PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini . .. _ Abb. postale I gruppo - indili 40 IlF Leto XIX. Št. 242 (5617) TRST, sobota 12. oktobra 1963 TRETJI DAN PO STRASNI KATASTROFI V VAIONTU Nadaljuje se iskanje mrličev ki sta jih pokopali blato in skalov j e : ' -••• ---i • .m lIliliL... Efto. Kjer je voda imela bolj prosto pot, je pljusknila 200 - 250 m visoko. Kakor kaže slika, so se rešile hiše, ki so višje LONGARONE, 11, — Pred- so 161 ljudi, ki so z vso verjet-stavnlki oblasti, ki vodijo deio nostjo vsi postali žrtev kuta Pri iskanju žrtev strahovite nesreče, ki je prizadela vasi na področju Vajont, izjavljajo, da za sedaj ni moč vedeti števila Prebivalcev teh vasi, ki so zgubili življenje. Potrebno bo namreč prešteti tiste, ki so se rešili in ki so jih sedaj namestili v drugih krajih. V sedanjem trenutku pa je mnogo drugih stvari, ki so nujnejše. Reševalno delo je predvsem usmerjeno v namestitev preživelih in v njihovo oskrbo. Na drugi strani pa se nadaljuje i-skanje mrličev, ki jih je pokopalo blato in skalovje. Številna trupla pa je voda odplavila. Do sedaj so našli 1700 mrličev na prizadetem področju in ob strugi reke Piave tudi več kilometrov daleč od Vajonta. Na pokopališču v Bellunu je 250 mrličev, od katerih so identificirali samo 60, ostale pa so fotografirali. Oblasti videmske Pokrajine pa javljajo, da so na Podlagi verifikacije ugotovili, da pogrešajo v občini Erto Gas- Reševalci iščejo tudi danes trupla — že tretji dan. Do sedaj so jih našli 1.700 pod blatom in skalovjem. Delajo podnevi in ponoči — pod reflektorji. Koliko je še pogrešanih? Tisoč? Dva tisoč? vsej državi, po vsej Evropi ne-•no strmijo ljudje v televizorske zaslone in ne morejo verjeti svojim očem. Kako je šele tam, na kraji katastrofe, na golih pustih deh nekdanjih prijaznih vasic? Naš dopisnik poroča, da se že širi duh po mrličih. Ro vsej državi in v inozemstvu se zbirajo za ponesrečence prispevki. Solidarnost, sožalje in sočustvovanje je spričo tolike nesreče zares iskreno. Vsakdo je dolžan prispevati, se čuti dolžnega pomagati svojemu sočloveku v nesreči. In vendar kaže, da ne gre zgolj in samo za elementarno katastrofo, katere resnično ne bi bilo mogoče preprečiti. Že pred leti je sodišče v svoji razsodbi v pravdi Proti glasilu KPI izreklo mnenje, da so se prebivalci upravičeno bali najhujšega zaradi nastanka umetnega jezera; skupina geologov je bila istega mnenja ; bellun. ski pokrajinski svet se soglasno izrekel proti graditvi jezu! Pokrajinski inženirji so že pred dvema mesecema zaman opozarjali odgovorne oblasti, da je evakua-oija nekaterih vasi nujna. Toda preselili so prebivalce le iz dveh, treh hiš. Preiskovalna komisija mora u-gotoviti krivce. Ob takih novicah človek utegne komaj prisluhniti ostalim vestem; da je prišlo včeraj do prvih spopadov med alžirskimi vladnimi četami in uporniki; da se zaostruje spor med Alžirijo In Marokom; da se je v Iraku udal vladnim četam brat glavnega voditelja kurdskih upornikov šelk Ahmed Al Barzani; da je končno »tari kancler Adenauer včeraj zjutraj podal pismeno ostavko. nostjo vsi postali strofe. Minister za zdravstvo je odredil splošno mobilizacijo občinskih zdravnikov, zdravstvenih častnikov in drugega zdravstvenega o-sebja v pokrajinah Belluno in Videm. Razen tega je minister odredil, naj na kraj nesreče odide skupina zdravnikov iz Rima, da pomaga pokrajinskim zdravnikom Belluna in Vidma pri njihovem delu. Zdravstvene oblasti so odredile strogo nadzorstvo nad vodovodi in nad drugimi izviri, ki služijo prebivalstvu. Sprejeli so vse potrebne ukrepe,< da preprečijo nevarnost epidemije. V San Donà del Piave v videmski pokrajini so bili gasilci, karabinjerji in policija vso noč mobilizirani ter nadzorovali reko ob močni razsvetljavi, da najdejo še druge sodčke ciankalija, ki jih je bila voda odnesla iz neke tovarne v Faè. Včeraj so našli dva sodčka. Prebivalstvo je bilo obveščeno, naj ne uporablja vode iz reke; prepovedali so tudi ribolov. Vso noč je bila gora Toc, od katere se je odtrgal ogromen plaz skalovja, razsvetljena z reflektorji vojske. Od časa do časa se je slišalo bobnenje, kar pomeni, da se usipanje nadaljuje. Tiskovni urad vojske je javil, da so vojaki nadaljevali vso noč ob razsvetljavi reflektorjev iskanje mrličev, odstranjevanje ruševin ter so začeli graditi zasilne poti za dostop na prizadete kraje. Pri tem so ogromne težave zaradi blata in ruševin. ’ Na področju je sedaj okoli 5.000 vojakov, 25 helikopterjev, 30 ambulant, 1.400 težkih vozil, trije buldožerji, devet reflektorjev, mnogo materiala za graditev mostov, šeststo odej ter velika količina najnujnejših potrebščin in zdravil. S helikopterji neumorno nadaljujejo prevažanje živil osamljenim krajem, ker so bile vse poti- porušene. Skupno z vojsko sodelujejo karabinjerji, policija in gasilci. Na državni cesti so postavili cestne bloke, da preprečijo prihajanje radovednežev, ki bi samo ovirali delo. Vas Casso so oblasti evakuirale, toda kakih 15 ljudi noče zapustiti svojih domov. Cimolais je zbirni center preživelih z videmskega področja. Danes ponoči so prišli v Lon-garone tudi odredi beršaljerjev, ki so se pridružili alpincem in drugim vojakom. Ameriški vojaški helikopterji neprestano odvažajo mrliče, ki jih vojaki odkopavajo. Neki dopisnik je takole (Foto A. Bubnič) napisal; «S heliopterjem smo se ustavili v Ertu. Ljudje prosijo kruha. V zameno izročijo tri mrtvece, ki so jih našli v blatu v osamljeni hiši. Mrliče je treba odpeljati v bližnjo vas. V helikopterju se napravi prostor za mrliče: med vrečami testenin, fotoaparati in zavoji sladkorja, je trup_ helikopterja natrpan, toda mrliči ne zahtevajo mnogo prostora. Nikomur se ne ljubi, da bi odkrival platno, ki pokriva obraze mrličev; te dni se vidi vse preveč mrličev». Danes je nad vsem področjem sijalo sonce, čeprav je bilo mrzl-o,i Pri iskanju mrličev ni moč uporabljati mehaničnih sredstev; zaradi tega uporabljajo samo motike in lopate. Ravnatelj bolnišnice v Bellunu je izjavil, da bo potrebno najpozneje jutri poiskati mrliče in jih nato pokopati, ker bi drugače nastala nevarnost epidemije. Stanje je nevarno tudi zaradi tega, ker je vsepovsod raztresena mrhovina poginulih krav. Mrhovino so začeli danes sežigati. Ze sinoči se je močno čutil duh po mrličih in po mrhovini. Cuti se kilometre daleč. Zaradi toplega sonca pa je danes še ostrejši. Danes je na področje prišla skupina planincev, ki so se spustili po zunanji strani jezu do vhoda v varnostno kabino, kjer je ob nesreči ostalo Šest delavcev. Toda, na žalost so bili vsi mrtvi. V Longarone je prišlo danes mnogo izseljencev iz Francije, Belgije, Nemčije in od drugod, katere je prefektura brzojavno obvestila o smrti njihovih družinskih članov. Na postaji v Bellunu so u-stanovili center za prevažanje prišlecev in za informacije. V bolnišnici v Bellunu je mnogo otrok starih od treh do dvanajst let, ki so vsi bledi in prestrašeni. Ne govorijo ali pa zelo malo. Preživeli prebivalci se spominjajo demonstracij prebivalstva tega področja v prejšnjih letih proti graditvi jezu. «Vedeli smo, da bo voda uničila naše vasi,» pravijo ; «že ko se je pripravljal načrt za Jez smo protestirali, ker smo vedeli, da gora ne bo vzdržala. Protestirali smo tudi potem, ko smo noč in dan stalno slišali padanje skal v bazen.» S tem v zvezi se omenja izvedeniško mnenje geologa Gortanija, ki je bil mnenja, da geo-loški sestav tega področja ne dopušča zgraditve tako velikega Jezu. Toda obveljalo je mnenje geologa inženirja Plaza, ki ga je najelo podjetje SADE. V torek, 8. oktobra Je župan iz Erta dal nabiti na tablo v vasi Pl-neda objavo, s katero opozarja na stalno nevarnost. V objavi sporoča, da tehniki ENEL-SADE opozar-jajo na nestabilnost plasti hriba Toc in da je zaradi tegp previdno zapustiti področje ob jezu. Se posebej je pozval prebivalce Cassa, naj se ne približujejo jezeru. Po tem opozorilu je področje zapustilo 35 družin. Drugih 34 ljudi iz Pi-nede, ki niso hoteli zapustiti področja, so vsi zgubili življenje. Danes se Je zvedelo, da je že avgusta pridrvel v jezero velik zemeljski usad, ki se je odtrgal iz gore Toc. Bilo je ob 18.18. Ni bilo večje škode, toda med prebivalstvom je zavladala velika zaskrbljenost. Leone obiskal prizadete kraje BELLUNO, 11. — Danes je prispel v Belluno tudi predsednik vlade Leone, medtem ko je notranji minister Rumor prišel že ponoči. Takoj po prihodu je sklical na prefekturi sestanek s predstavniki civilnih in vojaških oblasti, ki sodelujejo pri reševalnem delu na tem področju. Prediskutirali so sedanji položaj. Na sestanku so ugotovili, da je sedaj na delu nad 4.000 mož, ki pripadajo vojski, policiji, karabinjerjem in gasilcem. Razen tega pričakujejo prihod sredstev, ki jih je ponudila francoska vlada. Na prizadeto področje, so že prispeli nekateri francoski padalci. Na sestanku so sklenili, da bodo vse žrtve pokopali na skupnem pokopališču in v ta namen so že izbrali kraj. Razpravljali so tudi o nadzorovanju vode z zdravstvenega stališča. Dali so navodila, naj se pospeši iskanje in identificiranje mrličev, ki se bo nadaljevalo do jutri. Kar se tiče pomoči, so sklenili, naj se ta nudi ne samo preživelim, temveč tudi izseljenim delavcem (približno 300), ki so se včeraj začeli vračati. Prav tako so razpravljali o zaposlitvi preživelih, ki so bili zaposleni v petih industrijskih podjetjih na tem področju, ki so vsa uničena. Pomoč, bo vodil prefekt iz Belluna. Sklenili so, da bo za zbiranje prispevkov skrbelo predsedstvo vlade. Po sestanku na prefekturi sta predsednik vlade in minister Rumor obiskala ranjence v bolnišnici v Bellunu in sta nato odšla na letališče, kjer pristajajo italijanski, ameriški in švicarski helikopterji, ki sodelujejo pri akciji. Leone in Rumor sta s helikopterjem NATO preletela prizadeto področje. Ko sta se vrnila na prefekturo, sta se sestala s predstavniki krajevnih oblasti in s številnimi poslanci, ki so prišli na to področje. Nato sta Leone in minister obiskala prebivalstva v Cimolaisu in si zatem ogledala področje Longarone. Sestala sta se tudi s člani komisije senatorjev in poslancev, ki je že včeraj prišla na prizadeto področje. Pozno popoldne je Leone odpotoval skupno z ministrom Ru-morjem v Rim. mmm Pošastna oblika «gore smrti», ki je zasula jezero in se zdaj v dolžini 2 - 3 km dviga več kot 100 m nad gladino jezera, ki je globoko 260 metrov (Foto A. Bubnič) NAŠ DOPISNIK POROČA Mrtvaška tišina, ki jo moti le zamolklo bobnenje Tam, kjer so se v torek stale vasi .....................""""»""»»"""».''"'•''.»"M.illuni..m.......m... Ustanovljena preiskovalna komisija da ugotovi odgovornost za nesrečo RIM, 11. — Minister za javna dela Sullo je imenoval preiskovalno komisijo, ki ima nalogo ugotoviti vzroke .nesreče v Va-iontu. Člane komisije je imenoval predsednik državnega sveta za raziskovanje prof. Polvani. Člani komisije so: prof. Giuseppe Evangelisti, profesor za hidravlične zgradbe na bolonjski univerzi, prof. Livio Trevisan, profesor geologije na univerzi v Pisi, prof. Raimondo Selli, profesor geologije na univerzi v Bologni ter inž. Giuseppe Merla, nadzornik javnih del v Lombardiji. Komisiji predseduje predsednik “državnega sveta prof. Carlo Bozzi. Komisija bo morala do 15. decembra letos predložiti ministrstvu za javna dela podrobno poročilo o vzrokih katastrofe in bo morala predvsem ugotoviti: A) Ali se je tudi v zvezi s poznejšimi dogodki svoj čas pri načrtovanju in graditvi jezu, dal potrebni poudarek hidrogeološki proučitvi vsega področja ob bazenu; ali se je tudi pozneje, ko je bilo delo dokončano, pravilno upoštevalo trganje plazov nad jezom. B) Iz kakšnega razloga se ko-lavdacija, ki je bila odrejena še med delom 25.3.1958, še vedno zavlačuje, in glede katerih spornih točk je komisija ali njeni člani, izrekla nasprotno mnenje. C) Kakšen način preizkušanja je predpisala komisija za kolav-diranje in ali so se vedno odredili in izvajali vsi previdnostni ukrepi, ki jih narekujeta tehnika in posebna previdnost zlasti zaradi številnih zemeljskih usadov. D) Kakšen je bil režim bazena v desetih dneh pred katastrofo, ali je bil v skladu s predpisi komisije za kolavdacijo in je nudil zadostno jamstvo varnosti. E) Ali so zemeljski usadi v zadnjih dneh pred nesrečo in morebitni drugi fizični pojavi, zaradi katerih se je odredila evakuacija prebivalstva iz Erto, bili tolikšni, da so narekovali enak ukrep tudi za prebivalstvo niže od jezu. Ali so tehniki ENEL-SADE ravnali vestno in marljivo pri ugotavljanju in javljanju teh dejstev pristojnim oblastem m pravočasno, in ali so te oblasti in pristojni uradi po obvestilu pravočasno nastopili. Tu je ostala vsaj sled po hiši: del razrvanih temeljev In otroška blazina. Rešil se ni nihče (Foto A, Bubnič) Razprava o najemninah RIM, 11. — Obrambni minister Andreotti je predložil danes v senatu osnutek, ki zadeva uradno proslavo 20-letnice odporniškega gibanja. Pravosodna komisija poslanske zbornice je nadaljevala danes proučevanje zakonskih predlogov glede določitve pravičnih najemnin; pričakujejo pa še nove predloge. V poslanski zbornici je po zaključku splošne razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve govoril minister Piccioni, ki je orisal smernice italijanske zunanje politike. Poudaril je izboljšanje v odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki se kaže v tem letu, zlasti po podpisu moskovskega sporazuma o delni u-kinitvi jedrskih poskusov. To je imel priliko opaziti tudi pri nedavnih razgovorih, ki jih je imel v New Yorku s predsednikom Kennedyjem, z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom in sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. Na podlagi teh razgovorov je prišel do prepričanja, da je moč «s potrpežljivostjo in vztrajnostjo» nadaljevati po poti sporazumevanja med velesilami. Minister je nato govoril o odnosih z drugimi državami in poudaril, da so ti odnosi izvrstni tako z zahodnimi zavezniškimi državami, kakor tudi s sosednimi državami. Odnosi s SZ in z drugimi državami vzhodne Evrope se stalno boljšajo, prav tako se ugodno razvijajo odnosi z afriškimi državami in z državami Srednjega vzhoda, Latinske Amerike in Daljnega vzhoda. Glede Avstrije je Eledoni izrazil željo, naj bi avstrijske oblasti bolje zastražile mejo, da bi preprečile prehod teroristom, hkrati pa je potrdil, da se bo sestal z avstrijskim zunanjim mini. etrom Kreiskim 23. t.m. v Ženevi. Končno je piccioni govoril tudi o zahodnoevropski integraciji. Adenauer sporočil ostavko BONN, 11. — Kancler Adenauer je izročil davi predsedniku republike Luebkeju pismo, s katerim sporoča svojo ostavko. O-stavka bo efektivna od torka ob 12. uri, ko jo bo predsednik Bun-destaga sporočil v parlamentu. Predsednik republike je za nove-ga kanclerja imenoval Ludwiga Erharda, ki bo prevzel posle v Sredo. (Od našega posebnega dopisnika) ERTO, 11. — Nekaj strašnega, neverjetnega! Kar smo danes vi-deli ob nesrečnem jezeru in ob obrežju reke Piave, kjer so izginile cele vasi, ni moč popolnoma opisati, niti prikazati z najboljšimi posnetki. Ko človek gleda to razdejanje in opustošenje ter posluša pripovedovanje preostalih, ga strese groza. Poslušaš, gledaš in ne moreš verjetni svojim očem. Človek kroti naravo in izkorišča njene sile, ko pa se te sprostijo, je. revež, skromna bilka. Izginile so vasi, izginilo je skoraj umetno jezero, spremenila se je oblika gore Toc in tam, kjer je bilo prej lepo, čeprav umetno jezero, je zdaj nova gora. Da, prava gora, jezero je skoraj izginilo, uničena je velika elektrarna, ogromen jez, ponos graditeljev, je sicer vzdržal, a je zdaj brez pomena. Skoda gre v milijarde in milijarde. a vse to ne bi bilo tako hudo, če ne bi bilo toliko človeških žrtev. Za približno število se bo zvedelo šele čez kakšen teden, točnega števila pa ne bo moč ugotoviti. Voda je pogoltnila svoje žrtve in jih odnesla, zemlja pa jih je mnogo zakopala globoko, globoko. Iz Clauta, kjer smo na srečo dobili prenočišče, smo krenili proti Ertu, še preden se je začelo daniti, ker bi se pozneje teže prebijali skozi kolono vojaških tovornikov, buldožerjev in policijskih avtomobilov. Pot iz Clauta, mimo Cimolaisa in preko Prelaza San Osvaldo (nekaj nad 600 m nadmorske višine) do umetnega jezera ni dolga. Cesta, ki je še do srede zvečer peljala vzdolž jezera in jeza v dolino reke Piave, je lepa in poleti je bilo po njej dosti prometa, ker so tod prijazni letoviščarski kraji, kamor radi zahaja jo tudi mnogi Tržačani. Prišli smo do jezera in že smo obstali. Zagledali smo najprej na levi strani Toc z veliko belo liso, visoko in dolgo steno, od katere se je v strašni noči sesul del gore. San Martino, čedno naselje ob skrajnem kotu jezera. 