Številka 189. Xs.naja v Trstu ■iti ca le&llai is pianiK i ob 5. uri, ob ponedeii^ili ob 9. ui ijitra]. ?t,4-'imitne številke se prodajajo po 3 nvč (6 atotink) ; mrogir tobakp.ra&h v Tr tu in okolici, Ljubljani, Gorici, juT Petru. Sežani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dorubergu, Solkanu itd. v.fse op I asov se računejo'po vratah (Široke 73 mm, visoke • '■ s de f; z h trgovinske in obrtne oglase po 20 sto t.; :£. osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i o oO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na« daljna vrcta K 2. Muli oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po' 40 -iidinost' gtot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Trst v sredo 11. julija 1906. leca? XXX!. Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Sarcčrira zativ- za v«e leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. —- Na naročbe brez doposlarie naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. kovana pisma se ne sprejemajo in rokopis! se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati sa upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konzorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giovgio Galatii št. 18. PoStno-hranUnienl ra.'un št. 841.U52. itev. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK«. f> Štajer$He$a. (Dopis.) Mariborčanom to skoro nek o-j liko ugaja. Klerikalnega dnevnika nočejo j zavrniti, da pa liberalni dnevnik politične ' kozle preobrača in posnema nemškutarje: to Nemci se iz nas norčujejo, Ljubljančani! .. „ , . ,. ^ .. . u .. . . , , . J J ! r J.1 ..ise jim na tihoma še dobro zdi. Celiam ob-„nas zapeljujejo — tako se je izrazil neki1 0 štajerski rodoljub, ko sva se te dni razgo varjala o slovensko-štajerskih razmerah. Po pravici je mož tožil: Štajerski Slovenci ne i morejo pa ne morejo napredovati v narodnem ■ , oi ,• A , . . . J * .. . x .. da bi zaveli še štajerske Slovence na tisto obziru. — a kai napredovati! — se težko I , , . t , . » 1 I „lnUn nnl.i.Ann nnl- nn .ntni-i CA '/O ftni CO tTtl jim je, vzdržavati se. ohranjati svoje mirodne i sojajo do zdaj oba slovenska dnevnika, toda j bojimo se, da utegne vendar le en del Celjanov poslušati sirenske glasove nesrečnih Ljubljančanov, ki se trudijo dan za dnevom, da bi zaveli še štajerske Slovence na tisto slabo politično pot, na kateri so že oni sami .' toliko let. Radi občinskih volitev v Labinju. pozicije. Ni še dve leti temu, ko so morali \ dovenski poslanci v deželni zbornici v Gradcu ; nastopiti trnjevo pot obstrukcije, ker jim nemški tovariši niso hoteli ničesar dovoliti v i iiarodno-kulturnem obziru. Obstrukcija od tako majhnega števila poslancev je bila graškim Interpelacija posl. Spin či ća in tovarišev mogočnim nemškim gospodom vendar pre. | v seji zbornice poslancev dne 27. junija 1906. hud poper. Sklenili so, da potolažijo te slo- ' Menjujejo se ministerstva in ministri, ali venske nadležneže in obljubili so jim sloven- nikdar se ne menja zistem avstrijskih vlad sko kmetijsko šolo z enoletnim tečajem. S to nasproti Hrvatom sploh, a nasproti onim v drobtinico so morali biti naši zaupniki zado- Istri še posebno. To se vidi na vseh poljih voljni; nadejali so se morda, da potem do- javne uprave, to se vidi še posebno na raznih sežejo še nekaj boljšega. A varali so se, volitvah. Zlorabe in nasilstva nasproti Hrva-bridko varali. Obljubljena kmetijska šola se tom nočejo ponehati. že ni otvorila in se niti še ne ve, kje in kdaj V krajni občini Labinj, ki je po večini se utegne otvoriti. svojih prebivalcev hrvatska, a kjer vendar Ko so slovenski poslanci kljubu temu P^staši gospodovalne italijanske stranke stoje lani ili nazaj v graško zbornico sodelovat, na čela občine, so se vršile začetkom tega naleteli niso na kakošno novo prazno obljubo, občinske volitve. „ i i ► • it -i e i*« volilne liste so bile izložene začetkom a deležni so bili raznih praznih fraz. s kate- . .... , ., . . ; c« ♦ * — i ». meseca januvarja m dotično razglasilo je bilo ram so jih pitah nemški tovariši, ko so naši j j o j zahtevali od Nemcev dovolitve vsaj ene slovanske meščanske šole. Zasmehovali so jih tako rekoč, češ: -Kaj hočete Vi štajerski Slovenci s slovenskimi meščanskimi šolami; saj Vaš jezik ni sposoben za šole, saj nimate knjig za to kategorijo učilnic. Učite se le pridno — nemško, potlej bomo Vas radi imeli. Pametni hodite tako. kakor so kranjski Slovenci ; oni imajo eno samo meščansko šolo, pa že ta je nemška, čeravno so oni manje na Nemce navezani nego Via. Tako nekako so se v Gradcu lani in že prej večkrat norčevali iz štajerskih Slovencev in jih zasmehovali. — Take prijatelje imamo v Gradcu, v Ljubljani pa le malo ali nič boljše. Iz našega središča prihajajo v najnovejšem času glasovi, ki nas hočejo politično zapeljati. Iz Ljubljane prihajajo zdaj dan za dnevom nasveti, da bi se štajerski Slovenci razdvojili, da bi še na Štajerskem nastali dve popolnoma ločeni stranki, stranki, kakoršni sta na Kranjskem, „liberalna*4 (psevdolibe-ralna) in „klerikalna" (to pač v pravem pomenu besede). Oba slovenska dnevnika priporočata to t-plo vsem Slovencem na spodnjem Štajerskem. Oba ščujeta svoje čitatelje, svoje pristaše. kolikor jih že imata, in svoje stanovske tovariše, da bi ogrdila vse druge, ki nočejo trobiti še v liberalni ali klerikalni kranjski rog. „slučajno" tako pribito med mnogimi drugimi razglasili, da je ni bilo možno najti brez pomoči koga, ki je vedel zanjo. Hkratu pa je bilo rečeno, da je reklamacije proti volilnim listam predložiti v prvih dneh razlože-nja istih, dočim niso pristaši hrvatske stranke v osmih dneh niti mogli izvedeti, da so volilne liste sploh izložene. Pot°m so želeli prepisati volilne liste, toda to jim ni bilo dovoljeno. Zahtevali so na c. kr. okrajnem glavarstvu, naj se volilne liste vnovič izlože, ali ta njihova zahteva je bila odbita potom rekurza tako na c. kr. okrajnem glavarstvu, kakor na c. kr. na- mestništvu. C. kr. ministerstvu za natranje stvari se pa ni še zljubilo, da bi dalo kak odgovor na tozadevni rekurz. Tudi potem, ko je potekel termin za izloženje volilnih list, so nekateri volilci brezvspešno prosili, da bi mogli vpo-gledati v volilne liste. C. k. okrajno glavarstvo je sicer naložilo občini, naj dovoli vpogled v volilne liste, ali občina se ni pokorila temu ukazu c. k. okrajnega glavarstva in ni dovolila vpogleda. Že to postopanje občine z volilnimi listami je jasno prepričalo vsakogar, in nadejati se je, da tudi c. kr. avstrijske oblasti, da občina ne misli prav z volilnimi listami in da so iste popačene. Kajti občina, ki postopa lojalno in pošteno se ne boji kazati volilnih list komur si bodi. PODLISTEK. Utisi iz Italije. Spomini s pota. Piše Franjo Krašovec. III. Pred cerkvijo sv. Justine se razprostira ogromen trg. V sredini jc z drevesi obsajen ovalni prostor in na tem prostoru je 82 spomenikov znamenitih italskih mož. Vsi spomeniki so v nadnaravni velikosti. Trg se je prej zval „Prato della valle" ; pozneje pa so Pado-vani čutili potrebo, da so ga prekrstili v ..Piazza Vittorio Emanuele II.