Številka 70 TRST, v ponedeljek 11. marca 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan .di rt) nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ■o-omlfcee Številke se prodajajo po 3 avč. (ti atotink) «■ U i.ogib tobakarnah v Irfctu in okolici, Ljubljani, Gorici, n i:, Pe*ru, Sežani, Nsbreiini, Sv. Luciji. Tolminu, AjdOTAfini, Tostojni, Dornbergu, Solkanu itd. Km; OGLASOY se rnčnnajo po vrstah (?.iroke 73 mm. visoke t Lira); TH trgovinske in obrtne oglaae po 20 stotin k ; t -mrtirce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov o -"»O sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-. ali; a trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, nsjmanj pa -■m'10 stot- — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave r-dinostiP. — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina znala za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece <; K —, u a caročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure Sništvo lista. Xefrankovau» pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dou! Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ®t. 19. ^.^sđt PoStno-hranllnlčni račun St. 811*652. iocc^-——— TELZFOI itov. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Brzojavne vesti. Cesarski licej »gorel. CARIGRAD io. V minoli noči je po-rcl cesarski licej v Galati vsled eksplozije plina. Ponesrečil ni nihče. Pretep med vojaki temelj. Po istem se je uveljavila splošna kuriji. 1 vendar so tržaški in okoličanski enaka volilna pravica Sicer je le ta bolj Slovenci energično nastopili na volitvi z splošna, nego enaka, in to s posebnim namenom, da dokumentirajo svojo eksi-ozirom na okolnost, da se je sicer od- j stenco in da dajo na jasen način i/raza pravil individuel niprivilegij, ne pa privi- I svoji volji, da se jih spoštuje kakor važen legij nekaterih velikih volileev, to je narodov.j faktor v političnem življenju mesta tržaš-Znano je namreč vsem, da se je Nemcem, j kega. Koliko so tržaški Slovenci pridobili 6 . , Pri jakom in Lahom odkazalo mnogo več e na ugledu pri zadnjih državnozborsk h vo- P AR IZ i c. Med kolonij al ni mi vojak,, ^^ negQ ]{m ^ ^ litvah s tenlj da je prišel slovenski kan- ihajajočimi se v vojaški bolnišnici na .oku Torquillores je nastal pretep, pri J mer je bilo ranjenih več vojakov. didat dr Rybar v ožjo volitev s kandidatom tako imenovane liberalno-narodne stranke d.rom Hortis om. Vsem je še do- Štrajk ponehal. PARIZ io. Danes so šli delavci .ektrarne zopet na delo. Petarda eksplodirala. BARCELONA io. V ulici Eamida je ksplodirala petarda. Neka sumljiva oseba e b.l a aretovana. Drugi dve petardi so *šli na ulicah. Španski kralj obolel merno po številu. Kakor smo popreje rekli, je sedanji volilni red za državni zbor nekaj popolnoma novoga in ni čuio, da ! se vse stranke v Avstriji z nekako mrzlico i bro v spominu, koliko radosti je provzro- z 1 pripravljajo na že razpisane volitve, ker čila ta okolnost v naših vrstah in to ravno vsaka hoće dokazati, da tudi po tem vo- radi tega, ker je bila s Um trditev na- lilnem redu ima moč v ljudstvu. Ker so šib sodeželanov laške narodnosti, da je Trst volilni okraji kolikor toliko narodnostno čisto laško mesto, postavljena na laž, kajti zaokroženi, se ne bo vršil boj toliko med s tem smo dokumentirali nasproti svojim posamežnimi narodnostimi, temveč med različnimi strankami ene in iste narodno- sovražn kom in prijateljem, da živimo tu v Trstu v takem številu, da se nas mora sti; to je posledica novega državnozbor vpoštevati. Bodimo prepričani, da, četudi skega volilnega reda. Toda, kakor ima nismo s tem svojim nastopom mnogo pozi- MADRID io. Kralj se je popoludnej vsako pravilo svoje izjeme, tako so izjem util bolje Hotel je vstati, zdravnik je pa |tudi tukaJ taka izjema obstoja ravno zh previdnosti odredil, da mora ostati še I Primorsko, posebno za Istro in Trst. V tem dalje v postelji, dokler ni izginejo po-j članku se hočemo poba viti samo z našim /inoma znaki hripe. i mestom. Trst in njega okolica volita, kakor tivnrga dosegli, smo vendar marsikaj preprečili, kar bi nam bilo v našo narodno kvar. In naše trdno prepričanje je, da nikdar ne bi bila vlada odkazala okolici tržaški enega mandata, ako bi bili Slovenci za- naše opravičene zahteve krepko podpirali in da bomo mu s tem lažje dosezali tudi ono, kar bi morda sami ne mogli doseči. Torej še enkrat: narodna dolžnost klice vse tržaške Slovence, da >si brez is j eni e gredo na volišče in glasujejo tam za slovenske kan-didate. ako bodo vsi sledili temu pozivu, je gotovo, da bomo imeli krasen vspeh in od tega veliko korist. ----— — __znano, 5 poslancev, od katerih eden je nemarjali najlepšo priliko dokazati svojo na- „ odkazan okolici ostali 4 pa mestu. rodno odločnost, svojo žilavost in svoje ve- RUSIja. Okolica izvoli brezdvomno moža, ki j liko število v mestu tržaškem. Dasi po Se miri na viših šolah v Petrogradn. bo znal in hotel varovati njene posebne; novem volinem redu tržaški mestni Slo ekonomske in narodnostne interese. Ni venci ne morejo i/voliti svojega poslanca, PETROGRAD 10. Mestni poglavar . ... . „ . i .. _ __.1. „1,. razglasil, da izda shodne odredbe, ako i ponehajo nemiri na viših šolah. i » predstojeće Državnozborske volitve in tržaški mestni Slovenci- dvoma, da okolica pokaž? svojo narod- se s čim ve'jim številom slovenskih gla-nostno individualiteto. Kako pa naj po- j sov zopet enkrat in — ako vsak slovenski stopajo slovenski volilci v 4 mestnih volilec stori svoje dolžnost še lepše in okrajih? jasneje dokaže naša trdna volja, di se ne Edini odgovor na to vprašanje more pustimo prezirati. Marveč, da bomo tudi mi 1 biti le ta, da vsi slovenski volilci kompatno soodiočevati o nadaljni usodi našega mesta. I oddajo svoje glasove kandiialom, ki jih po- Posebno se je povečala dolžnost naših i stavijo naši voditelji sporazumno z zaupniki, volileev, da kakor en mož oddajo svoje Z novim državnozborskim volilnim Morda utegne vprašati kedo, kaj nam