneje zriiv-aljuje. Društvo medicincev v Ljublja-rd. + Za jubilejni evharisiičnj kongres v Zagrebu bo.o uredili ped milim nebom slavnostni prostor, kjer se bo lahko zbralo 300.000 vernikov. Priprave naglo napredujejo. Na svečanost so povabljeni vsi ško-fji na svetu, iz Rima pa je že zagotovljen f je na svetu, iz Rima pa je že zagotovljen Določen bo slavnosten spored sprejema. Najbrž se bo papežev odposlanec pripeljal lz Jaklna čez Jadransko morje v Split s posebnim našim parnikom. Sprejeli ga bodo tam. kjer se prične naše morje, nadalje v Splitu, v Solinu in na progi do Zagreba. Legat se bo peljal s posebnim vlakom. Zaradi vojnih zanletkov, ld zajemajo tudi Jadransko morje, ni mogoče reči, ali se bo celotni načrt sprejema lahko izvršil v zeljen eo pozna, da je nastalo iz dolgoletnega samostojnega proučevanja in razmi-šljania o poglavitnih Tol~tojevib delih in naukih, čeprav se ne bo vsakdo strinjal s piščevim reševanjem sporne prob'emat ke, ki se je je nagrmadilo okrog Leva Togega. Vseka ko ie kniga taka da bo zvabila k čitan^u tudi bralca, ki fe ni podrobno bavil s To'sto1em in mu bo nud li obilo du'evnih izpodbud. 224 strani obsegajoča knjiga stane 50 dinarjev. Proslave Lermontova v Rusiji. V vse) Sovjetski zvezi pripravljajo velikopotezno organizirane pros'ave stoletnice °mrti velikega ruskega pesnika Lermonrov^ Sestavljen je po:;e; er. odbor, v k iterem je med drugimi tudi Potemkin, name.«tnik predsednika s~v;etske vlade, ter c »la vrsta vodilnih p na*e'"ev in zn^ostvenil o °.az-p'san je natečaj za nf jbo"j'o poljudno hio-grafHo velikega p« sn;ka. Nj g.:va dela bodo izšla kot jubilejna i daja v 4 milijonih izvodov. Kako živi pesnik Peter Berzuč. »Delavska politika«, ki prinaša stalna poročila iz češke, posnema po čeških listih pedatke o velikem češkem nacionalnem poetu tudi pri nas dobro znanem pesnil«u »šlezkih pesmi« Petru Bezruču. Več kakor 70 letni socialni ln nacionalni bard živi v mirnem zatišju hanaške občine Kosteiec na Han' (moravska ravnina) Ln kljub visoki starosti skrbno zasleduje češko kulturno življenje, zlasti domrčo hanaško kniiževnost, ki se v zadnjih letih zelo uspešno razvija. V sedanji hudi zimi ne more starček — pesnik na svoje preljubljerc sprehode in se greje pri topli domači peči. Milana Begoviča dramo »Pustolov pred vratima« so pravkar uprizorili v rimskem gledališču »Teatro 6e'l' A rte« v režiji enega najboljših italijanskih režiserjev A. G. Bragaglie. 20. uri v dvorani Delavske zbornice, ker le bila na orvem predavanju dvorana do zadnjega prostora zasedena in številni ljubitelji barvne fotografije niso dobili mesta ter so morali oditi. Vsi. ki so oo-setili prvo predavanje, so bili izredno zadovoljni z izbiro barvnih posnetkov ter zanimivimi izvaianji predavatelja g dr ing Avčina Slovensko planinsko društvo hoče nuditi to predavanje tudi ostali množici. ki ni mogla na orvo predava oje. Vstopnice za predavanje v torek 11 t m so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti Pohitite z nakupom. da ne bo dvorana razprodana, pred-no boste imeli vstopnice za to zanimivo prireditev. (—) DARUJ za zimsko pomoč! »Naj bi se dobra volja, napori In domenita prizadevanja vseh onih, J bo^o v dneh tega tedna v službi zimske pomoči, ne razbila ob trdi sebičnosti in brezsrčnem egoizmu, ki se zdi. da ie v teh težkih časih še vse trši in krutejši.« (Iz govora g. bana dr. Natlačena o zimski pomoči.) £ O vzgoji ln boleznih gladijo] bo predaval danes ob 20 g J. Kregar Tudi to sklcptlčno predavanje bo Imel Vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana I. v dvorani restavracije »pri Mraku«, ^pesta 29 oktobra Vstop prost o— Hka Vafttetova Je po svojem romanu o Prešernu spisala sedaj dramo o pesnikovem življenju »Visoka pesem«, katere premiera bo na obletnico pesnikove smrti v soboto 8 t. m ob 20.15 v šentjakobskem gledališču. Uprava odra Je poskrbela za oo-vo scenerijo ln nove kostume Prešerna bo igral g škerlj. Julijo Pnmčevo pa ga Vera šubič-Murkova. V ostalih glavnih vlogah bodo nastopili Bučarjeva (Primčeva), Grgurevičeva (Scheuchenstiilova). Kramar-Jeva (Marija), Eypper (Smole). Hanžlč (Zois). Košak (Kersnik). K1emen«č (6op) Lavrič (Ravnikar), Plevelj (dr Zupan). V ostalih vlogah nastopa ves ansambel odra V nedeljo 9. t. m. ob 20.15 se bo igra ponovila Ker je za predstavo veliko zanimanje. kupite vstopnice že v predprodaji od jutri dalje. Cene običatoe u— Uprava Sokola V'? vabi svoj® članstvo. nai se drevi ob 20 udeleži v poln m številu članskega sestanka v svrho sestave kandidatne liste za letni občni rbor ki bo v ponedeliek 10 t m točno ob 20 v telovadnici sokolskega doma. Vsi točno in zanesljivo! JUTRI, v soboto 8. H. 1941« vsi na MAŠKARADO SOKOLA LJ.-SI6KA v Sokolski dom v Šiški Pričetek ob 20. uri. , u— Sokol Ljubljana-Stepanja vas bo nudil na predpustni prireditvi v Sokolskem domu v fitepanji vasi v soboto dne 8. februarja zvečer vsakomur prijetno zabavo in okrepčilo. Vljudno vabljeni' Zdravo! u— Razstava Frana Klemenflča v Jakopičevem paviljonu je vzbudila zasužno pozornost, treba Da ie nanjo opo oriti »'se ljubitelje lepe umetnosti, ki sa je dos'ej še niso utegnili ogledati. Razstava ie odprta dnevno od 9. do 17. ure. V nede jo ob 11 bo spet vodstvo do razstavi in sicer bo tokrat vodil prof. Ivan Vavpctič. u— Oglejte si nagraona tlačila za najlepše narodne noše na plesu Jadranske straže na Taboru 8. t m. v Batovi palači na Aleksandrovi cesti. u— Grafolog Karmah sprejema obiske v hotelu »Soči«. (—) u— Izkoriščena jetnlška poznanstva. Koma i je bil brezposelni de avec Lojze Premk snet na svobedi. ne vedoč. ne kod ne kam. se ie spomnil pripovedovanj svojih bivših tovarišev izza rešetk in ker ni vedel nič bolišoea. se ie napotil tia. kamor so v svojem prostem življenju njegovi tovariši spadali. Obiskal ie najnrej zaročenko nekega sojetnika, ii pripo edo-val o življenju za zapahi in ii obenem s pozdravi sporočil tudi žello tovariša, da bi mu z malce denarja in s svojo sliko olajšala ousfco življenje Premk si Je vse to seveda izmislil toda verietno le b;lo in tako ie mimo sicer njemu orav nič za-željenih slik dobil tudi nekai denarja Ojunačen oo prvem uspehu ie obiskal se ženo npke?a jetnika ln tud; tei sotočU željo moža. da bi dobil kaj denarja Tudi ta ie dala. še rada! Premk Da ie z denarjem v žepu pozabil. kr>mu ie bil name-nien in ga ie sam oor*b'l Potem se le v neki vasi na Goreniskem udinjal za hlapca. a le ukani 1 tudi gospodarja Ta ga le n-flal v bližnji tr? z dvema stotak^ma oo koruzo H'aoec ie koruzo s-'cer Drinel:al. toda za rotrd;lo o plačani kupnini se ie izgovoril, da ga le Izmbtt. Se istega večera se ie izgubil tudi hlapec sam in z nfm vred gosoodariev sukniič. hlače ln verisa Scd"«iki so za ta deian^a odmerili Premku 1 leto in 1 mesec strogega zapora. Iz Kamnika ka— Občni zbori. Tukajšnja Garilska četa bo imela svoio redno letno klavno skupščino v nedeljo 9 t. m v Gasilskem domu ob 9 Narodna čPalnica Da bo imela svoi občni zbor v po^edeHek 10 t m. ob 20 Na občnem zboru Jadranske straže ie bil izvolien ponovno dose^anll o^bor s predsednikom e Antonom Strg^riom ka— Smuških prireditev, ki so bile napovedane za nedelio 9 t m. ne bo ker m bodo tudi naši smučarli udeležili I zle-ta slovenskih smučarjev v Celju Zato bodo smuške orired tve v Kamniku prihodnjo nede'1o 16 t m ka— »Z'mska pomoč« In 8okol«k| ples. Tudi v Kamn-ku ie bila organizirana Zimska onnoč za reveže V tem tednu ki le proglašen za teden zimske D^močl. smo že na razne načine zbirali sredstva za to akc'in P~oda1ali smo lističe oo 2 S ln 10 din zvi?al' ?mo vstoptrno ori Mnoored-etavah uvedena le nabiralna akcUa oo h-šah priTv-avIlalo se p~vke In Igriške prireditve Ker pade Sokolski olw na *o-8 t m tudi v t "deri rlms'<* .»o^o-či. ie tuka15n1e Sokolsko društvo skl-nllo. da tvd: ono od<»tor>i del čiste "'o d^h"dka od prireditve in vstopnic za zinuico pomoč. Objave Krajevni dbor Jadianste Straže v Nf- vem mestu bo imej redni leuu o-č.ii zbor 8. februarja ob 20. v mestni posvetovalnici v Novem mestu z običajnim dnevnim redom Vsi ee. člani in prijatelji društva vljudno vabljeni! Dar la>ii>. UciteijbKi zbor v Sv. Juriju ob Pesnici je nakazal Družbi sv. Cirila in Metoda 130 din namesto venca na grob tova-rifiici gdč. Ružid Gselmanovl, učiteljici v Zg. Sv. Kungoti. iskrena hvala! Naše gledališče DRAMA Petek. 7. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navz-ol.. Ob 20.: Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Analfabeta. Jazavac pred sudom. Cene od 25 din navzdoL Sobota, 8.: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Proslava 701etnice pisatelja Fr. Ks. l^inžgarja. Nedelja. 9. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 cin navzdol. Ob 20.; Šesto nadstropje. Izven. Ponedeljek, 10.: zaprto. Klajičeva igralsna d nižina bo g<>sLov«la drevi na na^em °dru. Z gostovanjem tega potujočega gledališča, se nam obeta zanimiv dogodek. Skupina petih članov, bo odigrala tri enedejanke, in sicer: satiro Petra Kočiča: »Jaza\ac pred sudom«, v kateri bodo nastopih: ž. Sunteršič kot sudja, Anny Lefevre pisarčič. D. Korporič doktor, B. Klajič David štrtac, seljak Godi se za časa avstroogrske monarhije na provincial-nem sodišču. Nušič: »Muha« je tuci eno-dejanka; v njej bode igrah: D. Korporič, H. Jakovič, B Klajič, ž Sunteršič in Anny Lefevre. Dejanje se godi na sreskem načel-stvu v Srbiji. V Nušičevi komediji enode-janki »Analfabeta«, katere dejanje se godi tudi na sreskem načelstvu v nekem delu Srbije, boL« nastopih isti igralci kakor v enodejanki »Muha«. Veljajo cene od 25 din navzdol. OPERA Petek, 7.: Ples v maskah. Red premierski. (Obletnica Verdijeve smrti). Sobota. 8.- Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranjstinje Vanje Leventove. Nedelja, 9. ob 15.: Frasquita. Izven. Gostovanje beograjske sopranistinje Zlate Gjungjenčeve. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izv en. Znižane cene od 30 un navzdol. Ponedeljek, 10.: zaprto. Učinkovito dejanje v Verdijevi operi »Ples v maskah« pokaže zaroto, ki hoče uprcpastiti grofa RiccarcLa. Zvestoba njegovega tajnilta Renata, čigar ženo Amello skuša Rlccardo pridobiti, se sprevrže v ljubosumje in pripravi Riccardu pogin. Verdijeva glasba podčrtava z vsemi muzikalni-mi sredstvi dramatično dejanje, ki nudi pevcem zanimive naloge. Peli bodo Labo-ševa, Franci, Janko, španeva. Ivančičeva, Dolničar, Zupan, Lupša, Jelnikar in ška-bar. Dirigent A. Neffat. režiser D. Zupan. S to predstavo bo pOč g^H-ova1 f * čimer bo tudi ma- ribo^ko ^»dališče proslavilo megov umetniški jubilej. j a— »Triglavska roša« t Limbušu. Na splošno žeijo občinstva bodo limbuški šolarji ponovili v nedeljo ob treh po»poidne »Triglavsko rožo«. Vabljeni! a— V popolnoma razprodani veliki dvorani Sokolskega doma ie bil oredsnočniim matični simfonični koncert Polea številnega kulturnega občinstva, ki ni varčevalo z aplavzem so bili navzočni tudi odlični predstavniki našega društvenega in iavnega življenja z mestnim poveljnikom generalom M. Paracem na čelu. a— Muhavost telefonske zim de. v zvezi s snežnim metežem je bilo precej telefonič-nlh metenj. med katerimi so bile nekatere takšne vrste, da je bil za delj Časa vzpostavljen telefonlčni stik med ljudmi, ki si sicer nikdar ne telefonirajo ln ki se celo niti radi ne vidijo. Na vsak način so si želeli prekinitve neprijetnega telefoničnega spoja, ki ga je prinesla muhavost telefonske zmede, kar pa ni bilo lahko. a— Nešteto obolenj na želodcu imamo v zadnjem času v Mariboru. Nekateri zdravniki so mnenja, da je ta bolezenski pojav v zvezi s kakovostjo kruha. Potrebno bi bilo, da je mešanica krušne moke pri vseh pekih in trgovcih enaka, dočim je zdaj zelo različna. a— Otroci z onstran meje na oki<*pčilu v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor poseben transport nemških otrok, kl so potrebni okrepčlla. Prevzele so jih za določen ."k razne mariborske d -'žinK a— Mariborčanke so poštene. Na Aleksandrovi cesti je našla Anica Kopičeva Danes se prične v Beogradu velika vse-državna konferenca gospodarskih zbornic in korporacij, ki bo razpravljala predvsem o vprašanju ustanovitve prisilnih zajednlc izvoznikov ln uvoznikov v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine. Načrt za ustanovitev izvozniških zajednic predvideva ustanovitev 26 takih zajednic, še večje pa naj bi bilo število uvozniških zajednic. Zbornice s področja banovine Hrvatske so Imele te dni že skupno posvetovanje o tem vprašanju ter bodo na današnji konferenci nastopile z enotnim mišljenjem V zvezi z današnjo konferenco poročajo lz Beograda, da so prejšnji teden na sejah sveta za zunanjo trgovinah podrobno razpravljali o načrtu za ustanovitev teh zajednic. Člani sveta za zunanjo trgovino so po večini niso strinjali z načrtom in s predlogi o ustanovitvi teh zajednic. Tudi v gospodarskih krogih izven banovine Hrvatske se čujejo številni ugovori proti načrtu direkcije za zunanjo trgovino. Predvsem poudarjajo, da bi morala direkcija za zunanjo trgovino pred sestavo predloga Izvršiti po- Hrvatska dobi sto milijonov Iz skupnih fondov Pred dnevi smo poročali, da je bila z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog ministrskega sveta izdana uredba o prenosu ustrezajočega dela državnih fondov na banovino Hrvatsko. Prenos fondov po tej uredbi se nanaša na ona ministrstva, katerih posli so prešli v pristojnost banovine Hrvatske, pri čemer so bili izvzeti le fondi, ki Imajo značaj skupnih poslov. Na podlagi te uredbe bo izvršen prenos fondov iz pravosodnega, prosvetnega, trgovinskega, kmetijskega, socialnega in gradbenega resora, nadalje iz ministrstva za šume ln rudnike, finančnega ministrstva ter ministrstva za fizično vzgojo. Največji del fondov je razdeljen tako, da odpade na Hrvatsko delež 2kar ustreza številu prebivalcev banovine Hrvatske nasproti skupnemu številu prebivalcev naše države. Razdelitev se nanaša v celoti na 41 skupnih fondov, torej na slabo tretjino vseh fondov, ki jih je okrog 140. Razdelitev bo Izvršena po stanju fondov na dan 31. avgusta 1939 in po odstotku, kl je v uredbi določen za vsak fond. Fondi, ki so ostali sporni, bodo razdeljeni z naknadnimi uredbami. V zvezi z gornjo uredbo, ki je Se objavljena v »Službenih no vin" h«, poročajo lz Beograda, da bo banovina Hrvatska na osnovi določenih odstotkov za delitev posameznih fondov dobila te v^eh 41 fondov, na katere se nanaša uredba, okrog 100 milijonov dinarjev. Presežki pšenice in moke« kl se lahko rekvlrirafo Z uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom od 24. avg. 1940 je določeno v 1. členu, da smejo biti vsi presežki pšenice in pSenične moke, ne glede na to, pri kom so ln po kateri osnovi, predmet prisilnega odkupa po tej uredbi; za presiežke pa večajo vse količine pšenice m pšenične moke. ki presegajo lastne potrebe gospod'nistva. pri čemer se računa za lastno potrebo 300 kg pšenice ali 240 kg moke na vsakega člana gospodarstva poleg količine pšenice, potrebne za setev. Ker v besedilu uredbe ni izrecno navedeno, da je računati gornjo koločino od žetve do žetve, je minister za preskrbo ln prehrano zaprosil, da se izda tolmačenje čl. 1 uredbe o preskrbi prebivalstva ln vojske s kruhom tako, da se ima računati količina 300 kg pšenice ali 240 kg moke za vse leto. to je od žetve do žetve. Predsednik ministrskega sveta pa je zdaj izdai na podlagi čl. - zakona o notranji upravi naslednje pojasnilo: Odst. 2 čl. 1 uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom se Ima razumeti tako. da ae računa količina 300 kg pšenice ali 240 kg moke za vsakega člana gospodinjstva od žetve do žetve. Ker pa je do nove žetve le Se 5 mescev, bodo pridelovalci lahko obdržali za domače potrebe samo Se 5'12 določene količine pšenice oziroma moke Ves višek nad to količino, ki ji je prišteti še potrebno količino pšenice za setev, so pridelovalci dolžni prodati Prizadu. O tem pojasnilu bodo bani seznanili vse podrejene llm oVai^i Po gornjem pojasn;lu so labko predmet nrisilnega odkupa vse kollčhie nšenlce In ošftn*čne moke. ki nreseeajo 128 kg pšenice ali 100 kg moks za vsakega člana gospodinjstva, kar po besedilu uredbe ne velja samo za producente temveč za vsakogar Količina, ki je predvidena za potrebe gospodinjstva, js po tej uredbi od- srebrno cigaretno doso. Na notranji strani je vgravirano ime »Micika« z datumom 15. julij 1940. — Ivanka Beribakova pa j 5 Lašla rjavo usnjato denarnic j, v kateri je bilo nekaj gotovine. Lastnic, dobita Izgubljene stvari na policijL a— Voli vlečejo avtsbus. Predvčerajšnjim je šel lenarški avtobus navzlic snežnim zametom na pot Do znanega k otoškega klanca je šlo. Potem pa *o morali vt>. nči vo!e. da so potegnili avt >bu* čez kiaaec. Mestni avtobusi p«» tudi včeraj še niso obratovali na podeželskih progah Poizkus proti Pekram se ni obnesel. Snc-čl so poskusili z vožnjo proti Ptuju. Pač pa se je železniški promet precej no. uiau-ziral. Zamude naših vlakov so znatno manjše, prav tako tudi nemških vlako- a— Drzni vlomilci so se v noči na sredo vtihotapili v pisarniške prostore delavnice inž. Ungerja na pobrešld cesti, kamor so prišli s pomočjo ponarejenih ključev. Pretaknili so omare ln predale, niso pa našli denarja, za katerim so očividno stikali. a— Nepojasnjena usod* pobeglih dvojč-čkov. Dne 3 t. m. sta odšla od doma dvojčka Pavel in Peter Pire. žalostni in zaskrbljeni starši prosijo vse. ki M na dvojčka postali pozorni, da to takej sporočijo kaznilniške.nu pazniku A. Pircu, Maribor, Pobreška cesta, moška kaznilnica. Oba imata na sebi nova siva plašča, sivi čepici, rjave hlače pumparice, visoke rjave čevlje ln aktovki. Za svojo starest 13 let sta visoke rasti. Med obema je sličnost obraza in rasti trebne ankete s posameznimi gospodarskimi strokami. Pri teh anketah bi direkcija najbrž spoznala, da se tak način kontrole Izvoza ln uvoza ne da izvesti brez škode za naše narodno-gospodarske interese. V gospodarskih krogih zlasti poudarjajo, da bi izvajanje načrta direkcije za zunanjo trgovino omogočilo inozemcem, ki zastopajo razne tvrdke v naši državi, privilegiran položaj. Zlasti uvozniki se boje, da bi bili člani uvozniških zajednic po večini ti inozemci, ki zastopajo v naši državi tuje tvrdke, medtem ko bi se morali črtati iz vrst uvoznikov odnosno izvozniških zajednic glavni kupci teh proizvodov v naši državi Tudi izvozniški krogi se ne strinjajo z ustanovitvijo predvidenih izvozniških zajednic. Izvozniki zlasti poudarjajo, da ni treba za organizacijo izvoza ustanoviti skoro 30 izvozniških zajednic, zlasti tam. kjer že obstojajo strokovne organizacije izvoznikov ali strokovne sekcije pri drugih organizacijah. merjena prav visoko, saj je rezervirano za potrošnjo po 20 kg pšenične moke na mesec in osebo, medtem ko so bili v dravski banovini za mesec februar na nakaznice določeni le 4 kg. Stanje Narodne banke Medtem ko se je v prvih treh četrtinah Januarja naš obtok bankovcev skrčil v celoti za 428 milijonov dinarjev, zaznamuje izkaz od 31. januarja zaradi ultima zopet povečanje pbtoka bankovcev za 312 milijonov dinarjev, tako da je znašal 31. januarja celotni obtok 13.717 milijonov dinarjev (lani 9797, predi. 6608). Vzporedno so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 342 na 4004 milijona din (lani 2120). Zlata podlaga je v zadnji četrtini Januarja ponovno narasla za 6.7 na 2791.3 milijona stabilizacijskih din (lani 2010) v stvarni vrednosti 4466 milijonov din (lani 3216). Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 5.8 na 808.7 milijona din (772). Menična ln lombardna posojila so se zmanjšala za 29 na 1749 milijonov (1955), eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 27 na 7070 milijonov (1316). Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 31. januarja zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.20%. Gospodarske vesti ■ Spremembe ▼ posvetovalnem odbora za bančništvo. Iz Beograda poročijo, da so z odlokom trgovinskega ministra izvršene nekatere spremembe v sestavi posvetovalnega odbora za bančništvo pri trgovinskem ministrstvu. Razrešeni so svojih dolžnosti gg. dr. Milorad Djordjevič. bivši finančni minister in predsednik Beograjske zadruge dr. Vlada Markovič, predsednik Udruženja bank v Beogradu, ln dr. MIlan Protič, novi minister za oskrbo in prehrano (dr. Milorad Djordjevič in dr. Vlada Markovič sta. kakor znano, izpadla tudi iz upravnega odbora Narodne banke). Istočasno so bili imenovani za člane posvetovalnega odbora dr. Rudolf Pile, centralni ravnatelj Francosko-srb-ske banke v Beogradu, Dimitrije Bogoje-vič, ravnatelj beograjske Trgovačke banke, in dr. C. J. Lovčevič, univerzitetni profesor ln bivši viceguverner Narodne banke. = Pred sestankom nemško-Jugosloven-skega odbora za lesno gospodarstvo. Verjetno bo prišlo sredi marca do sestanka nemško-jugoslovenskega odbora za lesno gospodarstvo, ki bo razpravljal zlasti o cenah za mehki rezani les. Kakor se zdi, so cene po zadnjem dogovoru precejšnja ovira za uspešen razvoj našega izvoza mehkega lesa v Nemčijo, navzlic temu, da uživa to blago, obseženo v dogovora, carinsko preferenca Zato je bil sprožen predlog, naj se do nadaljnjega dogovor o cenah za mehki rezani les ne izvaja. = Pogajanja med delegati italijanske tn Jugoslovenske tekstilne Industrije. Kakor je znano, so se delegati italijanske ia jugoslovenske tekstilne industrije že ponovno sestali zaradi izvršitve zaključkov za dobavo italijanske bombažne preje, pri čemer je prišlo do sporazumov glede kontingentov za drugo in tretje četrtletje preteklega leta. Sedaj je sklican za 12. februar nov sestanek obeh delegacij zaradi pogajanj v vseh vprašanjih, ld so v zvezi z uvozom bombažne preje iz Italije. Ta sestanek bo v Opatiji. = Izvoz mehkega rezanega lesa v Turčijo. Direkcija za zunanjo trgovino sporo- ča, dm ss Turčija resno zanima za uvoz 100.000 do 150.000 kubičnih metrov mehkega rezanega lesa iz naše države v določenih dimenzijah. Blago bi se plačalo v svo hodnih devizah, fob Solim. Izvoz lesa iz Slovenije v Turčijo seveda ne bo brez te-žav, zlasti zaradi dolge proge za prevoz p železnici = TPD Je odstopila več rudnih pol' banovini Hrvatski. Iz Zagreba poročajo da Je Trboveljska premogokopns družb" odstopila banovini Hrvatski 66 svojih rudnih polj v srezih Krapina ln Pregradu Te rudnike je družba dobila v svojo las' že pred 70 leti, ko v teh krajih še ni bile železnic. Ker so ta ležišča v kra-ih z razmetanimi in presekanmi geološkimi formacijami kjer ni bilo mogoče otvoriti rudnikov z večjo kapaciteto, je TPD na tem področju že pred več leti ustavila dela, ker ni imela od nj'h nobenih koristi. Sedaj je ta polja odstopila banovini Hrvatski, Kl bo skušala obnoviti v njih obratovanje v lastni režiji = V oktobru in novembru «o narasle vloge pri slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so se tudi v oktobru ln v novembru 1910 ugodno razvijale v^oge pri 2^ slovenskih hranilnicah. V oktobru so se vloge povečale za 1 milijon na 990 8 milijona dinarjev, v novembru pa so se dvignile kar za 27 mllij'Jnov na 1017.8 miI:jo-na din, od česar je odpadlo na hranilne knjižice 752.2 milijona in na tekoče račune 265.6 milijona din. Kljub nemirnim časom kažejo ti podatki prav razveseljivo sliko o poslovanju naših hranilnic. Borze 6. februarja Na jugoslovenskih borzah Je bilo danes povpraševanje za grške bone po 38 Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni Na zagrebškem efektnem tržišču Je bilo za Vojno škodo pri prijazni tendenci povpraševanje po 478 (v Beogradu je bil promet po 479.50—4801 Zaključkov ni bilo. oevize LJubljana. Oflcielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485 Curih 1028.64 — 1038 64 Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 21910. New York 5480 — 5520. Curih 1271 10 — 128' 10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 den Curih. Becgrad 10. Pariz 7.40 London 16.09. New York 431 Bruseli 69 Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 229. Per-lin 172.50. Stockholm 102.7250 Oslo 98 50, KBbenhavn 83.50. Sofila 4.25 Lisa bona 17.26. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15. KFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna š^o-da 478 den.. 4°/n agrarne 56 den., 4*/» severne agrarne 56.50 den.. 60/o begluške 86 den.. 6*/® dalm. agrarne 82 bi.. šumske 81.50 den.. 7°/« stabiliz. 97 den.. 7®/» invest 100.50 den.. 7*/o Seligman 102 den., 7V» Blair 100 den.. 8°/# Blair 106450 den ; delnice: Narodna banka 7050 den.. PAB 205 den.. Trboveljska 390 — 400. Beograd. Vojna škoda 480 den. (479 50 — 480). 4'/« severne agrarne 55 50 den, (56). 6*/. begluške 86 — 86 50 (8«.2a), 6*/. dalm agrarne 81.50 — 81.75 (81.25—81.50). 6*/« Sumske 80.75 -r- 81 25 (80.75). 7*/« stabiliz. 99.25 den.. 7*/o invest. 101 dm.. 7*/o Seligman 102 den.. 7*/o B^ir 100 50 den , 8*/e Bla'r 107 den.. Narodna banka 7000 den. (7050). PAB 213 — 216 (215). Blagovna tržišča ŽITO ¥ Chicago, 6. febr. Začetni tečaji: p5e-nlca za mai 82.75. za iulii 7675. za seot 77.125; koruza za mai 62125. ra iulii 62. + Wlnnipeg, 6. februarja. Začetni te-6aji; pšenica za maj 77.50. za ju'ij 79 125 + Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenlena Oves? bašk\ sremski in slavonski 405 — 410 Ječmen: bašld in sremski 520 — 530. Korn«a; času primerno suha z 22% vlage f-anko vagon ali Slep 216 (za vsak odstotek manj vlage se cena ooviSa za 4 din), umetno sušena koruza s 14*'« vlage 250 din Moka (franko vacon ali Slep v dunavski banovini): pšenična »Oee« in »Os* 723 70% presejana pšenična moka 358: enotna pšenična moka 382.25: nepredelana pšenična moka 351 preseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z na 1 več '48/» vla ge 321 oreselana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250 oepr^se sna 230 Otrobi (franko vagon ali Slep dunav-ska banovina)-, pšenični 200 koruzni s kalmi 150 brez kali 70 Fliol: baški in sremski 610 — 615. Dediščine nI bilo Ljubljana, 6. februarja Poznavalci so dejali da je mladi kodro-lasl Andrej Mustafln predsedniku malega kazenskega senata bolj skromno navedel svoje osebne podatke kakor Jih Je sicer imel navado praviti ljudem, ki jih je bilo volja poslušati ga. Sodniki seveda niso za to tu, da bi poslušali prazne maraje in to pravilo je spoštoval vsaj do neke mere tudi Andrej Mustafin. Povedal je. da je bil rojen v današnjem Leningradu, da je prišel v našo državo šest let star z očetom, sedaj že pokojnim bivšim častnikom ln tu pri nas železniškim uradnikom, ter z materjo, kl Je po očetovi smrti Sla v nov zakonski pristan. On sam pa Je Ml nekaj časa študent tehnike, potem častn;k naše vojske, pa zaradi neke Sleparije degradiran tn zatem uradnik pri železnici. Mustafinu pa vendarle ni bilo kar tako živeti kakor navadnemu zemljanu in to ga Je speljalo v kriminal. Dohodki, ki so se stekali v njegov žep od poštenega zaslužka, niso zadostovali za boljše življenje. kakor si ga je Mustafin predstavljal ob spominih na pretekle čase. Poznavalci, kl so srečali Mustaflna na zatožni klopi so vedeli povedati, da je prevejan tič za vodstvo lahkovernih nosov. Lahkoverne-žem nI bil navaden zemljan. Tem je pravil, da je plemenitaški potomec ln da pričakuje vsak ča« milijonsko dediščino, kl je spravljena v neki švicarski banki. O vsem tem obtožnica sicer ni vedela povedati, pač pa je v njej stalo, da se je Mustafin v Ljubljani in njeni okolici izdajal za gradbenega inženjerja aH pa za častnika ln s ter se mu je posrečilo od lahkoverni ln atabo poučenih izvabiti nekaj de-nanja. Zato 90 ga spravili pod k^uč in ga obtožili ob rtoma izvrševanih prevar. Mustafin pa Je bil mnenja, da tako ne gre Kakor vsakemu, ao namreč tudi njemu pretipali In Izpraznili žepe. Mustafjn pa je dejal, da ne bo odgovarjal na vprašanja rm dotlej, dokler mu ne povrnejo zaple- I njenega denarja. In tega se Je držal V vsem času preiskave. Zato ga je predsednik takoj dobrohot-10 ogovoril: »Tisto vašo pasivno rezl-• tenco pa kar v lastnem interesu opusti-e, prijatelj!« In Andrej Mustafin je sledil dobrohot-lem nasvetu svojega sodnika. Govoril je n dejanja, kl mu jih je obtožnica očitala, Je v bistvu tudi priznal, zanikal pa je. da bi bil kakor koli zagrešil s prevarnim namenom. Kar pa je storil, da je storil le v stiski, ker je bil iz službe odpuščen ln je Se potem nekaj časa živel od skromnega prihranka iz prejšnjil dohodkov. Glede lažnih listin, za katere ]e bil tudi to-žan. da jih je napravil, pa je trdil da so bile pristne ln izpolnjene tudi na njegovo pravo ime, poštene pa le v toliko niso bile, ker je prave vojaške objave neupravičeno uporabljal za brezplačne vožnje. Sodniki so ga obsodili na 8 mescev ln 5 dni strogega zapora ter na enoletno izgubo častnih državljanskih pravic. Iz Pttsja j— Polletni uspeh na ptujski gimnazifi, kateTo obiskuje 18? d' lakov ie sledeči Iz-deilalo je 277 učencev 209 učencev je dobilo slabo oceno, radi slabega uspeha je bilo odstavljenih 9 dijakov, 1 dijak pa ni bil ocenjen. j— Pi-otituberkul^i ligi je daroval namesto venca na grob pek. gospe Ani Kra-kerjeve ravnatelj Mirko Meglič znesek 200 c in. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Ptuj, pa 300 din — Knjižnici Narodne čitalnice je darovala Posojilnica v Ptuju znesek 500 din. Hvala lepa! j— Ljudska gola v D°rnavj je priredila božičnico. Da je tako dobro uspela, je največja zasluga ptujskega veletrgovca gosp. Franja Lenarta, ki je poklonil za božičnico 5000 din Drugi velikj dohodek v to svrho je bila nabiralna akcija, ki jo je izvršilo učiteljstvo med prebivalstvom. Ob-čarcvani so bili vsi otroci, revni so dobdll obutev in obleko, manj siromašni pa šolske potrebščine. Vsem dobrotnikom se upraviteljstvo šole najtopleje zahvaljuje. j— Požari v preteklem letu. V ptujskem okolišu je ogenj lani nastal v 55 primerih ter znaša skupna škeda okrog 1,590.000 din. Pogorelci so bili zavarovani za 810.000 din. Nasproti letu 1939 se je v tem pogledu mnogo zboljšalo, morda zaradi boljše varnostne službe, večje pažnje ali pa zaradi tega, ker se je vrednost stavb zadnja leta dvignila. V letu 1939 je bil 101 pežar. Iz Murske Sobote ms— Razstava karikatur. Pred dnevi smo otvorili v soboški šoli razstavo karikatur prekmurskega rojaka ln večnega popotnika Ladislava Kondorja, kl je s skl-cirko v roki prepotoval že dobršen del sveta. Razstavo, ki obsega poleg karikatur svetovno znanih političnih osebnosti tudi karikature uglednih Sobočanov, je otvorll s predavanjem o Ladislavu Kondorju in njegovem delu prof. Janko Liška; v uvod pa je spregovoril nekaj pozdravnih besed tudi šolski upravitelj Franjo Gabrijelčič. ms— Nova knjižnica. V prostorih Stare kavarne se je odprla ljudska knjižnica ljubljanske Delavske zbornice. Knjižnica, ki spada gotovo med največje v Prekmurju, je odprta ob delavnikih v sredo, drugače pa vsako nedeljo ln praznik od 9 do 11 ure. — Pred tedni je bila v Murski Soboti tudi otvoritev tiskarne »Svete družine«, ki je last Katoliškega tiskovnega društva v Prekmurju. V tiskarni, ki bo poslovala v starem Martinišču, se bo odslej tiskalo glasilo župnika Klekla, »Novine«. Iz Krškega b— Osebna vest. Od davčne uprave v Krškem je bil premeščen k davčni upravi v Senj uradnik g- Ferdinand Uršan. Za časa enoletnega službovanja v Krškem si je pridobil mnogo prijateljev. Na novem službenem mestu mu želimo obilo sreče. Na njegovo mesto je začasno prišel g. Vinko Majerle iz Maribora. Akadesnlfa NSZ pri Sv. Pavln Sv. Pavel pri Preboldu, 3. februarja Podružnica Narodne strokovne zvc/,e je priredila v nedeljo, dne 2. t. m. ob 15. uri pop. v dvorani Zadružnega doma lepo uspelo prvo akademijo, ki je bilo za njo tolikšnega zanimanja, da je bila dvorana že v predprodaji razprodana, vefliko pa jih je odšlo ker niso dobili več vstopnic NTa akademiji so gostovali člani NSZ iz Ljubljane. S to akademijo se je pokazala potreba po sličnih prireditvah, saj ravno v teh težkih časih rabi delavstvo in ostalo občinstvo duševnega razvedrila. Akademijo je otvoril agilni predsednik podružnice NSZ g. Franjo Derča. ki je v kratkem nagovoru objasnf! zgodovino te podružnice in se zahvalil za tako rekorden obisk, katerega še ni bila defležna ta dvorana. Po njegovem nagovoru se je pričel program akademije z novo pesmijo NSZ »NrS simbol«, katere tekst je napisal član NSZ iz Ljubljane g. Ernest Sitar, a skom-poniral zborovodja in pevovodja g. lx>i-ze Karmelj. Pel jo je pevski oktet NSZ s spremljavo tamburaškega orkestra NSZ iz Ljubljane pod vodstvom g Karmeija. 2e prva točka je navzočne navdušila tako, da ni bilo konca odobravanja. Nadalje so biie na programu koncertne točke tambu-raikega orkes'ira in pevskega okteta NSZ iz Ljubljane. Na programu so bile tudi recitacije. Sledila je spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent«, s spremljavo tam-buraškega orkestra, ki je žela mnogo priznanja, saj je bila med pevci in orkestrom odlična povezanost Med odmari so se izvajali kupieti, katere je izvajal g. Milan Vozel j in žel tak aplavz, da je morafl vsako točko ponavljati. Naj omenimo ?e so>!o-petje g. Kovačiča ki je pokazal velike nev-ske spodobnosti in svoj mehak tenor. Tudi on je žel veliko odobravanje. S to akademijo je podružnica prvič ofl-cielno prišla pred javnost. Videlo se je. da uživa veliko simpatij s strani javnosti v St. Pavlu in okolici Bil ie to res pravi kulturni užitek za n«aš kraj. Da pa je akademija uspela v finančnem in moralnem oziru, se pa imamo zahvaliti predvsem agil-nemu odboru podružnice s g. Derčo kot predsednikom na čelu za vse pnprave Sokolskega odra pa je skrbel naš neumorni in zaslužni sokolski de'avec g. JoSko Voze!