*1 Bližala se nam je doba obeda in odhoda, z..to le še par kratkih obiskov zanimivejših stavb. Mimo zvezdarne, ki je na prav dobrem glasu, prihajamo k stolnici, neokusni renesančni stavbi. Pravkar so prihajali ljudje < 1 božje službe, ali zaradi kratkosti časa Mno hiteli dalje. „Loggia del Consiglio" na piazza deir unita Italia se spomenikom Vikt. ^manuela II. vzbuja vsekakor pozornost in pričuje o patrijotični darežljivosti meščanov, Postopanje z volilnimi listami je bilo le ▼ predigro temu, kar se je dalje zgodilo kar bi bile c. kr. oblasti mogle in morale preprečiti, česar pa niso storile, marveč so še sodelovale na tem. Mesto pristašev italijanske gospodovalne stranke je v III. volilnem razredu dne 6. in 7. t. m. neki pretvezni „socijalist"', v resnici pa baron-Italijan, nastopil proti hrvatski stranki, sestavljeni po velikem delu iz kmetovalcev, tako, da sta si dve stranki stali nasproti : v resnici demokratična stranka, ki se je hotela otresti dosedanjega sramotnega občinskega gospodarstva, od katerega ni imela nikdar nič dobrega, in pa stranka imenovanega pretveznega socijalista — prva ob popolnem nepoznavanju volilnih Ust, zadnja pa s pomočjo gospodovalne stranke in ob popolnem sporazumljenju z isto. Pa „socijalist*1, ki se je vedel kakor absoluten gospodar, ki je grozil zastopniku c. k. politične oblasti in grozno klel, je zasedel s svojimi tako mesto v volilnem lokalu, da je bil pristašem ljudske stranke zelo otežkočen pristop do volilne komisije, tako, da je bila nekaterim teh srajca pretrgana, ko so se hoteli preriti, Za pristaše „socijalista" je veljalo čisto drugačno pravilo. Njim ni trebalo, da bi prihajali pred volilno komisijo, ampak je njihova glasovnica romala od roke do roke do komisije, ne da bi bila ta poslednja niti videla volilcev. Po takem je umevno, da so nekateri volilci — kakor so sami pripovedovali in se hvalili — volili po .... devetkrat. O tem je bilo tudi slučajev, da volilca, ki je hotel glasovati za ljudsko stranko, niti niso pripustili k voli t v i, a da so ga potem ko ga je za volilca baron predstavil komisiji, pripustili k volitvi. Tako se je dogajalo brez prigovora in v navzočnosti c. kr. avstrijskega političnega uradnika. Oe le možno še huje je bilo izven volilnega lokala, na trgih in ulicah mesteca. 200—300 najetih ljudij je na vse možne načine zasramovalo kmečke volilce ter jim po načinu potomcev 2-tisočletne kulture klicalo „porchi croati ! porchi ščavi !a in podobno. Slednjič, na odhodu, so jih celo prog a-n j a 1 i. (Z vrše tek pride.) gradnje v tržaškem pristanišča pred proračunskim odsekom. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 10. Proračunski odsek je nadaljeval danes debato o gradnjah v tržaškem pristanišču. Posl. Kramar je vnovič konstatiral, da se ne gre za osebni boj proti bivšemu ministerskenm predsedniku dru. Kiirberju, ampak samo za varovanje gotovih načel, brez katerih ni socijalno življenje možno. Poročevalec dr. V u k o v i ć je priporočal, naj odsek vsprejme predloge podod- ker tak spomenik s kraljem na konju stane vendar premnogo tisočev in marsikaka lačna rodbina bi bila s tem nasičena. Resnične so besede, ki mi jih je rekel v Rimu neki Nemec : „Die Italiener sind eine Nation, \velclie sich anf die Grossen hinauspielen, das Volk aber leidet dabei Hunger". Unita Italia se svojimi kralji je lepa stvar. Ali ob stopnjicah spomenika zmagonosnega kralja sedi mlad berač in hrepeneče steza proti nam svoji od gladu osušeli roki. To je ona nezrela politika in zavožena življenska logika, ki se stotisoči postavlja spomenike, a ne utegne nasititi lačnih želodcev. V zmagonosju in slavju sedi dolgobradi kralj na iskreni vrancu, lovor mu ožarja genialno glavo, pod konjskimi kopiti bliskovo premerja krajino, pod njim se širi država na sever in jug, in krvava svatba njegovega orožja spaja dinastičnega Florentina z republikanskim Sardinijanom: o lelix Italia vic-trix ! ob Tvojem vznožju pa Tvoj narod umira gladu, in Ti se ne sramuješ revščine svojega sinu ? ! Na „piazza dei frutti" in „piazza delle erbe* s steka v pester kolotoč življenje vsega mesta. Tu se prodaja sadje in zelenjava in vrvenje je tu tako zanimivo, da bi človek ure prisluškaval temu kriku in poviku ter pasel oko na sočnih melonah in vseh onih darovih majke prirode, ki imajo pod južnim solncem tako ugodno zavetišče. Poslednja točka našega vsporeda je Salone ali „Palazzo della Ragi one*1, ki se nahaja med omenjenimi dvemi trgi. To je bila poprej justična palača !ter izhaja iz 12. stoletja. V njej se nahaja dvorana, ki je 83 m dolga, 28 m široka in 24 m visoka! Strop je zidan v obok, na stenah je čez 300 alegoričnih tresk iz 15. stoletja. Največa zanimivost pa sta dve egip-tovski gorostasni sohi in leseni konj od mojstra Donatello; bil je to model za spomenik Gattamelati po vzoru konjev na Markovi cerkvi. Slugi, ki nam je odprl dvorano, smo seveda zopet morali dati „mancio*1, ker sicer sta udvornost in uslužnost kmalu pri kraju. Zbirali smo se v Albergo Fanti na Ga- j ribaldijevem trgu. Zasedli smo vse prostore 'na vrtu. v priličju in v I. nadstropju. Cez; poludne je bilo in mudilo se je na vlak, ki odhaja točno ob eni uri. -Zakaj mudilo ? seka, ki bistveno odgovarjajo izvajanjem ministra za trgovino dra. Fožta. Soporočevalec S k e n e je zopet pojasnil pogreške, storjene ob oddaji in izvrševanju pristaniščnih del. Izračunil je, da je bil pri tem državni erar oškodovan za 3 milijone kron. Nadeja se pa od eneržije sedanjega ministra za trgovino, da spravi zavoženo stvar zopet v pravi tir. Priporočil je, naj odsek vsprejme predloge pododseka. Na to je bila vladna predloga vsprejeta s spremembo, da se v členu I. dovoli le 41 milijonov in ne 46 milijonov kron. Nadalje je bilo vsprejetih več resolucijskih predlogov pododseka, v katerih se izreka, da se oddajanje gradenj v tržaškem pristanišču brez poprejšnjega parlamen-taričnega dovoljenja ne strinja z ustavnim proračunskim pravom in nadzorstvom državnih dolgov. Nadalje je odsek o postopanju vlade glede sklepanja pogodb in o poslovanju, ki je s tem v zvezi, izrekel svoje naj-globokeje obžalovanje ter se odločno zavaroval, da se kaj enacega pri prihodnjih državnih gradnjah več ne ponovi. Nadaljne resolucije se nanašajo na ustanovitev tehniške postaje in pomorskega sveta v Trstu. Ko-nečno se poživlja vlado, naj predloži poseben zakon o kontroli resortnih dolgov in točni izkaz vseh resortnih dolgov posamičnih mini-sterstev. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 10. Poslanska zbornica je nadaljevala specijelno debato o obrtni noveli. Zbornica je potem po daljši debati vs prejela nujni predlog, s katerim se poživlja vlado, da povspeši pogajanja z Ogrsko, ki zakonito določi medsebojno razmerje obeh držav. Mini-sterski predsednik je rekel, da se pogajanja prično čim prej. Na obeh straneh se želi, da se razmerje stalno uredi. — Prihodnja seja v petek. Dunaj 10. Govori se, da bo poslanska zbornica zborovala samo še do konca prihodnjega tedna. Odsek za volilno reformo bo zboroval pa še dalje in sicer toliko časa, da dovrši razdelitev mandatov za vse krono- vme. Italijani in volilna reforma. (Brzojavno poročilo). Dunaj 10. Italijanski poslanci so imeli danes predpoludne radi svojega nadaljnega postopanja v volilni reformi klubovo sejo. Tekom debate je klub izrazil globoko zlovoljo nad vedenjem velikih strank, ki priznavajo pravičnost italijanskih zahtev, a jili vendar ne podpirajo. Klub je konečno sestavil konkretne zahteve glede števila mandatov in razdelitve volilnih okrožij ter je to takoj zaupno prijavil vladi in strankam ; od vsprejema omenjenih zahtev bo odvisno nadaljno postopanje kluba. Popoludne bo imel klub zopet sejo. mi porečete, saj imate posebni vlak, ta mora čakati na vas Je že res, da imamo svoj vlak, ali vzlic temu se mora čas natančno držati, sicer mora naše „poradatelstvo" (vodstvo) plačati železnici „penale". Ž W.nica je vendar tudi v zadregi, ako posebni vlaki ne odhajajo točno. Po dolgem času obed, kakor smo si ga davno želeli. Dobro, okusno, in jedi v izobilju. Posebno so nam ugajali „pi-selli"1, zelen grah. Vino je bilo padovansko, bagnoli nazvano. Na kolodvoru se nam je pri odhodu pripetil jako nemil slučaj ; pravzaprav se je samo dotikal našega tehničnega voditelja g. Sulca. Omenil sem, da smo si najeli dva postrežčka, ki sta nam stražila vlak. Zahtevala pa sta vsak horendno svoto 12 lir ! Italijani imajo kakor svoj princip, da tujcu derejo kožo pri živem telesu. Skubejo ga, kolikor se da. Koliko naših popotnikov jih je reklo vsled tega, da ne pridejo nikdar več v Italijo. Jaz za svojo osebo, hi srčno rad še kedaj pogledal v Italijo, ali samo tega oderuštva se bojim. Neusmiljeno ravnnjo ti ljudje s ptujcem. Ako je ta podla kombinacija Italijanov logična, to je seveda drugo vprašanje, ker mnogo, premnogo je ljudi, ki Stran II. »EDINOST« št. 189. V sredo, dne 11. julija 190« Ogrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo) Budimpešta 10. Zbornica je danes nadaljevala adresno debato. Govorili so posl. Jehlička (Slovak), Avrel Vlad (Romun), Banfty, Julij Maniu (Romun) in ministerski predsednik dr. Wekerle. — Prihodnja seja jutri. ____ Volilna reforma. Po razgrajanju in razmetavanju stolic — obstrukcija. Tako so določili gospodje v italijanskem klubu. V predsinočnji seji je imel poslanec Bartoli triuren govor. Del svojih izvajanj v obstrukcijonistiške svrhe je podal v italijanskem jeziku. Sicer pa se je „lovil", kakor vsakdo, ki mora braniti slabo stvar. Slikal je grozno sliko o krivicah, ki se gode Italijanom v Avstriji, apeliral je na Nemce in jim ob enem grozil. Pri tem je bil pa tako nepreviden, da je oživel reminiscenco na tisto glasovito celjsko vprašanje in je priznal, kako brezglavi in neresni so italijanski politiki. Prosil je milo Nemce, naj ne store več tega Italijanom, kar so jim storili ob rečenem celjskem vprašanju — ko so jih Nemci jednostavno prevarili. Italijani so se namreč eksponirali za Nemce in ozlovoljili s tem vse Slovane, a Nemci so jih potem ob vprašanju pazinskega gimnazija — pustili na cedilu. Kaj tacega se italijanskemu klubu zopet zna zgoditi! ! V hipu, ko smo sinoči pisali te vrstice, nismo imeli še nikakega sporočila z Dunaja, kakov je bil konec sinočnje odsekove seje in je-li g. Bartoli kaj dosegel se svojo obstruk-cijo ? ! Ce vlada ostaja zvesta stališču, na katerem je bila doslej — da je namreč odklanjala vsako spremembo, ako se nima doseči potoni kompromisa — potem ni zelo verjetno, da obstrukcija donese Italijanom lovorovih vencev. Morda je res izbcračil zavezništvo Nemcev. Samo na nekaj pozabljajo ti gospodje, na to namreč, da je obstrukcija dvorezen nož in da obstrukcijo znajo tirati tudi drugi proti — italijanskim zahtevam ! Vsi hipni vspehi, ki jih Italijani dosezajo tu pa tam se svojo politiko slavofobstva ne morejo prikrili dejstva, da se ta politika premika na viseči ravani, po kateri vodi pot — niz-dolu. iz Hrvatske. Zadoščenje Hrvatom na Reki. Z Roke poročajo od 9. t. m.: Da popravi pogreško, ki jo je storil s svojim instalacijskim govorom, v katerem je popolnoma prezrl Hrvate, je prišel danes o poludne reški guverner grof Nako v hrvatsko čitalnico n a Ileki ter je na pozdrav predsednik:« čitalnice odgovoril, da je zelo srečen, da je prišel vrnit obisk temu društvu, k i tvori središče društvenega življenja reških H r v a t o v, ki so zelo važen faktor v življenju mesta Reke. To je bil edini način, da mu se da prilika. da prizna hrvatski element na Reki. Popoludne se je odpeljal grof Nako z državnim parnikom, da obišče pristaniške urade v hrvatskem Primorju. Na morju ga je pričakoval parnik „Tatra". Čim je stopil nanj, enkrat prihajajo v Italijo in nikdar več, dasi bi radi prišli, da bi se ne bali oderuštva. Ta žalostna stvar dosega svoj vrhunec, ako tujec ne umeje jezika ; ker brez laščiue se vendar le težko izhaja in ptujec mora mnogo dražje plačevati vse, ako ne umeva jezika. Naš aranžer g. Sulc si je hotel pomagati s francoščino, ali postrežčka ga nista umela. Izmed vseh nas 300 popotnikov pa smo samo trije ver- ali manje obvladovali laščino : češki župnik-pisatelj Smid, neki slovenski Jduliovnik z Goriškega in jaz. Ali oba sta se najbrž namenoma odstranila, ker sta, vedela, da je afera kočljiva. In tako sem moral jaz odpraviti predrzneža. G. Sulc jima je ponujal 10 kron a!i zastonj. Razdraženost se je stopnjevala, ko je prišel postajenačelnik in silil na odhoJ. ker čas je že potekal. V bližini sta stala dva mestna stražnika, ki pa sta se kazala popolnoma indiferentna. Ne vem, ali so železniški uradniki hoteli končati afero, kajti poklicali so orožnike, in kakor da ju je iz neba izpred prestola božje pravičnosti presadil doli na grešno zemljo, stala sta med nami dva karabinierja. Dasi smo karabinier-jama pisano na belem dokazovali, da zakonita tarifa zahteva za takšno službo, kakor sta nam jo izkazala težaka samo 10 Lir, sta se karabinjeri a zavzela za krivični interes po-strežčekov. (Pride