bo glasove za slovenske kandidate, po zadnjih •iom so odpravljeni vsi privilegiji, ki soj to pomagalo koje vendar izključeno, da hrupnih dogodkih v deželnemu zboru, o sedaj podeljevali različno volilno pra- j bi bil v mestu tudi izvoljen kak slovenski provzročenih s tem da je hotela laži-li- ;co in sicer v dvojni smeri; prvič, ca je kandidat in bi to pomenilo le biti boj beralna laška stranka oropati še celo slo-rnalo število volileev (n. pr. veleposest- brez upa zmage. Kaj bi nam pomagalo ? j vensko okolico njej pripadajočega sloven- fcov) volilo enega poslanca, dočim so Evo odgovora : skega zastopstva. Mi smo prepričani, da neza- r.oči in tisoči neprivilegiranih f volileev j Ako se pomisli, da italijanska vla- kon-;to sprejeti volilni red za mesto oziroma /.Hi v peti kuriji istotako le enega po- j dajoča stranka trdi, da v mestu nas sploh deželo 1ie i0 sankcijoniran ter da se bo še anca: v drugič pa v toiiko. da so imeli i m<>™ že ta okolnost vzpodbujati vsa- enkrat vršna razprava o tem predmetu v kozvani privilegirani volilci pravico vo-jkega zavednega Slovenca, da pripomore k deželnem zboru . in ako na predstojećih iti po dvakrat in Se celo po trikrat. S prej ! temu, da pokažemo, da slovenski živelj državnozborskih volitvah ne samo v oko- ... .. temve£ tud- v mt:Stu, nastopimo tako, da bo v okolici že na prvej volitvi iz- mc nje ni m volilnim redom se je torej od- j tudi v mestu samem ne samoživi, temveč štranil: J. sistem zastopstva interesov; 2. si-! vedno bolj napreduje v vsakem oziru ter pluralitetne volilne pravice. Po tem vo- ! da tvorijo tržaški Slovenci tak del mest- voljen slovenski kandidat, v mc-siu pa Inem redu napravil se je, kakor smo nega prebivalstva, da se jih mora vedno, j da d0sežej0 slovenski kandidatje častne čć ki bo m0rala predložiti še enkrat, morala bolje vpoštevati. ako tega ne bi .ni PODLISTE K. VOHUN Površni opazovalec bi bil smatral skopost storila, bi vlada takega načrta ne mogla za poglavitno Harvijevo strast, a morda bi se ali vsaj ne smela predložiti v najvišjo ®! bil zmotil. sankcijo. To bo samo ena posledica tega Amerikanski roman. — Spisal F. J. COOPER. I • Ko je krošDjar stopil v sobo, je najprvo našega nastopa; bo jih pa še mnogo ! postavil na tla svoj koš, ki mu je segal zdaj drugih. Tudi na kulturnem polju, pri zah- Vse te okolnosti so povzročile, da je pri- skoro gor do ramen, in pozdravil potem Hvar- tevanju šol bo to velikega pomena. Slo- ajal le redkokdaj na kobiljek in seveda ravno tonovo rodbino s ponižiio vljudnostjo. Pred venske šole, ne samo ljudske, temveč tudi -Ako rt dko na svoj lastni mali dom. j Harpeijem se je nemo priklonil, ne da bi po- srednje, se bodo morale ustanavljati, ako po- Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" vabi na ZAUPEN POGOVOR o organi-zaciji in o kandidaturah za predstojeće držav-nozborske volitve v mestu, ki se bo vršil danes 11. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu". Mestnim Slovencem. Kakor je razvidno iz poziva odbora političnega društva „Edinost** v današnji številki, se bo vršil danes ob 8. in pol uri zvečer v Sokolovi dvorani zaupen pogovor o organizaciji in o kandidaturah za predstojeće državnozborske volitve v mestu. Tudi mi s svoje strani poživljamo mestne narodne Slovence na obilno udeležbo ter jih opozarjamo na važnost našega nastopa v mestu o prihodnjih volitvah. O tem prinašamo danes obširen in zanimiv članek pod nadpisom : ^Predstojeće državnozborske volitve in tržaški mestni Slovenci11. Ker je možno, da se je vsled i kratke dobe kak naš pristaš prezrl pri poši-iljanju izkaznic, prosimo vse p. n. gg. somiš-j ljeuike, ki se čutijo v to poklicani, da se pred j sestankom javijo kakemu odborniku, ki mu da j izkaznico k shodu. ..Verso il territorio". Pod tem na-; slovom piše tukajšnji «Indipendente» v j svoji številki od sobote znamenit članek {ki v svoji skromni formi reproduciranje ! pripomb nekaterih čitateljev svojih razkriva pravi cilj italijanske politike ozirom na našo okolico. To je neke vrsti program laške ekspanzije po naši okolici. „Indipendehte" piše : »Okolica je bila doslej administrirana za okoličane ; ali ni morda prišel čas, da ' bi jo vpravljali na našo korist, kar bi menda j koristilo tudi okoličanom ?! Okolico treba zbližati kolikor le možno mestu: dobre ceste in pred vsem ceneni tramvajski promet. Samo na ta način bi se moglo razviti v centrifugalni smeri življenje našega inesta, ki do danes trpi v svojem i gospodarskem organizmu ne malo vsled j svojega vertikalnega nazvijanja, mesto horizontalnega kakoršno odlikuje druga me-! sta. Dokler se bo radaljevalo z rušenjem j hiš s tremi nadstropji, da se zidajo potem 'druge s šestimi nadsTopiji, se stanarine ! ne znižajo in splošno zdravje se ne zboljša« . In potem : «ko bi se okolica zbližala mestu po hitrih in praktičnih komunika-| cijah, koliko in koliko meščanov bi iskalo 1 stanovanja tam onkraj spodnje okolice, v Ko je prejel Cezar ukaz mlade gospoda- e, je tekel ven in se v malo minutah vrnil k ro Šmarjem. 1 larvi .ie bil mož srednje velikosti, sub. gledal kvišku. Stotnika Hrartona za zagri- kažemo da smo tu v zadostnem številu, njalom ni mogel zapaziti. • * Tudi okoličan>ki slovenski poslanec, ko Sara se je spravila takoj nad niegovo bo zastopai interese mestnih Slovencev, robo in se krošnjarja za nekaj časa popol-*se bo lahko skliceval na toliko in toliko .uda žilav in mišićav. Njegove oči so bile j noma polastila. Mize. stoli, da celo tla so bila siovenskih glasov, oddanih v mestu, ter -:vt-. udrte. nemirne in v hitrih trenutkih, ko j kmalu pokrita s svilenimi blagovi^ muselinom. bo imel s tem lažjo nalogo in legitimacijo j.očivnl njihov pogled na obrazih njegove j rokovicami. trakovi in enakimi stvarmi. Cezar zahtevati in tuai doseči marsikaj za tr- -:olice. kakor da bi prodirale v dušo. Izrazje pomagal pri izlaganju. Potem koje bila žaško-mestne Slovence. Z eno besedo: njegovih potez je bil izpremenljiv, za tega I izbrala Sara to in ono