} Odboru podružnice in gostom iz Ljubljane smo vsri hvaležni za tako krasno prireditev. SHičnih »i še žeiino ravno zdaj, v teh hudih časih 1 I*S£HlltAJTE V »JUTRU"! Gospodarstvo Vprašanje ustanovitve Izvozniških in uvozniških zajednic itab nekega nemškega letalskega oddelka v Italiji se posvetuje pred bombnim napadom na angleški otok Malto Raztreseni kačji zaklinjač. (»Tidens Tegn«) Oddelek pionirjev angleške vojske ▼ nekem mestu angleškega »Ml dlan da«, kjer odstranjujejo podrtije, ki so jih povzročile nemške bombe VSAK DAN ENA o katerem govorijo vsak dan poročila italijanskega in angleškega generalnega Štaba Iz zgodovine Cirene Saperji gredo na delo se ne ***** lzvr~ da je bil italijanski finančni minister Thaon de Kevei te dn: operiran; da organizirajo Angleži v bližini vsakega večjega naselja na svojem otočju skladišča hrane za pr;mer nujne potrebe; da je španski generali komisarijat za prehrano znižal cene kruhu za 20 odstot- KOV, da je snežni vihar uničil zgradbo francoske tvornice avtomobilov »Simoa« v Su-resnesu pri Parizu; da pripravljajo Angleži zračno zvezo med Portom Danvinom in Batavijo; da so nekatera predmestja v Budimpešti zaradi naraščanja Dunava pod vodo; da so na švicarskem vseučilišču v Bernu osnovali katedro za turizem; da je bil pokojni angleški lord Lloyd zelo uspešen svetovni potnik, ki je prepotoval Indijo, Tibet, Egipt, Maroko ter Malo Azijo; da je začela Španija zopet uvajati ukrepe za civilno zaščito pred napadi iz zraka; da je v Zedinjenih državah umrl Wilso-nov zet William Gibbs Mc Adoo, ki je bil med svetovno vojno ameriški finančni minister; da leži v Budimpešti 300.000 bolnikov, ki imajo hripo; da so v Rimu pod Cavourjevo cesto odkrili nagrobnik iz drugega stoletja in vilo izza časa cesarja Hadrijana; da je švicarska vlada racionirala porabo mila; da imajo ameriške Zedinjene države po zadnjem ljudskem štetju 150 milijonov 621 tisoč 231 prebivalcev. Mesto je osnovala nimSa, ki se je pripeljala z labodi v Afriko Vansittartova »črna knjiga« Konservativna poslanka v angleškem parlamentu, lacjr Astorjeva, je vprašala v spodnji zbornici Churchilla, kdo je pooblastil diplomatskega svetovalca vlade Van-sittarta, da je izdal »črno knjigo« z naslovom »Nemci nekoč in danes«, v kateri napada z ostrimi besedami narodni socializem . . . . % » „ Knjiga je ponatis sedmin Vaiislttartoviri radijskih govorov. Churchill je izjavil, da je lord Halifax svetoval to objavo, in je brošuro branil kot »popolnoma pravilno«. Pierre Laval, zagovornik brezpogojnega sodelovanja poražene Francije z zmagovito Nemčijo Zakaj Je februar kratek Neenakost mescev — Odkad imamo julij in avgust Španska socialna pomoč (AutIHo social) deli jed lačnim mladoletnicam v nekem zavodu v Madridu ANEKDOTA Kralj Ludovik XIV. je bil nad vse častihlepen. Razumeti se je hotel na vse, celo na komponiranje. Nekega dne je zložil ljubezensko skladbico in jo je samozavestno pokazal slovitemu skladatelju dvorne opere Lullyju, da bi izrekel svojo sodbo. »Veličanstvo«, je dejal Lully prekanjeno, »popolnoma sem presenečen. Veličanstvo zna v resnici vse! Hoteli ste napraviti slabo skladbico in to se vam je to popolnoma posrečilo!« Top in kamera sodelujeta Ob važnih obstreljevanjih angleških letal Imajo Nemci poleg protiletalskega topa v akciji tudi fotografsko kamero, ld snema potek borbe Mesto Cirena, po katerem je dobila Ci-renajka svoje ime, je pomenilo prvotno »večni studenec« ter je bilo osnovano že v sedmem stoletju pr. Kr. Takrat je bila to špartanska kolonija, ki so jo bili oteli puščavskemu pesku z nasadi vinske trte in oljk. Po zaslugi marljivih vinogradnikov je mesto kmalu obogatelo. Poljedelstvo je bilo v deželi tako razvito, da so izvažali pšenico celo na Grško. Cirena je imela veliko vlogo tudi v grški zgodovini. Filozof Plato je tukaj študiral matematiko. V mestu pa je živel tedaj še drug grški filozof Ris tip. V kulturi dežele so se križali vplivi Grške in Egipta. Prebivalci teh krajev so oboževali Zevsa, častili pa Amona in I za do. Posebno se Jo razvijala medicinska veda. V krščanski dobi Je začela Cirena propadati, ker so se razna divja plemena jela puliti za ondotna naselja. Tako se Je zgodilo, da Je mesto v prvih stoletjih po Kr. začelo propadati ter je naposled popolnoma utonilo v puščavskem pesku. Tisoč petsto let je Cirena ležala pod saharskim peskom in šele 1. 1860. so jo odkopali. Našli so mnogo ostankov nekdanje arhitekture. Mitološko »poročilo pripoveduje, da je Cireno osnovala nimfa Sirena, ljubiteljica lova, ljubica boga Apolona. Pripeljala se je v Afriko s kočijo, katero je vlekla labodja vprega. Izkrcala se Je na obali in ustanovila mesto. V resnici leži mesto Cirena na visoki ravnici kakšnih 15 km od morskega nabrežja. Na katero stran se bo nagnila usoda Francije? Februar je zadnji zimski mesec. Ljudem, ki si želijo čim prej k prvemu dinevu našle: njega meseca, je tudi najbolj simpatičen, ker je tako kratek. Letos je tudi normalen, to se pravi, da mu niso obesili prestopnega dne, temveč šteje le 28 dni. Zakaj je prav za prav tako kratek? Neenakost mesecev, kar se tiče števila dni, je ostallna iz pradavnih dni, ki jo vleče človeštvo brez potrebe skozi stoletja s seboj. Izvira iz časa, ko je propadla rimska republika in so spremenili imena mesecev, obenem pa tudi njih dolžine. Takrat so imenovali mesece deloma po božanstvih, deloma po verskih običajih. »Februare« je pomenilo n. pr- toliko kot »čistiti«, april izvira baje od »aperire«, kar pomeni odpirati, kajti v tem času se narava zbuja in popki odpirajo. September, oktober, november in december označujejo po vrsti 7., 8., 9. In 10. mesec. Po starorimskem koledarju se je začenjalo leto namreč s 1. marcem. Mesec, ki je sledil juniju, se je imenoval prvotno *quintilis«, peti, mesec pred septembrom pa »sextilis«, šesti mesec, namreč šesti po marcu. Cezarju na čast so »quintills« preimenovali v »julij«, »sex-tilis« pa je prejel Ime po njegovem nasledniku Avgustu. Ta mesec Je imel v nasprotju z julijem v julijanskem koledarju prvotno le 30 dni. Iz spoštovanja do Avgusta pa so mu pritaknili še en dan, saj ni smel biti krajši nego julij. Ta pritaknjeni dan pa so morali nekje vzeti, in sicer so ga vzeli februarju, ki je štel dotlej 29. dni. Tudi v Španiji jedo Iz enega lonca Stiska v Belgiji Dežela brez kruha, krompirja ln drugih živil Posvetovanje pred bombnim napadom Podlasica na srninem hrbtu Hooverjeva komisija, ki je preštudirala razmere v zasedeni Belgiji, je prišla do zaključka, da bo na belgijskem ozemlju v kratkem nastopila lakota. Komisija se je Vorošilov 60 letnik mudila pet dni na belgijskem ozemlju in pravi v svojem poročilu: Po 15. februarju ne bo v Belgiji nikjer več moke ne kruha, ker so zaloge pšenice in žitaric vobče izčrpane. 2e doslej so bila mesta v Belgiji tri dni na teden brez kruha. Okupacijske oblasti so poslale v Belgijo le neznatne količine živil, ^ „ , . - » Količine Javil, iri se odmerjajo v Belgiji, so danes najmanjše v Evropi in ljudje dobe komaj drobec tega, kar jim pripada na papirja Krompir ie mogoče kupiti le pod roko na tkzv. »črnem trgu«. V mestih ga sploh ni mogoče dobita. Zaenkrat se še dobi malo masla, a kmalu bo izšla prepoved za izdelovanje ,ker bo treba porabiti mleko za otroke, sicer bodo začeli umirati od lakote. Jajca so zelo draga, posušena zelenjava je razprodana. Tudi ostalih živil Je v deželi zelo malo, predvsem konserviranega mleka, ribjega olja in drugih hranil, ki so potrebna za dora-ščajoče otroka Maršal Vorošilov, eden najožjih sodelavcev Etalina, je prošle dni obhajal svoj 60. rojstni dan V Selence na Sudetskem je pritekla srna, ki se ji je v vrat zagrizla podlasica. Podlasica se je bila tako nasrkala srnine krvi, da se ni mogla niti premakniti, ko so jo zbili na tla. Srna je izgubila toliko krvi, da jo je vzel neki kmet v nego. Ivan Turgenjev« Zgodba poročnika Jeraova 8. »Oprostite, prosim* je rekla, ko se je nekoliko obrnila od ogledala, »da sem vas na tak način... privedla k sebi. Vam je morda neprijetno?« »O, prosim vas!« »Rekla sem vam že, da sem vedno tako nagla, šele potem vse premislim, pogostokrat pa sploh nič ne mislim ... Kako vam je pa ime, gospod častnik? Ali vas smem vprašati ?« je pristavila, ko je pristopila bliže in prekrižala nožicl. »Imenujem se Jergunov, Kuzma Vasilje-Tič.< »Jergu ... oh! To pa ni dobro ime. Hočem reči, pretežko je zame. Imenovala vas bom gospoda Florestana. V Rigi smo namreč imeli nekega gospoda Florestana. V skladišču je prodajal izvrstno sadje in je bil prav zal. Kakor vi! Ampak širokih ra-mčn pa ste! Pravcati ruski junak. Ruse Imam rada... Tudi jaz sem Rusinja... moj očka je bil častnik. Moje roke so boij bele kakor vaše!« Dvignila je roke nad glavo in Jih ie nekajkrat zavihtela, da bi se umaknila kri iz njih, nato jih je spet opustila in pokazala: »Vidite? Umivam jih z grškim milom... z dišečim milom ... kar poduhajte jih. Ah! ... Nikar jih ne poljubljajte ... Nisem vam jih zaradi tega pokazala ... Kje pa prav za prav služite?« »Služim pri mornarici, pri devetnajsti črnomorski posadki.« »O, pomorščak ste! Ali imate lepo plačo?« »Ne... ne bi rekel.« »Gotovo ste zelo pogumni. To vam Je videti kar na očeh; pa kako goste obrvi imate! Pravijo, da jih Je treba ponoči namazati, da bolje rastejo. Ampak zakaj ne nosite brk?« »Predpisi tega ne dovolljo.c »O, to pa ni lepo! In kaj imate tu, ali je to nož?« »To je naše bodalo. T&kole mornarsko bodalo je tako rekoč pravi znak pomorščakov.« »Ah! Bodalo? Ali je ostro? Ali si ga lahko ogledam?« Z velikim trudom, pri katerem se je vgrlznila v ustnice ln je oči priprla, je potegnila bodalo Iz nožnice ln se ga dotaknila z nosom. »O, to je pa topo! S temle bi vas lahko pri priči usmrtila« ... Vihtela je bodalo proti Kuzmi Vasiljevi- ču. Napravljal se je, kakor da ga je prestrašila, vendar ga je posilil smeh. In tudi ona se je smejala. »Prizanesem vam, pomilostim vas«, je nadaljevala in se postavila kakor veličanstvo ... »Vrnem vam orožje. Koliko ste pa prav za prav stari?« je nenadno vprašala. »Pet ln dvajset.« »Jaz pa šele devetnajst, kako smešno, kaj ne!« In Emilija se je pričela tako zvonko smejati, da se je celo vznak sklanjala. Kuzma Vasiljevič se ni dvignil s stola, temveč jc pozorneje kakor prej gledal njen rožnati, od smeha se tresoči obraz. Dekle mu je bilo bolj in bolj všeč.« Nenadno je Emilija umolknila, bzikala je še vedno skozi zobe, kakor je pač očitno bila njena navada, ln je spet stala pred zrcalom. »Ali znate kaj peti, gospod Florestan?« »Prav nič. Tega se pa nisem nikoli učil.« »Ali pa morda znate Igrati na kitaro? Tudi ne? Jaz pa znam. Imam kitaro z vloženo biserno matico. Seveda, strune so potrgane, treba bo kupiti nove. Ali mi ne bi dali denarja, gospod častnik? ZapoJem vam čudno lepo nemško pesem.« — Vzdih-nlla je ln zaprla oči. — »Oh, kako je lepo. Kaj pa, plesati vendar znate? Tudi ne? Nemogoče! Naučim vas. škotskega plesa In ruskega valčka. Trš-la-la, tr&-la-la, trš-la-la...« Emilija se je pozibavala zdaj sem, zdaj tja. »Poglejte, kakšne čeveljčke Imam. Iz Varšave! O, midva bova še dosti plesala, gospod Florestan! Kako me boste pa Imenovali ?« Kuzma Vasiljevič je stisnil zobe ln zardel do ušes. »Klical vas bom: prelepa Emilija!« »Ne, ne. Imenujte me po nemško: Meln Schatzchen, mcin Zuckerptippchen! Ponovite!