še.) je bila razobešena hrvatska zastava tam, kjer je bila povodom instalacije umaknjena. Tako' je bilo dano zadoščenje hrvatski zastavi. Konferenca pri banu. Iz Zagreba javljajo, da se je v ponedeljek dopoludne vršila pri banu konferenca novih oddelnih načelnikov. Soditi je po tem, da je imenovanje nove vlade dovršen čin in da so končno ostale brezvspešne vse mahinacije, ki so šle za tem, da bi se imenovanje novih načelnikov preprečilo. Dogodki na Ruskom. Kazenska razprava radi predaje torpe-dovke „Bjedovij". Iz Kronstadta poročajo od 9. t. m.: Na današnji razpravi pred pomorskim vojnim sodiščem radi predaje torpedovke „Bjedovij", je zahteval admiral Rožestvenski. da bodi po zakonu on sam, kakor najviši poveljnik na „Bjedovij upodvržen najstrožji kazni. Brodovje in ruski narod, ki sta bila razžaljena vsled predaje stavljata (tako je zaključil admiral) svoje zaupanje v sodišče in pričakujeta, da se krivce kaznuje. Drobne politične vesti. Italijanske finance. Rimski Ust „Giornale d" Italia" piše, da se sklepni račun bilance za 1905/06 zaključi s prebitkom okolu 50 milijonov lir. Tretji panameriški kongres. Dne 21. t. m. se sestane v Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije, tretji panameriški kongres, katerega se udeleži tudi državni tajnik Severoameriških Združenih držav, Root. Domače vesti. Za pravo našega jezika na sodiščih. Slovenski odvetniki in kazenski branitelji v Trstu so predložili predsedstvu tukajšnje ces. kr. okrajne sodni je za kazenske stvari to-le pritožbo oziroma zahtevo : „„Slavno predsedstvo c. kr. okrajne sod-nije za kazenske stvari v Trstu ! Na c. k. okrajni sodniji za kazenske stvari v Trstu se vršijo kazenske razprave in se proglašajo razsodbe izključno v italijanskem jeziku, tudi če je dotična ovadba slovenska in če stranke in priče govorijo slovensko; pogosto se dogaja, d a sodnik ne umeje ne prič ne ovadbe in da se poslužuje potem razni h n e p o k 1 i c a n i li tolmačev. Ker je tako postopanje v kvar justici in tudi protizakonito Izjavljajo podpisani odvetniki in kazenski branitelji, da se za naprej hočejo posluževati pri slovenskih strankah le slovenskega jezika. in zahtevajo, da se v takih slučaj ili, kadar obtoženec govori slovensko, oziroma, kadar je ovadba slovenska, napravita zapisnik in razsodba v slovenskem jeziku, ki je ravnotako deželni in sodni jezik kakor italijanski. Da se omogoči ta jezikovna ravnopravnost na c. kr. okrajnem sodišču za kazenske stvari, kakor je že uvedena na c. k. okrajni sodniji za civilne stvari in na vseh drugih sodiščih v T r s t u, za katerimi je daleč zaostalo v jezikovnem pogledu to c. kr. okrajno sodišče za kazenske stvari. predlagajo podpisani, da slavno predsedništvo tega c. kr, okrajnega sodišča za kazenske stvari blagovoli ukreniti vse potrebno za to. da bo možno razpravljati pred to c. k. okrajno sodnijo tudi v slovenskem jeziku, naprav-ljati slovenske zapisnike in razsodbe. O rešitvi pričujočega predloga naj se obvesti podpisane v roke prvopodpisanega, odvetnika dr.a Gustava Gregorina. Trst, dne 6. julija 1906. Dr. Gustav Gregorin 1. r., dr. Edvard Slavik 1. r., dr. Otok. Rvbar 1. r., dr. Iv. Abram Lr., dr. Mat. Pretner 1. r., dr. Konrad Vodušek 1. r., dr. Fran Brnčič 1. r., dr. Ferdo Černe 1. r., dr. Josip \Vilfan 1. r, Ante Mandič 1. r., dr. Boleslav Bole 1. r. Sedaj še par besed od naše strani. Od strani predsedstva c. kr. okrajnega sodišča za kazenske stvari v Trstu — pričakujemo z vso gotovostjo, da ugodno reši to vlogo ter ustreže tej na zakonu, na principu pravičnosti in na interesu justice bazirani zahtevi naših kazenskih braniteljev. Hvaležni moramo biti tem poslednjim, da so tako energično stopili v boj, in da hočejo tudi na polju kazenskega sodstva izvojevati našemu jeziku vso pravico, kakor so jo izvojevali že v veliki meri na polju civilne pravde. Tem veča je dolžnost za vse slovenske stranke, da podpirajo ta boj in da se na razpravah ne da-jajo zavesti od nikogar in pod nobenim pogojem, da bi govorile drugače, nego slovenski. Slovenci, na noge za svoje pravo in svoj Ugled. Pod tem naslovom smo prejeli: Tugo in Žalostjo v srcu sem čital po novinah, kako preziran je naš jezik na novi železniški progi. Globoko ost v srce mi je pa zadala vest, da so povodom otvoritve te proge prepovedane slovenske trobojnice. Torej tako daleč smo že prišli, da Slovenec na lastni grudi ni gospodar razobešati svojih zastav. To je škandal, da ga nima para. Odločno se moramo postaviti po robu tem in-sultom. Imeti hočejo boj, — dobro, naj ga imajo! Pravica mora vendar zmagati prej ali slej ! Na noge torej poslanci, županstva, sploh vsi zavedni Slovenci, ki vam je na srcu usoda milega našega rodu! Zberite se v mogočno armado in zahtevajte svoja prava v vsakem pogledu! Povejte našim nasprotnikom, da nismo in nočemo biti sužnji, temveč svobodni državljani, deležni vseh pravic, kakor smo deležni dolžnosti. Se jedno. Moje mnenje je : ker že nočejo videti naših trobojnic, naj ne vidijo n i k a k e ! Slovenci, ne razobesite isti dan nikake zastave, ni deželne ni cesarske, v oster protest proti takemu postopanju naših sovražnikov. Će oni ne spoštujejo nas, tudi mi nismo dolžni njih. Zob za zoh, oko za oko ! ! ! Od druge strani pa smo prejeii : Mandarinske odredbe avstrijske vlade razbuijajo vedno bolj naše čez mero potrpežljivo ljudstvo. Zastareli vladni aparat je komaj izbacnil deželni slovenski jezik iz kolodvorov nove železnice in že je zopet prepovedal razvesiti slovenske trobojnice na dan otvoritve železnice na kolodvorih, ki so izključno na slovenski zemlji ! Ali smo res že na Turškem — ali pa jih je strah trobojnic — teh nemih prič — ki postavijo na laž vse njihovo uradno štetje in govoričenje V Dobro; mi bomo vendar-le in to čim številneje razvesili ta dan naše trobojnice povsodi, koder teče nova železnica, ali iz-ključali bomo vsako drugo in tudi črnoru-meno zastavo onega dne in tudi v naprej. Upamo, da nam bodo v tem pogledu skoro sledili tudi oni, ki so se doslej še toliko slepo ogrevali za... veteranske slavnosti in ('ustozze ! Občinskim zastopom in našim županom je v neizogibno narodno dolžnost, da preskrbe za primeren odgovor tisti naši vladi na takem žaljenju. To morajo storiti, ker sicer ne bi zaslužili imena slovenskih mož. Med našim ljudstvom naj bo manje in manje število njih, ki imajo pred vlado božji strah. Če otroka vedno tepeš se privadi šibe in postaja drzen ! Vlada sama je kriva, da postajajo srca hladna in zamrzavajo, oblasti ne bodo v dopisih več čaščene z: veleslavno, veleslavna, slavno itd... Ljudstvo se zaveda, da vlada ni rodila ljudstva, ampak narobe: vlado si je postavilo ljudstvo v obrambo — ali ne za