in se zedinila za cene, bodeče državnozborske volitve naj bodo lola značilen. Kadar je bil nri kupčiji, jej je vprašala dobre volje: reviji naših narodnih vrst na tržaškem :-> njegovo obličje živahno in zvito. Če seje! „Ali Harvi, li nimate nič novic za nas?; ozemlju ter naj ovrž_jo sleparsko ljudsko >akal pogovor okoli vsakdanjih dogodkov živ-j Ali je lord Kornvolis porazil vstašeV" štetje. Kose bodo nasprotniki in Uada ii-nja. je izgledal mož raztresen, nemiren. Ako Zdelo se jef da krošnjar ni slišal vpra- sklicevali na poslednje, se bomo mi skh- •t je slučajno nanesla beseda 11a revolucijo; sanja: hitel je jemati iz nekega zaboja prav cevali na volilne rezultate.'i o bi L.ie matt- n domovino, tedaj je bil ves človek kakor i posebno lepih čipk. ki so vzbudile zdaj Sarino rijalne koristi, ki jih bodo imeli tržaški izpremenjen. Tedaj je bil v stanu mirno po- j občudovanje. Slovenci od takega nastopa na državno- -lušati dolgo časa. ne da bi povoril kaj, in le I Fina tkanina si je takoj pridobila srce zborskih volitvah v štir.h mestnih okrajih, tuintam je naredil neznatno opazko. Ali iz | mlade dame, kajti odkupila je Harviju skoro A tudi moralne koristi bodo največjega iegovih pogledov je pregovoril svet mislij. vso zalogo te dragocenosti. Da. njeno glasno pomena. kovanja in ~ A ne on ne njegov oče nista napeljala hvaljenje je privabilo celo mlajšo sestro izza Pomislimo U-. o uco spo* ova J nikdar sama od sebe pogovora na vojno in zagrinjala in Fanika se je ravno vzdignila u važevanja pri Jo^ ^^JI -Ta dajala odgovor na taka vprašanja le tedaj.1 s svojega sedeža, ko je Sara ponovila prejšnje drugih slovanskih narodih čemur posie n I • nPrido šp ^ dica bo zopet ta, da nas bodo v boroi za kadar ju je skrajnja potreba v to prisilila. vpra>anje. trnde >e.) ^ 1 » i hišah, oblagodarjenih dobrim zrakom in ; zelenilom, kar se vse dela hišno življenje Itako sladkim?! To bi pomenjalo ne lc hi-• gijeniški, ampak tudi ekonomični prido-Ibitek. A druge strani, davši meščanskemu i elementu možnost, da se razteza v okolico, I favorizirala bi se tudi asimilacija okolice, ki ! se sedaj bolj in bolj odtuja mestu. Tuli s i tega stališča se ta nova inicijativa kaže j vredno, da se jo uvažuje. Toda mi hočemo pred vsem povdariti njeno ekonomično in higijenično vrednost. Tozadevnih načrtov imamo že, četudi omejenih. Na vsak način i bi jih trebalo u velja vati čim prej. Ker se me.^to vedno bliža ekonomičnemu propadu (.'.'/), kt-r stanarina vedno bolj narašča, ni j zdravateno stanje niti od daleč tako, kakor ! bi moralo biti —~ Komedija ni nova. Narobe: Kolikor !se spominjamo, s > naš; italijanski someš-: čani vsikdar s posebnim veseljem in do-! bro intuiteto udarjali v to struno. Vedno jih je tiščala naša okolica. «La strada conduce verso il territcno- — t^c^ nekako se glasi njihovo ^ slo, ki b„ i aelo, Stran 11 »EDINOST« štev. 70 V Tratu, dne 11. marca 1907 ako resno prakticirano, za posledico : poplavljanje naše slovenske okolice z laškim tujim elementom. Zborovalci so velikim zadovoljstvom sprejeli njegovo poročilo na znanje. G. dr. Treo, ako je že kakor deželni MALI OGLASi. -J L, Mali ojrlaai rsčunaio 5?© po 3 stnt. besedo; mastna tiskane besede se računajo enkrat »eč. Najmanjša pristojbina 40 stotink. == Plača se tako i. -.. — U Komedija ni nova. Pod pretvezo eko- poslanec deloval na političnem polju, kon- nomičnih, higijeničnih, socijalnih, kulturnih datiral posebnim zadoščenjem, da je nje- in ne vemo še kakšnih interesov propeve gov-a inicijativa glede pašuškov bila oven- dujejo okupacijo — politično anektiranje čana vspehom, da je izposloval odloženje okolice mestu. Pod plaščem naravne go- občinskegu zakona, da je v šolskem zakonu spodarstvene ekspanzije naj bi se izvela z uspehom povdarjal svoje stališče itd. toli zaželjena asimilacija, „zbližanje" oko- Spominja se je napadov na njegovo osebo ličanskega elementa z mestom. Naši ita- gle de vprašanja slovenskih zastav pred lijanski someščani bi v svoji velikodušno- otvoritvi bohinjske železnice, sti res hoteli upravljati našo okolico po Zborovalci so govornika uzoru mesta na — .korist okolice.. Ta trjevanjem večkrat prekinili. ^__________________. niša. korist bi bila le navidezna ulavni G- dr. Gregorčič je predlagal, naj se zamenjal, dobi svojo suknjo pri gostilničarju pri Sv. naša Korist di Dna ie naviue^iia, ^iavih * j i Ivanu. *amor naj prineae zamenjeno sukn>o. dobiček pa bi imeli oni. ker bi si z meto- obema poslancema izreče zaupnica, kar so OOOOOOOOOOOOOCOO Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje vavav/\ se proda iz proste roke. Kiar Izvan Trtta pltmtn« umro© kak „BALI oBLASj p f • n0qPKn0 nrinr&VnO Zil Živinn- ,.4I|. (mir v naprej, kar ir«B»č» o. bo Migov ogim* ob].v«]m j * OSCStV O poseuno pripiaviiu /.a če ni osebm poznana Upravi »sta. roio radi Velikih gospodarskih poslopi ; Tarifa Ja natlanjana na ćalu „MALIH OGLASOV" !a vtafcdo i . J v » ' * . 1 ' Ubka preračuni, koliko mu )• plačat, a tam. da praiteja batada m dobrill paSniKOV. rSllZlIia llieSta JUllH' Oglaaa treba nastaviti na „IRSERATHI ODDELEK * „Edino*«". Na vpraianja potom pisem bo dajal „IMSERATNI ODDELEK" Informaolja edino la, ča bo pismu prilolana mamka za odgovoj Zborovalci so govornika svojim pri- Zamenjeiia je bila SS?