« »Z veseljem. Samo bojim se, da mi bo preteško ...« . »Vseeno, vseeno. Recite: Mein ...« »Me ... in ...« »Zucker___« »Zuk ... ker ...« »Puppchen! ... Piippchen! Plippchen!« »Pju ... Pju ... to ne gre. Tega jaz ne morem lepo izgovoriti.« »Ampak morate! ... morate. Veste, kaj to pomeni? To je po nemško tista beseda, ki jo mlade dame najrajši čujejo. Razložim vam to pozneje. Evo tetke s samovarjem. Bravo, bravo! T«»tka, pila bom čaj s smetano ... Imaš smetano ?« »Tak molči vendar!« je odbrusila teta. 9. Kuzma Vasiljevič je ostal pri gospe Frl-če do polnoči. Odkar je bival v Nikolajevu, še nI doživel tako prijetnega večera. Nekajkrat je seveda moral nehote pomisliti, da se častniku ln plemiču prav za prav res ne spodobi občevati z ljudmi, kakršna je tale mlada dama iz Rlge ln njena tetka. Toda Emilija je bila tako zala. kramljala je tako ljubko in ga Je pri tem gledala tako prijazno, da ni povpraševal, odkod ln kaj je, marveč je tokrat sklenil streči zgolj »lastnemu užitku«. Ena sama reč ga je motila in zbudila v njem neprijetno občutje. Ko je namreč postajal pogovor med njim, Emilijo in gosp6 Friče živahen, so se malce odprla vrata iz predsobe. Skozi odprtino je neznana moška roka v temnem rokavu, na katerem so se blesteli trije majhni srebrni gumbi, previdno položila precejšnjo culo na stol pri vratih. Obe dami sta takoj hlastno pohiteli k stolu in pogledali, kaj je v svežnju. »To pa vendar niso Iste žlice!« je vzkliknila Emilija in pri tej priči jo je teta sunila s komolcem ter odnesla culo, ne da bi jo spet zavezala Kuzmi Vasiljeviču se je zdelo, da je na vozlu cule nekaj rdečega kakor sama kri ... »Kaj je bilo to?« je Kuzma Vasiljevič vprašal Emilijo. — »So Vam vrnili ukradeno?« »Da«, je obotavljaje se pritrdila Emilij* »še nekatere predmete.« »Je bil vaš sluga, ki je žlice spet našel?« Emilija j« grbančila čelo. »Kak sluga? Pri nas nimamo sluge.« »Torej je bil drug moški?« »K nam moški sploh ne zahajajo.« »Toda ... dovolite ... na lastne oči sem videl rokav moškega suknjiča ali uniforme. In tale čepica tu .. « »Knam ne zahajajo moški, nikoli!« je trdovratno ponovila Emilija. »Kaj ste videli, nič niste videli! In čepica... ta je moja.« TRIPOLISf Defna /To Ura BI FIG AZI —Marsa= =Matrmr Bardiia MeUeli Diardirfa e Capuzzd,/^//, "-ft * MagdalcnaUS«gga -9 #H«ira 'Medina =/ ---~i«'.Sau nnu ' Breg^\ • ;E!a< MuktanET Zemljevid afriškega frajlšša ct> Sredozemskem merju »JUTRO« St. 32. 7 Petek, T. IL 1HL »Dolžnosti tistih, ki se ne bore« »Vedetta d'Itaha« je priobčila v nedeljo članek pod grm jim naslovom, v katerem se obrača na zaledje, opominjajoč ga na njegove dolžnosti v tej vojni. List piše med drugim: »Borba, ki jo vodimo proti največjemu rn najbogatejšemu imperiju sveta, da bi našim sinovom zagotovili možnost za dobro plačano delo. zahteva od vsega naroda vedno večjih naporov, žrtev in omejitev Ona stkup;na ki je govorila o lahki vojni, naj se vendar že spametuje. Sovražnik je trd. vztrajen se bori za svoj obstoj ter ima na razpo'ago mnogo človeških sil in gmotnih sredstev. Spopad zanaša svoje sledove vse gfioblje v italijanske rodbine k' obžalujejo svoje padle, ra-njene, ujete in pogrešane sinove. Glavna dolžnost on h. ki se ne bore, ie v popolni m brezpogoin vzajemnosti z rodbinami vojakov Podpirati morajo prizadevanja stranke zlasti v njenem podrobnem delu. Dolžnost je velika, zato ima dovolj mesta za vsakogar, k se hoče udeležiti domoljubnega dela Druga dolžnost ne-borcev je v tem da se morajo prostovoljno podrediti vojni disciplini. Država je racionirala nekoliko vrst živil. Količina hra- ne, ki odpada na vsakega posameznika, je gotovo dovoljna, zlasti ako vzamemo v poštev dodatke za ročne delavce V vseh drugih državah Evrope so omejitve hujše. Zato nakopičevanje živil ni umestno pač pa se mora smatrati za zločin. Ker pa mnoge vrste živil niso racionirane in nekatere rodbine ne potrošijo vsega, kar odpade nanje, s tem ni rečeno, da ni treba štediti. Baš nasprotno' Treba je štediti. kajti to pomeni povečevati rezerve. Tretja dolžnost je povišanje proizvodnje. Kmetje, ki 90 steber naroda, čudovito vrše svojo dolžnost Vendar je še vedno aa milijone oseb v mestih in po vaseh, ki bi lahko pomagale pri ustanavljanju proizvodnih zajednic. Duce je kot primer navajal rejo kuncev, ki »tako sijajno predelujejo travo v meso. »Četrta dolžnost obstoji v izkoriščanju vsake pedi tal. Prefekti so v tem pogledu že dobili navodila in obširna pooblastila. S tem smo omenili samo nekatere dolžnosti tistih, ki se ne bore. So pa gotovo še druge, ki spadajo ▼ ta okvir Tudi neborci morajo doprinašati žrtve in siploh se mora vsakdo prilagoditi omejitvam, da se doseže gotova zmaga.« j sedanja vlada. V tei zvezi pa moramo ia i enkrat ponoviti izjave naše poročevalske agencije, da nas do6lei nihče nI zaprosil nai bi mu pomagali.« Značaj naše dobe 1 V sofijskem »SIovu« čitamo o današnji dobi naslednja razmišljanja: »Živimo v dobi, ko bolj občutimo življenjske proble-. me, ki se izražajo ▼ srditih borbah, toda ne toliko na osnovi raznih interesov ko ; likor na osnorj različnih nazorov. Vsi hna-j jo občutek, dta mor* priti nekaj novega. ' Eni seveda razumejo pod tem novim to, drugi drugo in tretji vidijo v tem 'e večno iskanje pravice, humanosti itd. Toda bi-I stvo vprašanja ni v tem. da je treba ustva-i riti nekaj subjektivno »H idealno novega. ! temveč nekai obiefctivno novega in nujno potrebnega Zato našo dobo bolj ko katerokoli drugo označuje konstruktiv-nest.« S OKO L »Sokolski glasnik«, ki je izšel 31. januarja, naglaša v uvodniku, da mora sokoistvo kot združenje bratstva ln sestr-stva storiti vse za zimsko pomoč. Dalje opozarja list na fttrosmajerjev dan, objavlja spomine na Miška Jovanoviča in Velja Cubrlloviča, poznana Sokola-junak^ in priobčuje lep članek br. dr. Nikole Ske-roviča iz Pod gorice, da morajo sokolske organizacije budno čuvati svojo duhovno celost in čistost svoje ideologije. Iz ostale vsebine moramo omeniti množico poročil lz žup — med njimi o skupščini župe Ljubljane, dalje nekaj polemičnih člankov in razne preglede, ki seznanjojo čitatelje z dogodki v državi in po svetu Z vesel iem vzame človek v roke »Soko'ski Glasnik« ln ga prečita, ker ima svojo tehno vsebino v vsaki številki kot osrednje glasilo jugoslovenskega sokolstva. Matično društvo Ljubljanski Sokol je izdalo na svojo glavno skupščino tiskano poročilo kot 5.—«. številko svoiega Vestnika. Članstvo šteje 959 moških in 353 ženskih lanic, naraščaja je moškega 109, ženskega 108, dece pa moške 140. ženske 110. Društvo ima torel 1779 pripadnikov Sokol LinblJana-Siška. Pozivamo članstvo. da pride na društveni občni zbor. ki bo danes ob 20 uri v našem Soko sk^m domu. Ker praznuje naše društvo prihodnje leto 401etnico obstoja, ie do'žnost članstva, da pride na občni zbor kjer se bomo pogovorili o delu in pripravah na ta naš praznik — Dalje vabimo č'an +vo in oriiatelie našega društva da v čim-večiem številu obiščejo našo rra*karado ki bo v soboto 8. t. m ob 20. uri. katere dobiček bomo porabili za popravilo n~še telovadnice. Preskrbeli bomo. da bodo vsi zadovoljni in iznenadeni Tudi na starejše goste smo mislili, ker bo vsak drugi olec valček. Mask bo mnogo ln lcr/h. najlepša oa bo prejela nagrado. Uprava. Iz življenja na deželi Iz Tržiča 6— Glede prehrane se pri nas ne moremo pritoževati, občinski prehranjevalni urad in trgovska zadruga sta še precej dobro poskrbela za količine moke, sladkorja ln mastL č— Prošnja železniški upravi Vlak St 8519, ki odhaja iz Tržiča ob 7.20 se smatra kot dijaški vlak. Ce bi točno odhajal iz Tržiča, bi mogli dijaki priti pred začetkom pouka v šolo. Toda ta vlak ie skoraj vsak dan zamujen. Posledica ie. da se d':aid morajo voziti z vlakom, ki odhaja iz Tržiča ob 5.25 in prihaja v Kranj ob 5 53. Gotovo ni koristno za vzgojo, če se pusti mladino tol!ko časa brez n"dzorst-a. Prizadeti starši vljudno prosijo železniško upravo, nai poskrbi za to. da bo vlak št 8519 vsai ob 7.45 v Kranju, če ne drugače s tem da bo odhajal iz Tržiča 15 minut prej. Iz Gornjega rrada gg— Koncert je priredilo Sokolsko društvo na Svečnico v svojem domu. No stopi! je prvič pred občinstvom m>'adi sokolski orkester pod vodstvom Tajnika Milojka. Igrali so Stodzove, Straussove. Parmove, Jak love, Verdijeve. Reimanove, Knochove in Baskove skladbe. Izvedba je bila pri nekaterih točkah naravnost odlična in se je videlo, da so zbrani v orkestru sami muzi-kalni taflenti. Orkester pomeni veliko pridobitev za naše društveno življenje. Obisk je bil prav dober ČisH dobiček prireditve je določen za zimsko pomoč. gg— Miklavžinova iaga bo 15. t. m. radi zastoja v izvozu lesta ustavila svoje obratovanje. gg— Umrl fe 2. ro. v 5t. Lenartu na svojem domu ugledni m po vsej Savinjski | doMni znani pc*eFfn;k Ivan Matjaž pd Presečnik. Dosegel fe izredno lepo starost 82 let in je bil do zadmega časa zdrav in čil ter je stalno prihajal v mesto. gg— Snega ie padllo po vsej Zadrečki dolini izredno veliko Ves promet v smeri proti Ljubljani preko Črnivca in na postajo Šmartn. ob Paki je začasno ustavljen, posto bodo do nadaljnega vozili s s»inmi. Moker sneg je napravil veliko škodo na elektnčn'fc in brzojavnih napravah. gg— Koroški borci bo«do zborovali v nedeljo 9. t. m ob 14 uri v Majcenovičevi gostilni v Radmirju. Iz Zagorja z— Popravite ee*to Zagorje—St. Lam- bert! Tako tožijo ljudje m prosijo občino. Cesta je bila pred leti v tako dobrem stanju, da so vozniki in avtomobilistj vozili brez nevarnosti. Seveda so takrat skrbeli za to cestni litijski odbor, poslanec Mravlje in šentlambertski župan. Zagorska občinska uprava je na večjih krajih uredila po krajevnih razmerah potrebne ceste. Zato bi prav storila, če končno uredi tudi omenjeno cesto, da bo vožnja in hoja brez življenjske nevarnosti. Posebno velja to za kraj nad Colnišami, kjer so Izsekall velik strm gozd, da je zdaj kar groza pogledati navzdol, ker cesta ni zavarovana z ograjo. Koliko živine se je ponesrečilo tu že prej, ko je bila cesta na vseh nevarnih krajih dobro zgrajena. Ni dobro čakati novih nesreč, bolje Je prej poskrbeti za varnost cestnega prometa. s— Težak gmotni položaj nriPrsktli upokojencev TPD. V revirjih ITD Js opažati zadnje čase živahno gibanje rudarskih starih is novih upokojencev. Spričs draginja, ki šs vedno narašča, je res čud- } no, da nekateri še žive. Potrkan so že I veOcrat na rasnih mestih, kjsr as odloča njihova usoda, vendar zadovoljive rešitve še nL Te dni je bilo v Ljubljani spet odposlanstvo rudarskih upokojencev in «4-cer za Trbovlje Domšek, za Hrastnik Aškerc m za Zagorje Srebot. Deputadjo je vodil podžupan zagorske občine g. Viktor Fllsek. Zglasili so se pri Glavni bratovski skladnlci in Delavski zbornici, kjer ao jim dali nekaj upanja, da se bo za no- Slednjič 90 nafil smučarji le dočakali svoj letošnji največji praznik — L zlet slovenskih smučarjev v Celju. Za tretji teden januarja je bila prvotno določena ta revija vseh smučarjev lz Slovenije, toda vremenske razmere so se takrat nekaj dni pred prireditvijo obupno poslabšale, sneg je skoraj £bto Izginil ln nič ni pomagalo — treba Je bilo odnehati ter prireditev odgo-dltL Zdaj je vse pripravljeno; snega Je dovolj« dobre volje in skrbnih priprav Je