Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. An independent Slo-jwj yenian Weekly. Covers ail the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik ÌÌ. _UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH D^AVniKifnc "v~ P. DRUŽBE. CALUMET, MICHIGAN, 16. NOVEMBER 1917. Poročila o ruskih home tirali so nejasna ter si silno nasprotujejo, položaj na Ruskem je jako nejasen- Nekatere vesti trdijo, da je vladna moč spet v rokah ministrskega predsed» nika Kerenskija. Sibirija je razglasila svojo neodvisnost ter oklicala bivšega ruskega carja Nikolaja za svojega vladarja. Od zadnjega petek sem se je na j,ns|(eni odigralo marsikaj, ki n-*e2ne biti usodno za ruško deželo in narod. BolŠBviki so strmoglavili Ke-,elisicii«'1' njegovo vlado ter poz april dokaj njegovih ministrov, Jočim 1? 011 83111 utekel na bojno -rt0i odkodei je popeljal veliko urinado nad vstaški Petrograd. Seda) ato poročila o ruskih hostijah tako zmešana in različna àse »e more izluščiti resnice iz Djill • Kollanj, Danska 15. novembra Dopisni k lista Berlingske Tidende pravi v svojem zadnjem uporočilu -Častniki v Turneji na Finskem trdijo, da je Sibirija '•azglasjlasvo-joodvisnost ter oklicala bivšegahis, keca carja Nikolaja za svojega vladarja. “Kozaki so zasedli Kijev. Ütyeldiolin, Svedsica, 15. novem'-lir». — Brzojavne zveze s Petro-oradom so prekin jene že od četrtka sem. lvablska postaja v Nyst-nln na Finskem poroča da so ne tis dobiti nobenega odgovora iz retrograda na njene sigene. Sodi sr, da so se vojaške sile polastile ptrngraske postaje . Kjdanj, Danska 15, novembra -betegenerala Kornilova sose polastile Kromlina, slovive utrdbe ' Moskvi, po ljntem boju, pravi |*trofrrajski dopisnik lista Berlioze Tidende. Loudon, Anglija, 15. novembra -lluska loga c l |a v Stockholmu 'di d» je dospel Kerenskij s avo-jiiui četami v Petrograd. Keren-'*'J j« bajo porazil bolaevike. Poričila AssociatedPress. Notranji položaj na K us kem je ^'eJno jako zapleten, nejasen in Doći m pravijo poročila po-!,4ta iz finskega brzojavnega ura-*']« ministrski predsednik Ker-«pet na-krmiln petrograjske '“de, hočejo vedeti vesti z druge i‘ri'da je ustanovil svojo vlado v Moskvi, m da se v ruski prestolici * vudno bije boj . Nobenih porocii pa ni odstrani !ä^siie vlade. London.Anglija 15. novembra. '"3ki brzojavni urad pravi, da se aÌ tužen mahnega dela petro-mesta vsa Rusija zopet pitali začasne vlade. "‘'•"istrski predsedsedaik Ker-J le sedaj v Petrogradu ter je e1t,l takorekoč že celo mesto, tozadevno obvestilo. “kor poročajo iz Stockholma, j,."'"istrski predsednik Keren-, I porazil bolse vike v Carskojem Kozaki so baje uničili Rdečo rzojavne linije so sedaj pravi puscili rusko prestolico. Petro-grajska posadka je baje pustila bolševike na cedilu, in zavezniška poslaništva sozopet v stiku s Keren-skijem . Petrograjsko prebivalsrvo je neki trglalo bolševiške razglase z zidovja ter psovalo njihove voditelje na ulicah. Finski brzojavni urad pravi da je Moskva sedež začasne vlade, in da je Kerenskij izdal iz Moskve povelja, ki so bila priobčena v petrograjskih listih. Proti bol še v iški listi v Petrogradu in oni v ilelsingforsu naznanjajo v razprtih naslovih da se bliža bol-ševiško giban je svojemu koncu. Poročilo finskega brzojava se tako zelo vjemajo z vestmi^ dospelimi semkaj v nedeljo in pon-deljek češ da je Kernakij nžugal uolževike da se zdi kakor bi le-ti bila samo pridržana verzi ja isti n poročil ki nasprotujejo obvestilu dospelemu v torek iz Petrogradu da so boiževiki pobili K ere uski. j evo vojsko v Carskojem Selu. V zadnjih treti dneh so prihajala poročila iz skandinavski!! virov o* porazu ruskih boiševikov a sé ne strinjajo z brezžičnimi poročili iz Petrograda. To je že tretjič da je prišlo poročilo o bitki pri Carskojem Selu. Dvakrat je bila javljena Korenskijeva zmaga, enkrat p« je pripisan uspeh bolševikom. Nemška snbmarinka je pogreznila ameriški parnik. Neka atlantska luka, 15. novembra, —-'Vest, da je neki nemški podmorski čoln potopil ameriški parnik D. NT. Lucken bacii dne 27. oktobra, je prineslo ta teden semkaj 24 preži večih parniko-vih pomorščakov. Pet jih je bilo ubitih. ‘rkž.o : Kerenshijeviii rokah, *"]a "o poročilo. . inaksimalističnih čet je -, °Pda na Kerens ki je vo stran, I^DIh dopisnik. J ‘0ll,iki, ki so dospeli iz Petrola H P^vijo po poročil i finskega t.'UJava, Ma ,'Mi je divjal boj med hi prebivalstvom po pet-' 'Mh ulicah, ko so le-ti za- Profesor Pavel Painleve je 14. septembra organiziral pravkar od-stopli kabinet ter sledil v tninstr-skem predsedstvu Alelcsan dru Ribotu, čigar kabinet je resigniral dne 7 septembra, Novi kabinet, ki, je sestojal prvotno iz 15 titularnih ministrov, iz Štirih državnih ministrov in enajitih podta)nikov so vzeli nemudoma na piko socijalisti ki so nasprotovali in kljubovali Ribotu’kot vnanjemu ministru. Le-ta kabinet je dodal svojo ostavko 22. oktobra, ali predsednik Poincare je ni maral sprejeti, ker je zbornica izrazila zaupanje v ministratvo. Ribot je bil potem izločen iz kabineta. Na njegovo mesto je bil imenovan J, Louis Barthou kot načelnik vnanjega ministrstva. Preosnovaua vlada je dobila zaupnico z 288 glasovi proti 137. Opozici jsko glasovanie je bilo del-oma-odstrani socijalistov deloma radikalcev. Kakor se je jiotem dozdevalo, n bilo pričakovati, da bi bilo še kako ministastvo poraženo v poslanski zbornici med vojno. A. ijvendar je prišlo drugače. Socijalisti so vložili interpelacijo za razpravo o tekočih in o škandalih obdolžitvi rojalistične zarote. PREDSEDNIK HOČE NA VSAK NAČIN PREPREČITI ŽELEZNIŠKO STAVKO, Ne ho dovolil, da bi delavske unije zadrževale in motile promet. Washington,D. C. 15.novembra -in zopet je predsednik posegel osebno v delavske nemire da prepreči spložno stavko železičarjev. Pozval je voditelje vseli štirih veli k ìli železničarskih bratovščin, naj se snidejo na konferenci ki se bo vršila dne 22 novembra. Tedaj namerava poudarjati da moramo delavci vpostava ti patrijotizemprèd vsemi zasebnimi koristmi in da se zastrantega ne sme poizkušati delovanje vojne ki je sedaj narodu življenjskega pomena. Predsednik upa da se ne bo sto-rilo ničesar nepatrijo tičnega ali če j a bo treba je pripravljen storiti korake ki bodo preprečili oviranje prevažava;a v deželi. V naznanilu v katerem je naznanjena prihodnja konferenca z linijskimi načelniki, je oi.) ja. vi 1 sodnik William L. Chambers, na-' čelnik odseka za posredovanje in poravnanje, predsednikovo p sin , ki se glasi, kakor sledi; ‘‘Nerazumljivo se mi zd.i, kako bi mogli patrijotieni možje prekiniti transportacijo, ki je neohhod-no potrebna za varnost vsega naroda. Zadnja stvar, ki bi si jo :že-lel. bi bilo to, da bi bil prisiljen poslužiti se izrednih odrekov svr-j lio obratovčnja železnic, in gojim upanje, da bodo možje, s .katerimi so pogajate, vjioštevali patri jotič ne nagibe, podkrepiljoče Vaše prizadevanje, iako, dabahkoz vso gotovostjo pričaku jem vaših us • peho7. Ko je bila lani grozeča stavka odvrujena po