2e tu prvo razdejanje. Voda je odnesla mali most pri jezeru, gostilno, cerkvico in deset hiš. Nekaj hiš v gornjem delu je ostalo, a so več ali manj poškodovane, Nekaj domačinov je ostalo doma, druge so evakuirali. Od hiš, ki jih je voda odnesla, je ostala le mala sled. Pod cesto je med kamenjem ves zmečkan avto z inozemsko tablico. O potnikih nobenega sledu. Erto, večja > vas, sedež občine, nato malo naselje Fesse, Dabel del Erta je še ostal, 50 hiš je izginilo; Fesse je izbrisano s površine zemlje, odneslo je, 20 hiš, tri so ostale. Kje so bile hiše, kje cesta? Le tu pa tam nekaj metrov zidu. ali pa vodovodna cev. iz katere curlja voda, edini znak življenja. Voda je odnesla, odtrgala vse, hiše, drevje, vrtove, zemljo do skale, kakor da bi vse odrezal z ogromno britvijo. Drugod pa je s hriba naneslo grušč in debelo kamenje. V Ertu moramo pustiti avto, tam se konča cesta. Kreniti moramo peš v reber po kozji stezi in grušču: bolj se dvigamo, bolj grozen je pogled. Mrtvaška tišina, ki jo moti le zamolklo bobnenje od zasutega jezera in še groznega Toča. Nova gora smrti, ki je pred nami, ima pošastne oblike, njena notranjost še ne miruje, s Toča pa se usipajo še plazovi. Po stezi srečujemo domačine s culami, ki si gredo iskat nov dom, drugi prihajajo kdo ve od kod, ker so zaskrbljeni zaradi svojcev. Črne obleke, objonani obrazi. Verjetno so jim sporočili, da njihovi h dragih ni več. Steza je izginila. Dober kilo. meter moramo kar po grušču in olupljenem pobočju hriba. Hoja je skrajno nevarna, vsak hip lahko zdrkneš čez prepad v gmoti, iz katere ni rešitve. Po ovinku zagledamo vas Casso, skoraj 300 m nad gladino jezera. Slikovita pozicija, če ne bi bilo tega raz. dejanja, krasen pogled na dolino in jezero če ne bi bilo tiste u-sodne noči. Vas je tolika kot Rie. man je m ima večinoma stare, pa tudi nekaj novih hiš. Vse so visoke, na tri, štiri nadstropja. Voda jim je pljusknila prav pred Pra0, ni jih odnesla, toda vse so poškodovane. Včeraj so s helikopterji odpeljali žene, dekleta in otroke, ostalo je trideset mo. ških. Pred vasjo so, pogovarjajo se in ugibajo, kaj naj bi storili. Težko je zapustiti dom, toda popolnoma so odrezani od sveta. Luči ni, hrane je malo, vodovod deluje, gostilne in trgovine so za. prte. Včeraj so zaprli šolo. Ce bi jim napravili vsaj zasilno pot do Erta, bi ostali doma. Težko bi se jim uresničila ta želja. Kdo bi delal pot po tisti gmoti? Od daleč se zdi, da je vas imela sre čo, toda ko greš po tesnih ulicah in od bliže opazuješ hiše, vidiš odkrite strehe, izruvana okna, razmetano in poškodovano pohištvo. Sest avtomobilov, med temi e. den iz Bologne, je na malem tr-gu. Kako jih bodo odpeljali? Ob koncu vasi išče gospodar v kuhi-nji med svojim uničenim imetjem v blatu desni čevelj. Ko je zabobnelo, je zbežal skoraj gol in bos iz hiše. Zeno in otroke so odpeljali včeraj v Cimolais; odšel bi tudi on, toda samo z e- nim čevljem ne more, ker drugih nima. Ko smo se vračali čez nekaj ur po isti poti, smo ga sre-cali. Spoznal nas je, se nasmehnil in rekel: «L'ho trovato.» Našel je čevelj in odšel, brez cule, k ženi in .otrokom. Cavasso je sedaj prazen. V prvih dopoldanskih urah so s helikopterji odpeljali še tisto peščico moških. Nadaljujemo pot proti koncu jezera, da bi prišli, če bi bilo mogoče, v drugo dolino, kjer je še večje razdejanje. Pridemo do samotne hiše, visoko v hribu, prav pod Gordom. Stara, neometana, revna hiša, na pragu pa stara ženica, črno oblečena, črne oči in obraz ena sama guba. Vprašamo jo, kako je preživela tisto noč. Sodni dan, konez sveta! Zbudilo jo je močno bob. nen je, nato se je hiša stresla, tresla se je gora, mislila si je, da je potres. Skočila je k oknu ip vsa prestrašena gledala, kako se na pobočju Toča bliska. Voda je ženici in njenemu možu pri-zanesla, ker je njena hišica zelo visoko. Do tam pljusk ni segel. ALBIN BUBNIČ (Nadaljevanje na 2. strani) RK Slovenije za sprejem v oskrbo dvajsetih otrok iz Longarona KOFBR, 11. — Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je ponudil organizaciji Rdečega križa v Vidmu, da za mesec dni sprejme v oskrbo dvajset otrok, ki bi jih namestili v mladinskem okrevališču na Debelem rtiču pri Ankaranu. Včeraj je podpredsednik okrajne skupščine Koper in*. Slavko Gabežč obiskal italijanskega generalnega konzula v Kopru Guida Zecchina in mu sporočil sožalje in solidarnost okrajne skupščine ter prebivalstva koprskega okraja ob tragični katastrofi v pokrajini Belluno. Izraze sočutja s prizadetim prebivalstvom so občinskemu svetu Longarona poslali predsedniki občinskih skupščin Nova Gorica. Koper, Sežana, Ilirska Bistrica in Tolmin. Brzojavko solidarnosti je okrajni komite Zveze komunistov v Kopru poslal federaciji komunistične partije v Belluflu in Vidmu, o-krajni odbor Socialistične zveze v Kopru pa federaciji italijanske socialistične stranke prizadetih pokrajin. S Martino. Delavci, ki popravljajo cesto, gledajo, kje so bile hiše in vaška cerkvica. V ozadju Toc (Foto A, Bubnič) Francoski list o koncilu in o cerkvenih krogih Pariški list «Express» je objavil sledeči članek Georgesa Sufferta. Ze nekaj mesecev se v cerkvenih krogih zastavlja vprašanje: kdo je Pavel VI.? Kaj pravzaprav hoče? Nihče se ne čuti kompetentnega, da bi definitivno odgovoril na to vprašanje. Nekaj dni pred začetkom drugega zasedanja koncila pa se je «skrivnost» razjasnila. V osebni in prijateljski poslanici se je Pavel VI. obrnil do članov rimske kurije in jim dal vedeti, da je čas, da se tudi kurija reformira, Se več; povedal je, da je prav verjetno, da bo koncil o tem odločal suvereno, če se kurija sama ne bo podvrgla reformam. Diplomatsko gledano je bil to prijateljski nasvet; politično gledano pa je bil to neke vrste ultimat Teden pred začetkom drugega zasedanja koncila se je Pavel VI. široko angažiral za smer, ki jo je odprl Janez XXIII., in se odkrito spoprijel z enim izmed centralnih problemov: z administracijo rimske Cerkve. Da bi razumeli pomen tega dogodka, je treba poseči nekaj let nazaj. To je zgodovina prvega zasedanja koncila in zgodovina odprtega in zagrizenega boja med rimsko kurijo, to je med celoto cerkvene vlade, ter papežem in koncilom. V začetku 1959 je papež Janez XXIII. na začetku nekega verskega obreda v prisotnosti osemnajstih kardinalov sporočil, da namerava sklicati koncil, ki naj bi proučil probleme v zvezi z enotnostjo vseh kristjanov. Uradno vatikansko glasilo «Osservatore romano» je o tem dogodku poročalo šele naslednjega dne, in to na najbolj neuglednem mestu, med dvema popolnoma ne-važnima novicama. Lahko bi rekli, da se je tistega dne začel boj med kurijo in med papežem. Protagonisti tega boja: na eni strani papež in kardinal Bea, 72-letni intelektualec jezuitske šole. To je praktično vse. Na drugi strani pa rimska kurija, to je okrog 3000 cerkvenih funkcionarjev, ki so že stoletja trdno zasidrani v upravnem a-paratu Cerkve, prepričani v svojo vsemočnost. To so Ijudie, ki so prepričani, da imajo vedno in povsod prav, tako v teoloških kot v političnih vprašanjih, prepričani, da so srečno prebrniili vse vojske in vse revolucije; po večini so Italijani Uživajo podporo štirih petih italijanskih škofov in si domišljajo, da so si s tem zagotovili večino tudi v Cerkvi. Glavne osebnosti: sekretar kongregacije sv., Oficija kardinal Ottaviani, diplomat državnega sekretariata kardinal Tardini, Pizzardo, Parente in Felici ; slednji je bil generalni sekretar centralne koncilske komisije. Na eni strani torej na zunaj vsemogočni papež, na drugi strani' pa njegova administracija, ki mu zagotavlja vdanost, ki pa v resnici blokira vse pobude, ki prihajajo od vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. Papež hoče koncil, ker je obseden od želje, da bi prinesel enotnost vsem kristjanom. Kurija tega ne razume: le zakaj spremembe, ko pa gredo stvari dobro take, kot so, da bolje ne bi mogle iti. Kurija hoče zato pridobiti na času. Nekaj primerov. Julija 1961 je bilo v New Delhiju zasedanje Svetovnega zbora cerkva. Kardinalu Bei so poslali vabilo, naj rimokatoliška cerkev pošlje svoje opazovalce. Kardinal Ottaviani je takoj opozoril na nevarnost: če mi pošljemo opazovalce v Delhi, bomo s tem na široko odprli vrata protestantskim in drugim opazovalcem, ko bo v Vatikanu • zasedal naš koncil. Sekretariat sv. Oficija pa ne želi, da bi bili na katoliškem koncilu prisotni tudi «drugi». Ko je kardinal Bea predložil sv. Oficiju seznam opazovalcev, ki jih je Cerkev nameravala poslati v Delhi, je kardinal Ottaviani seznam v celoti zavrnil. To je pravica sv. Oficija. Kardinal Bea je imel samo še eno možnost: dobiti od papeža načelno privoljenje. Janez XXIII. je takoj načelno povedal, da bodo v Delhi odpotovali opazovalci rimske cerkve. Bea bi torej lahko Ottavia-niju znova predložil že zavrnjeni seznam opazovalcev, ki bi morali v Delhi. Toda predložili so popolnoma nov seznam, da bi Ottavianiju «rešili obraz». In tako je Ottaviani lahko podpisal, ne da bi bila njegov ugled in avtoriteta direktno prizadeta. Se ena podrobnost, ki odkriva vzdušje pred prvim zasedanjem koncila: eno leto pred začetkom koncila je družba Philips predlagala. naj bi v baziliki Sv. Petra namestili priprave za simultano prevajanje. Felici, sekretar koncila, je pobudo spravil v predal in nato nanjo «pozabil». Ko se je «spomnil» nanjo, je bilo že prepozno, da bi kakorkoli napravili. Cilj tega manevra: zmanjšati pomen razprave na minimum; preprečiti, da bi škofje razumeli, kaj se bo na koncilu govorilo; zagotoviti praktični monopol za razpravo članom rimske kurije, ki vsi tekoče govore latinsko. V istem obdobju je kardinal Pizzardo predložil papežu v podpis okrožnico, ki veleva, naj se-minariste poučujejo samo v latinskem jeziku. Sedaj je papež «pozabil» podpisati; ko je čez nekaj mesecev «odkril» dokument in ga podpisal, je takoj poskrbel. za to, da je svoj podpis že vnaprej dezavuiral. Prijateljem je v privatnem razgovoru povedal, da podpis nima praktične veljave, ker bo okrožnica že v kratkem zastarela. Tako je bilo vzdušje neposredno pred začetkom prvega zasedanja koncila. Papež ni mogel kdo ve kaj Opiral se je lahko na kardinala Beo in na sekretariat za enotpost krščanskih cerkva, ki ga je ustanovil prav za to, da bi se imel na kaj opreti. Vse drugo se mu je izmuznilo iz rok. Kurija je prevzela organizacijo koncila, zasedla je vse ključne položaje v komisijah z najbolj konservativnimi elementi. Papež je v odgovor na to imel eno samo orožje: spraviti čim več škofov v Petrovo baziliko. Računal je, da bo fizična prisotnost cerkvenih predstavnikov psi- hološko vplivala na potek koncila. Računal je na množico. Dogodki so mu dali prav. Napoved, da bo sklican koncil, je večino škofov presenetila. Toda velika večina izmed njih ie zaslutila, da bo koncil odprl vrata potrebni modernizaciji. Škofje so izpolnjevali dolge anketne liste, se posvetovali s teologi in župniki, včasih — čeprav zelo redko — tudi z laiki. To nenavadno delo jih je navdušilo. Ker so že imeli priložnost, da povedo svoje mnenje, so šli nekateri dlje od zastavljenih vprašanj. Predlagali so v kar najbolj previdnih formulacijah mnoge spremembe. Potem so anketne liste odposlali v Rim. Cez nekaj mesecev so dobili nazaj koncilske sheme v odobritev. Novo presenečenje: v načrtih za resolucije, ki jih bodo predložili koncilu, ni bilo niti sledu o njihovih predlogih, pogledih in stališčih. V deželah, kjer se škofje ne sestajajo redno, to niti ni bilo tako hudo. Vsak je pač mislil, da niso sprejeli njegovih sugestij pač pa sugestije in predloge drugih škofov. Tam, kjer so stalne episkopalne konference (sestanek škofov v državi), pa je bila stvar hujša. Škofje so spregledali igro. Koncil, ki se še ni sestal, je že odkril svojega nasprotnika: rimsko kurijo. Večina škofov, ki se je jeseni 1962 izkrcala na rimskem letališču, se ni počutila domačno (skrivnostni Rim, Večno mesto), bili pa so odločeni, «da se ne bodo dali». «Velike ribe» koncila (novinarji so jih na kratno označili kot «kardinalski sindikat») pa so dobro poznali psihozo v cerkvi. Njim ni bilo treba čakati na anketne liste, da bi vedeli, kaj pomeni kurija. Predobre izkušnje so že imeli z njo. Francoskim kardinalom je kurija zagodla že marsikatero, nemški kardinali so bili naprošeni, naj «stopijo na prste» svojim teologom, holandski škofje pa so bili brez ovinkov naprošeni, naj prepovedo, da bi v Italiji razširjali njihova zadnja pastirska pisma. Vsem tem ljudem, ki so večinoma že v letih, pomeni koncil veliko priložnost za Cerkev. In prepričani so, da te priložnosti ne smejo izpustiti iz rok. Hkrati pa natanko vedo za vse težave in ovire, ki jih bodo morali preskočiti ali obiti. Nekaj dni pred otvoritvijo prvega dela koncila se je v Milanu pri kardinalu Montiniju — današnjem Pavlu VI. — zbralo nekaj kardinalov, ki so razpravljali, kakšno taktiko bodo zavzeli na koncilu. Montini je namreč eden izmed redkih cerkvenih dostojanstvenikov, ki ve, kako je treba ravnati z mašinerijo Cerkvenega upravnega aparata. Na tem sestanku so bili: Frings (Koeln), Alfrinck (Utrecht), Suenes (Malines), Izdelali so tudi načrt za «stalni cerkveni senat», ki ga je na prvem zasedanju koncila branil Alfrinck; prav verjetno ie. da bodo o tem načrtu ponovno raz-Dravljali na sedanjem zasedanju koncila. Na večer pred otvoritvijo zasedanja so kardinali zvedeli, da bodo naslednjega dne volili člane koncilske komisije. Med seboj se niso poznali, niti niso dobili na vpogled sezname s kandidati, da bi se lahko medsebojno posvetovali. To je bil prvi manever velikega stila, ki si ga je s koncilom privoščila kurija. Ponoči se je sestal «kardinalski sindikat» in odločil, da se upre temu manevru. Začelo se je mrzlično posvetovanje. Samo en način je bil, kako se izogniti pasti, ki jo je nastavila kurija: vzdržati se glasovanja. Toda ali ne bi tak postopek odprl odkrit boj? Ali se ne bo Janez XXIII. ob nenapovedanem izbruhu sovražnosti znašel v neprijetnem položaju? Vprašali so za svet kardinala Beo in ta si je izposloval nekaj časa za premislek Izginil je in ko se je čez dobre pol ure vrnil, je na «se-maforu prižgal zeleno luč». Ali je Bea sam sprejel ta sklep, ali je govoril v papeževem imenu? Več argumentov govori v prid domnevi, da je sam papež dal blagoslov za odkrito opozicijo. Ko je kardinal Lienart naslednjega dne zaprosil za besedo in predlagal, r.aj bi glasovanje odložili, je sprva vse okamene- lo. Kardinal še sam ni vedel, kaj je sprožil. Ottaviani je vstal, da bi govoril. Tedaj se je sprožil aplavz; ploskali so škofje iz dežel tako imenovanega «tretjega sveta». Ostali so oklevali. Francozi in Nemci so razumeli, da je napočil odločilni trenutek in začeli tudi sami ploskati. Samo južnoameriški škofje so še oklevali, kar je vzbudilo začudenje Toda to je trajalo samo nekaj trenutkov, kajti takoj nato je ves koncil frenetično ploskal Lienartu, ki je predlagal, naj glasovanje odlože. Ottaviani je obstal kot statua, potem je brez besede sedel. Kocka je padla, igra se je začela Ni več tako imenovanih «integralistov» in privržencev reform. Sedaj je samo še koncil in papež na eni strani, ter rimska kurija na drugi strani. Janez XXIII. se je nedvomno izkazal za boljšega diplomata, kot so nekateri mislili. V manj kot eni uri se je razmerje sil v Cerkvi obrnilo na glavo. Na zasedanju komisije, ki je razpravljala o reformi liturgije, je zaprosil za besedo kardinal Ottaviani. Toda, ker je tema, o kateri razpravljajo, važna, so sklenili, da bo lahko govoril vsak škof. In Ottaviani se je prepričal, da škofje niso «lemenatarji», ki bi samo poslušali pridige, marveč da imajo svoja mnenja m svoje poglede. Ko je prišla vrsta nanj, je vstal in začel govoriti o odpadništvu. Ton njegovega govora je vedno višji. Ni trajalo dolgo in Ottaviani je kričal, grmel, njegove besede pa so izzvenele kot. nesmiselni stavki. Nihče se ni ganil. Nenadoma mu je predsednik odvzel besedo: pet minut, dovoljenih vsakemu govorniku, je minilo. Splošno presenečenje: to je bilo prvič, da je nekdo Ottavia-nija pozval k redu. Predsednik mu dovoli še dve minuti. Ottaviani znova povzdigne glas, kriči, grmi. Kaj, ni važno. Važno je to. da se je med predsednikom in med njim odprl ledeni konflikt, ki ga vsi čutijo. Po dveh minutah ga predsednik znova prekine. Njegov čas je iztekel, Ottaviani obstane, umolkne in se ne gane. Potem se kot na .povelje zasliši aplavz. Ottaviani ne ve, kaj se dogaja. Odide do svojega sedeža, sede in si z rokami prekrije oči, kot da ne bi hotel ničesar več videti Ko začne govoriti kardinal Bea, Ottaviani noče niti poslušati. Vstane in odide. Petnajst minut ga ni nazaj. Predsednik komisije, ki je Ottavianija pozval k redu in mu dvakrat odvzel besedo, je bil škof iz Utrechta, kardinal Alfrinck. Po vsem tem, je bilo očitno, da je sv. Oficij doživel poraz. Neki ameriški škof je dejal, da je razlika med inkvizicijo in sv. Ofici-jem samo ta, da sv. Oficij ne sežiga ljudi. Sedaj je vsem jasno, da je prav sv. Oficij glavna ovira za vsako modernizacijo Cerkve. Nekaj dni zatem se zgodi še nekaj nepričakovanega: dva tisoč petsto zbranim škofom so razdelili knjižico, vi bistvu pamflet s 460 stranmi. Avtor: Maurice Pi-nay. (Psevdonimu nihče ne verjame in vsi ugibajo pravega avtorja ali prave avtorje). Tarča napada: kardinal Bea Na ovitku je naslov: ZAROTA PROTI CERKVI. Na notranji strani ovitka piše, da knjige ni moč kupiti v knjigarnah ali kioskih; knjiga razkrinkava ZAROTO PROTI CERKVI, ki so jo zasnovali komunisti, prostozidarji, sionisti... Namen vseh teh je, uničiti Cerkev. Se neki dogodek odkriva vzdušje koncilskega zasedanja. Msgr. Piolanti, lateranski «rector ma-gnificus», javno obtožuje, «da poskušajo racionalistični teologi zapeljati nedolžne škofe»; med avditorij kot po naključju vrže tudi stavek: «Ce papež zapade v herezijo, se ga lahko odstavi». Po kanonskem pravu je to res. Toda stavek je značilen predvsem za razmere, v katerih Se je odvijalo prvo zasedanje vatikanskega koncila. Ameriška revija «Time» je ta hudi stavek objavila. Msgr. Piolanti je poslal pojasnilo, zelo nejasno in pitijsko, za katerega se lahko reče, da je vse, samo demanti tega, kar je «Time» napisal, ne. Kurija je besna in se upira, toda stvari se razvijajo po svoji poti naprej. Koncilske komisije so se organizirale, predstavniki Cerkve z vsega sveta se med seboj spoznavajo in menjajo gledišča in poglede, škofje nenadoma odkrijejo, kaj je Cerkev in kaj je svet. Ko se prvi del zasedanja vatikanskega koncila konča, še ni nič opravljenega. Janez XXIII. zgine z odra, toda pot, ki jo je načel, je odprta. Odkar je bil izvoljen Pavel VI., vlada molk. «Kardinalski sindikat» molči, prav tako molči kurija, kakor da bi se oba zavedala važnoti igre in da se pripravljata nanjo. Potovanja cerkvenih dostojanstvenikov iz dežele v deželo še nikoli niso bila tako pogosta kot v tem obdobju. Skoraj povsod so sklicane škofovske konference. Nemški kardinali so se zbrali v Fuldi in jasno povedali, kaj mislijo sprejeti in kaj mislijo zavrniti. Kardinal Doepfner je dobil polna pooblastila. Podobno je tudi v drugih deželah. Drugi del zasedanja koncila ni tak kot prvi: sedaj vsakdo ve, kaj hoče, in vsakdo ve, kaj mu je storiti. Odkar je Pavel VI. pozval kurijo, naj sama poskrbi za reforme, ki so potrebne v njeni strukturi in njenem delokrogu, so vsi škofje sprejeli od nadškofa iz Ria de Janeira pismo, v katerem jih spodbuja, naj razmislijo n ukrepih, da bi se Cerkev vrnila v uboštvo: «Naj se škofje odrečejo svojih naslovov ekscelenca in eminenca, naj pred papeževe noge polože svoje zlate in srebrne križe ter si okrog vratu obesijo lesene ali iz brona, naj svoje razkošne avtomobile zamenjajo za najbolj skromne, naj zapustijo razkošne palače, v katerih žive kot princi, kar jih odtujuje od množice vernikov in pri njih ustvarja vtis, da so škofje na svetu zato, da jim množica vernikov izkazuje ljubezen in jim služi, ne pa zato, da bi sami ljubili in bili na uslugo vernikom...». GEORGES SUFFERT «Express», Pariz knjige ^ gloriai Lice AA/V hlihn'iblvi* giubba * Jean Cocteau je včeraj umrl Od vasice Pirago je ostal samo cerkveni zvonik, vse drugo je voda odnesla PARIZ, 11. — Umrl je znani pisatelj, romanopisec in dramatik Jean Cocteau, član Francoske akademije. Jean Cocteau, e-na izmed najbolj eminentni h pojav sodobnega francoskega literarnega sveta, se je rodil 18N9 v Maison Laffitte v okraju Sei-ne-et-Oise pri Versaillesu. Študiral- je v Parizu. Njegova dejavnost pa je bila zelo široka; od poezije in drame do filma in slikarstva. Med njegovimi dramskimi deli je tudi «Oedipus rex», ki ga je kot oratorij uglasbil Igor Stravinski. L. 1955 je bil izvoljen za akademika; nasledil je Jeroma Tharauda. Nekaj mesecev prej pa je že bil izvoljen iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO STRAŠNI NESREČI V LONGARONU Hude obtožbe parlamentarcev KRI ki jih bodo predložili Segniju Na tiskovni konferenci v Bellunu je govoril tudi bivši poslanec Bettiol, ki je pri katastrofi izgubil pet elanov družine - Komunistična novinarka, ki je že 1. 1961 opozarjala na nevarnost, je morala pred sodišče BELLUNO, 11. — V ponedeljek bo skupina komunističnih poslancev in senatorjev izročila predsedniku republike Segniju, ko bo prišel na prizadeto področje, «belo knjigo» o položaju v Valantu in o odgovornosti za tragedijo. To so danes sporočili v Bellunu na tiskovni konferenci, ki so jo priredili komunistični poslanci in senatorji in ki ji je predsedoval senator Scoccimarro. Navzočih je bilo 80 italijanskih in tujih časnikarjev. Senator Scoccimarro je najprej govoril o vprašanjih, ki so povezana s pomočjo prebivalstvu po tragediji in je nato obrazložil, kako se je domače prebivalstvo upiralo graditvi jezu. Poudaril je, da «se tragedija ne sme pripisati samo u-sodi neizbežnosti dogodkov, temveč tudi odgovornosti ljudi, ustanov, javnih oblasti, ki jih bo KPI obtožila v Italiji in izven Italije». Govoril je nato bivši komunistični poslanec Bettiol, ki je pri katastrofi izgubil pet članov družine. Obtožil je voditelje električne družbe, ki upravlja bazen v Vaiontu, da se ni brigala za opozorila tehnikov na bližnjo nevarnost. Dodal je, da so opozorila prišla deset dni pred nesrečo, kar se tiče nevarnosti plazu. Zadnje nujno opozorilo pa je prišlo še eno uro pred nesrečo, ko je neki inženir električne družbe v kavami v Bellunu pozval karabinjerskega kapetana, naj postavi ceste bloke na področju Longarone. Bettiol je dalje izjavil, da sta dve nameščenki pri telefonski centrali v Longarone slišali sporočilo nekega tehnika električne družbe ravnateljstvu v Benetkah, da je nevarnost blizu. Ob zaključku tiskovne konference, so parlamentarci predložili dokumentacijo, iz katere izhaja, da so že leta 1961 komunistične organizacije tega področja opozorile na nevarnost. O tem objavlja danes današnji «Unità» članek svoje dopisnice Tine Merlin, ki je tedaj stalno opozarjala na nevarnost in je s tem v zvezi objavila v «Unità» tudi članek pod naslovom «Ogromna masa 50 milijonov kubičnih metrov ogroža varnost in imetje prebivalcev iz Erta.» Razen tega je obtožila podjetje SADE, da se ne ozira na nobeno opozorilo in gleda samo svojo korist. Tedaj je o-sebno sledila protestnemu gibanju tamkajšnjega prebivalstva proti zgraditvi jezu. Prebivalci so se zaman pritoževali pri vseh mogočih oblasjeh. Ustanovili so tudi širši enotni odbor, ki se je več let boril, da bi preprečil graditev jezu. Proti graditvi jezu se je izrekel tudi geolog prof. Gortani. Toda proti njegovemu mnenju je predložil svoje mnenje geolog družbe SADE prof. Dal ^iaz. Profesor Gortani je bil mnenja, da je blazno graditi bazen na tako neprimernem terenu, kakor je ta. Protestni odbor je poslal številne pritožbe. Organiziral je podpisovanje ' resolucij in javnih protést-mh zborovanj. Delegacije so posredovale pri krajevnih upravnih oblasteh in tudi v Rimu. Tako je pokrajinski odbor v Bellunu 15. februarja 1961 soglasno izglasoval resolucijo, s katero je zahteval, naj se prekliče koncesija družbi SADE, ker se ni držala zakonskih predpisov. Odbor je zahteval, naj se sprejmejo takojšnji temeljiti varnostni ukrepi, da se zajamči varnost prebivalstva. Ko je novinarka Merlin pisala o vsem tem in o razpoloženju pre. bivalstva v listu «Unità», so jo oblasti obtožile širjenja lažnih in tendencioznih vesti, ki lahko razburjajo javnost. Proti njej in proti odgovornemu uredniku «Unità» so uvedli proces v Milanu. Toda številni prebivalci so prostovoljno ponudili pričanje, da tudi pred sodno oblastjo opozorijo na nevarnost. Novinarka je bila tedaj oproščena. V razsodbi je bilo med drugim rečeno, da «umetni bazen, ki ga je zgradila SADE, predstavlja in je po mnenju krajevnega prebivalstva resna nevarnost prav zaradi tega, ker se bojijo, da bi voda z razjedanjem te- uiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiuMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiimiiiiiiiiiiitvuiinniiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jugoslovansko ljudstvo pripravljeno nuditi pomoč BEOGRAD, 11. Nesreča, ki je doletela prebivalstvo province Belluno, je globoko pretresla prebivalstvo Jugoslavije, ki iskreno sočustvuje s prijateljskim italijanskim ljudstvom v njegovi veliki tragediji. Da bi zadovoljili zanimanje prebivalstva, so osrednji jugoslovanski listi zaprosili italijanske kolege novinarje za obširna poročila, ki jih objavljajo na vidnem mestu. Jugoslovanska televizija je nocoj prevzela iz Rima reportažo italijanske televizije in omogočila številnim Jugoslovanom, da dobijo vsaj približno sliko o težki nesreči, ki po številu žrtev presega katastrofalni potres v Skopju. Televizijski prenos je napravil globok vtis na jugoslovanske gledalce. Ob katastrofi, ki je neposredno prizadela prebivalce province Belluno, je izvršni svet Slovenije izrazil svoje sožalje generalnemu konzulu Italije v Zagrebu. Zastopniki okraja Koper so izrazili sožalje zastopniku prebivalstva Bel-luna, Trsta, Gorice in Vidma. I-stočasno so bolnišnice v Kopru, v Ankaranu in Novi Gorici ponudile italijanskim oblastem svojo pomoč. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je obvestil Rdeči križ v Vidmu, da je pripravljen sprejeti 30 etrok is prizadetih krajev v mladinsko zdravilišče Rdečega križa na Debelem rtiču pri Ankaranu. Izvršni svet Slovenije je sinoči obvestil generalnega konzula v Zagrebu, da je pripravljen poslati zdravstveno ekipo in ekipo za reševanje ponesrečencev in sprejeti ranjence v bolnišnice v Kopru, Ankaranu in Novi Gorici. Združenje za vzdrževanje strojev in opreme Hrvaške je ponudilo generalnemu konzulu v Zagrebu, da po potrebi pošlje na mesto nesreče ekipo inženirjev in tehnikov, ki so specializirani za borbo proti vodni stihiji. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj je takoj po vrnitvi iz Avstrije v domovino v imenu zvezne skupščine izrazil brzojavno sožalje predsedniku italijanskega parlamenta Bru-nettu Boccarelliju, medtem ko je predsednik izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič v imenu jugoslovanske vlade izrazil brzojavno sožalje predsedniku italijanske vlade Leoneju. Prav tdko so izrazili sožalje generalnemu konzulu Italije tajnik CK Zveze komunistov Hrvaške Vladimir Ba-karič, predsednik sabora Hrvaške in izvršnega sveta Hrvaške. Predsednik mestne skupščine Skopje Blagoje Popov v brzojavki predsedniku province Belluno izraža v svojem imenu in v imenu prebivalstva Skopja najiskrenejše sožalje. V teh težkih trenutkih, ki jih preživlja prijateljsko ljudstvo Italije, poudarja Popov, vas prosim, da tolmačite prizadetemu prebivalstvu našo polno solidarnost. Ker nas omejujejo lastne težave, vas vendarle prosim, da sprejmete skromno pomoč v znesku pol milijona dinarjev. Nesreča, ki je prizadela prebivalstvo doline reke Piave, je globoko pretresla posebno prebivalstvo okraja Koper. Oni so prvi organizirali zbiralno pomoč in že v nekaj urah po objavi nesreče zbrali večjo količino krvne plazme in zdravil. Ekipa, novinarjev in tehnikov Radia Koper je osebno odnesla v Belluno zdravila in drugi material. Bolnišnici v Valdoltri in Ankaranu sta izrazili pripravljenost poslali sanitetsko osebje in zdravila. Danes je podpredsednik okrajne skupščine ing. Slavko Gaberc obiskal italijanskega konzula dr. Zecchina, kateremu je izrazil v imenu prebivalstva sožalje in pripravljenost, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. rena povzročila pogreznjenje hiš». Washingtonski inženir Gail A. Hathway, ki je imel priložnost večkrat obiskati jez pri Vaiontu, je izjavil, da je že med graditvijo jezu prišlo do velikih zemeljskih usadov in da je hidroelektrična družba odložila napolnitev bazena. Inženir je bil tedaj glavni konzulent za Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki je prispeval k finansiranju za graditev jezu. Izjavil je, da je do usada prišlo leta 1959. Tedaj Je fotografiral te usade, o katerih pravi, da so bili tako velikega obsega, «da se je zdelo, da je obglavljena cela gora». Dalje je inženir izjavil, da se je hidroelektrična družba več let obotavljala z napolnitvijo bazena, dokler ni bila prepričana, da se je geološki položaj stabiliziral in se je odločila, spraviti naprave v obrat. Hathway pravi dalje, da si Je o-gledal leta 1959 jez, ki so ga še gradili, takoj po nesreči pri Jezu Mal- passet v Franciji, ki ga je tudi finansirala Mednarodna banka. Bil je član skupine petih tehnikov, inženirjev in geologov, ki so pregledali tudi druge iste vrste. Skupina tehnikov je priporočila razne spremembe pri nekaterih jezovih, toda ni izrekla neugodnega mnenja glede glavnih značilnosti te vrste jezov. Masa skalovja in zemlje, ki Je pridrvela v bazen, je visoka 350 metrov, široka dva kilometra in dolga en kilometer. Znani florentinski seizmolog Bendanti trdi, da potres, ki so ga nekatere postaje zabeležile prav v trenutku, ko se je dogodila nesreča, ni mogel biti posledica tega usada in po njegovem mnenju je res moral v istem trenutku biti tudi kak potres, ki Je še pospešil, da se Je plaz odlomil od gore. Potres je po njegovem mnenju bil zadnja kapljica, zaradi katere se je voda zlila iz posode, ki je bila že polna. iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mrtvaška tišina (Nadaljevanje s 1. strani) Končno smo na grebenu, nad jezom, od koder je razgled na dolino reke Piave. Prijazen sopotnik nam posodi daljnogled, sicer pa bi zadostoval pogled na prosto oko, ker je dolina prav pod nami. Grozno. Domačin nam kaže, kje so bile vasi. Roggia, Longarone, Pirago, Villanova in Fae: vse po vrsti, ena za drugo ob obrežju Piave nasproti jeza v soteski Va-jont. Tu je bilo skoraj 4.500 prebivalcev, železnica, cesta, tovarne in razna podjetja. V dolžini 3—4 km je voda vse odnesla. Ostalo je le nekaj hiš v skrajnem delu Longaroneja ter cerkvica na pokopališču v Piragu. Tam je bil trg, tam ta in ta ulica, tam cerkev, tam ... Zdaj so gola tla, kamen. Odneslo je vse. Nobenega znaka ni, da so bile tam vasi. Prava puščava: Voda je skoraj zravnala obrežje s strujo reke in nanesla toliko blata, gramoza in kamenja. Od pobočja hriba do reke je strahotna planjava, sivo rumene barve. Videti je kakšnih 200—300 vojakov, ki kopljejo pot, da bi se povezal spodnji del obrežja z zgornjim ( Fae-Castelavazzo), drugi odkopavajo mrliče, helikopterji odvažajo ljudi v druge kraje. Dostop v te kraje imajo zdaj samo reševalci in vojska. Kako se je moglo to zgoditi v nekaj minutah? Kakor smo že omenili, se je utrgal dober del gore Toc in treščil v jezero. Pod pritiskom te ogromne mase je voda pljusknila v nasprotno smer 200—250 m visoko in odnesla hiše nad jezerom. Vsa ta voda je nato zletela skozi ožino čez jez ter planila nad Longarone, ki je prav nasproti, dober kilometer od jeza; na Roggio, na Pirago, Villanovo in Fae, nato pa je vse odnesla v reko Piave. Da je bila to strašna sila, dokazujejo posledice. Domačini ob jezeru, ki poznajo svoje hribe kot dlan svoje roke, so že pred leti, še preden so začeli graditi jez, vedeli, da je Toc nemiren. Zapazili so nevarne razpoke. Jezera niso hoteli imeti, ker so vedeli, da bo nevarnost še večja. Pred osmimi dnevi je del hriba že lezel. Evakuirali so pastirje in izpraznili nekaj hribovskih hiš. Ostal je le en kmet z ženo in svojim govedom. Dejal je, da bo odšel v sredo. Bilo je že prepozno. Tudi z nasprotne strani se je pred dnevi izselilo nekaj oseb. Vsi so torej pričakovali. da se bo nekaj zgodilo. Zakaj pa niso pravočasno poskrbeli, da ne bi bilo toliko človeških žrtev in tako ogromne materialne škode? Domačini vedo marsikaj povedati. Upati je, da bo preiskovalna komisija šla do dna in ugotovila krivdo. Ob pogledu na Toc, oziroma na novo, dolgo in široko steno, je lahko vsakomur jasno, zakaj in kako se je utrgal tako velik del hriba. Ves material, ki se je usul, je namreč imel za podlago golo steno, skoraj navpični sklad prav nad jezerom. Se nekaj bi radi omenili. Pri tej strahotni katastrofi niso izgubili življenje le domačini. Ob tisti uri so prav gotovo potovali z avtomobili in tovorniki tudi tujci in mozemci, o katerih ni več nobenega sledu. ALBIN BUBNIČ 31 SJR Jean Cocteau (slika iz mladih let) za člana Belgijske kraljeve akademije. Ze v mladih letih je postal prijatelj z raznimi umetniki. Njegova produktivnost je bila izredna. Mnogo se je posvečal tudi kritiki. Postal pa je tudi gledališki in filmski režiser. Med nacistično okupacijo Francije se je umaknil v Perpi-gnan in tam nadaljeval svoje literarno delo. — Vest o smrti Edith Piaf mogoče tudi ni bila brez vsakega učinka pri Coc-teaujevi smrti. Bil je njen velik občudovalec in je o njej vzhičeno pisal. Se pol ure pred svojo smrtjo je s časnikarji o njej govoril. Kmalu nato je izgubil zanest in zadela ga je kap. Sicer pa si že od pomladi, ko ga je prvič zadela srčna kap, ni več opomogel. Giuseppe Marotta V četrtek zvečer je v Neaplju umrl pisatelj Giuseppe Marotta zaradi možganske krvavit. Ve. Imel je 61 let. S pisanjem je poskušal še pred vojno, toda šele po vojni si je pridobil pravo popularnost. Njegovo najbolj znano delo je «L’oro di Napoli». Leta 1954 je prejel