bilo tudi več ko preveč, tako da se bo — kakor vse kaže — lahko vse do zadnjega izteklo v splošnem zadovoljstvu. Ko spremljamo požrtvovalno delo raznih zletnih odborov v teh zadnjih dnevih, smo že skoraj v naprej prepričani, da trud In napori take organizacije morajo prinesti uspehe in doseči cilje, Id so si jih prireditelji zastavili. V tem znamenju jim želimo tudi ml, da M L zlet slovenskih smučarjev v Celju res ostal v zgodovini našega smučarstva močan mejnik — kakor je bila želja onih, Id so ga z Gorenjskega letos prenesli na obsežnejši teren, za vso ožjo domovino tega našega narodnega športa. Pozdrav mestne občine Pod visokim pokroviteljstvom ministra za vojsko in mornarico armijskega generala Petra Pe&ča, prosvetnega ministra dr. Miha Kreka, ministra za telesno vzgojo naroda Dušana Pantiča in komandanta dravske divizijske oblasti divizijskega generala LJubomira Štefanovih bo v dneh od 7 do 9. t m. v Celju l izlet slovenskih smučarjev pod okriljem Slovenske zimsko-sportne zveze Ta prireditev je doslej največja zimsko-s por t na manifestacija smučarjev v Sloveniji in v državi sploh Tekem se bo udeležil cvet naših smučarjev in tekmovalcev ter bodo ti dnevi privabili v Celje veliko število prijateljev zimskega športa. Celjani smo ponosnda je ta prireditev pri nas in z veseljem pozdravljamo vse tekmovalce, ki se bodo tekem udeležiti m vse goste, ki bodo prisostvovali tej prireditvi. Mestna občina bo v počastitev te prireditve razobesila v dneh proslave zastave ln vabim tudi Celjane, da store enako. Dr. Voršič, celjski župan. Kaj bo danes T V teku današnjega popoldneva in večera bodo že prvi sestanki vseh sodelujočih, ki so deloma manifestativnega, deloma pa organizacijskega pomena, tako da se bodo jutri zjutraj takoj lahko začela prva tekmovanja Ob 17. se bodo v Delavski zbornici v Celju sestali predstavniki vseh nastopajočih klubov zaradi žrebanja startnih številk za vsa tekmovanja. Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju V nedeljo dopoldne na drsališča pod Cekinovim gradom Slovensko prvenstvo v umetnem drsanju je moralo biti že dvakrat odgodeno zaradi južnega vremena. SK Celje, ki mu je bila poverjena izvedba, ni imel sreče z njim. Slovenska drsalna zveza je Izbrala sedaj za tretji termin nedeljo, 9. t. m. in bo poskušala Izvesti prvenstvo na drsališču SK Ilirije v Ljubljani. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. s predvajanjem obveznih likov. Drugi del tekmovanja, izvajanje prostega drsanja, ki vedno privabi največ občinstva, se bo pričel ob 11. v vrstnem redu: juniorji, juniorke, seniorji, seniorke, juniorskl pari seniorski pari. Vodstvo tekmovanja bodo tvorili g. Betetto kot glavni razsodnik ln gg. ing. Bloudek, Kavšek ln dr. ing. Avčin kot ocenjevalni sodniki. Slovensko drsalno prvenstvo bo skoraj repriza državnega prvenstva, ki je bilo 18. in 19. m. m. v Zagrebu. Za seniorske skupine in pare velja to doslovno, v junior-skih skupinah pa bo »zasedba« nova: slovenski juniorji ln juniorke v Zagrebu niso tekmovali in bodo pokazali in merili svoje sposobnosti šele v nedeljo. Gotovo hi bilo zanimivo, če bi mogli ob tej priliki meriti moči še z zagrebškimi juniorji. Vendar pa naši juniorji po kvaliteti zagrebške najbrž prekašajo — v prostem drsanju prav gotovo — in zato lahko pričakujemo, da bo slovensko prvenstvo celo na višji stopnji kakor Je bilo državno v Zagrebu. Zveza računa, da se bo renomlrani ilirijan-ski drsalni ekipi, ki je letos na produkcijah nekajkrat očarala gledalce in bo tekmovala polnoštevilna, pridružilo pri nedeljskem tekmovanju še nekoliko drsalcev iz drugih krajev. Nekoliko podrobnosti o prijavah Itd. bomo prinesli še v Jutrišnji številki natega lista. Za Cortino — Ga-Pa Draga velika mednarodna zlmskosportna prireditev bo v Nemčifl od 13. do 23. t. m. Druga velika — in morda tudi še edina — letošnja velika zlmskosportna prireditev bo za sedanjimi tekmami za svetovno smučarsko prvenstvo v Cortini d* An-pezzo V. mednarodni stmskosportni teden v Garmlsch-Partenkirehenu. Ta prireditve so dolotens m dneve od 13. s« 28. februarja la bode zbrala poleg vse amaterske elite Is Nsmajs tudi sastopnlhe staraj vseh ostalih držav, ki so sdaj oa tekmovanjih v Italiji. Spored Je vsekakor oakollko obširnejši, ker bodo rasen smučarjev tek- ve upokojene* s obljubljenim prlspev-hn^ banovine v kratkem času nekaj storilo. Za stare upokojence je končna ureditev gotova. Povišanje pokojnine Je veljavno za eno leto. Za nedeljo 9. februarja je napovedan ustanovni občni zbor rudniških upokojencev v kinu Triglav. Razveseljivo bo, te Se TPD izkaže svojo naklonjenost onim, ki jih je delo Izčrpalo. Ob 19. bo pred Narodnim domom zbor vseh smučarjev, korporacij in zastopnikov vseh sodelujočih podzvez, klubov, društev in odsekov. Ob 19.SO bo krenil po mestu sprevod z baklami, v katerem bodo korakali vsi do tedaj zbrani smučarji s predstavniki svojih organizacij na čelu. Ob 20. bo pred mestnim magistratom slavnostna otvoritev I. zleta slovenskih smučarjev, ob 21. pa se bodo v salonu hotela Evrope zbrali vsi zastopniki smučarskih organizacij zaradi zadnjih dogovorov za vsa številna tekmovanja, ki bodo na sporedu v naslednjih dveh dnevih. Zadnja navodila Stanovanje in prehrana: Vsi tekmovalci seniorji bodo nastanjeni v telovadnici mestne osnovne šole v Gregorčičevi ulici, juniorji v Prosvetnem domu v Samostanski ulici, dame pa v privatnih stanovanjih. Prehrana. Ponovno opozarjamo vse vodnike skupin in posamezne tekmovalce, da se takoj o prihodu v Celje javijo v zletni pisarni, kjer bodo dobili vsa navodila glede prehrane, za katero bodo prejeli posebne kupone, ki jih bodo morali vnovčiti že v pisarni. Vse udeležence zleta naprosimo, da se v vsakem pogledu podredijo odredbam funkcionarjev in rediteljev. Vse podzvezlne ln klubske zastopnike vabimo, da se drevi sigurno udeleže skupnega sestanka, ki bo po bakladi v hotelu »Evropi«. Vse tekmovalce še enkrat opozarjamo, da bo proga za smuk v soboto dopoldne zaprta ln trening na nje ne bo dovoljen. Prav tako bo skakalnica zaprta v nedeljo dopoldne. Tekmovalci, ki ne bodo imeli prilike preizkusiti skakalnice, bodo imeli pred tekmo poizkusni skok. Vsi najboljši tekmovalci bodo nagrajeni z lepimi spominskimi in praktičnimi darili. Za najboljšega tekmovalca v klasičnih disciplinah je minister za vojsko in mornarico podaril lepo darilo. Predsednik mesta je podaril spominsko darilo za najboljšega tekmovalca v alpski disciplini, senator g. Mihelčič pa je poklonil darilo -z literature za najboljšo damo. V Celju so že vsi najboljši tekmovalci, med njimi Tržičana Lukanc in Car man, Mariborčan Cop, Jeseničana Žvan in Ko-bler itd., ki se vsi pridno pripravljajo in zbirajo moči za težke borbe, ki bodo v soboto in nedeljo v Celju in njegovi okolici. Na svidenje v Celju! ★ Opozorilo fotografom! Slovenska zlmskosportna zveza opozarja vse fotografe, da bodo smeli fotografirati nastope na prireditvah samo oni, ki bodo Imeli dovoljenje izletne pisarne. Za novinarje ta omejitev ne velja. movali v Ga-Pa tudi drsalci in pa 6 do 8 hokejskih reprezentanc. Prvi dan tekmovanja bo v petek 14. t. m., in sicer tek na 18 km za nemško prvenstvo. V soboto 15. t. m. bodo tekmovali moški in ženske za domače državno prvenstvo v smuku, popoldne pa bodo še skoki za kombinacije. V nedeljo 16. dopoldne bo slalom za moške ln ženske za nemško prvenstvo v alpski kombinaciji, popoldne pa bodo prosti skoki. Mednarodni spored se bo začel s ponedeljkom 17. t. m. ko bo na sporedu meddržavna tekma v štafetah na 4X10 km. Do srede 19. t. m. morajo biti v Ga-Pa zbrane vse hokejske reprezentance, ki jih bodo ob 17.30 oficielno sprejeli, zvečer ob 20. pa bosta že prvi dve tekmi v mednarodnem hokejskem turnirju. Tako bo šlo tudi v četrtek 20. t. m., ko bodo igrali kar štiri hokejske tekme in prav tako tudi v petek 21. t. m. Predzadnji dan tega »tedna« v Ga-Pa bo še eno smučarsko tekmovanje, in sicer v teku na 18 km, popoldne in zvečer pa še dve hokejski tekmi, medtem ko je za zadnji dan 23. t. m. določena za dopoldanske ure skakalna tekma in pa zadnja odločilna hokejska tekma za tretje mesto v mednarodnem turnirju. Finale za prvo in drugo mesto bo že v soboto 22. t. m. Konkurenca bo torej zelo pestra ln prilike dovolj za zmage tn poraze. Seveda moramo pri nas najprej skrbeti za to, da se nam tudi to pot ne bo godilo tako kakor v Cortini, kjer smo na mednarodni zlmsko-sportni prireditvi — z eno častno izjemo — zastopani samo kot gledalci in poslušalci... Iz 2SK HERMESA Seja prireditvenega odbora bo drevi ob 19. v palači Grafike. Na sejo se vabijo vsi načelniki sekcij. Odbor. Seja centralnega odbora bo drevi ob 30. v istih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda prostmo polnoštevilne udeležbe. Nogometna sekcija sklicuje redni letni občni zbor aktivnega članstva za sredo 12. t- m. ob 19.30 odn. ob zadostni udeležbi pol ure pozneje v novi sejni dvorani na klubo-vem stadionu. ★ DRUŽABNI VEČER priredi klub jutri v soboto dne & t. m. v glasbeni dvorani »Sloge«. Vstop prost. Vljudno vabljeni! Smučarski klub Ljubljana. Damska sekcija Ima drevi ob 18.30 važno sejo v prostorih JZSS. Udeležba obvezna! Ljnbtjaasld športni klub opozarja član* aa današnji občni zbor, ki bo ob 20. v lovski sobi restavracije SlamJč. (—) ljubljanska zlmskosportna podzveza. Seja odbora drevi ob 20. v pisarni JZSS. ELEŽKE Narod naj pokaže politično razpoloženje »Hrvatski dnevnik« komentira v uvodniku nedavni govor senatorja Kosanoviča. ki je izrekel željo, da bi se narodu ponudila prilika pokazati svoje politično razpoloženje. Organ dr. Mačka iskreno pozdravlja željo g. Kosanoviča in pravi, »cia povsem odgovarja potrebi, da pride narod do besede p„-eko svojih svobodno izvoljenih poslancev. Sedanji izredni časi nam vsem nalagajo izredne dolžnosti na gospodarskem in socialnem polju. Pri urejevanju gospodarskih in socialnih vprašanj je sodelovanje naroia nujno potrebno. Narod najbolje ve, kaj potrebuje in kaj ga najbolj teži. Prav tako je potrebno sodelovanje naroda pri vodstvu notranje uprave. Ljudstvo ne more biti zadovoljno samo z vplivom na poslovanje občinskih in sreskih samouprav. Hrvatski narod potrebuje hrvatski sabor za izvrševanje banovinskih poslov in skupni fabor (»Hrvatski dnevnik« očitno misli s tem narodno skupščino v Beogradu, Op. 