^Vurit .Narodnem domuJ pri sv Ivanu. Do iOnik, ki je bil za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. dičnim raznarodovanjem zagotovili gospodstvo velilci enoglasno storili Posebno pozor- p0h|štV0 vZJSS^JS tudi v okolici Toda do tega ne pride, mi nost so vzbudile besede dra. lreota, ko je l7bera atol5c Cenej da ge ni bati tekmovama Ulica se teh mirovnih ekspedicij ne strašimo, začel govoriti k drugi točki dnevnega reda Farneto 12 [nasproti Okr. boln. biag-1 A. G u 11 i c h, o prihodnjih dršavnozborskih volitvah. Govor- .. od najznamenitPj5e tvrdke. primeren nik je izvajal tako le: Kmalo po sankciji rlarEllUlMj za v kako cerkev, z 16 registri z i Tu ne odločajo le politične, ampak v prvi vrsti tudi socijalne konfiguracije. Intere santno naši Italijani hvaležni za to, ker s lem pomagajo dvi- seda: >agrarec«, govori gati ponos naš na naši narodni posesti. Priznanje našim poslancem. SALON _ - 'h-- konstatirati kako volilne reforme prikazalo se je na našem jako močnimi in ne žnimi glasov i,krasno izdelan, se pa je vendar Konstatirati, Kaso ^ „J p'oda po nizki ceni. Naslov se poizve pri organistu ijani skrbe za okolico. Mi smo jim obzorju število kandidatov. Cula se je oe- v Barkov!jah. se : »advokatih«, govori celo o c. kr. namestniškem svetniku RrOdajO SG ^t^^n^A jz dru. Lah ama r-ju. dr. Treo se je obširneje kameniti pod. JsaBlov : ulica Ramota, mandrija S m a- rnzaaaie udam* puui»uvcu», . , „. _ T .. ;nvi?a T^ 1- ^ is bavil z I.aharnarj evo kandidaturo. Izrazil J"^11-*- Dutovelj smo prejeli nastopno brzojavKo. J -- Zbrani na obenem zborovanju izrekamo je -nenje. đo se ne smeHenr g^rdla Zmerne cene. Po^iljatve na deželo. 361 z pozabiti da je Laharnar morda najbolji i 30 S0b3 človek — ampak vedno člen avstrijske a postrežbo in hrano. Predi nost se da nemški kuhinj do lf». ma ca. Naslov pod „Dobra hrtna" na „Inse-ratni o idelek Ediuosti*. 264 Vesti iz Goriške. Q(ll7hn oziroma postranski zaslužek išče inteli-OtU^ftJU gentna ostba. Dotičnik podučuje tudi glasovir. Naslov se izve v tobakarni „Narodneire doma* v Barkovljah. 25S našim nevstrašenim boriteljem ob Adriji Laharnar-ja, ne iz gospodarskih in posebno svoje iskreno priznanje, ter kličemo: Le ne iz narodnih ozirov. Ne sme se namreč krepko nevstrašeno naprej, mi smo vami. . . Vinarsko društvo Dutovlje. vlade, c. kr. uradnik. Man ne bi bila sramota za junaški Kras, da si mora iskati poslanca v 1115 kim. odaljeni Bukovini? Poslanec Krasa naj bo človek iz Vaše srede ki dobro pozna Vaše gospodarske in "m " " ~m kuhin d. Doneski za Gregorčičev spomenik narodne potrebe! človek neodvisan v vsa- Udda se v najem laKoj soba, hlev kapljajo počasi. Tako počasi, da je moral kem pogledu, je končal dr. Treo svoj ^^ufca R ^g-^orklja Stev. 135, Cam- odbor izjaviti, da ni še mogoče napraviti govor. Dr. Treo je imel prav — kajti ko - niti spominske plošče. Zares, ubogi smo, je g. Zubric Petar iz Sežane stavil predlog, j y ROjStUl toda ob smrti narodu najljubšega pesnika? ! naj se proglasi kandidatom domačina, g. pod wXri osebe* Ali niso morda vzrok temu one debate, ki Štrekelja, je bil ta soglasno proglašen _ so se začele ob konstituiranju odbora za kandidatom za sežanki okraj. G. Štrekelj CARLA FONI Trst, ulica Geppa št. 18, I. nad. Izdeluje kar najhitreje toalete za ples in gledišče ar ter angležke obleke ki jih izdeluje poseben krojač. Največa točnost, hitro izvrševanje po najnižih cenat ANTON S KER L mehanik, zcpriseženl ivedeneo. Trst - Carlo Gol do 11 i je v trg 11. - Trst Zastopnik tovarno koles in molokoles „Pnel Malo stanovanje Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljnč-in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografo* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaničn delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kolec motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON 5tev. 1734. POZOR! Lepi sveži kranjski špeh išče poštena slovenska družina brez kože od pitanih prašičev nr1:inra?rj:dZdLerFPdr^' kg TO nvč., kakor tudi fine 1817 kranjske klobase, komad po razpošilja od t Gregorčičev spomenik? Ljudstvo je postalo se je zahvalil na zaupanju in sprejel ponu- ^ pogodba ^ let _ Poiiudbe po primerno za tri osebe ^^ nVČ. z vrtom, v bližini me- • naprej kg I „Spartat" na „Inseratni oddelek Edinosti1 1937 prodaja kuhinjsko opravo: omare,, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica. zlovoljno, ker danes ni še gotovosti, jeno mu kandidaturu. kako se porabi nabrani denar; Iskreno pozdravljen vstal je g. dr. j ~ v~ " in ali pojde v istini v darovani namen. Josip Mandic, ki jim je v daljšem govoru r, oCUKa Odbor je izjavil, da se določi to ob svo- kakor Tržačan s posebnim zadoščenjem Ferriera St 25. jem času sporazumno z vsem narodom izrazil zborovalcem svoje veliko veselje p clnuancl*O 7SlIfinSI in tovania potom lokalnih pododborov. Toda takih nad toliko navdušenostjo. Pojasnil jim je | ^G uli«"""^ K«" Ji lokalnih pododborov do danes ni in tudi naš sedanji politični položaj in način, ku- — ~ - ni pričakovati, da bi se kje ustanovili v kor bi Kras najlepše prišel do veljave, doglednem času. Jedini odbor, ki se je skrinjal se je dr. Treo-tom, kar se tiče sestavil v Ljubljani, se je razšel, — mimo ANTON ANŽIČ, mesar Ljubljana. deželnim sodiščemJ. Svoji k svojim I Cene brez konkurence. — Laharnerjeve kandidature. G. Albin Štrekelj Važno za trgovce. predmestju.V hiši ue. vod. iz Skocijana je opozoril na težki boj j ^ ki ga bijejo naši bratje v Trstu. Predlagal je tako, da se v malo let h amortizira. Pogoji ugodni naj se tržaškim deželnim poslancem izrazi Ve* P°ve -Vratni oddelek Edinosti" brezpogojno priznanje brzojavnim potom. Ko so bili ponehali klici: #Živijo Trst«— Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mole oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" jj.Xehiayan urar in zlatar TRST, Corso štv. 23. Prodaja ure in dragocenosti. Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cens smerne.