tudi nagrado Bagutta. Pokopali grfco proti srčnim boleznim 20 000 lir podjetje «Sergas» itd. Na zbiralnem centru Nove delavske zbornice CGIL so tudi že prejeli prve prispevke delavcev v Znesku 34.000 lir. Zveza tržaških industrijcev je poslala sorodnima organizacijama v Vidmu in Bel-lunu po l milijon lir. Tudi včeraj so pošiljale razne ustanove brzojavke in z izrazi sožalja in solidarnosti pokrajinskima upravama v Bellunu in Vidmu, Brzojavko je poslala tudi miljska občina Tržaški šolski skrbnik pa je na podlagi navodil ministrstva za šolstvo naročil vsem ravnateljem šolskih zavodov, naj počastijo v vseh šolah spomin smrtnih žrtev katastrofe. Včeraj sta se vrnila jz Cadora občinski odbornik Fantasia in pokrajinski odbornik Savona, ki sta se na kraju prepričala o najbolj nujnih potrebah preživelega prebivalstva Ugotovila sta, da sama pomoč v živilih in zdravilih je malo, dostuje, kajti ranjenih je malo, saj je večina žrtev poplave mrtvih. Najbolj je potreben denar, da se obnovijo uničena naselja. Veliko pomoč so nudili na kraju tržaški gasilci, ki razpolagajo sedaj z 9 vozili, gumijastimi čolni itd. Tržaška pokrajina je sestavila skupina 20 specializiranih delavcev ter sporočila pokrajini v Bellunu, da so na razpolago za najbolj nujna dela. V Trst se je vrnil tudi zastopnik RK, ki je odpotoval predvčerajšnjim na kraj nesreče. Dejal je, da je videl povsod le mrliče in da reševalni voz, ki ga je RK poslal tja, skoraj ni imel kaj o-praviti. S področja pri Longaro-ipeljal v Bellunu brzojavko, v kateri zagotavlja vso možno podporo, da se olajšajo posledice grozne nesreče. Federacija poziva člane in vse tiste, ki žele pomagati, naj nesejo svoj prispevek na sedež CGIL v Ul. Pondares 8 ali pa na sedež UDI, kjer zbirajo oblačila. Tudi deželno tajništvo zagotavlja vso svojo pomoč žrtvam ter zahteva takojšnje ukrepe, da se začne obnova opustošenih krajev. Tajništvo sporoča, da so šli v prizadete kraje parlamentarca Vidali in Lizzerò ter deželni tajnik Ba-cicchi, da se na kraju prepričajo o položaju. PROGRAM OPERNE SEZONE V GLEDALIŠČU «VERDI» Tudi opera iz Pekinga na programu nove sezone V 12 predstavah se bo zvrstila vrsta uglednih italijanskih opernih pevcev (Magda Oliviero, Renata Scotto, Giu-seppe Di Stefano, Rossi Lemeni, Sesto Bruscantini itd.) Uprava gledališča «Verdi» je objavila program za operno sezono, ki se bo pričela 7. novembra in zaključila 28. aprila z vmesnim presledkom od 29. decembra do 7. februarja. Kakor vsa prejšnja leta, ima tudi letošnja sezona na sporedu dvanajst premier ter po tri reprize. Za začetek sezone je na sporedu nastop baleta milanske Scale, sezono pa bo konec aprila zaključila Opera iz Pekinga. Balet bo nastopil v štirih zaporednih dneh od 7. novembra dalje. Kot prva opera pa bo prišla na vrsto «Ai-da» 16. novembra, medtem ko se bo z drugo Verdijevo opero — «Moč usode» — pričel drugi del sezone 7. februarja. V novembru bodo na sporedu tudi tri kratka dela (isti večer), katerih avtorji so Luigi Dalla Piccola, Jacopo Napoli in Gianni Ramous. Prva — «Ujetnik» — je novost za Trst, lunu le nekega starčka, ki se je onesvestil, ko je zvedel, da je zgubil sina in dva vnuka. V Ci-molais sta odpotovala včeraj tudi dva člana planinske reševalne službe Spiro dalla Porta in Tullio Chersi, ki sta z drugimi alpinisti šla na pomoč ljudem, ki so iskali rešitve pred ogromnimi gmotami vode na višinah v okolici. Solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom sta izrazila v imena komunistov tudi tajništvo avtonomne tržaške federacije in deželno tajništvo KPI. Tržaška federacija je poslala federaciji v lin im iiiifliiiiiiiiiniiuiiiiiiiii ni n ii mi iiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiii 11111111111111 Hlinili iiiniiiiiiiiiiiniJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Učinkovita dejavnost KZ v korist naših kmetovalcev Inž. Josip Pečenko je zaradi prezaposlenosti podal ostavko na mesto organizacijskega tajnika, bo pa še naprej nudil svojo strokovno pomoč ko ne bi popolnoma zapustil in | podpisali sporazum med italijan- nu je odpeljal v bolnišnico v. Bel- ........................................... PO POLITIČNEM SPORAZUMU MED KD, PSDI, PRI IN PSI Sporazum o levem centru v ocenah političnih krogov Bistvene spremembe v občinskem in pokrajinskem odboru? - Hujskaška dejavnost MSI in «Giovane Italia» Politični sporazum med predstavniki KD, PSDI, PRI in PSI, ki so ga podpisali tajniki omenjenih strank v četrtek okoli ene ure ponoči, predvideva vrsto zaporednih razdobij utrjevanja sodelovanja med omenjenimi strankami in s tem tudi uveljavljanja dejanske politike levega centra. Prvi konkretni korak bo verjetno izvršen že v ponedeljek odnosno v torek, ko bodo najprej v pokrajini, nato pa v občini, ponovno predložili v odobritev proračuna za letošnjo poslovno dobo. V načrtih je kratek postopek, tako da župan odnosno predsednik pokrajine ne bosta dala nobene politične izjave. V obeh primerih bodo predstavniki PSI povedali svoje stališče in nato pred glasovanjem zapustili dvorano ter s tem znižali za odobritev proračunov potrebni kvorum in omogočili odobritev proračunov. Celotni postopek naj bi bil hiter in govore, da bodo pokrajinski proračun odobrili že v ponedeljek, občinskega pa v torek. To pa seveda zavisi predvsem od stališča desnice. Pravilnik namreč ne predvideva niti omejitve števila govornikov niti omejitve časa govora, ko gre za proračune, istočasno pa omogoča, da župan sejo podaljša tudi v nočne ure. Naslednje razdobje se bo po sprejetem sporazumu pričelo takoj po odobritvi proračunov za letošnje leto in se bo nanašalo na vrsto razgovorov o konkretnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanjih. Gre za razgovore na različnih ravneh, s katerimi bodo pripravili obsežnejši globalni program, ki bo obsegal triletno delovanje tržaške občinske uprave in nekatere pobude, ki jih lahko do prihodnje jeseni (ko bodo volitve) še izvrši pokrajinska uprava. Istočasno bodo govorili tudi o splošnih vprašanjih mesta, ki ne spadajo v neposredni okvir pristojnosti občine in pokrajine. V tem okviru so predvidene tudi bistvene izpremembe občinskega in pokrajinskega odbora, kjer bodo verjetno socialdemokrati prevzeli pomembnejša mesta v upravah, medtem ko kaže, da za sedaj socialisti v odborih ne bodo zastopani. V praksi se tudi v tržaškem primeru v določeni meri ponavlja že to, kar se je zgodilo v senatu pri odobritvi sedanje vlade, ko so socialisti tudi znižali glasovalni kvorum, da so omogočili izvolitev vlade in ko je prišlo do predhodnega pripravljalnega razdobja. Pomembna razlika pa je v dejstvu, da obstajajo v tržaškem primeru točno dogovorjeni roki glede predložitve novega proračuna za 1964. leto, pri sestavi katerega, kot tudi pri stavi političnega globalnega programa, bodo aktivno sodelovali Komentarji o novem sporazumu so bili včeraj predmet različnih razprav in ocen tržaških političnih krogov. Izvršni odbor PSDI je sporazum odobril in je razpravljal o realizaciji nadaljnjih faz, pri čemer so tudi konkretneje govorili o uresničevanju zahtev slovenske manjšine, in to na osnovi sporazuma med štirimi strankami, ki se sklicuje na republiško ustavo in na njena demokratična načela. V desničarskih krogih je sporazum povsem logično naletel na ogorčenje in so včeraj že pojavili prvi lepaki. V nedeljo bo MSI priredila ob 11. uri v kinu Arcobaleno zborovanje, na katerem bo govoril namestnik vsedržavnega tajnika Trippodi o pomenu in političnih posledicah levega centra v Trstu. V zvezi s tem zborovanjem kot v zvezi s predvidenimi razpravami v občinskem in pokrajinskem svetu se govori, da pripravlja znana neofašistična mladinska organizacija «Giovane Italia« demonstracije in da njeni pristaši hujskajo predvsem srednješolce. Tokrat menda brez pomembnega uspeha, saj je srednješolska mladina spregledala in ni več pod vplivom neofaši-stov, kot je bila v znatni meri pred leti. Srednješolci se skratka ne puste več vleči za nos, da bi na osnovi patriotičnih fraz ščitili interese skrajne desnice. Predvčerajšnjim je bila seja izvršnega odbora Kmečke zveze. Sejo je otvoril predsednik Josip Škrk, ki je prečital dnevni red in nato dal besedo organizacijskemu tajniku inž. Josipu Pečenku, ki je podal poročilo o delovanju zveze. Inž. Pečenko je najprej prečital odboru svojo ostavko na mesto organizacijskega tajnika, ker je zaposlen z drugimi službenimi obveznostmi. Zatem je inž. Pečenko poudaril, kako je Kmečka zveza v zadnjih letih okrepila svoje delovanje v korist svojih članov. Poleg tega je bila zveza vedno prisotna pri obravnavi in reševanju vseh kmečkih vprašanj na našem področju, njeni predstavniki pa sodelujejo v nekaterih komisijah in odbornih, ki jih imenujejo o-blasti ali druge javne ustanov;. Odločilno vlogo je imela kmečka zveza pri rešitvi vprašanja zemljišč pri Magdaleni (pod Rovtami), ki jih je nameravala občinska uprava zaseči za zidanje ljudskih in drugih ekonomskih stanoyijipjr Kmečka zveza je proti zadevnemu sklepu občinske uprave odločno nastopila. Posredovala je pri pokrajinski upravi, trgovinski zbornici in Kmetijskemu nad-zorništvu, da so te ustanove zavzele stališče v prid prizadetih kmetov. Po teh intervencijah je celotno vprašanje ponovno prišlo na dnevni red občinskega sveta, ki je imenoval posebno komisijo, da je proučila prizive kmetov in stališča posameznih organizacij ter ustanov. Komisija je prišla dri sklepa, da je treba prvotni sklep občinskega sveta spremeniti in je v tem smislu tudi poslala svoj predlog občinskemu odboru. Nato je odbor predložil občinskemu svetu v odobritev nov sklep, s katerim se omenjena zemljišča izključijo iz že odobrenega načrta za zasego zemljišč. Takojšnja akcija Kmečke zveze in drugih ustanov, je preprečila, da bi v neposredni bližini mesta uničili najlepše vrtove, ki dobavljajo mestu svežo povrtnino. Inž. Pečenko je izrazil zadovoljstvo, da se je zveza okrepila zlasti z mladimi člani, kar pomeni, da je dobila v svoje vrste nove, mlade sile. Izrazil je prepričanje, da se bo Kmečka zveza še naprej krepila in še nadalje delovala v korist svojih članov in celotnega kmetijstva na našem področju. Druga važna točka dnevnega reda je bilo vprašanje cene mleka pri kmetu. Odbor je ugotovil, da v zadnji mesecih podjetje SAL-PAT plačuje mleko pri naših kmetih v glavnem po 50 lir liter. Ta cena je veliko izpod dejanske proizvodne cene. Zato je odbor sklenil, da se sestavi resolucija, ki bo poslana pristojnim oblastem, v kateri Kmečka zveza zahteva, da se odkupna cena mleka pri našem kmetu znatno poviša, zlasti sedaj, ko se je povišala tudi cena mleka v prodaji na drobno. Ob zaključku so se odborniki zahvalili inž. Pečenku za njegovo dosedanje delo pri Kmečki zvezi in izrazili željo, da jih inž. Pečen- Peti občinski oddelek za prehrano je na podlagi ugotovitev mestnih redarjev izdal poročilo o cenah konec septembra. Iz njega je razvidno, da so življenjski stroški ponovno narasli, saj so se podražila nekatera osnovna živila kot maslo, sir, svinina in jajca, medtem ko so se le malo znižale cene nekaterih drugih po-trošnih predmetov. Se najbolj so se pocenili piščanci, nekoliko pa olje. Kar se povrtnine tiče, so se cene nekaterih vrst zvišale, dru- lllll II IIIIMIMIliaillfllllHI II liti Hill IMI 1111111111 lil IM lil II Hill MIIIIIIHOnilll UMI II Iflll M lil llllll IH II Hill II lllllll II Itili MIIIIVIIIIIIMII lllfl llllllllllllll II lllllltllllllllllllllllllll !le'tuzunino zcirjiiiijruiie da oo še nadalje ostal njihov sodelavec ter jim z nasveti, pomagal or; reševanju vseh vprašani,, ki se tičejo kmetijstva. Enotna skupščina na sedežu CGIL Pekovski delavci napovedali stavkovno pripravljenost Včeraj je bila na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares enotna skupščina pekovskih delavcev. Se preden so začeli razpravljati o svojih vprašanjih, so zbrali 16.300 lir za žrtve nesreče pri Va-jontu ter poslali ta denar na radijsko postajo. Delavci so se sestali, ker se peki sploh nočejo pogajati o njihovih mezdnih zahtevah, to je o sklenitvi nove pogodbe. Pripravljeni so se pogajati le o nedeljski zapori pro. dajaln kruha ter o paritetskem zastopstvu v blagajno za dopuste. Toda to je bilo rešeno že maja lani. Delavci so ostro obsodili to ravnanje delodajalcev in so sklenili, da proglasijo stavkovno pripravljenost. Zaradi tega so pooblastili obe sindikalni vodstvi, da proglasita po potrebi tudi stavko. Delodajalci se namreč sedaj ne morejo niti več izgovarjati, da ne zmorejo novih bremen, saj se je cena kruha podražila. sko vlado in mednarodno agencijo za atomsko energijo o ustanovitvi mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. Pogodbo jeza italijansko vlado podpisal podtajnik za zunanje zadeve Edoardo Martino, za mednarodno a-tomsko agencijo pa generalni ravnatelj prof. Sigvard Eklund. Podpisu so prisostvovali generalni ravnatelj za gospodarska vprašanja veleposlanik Oriona, predseu-nik sveta guvernerjev mednarodne atomske agencije prof. Salvet-ti, opolnomočena ministra Guaz-zaroni in Barattieri in ravnatelj inštituta za fiziko tržaške univerze prof. Budini. Po podpisu je podtajnik Mariino izrazil zadovoljstvo nad tem sporazumom, ki predstavlja pomemben korak za utrjevanje sodelovanja med mednarodno a-tomsko agencijo in Italijo pre i-vsem v korist držav, ki se razvijajo. Ravnatelj agencije prof. E-klund je najprej izrazil sožalje agencije in vsega njenega osebja zaradi strahotne nesreče na področju Longarona, nato pa je podčrtal, da bo novi center služil vsem državam, ki so vključene v agencijo, še zlasti pa zaostalim področjem, katerim bodo pomagali znanstveniki iz raznih držav za njih socialni in gospodarski razvoj. Tatovi v gostilnah Predvčerajšnjim je 58-letna Maria Filippi por. Sartoretto s Trga Giarizzole prijavila karabinjerjem, da so neznanci vdrli v njeno gostilno v Ul. Vigneto 36 ter ji ukradli večjo količino cigaret v vrednosti 50.000 lir, 5.000 lir v gotovini ter 6 steklenic vina. Do tatvine je prišlo ponoči med 8. in 9. oktobrom. Zlikovci so prežagali železni drog na oknu stranišča lokala ter tako prišli v gostilno. drugi dve — «Ubogi vrag» in «Napori vojščaka» — pa bosta sploh doživeli na tržaškem gledališču krstno izvedbo. Za «Adriano Lecouvreur» bo prišla decembra meseca na oder manj znana Mascagnijeva opera «Mali Marat». Letošnji spored je kot redkokdaj zasidran v italijanski operni tvornosti, tako da bo samo na zaključku prvega dela sezone u-prizorjena Massenetova «Manon» ter marca meseca Wagnerjev «Par. sifal». Sicer pa bomo tudi v drugem delu sezone poleg Verdija slišali Donizettija («Lucia di Lam-mermoor»), Puccinija («Turan-dot») in Rossinija («Seviljski brivec»), Pogrešamo pa v repertoarju kake1 slovanske opere, ki bi jo raje videli — in najbrž ne samo mi — kot pa to ali ono opero iz «železnega repertoarja», ki bi lahko tudi še kako leto počakala. V seznamu nastopajočih zasledimo precej zelo uglednih imen. Tako se nam bo kot Aida predstavila črnska pevka Gloria Davy, nadalje Magda Oliviero kot Adriana Lecouvreur, basist Nicola Rossi Lemeni ter njegova žena Virginia Zeani pa bosta nastopila v Mascagnijevi operi. Po daljšem presledku se bo vrnil Giuseppe Di Stefano, ki bo pel v «Manon». Priljubljena Renata Scotto, ki je danes prav gotovo ena največjih italijanskih pevk, bo Lucia di Lammermoor, Turandot pa bo Lucilla Udovich. Kot Figaro v «Seviljskem brivcu» pa bo to pot nastopil Sesto Bruscantini. V Par-sifalu bodo peli nemški gostje. Poleg imenovanih pa je angažiranih še lepo število dobrih pevcev in pevk. Dirigirali bodo Bruno Bartolet-ti, Arturo Basile, Oliviero de Fa-britiis, Alberto Erede, Armando Gatto, Arthur Grueber in Gianfranco Rivoli. Zborovodja bo tudi letos Giorgio Kirschner. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DANES, 12. oktobra ob 21. url V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ», VRDELSKA CESTA 7 OTVORITVENA PREDSTAVA OB 400-LETNICI ROJSTVA WILLIAMA SHAKESPEARA V NEDELJO, 13. oktobra ob 17.30 . REPRIZA William Shakespeare «OTHELLO» Prevod OTON ZUPANČIČ Režija BRANKO GOMBAČ Othello, plemenit zamorec — Jožko Lukeš; Jago, njegov praporščak — Alojz Milič; Desdemona, Brabantiova hči — Mira Sardo-čeva; Brabantio, senator — Mod est Sancin; Cassio, njegov po-bočnik — Stane Starešinič; Rod erigo, beneški plemič — Silvij Kobal; Lodovico, Brabantiov sorodnik — Stane Raztresen; Emilija, Jagova žena — Zlata Rodoškova; Montano, namestnik na Cipru — Danilo Turk; Blanca, Cassiova ljubica — Miranda Ca-harija; Beneški dož — Rado Nakrst; Senator — Adrijan Rustja; Senator — Josip Fišer; Mornar in plemič — Edvard Martinuz-zi; Spremljevalka — Leli Nakrstova. Nastopajo še: služabniki, častniki, svetovalci, plemiči, vojaki. Prodaja vstopnic od petka, 11. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Slabo spričevalo V dvorani na stadionu «Prvi maj» je bila sinoii javna predpremiera Shakespearove tragedije «Othello», s katero bo Slovensko gledališče nocoj otvorilo svojo se. zono 1963-64. Predpremiere se je v spodbudnem številu udeležila slovenska dijaška mladina z večjim številom ravnateljev in profesorjev slovenskih srednjih šol. Mnogo manj spodbudno pa je bilo obnašanje dijakov med predstavo in to ne samo zaradi povsem nesmiselnega reagiranja na najbolj tragične scene, kar je Othko tudi samo odraz pomanjkanja gledališke izobrazbe, temveč predvsem zaradi nekaterih medklicev in sploh zaradi obnašanja, ki kaže tudi na določeno pomanjkanje najosnovnejših manir. Kot smo prepričani, da je prav in še kako koristno, da bi take «šolske predpremiere» našega gledališča morale postati redne pred vsako premiero, tako tudi meni. mo, da bi bilo morda potrebno in koristno, če bi profesorji po razredih vnaprej pripravili dijake nanje in jih tudi seznanili s tem, kakšno naj bt bilo obnašanje slovenskega dijaka na kulturni prireditvi, ki ima povrhu še visok umetniški in komemorativni značaj enega največjih svetovnih dramatikov. In to ne nazadnje tudi zaradi ugleda slovenske šole, j. k. VČERAJ V RIMU Podpisan sporazum o centru za teoretsko fiziko v Trstu Iz Rima poročajo, da so sinoči na ministrstvu za zunanje zadeve "M..Ml..III.III.......... III.......MIMIIIMIIMMIMIMIIMIMIIIlUnilMIIMIMIIMIIIIIIMIIM.MIIIIIIIIIIIIIMMIIMIII,11111111111.Hilli POROČILO 0BČINSKC6A PODUKA ZA PREHRANO ZA SCPTCMBCR Ponoven porast življenjskih stroškov zaradi podražitve osnovnih živil Podražilo se je maslo, sir, svinina, jajca, pocenili pa so se piščanci in olje ■ Ribji trg je bil zadovoljiv Mladinci s Proseka-Kontovela so ob začetku letošnje športne sezone obnovili delovanje športnega društva «Primorje». Med vaščani so zbrali potreba sredstva in vpisali dve nogometni moštvi v lokalno prvenstvo juniorjev in v drugo kategorijo diletantov. Redno sestavljeno prošnjo je deželni odbor italijanske nogometne zveze sprejel in moštvi vpisal v seznam nogometnih društev. Nogometno mladinsko prvenstvo se je pričelo že pred tedni in doslej so odigrali več tekem, vendar nobene s proseškim nogometnim društvom : dve tekmi so odložili, treh pa niso igrali, ker se nasprotna moštva niso pojavila na igrišču in so tako avtomatično prepustila zmago ter točke Prosečanom. Nekateri šovinistično usmerjeni voditelji raznih nogometnih društev so namreč preprečili redno odvijanje mladinskega nogometnega prvenstva in kaže, da bodo ubrali isto nešportno pot tudi pri diletantskem prvenstvu, saj so sprejeli stališče, da z moštvom, ki ima slovensko ime, ne bodo igra- li. Edino častno izjemo predstavlja barkovljansko moštvo «Liber- grama, uuuu «auvuo ^ --------- - -----------------~ w predstavniki PSI kot sestavni del tas», ki je pod demokristjanskim nove večine. 1 vplivom in za katero je predvide- no, da bo igralo v nedeljo 20. oktobra. Vse kaže, da v nekaterih šport-nis panogah prevladuje še vedno stara šovinistična miselnost, ki s športom seveda nima nobene zveze Pri tem uporabljajo iz trte izvite' ,trditve, da je naziv «Primorje» žaljiv za Italijane, češ da naj bi imel izvor v «štiridesetih dneh», ko je bila jugoslovanska vojska v Trstu, da gre za naziv bivše cone «B» in podobno. Športno društvo .«Primorje» je nastalo 1924. leta, ko so ustanovili nogometno moštvo, nato pa še razne druge sekcije kot kolesarsko in atletsko, dekleta pa so igrala takrat zelo priljubljeno ha-zeno. Društvo si je z velikimi napori zgradilo lastno igrišče, za kar so prispevali vsi vaščani in je živahno delovalo vse do ok-tobra 1927. leta, Takrat so fašistične oblasti društvo s silo razpustile in zaplenile vso društveno imovino. Takoj po osvoboditvi je društvo ponovno oživelo in je živahno delovalo do 1954. leta. Kasneje je njegova aktivnost zamrla In požrtvovalni mladinci so sedaj društvo ponovno oživili. Prosečanl in Kontovelci so svoje športno društvo 1924. leta imeno- vali «Primorje», po lastnih krajih, ki pač leže «pri morju» in ne zato, ker naj bi imeli «nacionalistične apetite» po coni B, za katero takrat nihče še ni vedel. Gre pač za zemljepisni pojem, ki nikdar ni imel drugačnega značaja in ki ga tudi sedaj ne more imeti. Po vojni so vaščani obnovili staro ime, saj so tudi na tak način hoteli dokazati, da fašizem ni mogel zatreti slovenskega športnega društva. Nasilno je lahko samo za določen čas zavrl njegovo delovanje. Povsem logično je zato, da mladi Prosečani in Kontovelci, ki obnavljajo nogometni moštvi svojega društva, ohranjajo istočasno tudi tradicionalno ime. Šport nima samo poslanstva telesne vzgoje, krepitve fizičnih sposobnosti človeka, temveč tudi u-stvarjanja prijateljstva in razumevanja med pripadniki različnih narodov. Stališča vodstev nogometnih društev, da ne bodo igrala proti «slovenskemu moštvu» so seveda v ostrem nasprotju s temi splošno veljavnimi športnimi načeli. Ta pojasnila ter oris dejstev Je bil potreben zato, ker je «Il Piccolo» že dvakrat napadel športno društvo «Primorje» s političnimi trditvami, ki prav gotovo ne spadajo v športno kroniko. gih pa znižale. Goveje meso se je pocenilo na debelo za 30 lir, prav toliko pa tudi v nekaterih mesnicah vštev-ši veleblagovnico Standa, v kateri se je precej zvišala prodaja mesa. Pri tem je treba upoštevati, da se bo znižanje bolj poznalo šele kasneje, ko se bo v celoti čutil vpliv ukrepa prefekture, ki je izdala cenik za prodajo mesa. Seveda bo mnogo odvisno tudi od nadzorstva in od ukrepov na mestnem tržišču na debelo. Nekoliko se je pocenilo tudi meso za telečje zrezke. Znatno so se pocenili piščanci, ki so se po zvišanju cehe v avgustu vrnili na raven iz julija, to je na 480 lir za kg. Stalno so rasle cene masla, ki se je podražilo od 70 do 120 lir, čeprav so ga uvozili 70 stotov. Sir se je v primeri z avgustom podražil tudi do 300 lir pri kg, ker je bilo na razpolago premalo mleka. Tako imenovani «latteria» (mlekarniški sir) je stal 802 liri in se je torej podražil za 92 lir; danski sir je stal 795 lir, to je 75 lir več kot prejšnji mesec, gorgonzola 1150 lir (180 lir več), parmezan 1250 lir (145 lir več) ovčji sir 1091 lir (136 lir več). Zvišala se je tudi cena svinjske masti, salame in prekajenega mesa. Kuhana gnjat stane 1970 lir in se je podražila za 165 lir, stisnjena gnjat 1480 lir (120 lir več), vratovina 2105 lir (61 lir več), surova gnjat 3350 lir (20 lir več). Celo mortadella se je podražila za 20 lir. Bolje je šlo z olivnim oljem, ker je bila dobra letina in so g- tudi precej uvozili iz Španije. Špansko olje so prodajali po 720 lir in potrošniki so bili z njim zadovoljni. Se bolj ugodna so pričakovanja za prihodnje mesece. Negotovost pa je vladala glede sladkorja Čeprav je vlada precej znižala davek na sladkorno proizvodnjo, da bi šla na roke po-trošnikom, le bolj slabo kaže. Dobave so namreč začele nekam še- pati. čeprav sta minila komaj dča meseca, odkar se je začela proizvodnja letošnjega pridelka sladkorne pese. To kaže na špekulacije proizvajalcev, ki drže sladkor v zalogi. Kar se kruha tiče, so mestni redarji izvajali precej natančno nazdorstvo ter so ugotovili štiri primere prekrškov prefekturne odredbe o cenah in oblikah kruha. Poročilo pa ugotavlja, da bi morali pri nadzorstvu bolj sodelovati potrošniki sami. Jajca so se podražila za 3 lire pri kosu. Podražil se je tudi grah in olupljeni paradižniki v konser-vah, Kar se zelenjave in sadja tiče, so se podražili: radič pomaranče, pesa, oluščeni fižol, solata, me-lancane, paradižniki in špinača. Pocenili pa so se: zelena, stročje smokve, jabolka in češplje Ribji trg pa je bil v preteklem mesecu še kar zadovoljiv. SLOVENSKI KLUB sporoča, da bo skupina tržaških slikarjev umetnikov priredila KOLEKTIVNO UMETNIŠKO RAZSTAVO v korist žrtev potresa v Skopju. Razstava bo v dvorani Slovenskega kluba v Ulici Geppa št. 9/1, od torka 29. oktobra do četrtka 14. novembra. V tisku bo sledil podroben program razstave na katero že danes toplo vabimo naše občinstvo. Pridite v ponedeljek k zanimivemu predavanju Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval V PONEDELJEK, 14. T.M. OB 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 O RETOROMAN IH, četrtem švicarskem narodiču. Predavatelj se je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je izredno zanimivo za vsako narodno manjšino in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Razna obvestila ' , Kmečka zvez» in Zveza malih posestnikov obveščata, da s ponedeljkom 14. t.m. uradujeta Po novem zimskem urniku, In sicer od 8.30 do 13. ure ln od 15.30 do 11.30 ure. * * • Zveza Italijanskih žena. Trst, Ul. S. Lazzaro 16, vabi učence ki njihove roditelje na proslavo ob povratku v šolo, ki Jo priredi v nedeljo 13. oktobra ob 11. uri v kinu «Alabarda». Pozdravu predstavnikov učiteljstva bo sledilo predvajanje zabavnega filma. • • • Za Informacije v zvezi z natečajem otroških risb, ki ga prireja Zveza za bratstvo med narodi Iz Berlina, se obrnite na Center za kulturne stike z Inozemstvom, Trst, Ul. S. Nicolò 11-11., tel. 29403, vsak dan od 17.30 do 20. ure. Na Istem sedežu sprejemajo tudi deta udeležencev natečaja. Za pojasnila glede Izletov ob novem letu v Pariz, Prago, Budimpešto, Zagreb, Bohinj, Harrachov, I-selberg, Loomatten In Terminillo, se obrnite na Center za kulturne stike z inozemstvom, Trst. Ul. S Nicolò 11-11., tel. 29403, vsak dan od 17.30 do 20. ure. Predvideni so tudi Izleti za smučarje in lovce, a primerni so predvsem.za mladino. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn« U. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo Je 10 oseb. UMRLI SO: 52-letnii Giuseppe Kv-ferslin, 66-le tria Marcella Colauttl por. Pahor, 48-letni Aurelio Skerla-vai, 62-letna Roma Ruzzier, 55-letni Antonio Galasso, 52-letna Eugenia Millocih por. Car letti, ,79-letna Antonia Plzzamus vd. Zidarich, Izletna Luciana Sergas, 60-l«tr>a Angela Brandolin por. Seriali, 76-lelna Ermenegilda Turchi. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU Motorist podrl NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, priletnega upokojenca v 2. najvišje, v limone ...... 3. prevladujoče) ... 94 188 176 Giovanni Turini, 83-letni upokoje- kostanj 176 118 nec Iz Ulice Matteotti 19, je včeraj kaki 118 106 zvečer okoli 19. ure šel po Ulici jabolka 118 71 Matteotti. Na vogalu z Ulico Man- hruške ... 59 141 77 zoni ga Je podrl na tla 17-letni Fui- grozdje 176 94 vio Frausin iz Ulice Padovan 13, ki domača pesa . . . . . . 100 160 140 je upravljal lambretto TS 33134. zelje 80 41 Motor je vrgel priletnega moškega ohrovt 70 36 na tla ter mu povzročil hude po- cikorija 60 40 škodbe. Ponesrečenca so takoj od- čebula 55 45 peljali z rešilnim avtom RK na II. fižolček 129 118 kirurški oddelek, kjer mu je zdrav- fižol za luščenje . ... 94 153 129 nik ugotovil razne podplutbe na koromač 129 118 zatilmku in na desnem sencu. Po- solata ... 75 250 125 leg tega je Turini krvavel iz desne- melancane . . . . . . . 77 106 94 ga ušesa in iz nosa. Njegovo sta- krompir 47 37 nje je zelo resno, saj je vseskozi zelena paprika . . ... 59 77 71 v nezavesti. Zdravniki so si pridr- paradižnik . . . . . . 71 165 129 žali prognozo. zeleni radič I. . . 700 500 NOČNA SLUŽBA LEKARN zeleni radič II. . . zelena 350 100 250 70 Alla Redenzione. Trg Garibaldi 5; špinače ... 63 200 75 Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Miner- domače bučke . . 180 170 va, Trg sv Frančiška 1; Ravaslnl, uvožene bučke . . 94 141 129 Trg Libertà 6: Al Galeno, Ul. S. Ci-lino 36, Večina blaga se prodala pu prevlad, ceni (3. stolpec) Gledališča VERDI Blagajna gledališča sprejema od danes naprej rezervacije za abonmaje za prihodnjo operno sezono. Start abonenti lahko dobijo svoje dosedanje prostore do 20. t.m Po tem roku bodo razpoložljivi prostori na razpolago novim prosilcem. Operna sezona se bo začela v četrtek 7. nov. z nastopom baletnega zbora milanske «Scaie». Nazionale 16.00 «O.S.S. 117 — segretissimo» Kerwln Matihews, Nadia Sande rs. Arcobaleno 15.30 «Finché dura 1® tempesta» (Beta Som) James Ma-son, Lllll Palmer, Gabriele terzetti. Excelsior 16.00 «Le matti sulla città» Ros Stelger. Saivo Randone. Fenice 15.30 «Le città prblblte» (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «li successo» Vittorio Gassman, Anouk Almee. Supercinema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «Il diabolico dottor Satana» John Sullivan. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Il primo ribelle» John Wayne, George San-ders. Aurora 16.30 «Ginevra e il cavaliere dì re Artù». Cristallo 16.30 «L’ape regina» Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «La frusta e 11 cori»». Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Horor». Prepovedano mladini. Massimo 16.30 «Clementine Cherie» Rita Pavone. Impero 16.00 «La donna nel mondo». Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Mare caldo» Clark Gable, Buri Lancaster. Astoria 16.30 «Ercole al centro della terra». Astra 16.30 «La steppa». Vittorio Veneto 16.00 «Tikoy0 e H suo pescecane». Technicolor. Abbazia 16.00 «Come ingannare mio marito» Technicolor. Dean Martin, Lana Turner. Marconi 16.00 «Relazioni! pericolose» Jeanne Moreau. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Il traditore dl Fort A-lamo». Technicolor. Glenn Ford. Skedenj 16.00 «Robinson neli'isol® dei corsari». Technicolor. — John Mills. SPDT priredi tudi letos prve di novembra dvodnevni turistični lzle in sicer tokrat na Dolenjsko In Posavje. Izlet bo 3. tn 4. novembr Prvi dan skozi Ljubljano po avi cesti do Novega mesta, na ogled st: rlh gradov In samostanov v Kost njevlci In Pleterjih. Drugo Jutro gled muzeja v zgodovinskih Brež cah ln povratek čez Bizeljske gor ce, Radeče, Hrastnik In Zagorje Ljubljano POTOVALNI URAD istmi, Ul. Cicerone 4, tel. 39243 obvešča, da ima na sporedu naslednje izlete: V soboto, 19. oktobra (popoldne) in nedeljo, 20. oktobra izlet v ROGAŠKO SLATINO, združen z ogledom zdraviliških naprav. Vpisovanje se zaključi danes opoldne! *** V soboto, 26. oktobra (popoldne) in nedeljo, 27. oktobra iz-1<$ v PTUJ in MARIBOR. Vpi sovanje do sobote, 19. oktobra »** Od 2. do 5. novembra izlet z vlakom v BEOGRAD. Vpisovanje do torka. 15. oktobra. *** Od 2. do 4. novembra Izlet z avtobusom v MUENCHEN, združen z ogledom bivšega koncentracijskega taborišča DACHAU. Vpisovanje do torka, 15. oktobra. Od 22. decembra 1963 do 6. januarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»; Dalmacija, Libanon, Sirija, Egipt, Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene! PRISTANIŠKI PROMET V ITALIJI V PRVEM POLLETJU Samo v Trstu in Bariju se je promet znižal v primeri z lanskim letom Promet dvanajstih največjih pristanišč se je povprečno povečal za 11,4 odstotka, promet Trsta pa se je skrčil za 4,2 odstotka ^Znani gospodarski list «24 ore» “ objavil v posebni prilogi, po- tu spravil «Angelo* na pozori mestne kronike, smo že svoj poročali. Naj pripomnimo v k kem, da je Angela nekega -•••!» a>ivi nat «24 ore» •e objavil v posebr rial-»* pomorskim vprašanjem «liso razpravo o prometu itali« Janških pristanišč v prvih šestih let°šnjega lei a. Iz statističnih podatkih, objavljenih 6J razpravi, izhaja, da je pon at promet pristanišč, ki so nskem letu presegla tri milijo-ton prometa, dosegel v prti®'11. polletju letošnjega leta 57.209 soc ton, medtem ko je lani v s*em razdobju znašal 51.363 tisoč n. Napredek je pomemben, saj i * Q,. P rome t dvanajstih največjih leti1«ariskih Pristanišč v prvem odstotka11 P°lletiu narastel za 11,4 Trst je v tej razpredelnici ko-oaj na devetem mestu za Geji Vo' Augusto, Benetkami, Neap-c®m’. Ravenno, Livornom in La PK*»o. 2e ta dejstvo je samo po x 1 dovolj resno in zaskrbljujo-„'je resnejše pa je, da je na-r», 0V™ Pfomet vseh pristanišč „ *en Trsta in Barija in se je Trsta znižal za 4,2 od-°'ka, Barija pa za 8,3 odstotka. Promet z raznim blagom v o-{“čnjenih dvanajstih največjih ita-Jenskih pristaniščih je dosegel JL Prvem polletju 15.959 tisoč ton. apredek je torej občuten, ven-Sfa n? v tolikšni meri kot nara-n,jPle, celokupnega obsega pristalega prometa, saj se je celot-It ,pnstaniški promet povečal za odstotka, medtem ko se je °dstotkoviaZnega b|aEa 'e 23 8 , Trst je pri vrstnem redu glede P osnega obsega pristaniškega jLpjpčta šele na devetem mestu, . čutem ko je pri raznem blagu . na četrtem mestu. Pred Tr-“jom so: Genova s 5.421.000 tona-l.:. ražngga blaga (.v 'prvem pob etju 1962. leta 5.18^.000 ton), Be-e 2.883.000 ton (lani 2 mili- š -ouu.uuu tun v temi z. umi- ,. na 657.000 ton) in Neapelj 2 mi ton?8 t, 15 000 ton (Iani 2.013 000 tri -, hromet z raznim blagom 0 ,askem pristanišču pa je dose-?1 „ ? prvem letošnjem polletju *»i , ton' medtem ko je zna-al lani 1.322.000 ton. Podatki so do določene mere Prnm»dni' sai ie znano' da Je . omet z raznim blagom za vsa- T-. .Pristanišče najbolj dragocen. ,"® a«n° pa je treba tudi ugo-da se je povprečno pto- največiihaZnirli . b,^m dvanal?tlh jvecjih pristanišč v letošnjem i j”1 polletju v primerjavi z lm Povišal za 8 odstotkov, v ®~tem ko je v istem razdobju sto|rstu padel skoro za devet od- j)0^r?met z raznim blagom je še sebno dragocen v tržaškem pri» n.