'ir.) za izvrševanje in vodstvo skupnih poslov. Mi še vedno nismo prepričani, da je vzpoetava hrvatskega sabora in skupnega narlamenta nezdružljiva s sedanjimi prilikami v svetu. Te prilike nas pač ne morejo ovirati pri uspešnem opravljanju naših domačih za:ev.c Z mišljenjem »Hrvatskega dnevnika« soglašajo ne samo samostojni demokrati, nego tudi predstavniki vseh opozicijskih strank, ki menijo, da bi bilo izredno mnogo storjenega za. razčiščenje naših notranjepolitičnih prilik, če bi se dala kljub težkim časom, v katerih živimo, prilika narodu, da si svobo .no izbere svoje prave zastopnike. To tem bolj, ker je naš narod dokazal v vseh dosedanjih preizkušnjah, da se zaveda resnosti Časov, v katerih živimo. V času, ko imata bolgarski in turški narod priliko, da kljub vladajočemu avtoritativnemu režimu povesta preko svojih predstavnikov svoje mnenje, bi zaslužil tudi ju-sroslovensld narod, da govori preko svojih svobodno izvoljenih predstavnikov o perečih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih. Stvarnih ovir za to ni. kar tudi iskreno ugotavlja organ dr. Mačka. Pametsse besede »Nova pravdam, glasilo narodnega delavstva. posveča svoj uvodnik sugestijam ministra dr. Ku lovca o potrebi političnega po-mirjenja med Slovenci in sploh v državi. V uvodu opozarja »Ncva pravda« na to, «da moramo svoje narodne sile pazljivo čuvati za čas, ko bomo morali vse storiti, da obranimo narod in državo pred veliko poplavo, ki se nam bliža V teh časih mo-» ramo biti vsi skupaj samo Slovenci in Ju-gosloveni in dolgo ničesar drugega, najmanj pa sitrankarji. Danes morajo dnevni politični program' stopiti v ozadje. Vsaka stranka sme poznat- samo eno načelom kako ohraniti narod in državo. Politične stranke se morajo danes izživljati samo v prizadevanju, da ustvarijo med narodom čim večje zadovoljstvo s pravičnimi in nesebičnimi socialnimi reformami Glede pozive dr Ku'ovca meni »Nova pravda«, »da ga mora v prvi vrsti čuti ona stranka, ki ima prve in glavne pogoje v rokah, da se deseže pomirjenje med strankami Vodilna stranke mora prva z dobrim zgledom naprej Ustvariti mora osnovne pogoje za pomirjen je. Misilimo, da dr Kulovec v svojih pomembnih besedah ni mislil, da pomeni pomirjenje likvidacijo ostalih strank in za ostale srtranke zatajitev samega sebe. Nasprotno mislimo, da pomen' pomirjenje priznanje pravice do živfljenja vseh političnih strank in priznanje dolžnosti, ki jih imajo vse politične stranke do velikih potreb naroda « Le v edinosti je bodočnost Jugoslovenov »Napred«, tednik, ki ga izdaja beograjski vseučlliški profesor dr. Mihajlo Ilič, objavlja uvodnik »Zedinjenje je rešitev«, v katerem ostro pobija plemenski šovinizem med posameznimi jugoslovenskimi narodi.« Srbi se morajo zavedati, da jim ne more bjti dobro, če bo slabo Hrvatom, kakor tu-ci ne bo Hrvatcm dobro, če pojde Srbom slabo. Isto velja tudi za Slovence, ki žive z nami v skupni državi. To pa velja tudi v nemali meri za Bolgare, ki so za sedaj še izven jugoslovenske zajednice. Potek zgodovinskih dogodkov pri osvobodilnih borbah Srbov in Bolgarov je zavzel tako smer, da je privedel v veliko nesrečo obeh narodov do ustvaritve samostojne srbske in bolgarske države. Posledice te nesreče so bile usodne talco za Bolgare, kakor za Srbe. koristile pa so skupnim nasprotnikom obeh bratskih narodov. Bolgari jn Srbi so trikrat prelivali kri v bratomorni vojni, tretji pa so spravili dobičke. Upamo, da četrtič ne bomo več což:veli take strahote. Danes se naši ljudje stalno vprašujejo, kaj do storila Bolgarija. In poslednji naš človek občuti, da bi bil danes naš položaj prillčno boljši tn lažji, če bi bili v kolu z nami tudi Bo'gari. Zadela nas je nesreča, da je hotela usoda ustanovitev srbske in bolgarske države, zadela pa nas jc- tudi sreča, da nam je usoda naklonila skupno državo Srbov Hrvatov in Slovencev Kdo med nami more tajiti, da bi naši skupni sovražnik: kaj kmalu uspeli pognati nas v medsebojne krve borbe, če bi imeli danes Srbi, Hrvati in Slovenci vsak zase svoje posebne države?« JRZ in praznik treh jerarhov V sredo 12. februarja bodo slavili naši pravoslavni bratje praznik svetih treh jerarhov. Ta dan slavi Jugoslovenska radikalna zajedn.ca kot dan svoje krstne slave. Vodstvo JRZ je naročilo vsem organizacijam širom države naj posvetijo letos še prav posebno pozornost organiziranju proslav Treh jerarhov. Predsednik JRZ g. Dragiša Cvetkovič je izdali posebno okrožnico, v kateri poziva pristaše stranke, naj proslavijo letošnje Tri jerarhe v veselju in tovariškem razpoloženju. Obenem naj bodo te proslave tudi javna manifestacija moči programa in idealov JRZ. Čisti dobiček letošnjih proslav JRZ na dan Treh jerarhov bodo poklonili zimski pomoči v po »meznih mestih, kjer so organizacije JRZ. V Sloveniji pristaši JRZ ne bodo priredili proslave Treb jerarhov. slavili pa jih bodo slovenski pristaši Jugorasa ki bodo priredili na ta dan vrsto predavanj o ciljih in namenih Jugorasa. Zagrebška občina ima I96I nameščencev Zagrebški listi objavljajo zanimiv pregled števila nameščencev zagrebške občine. Iz pregleda je razvidno, da se je število nameščencev zagrebške občine v teku zadnjih desetih let skoro podvojilo. Dočim je bilo leta 1931 vsega skupaj 871 nameščencev, jih je bilo 1. januarja 1941 ravno 1661. Klub nemških akademikov v Zagrebu Klub nemških akademikov, ki študirajo na zagrebški univerzi, Je najel te dni reprezentančne prostore v dveh nadstropjih palače Milinov. Vodstvo kluba obavlia ob tej priliki sporočilo članstvu kluba, da se je število nemških akadsmikov na zagrebški univerzi tako povečalo, da je bilo prisiljeno iskati za klubske prostore primerno velike lokale. Prva in druga intervencija Italije V italijanski reviji »Mediterraneo« je objavil maršal de Bon o članek pod naslovom »Italija in vojna« V njem postavlja pisec paralelo med italijanskim vstopom r vojnp leta 1915 in sedanjim. Leta 1915 je Italija vstopila v vojno, ko se je v Libiji vojaško 'že precej izprosila. Prav tako je tudi sedaj posegla v borbo pc a besi n siti in španski državljanski vojni, kjer je uporabila precej materiala, ki ga mora sedaj nadomestiti. Kakor leta 1915. se Italija tudi v novi svetovni konflikt ni takoj vmešala Razlika je Ie v tem. da je bila Italija od leta 1914 do svo jega vstopa v vojno nevtralna,, medtem ko je to pot izbrala položaj tako zvane »nevojskujoče se države.« Italijansko vrhovno vojno poveljstvo ie bilo v tej vojni postavljeno pred izredno težke naloge. Na zapadu se je morala Italija obrniti prot. Franciji, na vzhodu je morala budno spremljati razvoj položaja, medtem ko je na do!gih afriških bojiščih moraila takoj začeti z borbo. V sedanji fazi vojne so se na ramena Italije stresle najtežje vojne naloge To seveda ne pomeni, da bi se sedaj odrekla svojim zveznim obveznostim do Italije Glede na razvoj vojne pripominja maršal de Bono. d* pozna vsaka vojna uspehe in neuspehe odločillnn pa je vselej le to. da se sovražniku v primernem trenutku zada smrtni udarec Bolgarija in vojna Sofijski »Mir« je objavil te dni članek o položaju Bolgarije glede na sedanjo vojno. Pisec navezuje svoje misli na Hitlerjevo izjavo o Balkanu in njegovo grožnjo Angliji, da bo Nemčija nastopila proti niei. kjerkoli bi se pojavile njene sile. Nato takole nadaljuje: »Na tem Balkanskem polotoku, ki se v zadnjem času tolikokrat spominja, ko se tovori o vojaških vprašan iih ie tudi naša Bolgariia država ki ie morala oop ti vse grenkobe prejšnjih vojn. Bolgria ie vedno kaj utrpela, ko so se reševali mednarodni spori Zato pa sedaj, ko se spet sliši ime Balkan ne moremo zamcil-čati. da ie mogel prav ta Balkan, ki se ie često označeval za »smodnišnico Evrope«. ostati izven vojne zaradi bo'garske korektnosti. Bolgarija ima seveda svo1e interese na Balkanu Ona ima tudi svoje ideale, ki iih ne more oozab;ti. Ako bo treba, iih bo branila z vsemi svojimi silami toda Bolgariia ve obenem, d? n« more biti odločilen člniteH v »edanlem konfliktu, ki postaja, kakor ss zdi. svetovni konflikt. Politka miru in nevmefe-vanja ki nam 1o mnogi sedal zavedajo v Evropi, le edini činitell. ki odgovarja pravilno razumljenim interesom boltfar^cetfa naroda. To politiko ie odkrito proglasila ŠPORT Otvoritev I. zleta slovenskih smučarjev v Celju Popoldne in zvečer prvi sestanki in zborovanja vseh sodelujočih *JTJTRO« St 82. 8 Petek, T. TL 1©4L MALI OGLASI GENE ALI OGLASOM Po 50 par za besedo. Din Z.— davka sa vsak oglas in en Kramo pn atojblno Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davki« sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje -->Hrana in stanovanje v ihlšt«. 2538-44 Učenko Istro, s primerno šolsko Izobrazbo. sprejme takoj česalnl salon. J. Kos, Mestni trg 3. 2561-44 Pouk Učitelja-(ico) iea klavir in petje želim spoznati. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Ura 2452 4 *Prodam Trgovske stelaže ln puite. d>bro ohranjene proda ABC, Ljubljana. Meavedcva c. 8, poleg kolodvora Šiška. 2555-6 Pozor, trgovci moške športne čepice v temi barvi po din 9.50, l:eml'no nadomestno milo za pranje perila v Marini voli, kom. din 3.25 se dobi dokler traja zaloga, pri tvrakl — Grozdih, Bjelovar. 2559-6 Avtomatični biljard Se rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe Je poslati na podružnico Jutra v Celju poc znač ko »Biljard«. 2513-7 Slame večjo množino, kupimo. Ponuabe na Pivovarno Union, LJubljana t, ni preda! 45. 2534-7 A vid^ moto Diesel trt do pet tonski, rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z na vedbo prevožene kilame traže, stanja gum ln najnižje cene na Willi Tsohinkei, Kočevska Raka«. 2524-10 Tovorni avto originalna tovarniška no sllnoat najmanj pet ton, z dobrimi gumami, iši-e-mo. Garaža. Kovač Josip, Bačka Topola. 2552-10 Lokal za čevljarsko obrt vzamem v najem s 15. februarjem ali 1. marcem v bližini Celja ail Zagreba. Naslov v vseh pest. Jutra. 2518-19 Dvosobno stanovanje s pritlkltna-n.1 ln kopalnico v MUčinskega 3, oddamo takoj. Cena din 620. Več isto tam prt g. Kralju 2527 21 Dražbe Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih goadov ▼ Ljubljani, Cesta 29 ok tobra št. 24-1, bo pro dajala na Javni dražbi dne 25 februar 1 a 1941 xa 4300 plm bnkove hlodovine na panju v območju svoje fiumske uprave v Ko čevju. Pojasnila, pogoji ln ti skovlne so na raapolago pri gornji upravi v Ljub ljani in Sumskl upravi razlaščenih goedov v Ko čevju. 2536 32 Od Vas Je ivisno da hnatr obleko vedno kot novo ta to Jo pustita redne -cemtčno čistiti ai oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljana Kl nasip *-« Priimcj . mtioliktimt« Otomane imamo zopet * veliki izoin na zalogi pc «elo konkurenčni cem. tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva S4. Grafolog F. T. KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. in od 3.—7. ure. - Ostane samo do 10. februarja Inserirajte v »Jutra«? Informacije Nasveti, pomoč, usluge v najrazličnejših vprašanjih I Prepisi, prevoal, razmnoževanja, korekture! Sestavljanje pisem ln vlog v raznih Jezikih! Poslujemo scMiino, zanesljivo ln diskretno' »SERVIS BIRO«, Ljubljana. Sv. Petra c. 37-1, tel. 21-09. 2500-31 Dopisi Anam arija! Dvignite pismo ponovno v podružnici Jutra Maribor 251224 Damo ▼ četrtek ob 10. dop. prt Petrlčtu, Tvrševa, prosim poznanstva. Dopis pod »Foto 210« na ogl. odd. Jutra. 2562-24 27. aprl. Abstinent. Brez posredovalca 170, Beograd. Centrum, Cvetlica. Center Ljubljane, C. 25. Čuvaj, čedna. Dežela, Državna uradnica. Donosno, Dobro ohranjen. Dobra in skrbna gospodinja 26, Diskrecija in značaj. Dober okus. Družabnost, Dobre obresti, Foto. Fllozofka. Gotovi na pripravljena. Gotovina ali v delu. Gospa, Hotel, Iskrenost. Iz pr- «,». ve roke. Jugočarapa. Ja ' ŽA 200, 2, 456. 12 000. dna. Konvfort la vrt, BEm, Kavcija. Lepa lega, Lepa bodo noet Lepa nagrada. Lelca in pribor. Mirna. Mali pisalni stroj. Mali honorar. Moderno. MUo. Mirno dekle, Mentor 150. Mirna 1041, Moška moč. Najraje center. Nastop takoj 1941, Nemška kon verza cija. Osamljena. Prvovrstno. Poštena. Papir Prebujeni spomini. Pri , memo. Primerno, Profe sarica. Pofetena in dela i z-roftna. Promet. Pla- ! čam takoj 22, Poštenost. Prevzem hipoteke. Peč Perfekten, Preden je volne Ljubljana, RentabU no. Rabljen, Ravlma. Ren tabel 858, Skrben ln vesten. Srednjih let. Sa mo odrasli. Siguren plač nlk, StavblSje. 