- Kupuje in menja. grede bodi povedano, da je bil ta korak prav gotovo prenagljen. Ostaja torej samo odbor v Gorici, ki bi odločeval v tej za naš narod tako važni stvari. Ta odbor pa ima že od začetka na sebi pečat strankar- stva, kajti narodno napredna stranka na zahvalil se je na to v imenu Trsta dr. J. Goriškem ga ne priznava, češ, da v njem Mandič z besedami: Naš boj je težek, toda nima zadostnega zastopstva. Zdi se nam, zmaga bo konečno naša, ker imamo brate da bi bilo treba vso akcijo reorganizirati, ki nas ne zapustijo, ki nas ljubijo !c S tem Ali res ni mogoče, da bi šli enkrat skupno bilo zborovanje končano. Po zborovanju pot ? Neprijetno je bilo že, da so se takoj se je razvila svobodna zabava. Vrla rZo- po smrti pesnikovi začeli oni neplodni pre- rislava" pela je še pozno v noč piri po goriških časopisih o pokojnikovem Zbororalci so poslali našim poslancem političnem mišljenju, prepiri, ki g o- to brzojavko : „Bratski pozdrav in priznanje to v o niso bili na čast pesnik o- za Vaše vspešno in junaško delovanje na korist vemu spominu! In kakor je sedanji naše skupne stvari položaj, ni izključeno, da se zopet vname kak nečasten boj za nabrane prispevke, j m m kakor hitro nanese prilika. Tega pa bi IZ Kl*3ltJSkQa nam v resnici ne bilo treba! j Osuševanje ljubljanskega barja. Po mno- d. Društva na Goriškem. V minolem goletnom prizadevanju se je lani konečno letu ustanovilo se je na novo 11 slovenskih, vendar-le sklenilo, pričeti čim prej z osu- y italijanskih in j nemških društev. Vseh ševanjem ljubljanskega barja. Sedaj je skupaj bilo je koncem leta 309, od teh 98 padla tudi zadnja ovira, ker je poljedel- v Gorici. . stvo ministerstvo ravnokar odobrilo po- Včerašnji volilni shod v Sežani, sklican &odbo, ki Je med poklicanimi faktorji od deželnih poslancev dra. Treota in g. sklenila &lede izvršitve osuševalnih del. j Štrekelja, je vspel zelo sijajno. Istega se je p™jekt za osuševalna dela, ki bodo stala; jovarna trgovskih registrOV vdeležilo nad 300 oseb. Zastopani so bili 4,184.000 kron, je izdelal inženir Sodhaj-j JP rinliA vsi okraji: Sežana, Komen in Ajdovščina, sky* Tekora letošnjega leta se izdelajo še j UllSUlVO I SftSSIfll QL NgilO navzoči vsi župani. Opazili smo med dru- Podrobni načrti, prihodnjo pomlad pa se ! ^ PoHOTM Št. 5 - Ogel VlS Ifilla Smilita J ?imi razun dra. Treota in g. Štrekelja po- faktično pr^ne z osuševalnimi deli ob sebno dra Gregorčič-a, zdiavnika v Seno- LJubljanici in Gruberjevem kanalu. Dela žečah, dra. Josipa Mandića iz Trsta, kakor j moraj° biti dovršena v petih letih. | w zastopnika lista »Edinosti«, gg. dra. Janca j Iz deželnega šolskega sveta. Iz Ljub-:W in dra. Puca iz Gorice itd. Na predlog ljana nam poročajo: Deželni šolski svet j dra. Treota sta bila izvoljena predsednikom je zadnji svoji seji odločil definitivno ime- ' Giovanni Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Uentiliii Trst, ulica Vincenzo Belimi štev. 5, Trst (ogel San Spiršdione (hiša Bruaner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklen* stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. S p e c i j a 1 i teta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na dom. = ALBERT BROSCK Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2. Velika zaloga tožnlortn in Kap za vojake in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema -shrambo zimske kožuhovine ter jamči za 5koEDIKOSTc štev. 70 Stran III dosedanjih službenih mestih. Učiteljica Kranja Mikec je premeščena i z Drag-atuša v Begunje pri Cerknici. Vpokojena sta učiteljica Pranja Furlan-Eržen na Vrhniki in učitelj Martin Tratnik v Postojni. V balonu z Dunaja v Kočevje. Pred- včerašnjim ob polu treh popoludne se je v Kočevski okolici spustil na zemljo velik Moderna velika vojna ladija porabi na dan : nič manje nego 320 hektolitrov vode. Pri- | bližno dve tretjini jo porabijo parni stroji, j ostalo je za pijačo, kuhanje, pranje i. t d. | : Ko ladija porabi sladko vodo, ki jo ukrca j v pristaniščnih, tedaj si mora potom kon- j denzatorjev nabavbljati sladko vodo iz morske vode. S takimi kondenzatorji je pro- vojaški balon v katerem sta z Dunaja pri- vidjena vsaka moderna vojna ladija. plovila stotnik Tauber, prideljen vojaškemu eronavtičnemu zavodu na Dunaju in pa dr. A Defant, asistent osrednjega me-teorologičnega zavoda. Z Dunaja do Ko- °d katerih je Razsipna kneginja. Iz Petrograda poročajo, da je kneginja Evgenija Olden-burška v zadnji čas zapravila dve posestvi eno bilo vredno nekoliko , tvje sta plovila 6 urin 19 minut. Plovila sta 3000 metrov visoko. Temperatura je znašala 5 stopinj R. pod ničlo. Z uspehom sta bila zadovoljna. Novo rudniško podjetje. Med Izlakami in Zagorjem so te dni pričeli s kopanjem mtimona. Kakor se zatrjuje, se nahaja tam velika množina antimona ter hoče te rudninske zaklade izrabiti neka berolinska tvrdka, ki razpolaga baje z milijoni kapitala. Gospodarstvo. Zakaj mora biti belo vino kadar se pije hladneje nego rudeče, oziroma zakaj mora biti slednje bolj toplo? V Gajzenheimu v Nemčiji so nedavno temu napravili poskuse z nad j00 vrst vin in'se je izkazalo, da je belo vino ji^ pohajalo najbolje in da ima najbolji okus in duh pri t mperaturi 10 do 12 stopinj Celzija, a rudeče vino je najbolje pri temperaturi 16 do 18 stopinj Celzija. Tudi se je izkazalo, da se vina pri teh temperaturah najmanje pokvarijo. Za težka bela vina je najbolja temperatura 10 C, za rudeča pa navadno .6 in pol C. Pri visoki temperaturi se najlažje spozna, je-li vino pokvarjeno ali ne ? Razne vesti. milijonov. V zapadni Perziji se nahajajo baje kamele, ki so snežno bele in visoke le eden in pol metra. Na vsem svetu je približno 240.000 vrst žuželk. Nekatere so tako male, da jih ima 4000 še le težo peščenega zrna. Vročina solnca je tako velikanska, da si tega ne moremo nikakor predstavljati, vsekako bi zadostovala, da dovolj ogreje 2000 miljonov svetovnih teles, kakor je naša zemlja. Vsako minuto dobiva zemlja dovolj solnčne toplote, da razgreje od navadne temperature do vrenja 37.000 tone-nat vode. Avstrijska vseučilišča. V Avstriji je osem vseučilišč in sicer eno češko, dve poljski in pet nemških. V šolskem letu 1904/05 vseučilišča 22.374 dijakov. Pri 657 ni bilo možno natanko določiti narodnost. Nemcev je bilo 9529. Poljakov 4428, Čehov 4405, Jugoslovanov 1153, Malorusov 998, Italjanov 507 in Romunov 526. Židov je bilo 3343. Za slovanske dijake, katerih je bilo 10.984 so bila tri vseučilišča, dočim je na 9529 Nemcev prišlo pet vseučilišč. Od tod se vidi. koliko enakopravnost da vživajo Slovani v Avstriji. Leti 1907 in 1793 Sta si popolnoma slični, ker padejo prazniki v obeh letih na iste dneve. Koliko so stale posamične vojne. Neki nemški list je nedavno priobčil seznamek izgube ljudi in stroškov velikih vojn v zadnjih 50 letih. Krimska vojna (1854 — 1856). 