tla-čitelja. Zbijati šale z ljudstvom, ki je politično dozorelo, to je nevarna igrača. In to naj bi bili — socijalisti. V Puli izhaja pod imenom „La Terra d' Istria" neki italijanski list, ki pravi o sebi, da služi stvari socijalizma. Kaka socijalistična — roba je to in kako služi principom in idejam socijalne demokracije — to bodo čitatelji videli takoj le iz par citatov, ki jih prinašamo tu doli. Kakor da gre za stavo z i?, drom. Bartolijem se huduje proti krivicam, ki jih baje vsebuje vladni načrt volilne reforme za istrske Italijane. In z istim — resnicoljub jem, ki odlikuje gospoda Bartolija in njegove kolege v italijanskem klubu, in z istim drznim čelom, ki je občudujemo na naših italijanskih politikih ob vprašanju volilne reforme : trdi tudi nazovi-socijalistična rLa Terra d' Istria;t, da se hoče Italijane potisniti v razmerje inferijo mosti nasproti drugim narodnostim in izlasti nasproti Slovanom!! Prav tako in nič drugače govore tudi najsrditeji italijanski nacijonalisti Bartolije-vega kova in po svoji vzgoji in po vsej svoji koristi naj huji sovražniki socijalno-demokratičnih idej in principov!! Način, kakor „La Terra d'Istria" brani stvar — svojega soci-j a 1 i z ni a, ni koncem konca nič druzega, nego fanatično — nacijonalistiško hujskanje, kakor je zlobneje ne more opravljati niti tržaški „Piccolo"4. Ali najhujega še nismo povedali. Vsakogar, ki ima le iskrico pravega socialističnega in demokratičnega čuta v sebi. mora obliti rdečica srama, ko je prečital. kar je dalje napisala „La Terra d' Istria". Ob glasnem povdarjanju, da piše v imenu italijanskih delavcev, ponižuje in zasmehuje njihove tovariše slovanske narodnosti!! Čujte le, kako piše! Te-le so točno prevedene besede tega nazovi-socijalističnega glasila : „Mi, ki smo bili rojeni in smo vzrastli v teh krajih, vemo prav dobro — ker nas uči izskušnja —. da so italijanski delavci bolj inteligentni, bolj naobraženi, nego li slovanski!!" Ko smo to čitali, zdelo se nam je kakor da vidimo pred seboj na tleh — raztrgan na tisoč koscev — ves socijalno - demokratični program in da te koščke tepta z nogami v blato — „socijalistieni" organ pulski. Kaj mislijo čitatelji: kaka „socijalistična*4 roba je to ?! Te izpovedbe lepe duše so nam prišle ravno prav, ko smo ravno danes začeli prijavljati interpelacijo o občinskih volitvah v Labinju, kjer je označeno, kako so tamkaj besneli ,.Terri d' Istria" sorodni „socijalisti". (katerih tip je — znani baron L a z z a r i n i) proti resnično ljudski in demokratični stranki. Ta pojav je za našo javnost zelo intere-santen in kaj poučen. Zato se utegnemo še pobaviti žnjim in z odgovorom, ki ga je dalo „Terri d" Istria" tržaško socijalistično glasilo „II Lavoratore". In socijalno - demokratična stranka ima zares sto razlogov, da se o pravem času saldira vspričo dejstva, da so se nje pristaši v sosednji pokrajini že izgubili v labirint italijanskega šovinizma in megalomanije ! Premeščenja in imenovanja na srednjih šolah. Profesor državne realke v Trstu dr. Norbert K r e b s je premeščen na državno realko v XIII. dunajskem okraju, su-plent na akademični gimnaziji na Dunaju dr. Karol Goli je imenovan detinitivnim suplen-tom na državni realki v Trstu. Nadalje je bil definitivni suplent državne realke v Trstu dr. Herman T e r t s c h premeščen na državno realko v XIII. dunajskem okraju, pro-vizorični suplent niže gimnazije v Kočevju Avguštin Kofler je menovan definitivnim suplentom na državni realki v Trstu. Dvorni svetnik profesor Jagtć. profesor slavistike na dunajskem vseučilišču je v nedeljo praznoval HS-letnico svojega rojstva. O priliki petletnice! Let -s je minolo pet let, odkar je pevsko društvo ..Kolo" razvilo svojo društveno zastavo. Ob tej priliki priredi društvo veselico s petjem, igro, tamburanjem in šaljivo po>to. Kateremu tržaških Slovanov ni ostala v neizbrisnem spominu ona slavnost, na kateri se je zbralo nad deset tisoč oseb. Prostrani vrt šole družbe sv. 1'irila in Metodija, pri sv. Jakobu, ki je bil bogato odičen z narodnimi zastavami, je bil natlačen do zadnjega kotu. Vsa društva Trsta in okolice so se radovoljno odzvala povabilu „Kola" ter so pripomogla, se svojo udeležbo, da se je ta slavnost tako veličanstveno izvršila. Celo bratje iz bele Ljubljane in Gorice so se odzvali povabilu. Pevsko društvo „Ljubljana" iz Ljubljane in „Glasbeno društvo" iz Gorice sta prihitela, da tudi ona sodelujeta na redki slavnosti t r da se svojo udeležbo povišata nje pomen. Veličanstven je bil trenotek. ko je iz stotine grl naših vrlih pevcev zadonelo „Morje Adrijansko" in ,Slovenac i Hrvat". Navzoče občinstvo je prirejalo burne ovacije našim pevcem in posebno pevskemu društvu „Kolo", katero se ni strašilo truda in stroškov v ta namen, da se ta slavnost izvrši čim veličar-stveneje. Slavno občinstvo je pokazalo tisti dan. kake simpatije goji do pevskega društva „Kolo". Ob prihodu zunanjih udeležencev slavnosti se je zbrala velika množica občinstva na južnem kolodvoru ter je burno pozdravljala došle goste. Zastonj so bile prošnje oblasti, da bi došle goste vsprejeli z molkom, kajti občinstvo je ob prihodu vlak;' pozdravljalo goste z burnimi „Živio"- in „Na zdar~-klici. Tržaški Slovani so pokazali onega dne. da so tukaj doma ter da ne zatajujo svoje narodnosti. Dokaz temu je. da se je na pf -poludanski slavnosti udeležilo nad deset tisoč oseb. V želji, da se dostojno proslavi spomin na te znamenite dogodke, se nadej; odbor „Kola", da se slavno občinstvo tudi sedaj odzove njega povabilu ter da se mnogoštevilno udeleži te obletnice, ki bo v nedeljo dne 15. junija v „Narodnem domu" v Barkovljah. Torej, na veselo svidenje! V sredo, dne 11. julija 1906 »EDINOST« štev. 189. Stran HI Veliko narodno slavlje v Tolminu. Soudeležbo so prijavila do sedaj nastopna društva: 1. Narodna čitalnica v Kanalu, ki nastopi oficijelno s polnim mešanim zborom rBurja". 2. Tolminski pevci in pevkinje nastopijo z mešanim zborom „Križaci na moru". 3. „Kolo" v Trstu se vdeleži korporativno in najme v to svrho separaten vlak. 4. „Sokol Solkanski" se udeleži slavnosti korporativno in in samostojno s telovadbo na orodju. 5. „Narodna čitalnica" v Cerknem pride na slavnost korporativno se zastavo in pevskim zborom. Oficijelno bodo peli: S. St. Mokranjac „Iz moje domovine, roku vet srbskih narodnih pesmi" za mešan zbor. 6. „Pevsko in glasbeno društvo v Gorici", se udeleži slavnosti s polnim zborom. Peli bodo moški zbor: „Hercegovska" in polni zbor : „Veseli pastir". 