vzakonitvi statuu j-nega dela, se je namignil^, da je vlada nameravala storiti skrajne korake, če bi bilo treba. In tedaj niso bile Združene države zapletene v VOJUO- Dismo predsednika Wilsona je bilo poslano sodniku Chambersu pred dvema tednoma, preden je načelnik posredovalnega odbora odšel v Cleveland, Ohio, posvetovat se z linijskimi voditelji. Na teh konferencah je prišlo do bistvenih sporazumijenj, aii čeprav so strojniki, izprevodniki, zavirači in kurjači pozdravili to posredovanje pa se vendar ne marajo brezpogojno podvreči razstopišču. VILA ZOPET RO-GIOVLI MEHIŠKE CETE SO PRIBEŽALE v z. DR. PRED NJIM. Villove čete so se polastile mehiškega mesta- Mehiške čete so vojaki strica Sama sprejeli, jih razorožili ter zastražili- Presidio. Texas, 15. novembra. — Metliške Zvezna čete so opustile mesto Ojinaga v sredo zvečer ob poldevetili cer pribežale na anie-iisko stran, kjer so odložile svoje možje. Cenerai Juan Esponosa T . Cordi va. teli čet poveljnik, se je predal ameriškim četam, ^katerim poveljuje Theodore Barnes Ir. Mehiški general je povedal, da je prišlo do boja moža z mo-Žuni, pi eden so njegove cete izpr <\z nile gori omenjeno meslo. V illove čete imajo sedaj mesto v svoji oblasti: Mnogo jih je bilo v tem boju ubitih, ranjenih in po-sti el jen ih. Poroča se, da štejejo V iltovi pajdaši 5,000 moj namesto par sto, kakor sa pričakovali branitelji zavzetega mesta. Nepotrjene vesti pravijo, da so Viilovi vojaki prestopili mejo ter v bežali v lexas,in da so tamkaj prosili pomoči od poveljnika iz okraja El Paso. ' ' •Boj je bil omejen na ulice v Ojinagi in na mestni trg. illove vojne s; le so pobile vnanje straže t r navalile na ulice in glavni vojaški stan v mestu. Boj se je pričel kmalu j)o osmih in malo po poldevetili je mestna posadka izbezala iz mesta ter se zatekla na ameriško stran obmejne reke- Mehiške pete je obkolila ameriška pa ti'ulja, jilt razorožila er jih odpeljala potem v vojski ne tobonšče, kjer jie je dala ped oboroženo nadzorstvo. Štev 33. Lahi se moralo iznova umikati pred silnim sovražnim pritiskanjem. Avstrijci in Nemci sicer počasi ali zdržema napredujejo ter pritiskajo na svojega nasprotnika. Na obeh vejah nove Diazove bojne,črte napredujejo avstrijsko nemške čete. Lahi so se umaknili tudi v Trenti. Francosko ministrsko je odstopilo. Pariz, Francija, 14. novembra. Mipistrstvo je rezigniralo včeraj zvečer. Resignacija je sledila por-azn, ki ga je kabinet doživel v poslanski zbornici, kjer je glasovalo 277 poslancev proti ministrstvu in 186 pa za kabinet. Lad|a je bila pogreznjena v Biskajskem zalivu okoli 100 milj od francoske obali. Zadel jo je neviden torpedo,'čigar razstrelba je ubila omenjenih pet mož. Rešenei pravijo, da jih je vzel na krov neki danski parnik dva dni po par-nikovem uničenju. Pogreznjena ladja je bila last parniške družbe Lucken bacil, je zavzemala 2.929 ton prostornine ter je bila zgrajena v Newcastle na Angleškem. Iz New Yorka je odplula dne 13. ok-tbora. Ameriški letalci pomagajo ! Francozom v zračnih poletih. Pri ameriški armadi v Franciji, 14. novembra. - A m e r i š k i-V o j n i letalci so se v d e -težili zračnih poletov nad Nemčijo ter izvrševali tudi ogledno službo na raznih točkah bojne fronte. Letalci so častniki iz redne armade, od katerih so nekateri bili letal-« ci, še preden so Združene države stopile v bojni ples. Ameriški letalci bo metali s francoskih letal bombe ter opravljali ogledno službo. Na teh poletih so se jako dobro izvežbali, kar bo jako dobro prišlo v prihodn jih dneh njim kakortudi novim letalcem, ki prihajajo ali šele imajo dospeti v Francijo. Nekaj Američanov je bilo na nekaterih zadnjih poletih, na katerih so metali bombe na nemške pozicije velike vojaške važnosti. Na Oglednih poslih so bili Američani ogledniki in pilotje na fran. epskih letalih . To delo so opravljali na nekaterih krajih, ali nobeno letalo, noseče ameriške letalce, ni letelo preko odselun', koder so Američani v zakopih. Dobrčno število frančpskih srto-jev je dano Američanom na razpolago, ali kolikor je doslej znanega ni priš|o še do nobenega važnejše ga in večjega zračnega spopada. Iz Pariza poročajo, da je Cadorna, ki se je doslej upiral zastopati Italijo v zaveznikom vojaškem od seku, privolil v to, da prevzama to fundcijo. London, Anglija, 15. novembra - Major - general F. B. Maurice, Iglavni taviiaielj vojaških operacij v Vojnem ministrstvu, je včeraj povedal, da bo treba še dokaj din. preden bo mogla angleško -francoska vojna sila.stopiti v akcijo i:a laškem bojišču. “Laški položaj je skrajno kritičen,” je dejal general Maurice,” in bo takšen še nekaj dni. Ce se Lahom ne posreči zdržati na bojni citi ob reki Piave, je skoro gotovo da padejo Benetke. To pa je odvisno od Lahov samih, zakaj, francosko-angleške čete še nekaj dni ne morejo pirili do .bojne Črte.’ Kaj poroča Associated Press. Doeim se Lahi dobro drže na večjem delu nove bojne črte ob reki Piave pd Jadranskega morja m tja do F-eltre. so se vendar morali umakniti v obeh odsekih pritisku zdiuženih tevtonskih sil. Sovražnik si na vse kriplje prizadeva izsiliti pot prek reke Piave na raznih krajilijin je bil zopet uspešen v .južnih območjih prekoračivši reko pri Grisolen, štiri milje od njenega ustja in oko li 20 milj severnovzhodno Benetk. Ali tukaj v močvirnih krajih zadržujejo Avstrijce in Nemce branilci pred nadaljnimi pridobitvami. Na severu okoli Zensora se še h,.Ìe ijoj. Lahi so tukaj v premoči, ali nikakor pa ne morejo - jiognati vpadalcev na vzhodni breg te reke Se bolj proti severu so bili sovraž-ni poizkusi, preriniti se na zapadni breg reke Piave med (jnero in Feuere, zavrnjeni z velikimi izgu . barin'. Lahi so se vniaknili izpred Tezze V hribovitem okraju okoli Tez-'zena trentskigfronti so se umaknili Lahi približno 12 milj razdalje pred sovražnikom, ki je zasedel še več nadaljnih točk na asiaški planoti in okoli Sedmerih občin.-Na zapadnem obrež ju Gardskega jezera so poizkušale avstnjsko-nem-ške čšte napredovati dalje proti jugu, a so jih pred tem zadržali , laške vojne sile. Na zapadni fronti v Franciji in Belgiji je položaj noizpremenjen, samo topovi imajo besede, in manjše pohotne operacije se vaše na raznih točkah. Nemci niäojpo-. uovili napadana Passcliendaale,koder so bili v torek ponoči odbiti. A n n leži še dalje drve Turke na vzdolž Tigride in v pred sabo, kih vojnih sil so umaknile od 30 do 50 milj severno Tekrita, v Palestini pa so se morali umakniti zopet za sedem milj. ^Palestini Vsled pritiska anelasse turške čete Združene države hočejo kupiti ladje od japonske vlade. Washington, D.* C. 15. novembra. - Združene države nameravajo pridati več stotisoč ton k velikanskemu številu ladij, ki nosijo ameriške čete in druge potrebščine zaveznikom na pomoč. Pogajanja s severnimi nevtralnimi deželami v Evropi in z japonsko vlado so dosegla kontno točko, in vozila, ki jih dobe Združene države na razpolago, bodo ali neposredno postavl jena v prekooceansko službo, ali pa bodo pomagala in podpirala ameriške ladje v tej službi. Evropske nevtralne dežele so, kakor se je izvedelo ta teden, pri. volile v to, da se da Združenim državam in njihovim zaveznicam njihove ladje na razpolago pod po gojem, če dobe živila, ki jih more zalagati samo Amerika. Koliko nodo dobili tistih živil, se bo določbo pozneje, ali ameriška vlada je zagotovila nevtralcem, da bodo dobili toliko, kolikorjih jim je treba. laponska bo predala Združenim državam veliko število tonaže, za kar bo dobila iz Amerike jeklo za ladje. Samo še glede cene, ki jo zahtevajo Japonci za svoje ladje, se je treba zediniti, in kakor so je izvedelo, bo prišlo skoro do tega sporazuma. PJTE PARK IN ELITE PIVO. Splošna Misel. Misel da: pnstudno je najbolje1 so mora zavreči. Posebno pr zdravilih katera so labko okusna in vspešna pri zdravljen)n.To priča Trinerjevo Grenko Vino, ki je okusno za vživati in vspešno pri zdravljenju. Trinerjevo Grenko Vino vedno pomaga, brez ozira. koliko časa je zanemarjena nejire-bava, glavobol, nervoznost in splošna oslabelost. Ono izčisti želodec ponovi tek m okus do jedi, uredi prebavo in ukrepi celo telo. Dobi se pri vseh lekarjih. Dinga splošna linsel je da ni zanesljivega zdravila za revmatizem, nevralgi-jo protin itd. Poskusite takoj Trillerjev Liniment in potrdili bodete da se ste motili. Izvrstno je tudi pri spahnenjn, pretegnenju, oteklinah utrujenih udih, nogah itd. Po vseh lekarnah. Jos. • rfiner Izdelovalni Kemist 1333 —-1339 S. Ashland ave. Chicago lil. ***** V lekarnah. Cena $1.00. Jos, Triner, izdelovalec, 1333 —1333 BERITE MOViOE. ‘SLOVENSKE NOVICE’ Ust lì Slovenee v severozapadu Zjedinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Calumetu. Mich. 8 2.00 8 1.00. 8 3.OC HÜ 15 Ky 8 1.50 ali 8 Kr NAROČNINA ZA AMERIKO: g*a celo leto .................... S n pol leta...................... . Za bvkoi'O in dbuso inozemstvo. Za celo leto ... && pol leti .... Posamezni iz tisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru RUKOPISI se ne vracaio. DOPISI brez 'podpisa se ne sprejmejo. V elucanu preselitve iz jednega v drug kraj „„} se nam blagovoli nasnanitl staro bivali* rv novo. Dopisi, denar In naroćlialnaj i naslovom : s dopošiljajo pod Slovenian Publishing Co., 2IJ-7th Street. Calumet, Mich. — Končno so vendar člani tretjega kvota vojaških novincev rešeni negotovosti o času njihovega odhoka v taborišče. Za gotovo je sedaj dovršeno,da odrinejo vsi novinci v Camp (.bister, pri Latile Oreeku v četrtek, dne 22. novembra. Poseben vlak zapusti Calumet ta dan ob 8. uri zjutraj- Iz celega Gorenjega polotoka bo odšlo skupno 390 mož in sicer iz Keweenaw 19, iz Galuni eta 53, flancocka 61, iz . Hough tona 55, iz L’Anse 2 3, iz lsbpeminga 5 6, i z Marquetta 67, iz Soo 48 in iz St, Ignace — Mackinaw 19 mož. Iz Oalumeta gredo to pot dva oziroma trije mladeniči: Jos: N fetrnt-zel iz Blue Jacketa, đoseđaj uposlen v Keckoiien prodajalni, John Jadrič ml. iz kloride in John Sitnici) iz sedme ceste kot nadomestni k. Vožnja v taborišče trajala 48 ur, ka- se bo vlak na več mestih ustavil za par ur, kjer bodo rekruti dobili svojo “liiena-žo”. posebno po volji lovcem na srne-Kolikov nam je znano dosedaj se nobeden izmed slovenskih nimro-dov ni bil toliko srečen da bi bil prinesel domov svoj plen akti ravno jih je bilo od sobote naprej že mnooe v šumi na sledu brzono- gih 'srn toda brez uspe! ìa ne si “SLOVENIAN NEWS.’ Published every Friday at Calumet, Mu h. b> Publishing Lo-, 211 ^h St. the “Slovenian CalXtònly slovenic paper in the Northwestern part of the U. S. of America, SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best advertising medium for Michigan Minnesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post, Office at Calumet, Mich as second class ipatter. Telefor 6J. j CALUMET IN OKOLICA, j Naznanilo. — V ponedeljek dopoldne okrog 11. ure je nastal ogenj v župnišču finskega pastorja lleideman na Bine cesti. Požarna Oraniba iz Bed Jabketa je ogenj bitro-zaiiu-šila Škode je bilo okrog $300.00 člane Z tem se poživlja vse Društva sv. Jožefa Štev. 1 S, K. P. D. da se upeležije prihodnje redne mesečne seje vršila v nedeljo. Ki se bode Dne 18 Novembra. točno ob .,4, drugi uri popoldan, v navadni dvorani. Na dnevnem redu bode volitev delegatov za prihodnjo konvencijo Ö. K. P. 1). Zatoraj je prošeno slavno članstvo da se udeleži polnesteyilnò da . si izvolimo dobre može ki bodejo sposobni delegati pri zastopanju prihodnje konvencije. Spozciravom Matt Straus taj — G . Pr. Kinsman, župan na Bed Jacketu, se bo udeležil v ponedeljek shodo mestnih županov v Menominee. Namen shoda je razgovor, kako, odpotnoči veliki draginji premoga.En načrt je tu,dahi bi mestne občine ceIe; obsegajočo käisjÄktS dob znamenitih J j j-.. nih mož in žen in8J*V'\C co z raznimi Nili, mi. , Pošljite 4e v znamkah na n . GLOBE NOVELTY co^'n-Box 41 Sta. D. New v ’ --------------------------V^C:tv GALBRAITH & McCORMiok Odvetnika BQ BB ÜB er (Severov Balzam za pljuča). Ne recite samo: “Želim nekaj za moj kašelj.’’ Navadite se zahtevati'zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 3Č let je Severov _ . v v ______:i i._ vi- • — L,J—f-a ire- hn P— Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci. ** BB BB Z. tli, nilvoi in f/» n. gwjww «« ' , J . . , t i • • vnetju sapnika, oslovskem kašlju, Hripavosti in vnetju grla. isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 2S in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. Severa’s Cold and Grip Tablets (Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo^prehlad v najkrajšem času. Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte “Severova” ponji-hovem polnem imenu. Če j ili ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od I W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa $mranmnra#?igsnnn BB BB amia mima (orrect SPi,es and [joriest-A \^lues RAVNO DOSPELI! Popolnoma moderni uzorci za jesenske in zimske obleke Pri= dite in oglejte si jih. Točno no postrežbo in poštene cene Vam jamči. J. J. WERSCHAY Corner 5th. & Oak Street. “European Coffee House” -Evropska kavarna- Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten luuch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. , Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. VICTOR HERMAN. FOTO GRAF % se priporoča Slovencem za iz delovanje vsakovrstnih fotografič-niL slik, posameznikov ali skupin Ženitovanjske skupine naša posebnost. J Delo ukusno, eene primerne. Peta cesta. Calumet Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno *> zalogi, popolno »zbirko zlatnine, ur, stenskih bi žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich CALUMET STATE BANK iztirjujeta dolgove, nata zapuščine ter Pre gledujeta lastninske n stine Zastopata v vseh sodišč^ ULSETH BLOCK Calumet Tel. 169 .ÌH1 P' Mìq, Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dr bro znan med Slovenci. Priporf°' se v slučaiu rmtrpha istotako * se v slučaju potrebe, krste in ženitriine- 201-- d- cesta Tel-25 Calumet Mich- Nikola Cor zidarski podjetnik, 401 - 8th. j- Eim Street. Phone 277 \\. se priporoča Slovencem in }|r vatom za izvršitev vseli v zidarsko stroko spadajočih del, bodisi I; kamna, opeae ali cementa. J’revza me tudi vsakovrstna tlakovanja posebno obcestnih hodnikov (siđe walks). Dobro zadovoljivo delo jamče« pri najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! AIO IIOČEŠ KADITI dobre smodke knpi si sinodi “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha-vanskbga tobaka od T HOS. E N TE M AN 400 — Pine cest Soboto popoldne ali Nedeljo Glavnica Preostane« $ 100,000 $ 50,000 jamčim ■oglasilo za poduk v telegrafiranju, 76 oseb, za mehanično risan 10 19, .za “machine shop” 16, za kuhanje 62, za šivanje l24, za' stenopisje in tipkanje (typewriting) 72, za poduk v elektriki 11, za poduk v branju hi pisanju 6 in za poduk v angleščini 20 oseb. Za tujezemce, ki ne znajo angleščine se tu' nudi lepa prilika, da se nauče jezika, ki ga neobhodno potrebujejo, ako žolijo v tej deželi narediti kak napredek . Upamo, da je med onimi dvajsetimi, ki so se že zglasili, tudi nekaj slovenskih fantov, ako jih pa ni, pa'naj gledajo, da ne zamude ugodne prilike. Čas je še vedno, da se zglasite. Vabilo rta PLES Kateriga priredi Zveza Slov. Fantov sv. Alojzija v soboto 17nov. 1917 V ITJLIJKži DVORANI igrala rodò red jacket orkestra Začetek ob 7. uri zvečer Vstopnina 25c. Dame proste. Za odkrepčilo bode dobré preskrbljeno. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson Preti. Ed Ulseth,Podpred. F. J^.Koninaas, Blagajnik ______ Walter Edwards, PomožnibJ CROWN * CROWN FAMILY THEATRE, V petek in soboto: Jackie Saunders V Igralna nasprotnika Mojsterska predstava v petik ovojih Miner8 & Bryant Umotvor v petju, govoru in igri V nedeljo. Jimmie Dale v povesti Kdo je Javljanec 1 bo oče imel čas priti v naš stadio s svojo družino, da vzamejo sliko, o kteri je toliko časa if premišljeval. Mi smo pripravljeni napraviti družinske slike brez velike izgube časa in iz naših vzorcev boste izpoznab, da Vam lahko damo kaj različnega in boljšega od starodobnih slik. W, E. Steckbauer Izdelovalec dobrih tov. Phone 678-J- portre- ti H >1 if1 V? j, rt*1 -rO'' fV m1'11' ■čefe (II .lid poj" bi' t« W’ in'0 bs ito'’1 ,Jr»' l’e t*kn' ■M Hop' T»"" „Ilio oJb« pisni f ki hotel inišlj nem je p1 udi) moji đonu rezih ia bi oon jim.' N drag telili polili mi t< 1«, » kot 1 tero Stv« smei miai bom tests proa1 Sveže sadje, Mehke pijače, candy in izvrši' ne smotke. Sveži "ice Cream” vedno v zalogi. Pridite in prepričajte se. John Gašparovič 316 - ŠESTA CESTA. Tek,60; Krati en. c »J- ' pove Ce se hočete nasmejati dodobra, fM* našo knjigo, ki je ilustrovana s PrlI,„;, C 'Z 0 s 1 ^ -n-iije I1UOW Otu«- - 1 mmi in ličnimi slikami. Pošljite P08.« znamko za 6 centov, kadar r-ar knjigo, in sicer na naslov; n Columbian Noveltv Sale Sta.Co., Box 9, New York.JCJ“ dekit i* A, H .loiiit )« zn M tt 2đra\ Ko!'1 de o °ko i # A CROWN ORCHESTRA Sewm'2-Laity, upravitelji. *4 CROWN ^ 3 eje Pec Za Vaš Denar Dobite Pravi •fjtŽ* CASCARAgjHJIf^ *PM: “'-Slo 8ree c ob Kt- t11,1 EvK(j1 f1Ž, ko J 'se Stara cena za to 2© let «nano zdravi 2J tablic. Žop.iioru na vrednost, »i l'rL 9 i ‘2c= oadar kupite Hille V diavi v 2J5urab in gripo v 3 dneh. tsar pflv|V nemo, ako ne ozdravi goti •oinenjenem mirni. 24 Tablic za 2Sc- Po vseh lekafnaii m ii kapl JI Hž>li] ha Hi %J8- ČEVLJI, ki DEJANJSKO PREŽIVIJO JEKLO! “Hipress!’ beli gumijevi škorn- ki preživi podplate z žreblji. ji in čevlji so narejeni iz najbolj Nosite ‘‘Hipress’- in ne boste trpežnega gumija — iz ravno imeli več stroškov za poprave, istega, ki je pridobi! priznanje za Vprašajte svojega trgovca za Goodricheve obroče. “Hipress” in glejte za “Rudečo To je vzrok, da podplat Belega črto okrog vrha” -- znamenje, po “Hipress” dejanjsko preživi jeklo, katerem se razlikuje “Hipress” To ie edino obuvalo na svetu, od vsakega druzega obuvala. .-..a-„ra J-,;..—!, - ristneja kot pa za 3Sc. ker obsega vec ko toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York r;ADNJl DNEVI JERUZALEMA Zgodovinski roman. Spisal J. Spillman D. J. |!!!'!IWtilll!aiV!iilili!INIIIIIIl!llinil>i!llÌÌ^IlllÌIIII!IÌlél!i!IBIti'IIHi(!!!l!nin!!l!i9IIIIi!finn!!lll!!!!''lilffillilllWI!l!!liailu!ii)fl!!!l!!9^m _e j3 obrnil proti stotuiku c- " giovai, kakor bi hotel v-—dača usluge. Mla- „ joU P°! —niel iu smehlja]oc ralle razu ' ".rje Ž0 vse poplačano. Bilo rf"1 iji-o veselje, da sem mo-tebi in tvoji hčeri,” dl’08 Jleja Tamaro in zapazi, 1 jevic» zardela pri zadnjih P°” ' l-n id i x: I iJ !.di Nejevolj"0 je nagubancil ^ pomišljal za trenotek. Na-^'"iti-o zgrabil voščeno tablico p)8 _ . i. u Vzemi polovico to. , jih risii, ali mi »v, Ki 61 • svoto, kl ti 30 ameni point-#l1 lučilo—srčnega miru moje kali.” i v F »e PRIZNANO JE ,lobokft rdečica je zalila mlade-1 jjL.a. Ogorčeno je zuklicul: l'|'’ jrjillteval le en sesterc ■|:*j,zilliladov?»1 orde namene,” Nato jo >pnjelza roko in jo pritisnil k Linicam, rekoč: “Zelo si podobna soji blagi sestri Lucizi v daljni domovini. Samo barva laa in oči je (ulična- .?■ "Srečna je ker ima tako doore-atrata!” šepne Tamara. “Gotovo gonjeni lasje in oci podobni tvo- Nato je segla za tilnik in odpela ravocenn zavratnice, okrašeno s riikimi, živordečimi rubini. Za »oko je kitil krasen safir. “V ženi tu za svoje sestro,” ga je prosi-i. zemi, ne kot plačilo, temveč io: ljub spomin na dobre delo, ka itosi izvršil nocoj. -Ne brani se! 'norica je moja lastnina in jo Olimi dati, komur hočem. Dovolj ®am še takih okraskov in srečna ■jih ako se bo tvoja sestra ali netita veselila tega darila. Vzemi-baiin te!” nate kaj mi bo drag sponi in 'lgn dekle! Upam ti sporočiti v *lkein dobro vest o tvojem brat tali im ti aa pripeljem sam na ]• hula predno se ločim, Hej svoje in očetovo ime “Ta amara se zovem, ' de zardela kdo i*T»,,,,», .-c liki raba feadoka Tamara, hči rt •datijoliije”. "Tamara, to je lepo ime. Adi ne k Alieni isto. kakor palmova vejica biQaiiienje zmage! Ne bom poza-I tebe iu tvojega imena. Ostani ‘r"vK in spominjaj se me- T molitvi hočem misliti nate, 'Vinjena devica in dvigne lepo 8 proti zvezdnemu nebu, tiho "Najoč: “Bog mojih očetov, bla-'_iiovd Daj. da njogovo blago 8doseže milost in resnico, ki si 8,T,ubil svojemu ljudstvu. V8?e je Tamara vrnila k ležišču k "“«' oče že obvezano rano in Tl ga je p.egovarjal, da bi L 4*4»«2*4*4*4 Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton IVat’1 Bank Houghton, Michigan. - PAIN -EXPELLER Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA D0= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. domača beseda v vsaki slovenski družini neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko- Prva narodna banka v Calumetu. William Fisher, MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman bi ock na 5. cesti. jaznitri pozdravom uniakm, , jo sobo. Ko je zaprl vrata za seboj, so se začrtale na njegovem obrazu poteze žalosti in bolecin- “Ubogo dete!” je šepetal starec sam s seboj. Tako si lepa, tako do- bra. tako čista! Ali boš res postala žena nesrečnega lvajfovega vnuka, nad čegar hišo visi prokletstvo božje? In tega Eleazarja mi je še pred kratkim slikal dijakoti Nika-nor kot prvaka zelotov, ki se trudijo na vse mngoče načine, da bi naš uvali naše ljudstvo V boj proti Rimljanom Skoro verjetno se mi zdi, da bodo dosegli, kar hočejo, in poleni Uboga Tamara, kakšni viharji te še čakajo! Naj té varuje naš Gospod Jezus Kristus tišega hudega! TRETJE POGLAVJE. Tod samotnim hrastom. Ko je stotnik Lucij s svojo četo napal roparje, je Baraba zgrabi malega Benjamina čez telo in zbežal z njim za grmovje, mu je zapovedal, sli pa te vim Deček pa je vpil le še glasne je in se branil z rokami in Molči,’’ zada- noga- tm. Cebi poglavar ne bil zapovedal tako strogo, da te moramo živega prinesti v taborišče, bi ti že z nožem zamašil usta. Eda] bo treba storiti drugače, pravi ropar iu potisne dečku kepo prsti v usta Nato mu zveže noge in roke m ga I vzame pod pazduho kakor l“'tin0- (Dalje prihodnjič.) slovenske novice, i«, nov dit; s ) MOŽ SIMONE. I Ltl Francoski spisal CHAMCOL. & I Preložil V. LEVSTIK. | gteS5S®j^®^SSISÌSjgSSS3!S55^B!K, JMrs. Grisfitli, hoùse-keépe stara, častitljiva lady s čipkasto če. pico na glavi, je važnega obraza brskala po velikih omarah, ki so bile vse odprte. Miss Hannah, prva hišna, mlada, iialepotičona gos Simona je puščala očeta samega odgovarjati tem čestitkam. Gntil'a je pritajeni posmeh tistih treh gospodov za seboj, in kakor v vsakomur- tako je bilo tudi v nji samoljubje toli občutljivo, jÈjlda jo je njenemri.prizadejana rana malodane tako bolela, kakor Li ji pokalo srce. Zunaj je nevihta podvojila svoje žalostno tuljen je. Ko je bilo tre ba stopiti na prosto in storiti pod stekleno streho par > korakov do zunan jega vhoda v kapelico, je rodična. ie grela žgavnike za lase., . , , ». 1 •' ° , planil veter s toliko suo nad luci, Druge, katerih služba je bila 1. manj. odlična, šo- vihtele škarje, bucike in Šivanke z nitjo. Male maids so tekale s svečami v roki semtertje, in navzlic flegmatičnim angleškim navadam je vladalo v sobi zmešano ropotanje korakov, šumenje oblek in hrup nCrazloč Ijivili besed, izkratka, vrtinec, sre di katerega je bilo Simoni, kakor da je prišla ob pamet. Naposled jo je miss Hànnal nehala mučiti z lastni, Mrs Griffith nasilno zapenjati njen modrec, m vse druge so nehale vleči na desni in levi. Delo je bilo o-pravljeno, Vse je stopilo vstran da presodi celoto. Mehanično se je Simona obrnila proti ogledalu, tla bi se videla tudi sama. Toda Mrs Griffith ji je živahno ugovarjala, razlagajo ji v zelo pogrešni francoščini, da se nevesta ki so jih nosili, da so ugasnile, nekdo je dejal čisto tiho; ••Slabo znamenje L’ Toda že so stopali v svetlo in okrašeno kapelico- Majline orgle, postavljene za oltarjem, so zadonele Mendolssoh-nci.vo ženitovanjsko koračnico, in kakor hitro sta ženin in nevesta pokleknila vsak na svoj nrolivnik pred komo ograjo, je pristopil oče Arnold k njima. .En idèi njegovih sanj je bil vresničen. Bogat nakit ga je' odeval, tako težak, da mu je bilo skoro nerodno.v n jem. Bočasi, z veličastno kretnjo prelata, je blagoslovil prstana in pričel nato svoj nagovor, ki ga je bil napisal, prepisal in ponovil tolikokrat, da se ni več bal, da se zmoti, in ga je predaval s gotovostjo, dobro pov- gledati v zrcalo, kar | darJa-ioč Väe efekto- , Izprva ga ie Simona osupla poslušala, ko je govoril pobpžiiolirič- siikdar ne sme prinaša nesrečo. Simona je zmignila z rameni. .... • , - . ,• ,• -v ne besede o ljubezni in sreči, posts je ni moglo me storiti se nesreč- c u •' ’ 1 siejše, nege ie bila; stopila je pred ve(’en' Mrs Griffith pogledala se in se za-1 &l do »3», »>- lieliala g« 3« Pos1n-Čudila, videča svojo polt blestečo in poteze oživljene', zelo mikavne |lle raztresenosti,kivsta.ie v človeku, v žaru vročice,' ki jo je kuhala “Preljubka si!”’ je dejal oče, ki J 3eib se ne more ustaviti nikjer J« prišel ponjo, , ' | Mislila je na pozlačeni žebelj, ki Na Angleškem se poroke ne praznujejo tako slovesno, kakor na Francoskem, in Iiihardovo stan je j katere obilno glavo je že celo ni dajalo misliti na nikako | strunf, ne pojde prižgat svoje s ve-, svečanost- ò manjkal na njenem moli laiku vpraševala se, če lady Eleanor videla od če k enemu izmed bližnjih lustrov ,Bazen Tomaža Eriingtona le »ato pa, koklje spomnila ha Ki-uašla Simona v salonu samo še tri j HarHn, si je sama, kaivoi v Banjah gospode, ki se imeli prisostovati ponavzjala besede: ‘'Kaj ne.B skii kot priče verskemu in civilnemu va Pod t0 krinkoT’ In kakor prvi obredu, ki se vselej vršita obenem j dan, je zr^a ”allj 15 nemirno lado-in ta ponočna ura, ta odsotuost so- ] vednostjo; še vedno dvomeča nad jodnikov, to čustvo osamljenosti istinitosijo tega, kar se je godilo-in žalosti je še jasneje kazalo Si-( Oče Arnold ie umolknil in pre-moni, kako različna je njena poro j kinjenje šuma, ki jo je uspaval, ka od drugih, in ji predstavljajo j ^ zbudilo k zavesti. Nato je iz-to poroko Še bolj kot nesrečno, preg0vor.l vnovič, a samo, da j, sramotno m javnosti se boječe de-LH8tavj ]|. decemi- bra 1915: Imojiteiji zavarovalnih polic.................3,077 Zavarovalnina..............-..........$3,161,186.44 Izplačano požarne škode .............. $1*25.577.18 izplačane dividende elanom..............$253,323.03 Gotovina ...............................$ J.»6,911.98 me! Toda odšel je bil. Ostata je sa ma z Rihardom, svojim možen,-., Eriingtona. .Pogled mladega moža jo je volil, kakor prej njegove besede1; in njen pogled je odgovoril kakor prej; “Prekesno!” — dočim so njena usta mehanično dahnila obredni “da”. To še ni bilo dovol j. Ceremonija se je nadaljevala s tistimi brezkončnimi podrobnostmi, ki si jih na Angleškem katoliška poroka izposoja od narodnih običajev. Ko je sprejela Riharda za zakonitega moža, je morala še obljubiti, “da ga jemlje m ga hoče ohraniti v radosti in bolečinah, v Bogastvu in revščini, v zdravju in bolezni,” da mu hoče ostati zvesta, pokorna in ljubeča žena: toliko krivih pn seg in laži je kopičila tisti hip naglici drugo na drugo, ne da bi se ji oglasila vest. Naposled so jo pustili. Priče so odstopile, svečenik pa je stopil k oltarju m pričel mašo. Po maši je vsakteri zapustil svoj prostor in šel podpisat civilni zapisnik, nato pa so svat je zapustili kapelico, kakor so bili prišli, samo da je zdaj Rihard vodil Simono. Qdsihdob jo bo vodil vedno, kamorkoli bo, hotel '___ Za trenotek se |i je zdelo, da ne more naprej. Tla so se, ji majala pod liogami: Rihard se je sklonil k nji in jo vprašal, kaj ji je. .S prestrašenim pogledom se je ozrla po sobi, ljubki sobmi, preoblečeni s pompadournim satinom, zatekla se čisto v ozadje sobe in se zgrudila na majhen naslonjač, ki je stal y kotu. Ža trenotek je ostala tako, skrivajo obraz med^ roka ma, nàto pa jih je umaknila, za-čutivša, da se je nekaj dotika; Nagledala je Riharda prep seboj na kolenih. Šepetal je; “Ljubljena ti moja, ti moja oboževana žena!” Zdelo se.je, kakor bi bil tako fz. razil vse, kar mu je moglo srce za. sanjati najbolj nežnega in sladkega; in kakorv pijanosti je ponovil: DIREKTORJI: Henry A- Kij:«, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waatti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Al" bert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L.ohela in William Johnson, odbornika. “Moja žena!” Ves pomen te besede Simoni še nikoli ni bil tako očiten in tako grozen, kakor sedaj; in žar oči, ki so jo požirale, žar strašnih oči- tega nevidnega obraza jo je bolel in in plašil. “Prosim vas,” je dejala s slabot ni m glasom, “ne ostajajte tako vstanite!.... ” Ubogal jo je in sedel poleg nje. Nenadoma pa ga neko čustvo silno pretreslo “Ali, Simona,” je vzkliknil, “odpustite mi! Tako srečen b,i moral biti, pa toliko trpim!” •N jegov glas je bil tako razburjen, da je bilo jedva razločiti njegove besede. (Dalje prihodnjič) Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGINIA in okolico: G. FRANK HRVATIC, 412 Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico; G J AKOB PETRIČ, . P. O. B. 646, Chisholm. Za GILBERT in okolico; G. JAKOB M TIH VIC,P. O. B. 383 Gilbert. /,a E VE L ETH. in okolico: G, JOHN AIICAN, 305 Faya Road E Teletih.. Za MC K IN LEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34, Me Kinley. Za.Bl WaBIK in okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J PESIIEL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih pioto priporočamo. i_lpravnistvo Slov. Novice. amr., «rili 'J gj 7^] C N -at» ".A " ' Vsaccmu je dana priložnost da lahko zve za bodočnost, živ= ijenja od zibelj do groba tudi 70 krasnih slik pripravnih za okvir, z raznimi druzimi zanim*i vi mi stvarmi- Pošljite 6c v znamkah za Ho» roskop in Katalog. AFRICAN NOVELTY CO- 203 E- 14th St. New York. Ali ste že zavarovani proti t Ì Ce ne, storite to takoj. °gnju? j Ne odlašajte! i % Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem unadu. ! 1 i S, G. Chynowetl) Insurance Agency - C Valerji iz gumija, poseb- ne vrste. Garantiran za tri letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da prepreči okju za mazat da ne pride do girmi ja. Narjen je iz najboljega trdega lesa.v naravni barvi. Imamo v zalogi raznih družili zvijalmkov. katere zato priporočamo ker venu, da Vas zadovoljijo. 5°/c ako kupite za gotovo. KECKONEN HARDWARE CD. Peta cesta, Telefon: 163. Calumet, Mich. Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekoči-ne po primernih cenali. V dokaz temu vedno naraščajoč* število naših odjemnikoy. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinovec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar | želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. SLOVENIAN LIQUOR €0., JOLIET, ILLINOIS-ji H ROJAKI! Ali ste zè kedaj poskusili “PARK PIVO?” Vprašajte izvedence in oni Vam bodo potrdili, da je PARKOVO “ELITES PIVO” najbolje in naj okusne je. Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo! Par k: Brewing Co. MICH. Poleg Godfrey skladišča. ________-o>. 221.Pi. >in ist- Siov. KATOL PODP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. (JLAVNI URADNIKI: predsednik: Joh-i Spreitzer, 218 Oak St.. I’odpfeds.: John Gazvoda, 509 Tam. St... jajnik: Math F. Kobe, 420 7th St............... . Calumet, Lauri n m, . Calumet. Mich. II taj.: Jos. W. Schneller 2(545 Union St. .Calumet, jjjauainik: Jos. Scherinoer, 808 Uak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: ilev. L. Klopčič,:.Calumet, NADZORNIKI: jfiltael Klobuchar, 115 7th St. .... .Calumet, Mich. John IL Fuhek, 2140 Log St.......... Jos K. Sedlar, 577 Cedar St......... ” . POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Lauriu» Jacob Wcrtiu, 221 Allouez St. Florida Loe. j,,,. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich. yjjA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošil jajo naj' se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela jčiCii nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se ,|,ijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so‘-Slov Novice.!> Naznanilo Assessmenta. Assessment štev. 11 za mesec Nov. 1917 je reden brez vsake doli; član in članica plača znesek 80c. SUSPENDOVANi ČLANI. Dii društva sv. Jožefa štev. 1. Lovrenz Illenič, Jose-jh Žaltz ml. ZORE P SPREJETI. Anton Miklič, Frank Shinietz ml. .lohn Al. Jerman, IZLOČENI; Od samoetojneh članov Mike Murn. PRISTOPILI društvu sv, Ane štev 8 M.argaieta Ruppe Uradno Naznanilo. im potom se uradno naznanja pod okrilje Slovenske Katoliške e Družbe v Calumet, Michigan da se bode vršilo 11. glavna iuje ilružlie vjmescu Januarju 1918 (Gas in kraj se bode kas-Mznanil v glasilu) Na podlagi pravil Clan 6. si društva izvolijo zastopnike (delegate) (50 dni pred konvencijo to je v Mesecu ‘hru in Decembru, Vsako društvo bruječe od 8 do 50 članov ničevo do enegaMelegoto. in za vsakih nadaljnih polnih 50 inrun delegata. Zenska društva imajo pravico poslati delegagli delegate kakor si same določijo. Wna delegatov se morajo tako j naznaniti tajniku Družbe ki 'skrbel Ja se naznanilo v tjhisilu Družbe. .1 r, t-TOedruštev in delegate se prosi da prečitajo družbina pravila Ahli razmotri vajo o potrebneh spremembah in dodatkih ki v korist društev in Družbe. Z delovanjem na družbenih sejali časom konvencije se lahko mnogo stori in steni prihrani za-čssa na konvenciji. Naša Katoliška Družba je še mlada in nj ""diti da je vse delo štor jen o. Dob ro delo se vedno lahko zbolj-»e more vsiga storiti da nebi bilo kaj pomanld jivega in '° spremembe. Žel ti je da si bodejo društva izvolila take de (^hije) katerem je društveno delovanje znano’in napredek drnš-'Ružhe pri srcu. 'fatskim pozdravom ostanem Vaš udani sobrat Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. ! Ur, Ovadba in Športi 1van Podlesnik naprHVe ^^strju,po •D ‘dllLj.. • ' a je sicer ie s tarn in r*t rabljoua^ pa še vedno uvnško telo je podobno ^ksti,regH ko]egje SHStavl- z U!i>etiio, Ja Iie i,0 niogla •Dpolnejša tehnika iznajti Lit) ju 1 sau>o nekoliko po-Ce primerjamo toni je du- ■J L. S°m ta stroj, ga dela 8 tem različnega od 'PShneoa duha. ;,1VKL eKa telesa dobro teče Mesilo opravljati svojo ju . 1 , I rel)a da jo telo zdravo a'Oioniiu med njim Da pa m ... koj izvira stari, že to- Ni, r«ni leni rek; Zd ravo dušo teisti. Ije j.* Ija,^ 1 le pravkar prešlo, P° vsej Pra' 'De i 1,:i,ajdb na vseh poljih človeške, delavnosti Več kot v prejšnjih stoletjih zahteva sedanji čas od čleveka dela, pri katerem postaja človeško elo samo orodje, samo stroj za velike, naporno delo duha. Da pa to orodje, ta stroj ne izrabi prezgodaj, da se to kolesca v njeni ne zap aštjo in da ne zarjave je trebat stroj mazati. Najboljše mazilo stroju človekovega telesa je pa telovadba — telovadba vnajširšem pomenu. Tudi medicinska veda je jela spoznavati in vpoševati velike pomene telovadbe in se ne poslužuje pri zdravljeni! Človeškega telesa in še bolj pri odvračevanju bolezni od človeškega telesa samo produktov kemične industrije in fai’macevtičnih preparatov, temveč tudi gimnastike. Da nekoliko natančneje spoznamo ta,za človeško zdravje tako važni in potrebni predmet, bodem razdelil svoj spis o telovedbi sledeče: Najprej podam nei;aj zgodov rine, potem govorim o telovadb-sami in slednjič o sportili. Pretino j,a pričnem s to raz-predelbo, samo nekoliko opombe, j Stojim na stališču da ni dobro se spuščati lajidom v strogo strokovna medicinska vprašnja, kar se tei ko rado in mnogokrat ne v koris-predmeta dogaje ravno prit vprašanjih, ki iutersirajo ne samo ožji krog strokovnjakov, temne so občega pomena za najširee. kroge kakor n. pr. pri abstinenci , od alkoholnih pijač in dr Naj nam olji Kohl zadostuje'samo prindiph j e 1 n o m n e n j e strokom ja kov. jj a j i k, ki se z a-ni.na za to ali ono vprašanje, ki temelji na mnenju strokovnjakov zdravnikov, naj ga obdeluje s stališča, s katerega ga predmet najooli zanima, n. pr. z etičnega, zgodovinskega, gospodarskega, organizatoričnega stališča i. t. d Tako je tudi s telovadbo. Odlični zdaavniki, medicinski kongresi i. t. d, so brez izjeme pripoznali odločilim pomen telovadbe za oh-ra n j en je človeškega zdravja in kot pripomoček, da se zabranijo različne bolezni. To stališče zdravln-kov, katerih sto in sto je vprašanje o telovadbi že strokovnjaško ob-delalo, moramo vpoštevati in potem skrbeti, da se potreba p o telovadbi razširi v vseh krogih, zlasti da v naših delavskih krogih katerim je v prvi vrsti potreba telovadbe. Zakaj, bom Izkušal raz ložiti pozneje. Skrbeti nani je, da se organizirajo telovadni krožki, v katere naj imajo pristop najširši. Midicinci pa bodo storili gotovo svojo dolžnost in stali na 3traži da se telovadila ne spelje na pota kjer bi bila človeškemu telesu v kvar iu ne v korist. Nekaj zgodovine. Bolj kot pojmujemo v sedanjem času pomen telovadbe, so cenili stari narodi, med njimi v prvi vrsti Grki, vrednost telesnih vaj. Ne kateri pisatelji trdijo, da so Indi L 1800. pred Kristusom vpeljali nekatere telsrne vaje, največ v ref-iliazne namene. Od njih so pričele nekatere vaje med Kitajci, ki so gojili gimnastiko gotovo že 0 — • 700 let pred Kristusom. Star je tudi že celo praktični gimnastični sestav Japoncev Dšiu .— Dšitu, katero se v zadnjem čaou goji zla- sttS Buj no, nikjer, je cvela gojitev gimnastike med Grki, ki so dosegli višek ra telovadnem polju iu bili zalo indi tako čvrst in krepak narod ne samo telesno temne tudi duševno, kakor noben drug narod v starem veku. Telovadba Grkov je bila urejena vzorno in n jih olimpske igre so bile narodne svečanosti tako velicega pomena, daj i h primerjamo lahko romanjem, na katerih so se zbirale mnogoštevilne narodne mase in se tu navdtuetale vj ljubezni do domovine, sebe in dela Gfkom ni bila telovadba samo zabava temveč živa potreba. Zaveda-lab so se, da ne krepi telovadba naroda samo telesno, temveč tudi duševno inda jim ustvarja jekleno močne mladeniče in može, katerih telesa so vzor lepote, njih srca pa zakladi srčnosti in možatnosti in n jih razum poln jasnosti in gibčnosti. Telesni iu duševni učinki telovadbe se kažejo pri Grkih v njih umetnosti zlasti v kiparstvu kjer kipi vse telesne iepete kjer j# vsak kip harmonija človekovega telesa io duha, katerega sad je bilo po harmoniji hredeueče svetovno nazirauje lnjglobokost njihov» filozofije. Od njih je pregovor ki velja zlasti sedanjemu časa: Zdrav duh v zdravem telesu. Podpirali; gojili in s tem privedli na visoko stopinjo so pri Grkih gimnastiko zlasti zdravniki, ki sc uporabljali gimnastične vaje, da ubranijo in zdravijo ražini ine bolezni. Ustanavljali so Grki velikanske gimnazije in borilne šole, v katerih so si mildenči pol nadzorstvom izkušenih učiteljev utrjevali s telesnimi vajami telesa in se tako pripravljali za lažje prenašanje bo jnili naporov. Preprosti način njih življenja dnhsainozatajevanja odločnost i. t. d. — vse DRUŠTVENI OGLASI. tinned Angleži in s Američani kakor v sedanjem času Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. št- 2. S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino' Slov. Kat. Pod. druätyö na Laurium. Ima ^ svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Stistaricha’na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vet tin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODPORNIKI ZA 3 LETI: John Gleich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODPORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stubler, Jakob Zimennan, Math Suatarioh, Maršal: Matija StubJer. Poslanec: Jos. R. Sedlar. iiol niški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico. Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo ü mesecev in nadalnih fi mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Qela smrtnimi je $800.00 oziroma $4!# kakor se hoće kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Rmtopnfina znaša sedaj samo $3<)0. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo ezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tainika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet «lieh. K obilnemu pristopu vabi Odbor- Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMEI U. Uradniki za leto 1917. redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v mesecu oq 2 uri po poklati v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesii, fit Mine St. Podpreti: Jos. Bahor. Store St. I. taj: John I). Judnich, 4337—Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe. 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket in Swedetown: Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR Raymbaultown Johu Judnich 4337 DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto Ì9I7. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar. George Kotze. ODBORNIKI ZA 2. LETI. John Music,'Frank Plautz in Mihael Žuuić. Poslanec, Math F. Kobe.-Maršal,Marko Kotze. Vratar. Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečue seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorani URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Sreberuak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Loui šimec, Jos.'Klobuchar, John Gosenca, Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gaz voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. , BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Rej, Blue in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in Jkolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podnore. Vsmrtnine plača vsak član I .00 za pokojnikom, toraj cim već članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino ua $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBUR. Društvo sv. Girila iti Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. trna avole redno zborovati je vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno o b 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zaslon. John D. Zunich. Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John I le n i oh, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $409, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda *1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorelo svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. Jesen ie tukaj. In čas prihaja za oskrbitev obleke in velike suknje, za vsaki dan mr/Jeje vreme. Moder mož ne čaka zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam jamčimo v zadovolnost- Sta* roznani Vaš TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta. Calumet. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se p<£ zmernih cenah ori B. R. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet, Mich goto sa- I dovi vsajeni v mlade duše ukovati gospoda ar. Korošca, tujega ( !) državl jana! Ako uide veleizdajalec dr. Korošec nazaj v Avstrijo, ga je madžarska vlada izpustila iz s v o J i it rok- Koloimtn Tisza (ministrski predsednik) je dal leta 1876.. aretirati Miletiča (srbskega rodol juba) in ga okovanega vželezju pripeljati v Vaco v (v državno ječo), a gospod dr. Korošec ni vreden niti za las matije kakor pa Miletič.Končno: Kaj dela Korošec v Zagrebu! Nič drnce-ga, kakor da hujska Hrvate, da te odtrgajo od krone sv. Stefana in da kot samostojna dežela-— vsto pijo v avstrijsko federalistično državno zvezo. Severni Slovani so se vrgli na severozahodni del Ogrske (»»‘Slovaško), a avstrijski Jugos. lovani na Hrvatsko ingtako Vestno zdravilo dela čudeze Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje L pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih, povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretegtf l ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki s0 nas silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo Pri. da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda bina Trin. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. v*. ' Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja^, lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, jj vzrok pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročil joče otrjvieu ja prebavnih organov .Tr-p ---nar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče ' ; čisto vino. Uri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslal)jje kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko premitijajo dobo, rudarj-'j' m drugih delavcih ki vdihavajo plin ob zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. svojem delu. Vsakdo bo izpoznal vre*ii»«st te», TRENERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revtnutizinu, ,,, ralgiji, putiki; otrpnjehih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje )e j vrsten pii izpahuenjn, pretegnjen ju, otekli n ah iti., iu pri dr_,nje ’ po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah Antiseptika za zunanjo rabo h izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dipi se po vseh lekarnah V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so bila odlikovana naša zd ravila z zlato kolanjo. JOSEPH TRINER, 1.533 — 1339 S. izdelovalec Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Mažari in Jugoslovani. “Slovenski Narod” in -‘Slove-uec” pišeta: Opetovano smo že poročali, s jgai.u trgajo ogrsko državo na severu iti na jugu. Da jo ti lumpje trgajo, to še ue bilo nie hudega, ali da proti tem veleizdajalcem nima nobene besede uiti avstrijska, niti ogrska vlada, ampak se obnašajo tako, ka kor da se gre za Tunguzijo: to je-vendar neznosno! Nihče naj nikar ue teče, da Koroščevo delovanje v Zagrebu ni zločin veleizdajo proti teritorijalni integriteti ogrske države. Tudi madžarski in hrvatski kazenski zakon bi ga kvalificiral za zločin. Dobio je, ako namerava poslanec Korošec preustrojiti teritorij in ustavo Avstrije na fede faliatičnem temelju v državno-zvezo tamošnjih narodov, k temp imamo samo en odgovor: ako se odpravi dualistična državna oblika potem se bo postavila Ogrska na stališče čiste personalne unije. Ali utemeljiti avstrijsko državno zvezo in v ta namen odtrgati dele Ogrske, tako se nismo pogodili! Zato imamo prokleto dolžnost, da obesimo na prvo drevo vaakeo-a. ki prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem temelju hujska. Torej kaj dela ogrska vlada? Ali spi? - V petek in soboto zabavala bodete Minnie O’ Bryant v Grown gledališču z petjem, govorom glazbo. Alkobolova kug’a. J. T- Začetkom XL AL stoletja so se začeli resneje boriti zoper to kugo. Na irskem, Angleškem in v Ameriki je krepko deloval znani apostol zmernosti, F. Mathew, na Nemškem okoli 1. 1830. kapelan Seeling in drugi. Zasnovala so se n r*> razna društva, ki delujejo še danim Kolikor je pijančevanje nravno zlo, ga'je vedno cerkev pobijala v mm verskem pouku na leci, pri pridi- gi in pri misi jonih. To sredstvo je še dandanes večinoma edini odpor zoper to g resno strast. Jako izdatno je posegel vmes naš za ljudski blager vneti vladika A.M. Slomšek 1. 184:1. s svoj-jO knjigo: “Uujte, čujte, kaj žganje dela!”, kateri je dodal tudi še pretresljivo jiesem, v kateri kli-če : Uh sovražniki so vstal’, hudo reč so si izbrali I jubj kruhek nam jemljo, struj) iz njega kuhajo. Razen tega večjega dela ; Na stotine novih plošč. Vam v zabavo in veselje, Če še nimate dosedaj fonografa Nabavite si ga še danes. I ai ine <*$►> J n Richterjev Pain Expeller z sidrom- “Naročite se na Novice» Slov. Slomšek porabil tudi še vsako priložnost, da svari svoje rojake pred to pogubno razvado, kakor spričujejo njegovi spisi. N jogov trud gotovo ni bil zastonj a bil je omejen le na n jegove Čitatelje, Širšo smer si jenainenila Družba treznosti, ki so jo ustanovili jio zgledu drugih enakih družb v Ljubljani in ki obstoji še dandanes. Šteje sicer mnogo udov, večinoma ženskih in otrok, a ustaviti gorja ne more. V novejšem času je to vprašanje prišlo zopet bolj na dnevni red. Izšlo je o njem več spisov, razmo-triva se o njem po shodili, posebno se pa prizadeva naše časopisje, da odpira ljudstvu oči. Vsa ta prizadevanja so hvalevredna in potrebna ker se rešuje po ujili mnogo ljudi, a trajen uspeh je le mogoč ako se vojna zoper ijudskega morivca oganizira ter se zvede z železno vztrajnostjo. K teinu mora pa pomagati vse kar ima količkaj vpliva na občni bla-gor. Pregovor pravi: «ila kola lomi. ‘Ta sila bc morala priti tudi pri. (J as ter nas privesti do pameti Kdor je pa zadostno poučen, naj Prodamo Vam ga na lahke ob roke inV am ne rečunamo nobenih odstotkov pritem. Stroji od 17 do 400.00 dolarjev. Imamo dva uposljenca v svoji trgovini* ki govorita Slovenski in hrvatski jezik. Pridite in prepričajte se sami! h i se McLop-Pearce Music Co- *ui 'illli 't Dl 'ta F Ule Peta cesta. '6ti ftsl. i ricucire še druge da dan rešitve! prej napoči I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” t prej ali Kasneje j si bodete hoteli nakupiti ? Električni likalnik« % ‘Gl hii S l|fHt 'h h «I. I NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? ^ Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. IH oughtonCounty EjflectricUg*1* 53K3K äSSSIE SJESSSS3KSJSSE23ÌE SIK jf SBsBSS SSŽLSS ' ,Vd f\( 'ti