150000 mož, 8000 milijonov mark, italijansko-francosko-avstrijska vojna (1859) 45.000 mož, 1200 mil. mark, avstro-pruska vojna proti Danski (1864) 3000 mož, 140 mil. mark, avstrijs>ko-pruska vojna (1866) 45.000 mož, 1280 mil. mark,^nemško-franc. (1870—81) 215.000 mož, 12.000 mil. mark in rusko-turška vojna (1877) 250.000 mož, 4480 mil. mark. Skupno je torej v teh vojnah palo 708.090 mladih mož! Pariško prebivalstvo. Od leta 1837, ko je imel Pariz 868.438 prebivalcev je prebivalstvo tega mesta silno naraslo. Leta 1841 je bilo 935.251 prebivalcev, leta 1846 /.e 1,052.899; leta 1851 jih je bilo samo 363 več, ali leta 1856 že 1,174.346. Leta 1861 je prebivalstvo naraslo na 1,696.141, 1866 na 1,825.274, 1872 po vojni jih je bilo 1,851. 792. Od sedaj naprej je prebivalstvo bolj naraščalo; leta 1876 jih bilo 1,988.866, 1881 pa 2,239.928, potem leta 1886: 2,3 07.621, 1891: 2,447.500, 1896: --537-000 početkom leta 1901: 2,060.000. Štetje se vrši vsakih pet let. Mnogi praktični zdravniki v Koloradu. (Združene države) si sedaj prizadevajo, da bi nagovorili zakonodajno oblastnijo, naj bi izdala zakon, po katerem bi se smele ženiti oziroma možiti samo tiste osebe ki so popolnoma zdrave. Dotični zakon naj bi predpisal, da bi se vsi, ki se žele poročiti, dali preiskati od zdravnika. Ako bi zdravnik spoinal, da sta — moški ali ženska — nesposobna, ker bolujeta oba, oziroma eden njiju na neodzravljivi bolezni oziroma nista dovolj telesno razvita, naj bi se istima ne sm elo dati ženitbenega dovoljenja. Najdaljša proga poulične železnice na svetu se nahaja v republiki Argentinija. :'roga je od Buenos Ayresa do San Marina dolga 7® Vi km; na njej vozijo konji, j Ker je to za tamošnje kraje ceneje nego j ob rat s paro ali elektriko. Najveća tovarna zobotrebcev se nahaja blizo Pariza. Ista izdela na leto povprečno -o miljonom zobotrebcev. Prvotno je bila | to varna ustanovljena za izdelovanje gosjih peres. Ko 90 pa te prišle iz navade, je bila preustrojena za izdelovanje zobotrebcev. Indija ima skoraj 7 milijonov hektarov umetno namakane zemlje. Madrid je najviše ležeče glavno mesto Evrope; isto leži skoraj 700 metrov nad morjem. Koliko vode perabi velika vojna ladija? Zahvala. Podpisana se srčno zahvaljuje vsem sorodnikom in znancem za izkazano sožalje v priliki smrti dragega soproga Aleksandra Mahorčic-a Posebno izreka svojo zahvalo velečastiti duhovščini. slavnom starešinstvu, načelniku gospodarskega sveta iu Šolskemu vodju gosp. Albii u Štrekel -u za ves njegov trud in vf»em onim ki so spremili pokojniku k večnemu počitku. Marija vdova Mahorčič. MATAVUN, 9. marca 1907. Morim EDINOST TELEFON 1157. y TfStll nI. giorgio galatti 18 D (Jfarodni dom) D izdeluje vso tiskarska dela v najmodernejem slogu bodisi v pri-prostem ali večbarvnem tisku b po zmernih cenah. V V - Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. ZALOGA MOKI] — A rad BRODER NEUMANN obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer - ju ulica Stadion štev. 9 12. Trst urar ^liti - ri. rcsie nuorc št. g pnjorr.fa ielik? izbor ur: Ornega. Schafhause, Ler.fcines, Tavanes itd kakor tudi ziate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birme Spreiem* rocraviianis do nizkih ornah oooooooooo oooooo Restavracija Finding ulica Cologna štev. 9-13 Dreherjevo in Flzensko pivo. Kazna vina, izborna \ina. Lepo kegljišče. Plesna dvorana, biljard, igralna soba. Vsako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbo. oooooooocooooooo Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno MT VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih llšpoT. predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov In izbrana zaloga krasnih razglednic za - boiič i 11 novo leto. ■ ■ Via Farneto štev. 3 Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamci se za najvećo hitrost in točnost Za naročbe seje oglasiti izdelovalnici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. ® Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe&cijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono št. 847. - Via đslla Stazione štv. 7. - Telefono it. 847 FIliJaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje predmetov, H se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pms.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mm' Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE in SHBA^JEVANJE PKEPBOH Točna postrežba, in nizke cene. pohištvo in tapetarije (naslednik G. Dalla Torre Giacomo jffacerata ulica Ml' Acpeflotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije — — — se v d ob i pri — — TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zmerne. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS C f 'jLh+^Jf r-.-m^l c (O —: >eo s cs 3 "3 « j* g o «o e 30 C f> O" cd jr: CD I \r ! f- c^ —'» i-'.- ~Sr', S'""'-S \ s t--? ■ : v^j rT7 * r ^n co » e ® O —■ CD ^ S ® 3-3 111 < vrednosti ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami Številk ; "2. Pomikala, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; 4 Aložnost oa se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; ft. Trak, Be povsem lahko odstrani; ♦i. Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; S. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da se lahko napiše dopisnice cd kraja do konca 10. Premikovalec ee pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je muogo trdnej in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv, g- Telefon 1826. Stran IV »EDINOST« atv. 70. V Trstu, dne 11- marca 1907. Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod Iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pola (Dunaj) 5 30 0 Herpelje—Rovinj—Pola. 720 0 Herpelje- Divača—Dunaj. 