®rH’ ko 8re za bogat tranzitni na?met zalednih držav, ki ne pri-* aa samo neposrednih dohodkov tah'i6^ dohodke v trdnih valuto? ln s tem pripomore reševanju . -av plačilne bilance. Ta promet Eoi et>a ohraniti in ustvariti po-le za njegovo okrepitev. Vtua*I}fxx naJ večjih italijanskih, »c, v prvem polletju 1963 Genova gu8usta “cnetke Japelj Spenna iavona , vorn0 T?s?Pezia 6.nc°na B,°r?bin° Skupaj slovioh. Iz predala v ločilni mizi so tatovi odnesli 120.000 lir in 4 steklenice likerja. Karabinjerji so uvedli preiskavo. Prijavljen sodišču zaradi nudenja «zavetja» mladoletnemu dekletu Policijski organi so prijavili sodišču 18-letnega Salvatoreja V. iz Ul. della-• Guardia pri , Sv. Jakobu, ki je svoj, čas sprejel ,pod svojo streho ,v sobipi,. kjer prebiva, 15-letno «Angelo», ki jp tržaško občinstvo sicer pozna pod vzdevkopi ,«Lolita iz Starega mesta». Mladi natakar Salvatore je sicer trdil, da je nudil dekletu zavetišče, ker jo je srečal na cesti, ko je bila vsa obupana in ni vedela kje bi prenočevala. Policijski orgapi pa so bili drugačnega mnenja: menili so namreč, da ne dekleta. O žalostnem dogodku, ki je spravil «Angelo» na pozornico * i čas krat- ^___ ____ga dne zbežala iz domače hiše (kar je sicer delala pogostoma), ker je mati slabo ravnala z njo in ker je bila sploh že navajena na pocestno življenje. Dekle je, kot se vsi naši čitatelji gotovo dobro spominjajo, izjavilo pred dnevi, da jo je spravil na stranpota neki že starejši moški, ki je zahajal na njen dom, ko je bila stara H let. Od tedaj je še nedorasla Angela odšla na ulico, kjer se je srečavala z raznimi moškimi. Da bi prikrila te svoje pustolovščine, je zvečer stlačila pod odeje svoje postelje cunje in podobno, da bi tako prepričala svojo mater, da spi. Nekega dne pa se je mati hotela prepričati, če je hčerka res v postelji, in tedaj je odkrila prevaro. Ker Angele gre v tèm primeru za človekoljub- . __________ _______________ _______________ no dejanje, temveč za dejanje, ki i le ni bilo domov, je prijavila žaga kazenski zakon označuje kot devo policistom, ki so našli dekle «soglasno ugrabitev mladoletnega I v Salvatorejevem stanovanju. llllinillllllllMIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllIlfiliiiliillllllllllMIIIIIMIIIIIIIillllllIllllltiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA PO STRAŠNI NESREČI, KAKRŠNE NE POMNIMO V NAŠIH KRAJIH izrazi Človečanske Marnosi! Goncanou $ urnim dimism pm lezem valom Po zavodih bodo namestili otroke prizadetega področja, da bodo lahko nemoteno nadaljevali pouk - Denarni prispevki ustanov ■ Solidarnostne brzojavke Grozna nesreča pod jezom Va-jont je globoko odjeknila med vsem goriškim prebivalstvom. Po prvih trenutkih osuplosti pred nenavadno katastrofo so bili takoj sprejeti konkretni ukrepi, da bi se kar najbolj omilile strašne posledice, ki Jih je razbesneli element povzročil ljudem. Oddelki gasilcev in prometne policije, ki so že isti dan odšli iz Gorice, so še vedno na kra-ju nesreče, medtem ko se po pokrajini sprejemajo učinkoviti u-krepi. Potrjena oprostitev Tržačana obtoženega nenamernega umora Vložil je priziv, ker je bil prvič oproščen samo zaradi pomanjkanja dokazov - Potrdili so tudi obsodbo latu, ki je ukradel avto 1. pol- 2. pol- spre- letje letje membe 1963 1962 v % 15.111 13.459 + 12.3 7.337 6.105 + 20,2 6.891 6.134 + 12,3 6,705 5.709 + 17,4 3.786 3.315 + 14,2 3.297 3.192 + 3,3 3.178 2.918 + 8,9 2.925 2.726 + 7,3 2,497 2.603 - 4,2 2.022 1.894 + 6,8 1,735 1.440 + 20,5 1.725 1.868 — 8,3 57.209 51.363 + 11,4 Pred prizivnim sodiščem (predsednik Geri, tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi) se je ponovno zagovarjal 31-letni Livio Gerii iz Ul. Romagna 125, ki je bil obtožen. da je nenamerno ubil nekega financerja ter hudo poškodoval neko žensko. Gerliju je že sodilo goriško kazensko sodišče, ki je 11. junija letos menilo, da njegova krivda ni dokazana ter ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi goriškega sodišča se je pritožil Gerii, ki je zahteval, naj ga spoznajo za nedolžnega in oprostijo popolnoma. Pritožil se je tudi javni tožilec, ki je menil, da je obtoženec na vsak način kriv. Prizivni sodniki niso sprejeli ne ene ne druge teze, temveč so potrdili razsodbo sodišča prve stopnje. Do nesreče, ki je pripeljala Gerlija pred sodnike, je prišlo 20. junija lani okoli 21. ure na cesti, ki pelje iz Vidma proti Trstu. Ob tisti uri se je Gerii peljal s svojim avtomobilom proti Trstu. Bil je že čez most nad Idrijco ter se je bližal odcepu za Gorico, ko se je nenadoma znašel pred njim neki avtomobil fiat 800,, kj je prečkal cesto z (tesne;.preti levi. Kor se je .Gerii peljal z veliko hitrostjo, je bila nesreča neizbežna. Veliki Gerli-jev avtomobil je z vso silo tre- Ronoči Eo«f?ieznan' zlikovci obiskal? tudi lei . mo Suman v Skednju št. 9, Jo upravlja 40-letna Algisa Co- ščil v fiat ter ga prekucnil. Iz notranjosti so potegnili financar-ja Giovannija Alsena iz Bologne, ki je služboval v Trstu, ter 43-letno Luigio Guštin iz Ul. Milano 33. Moški je kmalu potem umrl zaradi hudih notranjih poškodb, medtem ko se je morala ženska zdraviti v bolnišnici in doma okoli pol leta. Ostale pa so ji trajne poškodbe na čeljustih. Zdi se, da je potek nesreče preprost in razumljiv, toda to ni tako. Ze goriški sodniki so namreč menili, da je bilo poročilo prometne policije netočno in pomanjkljivo, in sicer zato, da bi se prikrila določena odgovornost, ki so jo imeli pri nesreči policijski organi sami. Pokojni Alseni je namreč, baje, prečkal cesto, ker so mu tako ukazali policijski agenti. Tile so ga namreč ustavili, ker je imel določeno okvaro na žarometih. Zato so mu ukazali, naj se u-makne na neko stransko cesto, kjer naj izvrši potrebno popravilo. S svoje strani pa so policisti trdili, da so ukazali Alse-niju naj se ustavi, ko se je pripravljal, da prečka cesto, toda ta jih ni poslušal. Gerii je povedal, da je nena- oeki desne Pritisnil je na zavore ter se pomaknil nilllllllllllltflIllllllllllllllimilllKilllllllHIIIUIIIIIIIIItlllllinailHIIIIHIIIIIIIIIMIUHmilllHMIIIIIIIMMIIIHIHN HUDA NEZGODA NA DELU V DOLINI Pri pleskanju svoje hiše padel pet metrov globoko Ponesrečeni zidar se bo moral zdraviti kakih 90 dni Zelo huda nezgoda se je pripetila včeraj popoldne, nekaj po 16. uri, 35-letnemu zidarju Pavlu Čušini iz Doline 203. Ko je Čušina KINO P K OSEK-K ON TOV E L ft£vaia danes i2, j, m. i začetkom ob 19.30 url Metro barvni «IL TIRANNO Dl SIRACUSA» (Sirakuški trinog) IgraJo: G. WILLIAMS, D. BURNETT, L. ORFEI in A. FOA’ hiite na Oncia m Predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri Paramount barv-m film: l’uomo che sapeva troppo (Moški, ki je vedel preveč) Igrajo: JAMES STEWART in DORIS DAY kino «iris» pkosek ha?dv?ja danes m- ob 19-30 uri barvnl fum; Columbia Cinemascope «LE PRIEIONIEDE DELL’ISOLA DEL DIAVOLO> (Skupina obsojenih žena si želi ustvariti novo življenje na otoku na kraju sveta ) toajo: GAY MADISON, MICHÈLE MERCER in MARISA BELLI Mladini pod 14. letom vstop prepovedan pri pleskanju svoje hiše delal na zidarskem, odru, je po nesreči padel iz višine 5 metrov. Pri padcu si je zlomil levo stegnenico, se pobil po čelu, levem sencu in levem delu obraza. Zaradi hudega padca je dobil tudi pretres možganov. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, se bo moral zdraviti 90 dni. Pri vstopu v bolnišnico ponesrečenec rii bil pri zavesti. Potek nesreče pa so ugotovili karabinjerji dolinske postaje na podlagi pričevanj oseb, ki so prisostvovale dogodku. Ženska s Proseka žrtev prometne nesreče v Ul. Canova Včeraj ob 12.40 so prepeljali na ortopedski oddelek 57-letno Marijo Čuk s Proseka 75 ki jo je malo prej povozil neki avto v Ul. Canova. Pri pregledu je zdravnik ugotovil, da je imela ženska zlomljeno desno piščal ter levo podlaktnico. Čukova se bo morala zdraviti v bolnišnici okoli 40 dni. Pri sprejemu v bolnišnico je ponesrečenKa povedala, da je malo prej prečkala Ul. Canova pred poslopjem št. 29. Prav v tistem trenutku je privozila mimo 40-letna Maria Carmela Melan iz U-lice Crispi 35. Zenska, ki je u-pravljala avto TS 54736, je bila namenjena domov. 4-letni otrok se je oparil s kropom Štiriletni Giancarlo Morgan iz Ul. Berchet 10 je včeraj nekaj po 13. uri kolovratil po domači kuhinji. V trenutku, ko je njegova mama šla v bližnjo sobo, se je približal plinskemu gorilniku ter prevrnil lonec, v katerem se je kuhal fižol. Vrela voda je o-parila malčka po nogah ter mu prizadejala opekline prve in druge stopnje. Ce bo šlo vse po sre-či, se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku le 8 dni. Nezgoda na delu Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so včeraj ob 14.33 prepeljali z zasebnim avtom 41-letnega Celestina Glessicha iz U-llce dei Tominz 11, ki se je ponesrečil na nekem gradbišču v isti ulici, kjer je doma. Glessich je stal na kupu delov nekega žerjava, ki so jih nameravali odpeljati s tovornikom. Nenadoma se je kup zrušil in Glessich je padel z višine več metrov. Pri tem si je verjetno zlomil desno stopalo. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 8 do 3o dni. proti smdini ceste. Toda vse j« bilo zaman, ker je Alseni nadaljeval svojo poti proti levi strani, kjer je prišlo do karambola. Kot smo že omenili, je goriško sodišče utemeljilo svojo razsodbo z dejstvom, da so policijski organi hoteli prikriti dejanski potek dogodkov, da bi se s tem otresli vsakršne krivde in odgovornosti zaradi malomarnosti patrulje prometne policije. Javni tožilec pa je utemeljil svojo zahtevo, da se Gerlija spozna za krivega z dejstvom, da se je ta peljal s hitrostjo kakih 100 km na uro. Ce bi bila hitrost manjša — je dejal — bi se mu posrečilo zavreti vozilo in tako preprečiti nesrečo. Okoliščina pa, da je bil Alseni morda sokriv nezgode, nikakor rte izključuje obtoženčeve krivde. Tudi javni tožilec dr. Santonastaso je na prizivnem sodišču povedal iste misli. Upošteval j« si-cer možnost, da so policijski organi skušali prikriti svojo odgovornost, toda tudi po njegovem mnenju je bil Gerii kriv. Zahteval pa je, naj se delno obnovi proces ter naj se zasliši neki policijski agent, ki je prisostvoval nezgodi. Pogojno pa je zahteval, naj Gerlija obsodijo na 8 mesecev zapora ter na odvzem Vozniškega dovoljenja za eno leto Gerlijev zagovornik pa je vztra-' jal na 'trditbi, da 'je Gerii imel pravico, da se pelje tudi s hitrostjo 100 km na uro. Upoštevati je treba tudi, da do nesreče ni prišlo na križišču, temveč v bližini nekega stranskega odcepa ter je treba zato izključiti vsakršno vzročno povezavo med nesrečo in Gerlijevem ravnanjem. Pred prizivnimi sodniki se je zagovarjal tudi 23-letnì Giorgio'Marassi, ki je bil obtožen, da je u-kradel neki avto, in njegove ključe ter da je prekršil cestni zakon, ker je vozil avto brez vozniškega dovoljenja. Svoj čas je Marassiju že sodilo tržaško kazensko sodišče, ki ga je spoznalo z^ krivega ter obsodilo na 2 teti, 8 mesecev in 10 dni zapora ter 85.000 lir globe zaradi tatvine ter na 2 meseca pripora in 10.500 lir denarne kazni zaradi kršitve cestnega zakona. Prizivni sodniki so potrdili razsodbo sodnikov prve stopnje. Obtožnica je trdila, da je Marassi najprej ukradel ključ za startanje motorja iz avta Vezia Panzinija. Do tatvine je prišlo v neki mehanični delavnici, kamor je Panzini pripeljal vozilo, da mu popravijo neko okvaro. V tej mehanični delavnici pa je bil zaposlen Marassi, ki je tako izkoristil ugodno priliko ter u-kradel ključ, 10. junija letos pa se je mladenič usedel v avto, ki je bil parkiran na Trgu Panfili, ter se odpeljal proti središču mesta. V Ul. F. Filzi pa ga je ustavil neki policijski agent, ki je bil opazil, da se Marassi pelje s preveliko hitrostjo. Kmalu nato so policisti ugotovili, da je bil avto ukraden ter so zato mladeniča priprli. Marassi je utemeljil svoj priziv, trdeč, da ključa za starta-nja motorja ni ukradel. Pripomnil je tudi, da se avta ni hotel polastiti, temveč se samo peljati z njim za kratek čas. Zato je zahteval, naj ga oprostijo obtožbe tatvine ključa ter obtožbe tatvine avta vsaj zaradi pomanjkanje dokazov. VERDI. 17.00: «I tre volti della paura», Boris Karloff. Italljansko-francosko-ameriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «Le mani sulla città», R. Steigher in S. Randone. Panoramski črnobeli italijanski film. Nagrajen na beneškem festivalu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Il sole nella stanza», Sandra Dee in Peter Fonda. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «L’uomo dalla maschera di ferro», J. Marais in S. Koscina. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. Občinska uprava je skupno s po- | Vsa ta dela so v zvezi z načr- krajinsko pripravila načrt, kako bi kar najbolj pomagala preživelemu prfebivalstvu. Obe ustanovi bosta dali na razpolago vse proste postelje v šolskih zavodih, da bi šoloobvezni otroci lahko nemoteno nadaljevali pouk. V Domu onemoglih v Ločniku pa bodo našli streho preživeli priletni prebivalci porušenih vasi. Italijanski Rdeči križ je poslal zbirnemu skladišču v Videm večje količine čevljev, oblek, odeje in živež. Denarna sredstva so prispevali razni zavodi, ustanove ln organizacije. Hranilnica Je podelila pol milijona lir, ustanova za ljudske hiše (IACIP) 100.000, Rotary Club 100 tisoč, tržiški občinski odbor 100.000 za Videmsko in 200.000 za belunsko pokrajino, občinski odbor v Marjanu 50.000 itd. V teh dneh se sestajajo občinski odbori, sprejemajo solidarnostne brzojavke ln podarjajo denarna sredstva za ponesrečence. Goriško vojaško poveljstvo je poslalo v prizadete kraje bataljon divizije «Mantova» s popolno opremo. Včeraj zvečer ob 19. uri se je zaradi nujnosti sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o ukrepih v korist poškodovanega prebivalstva. 2e v četrtek pa je predsednik pokrajine dr. Chientaroli poslal solidarnostno brzojavko videmskemu in beltinskemu pokrajinskemu predsedniku. tom podaljška Ulice Roma, ki se bo končala na trgu pred županstvom. Ker je v načrtu rušenje zgradbe na vogalu Ul. Garibaldi in trga pred županstvom, bo s premestitvijo Totalove bencinske črpalke nastal pred županstvom precej večji prostor, tako da bo pred mestno hišo, ki ji sedaj dograjujejo še sejno dvorano, več cestnega prostora kot doslej. m POVABILO StHflTOmi PEUZZA Delegacija Tolmina V' danes zjutraj v Čedadu Ogledala si bo šolske zavode in zgodovinske zanimivosti Delegacija občine Tolmin, ki jo bo vodil župan Rutar in v kateri bodo tudi člani občinskega ljudskega odbora, bo prišla v Čedad danes ob 9.3J, Sprejel jo bo čedadski župan senator Pelizzo, ki je istočasno tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu, 9 člani odbora. Obisk predvideva ogled kmetijskega šolskega zavoda, si-rotišnice, središča za poklicno vzgojo ter muzeja in zgodovinskih zanimivosti, ki jih je v Ce-dàdu precej. Gostje iz Soške doline se bodo zadržali v Čedadu ves dan in se vrnili čez mednarodni prehod Robič v večernih urah. V torek v Gorici zanimivo predavanje Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo nu pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval v torek, 15. oktobra ob 20.30 na Slovenski prosvetni zvezi v Gorici. Ulica Ascoli l 0 RET0R0MANIH četrtem švicarskem narodiču IIIIIIIIIIMIIininmiHlIllllllMIIIMIIMnilllllllllllllimillMIIIIIMIIIlrlMlIllMllllIlHIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllUllimillllllllMIirltlllllllllllllllllia IZ POROČILA IZIDORJA PREDANA NA KONFERENCI V ŠT. PETRU SLOVENOV Zagotoviti beneškim Slovencem dober kos kruha na domači zemlji Učitelj Pavel Petričič se je zavzel za pošteno in pametno rešitev vprašanj slovenske narodne manjšine v Italiji DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI- ir..!'.' BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. Prejšnjo nedeljo se je vršila v dvorani «Belvedere» v St. Petru Slovenov javna konferenca, kateri so prisostvovali komunisti sedmih občin vzhodne Beneške Slovenije. Konferenco je otvoril u-čitel Pavel Petričič s poročilom o splošnem političnem položaju v deželi Furlanija Julijska-kraji-na. Govoril je o borbi komunistov za gospodarski in socialni preporod dežele in se zavzel za pošteno in pametno rešitev problemov slovenske narodne manjšine v Italiji. Na tej konferenci je poročal tudi Izidor Predan, ki se je še prav posebno lotil gospodarskega in socialnega stanja beneških Slovencev ter navedel konkretne predloge za rešitev najnujnejših vprašanj zapuščenih dolin. Omenil je emigracijo ter poudaril, da se tamkajšnjemu prebivalstvu ni poiskala zaposlitev na domači grudi. Kar povzroča uničevanje slovenske narodne skupnosti v Na-diških dolinah. Kar zadeva kmetijski položaj je Predan omenil izredno nizek povprečen letni dohodek, ki dosega komaj Tir Premestili bodo bencinsko črpalko Total pred županstvom Gradbeno podjetje Umberta Bressana je te dni začelo podirati kopališče pred županstvom. Zgradbo, ki je skoraj v celoti zgrajena pod nivojem zemlje, so najprej ogradili nakar jo bodo ?ačeli rušiti. Prav tako bodo porušili' bencinsko črpalko Total, ki je na trgu pred županstvom in jo na novo zgradilj na prostoru, kjer je sedaj zgradba javnega, kopališča. Tb kopališče je-"bilo zaprto že več let, ker se ni obneslo, jiiiiiimiuimuimimiiiiiiiiMili..........1...m.............mirni.............i................................................................ na osebo. V teh gorskih krajih je mogoče doseči na enem hektaru obdelovalne površine komaj 28.000 letnega dohodka, dočim znaša v pokrajini Verona nad 293.000. Po statistiki iz leta 1930 je na vzhodnih področjih Benečije na površini 25.481 ha nič manj kot 3698 posestev, od katerih komaj 1169 s 5 do 10 ha zemlje in 1012 posestev od pol do 5 ha zemlje. Zakon 991 od 25. julija 1951 predvideva velike investicije za razvoj kmetijstva na hribovitih področjih. V Nadiških dolinah pa ta zakon ni prinesel kmetom nobene koristi, ker kmetov niso poučili, kako naj pridejo do sredstev tega sklada. Nekaj podobnega se dogaja tudi z «Zelenim načrtom». Tudi z industrijo je zelo slabo. Dve cementarni, ki sta zaposlovali 15o delavcev, sedaj ne obratujeta več. 90 milijonov lir, ki so jih delavci zaslužili letno v teh obratih ne kroži več po Nadiških dolinah v veliko škodo prebivalstva, trgovcev in gostilničarjev. Nič čudnega nl, ffe se zaradi pomanjkanja delovnih mest prebivalstvo Izseljuje. "Leta IS5Ì je bilo v Dreki 60 zapuščenih hii, v St. Lenartu 21, Sovodnjah 21, Grmeku 32 itd. Istega leta so v sedmih občinah Nadiških dolin na. šteli 4189 emigrantov. V desetletju od 1951 do 1961 se je število prebivalstva na tem področju znižalo za nadaljnjih 3532 enot. To pompni, da se je število prebivalstva znižalo v petih letih za 7.721 prebivalcev. Ti podatki so bdi vzeti iz izvidov p ljudskem štetiu. Zaradi nezgod na delu v rudnikih in zaradi posledic nezdravih delovnih razmer, je v povojnih letih umrlo v emigraciji 120 mladih Benečanov. V zaključku svojega poročila je Izidor Predan navedel predloga ki naj omilijo gospodarske posledice sedanjega stanja. Predlaga! je okrepitev živir.oreje, grad-te» centralne mlekarne, tovarne za predelavo sadja, večjo skrb za gozdove, ureditev hudou-mkov, dalje komasacijo razdrobljenih posestev in načrtno gospodarjaa». Obnovi naj se cementarna ter 0-mogoči otrokom, -la bi se v St. Petru učili mizarske, menanične in elektrotehnične obrti. IZPRED OKROŽNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Zapor in denarna kazen za poskus kraje denarja 8 let zapora očetu, ki se je spozabil nad svojimi mladoletnimi otroki TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 21 stopinj ob 12. url, najnižjo 7,8 stopinje ob 6. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal mehanik 40-letni Carlo Kuzler iz Ul. Seminario 13. Obdolžili so ga, da si je v uradu podjetja Potetti iz Ul. Gallina 4 prisvojil 140.000 lir. Prav tako so ga obtožili, da si je hotel prisvojiti večjo vsoto denarja, ki je bila v tem uradu. Kraja tega denarja pa mu ni u-spela zaradi nenadnega prihoda v urad nekega delavca tega podjetja. Kuzler je nameraval izvršiti tatvino 14. marca letos ob 6- uri zjutraj, Ker so ga zalotili pri poskusu kraje, so ga takoj odpustili. Obtoženec je zelo dobro poznal urad in vedel za kraj, kjer je shranjen denar. Do njega je nameraval priti s pomočjo ključa, ki ga je gospodar obešal na zid. Potetti je prijavil oblastem tatvino 140.000 lir. Toliko denarja mu je namreč manjkalo do 14. marca letos. Branilec odv. Bernot je na zagovoru poudaril pomanjkanje dokazov za prvi del obtožnice ter zahteval za drugi del obtožnice spremembo v smislu, da gre samo za poskus tatvine. Sodišče je upoštevalo njegov predlog in popolnoma oprostilo obtoženca tat vine, na 20 dni zapora in 30.000 lir globe pogojno ter brez vpisa v kazenski list pa ga je obsodilo zaradi poskusa tatvine. Goriški kazenski senat se je včeraj dopoldne ukvarjal z gnusnim in naravnost neverjetnim dogodkom, ki se je pripetil v Gorici. Obravnavati je moral več primerov skrajno nemoralnih de-Janj, ki jih je izvršil 40-letni čevljar Aldo De Marchi iz Ul. Brigata Badia 29 nad svojo hčerko in svojimi sinovi. Obtoženca dolžijo, da je pod grožnjo in z nasiljem večkrat posilil svojo 16-letno hčerko in 16-letnega sina Ta dejanja je izvršil vpričo dveh sinov v starosti pod 16 leti. Iz obtožnice je razvidno, da tudi tema dvema ni prizanesel, Z grožnjami in s silo se je spozabil tudi nad tema dvema. De Marchi je vrhu tega skrajno slabo ravnal s svojimi otroki in z ženo A-rieto Peruch, gnusna dejanja pa je počenjal tudi na javnem pro-Obdolžitve zadevajo dejanja, izvršena v obdobju med i956. letom in avgustom 1963, Sodišče ni imelo težav pri ugotavljanju resnice: De Marchija je obsodilo na osem tet in osem mesecev zapora ter mu odvze o pokroviteljstvo nad njegovimi otroki. Branil ga je odv. Pascoli. Predsednik sodišča Storto, stranska sodnika De Carlo in Ma.icu-so, državni pravdnik Delfino, zapisnikar Daidone, V nedeljo izlet na Slavnik Ker je bil avtobusni izlet na Slavnik, z obiskom gradu Socerb in doline reke Rižane, ki ga je Slovensko planinsko društvo organiziralo preteklo nedeljo, zaradi tehničnih ovir prekinjen, se bo ta izlet ponovil v nedeljo 13. t.m. Udeleženci, ki se bodo,udeležili ponovnega izleta prihodnjo nedeljo, naj to javijo odborniku SPD Košuti, v Gorici, Ul. Mameli 8 (agencija Elio). Ker je še nekaj prostorov, se sprejmejo tudi nov; prijavljenci, do popolne zasedbe Odhod avtobusa bo ob 8, uri iz Gorice in ob 8,15 iz Podgore. ZARADI RAZGRETE POČENE GUME Tovornik z rotacijskim papirjem zgorel v bližini Conegliana Šoferjema iz Tržiča in z Vrha se ni nič zgodilo, škoda pa znaša okoli 13 milijonov lir V četrtek zjutraj je ogenj po. | roki vode. je bilo vozilo v hipu polnoma uničil tovornik avtopre-vozne družbe «La Goriziana». Prihajal je iz Lecca in je bil namenjen v Trst z 280 stoti tiskarskega papirja. V tovorniVu z registrsko tablico GO 22701 sta bila 26-letni Aldo Scrazzolo iz Tržiča ter njegov pomočnik 22-letni Severin Cotič z Vrha. Ko sta šoferja pripeljala vozilo do Susegane, je počila guma in se tako segrela, da je pričela goreti. Šoferja sta jo sicer skuiala zamenjati, vendar so plameni zajeli leseni del karoserije in blago, ki je naglo vžigljivo. Ker nista imela pri SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK v plamenih, O požaru so obve. stili gasilce iz Conegliana in prometno policijo iz Trevisa. Čeprav so bili kmalu na kraju nesreče, skoraj ni bilo več pomoči. Okoli 10. ure zjutraj so tovornjak odstranili ter obnovili promet, ki je bil do tiste ure prekinjen. Požar je povzročil po približnih ce. nitvah okoli 15 milijonov lir škode. Danes se v Novi Gorici poročita MIRANDA SCURK in DANILO VALTRIC iz Nove Gorioe Čestitkam prijateljev in znancev se pridružuje Primorski dnevnik. VELIKI MATURANTI V GORICI PRED 50 LETI S prijetno družabno prireditvijo v kromberiki gostilni je številna skupina sošolcev, sedaj že blizu sedemdesetih let, proslavljala 50-1etnico velike mature na gorišfcero liceju. Ob tej priliki so si razdelili sliko, ki je bila napravljena v družbi profesorjev in ravnatelja. Med njimi jih je več, ki živijo v Gorici onkraj meje in v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. V tem razredu je bilo izredno število nadar-jenih dijakov, ki so diplomirali na raznih univerzah ^ ..iv- .jmmmMi «E* m iABl— mm figia| , iaP«yl r™ m eAs* a% ii*IF'UPt k J iliii É :" v//. ■ * ^aMHMgr, 1 rSl gM bKlHriliSL^ «s 11 Za jutrišnjo tekmo s Sovjetsko zvezo Fabbri sestavil italijansko moštvo Sovjetski tehnični komisar noče izdati imena reprezentantov MOSKVA, 11. — NEGRI, MALDINI, FACCHETTI, GUARNERI SALVATORE, TRAPATTONI, BULGARELLI, CORSO, SORMANI, RI-VERA, PASCIATE To je postava, s katero bo Italija nastopila jutri v nedeljo v tekmi za evropski pokal narodov proti Sovjetski zvezi. Z drage strani pa trener domačinov nikakor noče izdati imen članov njegove enajstorice, ki pa bi morala po mnenju izvedencev stopiti na pravokotnik Leninovega stadiona kakor sledi: URUSHADZE, DUBINSKY, SESTERNEV, VORO-NIN, KRUTIKOV, LOGOFET, KO-ROLENKOV, METREVELI, PONE-DELNIK, IVANOV, MEŠKI. Ni izključeno, da bo Beskov Izvedel ka- SZ • Italija Brescia - Catanzaro Foggia . Prato Padova - Cagliari Palermo - Lecco Parma - Varese Napoli Potenza Udinese Venezia Verona ■ Savona • Pescara Triestina Cosenza Alessandria Novara Trapani X 2 1 1 1 X 1 1 X 2 X 1X2 X 1 1 1 X 1 1. prvi drugi 2. prvi drugi 3. prvi drugi 4. prvi drugi 5. prvi drugi 6. prvi drugi X 1 1 X 1 1 1 X X X 1 2 1 2 2 1 1 1 X 2X1 ko spremembo, da bi tako presenetil Italijane. Italijanski tehnični komisar je sestavil enajstorico po današnjem kratkem treningu. Kot se vidi, v moštvu ni mladega Mazzole, pa čeprav so bili vsi mnenja, da ga bo Fabbri poslal na igrišče. Tehnični komisar je osebno obrazložil razlog, ki ga je prisilil, da je pustil Mazzolo za rezervo. Igralec je namreč še premlad in ker bo jutrišnja tekma zelo težka, ga ni hotel uničiti. Fabbri je tudi potrdil, da Italija se ne bo zaprla v obrambo in da ima v svojih vrstah dovolj hitrih in učinkovitih igralcev, ki bodo i-meli nalogo, da prebijejo obrambo domačinov. Govori se, da bodo ti nastopili z novo taktiko. Nekateri pravijo, da bo nekak sistem 5 - 5 in ne klasični 4 - 2 - 4, s katerim bo verjetno igrala Italija. Edina skrb je vreme. Igrišče, vsaj po izjavi Fabbrija in igralcev, ni perfektno. Je trdo in ne povsod ravno. To bo bolj koristilo sovjetskim nogometašem kot Italijanom, ki bi se znašli še v slabšem položaju, če bi dež razmočil travnati pravokotnik. HOKEJ NA KOTALKAH BOLOGNA, 11. — V tekmi dragega dne za Latinski pokal je Italija premagala Francijo 5:0 (4:0). V drugem srečanju pa je Španija premagala Portugalsko 3:2 (1:1). Na prvem mestu lestvice v tem turnirju v hokeju na kotalkah je Španija s 4 točkami pred Portugalsko in Italijo, ki imata 2 in Fran-cijo. Za simultanko z Matanovičem Zamejski šahisti vabljeni v Novo Gorico V nedeljo, 13. t. m. bo jugoslovanski šahovski velemojster Aleksander Matanovič i-gral v Novi Gorici simultanko s tamkajšnjimi šahisti. I-grali bodo z začetkom ob 9. uri v kavarni «Park hotela» v Novi Gorici. Ker je bila izražena želja, da bi sodelovali tudi šahisti iz zamejstva, Šahovski klub «Gorica» vabi vse tržaške in goriške šahiste, da se udeleže edinstvenega turnirja. EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI SZ, Jugoslavija, Poljska in Madžarska v finalu WROCLAW, 11. — Danes so se zaključila kvalifikacijska tekmovanja evropskega prvenstva v košarki. Sovjetska zveza in Poljska v prvi in Jugoslavija ter Madžarska v dragi skupini so se uvrstile v finale. Današnji izidi so naslednji: A SKUPINA Italija - Turčija 72:65 ( 34:37) Belgija - Izrael 93:68 (50:35) Jugoslavija . Bolgarija 76:66 ( 36:32) LESTVICA 1. Jugoslavija 14 točk 2. Bolgarija in Madžarska 12 4. Belgija in Italija 11 1. Izrael 9 7. Holandska 8 8. Turčija 7 B SKUPINA V. Nemčija • Romunija 66:54 (36:27) SZ - Španija 106:64 (49:29) Poljska - CSSR 86:73 ( 40:33) LESTVICA 1. SZ 14 točk 2. Poljska ' 13 3. Vzh. Nemčija 11 4. CSSR, Španija in Romunija 10 7. Finska in Franclja 8 (IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllinillllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllIlIlIllIlIlllllIllIlllllllllIlliiiiiiiiiilllHllIllllllllllllllllllllIllillllillliiiiiiiiiiiiiii KLJUB POZNI SEZONI DOBRI REZULTATI? Jutri na občinskem stadiona drugi de1 deželnega prvenstva Med atleti nastop borovca Sedmaka v kladivu Atletska zveza priredi v nedeljo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti drugi del deželnega prvenstva za posameznike. Prvi del istega tekmovanja je bil že izveden 13. julija pa je zaradi izredno slabega vremena odpadel in je moral, ker ni bilo nobenega prostega datuma čakati na izvedbo do te nedelje. Kljub pozni sezoni bi moralo biti prvenstvo kvalitetno, saj so nekateri boljši atleti v zadovoljivi formi. Atletska zveza je za nastop določila naslednje norme: 100 m -11 ”6, 400 m - 56”1, 1500 m - 4’33'\ palica . 280 cm, troskok - 12 m, krogla - 11 m, kladivo - 25 m, tek 110 m čez zapreke, tek 10000 m in štafeta 4x100 m pa so brez norme. Dobro je, da si podrobneje ogledamo vsaj panoge, kjer so pričakovani boljši rezultati. Skok s palico. Državni rekorder Rossetti iz Tržiča zadnje čase bolj malo nastopa v svoji disciplini. Pol iimiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiimiiiimmHimiiiHiiimiiiiiiiimiiimiiiimtiimiiiiimiiiiiMiMiiimiiiiiiiHiiiiiMiiiiiitiimiiitmiiiifiiuiiitiiiitiiimiiiniitiiiiiiiimiiiiii Po predpripravah za evropsko prvenstvo v odbojki Italijanska reprezentanca odpotuje danes v Beograd Obiskali smo državne reprezentante, ki se že ves teden pripravljajo v miljski telovadnici za zahtevne nastope na evropskem odbojkarskem prvenstvu, ki se bo odvijal na romunskih tleh in se bo pričel 24. tega meseca. Izbrali smo dan pred zaključkom treningov, ker smo računali, da bomo tako imeli priliko spoznati realno vrednost «azzurrov*, vendar nismo imeli z našo izbiro srečne roke, ker so se istočasno z nami javili na igrišče operaterji RTV in seveda je šel trening po vodi. Ce nas je to prikrajšalo za užitek odbojkarskega spektakla, nam je olajšalo delo, ker so bili trener in igralci mnogo bolj pripravljeni na pogovor kot bi bili v navadnih razmerah. Ob oslepljajoči luči reflektorjev smo se najprej približali bivšemu igralcu Bora Sergiju VVeljaku in ga vprašali kako se počuti v družbi najboljših italijanskih atletov. Povedal nam je, da se je prvi dan nekoliko bal, kako ga bodo sprejeli in ni bil tako sproščen kakor po navadi, vendar se je takoj znašel in se kaj hitro vživel v kolektivno igro. Seveda je bil več kot vesel, da so ga prvič poklicali na skupne treninge in se mu zdi, da se dotika nebes s prstom, zdaj ko so mu zagotovili tudi prisotnost na evropskem prvenstvu. Po- tovanja v Romunijo pa se mora odpovedati drugi Slovenec med kandjdati, Adrijan Pavlica. Letos je dovršil višjo šolo za telesno vzgojo v Rimu in pričakuje namestitev, zaradi česar se ne more oddaljiti. Dokaj optimist na srečen zaključek tekmovanja je kapetan državne reprezentance. V naši skupini — tako pravi — bomo srečali Češkoslovaško, Madžarsko in Belgijo. Slednja je najšibkejša. S Cehi se sploh ne moremo meriti. Nam preostane torej le ena težka, a ne nemogoča nasprotnica: Madžarska. Ce to premagamo, si zagotovimo vstop v finalni del tekmovanja in so nam odprta vrata za nastop na tokijski olimpiadi, ki bo prvič videla sodelovanje odbojkarskih ekip. Trener Ivan Trinajstič je, kar se tega tiče, bolj skeptičen ali točneje povedano je bolj realist. Zaveda se namreč, da bi zmaga proti Madžarom uspela le, če bi Italijani zaigrali na višjem robu svojih zmogljivosti, nasprotniki pa bi naleteli na črn dan. Sam toži, da ni imel možnosti voditi treninge, kakor bi bil želel, v kolikor je z njim vadilo le devet igralcev, od katerih je eden (Buzzega) poškodovan in eden (Pavlica), ki bo ostal doma. Štirje člani standardnega prvega moštva (Mazzi, Bondi, Griilenzoni in Gras-sini), pa se bodo pridružili ostalim šele v Beogradu, kjer bo ekipa zaključila svoje priprave skupno z jugoslovansko reprezentanco in bo nastopila na mednarodnem tekmovanju, kjer bodo razen domače ekipe sodelovale še Češkoslovaška in Poljska. Danes bodo odpotovali v Beograd skupno s trenerjem in voditeljem tržaškega odbora odbojkarske zveze Gortanom naslednji igralci: S. Weljak, Bellagambi, Bravi, Gazzi, Nannini, Buzzega, Tedeschi' in Zanetti. metra za njegovim normalnim dosežkom 4 m so trije skakalci: Si-monelli, Neubauer in Savino, ki je prav v kratkem izenačil osebni rekord in je vterjetno od treh na najboljšem. Ce bo vreme ugodno pričakujemo od mladega Savina znamko 370 cm 100 m. Izredna gneča na vrhu. Kar mrgoli tekačev na ll’’-11'T. Edini 10”9 letošnje sezone Morsut (Gradiška) je zaspal, zato pa so bolj živahni Tržačani in Videm-čani. Kandidati za zmago so Bensi, Tassini, Cliselli, Degano, Mattioni, Mattagliano in še nekateri drugi skoraj enakovredni. 400 m. Poglavje 'zase je Rosso, ki se je vrnil iz vojaške službe (Fiamme Oro Padova). Atlet je bil tudi letos finalist na državnerp prvenstvu v Trstu in član zmagovite štafete 4x400 m. Osebni rekord 48”5. Zelo možen nastop in seveda zmaga tudi na 100 m. Za Videmčanom sta Loru in Zanon, drugi pa, čeprav dobri, zaostajajo. Od borovca Dušana Švaba pričakujemo čas 56”-56’’5. Met kladiva. Novih specialistoy ni. Ce bosta nastopila veterana Trani in Sedmak (Bor) sta prvi mesti že gotovi. Od mlajših ima velike sposobnosti Fabbro iz Tržiča, njegova tehnika pa je še surova. Met krogle. Brez dvoma naj ver čja atrakcija prireditve. Adriano Buffon je že trikrat izboljšal italijanski mladinski rekord. Na nedavnem državnem prvenstvu v Florenci je zabeležil 15,87., Bo v nedeljo krogla poletela čez 16 m? To bi bil letošnji cilj izrednega 18-letnega metalca. Troskok. Glavni kandidat za zmago je Tržačan Gentilli, ki je na državnem prvenstvu za mladince osvojil 2. mesto z 13.97 (o-sebni rekord 14.02 iz leta 1961). Fant bolj malo trenira in možno je, da do prvega mesta pride kdo drugi, na primer Cadin (Udinese) 1500 m. O Daneluttiju se že dalj časa ne govori. Nastop, tudi v ne najboljši kondiciji, bi ga privedel do zmage. Poleg tega tekača je najhitrejši Miani in Tržiča, čakamo pa še vedno da nekaj boljšega pokaže 17-letni Moro, v katerega še vlagajo velika upanja. Za zmagovalca bi bil čas pod 4T0” zadovoljiv. Štafeta 4x100 m. Potencialno ima Udinese ekipo za 44”3, Ginnastica Triestina pa za 44"5. Razlika v desentikah res ni velika, mnenja pa smo, da so v menjavah Videmča-ni bolj zanesljivi od domačinov. Za obe čevtorici je predviden čas pod 44 sekundami, kot pa že rečeno ima Udinese več možnosti za zmago. Ostaneta še tek čez zapreke na 110 m in tek na 10000 m. Skoraj sigurna zmagovalca sta Buttignon in Ricatti. Največja želja športnikov je seveda, da bi bilo v nedeljo lepo, ali vsaj ne deževno vreme. Prvenstvo za posameznike, prvič predvi. deno za 1. in 2. junij, bi bilo končno le zaključeno z zadovoljstvom organizatorjev in atletov, katerim , je to letošnja zadnja prilika, da popravijo dosedanje rezultate. Bruno Križman OB LETOŠNJEM (od 26. t.m. do 4. nov.) 6. slovenskem spormem ledne Prijave do 15. t. m. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v dneh od 26. t. m. do 4. novembra letos 6. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN TEKMOVANJA Atletika, odbojka, namizni . „ tenis, gimkana, med dvema e. Oc^njeoolno komisijo bodo ognjema, streljanje, planin- slavljali 3 člani, od katerih sko-orientacijski pohod (ob, sodelovanju SPDT), telovadba, košarka in šah. Prijave v Tržaški knjigarni, Trst, Ulica sv. Frančiška 20 do 15. t.m. od 17. do 19. ure ODBOJKA Jutri v Gorici Bor proti AGI in PAV Jutri bo Borova odbojkarska ekipa nastopila v povratni tekmi za pokal Treh Benečij z AGI in PAV. Tekmi bosta v Gorici in sicer v telovadnici na Trgu Medaglie d’Oro. Dvoboji se bodo začeli ob 9. uri. Na sporedu so srečanja Bora z ACI in kasneje z videmsko šestorko PAV. Tudi tržaški gasilci bodo nastopili proti istima ekipama. LITERARNI NATEČAJ 1. Športno združenje Bor razpisuje v okviru S. slovenskega Športnega tedna literarni natečaj. 2. Udeleži se ga lahko vsak član slovenske skupnosti v republiki Italiji. 3. Predložena dela morajo vse- binsko zajemati področje Sporta, telesne kulture, telesne vzgoje, skavtizma ali taborništva, rekreacije, planinstva, alpinizma itd. Vsa dela morajo biti dostojne vsebine. 4. Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečaju z več deli enakih ali različnih literarnih oblik. 5. Predložena dela morajo biti tipkana na stroj v štirih izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov (format eca 30x20 cm) dvojnega sebo eden član SZ Bor, , en pedagog Hi en književnik. Odločitve tè komisije so nepreklicne. 7. Vsa dela morajo biti predložena na, sedežu SZ Bor, Trst, Vrdelska cesta 7/2 in sicer v dneh 22., 23. in 24. t.m. od 20. do 21. ure ali pa do istega roka po pošti. 8. Komisija se bo sestala v teku 6. slovenskega športnega tedna in sestavila prednostno lestvico. Dve najvišje ocenjeni deli bosta nagrajeni z diplomama. 9. Vsako delo bo vsak član komisije ocenil z najmanj 1 do največ 10 točk. 10. Komisija lahko zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. 11. Vsa predložena dela morajo biti opremljena z geslom in vsebinskim naslovom dela. V zaprti zalepki morajo biti priloženi naslednji podatki: ime m priimek ter naslov udeleženca, geslo predloženega dela in eventualno tudi naslov društva za katerega tekmuje. Na zunanjem ovitku zalepke mora biti ponovljeno geslo predloženega dela. TUDI FOTOGRAFI V TEKMI ZA NAJBOLJŠO SLIKO 1. Športno združenje Bor razpisuje v okviru 6. slovenskega športnega tedna fotografski na-tečsj. 2. Udeleži se ga lahko vsak član slovenske skupnosti v republik* Italiji. 3. Vsak udeleženec lahko predstavi več crnobelih ali barvastih fotografij, formata vsaj 24x39 centimetrov. 4. Predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa, telesne kulture, telesn« vzgoje, skavtizma ali taborništva, rekreacije, planinstva, alpinizma itd. Biti morajo do* stojne vsebine. 5. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali 3 člani, katerih odločitev je nepreklicna in sicer član SZ Bor, član Slovenskega fotokluba in član SPD Trst. 6. Komisija se bo sestala 24. t.m. in sestavila prednostno lestv|-co. Dve najvišji ocenjeni deh bosta nagrajeni z diplomama. 7. Ocenjevalo se bo s tremi kriteriji: vsebina, kompozicija, tehnika. Za vsako od teh točk podeli vsak ocenjevalec od najmanj 1 do največ 10 točk. 8. Komisija lahko zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. 9. Vsa predložena dela morajo biti opremljena z geslom in vsebinskim naslovom dela. V za' prti zalepki morajo biti priloženi naslednji podatki: ime m priimek ter naslov udeleženca, geslo predloženega dela in e" ventualno tudi naslov društva za katerega tekmuje. Na zuna; njem ovitku zalepke mora biti ponovljeno geslo predloženega dela, oziroma del. Vsa dela j-stega udeleženca morajo ima** enako geslo. 10. Vsa dela morajo biti predložena na sedežu ŠZ Bor, Trst, Vrdelska cesta 7/2, in sicer °-sebno v dneh 22., 23. in 24. t.m. od 20. do 21. ure. .........mm......................................mmmimmmmmmi.mm.mirni.immiiii",ll> Ob zaključku italijanskega prvenstva v hokeju na kotalkah Triestina enajstič državni prvak Zdaj ko so najboljši italijanski igralci zaposleni z zahtevnimi mednarodnimi nastopi in so ostali že obesili svoje kotalke pa klin, se še enkrat povrnemo k zadnjem prvenstvu, da počastimo zmdgo tržaškega kluba, ki je ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Z letošnjim poovigom je Trie-------------*-■ —* ■ stina spet zapisala svoje ime na je kaj redko dovolil vhod', v z.i-prvo mesto lestvice in si je že i branjena vrata. Vendar so tudi najbolj- ostali šega : tako kot v pretekli, se oo lesketala tudi v prihodnji sezoni zlata značka na dresih tržaških igralcev. Letošnje prvenstvo je potekalo po popolnoma različnih tirih in se odvijalo v povsem drugačnem enajstič osvojila lovoriko najbolj- ostali s Pririzem na čelu tvorili zelo homogeno moštvo, ki je znpfo izkoristiti vsak nasprotnikov spodrsljaj in rešiti še tako obupne položaje. , Po vsem tem je jasno, da ni ekipa imela lahkega življenja in -, - - se je morala srdito boriti za vsako ozračju Jcot ostala povojna tekmo- žogo, za vsako tekmo, za vsiko točko. Nikoli ni zablestela, vendar vanja. Zaradi svojih prejšnjih u-spehov in lanske zmage je bila Triestina tarča vseh nasprotnikov. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je bila kvaliteta posameznih ekip na visoki in dokaj izenačeni ravni, bomo šele povsem spoznali napore, ki so jih morali igralci polagati v svoje tekme, da so bili kos hudi konkurenci. Tržaška zmaga je bila torej sad volje, odločnosti in požrtvovanja kot tehnične in taktične nadmoči in prav zato je treba igralce še posebej pohvaliti. Prvo violino v ekipi je igral vratar Mari, ki je zablestel prav v najzahtevnejših tekmah in direktnim tekmecem v dirki za zmago je svojo končno zmago osnovala prav na dveh zunanjih podvigih. Prav to moramo še posebej podčrtati, ker nobena druga ekipa v skupini, ki se je borila za naslov, ni bila zmožna podviga na tujih tleh. Triestini je to uspelo, deloma po sreči v Modeni, in nato povsem zasluženo še v Valdagnu. Ta dva uspeha sta jo privedla prav pred samim zaključkom prvenstva spet na čelo lestvice in sta ji omogočila odmik od ostalih tekmecev. Skoz in skoz je Ijila torej na prepihu ‘ in si ni smela dov'oliti raztresenosti. Letošnja zmaga je Agatha Christie: [J £ § £ ZAMORČKOV ŠLO JE 6. Čudna je ta zadeva, če se dobro premisli — vsa zadeva Je čudna — zelo čudna... Motorni čoln Jo je rezal okoli skale. In sedaj so končno zagledali hišo. Južna stran otoka je bila popolnoma drugačna Spuščala se je polagoma v morje. Hiša je bila obrnjena proti jugu — nizka četverokotna hiša je bila prav moderna, z zaokroženimi okni, ki so puščala vso svetlobo vanjo. Nenavadna hiša — hiša, ki lahko zadovolji vsa pričakovanja Fred Narracott je ugasil motor in polagoma so pluli med dvema skalama v majhen, naraven zaliv. Filip Lombard Je rekel ostro: «Tu je gotovo težko pristati ob slabem vremenu.» Fred Narracott je rekel vedro: «Na Zamorskem otoku ni mogoče pristati, kadar piha jugovzhodni veter. Včasih je odrezan od kopnega po cel teden ali pa še <*eč.» Vera Claythome si je mislila: «Oskrba mora biti zelo težka. To je slaba stran življenja na otoku. Vsi gospodinjski problemi so težko rešljivi.» Čoln je butnil ob skalnato obalo. Fred Narracott Je prvi skočil iz čolna in skupaj z Lombardom pomagal ostalim na breg. Narracott je privezal čoln na kavelj v skali. Nato je vodil družbo navzgor po stopnicah, vklesanih v skalo. General Macarthur je rekel: «Tu je pa res čudovito!» Vendar pa se ni nič kaj prijetno počutil. Presneto čuden kraj! Ko so prišli po stopnicah gor na teraso, so postali nekoliko boljše volje. Pred odprtimi hišnimi vrati jih je čakal korektno opravljen služabnik, in v njegovem resnem zadržanju Je bilo nekaj, kar je vse pomirilo. Pa tudi hiša sama na sebi je bila zares privlačna, pogled s terase prekrasen... Služabnik je stopil naprej in se rahlo priklonil. Bil je vi-šoke, vitke postave, sivih las in spoštljivega vedenja. Rekel je: «Izvolite za menoj, prosim!» V veliki dvorani jih je že čakala pijača za okrepčilo. Več vrst steklenic. Anton Maraton je takoj nekoliko oživel. Pravkar je premišljal, kako čudno je vse skupaj. To že ni zanj. Kaj si je le mislil stari Badger, ko ga je poslal sem? Pijača je pa le dobra; tudi dovolj leda je na razpolago. Kaj je že rekel služabnik? Gospod Owen je žal zadržan in ne more priti do jutri zjutraj. Dal Je potrebna navodila; postreže naj se jim z vsem, kar želijo... večerja bo ob osmih... Gospa Rogera je peljala Vero po stopnicah v gornje nadstropje. Odprla je vrata na koncu hodnika in Vera je vstopila v prijetno spalnico z velikim oknom na morje in z manjšim oknom, ki je gledalo proti vzhodu. Od presenečenja Je veselo vzkliknila. Gospa Rogers je rekla uslužno: «Upam, da imate vse, kar potrebujete, gospodična!» Vera se je ozrla po sobi. Njena prtljaga je že bila tu, stvari so že vzeli ven. Na eni strani sobe so bila vrata odprta v kopalnico. Brž Je rekla: «Da, mislim, da vse.» «Ce kaj pobrebujete, gospodična, kar pozvonite!» Gospa Rogers je govorila z enoličnim glasom. Vera jo je pogledala z začudenjem. Kakšno bledo, brezkrvno žensko stvorenje! Zelo dostojanstvenega videza, z nazaj počesanimi lasmi in v črni obleki. Njene svetle oči so ves čas nemirno begale sem ter tja po sobi. Vera si je mislila: «Ta se boji še svoje sence.» Da, seveda! — nečesa se boji! Taka je kakor ženska, ki blodi v smrtnem strahu... Vero je nekoliko streslo po hrbtu. Cesa se vendar boji ta ženska? Rekla pa je s prijaznim glasom: «Jaz sem nova tajnica gospe Owenove. Upam, da to že veste.» Gospa Rogers je rekla: «Ne, gospodična, prav nič ne vem. Dobila sem samo spisek dam in gospodov pa sob, ki so jim določene.» Vera je rekla: «Ali vam gospa Owenova ni prav nič povedala o meni?» Gospe Rogers so vztrepetale trepalnice. «Saj sploh še nisem videla gospe Owenove. Z možem sva prišla sem šele pred dvema dnevoma.» Ti Owenovi so res čudni ljudje, si je mislila Vera. Na glas pa je rekla: «Koliko služinčadi pa je tu?» «Samo Jaz in Rogers, gospodična.» Vera je nagubančila čelo. Osem ljudi v hiši — deset z gostiteljem in gostiteljico — in samo en zakonski par za vso postrežbo! Gospa Rogers je rekla: «Znam dobro kuhati in Rogers se razume na vsa hišna dela. Seveda si nisem mislila, da bo prišla tako velika družba.» «Toda, ali boste lahko opravili vse delo?» je vprašala Vera. «O seveda, gospodična. Ce bo pa prišla kaka večja družba, bo gospa Owenova gotovo najela še kako pomoč.» «Upajmo!» je rekla Vera. Gospa Rogers se je obrnila, odšla z neslišnimi koraki proti vratom in izginila iz sobe kakor senca. bila torej težavnejša od lanske, a prav^ to priča o solidnosti mošta. Ekipa je zabrfedla1 v marsikatero težavo: pomislimo le na pet ?mag, ki jih je. osvojila z enim aamijn golpm prednosti. Prinzovo moštv« »se lahko oponaša z najvišjim številom zm^g (štirinajst-krat je namrpp zapustilo igrišče kot zmagaValec) vendar je moralo prepustiti drugifh ekipam vse ostale značilne dosežke. Tako je n. pr. Novara zadala nasprotnim vratarjem največ golov (98), modenska obramba se je izkazala kot najbolj hermetična (njen vratar je moral le 33 krat pc žogo), ravno tako je Modena nabrala največ tečk na tujih tleh, čeprav ni znala odnesti niti lučke ne iz Trsta, ne iz Monze. Tržačani so se izkazali na domačih tleh, vendar jim je bira Moftzi 'enakovreden‘partner tudi v tem, ker je nabrala ravno tako 18 točk. Kljub temu je končna zmaga Triestine povsem zaslužena, ker .ie znala pokazati pohte in se boriti nrav v najtežjih trenutkih, medtem ko go ostalo ekipe iz enega ali iz drugega razloga odpovedale. ■ Med prvenstvom je tržaški klub nastopal z naslednjo standardno ekipo: Mari, Cervo, Prinz, Mar-teiteni in Perok. -Ti igralci so bili 1 Vera je stopila 'k oknu in sedla. Bila je nekoliko vznemirjena. Vse je bilo več ali manj čudno. Odsotnost Owenovih. bleda prikazen gospe Rogera. Potem gostje! Da, tudi gostje so bili čudni. Kako čudno izbrana družba! «Rada bi videla Owenove,» si je mislila Vera, «bogve kakšni so!» Vstala je in nemirno hodila po sobi. Krasna spalnica, opremljena v najmodernejšem slogu. Svetle preproge na bleščečem parketu — diskretno pobarvane stene — visoko zrcalo, obdano z lučmi. Polica nad kaminom ja bila okrašena samo z velikim kosom belega marmora v obliki medveda, z vdelano uro. Prav gotovo je šlo za del° modernega kiparja. Nad kipom je bil v blestečem pokrom»' nem okviru velik list pergamenta — s pesmijo. Stopila je h kaminu in prebrala pesem. To je bila star» otroška pesem, ki se je je še dobro spominjala iz otroških le*-Deset zamorčkov šlo je zvečer v gostilno jest, je eden preveč jedel, je padel v nezavet. Devet zamorčkov b’lo je pokonci pozno v noč. je eden spal predolgo, jih osem šlo je proč. Osem*zamorčkov šlo je na pot tja v daljni svet, hudò zbolel je eden in moral je umret’. Sedem zamorčkov šlo je po drva v temni gaj, se eden je usekal, ni prišel več nazaj. Sest zamorčkov šlo je k čebelicam po med, opikale so en’ga, ostalo jih je pet. iaWm>* ustavil hud je policaj, je enega odpeljal, povedal ni, zakaj. Štirje zamorčki šli so med skale se igrat, se enemu spodrsne in pade dol v prepad. * Trije zamorčki šli so tja v zoološki vrt, je medved en’ga mahnil in vzela ga je smrt. Dva zamorčka šla sta v nevihti čez poljè, udarila je strela, ostal te eden je. En sam zamorček mislil na svoje je gorjč, doma se je obesil in zgodbe konec je. (Nadaljevanje sledil UREDNISIVO: TRST - UL MONTECCH16 II. TELEFON 93-K08 IN 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA CORICA: Ulica S Pellico 1IL Tel. 33-82 - UPRAVA-. TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 L Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna «50 Ul - Vnaprej: «m* letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 9400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo trpkega raška Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT DZS LJubU8*1*’ Stritarjeva ulica 3 1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgevskt 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi «0 Ur beseda - Vsi oglas: so’ naročate Dri upravi- " Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst na igrišču v vseh osemnajstih odigranih tekmah, ob njih pa so se vrstili še atleti Pockey s sedemnajstimi nastopi, Rupena s šestnajstimi, Fabris z desetimi, Russo z_ osmimi, Lussi z dvema ter Balia, ki je le enkrat oblekel klubski dres. Najboljši strelec je bil Martellar ni, ki je petindvajsetkrat preigra1 nasprotnikovo obrambo. Drugo violino v napadu pa je igral Perok. ki je bil skoro ravnotako uspešen, saj je poslal 21 žog v nasprotnikova vrata. Ob teh dveh igralcih so skrbel* za realizacije še Prinz z 8 go11* Pockey s 5, Russo s 4 in branile** Cervo, k' se je večkrat spuščal v napad in ogrožal tujega vratarja, a je bil le enkrat posrečen s svojimi vselej nevarnimi streli. Obramba Triestine je bila skoz in skoz dokaj energična in hitra in to je šlo nekajkrat tudi v škoj do samega moštva, ker so igrah** zaradi naglice, kar petkrat preigra* ] h lastnega vratarja ter tako P°Aa' rili nasprotniku uto število gol°v’ Z enajsto značko prvaka *** majčki se zdaj tržaški atleti moralno pripravljajo za prihodnjo sezono. IVAN PATRIZI0