8talno 288, Siporazn:mno, Sre čen zakon. Stalen zaslu že k, Speoerist, Trajno Tkalnica. Takojšnja do bava. Takoj gotovina Trgovci izključeni. Takoj 1941. Takoj, Tehtni ca. Točno izplačilo. Tež ko pričakujem. Tkalnica barvarna aparatura Ugodni plačilni pogoji, Ugocna cena. Ugodna naložba. Upokojen drž uradnik. Upokojenka Ugodno omara. Urna Vestna m poštena, V6e stransko lzvežbana. Velik obrat. Vdova, Vesel zna čaj 65, Zanesljiva po strežnica. Zagreb, Zasavje. Zelo ugodno vsled selitve, Začetnica, Za :otovino. Začetnica 166 Igodovina. Živahna, 2a ga, Zaželjena ljubezen. Obisk Budimpešte - kraljice Donave Putnik pripravlja v dneh od 22. do 26. t. m. izlet v madžarsko prestolnico n vsak! priliki -se spomnite da so »Jutrovi« Malj oglasi« v Sloveniji najuspešnejša najcenejša in najhitrejša posredovalnica u službe vseh vrst za prodajo in nakup vsen stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve ta za vse drugo. ZAHVALA Za vse izkaze Iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše predobre sestre, tetke in svakinje, gospodične Anice Svetina kakor tudi za poklonjene vence in cvetje se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. oo. frančiškanom farne cerkve na Viču, g. o. Benjaminu za večkratni obisk in tolažilne besede, pevcem »Edinosti« ter g. dr. Igorju Tavčarju in g. dr. Vinku Igličarju za ves trud in skrb pri lajšanju bolečin za časa njene težke bolezni. Prisrčna hvala gospe Tončki Justinovi iz Rož. doline za njeno požrtvovalno postrežbo za časa njene bolezni. Posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, kl so jo v času njene bolezni v tako velikem številu obiskovali in ji lajšali njeno trpljenje, ter jo v tako častnem številu spremili k njenemu zadnjemu počitku. Ljubljana, dne 9. januarja 1941. Rodbina LUNDER-SV ETLVA, bratje in sestre Po Donavi pred madžarsko prestolnico plavajo zdaj debele plošče leda Dvosobno stanovanje pritlično, v Valjavčevi ulici 17 (Kolez'ja) oddam s 1. marcem ali aprilom. Ogled od 10. ure dalje. 2535-21 Stanovanja Enosobno stanovanje iščem s 1. marcem. Ponudbe pod »Suho« na ogl. odd. Jutra. 2554-21a Iščem za maj alt kasneje večje, solnčno, enosobno ali manjše dvosobno komfortno stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro »Sama«. 2551-21a Izgubljeno Izgubila sem din 500 od Kongresnega trga do Viča. — Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi na oglas, odd. Jutra. 2528-28 Ljubljana. 6. februarja Da privabita v Slovenijo več inozemcev, priredita Tujskoprometni zvezj recipročni izlet v Budimpešto. V sedanjem času. ko je potovanje v večino držav nemogoče ali vsaj zelo otežko-čeno, naše turistične ustanove vendar ne počivajo. V svojem delu se osredotočijo na privabljanje in pridobivanje novih gostov našim letoviščem. Zlasti inozemski gostje so za obisk naših krajev tudi v teh časih zelo važni, saj bodo najboljša in najbolj učinkovita propaganda za naše urejene m v primeri z dragim inozemstvom tudi cenene letoviške kraje. Inozemci večinoma ne potujejo sami. Zlasti ne na krajše izlete Zaupajo se strokovnemu vodstvu potovalne pisarne, prepustijo njej vse skrbi, ki spremljajo vsako potovanje in potujejo tako tudi ceneje :n udobneje, kot če bi potovali sami. Tudi se največkrat posvetujejo s potovalnimi pisarnami kam m kako naj potujejo. Glavna naloga naših tujskoprometnih zvez je. da pridobe inozemske potovalne pisarne za organiziranje skupinskih izletov in potovanj \ naša letovišča. Pri tem nalete stalno na zahteve da naj se v obiskih dveh držav uvede princ;p reciprocitete. to je: naše Tujskoproonetne zveze morajo prirejati izlete v dotične države, da si zago-tove recipročni obisk. Madžarski gostje so bili v Sloveniji vedno dobrodošli. V sedanjih razmerah sc pa skoro da edina inozemska publika, ki mo- re obiskovati naše kraje. Zlato je popolnoma pravilno in razumljivo, da sta obe slovenski Tujskoprometni zvezi, ljubljanska in mariborska, razpisali turistični izlet v Budimpešto, ki se bo vršil od 22. — 26. t. m. Spored potovanja je pester in zanimiv. Budimpešta je nam Slovencem malo znana, zato bodo rezni organizirani ogledi Budimpešte v razmeroma kratkem času seznanili potnike z najznamenitejšimi pre-dtili tega lepega mesta, ki ga Madžari sami imenujejo »Kraljicc Donave«*. Vertemestno vrvenje Budimpešte bo ob dnevih obiska Tujskoprometnih zvez gotovo še pestrejše kot sicer, saj bodo izletniki obiskali to veselo mesto baš ob koncu predpustnega časa. Za petdnevno potovanje z vso oskrbo, o kateri se po dosedanjih izkufnjah z izletov Tujskoprometnih zve* lahko že v naprej trdi, da bo dobra, je cena z vožnjo v III. razredu le 1385 din Prijave za ta izlet sprejemajo biljetarne »Putnik« do 12. t m., vendar se morajo prijaviti vojni obvezniki najkasneje do 7. t. m. Posrečilo so je, doseči za udeležence tega izleta oprostitev davčnega potrdila o plačanih dav-kab. Obe Tujskoprometni zvezi sta izdali za ta izlet ličen prospekt. Želimo jima. da bi izlet čim bolje uspel, saj je od te-ga v izdatni meri odvisno koliko se bodo madžarske potcvaflne pisarne zavzele za prirejanje potovanj v Slovenijo Beseda pomočnikov špecerijske stroke Med vsemi kljub največjemu delu najslabše plačani Ljubljana, 5. februarja SirSi javnosti bržkone ne bo znano, da so trgovski sotrudniki špecerijske stroke gmotno med vsemi svojimi tovariši v najslabšem položaju. Učna doba traja zanje enako dolgo kakor za vse drug? stroke. Tudi predizobrazba je ista. Po končani učni dobi pa dobi pomočnik 1150 din na mesec. S tem naj si plačuje stanovanje, hrano in vse druge male potrebščine. S tem naj si skrbi za obutev, obleko in perilo ob današnji draginji! Kako naj pomočnik deva kak dinar na stran, da bi imel sredstva za osamosvojitev, ko si pa v celi vrsti let ob varčnem načinu življenja pritrga komaj toliko, da je prlmprno dostojno oblečen! Na ustanovitev družine seveda tudi ne sme misliti. Saj je značilno, da v špecerijl skoraj noben sotrudnik ni oženjen, ker ne more vzdrževati družine. Po drugi strani trgovski sotrudniki te stroke vedo, da šefi ob današnjih nabavnih cenah špecerijskega bla?a ne zmorejo višjih plač. Saj pri marsikaterem blagu ostane komaj za najnujnejšo rež jo. Tako dejansko veljajo minimalne plače za pomočnike špecerijske stroke, medtem ko za druge stroke ne veljajo, ker tam zaradi višjega dobička svoje nameščence lahko boljše plačujejo. Vprav sedaj, ko se maksimirajo cene, bi bilo treba misliti tudi na položaj trgovskih pomočnikov v špecerijl. Prejemke špecerijskih pomočnikov bi bilo na vsak način treba Izenačiti z onimi, ki jih imajo tovariši v trgovinah z železnino, manufakturo ln drugih strokah. Vsi trgovski pomočniki bi se morali INSERIRAJ W „JUTRU"! NAJSLAJŠA In NAJBOLJŠA krepilna pijača Je BERMET-VINO ČKMNA 12 FRt&KfL GOKfc Sremski Karlova — Gostilničarji nudit« to Specijaltteto svojim gostom. V sodčki! ad 50 t naprej razpošilja B. M A R I N K O V, Sremski Karlove! — Frnftka gora Mestni pogrebni zarod Občini Ljubljana Brez posebnega obvestila. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti naše dobre, nenadomestljive soproge, mame in stare mame, gospe Ane Festajn ro]. Vidmar stali ob strani, ki so jc spremljali na njeni zadnji poti, položili na krsto prelepe vence, sokolski godbi za žalo-stinke, vsem. ki so nam izrazili sožalje ustmeno ali pismeno naša prisrčna hvala. Trbovlje, 5. februarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI Umri nam je naš ljubljeni brat, bratranec in stric, gospod mg. pn. Kuralt Franc lekarnar 6e te BLf PO kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 8. februarja 1041, ob pol 4. uri popoldne s 2al, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Zagorje, Senožeče, dne 6. februarja 194L ANA, sestra in ootalo sorodstvo odločno zavzeti tudi za to, da se omeji število vajencev. Naval vajencev je zlasti v špecerijski stroki, kjer 32 največ obratuje z vajenci, tolikšen, da nudi vajencem le slabe izglede za bodočo pomočniško zaposlitev. Hkratu apeliramo pomočn'ki te strdke tudi na p. n. stranke, naj se navadijo na red in točnost, fipeeerist je tud' človek ki po celodnevnem delu želi poč tka. Zato stranke prosimo, naj prihajal na^ kupovat, svoje potrebščine med delovnim časom, ne pa zadnji trenutek, ko b? bilo treba trgovino že zapreti. Tudi naj stranke premislijo doma, kaj žele kupiti, da se potem delo v trgovini čim bolj poenostavi. Vemo pa, da je težko zlasti delavskim družinam, kjer družinski poglavarji dobivajo svoje teden-ke. prejemke šele ob sobotah. Te stranke naj bi se g trgovci domenile v tem smislu, da pridejo naročat blago za tedensko porabo ob petk:h. račune pa poravnajo ob ponedeljkih. Na ta način bi bila lahko postrežba bolj vestna tn vljudna. Hkratu bi odpadla nepotrebna gneča in še bolj nepotrebno podaljševanje delovnega časa. Cede tega posebej opozarjamo, da smo špeceristi v primeri s trgovci drugih strok precej na slabšem. Zjutraj odpiramo četrt do pol ure prej lokale k^kor druge stroke, zvečer jih pa zapiramo pol ur« kasneje. Ako se nam zvečer tik pred koncem delovnega časa natrpa v lokal cela vrsfa stalnih zamudnih strank, moramo zaradi njih delo podaljšati za celo uro. Zatem je treba opraviti še vsa notranja dela, zaradi česar nam stranke te vrste delovni čas brez krivde šefov lahko podaljšaj o za celi dve uri. Trgovski pomočniki radi vsakomur postrežemo, ker je to naš poklic. Zato želimo in pričakujemo, da nam priznajo pravice, ki nam gredo. To našo upraviče no prošnjo naj blagovolijo vzeti na znan-* vsi prizadeti. Stranke hkratu pros mo. da tudi v špecerijskih trgovskih pomočnikih gledajo človeka in nam posvečajo vsaj toliko obzirnosti, kolikor je ja dolžan vs k dostojen č'ovek slednjemu človeku. —i« D O Petek, 7. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, porcčHa. — 7.15: Veseli zvoki. — 11 šolska ura: Tečen dni po zlati Bosni (g. a. Sajo-| vic). — 12: Iz naše zakladnice (plošče). — ; 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: ' Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 17: Klavirski koncert fgdč. S. HraSo-vec. — 18.10: Vzgojne iianake (ga. nrof. A. CeraeJ). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Iveben). — 19: N?r>ove-di, poročila. — 19.25: Nac. ura. — "9 40: Plošče. — 19.50: Borba za delavske plače (g. M. Pirih). — 20: Prelovčeve narodne pesmi v orkestralni priredbi poje g. F. Deržaj. — 21.30: Nekaj plesne glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila Beograd 19.40: Muslimanske pesmi. — 20.25: Simfonična glasba. — 22: Plošče ln pleaL — Zagreb 17.45: Mandoline. — 20: Pester glasbeni spored. — 21.30: Komorna glasba. — Praga 20: Večer češke glasbe. — 22.10: Zvočna igra. — Sofija 19.50: Čajkovski jeva opera »Evgenil Onjegin« — Berlin 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočni koncert Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vteut. — Zrn Narodm tiskamo d. d. kot ttakarnarj* Fran Jona. — Za maarttnl del je odfovorap Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.