2*50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7-10 6 Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9*20, 3, 8'15; Cib nedeljah in praznikih : He rpelj e —Divača. Trst—Baje—Poreč. •10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3'io 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Vozni red paraikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Parniki odpotujejo vsaki dan) j TEST-M1LJE: (par. „Epulo" in „Gianpaolo-1) 8 — 12-15. 2-30, 4-10. 6*2® *) S. MAROS MILJE "(ob "nedeljah in praznikih) 8 —, 12 —, 2-30 6 i^. M1UE-TRST: 7 05, 9*30, l ^. 3'™ 5 ^. MELJE-?. MARCO : (ob nedeljah in praznikih) 7-05, 8-30, 1*2°. TRST-KOPER : (par. .Santorio", „S. GiuBto" in „Ca-podistria*) 7 45 12-—, 2 S®, 4*30. (ob ne-nedeljah in praznikih); 7*50. U*—, I2.w 2*i£, 5. _KOPER-TRST: 6*45, 7*45, 9 —, I*™ 3-10. (0b nede- —————————- 1 IjaLi rn prazn.) : 0*15, 7*45, 9*—, I—. 4*—. 2 26 Borit—Draga— : TRST-ISOLA PIRAN: 10 30. 4*—. : PIRAN-TRST : 6 30, 12 i TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3*»o. j UMAG-TRST: 6*—. ; TRSI-ROVINJ : (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittanovi. Poreču in Versaru) torek, četrtek P T-T" njilik H«n«bnwa ROVINJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7*30. T rs-Gorica-JEsenlce- Ceo vec-Beljak-Monakovo. TKgT_PDLJ: Pogtni parnik. (Vstavi se: v Piranu, 6— 0 do Gonce m medpostaje (Prvač.na-Ajdov- i p P Cittinovi, Poreču in Versaru. ščina: 9 57) ! ' ^ daiJ . 7 25 B Gorica (Prvačina-AjdovSčina 9*S7) Jesenice- j pULJ_TRST. (p;gtni m j V9aki dan . 6-30. Beljak—Celovec—Praga. TRST-PULJ : Trgov. parnik (Vstavi se v Poreča, r~ 0 Opčine Gorica (in medpostaje) Jesenice- j ** j^M i ponedeljek sredo m Beljak—Monakovo. petek* 5*— 12-5J 0 Opfine- Gorica (in medpostaje) (Prvačina- puLj.fogf. (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5*- Ajdovgcina : 3*27) Jesenice—Celovec. + T7vent,,elno B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga nroca 0 do Gorice in medpostaje. * UTianiK.a progd. o Opčine- Gorica (Prvačina—Ajdovščina : 9 ^ XRST -M1RAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3— N^ nrA/l^i Je v P^anu z 10 I ld piUUdj sobami, salonom, 2 sobicami, kletjo ; krasno teraso na stien-hiše; razgled na morje: plinova razrve. ti java, voda, vrt. stranišča closet, k t prej ob morja za 20 kabin — vse novo. Cenjeno 40000 kron. Na nrnHai v piranu zelišča za i'd Uuaj gradnjo dvorcev, okolu 12.000 štirj-metrov ; krasen položaj, blizo morja, skupno s že dogotovljeno kopeljo. Cenjeno 5 kron po štirj.- Na nrn/lai sta v ,zo>' civa krasna llđ y I UUdJ dvorca s parkom, skupno 2700 štirj. metrov za 30.000. N. nrn/lai nova Prosta davka, lld piUUdj 2 balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano s krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kopeli ob obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mnogo trt. Hiša je blizo pomola in železniške postaje. Cenjena na 30.000 kron. Na ororlai dvorec 0>> g^avni cesti lld piUUdj s krasnim razgledom na morje za 30.000 kron. Za informacije in pojasnita obrniti se je na Rafaela Bizzai, Trst, Corso št. 22. II. nads 3*2 4.35 7.«" Jesenice—Beljak— Monakovo. 01 nedeljah in praznikih : 1-JJ 0 do Gorice (Piva- j č na—Ajdovščina : OI'HOD iz Gorice v Ajdovlčino : 9-15, 2*£j>, 9*22- GR1N JAN-MIRAMAR-TRST : 1—, 6*—. TRST-SESLJAN-TRŽIC (Monfalcone): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TRST : 7 —. TRST-GRADEŽ : (parnik „Magdala") v torek, četrtek in Boboto : 12* —. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek: 7 —. Prihod v Trst. V Italijo preko Kormina in Vidma *'2 5 B preko NabreZine v Kormin. Videm, Milan, Rim. • £•55 0 v Koiuin (se zvezo na Čerrinjan in Ajdov- ! ščico) Vidtm, Bcnke. 0 v Kormin (se zvezo Milan itd. Do Gorice—Kormina—Ćervinjana. 0 do Gorice, preko NabreŽine (se zvezo v Ajdovščino) 0 do K-ortrina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. "55 B v T.jubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto cj'55 0 \ Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6 (JU 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3-SO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 1 f-30 (J v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. j-oo Pula—Rovinj—(Danaj» ~*45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. ^•46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 1105 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v Ajdovščino) Videm- četrtek: 8—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, ! Zadaru, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek ll*lo. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trst v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzo vlakom, ki pride v Pulj ob 9" 45. V Kotoru sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8*—, vstavi se:vv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu. Hvaru. Korčulu. Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui, Dnrazzu, Sa. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfti v četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6*—. TRST-METKOVIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30. V MetkoviČib pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5*04. : TRST- METKOVIČI (B): v Soboto 8 30, v Metko-vič v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8 30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuaeppina) 4*30 A. Beccari IL. R»ose autorizovana mehanika in inštalaterja vode in plina TRST, ulica Luc^a štev 4 Telefon štev. 144S. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. osfcrbaSsta ia opravljata vodne KalKolaioDs ter naata Zalogo pritikiin in prodajo mrežic za svetiljke Proračune na zahtevo brezplačno. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST — ulica del V Istituto š t. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. kuhinjska oprema 1 feosltra, emsila, in litega želesa; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. kilmmn meSflna agencija za nameščanj: TRST — ulica Barriera 25, X, p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja iuiu in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje in prodaju izvrševanje ra/.uili obrt»» uumesea izbrano osobje za vsako stroku. Gostilna „MAJCEN" ulica Micolč Macchiavelli 34 Toči se 3strsko9 Vipavsko in Dalmatinsko vino. — Dober kraški teran. -= Izvrstna kuhinja. ===== Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu IVAN LAH. Liniment CapsiGl C°. nadomestek za Anker-Pain- Expeller Pri nakupovanju tega priznano najizrrstne.iega, boluMažujočega mazila, ki se dobi ▼ rseb lekarna naj se vedno pazi na znamko „SIDRO". Lekarna dr. HIOHTEBJ A i T traoi. Folirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU JOSIP PEGAN - "i rst Oglje, Drva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cene Ć i n TRST-KOTOR: (p.-Dubro vniku)v četrtek 4*30 vstavi Ob nedeljah in praznikih : iz Herpelj in Divače. Bfc . Zadru, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku. Kamenari in Riaan. Zvezo v Dubrovniku (par. Poreč—Buje—Trst. rBoianau) z Obotti (Skadar). 9 20 0 Iz Boj, Kopra in medpostaj. TRST-KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. „Salona") 10 iz Pereča, Buj, Kopra in medpostaj. v Boboto 6"— ; vstavi se : Zadrn, Spljetu, Kor- 9 35 o iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. čulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trat v Monakovo— Praga—Celovec—Jeseoice—Scrica—Trst _____sredo 4-50. . ,, , ^ , t • r- - r» » ua TRST- REK A-METKOVIĆI-KOTOR: četrtek 12 — 5— 0 u Monakova, Celovca, Jesenic, Gonce, Opčm itd. poldne (p. drnst. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru ia od Zadra do vilisKa agencija Srst — Crg Cavana S, 1. siadslr. — ^sl. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin. olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-sarjem. daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-= dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. ----- ■ — 7*15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— B iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice 12-22 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, OpČin. Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — II B u ^MM^i^) : I^-METKO^ČI : »do) M v 1 'O® U iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob r edeljab in praznikih : 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in raejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Itaiijo preko Ćervinjana In Benetk. 5 50 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, Viti em, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrešine. 11-50 0 preko Ćervinjana v Benetke—MQau (se zvezo na Vidtm in Čedad). 5 B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). Prihod v Trst. Iz I alije preko Ćervinjana In Koralna. £•40 O iz Kormina jn Ćervinjana preko Bivia. 9*— B Iz Kormina preko Nabreline. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-vi'ijana. 11*2S 0 iz Kormina preko NabreSine. 4'J® 0 iz Kcrmina (zveza z AjdovSčino) in iz Čer vir jana. 7'i® 0 iz Ćervinjana. 7-^j B iz Kcrmina (rveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 8-ao B iz Konaina (zveza z Ajdovšč.) preko !Nabrežine. 10"^ 0 iz Kormina in B iz Ćervinjana. Z Dunaja '.Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bujimpeš e in Reke. 6*30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7*20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte Q'— B z I unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. B z Danaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo popoludne. 0 = Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica. ODHOD iz TRSTA : 6.02« 8, 8.42,9.07«, 9.56 IO.44, "-30. I2.20, I2-S2**, I.32*. 1.26, 2.12* ■ 2.28", 2,44, 3.08', 3.32**, 3-56*, 4.32**, 5.07 i 5.56, 6 28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9.56**, 11.20 oDHOD iz OPČIN: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 4'—. Nazaj v Trst v četrtek 8*15 Beneška proga. TRST-BENETKE: (L!oy a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska proga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3-—. Pireus v soboto 5'— (zveza z nagličem Trat-Carigrad) v Carigrad v Četrtek ob C*—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8 30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Aleksandrij8ka proga. T RST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek —, v Alekaandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11'—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim Nrzovlakom Ostenda Trst. (Lioydovi parniki vož-jo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in KoStanco vsak teden. Trst-Keka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane Številke značijo popoludne. Amerikanska proga: Trst-New-York Austro-Amerieana Delniško parniško društvo Parnik Dan odhoda: „Gertyl ...........19. Marca „Francesca"..........23. ^ n „Giulia"........... 6. Aprila n Laura'*...........13. nEugeniau •••••••••• 20. „ „ Sofi a Hohenberg' ......27. „ „Francesca"..........11. Maja „Gerty" ........... 18. „ „Laura' ........ . . . 28. „ rGiulia" ........... 1. Junija REageniau .......... 15. ^ .Sotia Hohenberg"......22. n -Francesca- .........29. P TELEFON 1157 TELEFON 1157. TISKARNA (Narodni Dom). srn (=) Ulita Galatti 18. I a EPIN9ST ^ TRSTU.^ II II kakor: račune v vseh oblikah, za- 04,6.44,7.32,8.07", 8.12,9.07, I0.39**, In P^k«« t« Ob lepem ' Do kolodrora drt»me ieleruico orlr. odhod z iste po«*Je. Najbuljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti" -mm Izdeluje: trgovske tiskovine vitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd., ===== vizitnice raznih oWik za 9°sPo za denarne zavode in kon" VOC IIOKUVilIC sumna društva kakor: pra. vila, letna poročila, vse potrebne tiskovine itd. 73 7nn3nct\)3 ■ uradne zavitke, uradne JLd županstva . razg!ase/ vse potrebne tiskovine itd., - brosure; knjige, poročne liste, osmrtnice itd. itd. □ □ □ Na željo pošilja tiskarna uzorce vsake tiskovine kakor tudi proračun istih. Vsako delo se izvrši ukusno v najkrajšem času in po zmernih cenah. -- □ IDE m: