iste Mil*, štev. 17 Ljubljana, petek 22. januarja 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Dih = ^ lakaja 4. zjutraj. = ^tane mesečno D;n 25'—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi 00 tarifu. Orsdnsš-ivo s Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od icj. ure naprej v Knaitovi u. št. 5/I. — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprmvnIStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu s Ljub-jana št. «1.84» - Praha čislo 78.180. W«en, Nr. 105.141* Ljubljana, 21. januarja. Po dolgotrajnih pogajanjih je končno |e prišio do sestave nove nemške vlade. Ko so nemški nacijonalci napadli locarnski pakt in vsled tega izstopili iz vlade, je bilo jasno, da oni za dosleden čas ne prihajajo več v poštev kot vladna stranka. Državni predsednik Hinden-burg ie forsiral sestavo novega kabineta iz vrst onih strank, ki so glasovale za locarnske pogodbe. Hindenburgu se mora priznati, da se je strogo držal ne-ie besedila, ampak tudi duha ustave. Socijalna demokracija js postavila take pogoje za sodelovanje v kabinetu velike koalicije, da je bilo takoj jasno, a se ne namerava podajati v novo kopičijo z nemške ljudsko stranko, s katero ima žalostne izkušnje iz pretekih !er. Vsled negativnega stališča sccijal-:-ii demokratov se je misija voditelja y ;-,-okratske stranke dr. Kociia izjalovila! . : ato je pozval državni predsednik ifndenburg državnega kancelaria dok-va Luthra, naj sestavi parlamentarni "vlado iz vrst tako zvanih srednjih , .r;r:k. Ta vlada naj bi bila neodvisna na levo in desno in naj bi sledila lastni -Mitični liniji. Razen gospodarske stranke so vse ostale v poštev prihajajoče stranke pristale na koalicijo, kakršno je predlagal Hindenburg in ki je bila po odpovedi soeijalne demokracije edino možna. Najnačelnejša politična skupina povojne Nemčije, demokratska stranka, je zahtevala gotove garancije proti povratku nemških nacijonalcev na državno krmilo in uvedbo novega, demokratičnega kur za tudi v nemški notranji politiki. Najboljše jamstvo za tako politično linijo je videla v zasedbi notranjega ministrstva po zanesljivem demokratu. Na ta način bi imel eden glavn h ideologov demokratske stranke in eden njenih naj-:••;•: isobnejših voditeljev dr. Koch postati nr.:ranji minister. Prvotno so vse zvezane stranke pristale na to kombinacijo in jo odobrile. Naenkrat je začutila desnica v novi vladni koaliciji, da bi imenovanje doktorja Kocha za notranjega ministra pomenilo ojačenje demokracije v Nemčiji i.i zasiguran vpliv odsotne socijalne demokracije na nemško notranjo politiko. Opazila je. da bi dr. Koch vložil vse •■-. -je sile za demokratični kurz, tako v notranji kot v zunanji politiki. Prva se je uprla proti dr. Kochu bavarska ljudska stranka, ki se je spomnila njegovega odločnega nastopa za časa Kappovega puča. ko jc upravljal n -rtfelj notranjega ministra. Pretila je z izstopom iz vladne koalicije, če se ne žrtvuje dr. Koch. Demokratska stranka je stala pred težko odločitvijo. Končno so pri njej r.ragali vsi osebni pomisleki in. sledeč svojemu globokemu patrijotizmu, je pristala na to, da prevzame mesto izrazitega dr. Kocha. manj znani, toda odlični čian demokratske stranke dr. Kiilz. Demokrati so odločeni izvesti do kraja po-:»kus za ustavno in parlamentarno rešitev današnje nemške režimske krize, čeprav pri tem žrtvujejo svoje najboljše može in neposredne koristi svoje stranke. Nemška demokratska stranka se pač razlikuje od drugih nemških političnih skupin po svojem globokem, načelnem, ' -rnajnem patrijotizmu in požrtvovalnosti. Ni dvoma seveda, da druga dr. Luth-rova vlada v sedanji sestavi ne zadovoljuje nikogar v popolni meri. Vladna koalicija sama ni nič kaj enotna. Opo-2 i c: j i pa So novi ministri preveč desni f.ii preveč levi. Socijaldemokratično časopisje očita novemu kabinetu, da sestoji po večini iz desno orijentiranih ^sebnosti in da .ie žrtvoval najizrazitejša demokrata dr. Kocha. N .cijonalističnemu časopisju pa se zJi Luthrovo ministrstvo še vedno pre-demokratično in zamerja predvsem, da je prepustil notranji portfelj demokratom. Tako ne more nemška vlada sredn>ih strank računati na zanesljivo oporo v opoziciji. To dejstvo utegne zanje podati uscaepolno. Sama za sebe koalicija srednjih strank nima pariametarne večine. Živeti more le, če jo podpro na-eibnalci aH socijalisti. Eni kot drugi so nezadovo'jni, nezaupni in pričakuieio Nadinih del. Če bodo ta dela taka. di '"-do izzvala veselje v taboru socijalne demokracije, bodo rodila srd in odpor j5"! nacijonalistih. Dr. Luther in njegova koalicija so v težki dilemi. -elo malo je verjetnosti, da bi novi kabinet živel dolgo življenje. Brez trdne politične iinije in zanesljive večine v parlamentu je težko vladati. Politična kriza v Nemčiji se navzlic sestavi druge dr. Luthrove parlamentarne vlade nadaljuje. Dmamitna eksolozija J^liami, 2!. januarja, d. V bližini zdravi* 'js-a je nastala velika dnamltna eksplozi« ja- Trije d;!avci so mrtvi, 15 pa težko ra« ^jenih. (Miami je znar.o zimsko zdravili« ičs begstih Američanov.) Pašič se vrača domov Radi naraščajočih komplikacij v tsolitičnem položaju, — Ugibanja o razvoja dogodkov« — Radikali kličejo zopet Aco Sta- nojeviča. Beograd, 21. januarja, r. V političnih krogih se govori, da se morelo v februarju pričakovati večje izpremembe v političnem položaju. Sedanja vladna koalicija bi se imela razširiti z Davi-dovičevo skupina ali pa bi se imei ustvarit; nov Narodni blok. Nekatere verzije tudi izrecno povdarjajo, da dela Stjepan Radič, da bi pritegnil v vladno koalicijo Davidovičevo stranko. Za to trditev vidijo nekateri utemeljitev tudi v Radič eveni govoru v Subotici. Zdi pa se. da ne gre za razširjenje sedanje koalicije, temveč za njeno razbitje. Radikali že dalje časa ne zatajujejo nezadovoljstva nad svojimi zavezniki v vladi in zadnji spor z notranjim rrrnistrom Božo Maksimovičem je število nezadovolinih v radikalni stranki znatno pomnožil. Z czirom na vse to se smatra, da ho meseca februarja prišlo do zelo zanimivih političnih dogodkov in iznenadeni. Knlnortira se vest. da je bilo Radieu in Pašlču sporočeno, da oni. ki povzroči raznad sedanje koalicije, ne bo v event. volilni vladi in da je samo to še vzrok za obstoi sedanje koalicije. Dogodki ra se kotrčijo in ni izključeno, di bo kmalu počila nit. na kateri visi RR. Položai v vladi je postal tako resen, da je zopet napovedan prihod starega prvaka radikalne stranke Ace Stanoje- viča, čigar prihod v Beograd znači ved 110. da je prišla stranka v hude škripce. Nekateri pristaši Ljube Jovanoviča trde. da pride Stanojevič v Beograd zato. ker je baje ministrski predsednik Pašič zadnje čase popolnoma izgubil politično avtoriteto in ker radikalski prvaki že iščejo pripravnega moža. ki naj bi prišel na njegovo mesto bat šef radikalne stranke. Včeraj je bil minister Guirielč v avdiienci ter je kralju naročal o konfliktih, ki so nastali vsled Radičevih najnovejših nastopov. Jutri se povrne v Beograd prosvetni minister Stiepan Rad'č V soboto Pride na dnevni red finančnega odbora debata o ororačunu trgovinskega ministrstva, zato se minister Kra:ač danes vrača iz Švice Za nedelo je določena razpirava o budžetu ministrstva prosvete. na kateri namerava, kakor se govori v po učenih krog"n, nodati Stjepan Radič nekaj političnih izjav, zlasti o poslednjih dogodkih, ki so povzročili toliko razburjena. Zato pričakuieio nolitični krogi nedeljsko sejo fnančnega odbora s precejšnjim zanimanjem. Beo-rad, ?\. janr-rja. p. Po nekem poročilu iz Monte Carla. s° ministrski predsednik Pašič vrne v Beograd 25. t. m. Pol miljarde za pokojnine Razprava o vrhovni državni upravi. — RE vkda napoveduje revizijo uradniškega zakone: podaljšanje službene dobe, nameščenci ne j sam vzdržujejD svoj pokojninski !cnd. Beograd, 21. januarja, p. Dopoldne je priče! finančni odbor razpravljati o proračunu vrhovne državne uprave. Po predloženem proračunu znaša civilna lista 24 trilijonov dinarjev, apanaža princa Jurija 60.000 Din in draginjske doklade zanj 123.000 Din, tako da izkazuje celotna civilna lista s prejemki princa Jurija 24,183.00 Din. Za narodno skup šč;no je določenih 47.C24.C23 Din, za predsedstvo vlade 2, 923.943 Din, za Državni svet 6,850.223 Din, za glavno kontrolo 17 rri lijonov 612.723 Din, za pisarno kralevega dvora 1.751.160 Din, za pisarno kraljevih redov 1,271.420 Din, za splošne izdatke pa 32,270.003 Din. Redni stroški vrhovne državne uprave znašajo skupno 133,127.483 Din, k čemur je treba še prišteti 3GO.COO Din izrednih izdatkov za pisarno kraljevega dvora. tako da znaša celotni proračun vrhovne državne uprave 133,427.483 Diu. Razen tega jo bil predložen proračun pokojnin in proračun državnih dolgov. Proračun pokojnin izkazuje 498,057.551 Din in sicer za pokojnine državnih nameščencev 84,323.040 Din, za vdove 21.600.000 Din, draginjske doklade vpokojencev pa znašajo 388,105.751 Din. Proračun državnih dolgov izkazuje 571 mi-ii;onov 24.582 Din. Tu so vštete anuitete odplačilo kuponov, odplačilo dolgov iinanč nega ministrstva Narodni banki in viseči dolgovi Seja finančnega odbora se je pričela ob 10. dopoldne. Minister Marko Gjuričič ni kot zastopnik ministrskega predsednika poda! nobenega ekspoze'a. V imenu vlaaine večine je predlagal radikal Vlada Miletič redukcijo pri Glavni kontroli in Državnem svetu v višini treh milijonov dinarjev. Govorili so poslanci dr. Kumanudi, Pušenjak, šečerov in dr. Popovič nakar ie bila seja zaključena. Na popoldanski seji je zemljoradnik Mo-skovljevič kritiziral prevelike izdatke za dvor in zlasti za pisarno kraljevskih redov. Tudi izdatki za Narodno skupščino so vse preveliki. Predlaga! je, naj se zniža.io dnevnice onim poslancem, ki nič ne delajo. Polne dnevnice naj uživao le oni zastopniki naroda, ki tudi res izvršujejo svoje dolžnosti. Samostojni demokrat dr. Svetislav Popovič je nag!ašal, da je solidarnost celokupne vlade predpogoj parlamentarne vladavine. Zahteva od namestnika predsednika vlade pojasnil o izjavah prosvetnega ministra Stj. Radiča ki se je skušal sodilarizirati z odločitvijo kabineta glede potovanja naše finančne delegacije v Ameriko in je tudi nastopil proti notranjemu ministru. Govornik iT.dalje dela odgovorno vlado za škandal, ki le nastal z upokojitvijo vseučiliških profesorjev v Zagrebu. Škandal sledi škandalu, vlada je povsem nesposobna, ničesar ne dela v parlamentu in njena večina se omejuje ie na nujno izglasovanje vladnih predlogov. Krediti državnega sveta nikakor niso zadostni. Dr. Popovič jc zahteval temeljito revizijo državnih upokojencev in se nujno izjavi! za to, da se kronski upokojenci prevede-jo na dinarske. Krediti za uradniške razlike in druge obveznosti iz lanskega leta so tako malenkostni, da je to naravnost sramota. Vlada daje invalidom na mesto pripadajočih jim 3CO mili onov dinarjev samo 5 milijonov, uradnikom pa na račun razlike v Plačah namesto 230 milijonov samo 10 milijonov, medtem ko se jim odvzema 40 milijonov na račun spe;ija!nih davkov. Zahteval je tudi od vlade pojasnila, kaj je z izplačilom 20 odstotnega odtegljaa pri kolkovanju avstro-ogrskih kronskih novčanic. Za dr. Zaničem se je oglasil k besedi namestnik ministrskega predsednika minister pravde Gjuričič, ki je izjavil, da vlada pripravka revizijo zakona o civilnih in državni nameščencih. Pri tej priliki se bo uredilo tudi vprašanje revizije upokojencev. Vlada namerava zvišati število službenih l3t za dosego pravice do pokojnine. Minister misli da bodo uradniki morali tudi sami vzdrževati svoj pokojninski fond. Pokojninski sklad prejšnje Srbije je za enkrat še nedotakljiv. Redukcije pri državnem svetn so se izvrši le v sporazumu z njegovim predsednikom. Kredita 5 milijonov za izplačanje invalidske razlike in 13 milijonov za razlike pri plačah državnih nameščencev sta res majhna, vendar le za to, ker namerava vlada izvesti revizi o uradnikov in invalidov! Vladna večina je nato z 19 proti 6 glasovi sprejela proračun vrhovne državne uprave, ki se je zmanjša! za 3.710.0C0 Din večinoma za pisarniške izdatke, za razne tiskovine, pohištvo in druge maienkosti. V crddelku za državne dolgove izkazuje proračun, kar se tiče Slovenije, sledeče številke: 4% deželno posojilo iz leta 1883 Din 99.271, 4.57° deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 Din 112.500, 4.5% deželno posojilo iz leta 1917. Din 66.951.50 dolg pri Osrednji banki čeških posojilnic v Pragi Din 165.433, ki se je porabil za vojašnice, za melioracijski iond 1,395.245 in dolg pri bivši kran ski deželni banki za zgradbo deželne elektrarne v znesku 73.493 Din. Finančni odbor ie prešel potem na debato o proračuna ministrstva za Izenačenje zakonov ki znaša 582 408 Din. Vsi izdatki gredo skoraj samo za plače ministra in njegovih urad nikov. Minister za izenačenje zakonov dr. Srškič je naznanil da bo njegov resort 'ikvi diran, čim se sprejme zakon o osrednji upra vi. Dr. Šečerov je predlagal, naj se ministrstvo takoj ukine in naj preide njegov delokrog na ministrstvo pravde. Dr. Popovič je vprašal: »Kaj pa dela ta minister, če nima nobenega posla?« Končno je finančni odbor sprejel z 19 proti 6 glasovom proračun ministrstva za ize-načene zakonov. Odbor je vzel nato v pretres proračun rezervnih kreditov ki znašajo 1C0 milijonov dinarjev in ki so določeni za razne nepredvidene izdatke. Ta budžet je bil sprejet brez debate, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja jutri dopoldne. Na d.ievnem redu je razprava o bud žetu prometnega ministrstva. Locarnski pakt pred italijanskim parlamentom «Obramba čisto katoliškega sveta.» — Italijanski strah pred Nemci. — «Zmagovita» Italija zahteva kolonije. Rim, 21. januarja, e. Danes je zbornica Finančne težave v Franciji Pariz, 21. januarja s. Poslevodeči odbor ladikalne stranke je snoči po izčrpnih razpravah o finančnem položaju sprejel dnevni red, po katerem odklanja povišanje promet nega davka, ker ni mogoče, da bi prinašal dohodke. Dnevr.i red odobrava dalje finančne ukrepe, ki jih je izdelal davčni odbor strank levičarskega kartela, ker so zmožne izvesti izravnavo in finančno sanacijo ter zagotoviti stabilizacijo franka. Socijalistična zbornična skupina je po po jasnilih poslanca Bluma. Renaudela in Mou-teta o delu finančnega odbora sklenila o zbornici glasovati za finančni osnutek, kakor ga je izdela! odbor. Pod predsedstvom zborničnega predsednika so imeli danes vo ditelji parlamentarnih skupin konferenco, na kateri so sklenili predlagati zbornici, da prične posvetovanja o finančnem projektu dne 25. t. m., o ureditvi volilne reforme pa dne 4. februarja. pričela razpravljati o locarnskem paktu. Najprej je prečital tajnik Greco zakonski predlog, s katerim sc priznava italijanskim vojaškim akademijam značaj univerz. Kot prvi govornik v razpravi o zakon* skem načrtu za odobritev locanrkcga pak« ta je nastopil posl. Simolo, ki je naglašal, da ni glavna nalega zbornice razpravljati o tem zakonskem načrtu, temveč da ga cdobri. Govornik je ugotavljal, da se je v Locarnu priznala potreba obrambe one čr« te. ki od reke Schclde pa do Dinarskih Alp jasno loči dve civilizaciji, in torej tudi obrambo čisto katoliškega sveta, ki živi io* stran teh mej. Posl. Gcnt le je v svojem govoru povdarjal, da je locarnski pakt zbudil splošno cdoliravanie in da so povsod govorili o m!ro!jubnem duhu, ki ga prevc« va. Vendar pa ni v tem oziru prevelik opti« mist, ker se zaveda-sedanjega realnega sta* nja stvari. Nekateri pravijo, da jc Nemčija pristo* pila k locarnskemii paktu Ic zeradi tega, da bi dobila proste roke proti vzhodu. To sicer ni zadeva Italije, toda Italijani se morajo dobro zavedati, da gledajo Nemci z enim očesom na meje ob Brennerju. Ita« lijanski narod ne bo nikdar dopustil, da se spravijo njegove državne meje v diskusijo. Vstop Nemčije v Zvezo narodov je velike važnosti. Nemčija je kot prvi pogoj za vstop v Zvezo narodov zahtevala povrnitev kolonij. To pa se ne sme tako dolgo zgo* diti, dokler se nc uresničijo tozadevne aspi« racije «zmagovite» Italije. Posl. Gorini js zatrjeval, da je locarnska pogodba mnogo boljša kakor versailleska. Protiitalijanska propaganda med drugored« n:m prebivalstvom v Poadižju nima smisla, zakaj sedanje italijanske državne meje so vsakemu Italijanu svete. Ako Italija octa= brava locarnski pakt, je povsem razumlji« vo. da zahteva neko odkritosrčnost tudi od drugih g rž; v. Ta odkritosrčnost nalaga po* klicanim faktorjem dolžnost, da ne delajo iz Poadižja nobenega vprašanja. Tako vpra šanje sploh ne obstoji. Ssja je bila zaključena ob 17.50. Razpra« va o locarnskem paktu se nadaljuje jutri. Težaven položaj druge Lulhrove vlade Nemški nacfjonalci napovedali bej, dočim so socijalni demokrati zmernejši. — Gd^oditev vladne deklaracije. o krbinetu sredine, ko je vendar vse prei kot nevtralen. Zato je več kot jasno, da bodo desničarske stranke napram vladi v Bariln, 21. januarja, d. Nova vlada ima velike težave s socijalnlmi demokrati in nemškimi nacijonalci. Ker heče biti izrazita vlada sredine, ne more računati na podporo teh dveh velikih strank. Socialistom se zdi nova vlada preveč desničarska, na-cijonalistom pa preveč levičcrc&a. Socijaii-stem zlasti ne ugaja novi minister za gospodarstvo dr. Curtius, ki je pristrš desnega krila ljudske stranke. On je bi! tisti, ki je meseca avgusta 1C24. pri razpravi o Dawesovem načrti: omegočil pot do nemških nacvjcnalcev in je ta stranka določila polovico svojih pcslancev, da glasujejo za londonski dogovor, ako se j'm omogoči vstop v vlado. S tem, da so dobili demokrate finančno in notrrnje ministrstvo v novem kabinetu, smatrajo in-clj snalci, da nova vlada nikakor ne more biti nevtralna. «Deutedie Ta"eszeitung» piše, da ima nova vkda še vedn0 izrazito levičarske tendence. Noj se vendar enkrat neha govoriti cpczicr.Ti. Iz tega se vidi, da so nemški nacijonalci napovedali novi vladi boj. Z druge strani pa je jasno, da morejo nacijonalci vrečt novi kabinet le tedaj, ako jim pomagajo so. cijalni demokrati. Tega pa socijalisti gotovo ne bodo hoteli, ker bi sicer nastale zmešnjave, iz katerega ni drugega izhoda, ket diktatura. Prihodnji torek peda v parlamentu državni kancelar dr. Luther izjavo o programu svoje druge vlade. Pariz, 21. januarja. Jutranji listi presojajo sestavo nove Luthrove vlade precej rezervirano. Rim, 21. januarja, k. Demokratski *Ris-crgšmen'to» izraža svoje veselje, da se je dr. Luthru posrečilo sestaviti vlado. List je posebno vesel, ker je ncitranji minister demokrat. Preiskava političnega ozadja falzifikatorske afere Nov! izpadi proti naši državi. — Francoska banka se odpoveduje odškodnini? — Zanimivo pismo grofa Bethlena. Budimpešta, 21. januarja, s. Na današnji seji parlamenta so bili v tajnem glasova* nju najprej izvoljeni člani 25članskcga od« bora za odkritje političnih ednošajev v fal* zifikatorski aferi. Ta odbor bo sestavljen iz 14 članov unitaristične stranke in 11 čla« nov dssničarske in levičarske opozicije. Med drug'mi bodo pripadali tej komisiji sledeči poslanci: predsednik unitaristične stranke Almassv, predsednk društva «pro= bujajočih se Madžarov® Tibor Eckhardt, bivši pravosodni minister in demokratski vodja Viljem Vaszonyi, izdajatelj lista cPcsti Kurir®, Kari Rassay, poslanec Košu« tove stranke, Rudolf Ruppert in socijalni demokrat Kari Peyer. Na današnji seji je prišlo pri posvetova« nju o proračunskih zahtevah honvedskega ministrstva do izpadov proti sosednim dr* žavem, zlasti proti Jugoslaviji in Češkosloi vaški, katerima se je očitalo, da oborožuje* jo svoje armade, dočim je bila Madžarska ki nima okupacijskih namenov, popolnoma razorožena. Kakor poroča «Pesti Kurir«, je tukaj bi« vajoči delegat Francoske banke imel z za» govornikom princa NVindischgriitza nova pogajanja in iz;avil, da se Francoska banka odpove odškodni-i za storjeno škodo in da je princ NVindischgratz na vsa stavljena vprašanja odkritosrčno odgovarjal. Zago« vornik bo o tem obvestil princa Wind:sch« gratza. Francoski delegat bo danes izročil zagovorniku poslancu Ulainu vprašalno polo. «Pcster LIoyd» poroča, da je predsednik državnega pravdništva dr. Strache sporo« čil časopisnim poročevalcem, da so nizo« zemski akti v falzifikatorski aferi prispeli na državno pravdništvo v Budimpešto. Dr« žavno pravdništvo bo šele po proučitvi teh aktov lahko sklepalo o dodatkih k sedanje« mu postopanju. Dunaj, 21. januarja, s. «Abend» poroča iz Budimpešte, da je igralo na včerajšnji konferenci veliko vlogo pismo ministrske« ga predsednika grofa Bethlena baronu S'g« mundu Perrenyiju. V pismu, ki ga jc mini« strski predsednik baje osebno pisal, nava« j« grof Bethlen dobesedno: «Zved;l sem o nameravani akciji za frank. V interesu svo« jih pogajanj v Ženevi, kakor tudi iz sploš-n'h zunanjepolitičnih interesov te prosim, da začasno to akcijo cdgodiš.» Ministrski predsednik baje ni zanikal, da bi bi! pismo pisal, dostavil pa je, da pismo ravno doka« zuje, da akcije ni odobraval. Pcriz, 21. januarja, s. Kakor poroča «JournaI», sc je generalni kontrolor Fran. coske banke Emmery vrnil v Pariz. Dva njegova sodelavca sta ostala v Budimpešti, -3G- Senzacijonalna sodna razprava v Zagrebn Zagreb. 21. januarja, n. Danes dopoldne se ie začela pred tukajšnjim sodiščem razprava zaradi zvodništva, ki je vzbudila v Zagrebu veliko pozornost. Obtožena je lastnica gostilne v Seme-niški ulici št 4. Jagica Skrabec, da je v svoji gostilni oddajala dve sobi dekletom in njihovim kavalirjem na razpolago in zahtevala za njuno uporabo po 30 0 shodov katerim je prisostvovalo nad 35.CC0 kemunistev. Povsod e tila sprejeta resolucija, v kateri izjavllaj-o zborovalci, da so bili napačno poučeni o pravem poteku strankinega kongresa in da je bilo stališče opozicije nepravilno, zaradi česar zagotav-ljc'o novemu glavnemu odboru svojo naklo-rienest in zahtevalo neve volitve vodstva svojih organizacij. Samo majhen del Ijcnin-gra skih komunistov je glasoval proti temu sklepu. Ha nekaterih shodih je povzročila izircde ko.Tunistična mladina Voditelji opo zlciJe razen Glefcova in Avilcva na teh zborovanji r.iso nastopili. Dne 29. t. m. se prične v Moskvi prcces proti veš vojaškim esebam, ki so obtožene vrhunstva v korist Estonske. Sedaj so izs!c c^i r.ovo skupino. l:i naj ti nadomestila v dela prve arc.irance. Vedla skupin ja fcalo pndacikovnik Frank. Po sov!etskih vesleh so fca e v Odesi aretirali dva plemiča in Sckcvnika zaradi gospodarske špionaže v prid Češkoslovaške. »Radič bcniprc~lt:ra vce osnove naše drjave», pravi becrrrriska cPoIltika». r. Ecogrcd. 21. januarja Današnja «Politlka» s- javlja k Fa-dlčevcmu na'n:;ve sumu škandalu z dobro pretehlanlm uvodnikom ped naslovom «Politika d"naciicna!izacii;». V primerjanju med Radičevo in Priblče-vlčevo prosvetna firlltiko na;prcj ra-va:a. da ie Pribičevič preti sebi rgerč l celotno Radičevo stranko, toda Radiča preti ocarnrst. da s svo;o ukazna politiko dvlg.ie preti sebi ves rrrcd razen cn'h. ki se ne zavedajo velikih moralnih prlnclcov. na katerih sloni država in brez kater h pclagarra toda sigurnu umira. Ako je kdo Pribleeviču mcg.l zameriti način, pn katerem ie cn stopal k svojemu c'lju. ra vendar cilju samemu ni rr.cg:l nikče oporekati. A Radlču se mora zameriti obuja, ker tudi r/egovs cilji postajajo že več kakor surTvvi. Rad č je upokojil — tako prehaia «FcHt ka» in medlas res — duvet vse-učiliških profesorjev, katerim se niti sani ra rpa epo-ekati veokerja znan'a in l!vr.|ifikac"'2. Zakai iih je tnr-j u^o-kri'1 ? Zato. ker Hi je pastavil Pribičevič! Radič to odkrito prznava. ker to žalastro hrabrost rn premore vselej, često celo preveč. On to imenuje politiko depolitizacije. Posluj ni b i Pri nas nihče tako drzen, da bi se posluževal te cznačbe. ker ie «depo!it'z:ran:e» bilo in ostane politika čistega partzanstva. ki so io vse stranke priznavale bat neizbežno z'o. Rad č pa ie zarus prekoračil nrejo lactreta c'r'z*na. ko to zlo krsti z imenom, ki n->i bi po n:egavi želji ozn*čeva'o nekakšno državno potrebo. Toda stvar ni samo v tem. ker bi se sicer smatralo, da ie Rad č le navaden polav nart'Z'>mkes:o m'n'stra Na žalost ra ukazna pol tika Radiča in n-'e-eove stranke ima g!rb''i značaj, kur dr "s slutiti — d-uga olja . . . Hrvatski znanstven ki. ki i'h j- Rad'č vrgel na u'ico. sa ne samo učuniaki, te-več t :dl pa*r"of. ki ro ta državo CrbMi n dulalk ko Rrdi; prrti n>ji rovarii. Zato n-nad r.a t- maže znači n-ori m idci?, k' ju kcnucm koncev tudi Rai ca davcd'a na dana-šn'i Pad'č ju sprejel ciije tu dr- žave z znanimi iz'avami in rar~'1 ju za besedam.: pričal'.'val d"'"n;a. Dobrna zdai sledijo. tadT na žalost priče-n'o'o flrurače rovoriti . . . Rad;čeva neiitlka dupo!it;z3cija ju v resn'_ni Md-rfa in ia~m naPtika d3"""c'-'C-naf zac"o, Den"!it'zaci'a ;e samo lera besed'', ki rai bi zakrila tr 'o neč:t;u. Toda Rndlu v t"-m ne bo uspel. To svoje politika trdi ru bi mrpr.j rri1-riti r'ti s vsakod"avn>i vzklik1: «?.ivl kra! '» V nieTavh rstik d-.bivata ti dve b-se-di vedno b~'i ^omen rta-'b: IJan Isus! ?iviH re^nblka!» "a'J'1 pri. čer. j a ved-o H-lj Ur—rcmit-r-ti v:o cnovo naše dr "ave. Čar, ie. da se na t-j rati ustavi ali pa — da ga uetavljo dr?:1. Rad'o trd', dv ie c^ka v!a'a solidarni z rji"11 Ako ie to res. tedai re j-1 veliki ijsIT-" nTTjrn pralvc-^a v v'r" "^-a nesporazuma ired v!a-do rn n—fj—>. Uvodn k ^Polltikes je vzbudil v beograjski lavnastt upravičeno cnzornost. dbsštva «Bo!iIaracljc:> sa:?. Dimnika. V cUčlteljskem Tovarlša» čltamo ped fcobnečim naslovom «DeklaraciJa» v enajstih rimskih peg'avjlh poskus oer-tati brez'dejcn Program za organizacija učiteljstva. Pcdaisa ni, dasi so take stvari cbieaino podpisane. Ako so sprejete cd crgan'zacije. jih pcdplšu crga-n zaclia. ako šu niso, jOh podpiše predlagatelj. Sicer izsileda, da se predlaga-teli svoje clnaiače ra'cgu sramuje ali pa ji heče dati vld:z širše pcdlagu. Takczvara deklaracija je dolga, a lahko bi bila prav kratka, kaiti ista irr-sel je naimani dosetkrat zavita v raz'iu ro frszuolcgi:o. Reči heče. naj bi U JI J zapustilo svoj cicgrcm narodnega cd'n stva in napredni značaj in se razvod:-nib v (ako stanovsko organizacijo, v kateri bi lahko b'li č'ani. tndi klerikalci, na katere bi se imelo f trdi ta obzir jemati. da nai bi bili vodilni funkcljonarji UJU samo ljudje. 1 i r'to v nobeni stran ki eksponirani. Naivažne:šu ie pa to. da nai fci UJU ra strela šir"t! r.cbenili kulturne- in sac"ja!no - po!'t"čn"'i tužeri. Iti ti !e v mam deVj uč"te'irtva vzhajale pcsnlsieke. in da rai l'JU v vz^r-rn - prosvetnih vprašanjih nastopa le. če vsi člani pristanr;o. ne da bi pr'š'i v konflikt z vestjo in svetovnim nazi-ranjem. Praktično povedano: Ako UJU zavzema stališče k zakonu o osnovnem š >!-stvu. bi) morda smelo zavzeti stal šče k rtauam. ako bodo na (o vse grupe rr'-tale. a v vseh drugh vprašanjih bo UJU rcrrla tr.clčrti. Kakšno bo razmerje do kra:nesri šo'skega sveta kako rai b^dio šolski odbori sestavlenk kakšno u!og) ig;a cerkev v šolski upra vi. ka,-o rai se urrdi verski pouk. d.i bo v skladu z d!sc'p!'no v šoli in z ostalimi predmeti, kal šun vpliv rai ima cerkev na učni na"rt snloh. ali imejmo zasebne samostanske preparand'je. du! žnesti učiteljev gludu cerkvenih cb redov. o vsem tem bo torej organizacija raš h rroavetnlh delavcev rrareda molčat'. k_r se manišino ne sme maj:r'zl-| rat'! Da bo ta rran sna krepko ruva-la zeper državno š^o in zi pomežnav-ieria učiteljstva. obenem ra si zalo-vekno me'a rr,ke. da je paral'z'rala glav r--rn bc-p. ju '"ar-n vsem. simo Iv." Dimn'ku ne, ki ped krrko r.eke-jn raaaopeta starov.stva 5'-i vcd~ni-čarstvo. O ]-ardlna!nem vp-ašanjr. kako brdi š"'a urejera. da bo vršila v ustavi predpisano vzbuja nav. da v duhu na-rdnega rdi""fva ir versko st-p-ros'i, bo merab UJU tudi molčati, ker stoji n:ar'š'ra roit'I!ev ra seu treh narr-dav in kcr.!?s::c-nalnc 5r!c! fdc ram o reui da ie rravi'ro pogodil du-š-vni oče te fameznu deklaracije, ko uvoVrra pravi, da s? na!ia:a v notranji idajr' kr'zi A mož se moti giedu dru-srh. Samo rn su n-ha!a v tuj krizi in z njim cd-n a'i drusi slabč. večnrma iz vrst onih. ki '"m ie vsaka konjunktura cc'iu za 'Izkarišu-nje Zravrn ra seveda pokriti in cd'-rlti klerikalci ter drugi z : e>len'a':i ki bi rrdi iz mra čne or-g"r!zaci:e izkaronnMi rien idejni mo-z-g in jo s tem do kra'a (naj se nam oprosti ta izraz> kastriralL UJU ni bilo nikoli privesek politične stranke in prav je tako. Ravno tako tes pa je. da je UJU ideinc, kar se tiče vt-l.kl'1 nacijcnalnih vzrp'nKi in šclskili problemov r.a is.tem stališču kakor SDS ali pa. če hočete. SDS je na njenem sta llšuu. Nai to štoru tudi vse druge stranke. pa bo oeložaj n.nepi lažji! Da pa bi smeli biti predsedniki UJU samo ra'i-tični ir.lšmaši ali pa da bi kdo bil zato izključen, ker ie politično doeled.en, tc-jrn si večina, ki kai nase drži. predpisati nu da. Zlasti ču primerja zaslu;;e enih z z b navepečenimi «zas!ugami» d.ugh. »zaslugami«, ki su s prestanim troljunjeni naprednih učiteljev pač težko dajo primerati. Dvoličnost nikoli ni dobra. Naklonjenost lderikalzma si UJU s ha:aklrijem programa i.'. ug'eda nu bi zegatovlu. kar bi tudi sicer bil žalosten «uspeh». Iziubilo bi ne'zmerr.o nu da koga pridobi. Zdi se r.am. da ju Dimn kova «du-k!araci"a» domača naloga, kj jo lahko nezai denc.b v mapo tisti, ki so jo podtaknili. ____ Bsrliajj s csvjGfsio Easij© Obnovitev cdaošcjev ro ni aktaalna. Stališča držav Mala anianic. Evropsko časopisju ju oosvctlb izred no pozornost obisku turškes^zr.nanje-ga ministra Ruždi bega v B.'ograda, kjer fra ie sprejel naš zunanji minister dr. Nlnelč z običajno diplomatsko priložnostjo. Zlasti so se odlikovali vodilni angleški listi, ki v svojih komentarjih niso orzabili na rauke. katerih vsebina ni bila ravno preveč ljubezniva z czirom na dejstvo naše državne neodvisnosti in suvcrenltete. Glavno ulega v tej «p-rljateljski l:a:npa.ijl» so igrale londonske «Times». katerim je -ečivid-no več do mosulskih vrelcev, nugo do naše države. Toda to šu ni vse. Londonski kampanji so se pridružili tudi rumunski listi in vladni krvgi. ki so pričeli resno razpravljati o vprašanju obnovitve diplomatskih odneša'ov med naša državo i.i Rusijo. Tako je pisal n. pr. «Aduverul» med drugim: Zadnje Člčurlnovo potovanje po Evrcpi je zasledovalo predvsem obnovitev ednošajuv z balkanskimi državami, v prvi vrsti s kraljevino Srbov. Hrva.i.-v in Slovnecv. Kolikor se tiče te države, je Člčerin poveril tozadevna misijo turškemu zunanjemu ministru Ruždi begu. Zdi se. da je bila ta misija v Beogradu uspešna, kajti tam kakor v Češkoslovaški že razpravliaio n tem vprašanju. «Adeve-rul» se ob koncu sklicuje na moskovska «Izvestija». češ, da je hoiel Čičurh prepričati balkanske države, da ne bodo imele nobenih koristi od locarnsku-ga sporazuma in da je tudi balkanski varnostni pakt iluzoren. List eravi. da Rumuni a ne more mirno gledati, kako su Češkoslovaška in Jugoslavija pripravljata na obnovitev odncšaiev z Ru sija. ker je s tem v zvezi vprašanje cb-stoia Male antante. Z cz rom na ta članek in z ozirom na gobove korake, ki jih je storila ru-munska vlada v Beogradu, je dobila beograjska lltika® na meredajnem mostu nastopne informacije: Vprašanje obnovitve odnošajev z Rusijo za redaj šu ni aktualno. V Bukarešti so že informirani v tem smislu, toda tn ra pomen", da sa radanja situ-r.c"ja r.c ntere spremenit1. O tem vprašanju se je že ponovno razpravljalo r.a sestanl"'h zunanjih ministrov Male antante. O tam vprašanja obstojajo gotovi sklep", na p~d!rgi katerih ima vsaka cd tre'i držav Mrle aniar.ta popolnoma svobodne roke rdeda obnovitve edno-š">ev s savjot1. Tn mora'o vedeti tako v Pragi kakor v Bukarešti. • \f mo. da isra SLS v tem vprašanju pet dvojno vlogo. «Fcl'.:ika» : oresa: <:Pre svega iojavljujem. rekao ju g.!(u leveč, da su se pri.ike u vojsei znet^o poboljšale, krko u pogledu ishrane, ti-ko i u pogledu pertimanja s vojnlcima. Več gedinu dana ja i maji drugo vi ris-r:o dobili czblbije (rcrnejoc) tužbe proti ccstupanja u vcjsei»... «Što se prk tiče samog budžeta. višinu nie.~i-vu treba procenjivati v odnosu sa firan-rljokcm meči našeg raroda. Sa _tcu stanovišta permatran, fcudžct Mimst r-ctva vo:ske i mornarice «~eb iu r re viork«. Falziiikot «Slcvcnčevega> ^r-rooi'a ju cvidenten. Služi tudi v doka?, kako informira «S!ovcnee» s veja brrb: -f Vač kakor r.ooranriaot. «Kmetski Ii: t» računa, koliko je Ljubljana olepšana vsled znižanja hišno n" j umnega davka od 20 na 12 odst. Ne izračuna, koliko ju oškodovala radičevrka stranka Liubljano. ko ju mesto Žerjavove^a predloga, ki ga je finančni nrnister že sarcjel vrinila naknadno svoj predlo", ki zvišuje doklado na ta davek od 63 na 70 odst. S tem ju Ljubljana oškodovana za velik znesek. Čo ju g. Puecli že to nesrečo storil Ljub,;ani. ko sc ie zanjo uspešno boril dr. Žerjav, nai bi vsaj sedai me'čal. Vrhunce drznosti ju. da se sedai «Kmut:ki llst» baha. da je r. Puucli rbsoval za proračun, dr. 2cr iav ra \kljub doseženi ugo'Torti za Ljubljano preti proračunu. Ugo:'rcrt;, ki ro se za Liublj-no dosegle, su mu to rej zde zadostne. Nam pa se zdi. da so davčne rr.rm-re tako, da po-lancu iz Slovenije ne bi bil smel glasovati več za to. da ctrncjo nespremenjene. -r Brrvo! Organ g. Puc,:a piše. da ie n-' Pribič^.vičevcm skodu v Ljubljani bilo le TOD d-mrkratov, dalje piše, da sc za prikcd Pribičeviča v Ljub'jani niliču ni zmenil. Vidimo iz tega, da so bivši mati.ipci» sedai pa mi-otvrrni rccukUkamarji glede dostojnosti že daleč cod klerlkalei. -r Ca a «31:var.ea> ni poročal. Vče-rajšnii eS!ovcncc» nr'občujo poročilo o seji finančnega odbora, v kateri se ju razoravljab o proračunu vojnega ministrstva. Da bi instinktom svoiih bralcev bolje ustregel, u 'rlha «Slovcnee» po generalih t t obeša na velki zvon '(Cgremne stroške za vojsko*. Na široko tudi noreč", kal o glasna sta bila gromovnika SLS. roMan^a dr. Kubvcc in Fušenj"k. v finančnem odboru. Beograjska 'Politik?",, ki n'ma nobenega vzroka ali povoda, da ne bi noročab golo i :tino. na ima o nastopu kler'kal-nili poslancev v fln-nčn-m odboru cre-ccj drugačno poročilo, iz česar sklepa- Pr©?a.čt3ESo:a ssia marib:r-ckega ebšisskega sveta Maribor, 21. januarja. Trboj po otvoritvi današnja sele o> člnskcga sveta ju pedal župan besedo referentu finančnega odseka podžupanu g dr. L i p o 1 d u. ki je najprej r: slikal kratek prcg"cd občinskega g soodarstva. ki temclli na šted:n:u. l.a tem načelu ie zgrajen tudi novi proračun. ki ra hoče vseeno zadostiti nab-gam ebuine na gospodarskem, kulturnem in srcijalnem polju. Redni prom.t izkazuje C\1.083 Din deficita, ki se bo kril z znižanjem posameznih postavk in z zvišaniem daklad na vino in piva. Občina radi splošnega pemanjkana denarja ni mog'a načeti v rednem proračunu večjih načrtov, ker šu ni debla izplačane kaldrmine in tudi zadeva vojašnic šu ni rešena. Občina oa upa. da bo rešila vse tu zadeve tekom leta. Predvsem mislijo na povečanje ubežnice. V sccijalnem skrbstvu bo občin dala šu posebne ugodnosti zasebnikom pri zgradbi njihovih hiš. V preteklem letu ie bilo urejeno vprašanju mestr.:-ga uradn stva, ki je dobilo svojo rro--matiko. Tudi v kulturnem czin^ skuša občina zadovoljiti svojim potrebam s (um. da podpira kulturna društva. g'o-dališee. študijsko knjižnico itd. V izrednem prometu izkazuje proračun o milijonu dinarjev, ki jih hočejo kriti s posojili. Nato ic župan c-tvoril gunera.no d> bato. pri kateri je prvi govoril socialist g B a h u n. Govornik ju kritiz rai uvodoma zakasnelost proračuna in g1, spodarstvo z dvanajstlnami. češ. da za to ni bilo nobenega razloga. V istem smislu je govoril tudi socialist g. O š 1 a k. ki je končno izjavil, da bodo socijalisti glasovali proti preračunu. Za tem se je dvignil občinski svetna; g. P f r i rn e r. katerega je župan g dr. Lcskovar zopet pustil govoriti nemški. čeprav je to rostepanje na predzadnji seji ce!o «Sbvenec» sam kr.t;-zlral. Govornik je povdarjal. da je upra va občine predraga, da zahteva 45 vseh dohodkov, da so pisarniški izdatki previsoki, izredni krediti preseganj občinska sredstva. Zato su zavzema ;:a štedenje. Sociialist g. Pete jan su ;; vrnil na politično stran ter kritizira! volilni red in avtonomijo občine. Vsem je »odgovarjal, zavračajoč očitke. podžupan g. rir. L i p o 1 d. Povdar-ial ie, da so itak že črtane postav' o, kolikor ju bilo mogoče. O gradbeni akciji se je v občinskem svetu že dev-': razpravkalo in se bo skušala ta akci:a j izvesti s privatna inicijativo cb sod: > vanju občine, ki bo dajala posebne ped pore stavbenim zadrugam. O scc. aln: politiki ie sedanji občin.-ki svet st r, več. kot svoječasni socjalist eni. sega pa ni ncT*« naenkrat izvesti i je pač treba delati s kompromisi. Davek na služkinjo su ju itak že nameraval uvesti, a efekt bi bil brezpomemben. Občina pa uporablja skoro polovico proračuna za šolstvo in sccijaine naprave. Kopališču su bo preuredilo. č2 bodo sredstva na razpn'ago. Boj v. mestno avtonomiio ju hvalevreden n bo tudi Narodni bbk storil vse. kar > v njegovi moči. Sicer pa. ju cb'iuk'-.a nov občinski zakon. Uprava hodi srej-nii pot. ker drugače ni mogoče. O: i; očitka upokojitve nemških uradnik :v ugotavl a. da so bile izvršene popolnoma iz praktičnih ozirov. .ie pa iz rar tlzanskih. Večina teh ie imela itak i'-polno službeno dobo. Občina pa ne n:> re delati z u-adn'ki ki niso zmoon: uradnega iezika. Nadalie iu edgovar a na očitke opoz'c:.:onalcev tudi žu:"^ g. dr Leskovar. z'asti g'ede m t"; ga električnega ned.ictki. povdarja1 da ie sklenila občina s fa!sko clektrar-i no tako ugodna pogodbo, da nudi el trarra nižje cene kot kjerkoli d-ugol Občina sama pa nu more šu bolj za> žati cen električnemu teku, ker rabi prebitek za gradbeni fond. Nato ie nreš-l občinski svet k specialni debati. Socl'a!:st g Baliun kritiziral uprkoiitve in zahteval od po na. da vrši tudi cn službo cb uradnih urah. ?up nn ie odgovoril, da r ra nih ur re bo imel. da ra je stran' efj vedno na nzrobgn in ie boju reši! j' več alttov. krt kdorkoli pred njim. N'a-tn so razpravljali o posameznih roctav-lca.h proračrna. ltatere ra smo že v «Jrtru» podrobneje ob'avi!i. Cb ?2 se a šu traja in se bo najbrž? še jutri nadakevala. dcže'c r,ot'"c~ov Rim. 21. januarja, k. Potresna opatova!' j niča v Tarantu jc zabeležila sinoči krat:k I potresni svnek. j O-nzcrj-r.-.i r.a prekrrsn? rcsicvVcM rli':e v Sc'cr.'i:r«cvi ulici in Marijine* , Irgu cd vc'-filrr->: i »Grciica Marica" dr. Ljudevit Peric f Včeraj zjutraj je po dolgotrajni bo-ezni. ki si jo je nakopal med vojno, izdihnil bivši ljubljanski župan odvetnik dr. Ljudevit Perič. Pokoinik je bii rojen 4. avgusta 1884. Borovnici. Pravo je študiral v Pragi. Ob začetku vojne ie bil mobiliziran, boril se je na raznih frontah ter je kmalu iprisei v rusko ujetništvo. Tu se je javil kot dobrovoljec v srbsko armado, prišel v Srbijo, pretrpel s srbsko armado križevo pot preko Albanije. Pozneje so ga Italijani kot «Avstrijca» konfinirali Ic s težavo si je zopet dobil prostost. Nekaj časa potem se je dr. Perič živo udeležil jugoslovenske propagande med našimi ameriškimi rojaki, končno ie kot dobrovoljec jugoslovenskega korpusa na solunski fronti doživel najsi^ inejše dni naše junaške vojske. Po povratku v domovino se je dok-tor Perič nastanil v Ljubljani, sprva kot odvetniški kandidat, pozneje kot odvet-lik. Tu se je tudi posvetil politiki ter ie vstopil v vodstvo socialdemokratske stranke, ki ga je leta 1921. kandidirala a tako zvano delavsko-kmetsko-reoi!-blikanski listi v občinski svet. Dne 23. eptembra 1921. je bi! po odklonjeni potrditvi A. Peska izvoljen za ljubljanske-žuoana ter je vodil magistrat d.) razpustu obč. sveta 19. maja 1922. Pii novih v.itvah je bil dr. Perič nosite.j ste koaliranih klerikalcev, socijalisto^ i komunistov, ki je dobila večino ter ie '! 27. .anuar.ia 1923. ponovno izvoli m i ; i', aa. na katerem mestu je ostal do d-^ega razpusta občinskega sveta 10 junija 1924.. Pod Davidovič-Korošče-v) je bi! dr. Perič od avgusta do ov. 1924. tudi gerent ljubljan. mesta. Pokojni dr. Perič je bil od mladosti vnet narodnjak, kot akademik je bi! vesten Sokol, v vojni se je pokazal naci-jonalnega moža. Osebno pošten in simpatičen, si je pridobil v širši javnosti mnogo simpatij in je kot župan pokazal izredno marljivost. Bii pa je mehka duša in nedostajalo mu je energije odpora. Tako je v svojem političnem delu posta! odvisen od strank in struj, s katerimi ga notranje ni ničesar vezalo in moral je mnogokrat po potih, ki prav gotovo niso bila v skladu z njegovimi nazori. Bil je preblag in premehak, da bi mogel odoleti ierorju zlasti klerikalnih članov svoje občinske koalicije. Navzlic vsem ostrim nasprotstvom, katera je izzval Peričev režim med na-prednjaki, smemo reči, da je pokojni dr. Perič osebno užival tudi med svojimi nasprotniki simpatije in spoštovanje. Njegova prerana smrt vzbu;a v najširši javnosti obžalovanje in vsa narodna Ljubljana se klanja spominu jugoslovenskega dobrovoljca Periča. Mir in pokoj njegovi duši! Nova komunistična afera Beograjska poi:cija nadaljuje z aretacijami uglednejših in vplivne;š h članov komunistične stranke. Razen že navedenih bivš.h komunističnih poslancev in voditeljev, je bilo v sredo aretiranih zopet osem komunistov, članov raznih sindikalnih organizacij. Preiskave pa se vrše tudi v provinci. V Poža-revcu so aretirali bivšega komunističnega poslanca Trišo Kacleroviča. v Sarajevu Miodraga Manojloviča. Aretirani so bili in ie uvedena preiskava tudi proti vsem članom neodvisnih sindikalnih^ organizacij. Čeprav policija o najnovejši komunistični aferi še vedno noče dati nikakih pojasni!, se vendar domneva, da je najnovejše preganjanje komunistov v tesni zvezi z bivšim komunističnim poslancem Filipom Filiipovičem, ki bi/a že dve leti v Moskvi. Govori se. da ima policija v rokah zelo važne dokumente in da bo zavzela preiskava vedno večie dimenzije. Preiskava bo končana v nekaj dneh. nakar bo dala policija novinarjem naipotrebneiša pojasnila o vzrokih aretacij m hišnih preiskav pri komunističnih voditeljih. Komunistični krogi, se seveda trudijo, da bi afero čim bolj mogoče ublažili. Oni smatrajo, da je afera nastala samo radi tega. ker so neodvisne sindikalne organizacije kljub ujedin.ienju ostale v svojih prejšnjih oblikah. Posebno soci-jalno - demokratski listi so ostro napadali neodvisne sindikalne organizacije in jim očitali, da so pod neposrednim vplivom boljševiške internacijona-le. Po zatrjevanju aretiranih komunistov pa so neodvisne sindikalne organizacije čisto nevtralne organizacije, ki se niso nikdar pridružile niti amsterdamski niti moskovski internaciionali. Izpopolnitev ljubljanske mestne klavnice Ljubljana, 21. januarja. Bela Ljubljana napreduje v vseh smereh modernega razvoja. Z vsemi svojimi novejšimi napravami, ki so sad pametne in uvidevne komunalne politike pod vodstvom gerentskega sveta, se približuje naše mesto čim dalje bolj cilju, ki ga mora zavzemati kot tretja prestolica države in kot središče naprednega slovenskega ljudstva. Urejene ulice, asfaltirane ceste, brezhibno funkcioniranje povečane elektrarne, so dejstva, ki morajo razveseliti domačina, ki pa tudi ugodno vplivajo na tujca, ki se slučajno mudi v naši Ljubljani. V dobi sedanjega gerentskega sveta so se uresničili razni velikopotezni načrti, zasnovani morda že pred desetletij. Danes se je uresničil tudi načrt, ki so ga zasnovali ljubljanski občinski gospodarji že leta 1881. Ljubljanska mestna klavnica je dobila po dolgih letih čakanja svoj lastni dovozni tir zvezan z glavno progo. S tem bodo sedaj odpadle vse tež-koče in neprijetnosti pri uvozu in izvozu. nakladanju mesa in izkladanju živine, ki pride v poštev za domači konzum. Po velikem trudu sedanjega ge-rentstva je bila danes otvorjena in pregledana od tehnično-policijske komisije nova klavniška dovlačilnica. Ogleda, skoro do enega kilometra dolge proge, ki se odcepi od glavne dolenjske proge pred železniškim mostom in teče tik ob Grubarjevem kanalu do sredine končnega objekta vojašnice Kralja Petra, so se udeležili poleg strokovne komisije z gerentoma gg. Turkom in Likozarjem ter zastopnikom velikega župana dr. Logarjem tudi višji inšpektor drž. železnic inž. Krieck, šef odseka za gornje zgradbe pri direkciji drž. železnic inž. Muller-Petrič, inž. Turba. ki je vodil dela pri polaganju tračnic, od mestne občine direktor inž. Prelovšek, nadsvetni-ka inž. Zupane ter Poženel, ravnatelj klavnice živinozdravnik Pestotnik. generalni inšpektor vodstva za osuševanje barja inž. Zbrizaj in hidrotehnik E. Pod-kraššek, nadsvetnik g. Jančigai. inž. arh. V. Mušič, predsednik mesarske zadruge g. Lavtižar ter drugi interesirani faktorji. Z novo progo odpadejo v bodoče vse neprijetnosti za mesarje, uvozničarje ter izvozničarje. Vse, kar pride in gre iz klavnice, pripeljejo vlaki v bodoče do klavnice same. Proga je dvotirna ter je v njej položenih 1900 m tračnic, ki jih je dobavila tvrdka Kem in drug v Zagrebu iz Vitkovic v Češki ter iz Donawitza v Avstriji. Naprava in izpeljava proge stane mestno občino okroglo milijon dinariev. Pragove je dobavila tvrdka Fran Župančič iz Rakeka pri Mirni. Z delom nove proge se je pričelo lansko leto v aprilu, imela bo posebno Pjtj3oinosna novo! Veselo! Sei.zacijonclnul Napeto! Smrtno-nevarno komična poza Alberiinija. Predrzno smeii in najbolj'. akf> bat sveta v r.aj-novejš žil s pismeni n vprafanjem dne 19 n;ive r-bra 1925. prušn;o. da se te naredi e t:kin_jo. Sedaj je prišla vest, da ie železniški minister podpisa! naredbo. s kojo se o urni leža-rinski rek razšir.a zopet ra 21 ur. Sočasno predpisuje nova naredba za d ug' dan 5 Din za uro in vagon, za tretii ca i 20 Di i. za četrti in vsak naslednji dan 50 Din za uru in vagen stojnine. S to nuredbo je zelo ustreženo trgovini v vsej državi, zlasti p.i lesni trgovini Dravske doline, kjer je bilo absolut no r.emožno izkoristili djsedanji 6 ur i rek ki :e bi! svoboden takse za stojninu. Nared ba stopi v veljavo dne 1. februarja 1925. * Minisčer za trgovino in obrt g.dr. Ivan Krajač je potoval včeraj iz Švice skozi Ljuo ljano v Beograd. Prispel je ob 16. v Ljubljano, in nadaljeval ob 17. potovanje proti Eeogradu. Na postali so g. ministra pozdra •vili načelnik dr Marn, železniški direktor dr Borko in v imenti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo podpredsednik g. Ogrin in tajnik dr. Pless, ki sta informirala ministra o vseh tekočih gospodarskih vprašanjih. * Naš delegat v donavski kontisMi odpotoval v Ženevo. Naš delegat v donav ki ka-trisiji g. Vilfan, je odpotoval v sredo z ečer v Ženevo. kjer se bo razpravi a'o o 1 ei i! -vem poročilu o donavski plovbi, ki je za našo državo zelo neugodno. * Preložitev pravoslavnega episkopata iz Zadra v Šibenlk. V Šibcniku se vrše po a'a nja glede zgradnle poslopa za prav sla.n episkopat z internatom. V paslnp.u bi sani val tudi pravoslavni biskup. Fre ožirev episkopata iz Zadra v Šibenik se izvrši že v najkrajšem času. * Semestralni zaključek. Kakor smo zvedeli od prosvetnih oddelkov v Lubljani in Mariboru, zaključijo ljudske šole prvi se-ir-ester dne 23. januar'a, meščanske pa sklenejo vsled uvedbe novega reda za meščanske šole prvi tečaj 31 januarja in začno dru St-ga 3. februarja. Na srednjih šolali se ne sprc.Ttni nič, ker imaio tromesečja. * Premenjen naziv železniške pastaje. Naziv železniške postaje »Uruž« pri Dubrovn. ku se je po odredbi prometnega ministrstva spremenil v naziv »Dubrovnik«. * Razširjenje zagrebške bolnice. Ministrstvo za narodno zdravje :e odredilo, da se bolnica za kužne bolezni v Zagrebu tekom letošnjega leta primerno razširi. Takoj spomladi se prične z gradnjo novera pav'!jora. * Občinske volitve v Alež!ški doI'ni. Minulo nedeljo, dne 17. januaija so se vršile občinske volitve v Gu.-tanju. D avograda, Kotljah in Tolstem vrhu. V ndnlih dveh ob činah se volitve sploh ni. o izvedle, ker .ie bila samo ena lista. V Kotljah je cb!as: socialistično listo radi nepravilnosti ra velja-vila in je estala samo slovers' a, v Tolstem vrr.u, pa sccijaiisti sploh niso megli svoje liste vložiti, čeprav so ime'i še pr i z daj h skupščinskih volitvah 09 glasov. Pač pi so zmagali soci alisti v Guštanju in Dravogradu nad združenirra gospodarsl ima listama Slovencev. S socijalisti g edo v tih kraiio tudi Nem-i, ker se soeljali.iti od njih sploh ne ločijo v svojem javne ti delu. Ostanki predvojnih razmer, ko so lili soei'a!d atro-krati prav taki germanizator.i v teh kra ih. kakor nemški nacij: nalci. V Guštan u so dobili socijalisti pri nedeljskih občinskih volitvah 13 mandatov, gospodarska lista ra 4. V D.avo:;radu pa so dotili soci ali ti pod v d-stvom g. Ambroža i 8 glasov in 6 odjoiniko/ narodna gospodarska stranka pnd vr-dstv m g. Ivo Kuraša pa 42 glasov in 3 odborrik \ * Kol'ko kovanega drobiža je stranka dolžna naenkrat preje i? Delega iia mlristr stva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po čl. 8 »Pravilnika o kovanju u:adne-a zlatega denaria in o kova-ju dro'i':a« zde 18. novembra 1924. I. fcr. 34.-10 riso niti državne niri samoupravne blagaine in tudi ne drugi vezani, srre en ati izplačilo n:d 100 Din v novcih po Din 0.50. rad l'it 200 v n >v cih po 1 Dirar in n 'd 5(10 D n v novcih po 2 Din. Po čl. 5 »Zakona o kovan u drobiža Iz nikla in gance« z dne 30. deaem'rj 1921. r.iso prirroraiii sprejemati ne posamezniki ne državne blagajne ob istem izp'«č:iu dro-b ža po 10 dinarskih rar več nego 7a 10 Din in drobiža po po 5 dinarskih par ne več nego za 5 Din. Pravilnik in zakon vsta dob sed Slavni Charlie Chaplin je režiral film: PARIŠKE METRESE ki se ig-a že dva meseca nepres trgoma na Dunaju Dunajska »Mene Freie Preste» cd 15. ja> nvarli I. '■ Pravi o filmu dobesedno: «Lin W»!*erloK de s Fil^s!» «Elitni Kino Matica« no objavljena v Uradnih listih št. 116/366 z dne 13. decembra 1924. in š- 114/368 z dne 4. novembra 1922. * Aibanskl konzulat na Sušsku. Na Suša- ku se v najkrajšem času ustanovi Konzulat republike Albanije, ki bo imel v prvi vrsti nalogo, da upostavi čim živahnejše trgovske stike med našo državo in Albanijo. * Jugoslovensko-poljski ples. Meseca februarja priredi v Varš-avi naš poslanik velik iugoslovensko-poliski ples pod pokroviteljstvom žene predsednika poljske republike Wo;ciechowskega. Plesa se udeleže na.iJgled rejše osebnosti poljske prestolice in bodo na njem prevladovale r.arodne noše. * Reprezentančni ples Csl. Obce ln JCL v Eeog-adu. Dne 2o. januarja priredita Češkoslovaške Obec in Jugosl .vensko-čaškoslo-vaška lua v Beogradu v dvorani of.c.istega dorr.i reprezentančni ples. Protektorat sta p evze'a zunanji tr.in ster dr. Momčllo Ninčič in čsl. min.ster dr. Edvard i.eneš; častno predsedstvo minister ver in p ed ed JCL v Beogradu Miloš Tiiiunovič. min.ster poljedelstva in predsednik JČL v Pra:;i dr. Milan Hodža. poslanik in polnomočr.i minister Ljuba Nešič v Pragi ter čsl. poslanik Jan Šeba v Beogradu. Fri plc.su bo igrala godba kral eve garde. JCL v Sloveniji so pravkar dobile vabila, da se udeleže te odlične manifestacije jsl.-čsi. prijateljstva. Nas predvsem veseli, da je pričela z delovanjem tudi sestrska liga v Beogradu, kjer doslej radi raznih nepotrebnih nesporazumljenj ni bilo pravega umevama za ligine intencile. * »Slovenski kiub» v Sara evu se je preselil v Jeiičevo ulico 28 v hišo Saveza za-r.atlijskega udružena za Bosnu i lieree?^-vinu. Prvi letošnji društveni sestanek se bo vr i! jutri zvečer. * invalidsko kopališče v Kraljeviči. Udru ženje vojnih inva:idov namerava zgladiti v Kraljeviči kopališče za invalide ter se to obrnilo v to svrho na mestne in pcdežel.-.ke občine ter tudi na druge faktorje za primerno podporo * Nase obrtništvo proti načrtu zakona o pobijanju dras'n e. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je včeraj po izčrpnem referatu g. dr Flessa c novi protidraginjski ai;ci.ii ministra za sociialno polit ko na predlog zvez nega načelnika g. E. Franchetrija soglasno sklenila, da vpošlje vsem kompetentnim ministrom najenergičneiši protest proti načrtu, ki ne obeta za omiljenje draginje nobenega t aska in se bo sa.no izkoriščal za p-erseku-ci'o obrtnikov in trgovcev. * Pogozdovanje naš li otokov. Ministrstvo za šume in rudnike je odredilo, da se či :> prej začne s pogozdovanjem otokov Krka in Raba. Podrobni rairti so že izgJt.ivlje i. Na nel.aterih krajih omenjenih otoJ.ov re bedo priredili moderni parki, ki Lodo znitro olepšali ene kraje. Za letos je v to svrho odobren kredi: v znesku 32J.CU0 Din za Rab in 18 \OC0 za Krk. * Delavska zaščita. Pre eli smo 1 iet šn'o številko edine naše so_i alne politične r vije »Radnička zaštita«. Števi r a ima naslednjo vsebino: S. Henč: »Jesu-li potico:.e re forme o našem zal;onu o osigt't£n'u radnika; dr. Kuželj: »Biluns petgcdišnjeg ra:'a n.fcdjunarodne organizacije; dr. Bohinjec: »Katera načela je pri organizaciji bolni.-K.gu zavarcvxn;a vpoštevati«; M. Berkeš: »Sani telslto slagališie i iiskarne radničkeg oslgu-ranja; B. Haberl: »Razvltak osiguran a p.o-tiv nezgoda u Švicarsko;«. V te številki je objavljen tudi zapisnik dubrovniške kenf:-rence zdravnikov delavskega zavarovanja. Celoletna naročnina znaša 60 dinarjev. Ur^d ništvo in uprava v Zagrebu. Preradovičeva ulica 44. * Iz LJubljane v PJ-ibran. Z3 izredn ga profesorja na t udar. ki vi.-.oki šali v ri ib rimu je imenovan docent na mortar.istilnrm oddeIl:u vseuči išča v Ljubljani inž. Josip H u tr m e I. * Zemljepisno znanje »Jufarnjega Ps'a«? Zagrebški »Jutarnji list« cd 21. t. m. objavlja iz Ljubliane vest. da e »u LjuNlani kod Maribora imro jedan starat u 9S gedini.« Mi bi se nič ne čudili, ako bi zapisal, da se je to z.iodilo »u Liubljuni kod Zagreta« ali pa »u Ljubljani ili Mariboru kod Zagreba« ker pojasnuje svojim čitaisljem, da leži »Ljubljana kod Maribora«, nam jc to dokaz da gospodje pri »Jutarn.em listu« ne vedo dobro niti za Liub!'ar.o niti za Maribor, zaradi česar je popolnoma umevno, zakaj so vse njihove vesti iz Slovenije konfuzne. Res je. na.jiiu ši teror je teror neu raicsti. * Smrt ruskega begunca. V Beogradu je je p:ipotila v sredo težka avtomobilska nesreča. ki ie za'.teva!a človeško žrtev. Skupina šoferjev, ki se je zbrala na Topč deru se je vračala z avtomobilom v Beograd. Med vožnjo je bivši ruski cfLir Kanstanin Pavlovlč Plgui. zapaslsn v Beogrcdu k-t šr.far, padel tako nesrečno iz avt0Tol:iia. d■> se ie smrtno nevarno poškodoval. P.e-elja i so ga v ambulanco. kjer ;e kma'u rato u:rrl. * SamoT.or za-a-li p3nosrcčJn"h tpekul •-c'J. Predvčerajšn im se ie v Parizu ust e'il znani beograjski bankir Samojlo Simhe. Ze v torek je iz Pariza poročal »Politiki« c'a pojde prostovoljno v smrt. ker je imel velik neuspeli pri špekulaciji z cbvczniearri vo;-ne odškedrine. V srer o si je v resnici p > gnal kroglo v glavo in bil takoj mrtev. Zapustil je pismo na parišH list» Matin«. + 83 lctn:-a dt. A. Vuč-t ča. Prr-f.-sor dr. Antoni;e Vučttie uaravnih 1' 'ravnike?! državnega arhiva in pre^s'dnik d uštva dubrovni kih znan. tveni' ov, je s avit te dni 8) letnico svojega ro stva. ^ ičeti^ je eden najsta-eifih dubrovn fkih aciion Ini 1 d 1: v cev. Koi dol"o'ef l gimna-i- ki prnf sor ir, kasneje kot šolski nadzonik v Sp itu. si ie pridobi! nevenlavih zaslug za uvedbo s bo-hrvat.-kega lezi'a v primorskih 'olah N!e-govo znanstveno :n I n ižavno de! varie je bilo zelo bosato. Napisal ie celo vrsto spisov in člankov iz srbske p etek osti ter veliko število mrno?ra'ii i? dubrovniške zgodovine. Sodeloval je tudi pri ^e^h Jrg slo venske a'e'c ol) 16.11). Kakor se nam poroča je nastala nesre ča vsled te^a, ker je bil eden izmed r.tirje nih vozov slab. Materijalna škoda je znatna, ranjen pa ni bi! nihče. * Velika ba-čia goljufja v Zagr.bu. Že včeraj smo po,očali, da Je bila reka zagrrb •"ka banka cs'cparjena za približno 2jO.lKlO dinar ev. Po najro.e: ili poročil h ie iia to »Diskontna banka«. V »lugos'ove'i.sko banko« ie priš'a dne 18. januarja nazna a os.bj in predložna b'a a'niš'.o potrdilo .Disl.ont-ne banke«. g'a eče se za 2)1X00 D'n. D.nar ie bil takoj izplačan. Naslednjega d.ie pa je prišel v »Jugoslovensko banko« direktor »Di skontne banke« g. Polič, ki je ugotovil, da to ni bila u adna dispo i i a. priznal pa je. da je pri -naniaa iorrrulur njegove 1 ank', šiarr.pil.a pravi na in tudi ne.trv podpis ter podpis prokurista Krausa deiarski prava. Oškodovana »Diskontna ban'a« ie o d" t;e-a o':r.i:a. ri • " o ''ikui":o po -'o-breiti o k u u in lepi harmoniji. Trožej leta 19a5. je bil v tamkajšnjem okolišu po kakovosti in mi.ožini fodič napram drurim krajem tsoverije zelo i'ober; zalo se fte '"anes ponnjajo interesentom dobre kva'itetp v vi-tikih množinah po mnopo nižjih cenah nego v dru. (jih krajih. h Ljubljane u— Ljudska vpe-ka š la v Ljubljani. V so^larju s posta-pno demokratizacijo S"-d^bne družbe in <-o:ljalizac'jo vsah glavnih d brin človeštva, ie stremljenje po popularizaciji in razširjenju ku'turn:h vrednot, ki jih ustvarja-ta znan st in um-tno t. 2e'j.i. da bi te dobrine ne ostale o-neiane le na gotove stanove in stopnje iz brazbe in pa ozkosrčnost nršeia šo'stva, sta rod li Ijrd-s! e univerze in v';oke š -le v in v'emstvu in pri nas. Tudi v Ljub'jani je že d alovala 'Jud ka vleoka šola z u .p:hom. Zas'edova-la ni le p:oulr>rizac'je zna nor ti, amprk obravnavala žive probleme svetavr.eaa, žlv-ljcnrkcga in polMč"ega nr.ziranja pa j vidikom scc'jr'no - etičnega preporoda. Ker so rr^ne ovire c-n2m-gcč"e njenim do^iedanjlm vodltc'jcrn n"da"evrn;e te t~';o p"tr b^e akcije, je sldenib »Društvo s!uš"te'jev fi-'oze-fske fakuatete« n~da'jevati oi njili začeto l'u'turno dalo. Kc-t prvo ser'^0 prcla-vnj bo prired'lo n-rtr-p t'?vn'h s'ovensklh 1-nj'ževn'kov. ki bodo padali sveje naziri-n;e o literaturi, svnj Irtcrrrni čredo. Oos'ej -o n">ri rb'i:blH pred-:vrnia: Otran Župan- l-istrca urtfplka k. momm, t Z 'sto-sfvo H. R^vtar, L?abli-jtin». Var? rincrolia mm iq m. draivi! ————— Novoprcdp sane ———— štampilje za meso ter taksne štam Iljo za društvi iz !rlu;e graverski *a\od SITAR & SVETEK, Ljubljana, Sv. Petra c-s.a 13. Športno drsališče V nedeljo popoldne od 15. do 17. ure p omenadni konccrt. V soboto popo dne in nedeljo dopoldne jub.l.jne dis. Ine tc>zkošaosti prinese L,ubljani ^ v najnovejšem liitnu .LJUBAVN! EKSPRES" iwaii%m jne-v\ m.VH*. K21U3 IDEAL č.č, Fran Albrccht, Fran Kobler. Juš Kozak, Vladimir Levstik, Anton Podbevš.k, dr. Ivan Pregelj in losi-p Vidmar. Mislimo, da so ta imena najboljša reklama. Prvi bj predaval dr. Ivan Pregelj «0 mt-derni literaturi« in sicer v n?de!'jo. dne 24 t. m. ob 10. uri dopoldne v unverz.letni zbornici. Vstako predavanje bi pravočasno javljalo v časopisih. Vstop prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v prid društveni knjižnici - Oub.r DSFF. u— Kurz iz alkoholnega vprašan'a prireja mestno središče STM v Ljub'jani ter vabi k temu i delegate onih šol. kjar še ne i bstojajo naše organizacije. Kola nuj i-zročijo takoj imenik kurzistov. Akademiki, ki bi želeli ob'skovati kurz, naj se p: odstavijo pred predavanjem predavateju dr. Mikiču. Začetek ktirza je 23. januarja 192). tačno ob 17. ur' (5 popoldne) v akadem-sikem kolegiju v Ko'odvorski ulici. — Dr. Mikič, t. č. predsednik u— 50 lctnico stiokovnega poklica slavi v s'tr-to stavec Oto Tutta. Kot vaijencc Je vstopil 1. 1876 v tiskarno Jansch tz v Mariboru, leta 1889. pa se je preselil v Ljubljano in vstopil v tiskarno Bamberg, kj-ar je deloval nepretrgoma 21 let. Od tu je leta 1910. vstopil v Učiteljsko ti-karno, kjer s'užbuje — razen kratkega pres'edka v času vojne — še d°nes. Počuti se kij: b svojim letom še čh ;n zdrav. Čestitamo! u— Šan.jakobčani gostujejo v nedaljo, dnj 2-1. Januarja v sokoiskern domu na Viču z veseloigro brez zakonolomstev in kon ič-nlii situaci »Gledališka kiiza«. ki je dosegla pr: premijeri in reprizi na Šentjakobskem odiu velik uspeh. Kdor ljubi zabavo in smeli, naj poseti predstavo. u— Pravljica za daco. Danes, rb 5. uri pc?o'dne pripoveduje gns-pa Vanda Oorče-va čudovito lepe pravljice naš'm ma! m v prostorih marijonetneia gledališča (mala dvorana Narodnega daitia). »Malo pub'iko» opazairjr-mo še enkrat na to prednašanje. u— Paaja taksa za leto 1926. se mora -,'ača-ti v mestni obč ni ljubljanski do konca januarja 1925 Pasje znamke se dobivajo v mestnem p-pisova'nem uradu (Mestni trg št. 2. 11. nrdstr., srba št 46). Pričenši s 1. februarjem se bo zaračunavala zamudnikom taksa v dvojnem znesku. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fre^*i->"''•:a Žerjav. zasebn:ca, 63 let. — Jcsip Ku-šar, prsertnlk. 62 let. — Ana Črnder, d> lavčeva žena. 39 let. — Fran Strašil, posestnikov sin, liiralec, 23 let. — Dr. Ludvik Pcrlč, odvetnik. 42 let. — Josip Klemenčič, vo'ni invalid 3D let. u— VI. Slovanski večer. Vabila so razposlana. Kdor pa pomotoma ni dobil, nai izvoli reklamirati rt-meno. pismeno ali tetetonieno (0741 v cNi-predm m i'ija"ikem doniu«, Tomarova u'iea H. I?ra*'ne ure o-l IS. do 18 ure. — Vstopnina za »Slovanski večer* to 11') pin za osebo, obii.-o.ke v -! upnice za 3 ali vc6 oseb r:, Pin. — Prireditveni o Ihor u— českostovena^d obcc v Ljtih'j:nl. Eul' žiti čtenskl sehuze pred valnou hroma-'ou l'oni re v io-boru. dne Sft. ledna t. r. o osm^ ho-line vrE n-i ve Zvezde. — Se z/etelem r.i okolno«ti ufa^t v5e-h Cleliu ntitn.il Jeliko?. sor.iva N-^ro-leibo domu použila do-save'nibo kužetniku p-o jine ui^ele. 0''pa',1'i l:il2ell;y v Naro 'nim domp vubec. — Za to sehuzkv kužel-ka*u kaHdčho utery hotel «Mik!ič» u nidraži. — Je-'nnt»l. u - Si'o".nc»3 ženskega društva »eja danes £12. t. m. ob 5. po»Kit''ne. a— T«ovskl p'e.t bo. p° velikanskem zani- ma-ju med verni fIu-i Mariborčanov ka'-or ve'ro, tn 'i letos v roboto 23 januarja v G^tzovi dvo-ar.l, r n' nri' >'t n" zabava te .'—one V=ton- 'n v nred. p-o'aji pri tr-roveih p?. ftoStariču in VVei^lu. Ker fo seznami nomanikljivi. tiro imo one. ki pomotoma niro •'nM'i vabi'a. .'a ,i jih Ida -ovolilo d viif j nrj p.... SoštariCu ali VVeislu. Dobrodošel je vsak Mariborčan. Opozarjamo r.a prekrasne ra:slavl;cr,t slike v $e'cnlur£Gvi ulici in Marijinem tr^u cd vele filma: ^Grofica Marica" dubnem ru kem g'eda!lšču. V nedeljo, die 24. t. m. tb 3.45 p,>p.:ldiie se bo vršil Oin-ški večer. Lansko leto so prireditve te vrste lepo uspele ker posebno v Mar baru manjka mladinskih prireditev. Upamo, da bodo tako starši, kakor mladina, s sl žeta Perovška. ki je prišel na Teznu m:d odbijače dveh vagonov in d-bil pri tam teT-e poškadbe na g'avi. Iz Maribora a— Veliki žu-po.n r"r. Pirkmalar se Je včeraj vrni' z Dunaja fri zooet prevzel p orle. Stranke sprejema ob torkih, sredah jn sobotah od pn! II ur^a naprej. a— Poslanec (*r. Pl. ko met dolavst^om. V sredo zvečer je narodni poslanec dr. Pivko zboroval po daiišem presledku zaoet m'd delavstvom v S-tuden^h pri Mariboru, kjer Je znana delavnica drž. železnic, ki za-o^sluie okra« 1500 delavcev. Poprei je bila tam iail;lju'Tia t-dnjava nemško prbarvare ~'-ij-'-dem ira^Pe. Zadnji čas se je med delavstvo vsc'Ma precejšnjo apat ja za jav-"" vmrrš-nja in pall-tična derorijetrtiranost Vs'cd tega so tudi že'i prpcrj radčevcl. ki si pr'd'~avrli re-ub'l)ko. Pre'evllen.ie Radiča j"h je seve k-n-'u strcznl'o. Krajevna organizacija SDS r.b-t-ja šele eno leto. ven d~r so v sredo na cbinem zbaru po govoru p~s'. d>r. Pivka o po''-tičnem položaju k~nst'tirali prirastek č'ancv za 101 c4 t. in -o trdno uverieni da se bo njihovo število trdi v t°m letu z-p-t vsaj p-dvoj;lo. Govori! je tudi zastopnik sre-ke organ'zaciie g. Ivan Kejžar. nakar se je razvila živahna deb-ta, po kaieri se je prgla-silo tudi 14 n-vih naročnikov zo «Domovino», tako da bo sed-i n"š teaiilk zastopan skoro v vsaki ulici Studencev. Navzoči somlšMcnA'!, sami de'avci. pa so ob'j bili z vztrajno agitacijo energično nadaljevati. V novi o-:'bor so bili izvc'jcni po večini delavci in se to-koj sledeče konstituirali: predse j il« Pše-n'čn'ik. podpredsednik Vrirč. blagajnik D".m'ter, tajn'k Furek. odb"rn''Vi Pa^an, Pune. Vajn^erle. Auguštin, Šnrajcer. ču^-ar skrinilce hPni poctmk /nfnčič. P"ed zborovElci je vladala razveseljiva boibe-nrst. a_ Vcčarl U^d^ka u"Iverze D-rtes bo predaval stud. oliil. g. Bratko Kreft 0 so- ? jjlavr.i viojji fcraso !ca Pariza L115 e La Sranže Preiskava proti ponareja va!cem siaiih tisočakov za-Idjisčena Zagrebška policija zaključuje preiskavo p.oti osekam, ki so zapletena v a,a-ro s ponarejanjem tisočakov in ko'ekov. V Zagrebu aretirane esebe so bile ponovno zaslišane, ker razne njihove izjave niso soglašale z rezultati preiskave v Nemčiji. Pri tej priliki so bili taz-jasnieni številni dosedaj nejasni rnotren-ti. Prihodnje dni bo izdelana ovad a na državno pravdnlštvo, nakar bodo vsi aretiranci izročeni sodišču. Glavni krivci Peter Car, Peter Javor in Kopleck r,e pridejo pred na„e so i-šče. temveč bodo kaznovani v Nemči i. ker so izvršili svoj del kt tamkaj. Za i-mlvo je. da sta bila Peter Car in Peter Javcr že dvakrat osumljena, ca sta sodelovala v aferah s ponarejenimi nov-a-nicami v Nem.iji. Car je imel 7a ea.ca velike inflacije v Nemčiji za £00 bili 0-nov mark potvorjenih bankovcev, 'la-krat je trdil, da je prejel ta denar cd neke tvrdke. kateri je do', a ii velij o količino cigaret. Dotična tvrdl ie >'• cer potrdila, da je v resnici kupila ' i Cara cigareie. odločno pa je za_nil:aia. da bi izpla.ala kupnino v fa'zifikit_li. Stvar ie prišla takrat ce'o pred sodišče-Car je bil csuml.en. ca je !:i! v zvezi s ponarejevalci, vendar pa je bil e p " ščen, ker se mu ni rnorlo ni csar < 0-kazati. Peter Javor ie bil pred več leti v zvezi s conarejevalei n:mških bankovcev po 51 mark. ki so iih takrnt ra^ oe"ava!i v okolici Cmmericha tudi razni iugoslovenski državljani. Sledovi, ki jih je cdlirila nemška co-iicija. so vodili v okolico Petra Javo:ji in niegove družbe, oziroma n'e.T0v !i nameščencev. Ker je bi! Javor bo7a!_ -n fgleden človek, nemška prJiei a spočetka n;egč ni sumila, temveč se je c Ia obrnila nanj. nai ii pomaga pri nreiska-vi. Seveda je csto'a potem stvar br z vsakega uspeba. Sedai ie jasno, da k tc.iiii v prvi vrsti p-iporro^cl Peter Javor, ki je bil eden izmed glavnih r.n-ra-ft-valcev in razoečev aicev iucosl)* v.-; sKih tisočdinarskih bankovcev 1 kolkov. Kopleck. nemški državljan, tudi n: ne-oozrana oseba nemške polielie. Tudi on je bil že pred več leti osumljen, da se bavi s ponarejanjem bankovcev. Poseda' ie vse tri pri ne"e''nem rosln s^rem-Hala sreča, sedaj pa ne uidejo zasluženi kazn* asi onstran grame Šport ■___t_r_, I^—I . L-:. ___l.. !_ r.z:.i____i.. M. i...:„l---» p— Tržaški prefekt Gasti se nahaja, ka« kor smo že poročali, v R.mu v važn.h za» d.vah, ki se tičejo obmejne pokrajme. Ma« lo pr-d njegovim odhodom je bilo pri njem cci,>o lanstvo slovenske tržaške politične organizacije. Poslanec dr. \ViIfan je v iz> b;un h besedah imenom pol.tičnega društva pozdrav.1 novega prefekta in mu predočil znane zahteve in želje našega ljudstva v Pri morju. Prefekt je pazno poslušal in se pri« jazno zahval.1 za cpozor.tve ter dostav.1, da je scd^lovanze Slovencev z državno upravo nj gova iskrena želja. Obljub.1 je končno, da izražene želje in opozoritve sporoči na višje mesto. To je storil gotovo sedaj, ko se mudi v Rimu in ima pri vladi konference. p— Državljanstvo, dobljeno na podlagi opcije, se lahko prekliče. Izšel je v Rimu odlcl: v tej stvari, ki se vporabi baje proti nekaterim pol'ti kom novih p-okrajin, češ da j< nj.hovo delovanje p-.otldržavno. Trdi se dalje, da zad:va odlok tudi nekatere po» slsnce, ki so postali državljani šele po opciji. p— Kako se živ človek boji mrtvega. V I. r.daru v htri se j - vrš.I IS. t. m. pogreb 75!etn3 Rozalije Jedrejčič. Ko so spustili krsto v jamo, ;o začuli ba!e pcgrebci trkaš n;e v njej in zbežali so od groba vsi. Krsta je ostala v jami nezasuta. Dr.gi dan je da« la pazln .ka oblast ukaz, da se krsta otvori. Kaj je bilo? Halucinacija? Nadalnjega po» ročila še ni. p— Velika tatvina na Reki. V prostore tvrdkc Mater-dorfcr sc j: izvrš 1 v r.oči 19 t. m. vlom. Tatovi so odnesli 50.000 lir. Policija je zaprla 20 sumljiv.h oseb. p— Komisija za ureditev ribolova na Jsi char.-j nadaljuje v Opatiji svo:c dalo. Z ita« lltanskc strani sa naglasa, da so ribiči s prakso po brionski kcnv:nciji p-ovaem za« dovoljni. V nc!:aterih listih sc jc pisalo, da jtre v Opatiji pri sedanjem seetanku za r.i/« vi pcgajan;a in nove dogovore. Radi te^a sa se r.bške zadnge cbrnile do rimske v!a* fh, da ščiti njihov; interese. Italijanski I!« sli j m te dni poroča:o, da o tane brionska konvencija v veljavi do leta 1927. Gre lc šc za aplikacijo nekater h določb iz omenjene konvencije Imenuje s; tudi nadzorstvena komisija za tečno izvrševanje brionskega d -<»ovora. Tako si je Italija, po zagotovilu tržaških I stov, dobro zavarovala svoj ri» Lolov ra Jadranj. p— Preiskave. Iz Dekanov v fctri čltamo skero dan na dan h.-jskajoč; danlse v tr« Jaškcm faši-.tovsVm g'asilu. Po:ebno se za« flanjajo v gosped eno Zcrko Kormincvo, ki je mcr.da kriva, da še vedno ni vsa občina italijanska in fašistovska. Na huj$kanj'e 'n ovadbe so se vršile sedaj preiskave pri go» spodični Kosmlnovi, pri družini Gregorje •n še v mlad nskem društvu «Jadran». Po« brali so več leposlovnih knjg in privatnih pisem. Vse tako zasledovanje in preganja« t-.ie Slovencev ni prineslo doslej nikakih dokazov za irrcdcnto ali kako protldržavno delovanje. Zato naj preiskave vendar že enkrat nehajo. Oblast ponižuje svoj i-glcd, ako posluša vsako ovadho in sumničenje. p— V Tolminu so imeli pred vojno do« hro izvežbano in opremljeno gasilno dru« štvo. Dolžnoit komisarja bi bila, da bi zno« va oživil to prepotrehno društvo. Sedaj je v Tolminu velik mraz, sneg in b'r'a. da kaj takega ne pomnijo najstarejši Tolmin« ci. V par dimnikih je gorelo in veter ie raz« našal iskre daleč naokreg. Kaj bi bilo, ako nastane požar? Gasilnega drštva ni, Tri« niinka in Soča sta preveč oddaljen5, vodo* voda ra tudi ni, da-i se je obetal ?e zd iv« naj. Nujno in neodložljivo je vdovcdno vpra"anje. Naj že vendar debi Tolmin svo« je cbčlnsko zastopstvol p— 25letnica ttTrgovskega izobraževalnes ga društva» v Trstr. Pred 25 leti se je usta« rovl'o v Trstu «T;gov-ko izobraževalno društvo«, katero ima velike zasluge za raz« voj slovenskega tgovstva v tržaškem me« stu. Društvo proslavi svoj jubilej s prire« ritvljo dne 30. t. m. v Dreherjevi dvorani, ulica Canal plccolo. p— V Trstu je veliko pomanjkanje sta« novanj za srednje sloje. A':o se uvede po napovedanem vladnem odloku svobodno sklepan;e na'emnins'cih pogodb. ho to ka« ta-,trofalno za številne najemnike. Tržaški prefekt je dobil v Rimu baje po^blast lo za posebne stanovan;ske ukrepe glede Trsta. p— Angleško, francosko in nemško se hod-> učili fašisti v Gor-'ci v tečaj h, ki bo« do trajali do poletja. Da bi se učili Itali« jan; slovenščine in srbohrvaščme, to j:m ne pride n'ti na um. V Gorici in drugod v Pri« nioriu zahtevajo cd Jug->slovenov znanie itali'anščme, a'"o pa prd-jo po kupčijah sli dr-'g'h posl h v J'-gos!aviio, se pa tam tako povsod silijo z italijanščino. Čemu se bo potem Italijan učil slovenščine ali srbo« hrvaščine?! p— V morju ie utonila 32!etna Ani Je« d'etič iz Bršca. Trup'o, katero so našli pri Zagori ', je kazalo, da je bilo vrženo cd mot-skih valov ra skalovje. Identiteta jc bila Ie s težavo degnana. p— Zblaznela je radi smrti svojega bra« ta 171?tna Stefamia Bratuž v Čepovanu. Spravili so jo v blaznico Sv. Ozvalda. Is Ccu 3. e— S~rtna koza. V prnde'jek je umrla v Celju pocestnica vile Rcgina, ga. Raglna Vršič, vdova dvornega svetnika in generalnega konzula, v st=r:®ti 81 let. Pogreb 5C ho vrši! dne 23. t. m. rb treh p-po'dne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Ugledni :n rp-štovrni rr^blni naše sožaJjc! c— Tatvina v Sol!. V deSki moščrnski šoli jo neznani storilci ukrrdli \z fhškalne-ga krb neta s ponarejenimi ključi nekrj denarja, več naprav in drobnih rporetov, med temi tudi buro'e. Kaže se, da so tatom že na sledu. Enega sum'jlvca že imaji. c— Nov Č3z Vcilajno? Brvi čez Vc-glrjno, ki j a je bila novembra odnesla p .-.voden] in o kateri smo že opetovrno peali, k oko jo pogrešojo Celjani in oko'i-črni. mcr.da res ne bo več. CuSento naoi-reč, da nekateri ra.c.miš':jri;o o mortu. ki bi sc irml postr.vr)ti preko Voglrjm t'k nrd r.'Jc. iz'lvcm v Srvinjo. Ta most bi bil brje trdi za vozove, kar bi silno urtrezo'o pve-tivol.Uvu v mesiu in okolici, ki je sedaj po oni strani popolnoma bčeno. c— kavallr. Ccljoki policiji ie prišel v pest let stari p-.ntolovec in po-to-i:h Feliks Zupan iz Več pri Litiji, ki se je d - loj tri leta klatil po FrrncosJscm s p:-tn'm Sistem nn ime nokega Jer.n KrHa ii Gorice. Rrcz dvema je to ponarejen dn-l:ument. Krj je vocMo tega zagccietnega ir.oža pp svetu in k oko je ž'vcl. še ni do-Enaio. Pri njem so nešli več fot:grrf;.i, ki ga prc-dctavljojo kot delavea v vsakdanji c-b'e'ci. nr.vadne~a meščana in celo kot naj-vcojoga kavrlirja. Mož je mesar in je sedi j pogovarjal in n'blral dekleta za neko grotiro aH nekaj sllčnega v Koprivnici na Hrvatskem. h Trbsveli t— Nova predavanja r.a Ljudski visoki šoli. Preteklo n?d .1 jo jc Štefanija Ravnikar PcdbcvSkova lonCala izredna predavanja i l ž:n-';:gx red oči a. V nedeljo 24. t. in. p iene Ljvd ka visoka šela z novim ciklom pred-.vanj iz zgodovinskega področja. Pre« dava! to i!, prof. Melik. Naslov njegovega prvega predavanja se glasi: Glavni činitelji slcvan"':-e zgodov'ne. t— Levičarji c'ccli aR"darr.kega dcma» rr;1 r;boi. G. Vinko Grabnar, načelnik z-.d.".g2 «R- darski dom», nas je obvestil, da je g. A'o;za Kcršcta, bivšega imetnika v notoča v R darskem dom", radi ponever« be v c':rcglem znesku 15.CC0 Din cv".d l po orožni5!:i no taji državnemu pravdnlštvu G. A'o'z Kerše pa nas je pro-sil za objavo, da se ic zglasil na orožniški postaji in pro« s l, nai sc ves materijal iz-oči sod šeti. da sc doženc pravi krivec, ki to moral trpeti t di po::l:d cc, ter obenem ugotovi, s kak« rnini sredstvi in metodami operirajo pri K dar-.kem diinj proti neli'-b:m iim ose« bam. Razkritja v t^m oziru da bodo za go* tovs o~cbe rarr.vno: t kata"trofa'na. t— Samomorilcev še r.iso našli. Trupla obeh samomorilcev, Žitnika in neznanci, k: je najbrž Ljubljančan, še n!so našli. Tc dni so opazili trupli v Savi pri Hrastniku, deroča voda pa ju je takoj zopet nesla na« piej. Identiteta ncznanca je še vedno za« vita v temo. t— Postavljen ped kuratelo. Z odlokom okrajnega sod.šča v Laškem z dne 4. t. m. le postavljen Jožef Strovs, rudniški upoko« jenec in pojestnik v Planinski vasi 13, pod kuratelo. Za oskrbnika je imenovan g. Fr. Murn, posestnik in sodni dostavljač, Loke št. 304. ci v Trbavljah Rcdakcija delavstva pri obeh premego« kopih v Trbovljah in v Hrastniku, ki je iz« zvala veliko nezadovoljstvo, skušajo kleri« kalci na demagoški način izrab.ti, p.edetuv« ljajoč se kot cd.ne odrešitelje delavetva iz nezr.o:n.h ekslstcnčn.h razmer. V stroi.ov« no tajništvo na Vodi vabijo dan za dnem zlasti staro«upokojcr.ce, zapisujejo si nji« hova imena in jim obljubujcjo razne ugods r.osti, ki j.h bodo baje dosegli zanje. Ko jim je te dni nasedlo nekaj najbolj ubožnlh, ki prejemajo smešno nizke pokoj« n.ne v kronah, so j.h naprosili, naj povedo svojim tovarišem, kako zelo jih podpirajo ter da sklicujejo sestanek v Društvenem domu, na katerem bi se pomenili o nadalj« n h korakih, da bo njihova akcija tem bolj uspela. Ta sestanek se je vršil včeraj do« poldne, govoril pa je na njem g. Putr.h, ki je povedal v glavnem to, kar sa mu na« svetovali njegovi dušni go.podje. Tej ak» ciji je nasedel po svoji stari navadi cclo g. Avscnek, poslevodeči predsednik, tajnik, blagajnik, odbornik in član Radičeve kras jevne organizacije. Predlagal je, naj se ta« Loj odvzame TPD. vsa Dcberna in na njej zaposli reducirano delavstvo. K sreči se jc našel mož, ki je povedal staroupokojenccm, da jim ni mogoče drugje pričakovati p«> moči kot cd Pokojninskega zavoda v Ljub« ljani in pa cd občine. To je pa tudi vse, kar sc da zanje narediti. Če se jim kaj več obljubuje, je to samo klerikalni manever za volitve v D:lavsko zbornico in pa za bI'žajoče se občinske volitve. Sestanek se je po vsem tem razbil ter so se staroupokcjcnci napotili na občino, kjer io se njihove želje glede posredovanja pri TPD. in pri Pokojninskem zavodu protoko« lirah. S tem so doživeli klerikalci cbeuten po« raz. ker je prizadeto delavstvo spregledalo njihovo nečedno igro. Klerikalcem ni za emiljenje socijalne bed?, temveč za volilne l;rcg';ce. To se jc tudi javno prlbilo na dana"niem sestanku na Vcd:, kjer so rar« g:atl'ali o nastalem položaju in obrodili sumljivo ljubezen klerikalnih jezuitov. Darujte za Sokolski Tabcr Vremensko poročilo I/nh!'am. 21 bnmrja 192R. L:iib!:ni»a 305 m nad morirm Kr.v oi?zov.inh ob / račn tl.ik Zračna temperaturi Vetci Obla« no 0—IO : 1. n'>l ana . . . 7. 761*4 — 62 sevei inoola j L:u'-lj3na . . . 14 7fi0-.S - 08 scv. v^h 10 I.jnbljma . . . 21. 76"0 — 48 m mega ^gieb .... 7. 761 6 - 20 iue.vh. Beograd . . . 7. 7.2-7 — 30 brizv. 6 Dunaj .... 7. I t'rajj.1 .... 7. 7603 - 10-0 brezv. sneg ! inomost . . . 7. i f.dav »i mm 20 LNP. (Službeno.) Danes, v petek, cb 19.30 seja k. o. v kavarni Emona, damska soba. — Tajnik II« Evropzko prvenstvo v hokeju na ledu. Končno stanje v prvenstven h tekmah v bokeju na ledu, pri katerih si jc Švica pri* borila evropsko prvenstvo jc nastopno: 1. fcvica (7 iger, 5 zmag, 1 neodločna te'.ma, 1 poraz, 11 točk). 2. Češkoslovaška (7 iger, 5 zmag, 2 poraza, 10 točk). 3. Avstrija (7 iger, 4 zma^e, 1 neodločena tekma, 2 pora* za, 9 točk). Avtonomni nogometni savez za Slova* ško. Nedavno ce je vršilo v Bratislavi zbo« rovanje madžarskih negometn h klubov Če* škoslovaškc, na katerem je b:la stavljena zaht-jva, naj se ustanovi avtonomni nog")* metni savez za Slovaško. Tozadevna reso* lucija je bila odposlana v Prago. a Kako ja na Ve!I!;l Planini? Ker mno^e turiste, zlasti pa r.ai.e tmučarje ia ostale zimske fportnike ze!o zanima, kako jo na V«*'iki planini, pu a amo kratko Kituaci.isko poročilo iz V »'like p'anine (ir.55 m) o:l t. m.: Sne^a na Veliki IManini j« seo'cine. l'a '• lo je 6J cm sne;:a deloma r.a 20 eni staro po Maro. Sne,? je pršič, smuka Mealra. Vrrme 2'). t. m.: Nt-lo oMačno, m:i!o severa. Velika Planina brez megli*. l'ot r.a Veli! o Plani o j« «'o^ro rhoVna. tn!;o, da priile i a Vrliko Planino v?alc p«-šec brez rmuči. I:r'-je dobro preskrbljena z v.emi živili in vedno oskrbovana. Projr^ia Jubilejnih d:s"!n!h te!:em SK i:»r'je 23. in £4. t. m. je sledeči: v soboto ob 14.U) nattopi dru^a skupina ser.iorjev k obvezni mu, pred pitan rmu drsanju; r.ato sle;'i obvezno lpp*i in najzani^ivpjSi ttičkl programa, p.odelire rro'"'ba ZJZ. Izven prorrama starta pri zadn i t< č!;i bivfi svi tovni drsalni mojvtfr dr. Oilbert Fucli^. Pofml»Tne ol 15. do 17. prnmn. na 'tii konrrrt. V n boto popoldne in v nedeljo enotna v. topnina 5 Din. Msdk!ubsko 3rr.učnrsko tekmo na 50 km prln-di TK «Skala> dne '11. januarja na Bledu. Pro^ra poteka z D!ed« prr'o Ilibnejra r.a Jtdovco, ol tu na Lipnico, Lancovo, 3 c l. Bohinjsko Belo. blejski kolodvor, Gorje, Krnica. Grabče, Laze, Polhom. Z.uip. B'eif. Tekme se lahko udeleži vsak prijavljen organiziran smučar, član kateregakoli kluba v naši državi. M«• srb čir.o. = Železniško omrežje v naši državi rna-ša po zadnjih podatkih 10X11 km. Od tega :c 6755 km normalnotirnlh prog. = Pred novim vinskim zakonom. V ministrstvu za kmetijstvo in vode se že dalje časa izvršuje načrt novega vinskega zakona ki bo veljal za vso državo. Ta zakon bo obsegal tudi vse potrebne mere za zboljšanje vinske kakovosti. Določeni bodo tudi državni organi za izvrševanje tega zakona. = Produkcija državnih rudnikov. Naša država ima pod svoio upravo in večinoma trdi v svojem lastništvu 14 premogovnikov 2 rudnika železne rude. 1 solino in 1 železarno (topilnico in livarno železa). 2 manjša kovinska ter k tem spadajoča stranska pod jetja. Proizvodnja, ki se je dosegla v proračunskem letu 1924-25 v teh rudnikih, je znašala 13.8 milijona kvintalev premoga. C.6 milijona kvlntalov soli, 4 milijone kvintalov železne rude, 0.3 milijona kvintalov železa ter 59.CC0 kvintalov manganove in kromo-ve rude. = Crezpiačni vizum za obisk frankfurt-skega velesejira. Zastopstvo frankfurtskega velesejma za Slovenijo Milinkovič & Co v Ljubljani ram javlja, da je nemiko zunanje ministrstvo izdalo nemškim konzulatom ukaz, da izdajajo brezplačen vizum za po-setnike frankfurtskega sejma, če se potni list predloži potom zastopstva tega sejma. Nadalje obsto'i načrt, da bodo brczpl čen vizum izdajala trdi zastopstva v krajih, kjer ni konzu'ata. Obenem opozarjamo, da se bo letos vršil frankfurtski se:em — sp'ošni oddelek od 11. do 14. aprila, tehnični sejem Pa cd 10. do 14. aprila. V rkvlrju sejma bo le tos tudi avtotrobi'ska razstava, ki bo trajala od 3. do 14. aprila. = Dobava 557/TO komadov železniški") pragov se bo vr.Ta 6. februarja pri generr-1 ni direkciji državnih železnic v Beogradu in ne v L ubljar.i, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Pogoji so ra vpogiiu tudi pri ekonomskem odelenju direkcije državnih ti leznic v Ljubljani. = Zastopniki za razpečavanje p'ariinov in klavirjev se iičejo. Interesenti naj pošljejo svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. v Ljubljani. = Grški vojni dolgovi Ameriki. Pogajanja za konsolidaci o grškega vojnega dolga Ze-dinjenlm državam, ki so se nedavno začela, potekajo zelo počasi. Kakor st sodi. predlogov, ki jih ie sestavila grška delegacija, ameriška delegacija ne bo sprejela. = Davčna reforma v Češkoslovaški. Pra ški listi poročajo, da bo davčna reiorma v Češkoslovaški, ki jo pripravlja finančni minister, pomenila veliko znižanje davčnih bre men. Zlasti manjša podjet a se bodo davčno razbremenila, da bodo zmožnejša življ-enja. = Nadaljevanje konference v Opatiji. Ju-goslovensko-italijanska paritetna komisija za reševan e ribarskih sporov bo nadaljeva Ia svoje delo. Frvi sestanek je napovedan za r.ib.cdnji četrtek. Na dnevnem redu bo ;:ačrta pravilnika za osnovanje stal--Itražnega sodišča, ki se bo bavil z v _u:i spari, nastalimi iz neizvrševanja ali napačnega tolaiačenja poedinih odredb brionske konvencije. = Veliki britanski industrijski sejem ▼ Birminghamu in Londonu se bo vršil letos od 15. do 26. februarja. Borze 21. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepa ih kupčijski zakl učki.) Vrednote: investicijsko 77— 7S, Vojna škoda 307—0, zastavni Kranjske 2J—22, komunalne Kranjske 23—22, Celjskj posojilnica 2j3— 2ii5, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkairtilna 1C0—1C4, Praštediona 955—0, Slavonska 50—0, Kreditni 175—185, Strojne 0—125, Trbovlje 335—0, Vevče 110 —0, Stavbna 130—110, Sešir 115—115 (115). Blago: les bukovi hlodi Ia, na tanjšem koncu 30 cm prem., cd 4 m dolž.. naprej brez grč, brez srca, fco Postojna tranz., 10 vagonov 375—375, (375); hrastovi hlodi I., II., od 33 cm prem. naprej, 2.70 m dolž., fco vag. Ljubljana 453—0; hrastovi hlodi, I., II., od 22—32 cm prem., dolžina po želji kup ca, fco vag. nakladalna postaja 0—35 ); polj ski pridelki: pšenica, 76 kg, 2%, ico baška postaja 0—310; turščica: stara, fco vag. baška postaja 0—165, umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja 0—152, času primerno suha, gar. zdrava, do Postojne, fco Postojna tranz., dobava II., III., 4 vag. 165 —165, (165), nova času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja 3 vag. 120—120, (123); oves: srbijanski, par. Ljubljana 1 vag. 215—215, (215), slavonski, rešetan, fco Postojna tranz. 220—225; ječmen: 66-67, par. Ljubljana 0—235, zadubel, krmilni, fco Ljub Ijana 0—230; ajda: domača, fco vag. slov. postaja 0—250, poljska, jugoocarin ena, fco jugomeja 0—262.53; rž: 73 kg, po vzorcu, fco vag. baška postaja 0—212, domača, fco vag. slovenska postaja 0—225; proso doma če, fco vag slov. postaja 0—215, Po vzorcu, fco Ljubljana 200—225; otrobi, srednjedebeli fco Ljubljana 0—145; jezice zlatorumene, fco vag. dol. postaja 250—0. — gradbeni materijah Ia portlandski cement »Salona« - Tcur, fco vag. Solin: v jutastili vrečah po 53 kg 0—43, v papirnatih vrečah po 53 kg (>—45, v sodih po 150, ISO, 230 kg 0— 52.53. ZAGREB. V bančnih papirjih nekaj več zaključkov. Za Vojno škodo nekoliko prijaz r.cjše razpoloženje. Prcmptna se ie trgova'a po povišanem t:ča'u ter je končala pri 312. a za febriar pri 237. — Na deviznem tržišču je bila ten:'e ca neznatno čvrstejša in sa n::ka.cri teča i za malenkost poraslL Narodna banka ni i:.t rvenirala. Skupni pro mot 7 rriijarov Din. Noti ale so devize: Amsterdam 2263—2233, Dunaj 793.6-830.6, Berlin 1343.9—1353.9, Budimpešta C.C595— 0.07995, Italija izplačfo 227.C5-229.45 London izplačilo 273.78 -2:5.18, Newyork ček 56.143—56.743, Pariz 210—211, Fraga 1C6 53 —168.53, Švica 1 S8 15—1 96 16; efekti: bančni: Eskomptna 121-123, Poijo 17—18, Kreditna 131—135. Jago 1C8-113. Lj blian-ska kreditna 210—0, Praštediona 9o2.5— 9.5, Slavenska 50—0, Narodna 4350—0; industrijski: Eksplcaiacija 36—43, Gutam 330—335, Slavonija 42—13, Trbovlje 3-10-0, Vevče 113—0; državni: inves icij.ko 77—0, agrarne 44.5—45, Vojna :koda, prorr.ptna 312—313. februar 2S6—2S8. BEOGRAD. Devize: Dunaj 795—793.75 Berlin 1344—1345, Bukarešta 25-2", Italija 227.75 - 228.25, Lr.ndon 274.6—274.75. New-yor!i 56.42 in pol — 56.45, Pariz 212-213, Praga 167.4—167.5, Švica 1091.5—1C92.5, So fija 37—37.5. CURIH. Beograd 9.17, Berlin 123.25, New york 517.625, Lond n 25.1725. Pariz 19.43, Milan 23.975. Praga 15.33, Budmpešta 0X07255, Bukarešta 2.31, Sofija 3.40, Varšava 53, Dunaj 72.90. TRST. Efekti: obligacJje Julijske Krajine 67.25, Assicurazioni Generali 6650, Gte-ania 155. Devize: Beograd 43.85 — 44.10, Dunaj 346 — 351, Traga 73.25 — 73.75. Lon don 123.30 — 120.45, Pariz 92.50 — 93, Ne\v york 21.65 — 24.80. Curih 478 — 4S0, Budimpešta 0.0347 — 0.0351, Bukarešta 10.75 do 11.25. Valute: dinarji 43.50 — 44. dolarji 24.60 — 21.75, 20 zlatih frankov 94 do 97, zlata lira 477.85. DUNAJ. Beograd 12.555 — 12.595. Berlin 16S.S5 — 169.35, London 34.4S75 do 34.5875, Milan 28.63 — 28.75, Newyork 709 do 711.50, Pariz 26.58 — 26.74, Praga 21.0075 — 21.0875. Curih 136.97 — 137.47; dinarji 12.515 — 12.575. PRAGA. Beograd 59.875. Curih 652.50, London 163.975, Ncwyork 33.70, Dunaj 475.50. BERLIN. Beograd 7.43. London 20.397, Newycrk 4.195, Curih 81.03, Dunaj 59.07. LONDON, (opoldne) Beograd 275. NEU VORK (zaključno 20. t. m.) Beograd 1.77 in ooi. Maja, staro kulturno pieme umira... Frapantna razkritja anglo - ameriške ekspedicije v Lubaantunu. - Starodavni kulturni spomeniki plemena Maja. — Eniiiia, poslednja svojega rodu. Kakor krti rijejo dandanes ekspedici-je in arheologi v vse konce in predele sveta, razgrebajo torišča starih umrlih narodov in spravljajo na dan veličastne spomenike nekdanjih kultur. Med vsemi razkritji pa zadnji čas stopajo v ospredje rezultati arheološke ekspedicije, ki je prodrla v osrčje starega kraljestva plemena Maja in razkrila glavno mesto Lubaantun. pogreznjeno v džungle angleškega Hor.durasa v centralni Ameriki. Ekspedicija v Lubaantunu. Pred letom je v džunglo krenila an-glo-ameriška ekspedicijska kolona "od vodstvom raziskovalca F. A. Mitchell-Heydesa. Prebredia je na tisoče milj puščobnega močvirnatega ozemlja. Toda njen cilj je bil srečen in kmalu kronan s fantastičnimi uspehi. Ekspedicija je v Lubaantunu našla: piramide, ainfiteater, ki je mogel objeti deset tisoč ljudi, in dobro ohranjene ostanke celega mesta, ki je stalo na stotisočerih obtesanih hlodih. Kdaj se je pričela zgodovina in kultura plemena Maja, ki je že v letu .3373. pred Kristom imelo matematični koledar, — in kakšne skrivnosti beležijo hieroglifski pismeni znaki na najdenih objektih? Ali jili bo sploh mogoče kdai razbrati? Voditelj ekspedicije, F. A. Mitchell-Heydes, ki .ie odkril Lubaantun. se v nekaj tednih povrne iz hon-duraškega močvirja v svoj tihi znanstveni kabinet v londonskem britanskem muzeju in tu bo on začel razvozlavati uganke, ki danes vzbujajo interes vsega kulturnega sveta: odkod sredi močvirnate džungle v centralni Ameriki tolika zakladnica dragocenih starinskih ostankov? Kakšna je davna zgodovina plemena Maja? Poslednji potomci plemena Maja. Najinteresantenjše pri celem razkritju pa ie dejstvo, da v tamošnji okolici še danes živijo poslednji potomci plemena Maje. Ni jih več kakor 50 do 100 glav. In s temi namerava priroda brezobzirno zaključiti življenje starodavenga plemena. izmed teh redkih poslednjih eksem-plarjev je ekspedicija izbrala dvanajstletno deklico, ki se zdaj imenuje Emilija Vasquez, in ga iz tamošnjega močvirja odpravila v London. Mala Emilija sliči po zunanjosti vzhodnoruskim kmečkim mladenkam: mehkoben okrogel obrazek, polt nikakor rdečkasta, marveč rmenkasta. oči smejoče in obrvi zategnjene. Emilija torej utegne s precejšnjo gotovostjo unra-vičiti znanstveno teorijo, da pleme Maja ni rdečekožnega, indijanskega, marveč prej mongolskega porekla. V katerem davnem stoletju pred Kolumbom in Kristom nai bi se bili Mongoli naselili v centralni Ameriki, o tem pa seveda mala Emilija ne more ničesar povedati. Psihologija umirajočega pokoljenja. Vsekakor pa je Emilija Vasquez dragoceno bitje za proučevanje psihologije izumirajočih rodov. Ko so pred letom v Londonu veclli tibetanske menihe k predstavi v cirkusu Piccadilly. so pobožni možje bili tako prepaaeni, da so ves naslednji dan trobili v dvanajst metrov dolgo leseno trobento, da preženejo zle duhove. Emilija pa se obnaša povsem drugače; nje ne preseneti nobena pridobitev moderne civilizacije. Vozili so jo v avtomobilu, ji razkazovali elektriko. jo postavljali pred radio: toda Emilija sc le smehlja, kakor da je v svoji domovini, v žrelu ugaslega ognjenika Palchimalco, kjer se je rodila, videla še vse čudovitejše stvari. Emilije ne spravi nobena stvar iz ravnotežja smehljajoče ravnodušnosti. Ne razvedri je nobena igra, ne vzradosti nobeno darilo ali okrasek. Podoba je. da tudi telesnih bolečin nič posebno ne občuti. Pred nekaj dnevi se je izpot"k-nila in dobila na glavi precejšnjo bunko. Toda niti malo ni zastokala, marveč se samo smehljala z onim svoiim čudnim smehljajem, s katerim kvitira vse dogodke življenja. Kako izumira starodavno pleme. Kakor je F. A. Mitchell-Heydes sdo-ročil v London, je obnašanje male Emilije splošni karakteristikon njenega plemena. ki je razen bojazni do strahov izgubilo vsako emocionalnost. Kakor tla bi priroda ne marala ničesar več vedeti o nadaljnjem razmnoževanju tega ole-mena. mu je odvzela celo erotične impulze: ni več znaka simpatije med moškim in žensko. Izumiranje poslednjih potomcev plemena Maje ie pretresljivo tajinstveno. Nit življenja je pri njih že tako tanka, da .ie treba le neznatnega akta volje, pa j se utrga. »Jutri bom umrl», reče ta ali i oni izmed poslednjih. In res, brez bolez-j ni in brez slehernega znaka starostne izčrpanosti se vleže v svojo bajto — in umre. In njegovi ožji ga odstranijo kakor koš velega listja . . . Emilijo, najmlajšo med poslednjimi iz plemena Maje. je v Londonu adoptirala neka bogata gospa. Pošilja jo v dekliško šolo, kjer se je Emilija že dobro naučila angleški in se polaeoma vendar utegne razživeti v stalni družbi živahnih tovarišic. Čim bo Emilija absolvirala licej, jo njena adoptivna mati pošlje še na univerzo. In prav lahko se zgodi, da jo bo končno poročil kak plavolasi angleški fant in bo Emilija postala prababica anglo-majaškega rodu. pred čegar rodovnikom se bodo lahko skrili vsi še tako ponosni starorodni lordi . . . Nov bicikelj za tUne da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali Zlato) 63-o vui „klju&" traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden ra'. pa boste verovali. Nogavice brez žiga fključ* so ponarejene. Pred kratkim se je vršila na cesti, ki vodi iz Pariza v Versailles. tekma malih dirkačev z nove vrste bicikljem na malih kolesih, ki ga imenujejo «tro-ticikelj». Dirki je prisostvovala velika množica občinstva, ki je z zanimanjem opazovala novi mladinski šport. Ljubica meklenburškega vojvode Kmalu po debati o vzdrževalnim za metrese velikih vojvod, ki ie dvignila oblake prahu v nemškem parlamentu, se je vršil pred tretjim senatom berlinskega sodišča proces, ki se je vrtel okoli odpravnine za ljubico meklenburškega vojvode Adolfa Friderika V. Tožiteljica. komtese Mathenau rojena Urban, toži vojvodino Meklenburško zastran svojega razmerja z meklenbur-škim vojvodo ter zahteva letno vzdr-ževalnino. katero ji je določil Adolf Friderik V. pred svojo smrtjo. Mož je takrat določil za svojo ljubico 20.000 zlatih mark letne rente. Rento je zapisal njenemu možu. tedanjemu avtrijskemu oficirju, kateremu je papež podelil cerkveno plemenitaštvo. Štiri leta so bile stvari čisto v redu. Bivša ljubica je prejemala denar pravilno, po prevratu pa je bilo izplačilo naenkrat ustavljeno. Dediči velikega vojvo-de Meklenburškega so namreč izjavili, da je izplačevanje vzdrževalnine čisto nepotrebno. Radi tega je komtesa Mathenau vložila tožbo proti meklenburški vojvodi-ni. Sodišče I. instance ji je priznalo 5 tisoč zlatih mark letne rente. II. instanca pa je razsodbo razveljavila in končno je grofica propadla tudi v III. instanci. Komtesa pa pravi, da se bo pritožila na najvišii sodni dvor in da bo že iztisnila iz Nemčije, kar ji gre. Izžemati ne bo nehala meklenburške države dokler bo v njej ena sama iskrica življenja. Velemesta v Evropi Na podlagi angleške knjige «Popula-tion of the Cliiel Cities* si lahko prvič po vojni napravimo sliko o razvoju evropskih mest v zadnjih letih. V gotovem pogledu nudijo vse evropske dežele isto sliko glede prebivalstva. Povsod se namreč izseljujejo ljudje s podeželja in se nastanjajo v mestih. Prebivalstvo izven mest se pa krči. Evnopa ima danes 213 velikih mest ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Na čelu dežel z najbolj obljudenimi mesti koraka seveda Anglija. Ona ima danes 50 mest z nad 100.000 prebivalci. Na drugem mestu stoji Nemčija s 46 velemesti. na tretjem Rusija s 23 velemesti. sledi Franciia s 17 in nato Italija s 14 velemesti. Pri tem ima Evropa 32 mest z nad pol milijona prebivalci. Največje mesto v Evropi ie Lon- j doti. Število njegovih prebivalcev zna- j ša danes 7 milijonov in pol Pariz ima danes natančno tri milijone prebivalcev. Berlin nekoliko manj. Moskva pa 2 milijona Tu ie naraslo prebivalstvo v zadnjih letih za celega pol milijona duš. V isti vrsti kakor Moskva stoji tudi Dunaj; tudi on ima približno 2 mili-tona prebivalcev, vendar pa nekaj mani kakor Moskva. Na račun Moskve" se je skrčil zlasti Leningrad, predvoini Petrograd. ki je izgubi! 650 000 duš Ostala evropska mesta imajo manj kakor I milijon ljudi Razmerje gostote prebivalstva na kmetih in v mestih je zelo neenako. Najhuiše ie v tem pogledu na Angleškem, kier stanuje v mestu vsak drugi človek. Anglija je tudi tista dežela, ki ima naiveč mest z nad pol milijonom ljudi. Taka mesta so n. pr Birmingham. Glasgovv. Liverpool. Man chester. Tudi v Avstriji ie razmerji, med prebivalci v mestu in na kmetih zelo čudno, ker stanuje v mestu vsaki: tretja oseba. V Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem stanuje v mestu vsak četrti človek, v Švici pride na enega meščana 5 kmetov, v Franciji 7, v Italiji pa 9. Najmanj velikih mest je na Danskem. Finskem. Norveškem, v Estoniji, Turčiji in na Balkanu. Vse te države imajo glasom angleškega popisa jedva po ero mesto z nad 100.000 prebivalci. Od vseh teh mest pa je znatno večji le sosed Carigrad, ki ima dandanes kljub temu, da se je število njegovega prebivalstva zelo skrčilo, en in četrt milijona duš. Največ pikantnosti, živahnosti, zabave, smeha, mode, rszkošnosti prinese Ljubljani 99 najnovejšem lilmu „ LJUBA VN1 EKSPRES*. 61 KINO I9EAL lumificiranje po tej metodi i protest zabranila !n tako je smatrati go. Bogate rodbine si bodo da bo v Grčiji odslej nosila lično krat-j_i • .......___ .1-------i.. i»„ kriW sa klasična Artenus. bo. m mumije Znanost še ni rešila skrivnosti starih Egi.pčanov in Peruncev. katerih mumije so dandanes ponos vsakega muzeja. Posrečilo pa se je Američanu drju. Hornbachu iznajti moderno metodo za prepariranje novih mumii. Odsiej lahko prevlečeio svojci pokojnikovo truplo potom električno galvaničnega postopanja s tenko plastjo bakra, srebra ali zlata. Nova metoda ima važno prednost pred starinskim postopanjem egiptovskih in amerikanskih žrecev: tenka kovinska skorja ohrani vse poteze in barvo obraza, da celo las. Mumija napravila utis živega človeka z zamišljenim obrazom. Dosedanji poizkusi so iznadli zeio ugodno in mu nc bo predrago jorej lahko odslej za vedno ohranile drage člane na opisani način. Predstav ljajmo si tako zbirko rodbinskih mumij v steklenih zaboj.lt. ki se leskečejo v zlatu, pri manj premožnih ljudeh pa v bakru! A ni izključeno, da se bo sčasoma obnesel tudi svinec . . . Dolga krila po volji grškega diktatorja Famozna naredba generala Panga-losa o dolžini damskih kril je končno s 15. januarjem stopila v veljavo ter razblinila poslednje nade grškega ženskega sveta, da se Pangalos samo šali. Šef atenske policije in podtajnik notranjega ministrstva sta dolge/ konferirala, kako nai se naredba uveljavi. In sklenila sta. da bo predpisano dolžino kri! nadzoroval v vsaki mestni četrti poseben policijski agent, ki mu bodo na raz polago bližnji stražniki, z metrom v žepu . . . Zaenkrat mora policija biti napram damam obzirna in jih n ora upornice !e očetovsko posvariti Ako pa svarila ne bodo nič zalegla, bo brezobzirno sledila aretacija in nato določena globa od 100 do 1000 drahem, v ponovnem prestopku pa zaporna kazen od 1 do 30 dni. Zoper globe, manjše od 100 drahem. in zoper zaporno kazen izpod 3 dni ni pravnega le-ka. Sicer pa so atenske dame takoj prvi dan manifestirale vzorno ubogljivost in so se na ulicah pojavile v najdaljših krilih, ki so jih izvlekle iz najnižjih predalov svojih omar. Toda nenadni kontrasti so vzbujali obilo ironije in smeha: predstavljati si je le treba atenski modni ženski svet s pristriženimi lasmi, obritimi vratovi, pretirano nalepotiče-nimi obrazi — pa v dolgih staromodnih kikljah iz davne dedščine starih mamic! Smeha je torej na atenskih ulicah dovolj. prestopkov pa niti ne preobilo. Edino v par modnih salonih, kjer se je prve dni pojavila policija in se interesi-rala za zalege dosedanjih kratkih kril. je med mannequini nastala maihna panika. A kako se tudi ne bi mlade de-votke prestrašile hudih mož postave, ki poleg bridke sablje, praznega revolverja in palice premorejo še eno orožje: «co!štab» v žepu! Prav razumno na so si potrebo anagalosove mode dale dopovedati liceike in ostale šolske de-vojke iznad 12 let. ki so takoj prvi dan upoštevale očetovske nasvete svojih učiteljev. Najupnrneiše proti dolgim krilom so samo še solunske modne dame. V solunskih mondenih krogih se še vedno resno govori o organizaciji protestnih zborov proti neestetskini in nekompe-tentnim podvigom d:ktator.ia Pangalo-sa. toda gotovo ie. da bo policija vsak veie^ns oblaella Vam nudi pa priznsuo isa atžjžh cenah os, Kom ko krilce le še klasična Artemis, bo zatiska sestra Apolonova, ki ii general Pangalos nc more diktirati mode. X Snažni viharji o Rumuruji in orkani i a črnem morju. N a um^nsKcm ozemlju to divjali pred dvema dnevoma močni snež r:i viharji, ki so v prometu povzročali silne ovire. Burja je bila tako silovita, da jc po; drla brzojavne drogove, trgala telefonske 7, c c in metala vagone s tira. Istočasno so d.vjali hudi orkani na Črnem morju. Par-n;k <'S.nopCf, ki je vozil proti Bosporu, j., utonil. 2J mož posadke je pri tem našlo smrt, rešili so sc samo štirje. V sulinsko« donavskem rokavu je vihar poškodoval več vlačilcev za žito. Nekateri se niso mogl: rešiti in so našli svoj konec v valovih. X Zamrzle ladje v finskem zalivu. Mraz \ finskem zalivu traja nezmanjšano dalje. Kljub temu pa se je posrečilo nemški linij-ski ladji «Hesscn», ki je odšla na pomoč v kd vkovanim parnikom. da je osvobodila parobroda «Faust» in «l'ravo». Poleg ieg;> sc ji je posrečilo pomagati tudi trem dru» glm parnikom, in sicer: «Hansu Leonhar= du», «Hornsseju» in «Schmidtu». V ledu pa tiči še vedno 18 ladij, ki jih bo treba rc. šiti z veliko požrtvovalnostjo. X Banditski vpad v ameriško re$lavra= cijo. iz Newyorka poročajo, da je šestčlar. ska banditska tolpa napadla neko restavra> cijo, kjer je sedelo pri obedu 200 gostov. Napad se je izvršil tako nepričakovano, da so tolovaji dosegli svoj namen ter oplenlli nekatere ljudi, ki so sedeli v veselem raz položenju in jim niti na mise! ni prišlo, da bi se branili. Banditi so pobrali denar in druge dragocenosti ter jo pobrisali. X llletna aoktoratka. Iz Madrida poro« čajo, da je na tamošnji univerzi vpisana llletna Hildcgarda Carballeira, ki je pre* stala že več izpitov ter se pripravlja na doktorsko diplomo. Mladost dekleta in njen napredek je seveda osupnil vse pro> fesorje in dekane. Pri izpitih, ki jih je de* klica polagala, je bil navzoč ves akadem* ski senat, ki se je čudil razvitosti llletnc siušateljice univerze. Pa ne le to, da je Hi!> degarda napravila več izpitov z odličnim uspehom, deklica je tudi že predavala o predmetu iz svoje stroke pred polnoštcvil--no zbrano množico, in jc s svojim govorom tako navdušila, da so ji poslušalci prirejali ovacije. Deklica govori več evropskih je-, zikov, je zelo muzikalična ter po naziranjti strokovnjakov pravi fenomen inteligence Psihologi sc posebno zanimajo za njen na: predek in z veliko pazljivostjo zasledujejo njen razvoj. X Mussolinljev muzej v Rimu. Te dni so otvorili v Rimu novo ustanovo aMussolis nijev muzej», ki je bil blagoslovljen dne 22. oktobra prošlega leta ter obsega razlie= ne predmete: kipce, plastike, stebričke, table z napisi itd. V muzeju sc sicer ne nas haja nič takega, kar bi odgovarjalo njego« vemu imenu. Vendar pa je s to ustapovo bilo zelo ustreženo Musselinijevi častihlep« nosti. X Ogromna naprava za namakanje zemlje ob Nilu. V četrtek se je vršilo v navzočnosti nadkomisarja za Egipt svečano blago; slovljcnjc Makordovega jeza ob Modrem Nilu. S pomočjo tega jeza bo velikanska puščava, ki meri toliko kakor tretjina aru gleške zemlje, izpremenjena. v rodovitna tla. Ozemlje jc določeno za predelovanje bombaža. s-MiSt-^n Tužnim srcem naznanjamo vsem je naša blaga teta, gospa prijateljem in znancem, da vdo^s dvornega svetnika in gen. konzula* posestnica ¥i!e Regine danes v 81. letu starosti, po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, zaspala na veke. Pogreb se bo vršil 23. januarja ob 15. uri, iz hiše žalosti na pokopališče celjske oko'ice. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Celju« dne 25. januarja ob 7. uri zjutraj. Celfej dne 21. ianuarja 1926. Ža!u:oče rodbine: Dr. Saga din. drž. savetnik v Beogradu; Bitter, grad Parnanovec, Zlatar; Marjanovic, Zagreb; Fiume in drnip sorodniki! Izjava Ker naše stanovsko glasilo »Učiteljski To variš« noče priobčiti ta teden pričujoče najine izjave, prosiva p. n. uredništvo gostoljub ncs;i, da jo ponatisne: G!edč na razne netočne in neresnične vesti o naiini derr.isiji smatrava za potrebno, da pojasniva nastopno: 1.) Ker se širijo vesti v učiteljski in širši javnosti o nezaupni-i. ki nai bi io bil izrekel širši sosvet UJU poverjeništvo Ljubljana na svoii seii dne 10. t. m., izjavljava, da sva p-j-dala demisijo svobodna in sama v prvi vrsti zaradi nevzdržnih razmer, ki so nasta le v vodstvu organiztcije. Ako je že govora o kaki »nezaupnici«, smatrava, da se je to zgodilo že s sklicanjem separatnega sestanka predsednikov okrajnih učiteljskih dru štev mariborske oblasti in nekaterih članov ožjega sosveta dne 3. t. m. v Mariboru proti vsem parlamentarnim običajem brez vednosti vodst\ a organizacije. 2.) Plod omenjenega sestanka je bila de-klaraci a. natisnjena v 2. številki »Učit. Tovariša«. Konštatirava. da je dobilo vodstvo organizaciie to deklaracijo potom okiajn.ga uč.t. društva za mežiško dolino dnč 6. t. m. razna okrajna učiteljska društva ljubljanske oblasti dan Pred sejo širjega sosveta, več društev je pa sploh ni sprejelo. Izrecno pov carjava, da se je tudi tukaj kršil pa.hrr.tnuir ni običaj, ker nima predlogov, okrožnic itd., rr.zpošiijati posamezno okrajno društvo zase. temveč vedno potom vodstva. 3.) Članstvu okrajnih učit. društev je bila vs.bina deklaracie neznana, deloma zaradi tega, ker več društev deklaracije ni prejelo. cciorra pa zato, ker je zaradi pičlega časa ni moglo obravnavati na zborovanjih. To dejstvo bije v obraz že večkrat izraženemu stališču našega članstva — tudi tovarišev sklicateljev mariborskega sestanka —, da se morajo zadeve principalnega in občega značaja obravnavati najprej na zborovanjih okraj. učit. društev, preden se izroče pred ožji forum. 4.) Na seji širšega sosveta dne 10. t. m. se je s strani enega dela predsednikov ozir. zastopnikov okraj. učit. društev hotelo izsilili izglasovanje dcklaraci e, kar je bilo v di rektnsm naspiotiu s stališčem, navedenim v 3. tečki te izjave in zavzetim od nekaterih predsednikov okraj. učit. društev na se ji sami. Predsedstvo, čegar naloga in dolžni,st ie. da ščiti pravila in dolžnost orgarj-zacije, ni pripustilo glasovanja o deklaraciji glede na čl. 68. poslovnika, k! glasi: »Vprašanja in sklepe, ki so za vse učite list vo važni, je poslati poverjeništvu, da jih obravnava v ožjem in širšem sosvetu in da ih izroči odsekom v razpravo, oziroma jih pripravi za pokrajinsko skupščino. Odgovornost za ta korak rade volje pre-vzameva napram članstvu. 5.) Smatrava za potrebno, da ponovno povdarjava, tako s stališča omenjene deklaracije, kakor tudi glede na debato v seji širjega sosveta, da n i vodstvo organizacije nikdar in nikjer izrabljalo svojega sta lišča v strankarsko politične svrlie. Ako pa je bilo politično opredeljeno, se je posluževalo edinole svoj'h državi anskih in ustavno zajaTČenih pravic. 6.) Ker je bilo najino stališče, obrazloženo v tej izjavi, v nasprotju z večino navzočih članov širjeva sosveta UJU poverj. Ljubl a-na. ki so zastopali na se-ji dne 10. t. m. svoja društva, sva konsekventno podala demi-siio. Toliko članstvu UJU poverj. Ljubljana v pojasnilo. V Ljubljani, dne 21. januarja 1925. Rudolf Dostal L. Jelene bivši tajnik bivši poverjenik Sokol Sokolski zleini velerejem Kakor že znano, se bo od 27. ji:n ja do 7. juiija cb priliki VIII. vsesekotkega zie-ta vršrl v Pragi I. zletni veiesejem, ki Ima gospodarclko dopolniti veliki kuiturni pomen praških vsesi kol sikih z'etov. V to svrho je bil ustanovljen poceben odbor, ki je izdelal program razstave približno tako-lc: Razstava je razdeljena v 8 c'J'deikov: 1.) Telovadba vsebuje vse telcvrdno orodje, epravo gardereb. pisarn in potrebščine za jezdne odreke. 2.) Šport: vse športne potrebščine, letna telovcd:šča in otT-.ška i.tri-5*a. 3.) Postavljanje pcčitniOkui nace b:n (stanki, pc-lj.ke kuhinje, potrebščine za krurparcJije in končno stvari, ki spridilo v turisOko in popotovanje, cblcfte, r.blitve i. t. d. 4. Umetnost in defroracijs (kipi, pakete, zletni zneki, zunanje in notranje dekoracije telovadne, d.plcme, plakat', standarde in umetniške ccne borcem). 5. Pro sveta (knjižnice, stalne in potovalne), g'e-dališča in njih razsvetljava, marijonet.ua gledališča, bios'kos>ični stroji, biografi jn ra- dio). 6. Gcdfca (vse potrebščine, inštrumenti in notni materija! za sokol ke goJbcne c?dueke). 7. Higijena in zdravstvo (resp. piva pomoč z ozirom na potrebščine telovadnic in scifcic&ih podjetij. S.) Stavbeni oddelek (stavbe telovadnic in njih notranja oprava). Tvrdke že sedaj lahko zaprosijo za po-šiljatev prijavnic, kajti bilo bi dobro, di si preje zagotove mesto, predno bedo vsa oddana. Vse informacije in prijave s točnim seznamom predmetov, katere se lahko razstavi, pošlje na z:htcv0 Odb^r zletne-ga vclerejma, Praha I., Staromčotoka rad-nice (P. V. V.) Interesentom iz vrst trgovcev te stroke bo nudil I. zletni velesejem i borro priliko za nabavo vreli potrebščin, prihaja-joči'1 v p"š12v za tP'ovadna d uštva, kajti na tem velcscjmu bo zastopana got:vo vsa čsl. industrija te vrate, ki je zelo razvita. Na občnem zboru So';ola na Vranrkem dne 17. t. m. jc bil izvoljen sledeči cdbor: starosta Fran Sehvvcntncr, pod:taro.ta in načelnik Fran Golcb, načeln ea Draga Pod« bojeva, odborniki: Justa Jarh, Jul j S_vn;k, Ivan Crinovč, Gregor Sašcl in Simon Pc» čovnlk, namestniki S mon Žcleznik, Fran Rožanc, Gust Jurjovac in pr-g!;dnika ra« činov Jcžef Kčln g in Anton D.belak. /teli» mo, da bi s; novemu rtaro.ti in odboru posrečilo oživeti in napoln ti vrste v sokol« ski telovadnici in s t m rb drrštvrni 15« lctn'ci dati svojim i okrožju najboljši mo« rallčni uepeh. — Zdravo! So/cc/ v Gornjem rradu. SokolsVo dru« št v o v Gornjem g adj jc imelo dne 9. t. m. v pro torih Narodne čita'n'cc svoj občni zl.or. Da zan'manje za sokohko da!r> v tr« g-, ša ni prodrlo v široke mase, jc pokazala i-.deležba na obinem zboru. V'erd.'.r jc so« ko'sl:o društvo rrarljlvo delalo, kar je rr.z« vldr.o iz poročil fimkci ionarjev društva. Br. načelnika in sestre naccln:ce poročilo o te« Iovadnem obisku ja pokazalo, da bi bil v telovadnem oziru naprcd:k d-uštva mnego večji, da bi b'li na razpolago boli prlm-rni lokali. Prepričani smo, di to mlado dru« štvo, pred let-om ož vljeno, ne preneha z delovanicm. Naš up je tem bolj rtemeljen, ker v dlmo v nanovo izbranem rdboru res d.-lavnc in zi sokolstvo vn~tc li.di. Za starosto je Ml izvoljen br. dr. Stanko Si« jovlc, za pod tarosto br. Franc Podbrcžnik, za načeln ka br. Ar.drci Pelikan, za tajnika | Ir. Ad'o!f Prcs'r<*:r, za b'agajni'ca br. Fr. j Ii'ož'5, za g:spcd.iria br. Franc Sinove, za prosvetnega načelnika Ar.te Stefančič. za I ?d-avrtvcncga niv"eln'!;a dr. Stanko Rak, odborniki Franc Vovšek, S'av'ca Prcre"nik, I Jože Tratnik, za namestnike Franc Kocbek, Fianc FIux, za pregledovalca računov se« stra Franja Trobej, br. Mirko Dežela. * Telovadni akademija Sokola 1. se bo vršila dne 14. mana r Uuiouski dvorani. Pri akailrmiji ua-etupijo vsi moški in ženski teluvailni ol 'ne. K poluoštevilni udeležbi se pozivajo vsi člani in članice. VI. redni letni občni zbor društva «Sako!» Hoče se bo vršil dne 81. t. m. ob 16. uri v prostorih gostilne p. VVieser v Hočah. Sevn'š'to soko!sUo društvo ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo, dne 24. januarja ob pol 3. uri popoldne v sokolski telovadnici (gostilna Lam-per). Občni zbor sokotske^i društva v Petrovčah se bo vršil v četrtek, dne 28. t. m ob pol 8. uri v prostorih br. Vodinika. Bratsko članstvo ee poziva, da se pa jtolnošti viIi:o udeleži. Občni zbor sokoskega društva v Ecštanju se bo vršil v soboto 23. t. m. ob 8. zvi č -r v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom. t>o!ž"o?t č'anstva je, da ee ga v polnem številu udeleži. Zdravo! Dopisi STRAŽIŠČE. Sukolsko društvo priredi dne 6. februarja ob pol 8. uri zvečer v dvorani lastnega doma veliko predpustno ma-škeraido z velikim sporedom, p'escm, šaljivimi nastopi itd. Maske dobrodošle. Ker je že sed:ij veliko zanimanje za prireditev, se priporoča odbor za kar najobilneišo udelež. bo. RADOVLJICA. Sokol:'ko gledališče uprizori v nedeljo, dne 24. januarja cb pal štirih pcpo'dne velezabavno burko r»e) Vfak lahko rlrtbro zasluži z 7.b:m-njein sp'ošnega predmeta. Pošljite takoj na- lov in .1 dirarj>v n upravo .Jutra« po 1 cZboljšanje eksistence« ^ 111G Drlvskega pomočnika i;.'cm za takoj ali po do-o-Vftru. Veki. lav Pruškovif. Ljubljana, Metelkova ul. 1. 1007 Potni!'a tn S'ovf-ni:o in FTrvatcT:o i:" v.-ldvr.lVn. R.fliktira pfi primi) na r.e f»ro-tp mo<'i. Prr^no-t fo .\-tjp onim, ki ima mi žf '!,i,;''o p-nk-o v Či»v1'.ir=ki Iranf.i. T^iotam f«e Fpr«,;me rlo^fr pro-lii:aVp, izrpf.Van v tr-rovinl m^nne .«troke. Torn 'Kp pji unravo «.Tntra» poti «Potnik, 31. januar*. 1612 Kuharica f-i-Tna in pnStrna. * ^ohri-i"i sh ppn-tmp ta- ti"'. — Naslov pove uprnrn «Jutra». 1624 Kmisovod^inja ^'ovrstna mniV z •'«•! rimi r f«r»'n< nmi. zn><.?.na elnven-F, '"-a in mt>"«»fp n«'m-ff7ika. kn}:-ovo»'-t^a in hiVtnrp. ppivnhnn >!ov. hnri-«pnn''»*nrp in »troi^pfs-'-p «nr«,'nip ▼ r»r»nufnl't»»r-ro trgovino t r«ol'ro p'a^o. Pn^n-M.p po«Opp|» na f»«»-f1r"*nico «Jutra» v Mi-i-boru. 1615 Kuharica se išče za irostilno. Na?1ov v upravi «Jutra». 1601 Dobra kuharica ki opravlja tu«li ostala hiS-na d« la ter frovori nemško, te l.sče za »lolro hi?o. Ponudbe z zahtevkom plače pod značko «!>ol>ra kuharica 5tev. 5751» na upravo € Jutra*. 1575 Služkinjo l rfohrimi Fprif.evali. ki 7.na tu '» kuhati, i>fe l»olj§a ohi-telj na Reki (Fiume). Potni Ftroški se povrnejo. Pbfa ]-o »loirovoru. Ponudbe 5 fo-to^raii.in in 8prtfeva'i naj fp pofljpjo na trgovino A. V.nturini, Fiume, Via F?"-niara 7/1. 1577 Fol.še d^le ki H bila f«omofnip.*i pri co-Ff»0'lin:vtvu in ki zna Šivati p!i ročno delo. fe Pprejme. Ponudbp z navedbo po?o«ev j» poslati pol »Graščina* i.a upravo «Jutra». 1576 Služkinjo po"5tpno in fcinp^ljivo. i dobrimi Pf»rič»'v:ili, sp sprpj-ne k 2 o pl-ama in ma;hr!p-riu otroku s 1. februarjem. Ponu M»p na uof:ivo «.Intra» rod značko «Vestna 8."^». 1482 Sl:tžkin'a 7n vsako dpto. ki zna fcu-1 >ti. se Fpreime takni. — N;islov pove uprava »Jutra* 1583 TrT. pomnika r*>ecprijsl'p stroke spreimp 7vera Fln**«*n«|.-ih trrovepv Pri-nkel. F.'-bacher in n-"-. rikar v C"ljn. Ponn^pi1 i. Pisarn, pomočnica pridna in zvesta, z bla-ra:-niško prakso, se priporoča trgovinam in pisarnam. — Vešča je strojepisja ter nemškega in slovcn kega jezika. Cenjene dopi. e, o I-nosno pozive na o^! bno predstavitev pod «Ve-'no točna blagajna« na up-avo »Jutra«. 1305 Službo logarja sprejmem takoj a'i pozneje Imam šest let prakse, sem samec, star 28 let. Krako-linik Valentin, pošta Mežica, Slovenija. 12S9 Gospodična popolnoma vešča trg. poslov v pisarni ter spretna prodajalka z večletno prakso. želi prenieniti mesto. — Ponu 'bp na upravo .Jnt-a. pod »Kavcija«. 1591 Kovaškega I pomočnika ki bi bil zmožen tuli sam vo 'iti kovačnico. iščem. — Ponudbe s prepisi originalnih spričevai ra upr. Jutra po J značko »Pomočnik 911» 1021 Penzi:on"st kateri hoče kot ljubitelj narave in v svrho. da si ohrani č 'o"t in zdravje, porabiti svoj prosti čas za lahka dela na vrtn in v drevesnici na deželi proti p-ostemu stanovanju in hra-1 ri. se sprejme. Naslov pove uprava »Jutra«. 1029 Ravnokar prinesene iz Pariza lepe datnske obleko svilene in perilo, zadnji pariški mo leli ter drugi toaletni predmeti, se po jako tigo'ni eei i pro Vujo samo 4 dni (ol 21,—24. t. m.) o I 10.—12. in od 2.-3. ure pop. v hotelu »Struke'.i, soba 5. 1540 Dva fraka poceni pro 'am. Naslov povp uprava »Jutra«. 15C9 Dve sp2ln'ci temno in svetlo poliiirani, se prodasta po M500 Din. — Naslov pove uprava »Jutra. 1538 Motorno ko!o znamke »Pueh« 2 UP, za 2 brzini, skoro novo se proda ali zamenja za težje. Naslov 1 Marchiotti, Sv. Petra c. št. 30. 1420 ElagaV.e rsgistsrce eno veliko in dve mr-li. — ugodno pro 'a Pcti r 5"tina, Kadeče p. Zid. mostu. — 1000 Prorarr: 2 enaki amerik. pisalni mizi. 1 reristr. blagajno, ki kaže dnevni tzknpičck in 1 opalotraf. — V p po zc'o r-o^ni ceni. Otrleda se jiri F. Cmlen, Prešernova ul. 1. 1411 Žitne vr;Č2 napro'al. — Interesenti naj se pismeno obrne:o pod šifro «2ito» na upr. »Jutra. 1593 Lahke ceni ?a 1 konja, zadaj se'rž za h'apca, kupim. Ponudbe r.a u-iravo »Jutra« pod zr.ač7,o »Sani 9:3«. 1589 električ-I d a ______ .< j,— ,.vdoina rosreusvanaj i »n - vo \ ijakoma). — Naalov |kjvc {rade. Naslov pove uprava uprava »Jutra«. 15S5 »Jutra«. li.94 Scparir.inu sobu H"3D z 2 stanovanjema in lopim vrtom, pripravno za letovi-fčar/e a'.i kakšno o!>rt, jiro-4'a JuLtiu Sciman, Kranjska gora. i:94 Lc!'r! v L;utljani Kolotivortka u'ira. re o v najem. Katlov pove upr. «Jutra». 1C42 Lc!c! ra prometni to<"!;i v L;ub-ljani se o l 'a. Naslov pove uprava »Jutra*. 1C07 LokrJ i^čem za ta!:oj v prodiri mesta. Dam odško !nino a i a 'aptiram. — Ponudbe ra upravo »Jutra* po J zna "d-o € Adaptacija 10*. 1598 n*Sa r.a Jccenicr.!i (Sava) s 733 m2 vrta in 3 stanovanji, ce pro;!a. Po-r.u7be na upravo »Jiitr.i* poJ »Sava*. 1327 Encnadstropr.a h'šn r.a Sv. Petra cesti st. 44 z 2 trirovi.irra lokaloma, re p~o'a. En lokal in eno r'snovanje takoj prazno. — 1'oi-ve se ravno tam. 1572 v, Trgovs':! ra prometn-m kraju ra de-v:.,,i a'i v mrrtu. se i š e e. i c.iroma pristopim kot družabnik s 15.001 D n gotovine. Ponu Mip p»-n*im ra upr. »Jutra* pol šilro «Tr.~oy-eki potnik*. 1532 Francoščino ki po v t*>i »trnki žp dpto- j poučujem za zmeren hono-va1i po Štajerskem, ima;o rr.r. — Ponudbe ra un-avo prednost. 1441 »Jutra* pod značko »37* 1592 r—Mnviti se je v hot^tn •Tivoli*. 1545 Po^revfaf, ro-^očr5^ p^vnvr^trn. v veh r'plih (n:"n. Fe fT>'e*»r»o v 5ta'ro pln/^n. Pnnt' fp p-n ; "i r» PnvS"l(, I. a«MM V Celiti ali v bližini, ieli simpatična poFpudif ra. v«i-h pi arniških del in p-o '»:al-re. mefto. — Položi lahko 8 ifi(l Din kavcije. Ponudbe pod »Tporabna* na upravo ».Jutra*. 1531 Prodajalka išče službe, event. gre tudi 1 mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Ljubljana 934». 1GC8 Protfafclka mešane stroke, z dobrimi spričevali, želi mesta v mestu ali na deželi burje, ra je tn-'i v f*o*podini«tvn Naslov pove uprava »Jn..... 1529 Knjigovodja snmocto>en bilanci*! . zmožen slovenske, palranske in nemške kore. ponder.ee. išče primerne »lužbe za takniSen ra«'op a'i s I. marcem t. I — Verziran je In M v l"«ni stroki in gre lit 'i na dc?e'o Pnnu'b" na upravo »Jutra, pod «Bilancist». 1435 PREMOG — ČEEIN Wotfova l/II. Telefon: SS. 431/1 Peri 2 kokoBjp, purj«>. račje, pros-je in ro pod »Takoj 0«. 1020 Sobo svrtlo in zračno, z elektr. razsvetUavo. s brcno a'i brez. išče ž- lezniški uradnik I Ponu 'be na npravo ..Ititra« pod značko »Železničar«. 1G25 Sobico i'čem. ali ercin kot sosta-nova'i a. Ponu'be .na n|>r. •Jutra« pod »Solidna r 1G00 Pr"a7no sobo z elektr SiO razsvetljavo in posebnim vho'om išče solina. reda va!ena gospodična s 1.. ozir. 13. febr. I |*onu 'be na upravo »Jutra« ' pod »Prijazen dom 19u7«. 1 1 r.ofi Gospod žel; znan.ra z gu-pu ično iz Trbov'lj. kati ri so Trbovlje dobro znane, v svrho interesant-tih razgovorov Cenje-e po-r.udbe na upravo »Jutra« pod značko »-enitev ni i~-lljučcna«. 1022 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma |kj'I nastopnimi šilrami Aparat, Bela Ljubljana, Bo-('oino.t 321. Cinovuik, Do-1 'T zaslužek. Dobra moč 4151, Deklica, Dober pro-jtiet, Ilra.-tove po Inice, ti.a-1 cinta. Harmonija 34. In 'n-itrija. Idealna 27, Jelka 17, Kuji-a 909. lastni ilom s 1. marcem. M'a'ost. M. B. 1'.. Nedelja. Nagrada, Obu-ž' valeč. Penzija 19.10. IV-1 arna 399. Pokrov, Srečna 1 ubav 20B. Satanella. Samostojna 450. S. A., Slikar. S:vi!:a 3115. Tone. Mirko. Takoj 441, Trgovka. Ilres-ričene sanje. V L:ubljaui. Vestna 202, Dama 1500. Ko!o <'obro ohranjeno, se k n p i takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. '-5SG Hša popolrorra rova. Fe prn\a 1 ra'i bobr.ni lastnika. Nahaja se ob p«-oniPtni ot-raMii CPFti, t'i četrt ure ol po-ffaie niša je ■»""•alena tr«vori"0. rravrn ' i se lald o i vpePal vlno'oč. V na '-trofw hi sta^ovanjp. Trgovina je i-rc7. konkurence, ker r: v 1'ližtni rojeno dniTe. Pro la se le m pe'ovi^ro cero — 4^.010 Din. r"nipn<» ro-" ra un-. »Jutra* pod Ši^o »Loterija*. 1571 1596 Sobo p-imprro za pisarno, v src-j dit i mesta iše-m za takoj. to 'a Ip od hišnptra po podarja Ponu Hip po l značko »Pisarua 25* na upr. »Jutra* 1599 D'iakJn?a re pprp:mp po znv-rnf ceni ( ra hraro in stanovanje. — • Lepn roba in električna raz-' : retl:ava. Naslov pove up". 1 »Jutra*. 1461 Tesnega znan;a v svrho Zpnitve ž»di mla-^a. r^patič čje premoženje ali stanovanjp s pohi-tvom. v starosti do 40 let. H ta-ko| pomočil trocpo'lično brez dote. V'ove| z 2 obokoma niso fzkl!učenl. Dopice jp poslati na npravo *.Tut' pod »Dobra gospodinja 1 t570 Pletarna z več stroji za izdelovanje volnenih in bombažnih pletenin, želi zveze z v« letr-poveem, kateri ki obrat trajno zapo lil. Dopise na upravo »Jutra* v Mariboru pod značko »Pletarna 20*. 1498 Pečene klobase r.ževe in mesene, se dobe jutri in v nedeljo v Mostah ;Pri sedmici* 1513 Koncesija za trgovino mešanega hlapa. ee odda v najem. — Cenjene dopire na upravo «Jutra» pod značko »Koncesija*. 1574 Vpokoienec 36 let star, pri strojih dobro izurjen, išče primernega m«'sta. Ponudbe pod šiiro »Vpokojeuec 805* na unr. »Jutra*. 1398 -. AGFIr. HflBFF- ploSče in filme, dalje IHimosR, Satrap, Ko-dakpaprpje, vse foto-potrebščine in foto>rafične apa-late Erneman,Contesa,Kedafc Gurtz ie od IGO Din naprej ima stalno v zalogi froceri a: Anion Kart sinova. Ljubllans, Židovska ulica itn. I ® $ I „Die Susswasserfauna I I Deutschlands" ® kupi kn;igarna Tiskovne zadruge ^ v L;ubl;ani, Prešernova ulica 5§. ^ r □ □ G □ □ Q □ □ O □ G C G G B nnmTnnTnrTTlnnnnnnnnnn"^n^nnnmnrinnnrTl -- Iščemo G G G G C □ f za rra ski vrt, predvsem veSčakn za cvet ce in zelenjavo. Prid io t imn.o btez otrok, srednje starosti, ki znajo nemški - Pro; o stanovanje, kurjava, razsvetljava (elektrika) m druge u? dn >s i. S uho d »živi ensko meito. Pla:a po dognv.ru. Nasto? čimpreje. Ponudbe z nav dtvi starosti in kratkim opisnm dosedanjih služb pod ,,Perf8kten »rinar« na upiavo .Jutra'. J: ,LluLJLJI_lLJLiLiLJLjLJL-'l 'IjuU Zahvala. Ker se ne morem posamič zahva'itl vsem ljubim pri-iatel em in znancem za sočut e cb ležkl izgubi, za lepe cvetlične daiove ter za ftcvilno spremstvo ob pogrebu mojega srčno dobrega soproga gospeda Franca Koroschetza izrekam s tem vsem pre^rčno zalivalo. Zlasti se zah aljucm preč. duhovščini, gosp. opatu za slovesno b agoslovitev, gosp. dr. Goliitschu za ves trud med bolezn jo, g mnaz jskemu ravnatel stvu in dija5tvu ter prost gasilnemu društvu in pevskemu društvu za preUesljlvo žalestinko. V Celju, dne 21. januarja 1926. G oboka žalujoča vdova: Terezija Koroschetz. Sax Rohmer: 25 Meči detektiu Na eni klopi, ki jc stala poleg omare, iz katere so bili vzeli a. eiiiko, .ie sede! Kitajec. Bil je umazane, svetlo rumene barve, in ves njegov obraz je bi! kozav. Imei je dolge brke, ki so mu visele Je preko brade. Rastle so mu na skrajnem koncu zgornjih uvnic, pod nosom pa je bii gol kot otrok. Imel je najdaljšo in najdebelejšo kito, ki je sploh kdaj mogla zrasti na človeški glavi, nno njegovih očes je bilo neprestano zaprto tako, da je njegov stalni nasmeh, ki nikoli ni zapustil njegovega obličja, izgledal zelo čudno. Obleka tega enookega Kitajca, ki se je neprestano smehljal svojim obiskovalcem, je obstojala iz umazane bluze, modrih hlač ■i sivih nogavic. Na nogah je imel majhne domače čevlje z debelimi podplati. ki se zdijo Evropejcu silno neprikladni. Krokar, črn kot oglje, je sedel na Kitajčevi rami in opazoval obiskovalce s1 svojim edinim levim očesom, ki je bilo čudno podobno desnemu očesu Kitajca. Na nerazumljiv način je sedel ta enooki krokar na rami svojega enookega gospodarja. . l /ilie Gretna je komaj zdržala vzklik presenečenja. — O, je zašepetala, saj sem vedela, da se bom morala smejati. Sin Sin Wa je obrnil svoje edino oko v njeni smeri, toda drugače ni niti ganil mišice. Ali ste pripravljeni za nas, Sin? je vprašal Sir Lucien. — Vse pripravljeno, vse v redu, je odgovoril Kitajec z mehkim tihim glasom. — Kar pojdite naprej, Kilfane, je zamrmral Sir Lucien. Pogledal je Rito, ki je stala poleg njega in si ogledovala revno, čudno sobo z gnusom, ki ga ni mogla zakrivati. - To je samo veža, Rita je dejal in se malo nasmehni!. Naše sobe so v prvem nadstropju in sicer v sosedni hiši. Kiliane in Mollie Gretna sta odšla po hodniku, Mollie pa se je obrnila ter zaklicala: — Ali ni to imenitno, draga moja? — Sin Sin, Lin Lin! je kričal krokar. Mollie je preplašeno vzkliknila in izginila v temi hodnika. Sir Lucien jc dejal Riti, naj gre za njo, in kot zadnji vse družbe ji je sledit ter zaprl vrata za seboj. Sin Sin Wa se prav nič ni premaknil, krokar je pocenit na njegovo ramo in zaprl svoje bedeče oko. 17. poglavje. Črni dim. Američan jc- vede! svoje tovariše po hodniku v neke vrste ropotarnico, ki jo je razsvetljevala mala oljnata svetilka, in je bila polna najrazličnejših starih, polomljenih, umazanih in zaprašenih predmetov. Tu so bile moške in ženske obleke, klobuki, posode za čaj, polomljene svetilke, ostanki kokosovih rogoznie, železne postelje ir. slamnice ter ostanki stolov, vse je bilo v strašnem neredu in prav neprijetno je dišalo. Kilfane je odprl eno izmed omar, v kateri so visele stare obleke in klobuki. Porinil je obleke na stran in potrkal na zadnjo steno odprte omare, najprvo trikrat, potem pa, čez nekaj časa, še dvakrat. Po kratkem odmoru, med katerim je celo zgovorna Mollie molčala, ko je videla, v kako čuden kraj so zalezli, se je začul oddaljen, nejasen glas: — Kdo je tu? Kilfane je odgovoril: — Cy in njegovi tovariši. Nato se je začul škrtajoč šum, zadnja stena omare se je odprla in pokazala so se vrata, ki so se tudi odprla. Prikazala se je gospa Sin. Imela je japonski kimono iz vezene zelene svile in zelene, z zlatom pretkane domače čevlje s tako visokimi petami, kat jih Rita še nikoli ni videla. Nogavic ni imela in iz tega je bilo mogoče sklepati, kako je bila oblečena pod kimonom. Ni bilo dvoma, da je bila prvovrstna lepotica. — Kar naprej, gospoda, je dejala. Pazite na svojo glavo, Lucy. Kvartet je stopil na hodnik, ki jc bil pokrit s preprogo, in gospa Sin je najprej zaprla zadnjo steno omare, potem pa še vrata, /i so se odpirala na hodnik. — Pri moji veri, je zamrmral Kiliane, stari Sin mu k pa rt..-, imenitno napravil ta vra/ia, Lola. — Da, je vzkliknila žena in oči so se ji zabiiskaie. on je po! ladijskega tesarja in pol opice. Obesila se je Siru Lucienu za roko in ga vodila po hodniku naprej. Ostali so jima sledili. — Aii je res poročena s tem strašnim Kitajcem? je šepetala Mollie Gretna. — Da, meni se zdi, je tiho odvrnil Kilfane. Splošno je znana pod imenom gospe Sin Sin Wa. — O! Molliejine oči so se razširile. Kako jo zavidam! Čitaia som, da Kiltajci privežejo svoje žene na iramovje pod streho in jih toliko časa pretepajo z usnjenimi biči, dokler se ne onesvestijo. Rada bi dala življenje za moža, ki bi me pretepal z usnjenim bičem. Angleži so tako smešno vljudi s svojimi ženami. Gospa Sin je odprla vrata na levi hodnika in prikazala se je soba, ki je bila razdeljena v tri oddelke. Zasenčena svetilka je visela visoko tik pod stropom in razsvetljevala vsa tri ležišča, ki so jih grele pečice, kurjene z ogljem. Ta ležišča so bila enako velika in opremljena: tla je pokrivala kitajska preproga in na njej so bile blazine, svilen divan, naslonjač in nizka, orijentalska mizica. — Izvolite si sami, je dejala gospa Sin, ter se obrnila k Riti in Mollie Gretni. Nocoj boste sami, kaj'ti nihče drugi ne pride. Vc dve greste sem noter, ne? Oba gospoda pa vsak v svojo sobico. Odšla je ter zapustila obe dami sami. Mollie ie vsa zamaknjena zaploskala. — O, draga moja, je dejala. Kaj mislite o vsem tem? — Vse je lepo, je odvrnila Rita in pogledala okoli sebe, samo čutim se silno nervozno. — Dragica, je vzkliknila Mollie, jaz pa kar drgetam od naslade. RJta je umolknila. Gledaia je okoli sebe in prisluškovala. Iz sosedne sobe se je cul hripavi glas kubanske Židinje, sicer pa je popolna tišina vladala v Kitajčevi hiši. Cula je, kako je gospa Sir dejala: »Vse je mirno, čisto mirno!« A T Naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak Liudevit Peric nas je v četrtek, dne 21. januarja ob 10. dop. v 42. letu svojega delu in splošnemu blagru posvečenega življenja, za vedno ostavil v žalosti in neutolažni tugi. Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926 ob pol 4. pop. iz h še žalosti, Miklošičeva cesta št. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo čitaia v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. Cirila Peric roj. Golia v svojem in v imenu vseh soiodn kov. -f-miaMBMSBKOBBECiESISI EBSS«aa&&SaSfiS«33SB¥l> «Jutrov» roman R! Ml katerega ekozinsko? napeta vseltina. |.r»-|.let»*n% » fan taktičnimi ta (»let I ji ji o-l za četka «1«. kcn.-p ki urina šajo naviuš^n^mo čitaMju t iPtt»r*wiiifnim razmotri vanjam k hijr predene čenja. fc. mu Zn raz očaran j* tn konsternarija ro zopet presenečenj* tako da so čitatelji nestrpno pr;?a kovali czana rt »ne Broširana pa OSOEOS080BOBOBOBOEIO o o Čebule 0 zrir3'J9 nudim vac tisoč kg. 0 l: ■_■,-.,.,. m 0 rvna d.-* snn ker i .so n n 0 0 Cena do 500 kg 150 D n, nad 500 kg 1'40 Din kg. g Pošlja se po povzetju — a 0 Jos. Lah, Iflaškianjci. § n n osoiosoiosoioiogoio i fu-ri-i. j PlMlf .asa! spfiasai*;S§ i i: ElS ibji za Štajersko in de! Kranjske, marljivega in solidnega, z dobrimi priporočili za želodčni liker .Fioran". £99 Ponudbe na rastlinsko destilacijo .Florian", Esimunti Kavčič, Lju&3;ana. 415 Razglas z večletno zadovoljivo prakso, ki je izurjen v dobri izrabi lesa, v dobri organizaciji delavstva ter v vzdrževanju reda, SeV. s'ažbo na parni žagi v Urasm lagn pri Bslnicsh. Ponudb; na 421 Kaijfsž & Hcinriliar-, Sušak. vseli uvoznih, izvoznih in tranzitnih po šiijk oskrbi h tro. skrbno in do nainiž tarifi Rajko Turk. carinski nosreani:-< Ljublja.ia. Masarvkova cesta 9., na sproti carinarnice. Vse informacije brez plačno! □□□□□□injaoanDnaanaanDGnDGDnnG! Broj 21/2 1926 Dne 29. ianuarja 1926., u 2 sata poslije r>"dne, proJavat če sc ko.i Sresk->g poglavara u Čakovcu, na ja.noj usmeno: dražbi po ~!reč put ca 1C0 h!, vina bijdoga, beroe 1925., te ca 150 litara rakije. Dosialac č.' imat: odmah uplatlti 50Vo iznosa ot ukupn > unašajuče svo:e, a vino izjesti u v iast:toj buradi ( odu) tijekom prvih 15 dani, nakon dražbovanja. U slučaju nemogučuos'i zbog s aboa; puta, izv. sli če č m to bude j ut do volj.vao. Potan,e upule kod uprave. Oprava državaott nzornog vinograda ,Vukanovsc" n Č.kcicu. fioamnooannanDnaoamanDnaoacn M nalijoljse zgodsvlnsKe povesti sleemo Budalov Krlžev pot Patre Kuplsenika. Patest :e gedi v prolestentski dobi na Slovenskem. Cena breS. 17—. »«. 22'—, poštnina V50 Hiuipsi Naroča se v Ut a) o letošnjem naboru; b) o popisovanju mladeničev, rojenih leta 1908. in c) o naknadni zapriseg? vojnih obveznikov rojstnih letnilsov 1875 do 1905. a) Nabor letnikov 1901 do 1906 in nesposobnih vseh letnikov. Po zakonu o ustroju vojske in mornaricc in po pravilu o rekrutovanju mladeničev za stalni kader pridejo k letošnjemu naboru (rekrutovanju) vsi leta 1906. rojeni mladeniči iii pa oni mladeniči rojeni leta 190L, 1902., 1903., 1904. in 1905., ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne. Da bo mogoče s pripravami takoj pričeti, mestni magistrat odreja in razglaša: 1. Radi naprave, odnosno radi popolnitve rekrutnih spiskov se jc od 20. januarja do 20. februarja 1926. osebno zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer: a) vsem leta 1906. rojenim mladeničem, stanujočim v Ljubljs-ni, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj in neglede na to, d; so morebiti kot dobrovoljci ali kakorsibodi že odslužili svoj kadrski rok; b) vsem onim leta 1901., 1902., 1903., 1904. in 1905. rojenim v Ljubljani stanujočim, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne; c) vsem leta 1901., 1902., 1903.. 1904.. 1905. in 1006. rojenim mladeničem, ki so bii potrjeni, pa so bili radi začasne nesposobnost; izpuščeni iz kadrske službe: č) vsem onim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1876. do 1906., ki sc smatrajo sami za sposobne za vojaško služb«, neglede na to, ali imajo vojni razpored ali ne: d) vsem onim moškim, ki niso bili nikoli potrjeni k vojakom, ali so pozneje postali nesposobni za vojaško službo, če so dobil' in imajo vojni razpored ali vojno dodeiilnico. 2. Zača-sno ali trajno odsotne, v Ljubljano pristojne mladenič morajo zglasiti sorodniki, varuhi ali drugi pooblaščenci. 3. K zglasitvi je prinesti s seboj: a) rojstni list in domovinsko izkazilo (domovinski list, poselsko ali delavsko knjižico); b) rodbin ski list svojega župnega urada; c) potrdilo svojega davčnega urad o neposrednem davku, ki ga plačuje rodbina; č) vojaška izkazih (vojaško izpravo) — enim, ki so že služili pri vojakih; d) potrd i > svojega vojnega okroga o začasni sposobnosti — onim, ki so In: J T pri lanskem rekrutovanju spoznani za začasno nesposobne: e) izka žilo o inozemskem državljanstvu — onim. ki niso naši državljani, pa so rojeni v naši državi. 4. Vsak naborni obveznik jc vpisan v rekrutni spisek pri svoj; pristojni občini in se na podlagi te zglasitve pokliče k naboru v svoj domovni kraj. 5. Kdor izmed tujih, t. j. izven Ljubljane pristojnih nabornih obveznikov iz kakršnihkoli razlogov nc more iti k naboru v svoj domovni kraj. temu jc pri zglasitvi zaprositi, da sc mu dovoli nabor v Ljubljani. Po predpisu kolkovane, na pri-stojno sresko poglavar r stvo naslovljene prošnje za nabor v Ljubljani jc ob zglasitvi prccU ložiti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu. 6. Prošenj za priznanje vojnih olajšav, kot dijak, kot hr«* nšlec rodbine, kot prvenec, kot dedič posestva ali za kakršnokor vojno olajšavo ni predlagati ob zglasitvi, temveč še le na dan nabo= ra naborni komisiji. 7. Kdor opusti zglasitev in se odtegne službi v stalnem kadn:. se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu in poleg tega nluži tri leta, če sc zaloti do dovršenega 40. leta. 8. Kdor prezre ali opusti zglasitev, se ne more opravičevati tem, da ni vedel za ta poziv ali za dolžnosti, ki izvirajo iz zakona o ustroju vojske in mornarice. 9. Za mladeniče, ki so zavezani naboru, ki se skrivajo in od-tezajo vojaški dolžnosti, so odgovorni tudi glavarji njih rodbin ali zadrug. Odgovorne osebe se kaznujejo, če pokažejo rnaiomar no;t, z zaporom od 10 do 30 dni ali z denarno globo, pri čemer računi za en dan zapora 50 dinarjev. Kazen izreka komandant aivizijske oblasti. 10. Naborniki, kakor t'idi njih svojci sc poživljajo, da si oc' 20. do 23. februarja 1926. ogledajo rekrutni spisek, ki bo na o«!e;i v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu in se prepričajo • pravilnem vpisu rodbinskih članov. Kdor ooizi pcgrcSkc, naj si pravočasno preskrbi dokazila o drugačnih podatkih, katere jc pred= ložiti mestnemu vojaškemu uradu ali pa naborni komisiji na dan nabora, da popravi rekrutne spiske. 11. Mladeniče, ki bivajo v inozemstvu in izven mestne občine ljubljanske, jc svojcem obvestiti o naborni dolžnosti, da se nad niimi ne udejstvi določilo, navedeno pod odstavkom 7. tc«a ra/ glasa. b) Popisovanje mladeničev, rojenih l. 190S. Mladeniči, ki so rojeni leta 1908. so stopili s 1. januarjem 1926. v vojaško dolžnost. Zaradi zabeležbe v vojaško razvdnest ss jc vsem leta 1908. v Ljubljani rojeirm mladeničem brez izjemi in pa izven Ljubljane roicnim. v Ljubljano pristojnim mladcn čem od 23. januarja do 20. februarja 1926. zglasiti v mestnem vojašk .n uradu v Mestnem domu. Izkazila o domovinstvu (domovnico. de lavsko ali poseisko knjižico) ie prinesti s seboj. Bolne, odsotne ali zadržane mladeniče morajo zglasiti so« rodniki. c) Naknadna zaprisega vojnih obveznikov letnikov 1875. do 1905. Vojni obvezniki rojstn:'n letnikov 1875. do 1905., ki doslej i.' kateregakoli razloga niso bili zapriseženi na Njegovo V " traha Aleksandra I., zaprisežejo sc o priliki glavnih nat 1926. lieanrtvo aborov !eta \ sem v Ljubljani stanujočim, od zanrisege izostalim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875. do 1905. se j, zategadelj d"> jO. marca 1926. s svojimi vojaškimi listinami zglasiti za naknadno zaprisego v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Dan prisege se objavi pozneje. stm magistrat Ijisblianski vcaaiia^ju^i^s&fiJiashitfUftA jfii*2£jt&:tf«Es aasanssia _j m* opsBifc CDMMHSUiU i ---.J.V*— - »S 'ii ^ Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribaikat. Za Narodno tiskaruo dd. kot tiskarnam i-rar. Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alotzii Novak. Vsi « Liuhliani.