7. „Slov. bralno in podporno društvo" v Gorici je pričelo s pevskimi vajami za veliko slavnost v Tolminu. Končni izpiti na viši trgovski šoli Revoltella so se vršili dne 6., 7. in 9. t. m. Na izpit se je prijavilo 8 rednih in 3 izredni slušatelji. Od teh 11 kandidatov sta dva položila izpit z odliko, trije pa z dobrim vspe-hom, skupno torej le petorica. V tej petorici so Slovani: Josip G r ž i n i ć (Hrvat) z odliko. Rudolf G u 1 i č (Slovenec) in Anton Dabinović od Štefana (Srb). Skupno število slušateljev na teh tečajih je iznašalo 40. Naročnikom telefona. Ker bo v drugi polovici meseca avgusta t. 1. povodom v tem času vršečih se selitev tudi potrebna premestitev mnogih telefonskih naročniških postaj, vabijo se gospodje telefonski naročniki, da tozadevne pismene prošnje v svojem lastnem interesu že tekom mcseca julija vpošljejo c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da bo premestitve telefonskih postaj možno izvršiti pravočasno. Sokolstvo in slovenski dijaki. V „Omia lini" čitamo : Na letošnjem zborovanju „Slovenske sokolske zveze" v Brežicah se je povdarjalo, da se slov. dijaštvo premalo zanima za sokolstvo in da je število dijakov-sokolov sramotno majhno. O pomenu sokol-stva za dijake je narodno radikalno dijaštvo razpravljalo že na prvem občnem zboru ,.Pi o?vete" in je tudi „Omladina" prinesla tozadevno predavanje g. dr. Ravniharja. Vendar povdarjamo danes še enkrat, da je sokolstvo največjega pomena za dijaka samega, ker -i s sistematično telovadbo okrepi svoje telo. katero je vse leto pri svojih študijah zanemarjal, na drugi strani pa si najde v sokolskih društvih torišče za svoje izobraževalno delovanje. Pozivu sokolske zveze se pridružujemo tudi mi in poživljamo vse svoje somišljenike, da vstopijo vsak v svojem kraju v sokolska društva in delujejo v njih vsestransko. Gigantski kinematograf v ulici Mira-iiiar priredi danes svojo prvo predstavo. Začet-).-k ob H. uri in pol. Predstava konča ob 11. uri. Demonstracija radi obstrukcijonistiČ-nega govora poslanca Bartolijav odseku za volilno reformo. Splošni štrajk ? Včeraj je bilo povsod govora o obstrukciji, ki jo je vprizoril v odseku za volilno reformo poslanec Bartoli s tri ure trajajočim govorom. Izvzemši številce neprijateljev volilne reforme, ie bilo vse ogorčeno rodi tega Bartolijevega postopanja. Prijatelji volilne reforme so to obstrukcijo obsojali z najhujšimi izrazi. Po sebno je kipelo v socialističnih krogih.; Sinoči pa, okolu 7. ure in pol, seje bilo nabralo na velikem trgu blizu 1000 oseb. Prišli so bili na trg od raznih strani, a največ po korzu, v gručah po 5—6 oseb. Na trgu je g. Valentin Pittoni držal govor, v katerem je žigosal postopanje poslanca Bartolija in sploh onih poslancev, ki so se kakor-sibodi pokazali protivnim volilni reformi. Za tem so šli demonstranti e v dolgem sprevodu okrog Llojdove palače, po obrežju do ulice Nuova, preko te ulice na trg Cari o Goldoni, kjer je gospod Pittoni držal zopet kratek govor. Mej potjo so demonstrantje vsklikali »abbasso Bartoli!" (doli z Bartoli-jein) „abbasso la camorra!"* (doli s kamoro) „viva la riforma elettorale (živela volilna reforma) itd. Najbolj so pa vpili na trgu Goldoni, in sicer pred „Piccolo"-vo hišo. S trga Goldoni so šli proti delavskemu domu, kjer so se slednjič razgubili. Sicer so se demonstrantje vedli mirno in policija ni imela nikakega povoda intervenirati. Demonstracija, ki je začela ob 7. uri in pol zvečer, je končala okolu 9. ure in pol. Govori se tudi mnogo o jako bližnjem splošnem štrajku ; vendar ne vemo še nič gotovega. Kakor hitro so opazili, da se zbira na trgu nenavadna množica ljudstva in da se nekaj pripravlja, so v kavarni „Al Municipio" j (ki je v pritličju magistratne palače) z vso naglico in z velikim ropotom zaprli vsa okna in vse vrata! ! Kdor kriči ima vedno prav. Neka tržaška poulična pesem pravi: „Za chi che žiga ga sempre ragion!" Te besede so prevedene v naslovu, a da so resnične, je dokazal predsinočnjim 34-letni Anton G. Ta človek je namreč pod nadzorstvom policije in mora biti ob 9. uri zvečer že v postelji. Predsinočnjim so ga pa mnogo pozneje našli redarji v nlici del Pozzo bianco. Ze radi tega, ker se ne sme ob tisti uri klatiti po mestu, in pa ker se jim je njegovo vedenje sploh zdelo sumljivo, so ga redarji aretovali in ga odvedli na stražnico v ulici dei Ket-tori. Tam službujoči redarstveni nadzornik je Antona G. vzel na zapisnik in ga hotel potem v spremstvu redarjev poslati k policijskemu uradniku v ulici Tigor. Aretovani je pa protestiral in začel kričati in teptati z nogami po tleh. Redarstveni nadzornik si je pa gotovo mislil: ker tako kriči, ima gotovo prav. In spustil ga je na svobodo. Jako drage razglednice. — Trgovski agent Ivan Sesling, stanujoči v ulici sv. Lazarja št. 8, je bil v nedeljo zvečer v kavarni „Centrale" na Ac^uedottu. Prišel je bil k njemu krošnjar z razglednicami, „16-letm Angel D., stanujoči v ulici delle Beccherie. Sesling je od krošnjarja vkupil nekoliko razglednic, a ker ni imel drobiža, da bi mu plačal, mu je izročil 20 kronski bankovec, češ, naj ga zmenja pri blagajni kavarne. Krošnjar je sicer res zmenjal bankovec, a potem — videči, da ga Sesling ne opazuje — se je izmuznil iz kavarne z vsem denarjem. Sesling je prijavil dogodek na policiji. Pretep mej lahkoživkami. Predvčerajšnjim popol. so lahkoživke 22-1. Marija B., 21-1. Hilda T., in 26-1. Marija G. sedele pri ča-šali piva v neki beznici v ulici di Crosada. Hkratu so se pa začele iz ničevega razloga prepirati mej seboj. No, iz prepira je kmalu narstal pretep, a posledica tega je bila, da je imela Marija G. porezano levo roko. Na ta babji krik sta prihitela dva redarja, ki sta vse tri babnice odvedla na policijo, kjer so jih vzeli na zapisnik in jih potem izpustili na svobodo. Neznani so predminolo noč vlomili v stanovanje branjevke Frančiške Stoka v ulici Giulia št. 12, in ukradli ovratnico, vredno 2 kroni, klobuk vreden 5 kron, in zastavni listek za 30 kron. Izginil je. Gospa Josipina Indof, stanujoča v ulici deir Acquedotto št. 62, je prijavila včeraj predpoludne na policijskem komi-sarijatu v ulici Luigi Eicci, da je že pred par tedni izročila nekemu Kome u S., ki stanuje v ulici della Barriera veccliia. par zlatih uhanov z demanti, vrednih 100 kron, in več drugih dragocenostij. Izročila mu jih je, da bi jih popravil ali pa prodal. A od tistega časa, ko mu je ona izročila svoje stvari, je Romeo kar izginil, in ves njen trud. da bi ga našla, je bil brezvspešen. X£o'n4ar in vrome. Danea : Pij L, pa-:ež iii mučeueo; M.'do; Mro^ava. - .luni: Mohor i>i For-tuuat. mnćcnca : Sa vi-a ; Ja ostava. — Temperatura včfrai: «b 'ž. uri popoludns -j- 2*>" Celsiua. — Vreme včeraj: oblačno. * V.", umirovljenec K 2, Jenko Štefan Pod« graje, B. Bistrica K 3*50. Iskrena hvala! Drusiuene uesli in zabaue. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu in Svetoivanski tamburški zbor priredita v nedeljo dne 22. julija izlet v Kobdilj pri Štanjelu. Tam bo koncert s sodelovanjem tamošnjega pevskega in bralnega društva rSlovan". Podrobnosti o tem izletu se objavijo za par dni. Tržaškemu podp. in bral. društvu*1 je bil od tukajšnje redarstvene direkcije vročen dekret od dne 27. junija 1906 St. 33/13, s katerim je dovoljeno temu društvu, nabaviti si zastavo po predloženem uzorcu, s pristav-kom, da se mora za vsakratno razvitje iste vprašati dovoljenje (pri nas običajna utesnitev). S tem je vložen glavni kamen v temelj bodoče slavnosti, ki se bo vršila 5. avgusta v rNarodnem domu" pri sv. Ivanu. Tistim društvom, ki so bili ;še v dvomu, da-li se bo res vršilo razvitje, prinašamo to gotovo vest. Darovi. Moški podružnici Cirila in Metodija so poslali gg.: Bukovec Fran Trviž K 4, Pi-| ciga Josip. Dekani K 1*50, Počkaj-Kogel K ! 4, Kjuder Anton, Barkovlje K 4, Loi Josip K 4. Svetoivančan v Mokronogu K 2, Hrast • Aut on K 10, Zidar & C. Rocol K 10, „A. Razne vesti. * Hrtbolazec ponesrečil. Kakor poročajo z Dunaja, je na Raksu dunajski odvetnik dr. Eisler strmoglavil v globočino ter ostal mrtev na mestu. * Rockefeller — Francoz. Kralj ameriških milijardarjev John de Rockefeller je, kakor pišejo ameriške novine, rodom Francoz. Ko se je njegova rodbina naselila v Ameriko, so se zvali Roquefeville, tekom časa se je pa francosko ime poangležilo. Tako se je tudi ne\vyorški senator Depew prvotno zval Dupuy. Brzojavne vesti. Angležki kralj je vsprejel srbskega odposlanca. LONDON 10. Kralj Edvard je včeraj vsprejel srbskega odposlanca. Viljelm II. na Norvežkem. DRONTJEM 10. Cesar je sinoči priredil na jahti rHamburg" banket na čast kralju Hakonu. Kuga. PETROGRAD 10. V neki vasi pri Pav-logradu (guber. Jekaterinoslav) so konstato-vali sibirsko kugo. Srbija in Bolgarija. SOFIJA 10. Tukajšnji srbski agent Si-mić se je včeraj dve uri razgovarjal z mini-sterskim predsednikom. Simić je menil, naj bi bolgarska vlada izdatneje podpirala Srbijo v carinskem sporu z Avstro-Ogrsko, nego je to storila v carinskem sporu meseca janu-varja. H u s i j a. ODESA 10. (Petrograjska brzojavna agentura). A" tukajšnjem pristanišču je pričel splošni štrajk. PETROGRAD 10. Brzojavke, prihajajoče od različnih strani potrjujejo, da se agrarni nemiri razširjajo. Iz Novo-Tukeraj-skega brzojavljajo, da niso kozaki neke sot-nije dovolili v mobilizacijo nove sotnije drugega sklica ter so sklenili naprositi državno dumo, naj deluje na to, da se že mobilizirani kozaški polki pošljejo na dopust. Razsodba v stvari torpedovke „Bjedovij". KRONSTADT 10. Pomorsko vojno sodišče je včeraj po deveturnem posvetovanju v stvari predaje torpedovke rBjedovij" Japoncem, izreklo nastopno razsodbo : 4 častniki so bili spoznani krivimi, da so s premislekom predali BjedovijJaponcem, radi česar jih sodišče obsodi na smrt; vendar se jih priporoči milosti carjevi s prošnjo, naj smrtno kazen, z ozirom na olajhčajoče vzroke, spremeni v to, da se jih odpusti iz službe in da izgube še nekatere druge pravice. A d m i-r al Roždest venski in ostali obtoženci so bili oproščeni. PETROGRAD 10. Vsi krogi in novine pozdravljajo jako simpatično razsodbo vojnega sodišča v Kronstadtu. rNovoje Vremja" slavi za nedolžno spoznanega admirala Roždest venskega kakor junaka. Radikalni listi menijo, da ni Roždestvenski in njegov štab kriv katastrofe, ampak ves sistem, ter zahtevajo, naj ne molči iz napačne sramežljivosti, marveč naj vse izda. List „Strana" zahteva parlamentariziranje ministerstva, le tedaj je možna sanacija flote. Pomiloščenje štirih častnikov, ki so bili obsojeni na smrt, je po izjavah visokih krogov gotovo. denkredi: 1889 K 302.— 310.—. Turike K 163.0$ do 16 00 Srbska —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. rčeraj dane« Državni dolg ▼ papirja 100.45 100.45 r „ srebru 100.40 100.40 Avstrijska renta v zlatu 117.90 117.90 v kronah \j* 99.70 99.70 A-vatr. investicijska ran t a 3 89.50 89.25 Ograka rent« v riatu 4®/„ " 113.10 113.25 kronah 4', 94.55 94.80 „ 3 V« 84.70 84.70 Akcije nacijonalne bank« 1888.— 1687.— Kreditne akcije 669 75 669 — London, 10 Latr. 240.30 240.27'/, 100 državnih man 117.50 117.45 20 mark 23.48 23.4? 20 frankov 19.12 19.12 100 i tal. lir 95.50 95.55 Cesar e* ki cekin; 11.33 11 31 Borzna poročila dne 10. julija. Tr žaška borza. Napoleoni K IS.1'2—1H.15, nngtežke lire K —.— do—.—, London kratek termin K 240.35—240.55, Francija K 95.52 «/s—95.70, Itaiija K 95.5795.77'/,, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.42»/«—117.60, nemSki bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 99.50— 9i».S0, ograka kronska renta K 95.15—95.45, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 666.— — 663.—. državne železnice K 672.00—674.00 — Lombardi K 167.50—169 50 Lloydove akcije K 738— 742 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1890 E 302. - 310.—. 3o- Listnica uredništva. Dopisnikom iz Rocola. — Kar svetujete Vi, to se ie že vse zgodilo opetovano, večkrat. Poklicani naši tržaški činitelji so že storili vse možne korake, pismeno in ustmeno, tako, da smemo reči, da so iscrpljena vsa sredstva, ki so tem naSim činiteljem na razpolago. Sedaj ne preostaja druzega, nego da naša javnost primerno odgovori ob tej in v3aki prihodnji priliki. To jedno bodi odslej Slovencem v pravilo : Ni lepo, ni častno in ni dostojno ne človeka in ne naroda, ako se sili njim, ki ga n e m a r a j o !! Tujci v hotelu „BALKAN". Ns novo so došli: Sersan, zaaeb., REKA; Sadovic, zaseb., PIRAN ; Konrad, posest., PRAG ; Buscanek. posest., BAD. BELOHRAD; Benko. nadučitelj, GORICA; Kolin, trgovec, DUNAJ; pl. Heincinger, inžener, GORICA; Waldman. trgovec. DUNAJ; Boudesen, zaseb., KOPENHAGEN: Koiin-ki, zaseb., PRAG; Bahovec, trgovec. LJUBLJANA; Kopriva, trgovec, LJUBLJANA ; Lonček, postni uradnik, MONTONA ; Kraubar, zasebnik, REICHENBERC. za Ustnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorijo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom ali brez poroštva. — Hipoteke na prvem mestu, /k Agencija, Via Nuova 11, II. n. W \ od 10.—1. in od 4.--7 ure. Zdravnik Dr. D. K ARAM AN specijalist za notranjo medicino in bo-leznij na dihalnih organih (grlu in nosu) Ordinira z a sedaj v St. 41 v ulici ilel- 1' Afiue lotto, cd 11'. ure preup. di. 11. pop. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kancicli Nasledniki Luigi Rieci-ja Trst - ulica Malcanton št 1 O - Trst Velika množina perila po ceni, da s»e ni bati tekmovanja. Kotonina surova za srajce jjo nvč. 14 i:, več Chiffon „ „ v .. .. Madapolam .. » 13 „ Nazoviplatno .. .. 16 - Kotonina surova za rjuhe .. 40 bela Jr .. 18 „ VELIKA IZSEKA perkalov. batist, zephir, borgetov itd. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Eaucich Nasledniki Luiari Kicci-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst * r . ! "^TcT: * "z~> ' O - ■ o ! Q ' ° 1 I o "P---- - - ^ ___ 0 SS3T- Tovarna c-oftistva S lev! pazi j u lica Ttzi Šiv. 52. f\ (Ustna hisa). j .i ZALOGA: 1 j PirtZZB R03HPJ0 (Šolsko paftopj*). ||j 0»n«, d* »• ni bati nobeno Konkurono«. r Sprejemajo se r* ' P"** '' Velika razstava pohištva je otvor j ena le za malo časa v Dvorani Tersicore (ul. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj po najugodnejših cenab. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno poseti to razstavo. Stran IV >EDTNOSTc štev. 189 OTELi KALKA\ 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji Cene zmerne. počfeaj & HOTE1L BALKA5 b u r g. ;i~kJep pop.) Kava Santo« goo t | Več se poizve v trgovini GEKZINA v KojaLu ČL H, ■p efiiber 'mbarde 376.— unirlc irana turška renta 96.12 i.vetriieka zlata renta —.—, ogrska 4°/0 zlata renta {•4.^-, Lfinderbank--. *ur£ke erečke —.—, Ff* ižra banka 15.28, iL«'jan-;ke mevidijonalue akcije 8.17, akcije Rio Tuno 10.."»7 Mirna London: (-f-Iej ) Kousolidir&n dolg 87. t, srebro 30.—, Lomtem'-i 7.—} Španska renta 95.-— it&-Fiamka renta 101.1 „ tržni diskont 3—, menjice na l/ui:£ju —.—. Trdna. T» ž na poročila 10. julija. Uudimpešta. PAenica za okt. K 15.18 do K 15 2*', iž za oke K 12-88 do 12-90, oves za okt. o-i K 1-103 do 13*10, koruzr. za julij 12 26 do K 12.28 rSemt« : puiiud. *> in povptakvai:} srednje, tendenca ugodneja. F* oda;j«: 30.000 met atot.. za 10 sioiiiik vi'je. druga £ita vzdržano. Vreme : dež. H a m averhg- za.st-] mare.; : bl». za maj Stalno, vedna Joco 37—39 navadna r elna dobra 43—45. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 1C 75, za. avgust 1G 85, za september 16.90, za oktober 17-10, za november 1710, za dec. 17.20. — Mirno. — Vreme : lepo. Ha vre. (Sklep) Kava Santoa good average ra tekoči mesec 45.50, za sept. 46.—. Mlačno. Kew-York. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Mlačno, nespremenjeno. Prodaja: —.— vreč. London. Sladkor iz repe surov 8*/, th; Mirno. Pariz. Kž za tekoči mesec 15.75, za avgu t 15*75, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.25 (mimo). — Pšenica za tekoči mesec 24.45, za avgust 23-45, za sept.-oktober 22.65, za septemb sr-dec. 23.— (stalno). — Moka za tekoči mesec 31.80, za avguBt 31.60, za fcept.-oktober 30.95, za jeptember-dcc. 30.55 (stnlno), — Repično olje za tekoči mesec 62.50, za avgust 62.- 0. za sept.-dec. 62.75, za januvar-april 63.— (trdno). — špirit za tekoči mesc 4t.75, za avgust 45.—, za *sptember-dec. 41.75, ^a januvar-april 40.75 (mirno). — Sladkor surov 88° ueo cov 22.';r—22.*/» (mirno), bel za tekoči mesec 25.1,V, za avgust 25.*/., za ok jr.nuvar 26.®/,, za januvar-april 27*/», (mirno), rafiniran 5o.-56.50 Vreme: vroče. Odhajanje in prihajanje vlakov Odhod s postaje državne železnice pri sv Andreju v Trstu. O v Koper, Buje, Poreč (Islra). O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin,Pulo O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Divačo,Dunaj, Rovinj, Pulo O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, Herpelje in vmes leZeČe postaje Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. O iz Buj in Kopra (Istra) O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja, iz Pule. O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.25 » B IZ P^e. Rovinja, Divače in Dunaja. IO.45 »> O iz Poreča, Baj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: q.2S popol. O iz Divače, Herpelj in vmes leZcčili postaj *) Opazka B"— brzovlaV. O = obifaini vlak j tgrvfa r* 7.20 8.50 „ 3 5° popol. 4-— »» 7.30 ». 7.40 2.26 popol. 7.45 predp. 8=5 „ 946 „ II.O5 » 12.05 popol. 6.2= MALI OGLASI. Lr Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; msstnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ___Plača se takoj. " -- Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „HALI 0SLAS", i»aj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov cglas objavljen, <_e ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa Jo natisnjena na čelu „■ALIH OGLASOV" In vsakdo abfco preračuni, koliko mu je plačati s tem. da preiteje besedo Oglase treba nasloviti na JNSERATKI ODDELEK" ..Edinosti", ■a vprašanja polom pisen bo dajal „INSERATK? ODDELEK" Informacije edino lo, če bo pismu priložena znamka za odgovor. l/olllf n Tomliičfto blizu mesta, v tekorklji-Vdinu Kolonji v najzdravei>m solnčnatem kraju Je ne prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hiSo, ne zamudite te važoe izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš. dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je. da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Patem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se rrađl dvorce, hišice poljndne vIsckoKtl, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustni eno INSERATNJ URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti St. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni ("om. Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu pri Trstu, priiedi v nedeljo 15. julija veliki ples pri gospodu Jakobu Magania; svirala bo pcpolna domača godba ; začetek p'esa ob 5. uri popoludne in do polunoči. Ker je ta ples namenjen v podporo diuštva. na veliko udeležbo vabi odbor. 753 Hiša (4 sebe, klet in vrt) na državni cesti, oddaljena devet kilometrov od Gorice, daje se v najem, al- ti di proda. Več pove Aneta Spazzapan — Ozeljan štev. 109. 754 Andrej $udeš» mizar gm~ in izdelovalec pohištva (Ulica Ireneo dela crr.ce 4, ia ulica čenssa 8) Ima vedno v zalogi zakonske in obedoval ae sobe, najfinejše in trdno delane v lastni del silnici. Posebna izberst kuhinjske npra-e. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE. Sprejetje kakor^no-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. M f-ir H." I Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase i in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št- iS : (Narodni dom) polunadstropje, levo. ITra-l jc ; odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. Po noći ?e sprejema v „Tiskarni Edinost" j Umetalni ognji!!! FRANCESCO S. DON ATI elektrotehnik TRST, ulica deli* Aeftnedotto št 2:» A"Jt2riZ373Ba elektrotehnična ddalaica s rrfcj mehanično defaEnžco Sprejema Ti»cljavi> električne razaveiij-ive, .-■..-i;-er telefonov, strelorodor, kakor tmli ni-hiniOna M.i. ki ' 50 v zve/.i z elektrotehniko, kakor p..:.r.ivc •linnctit- I mu motorjev in preosnove svetiljk k*korJi!o;;:isi hodi tutemt, Cens Jako zmerne In izvršitev popolna. Crueržii© Marc\m ulica TivarneHa štev 9. Telefon štev. 1664. Priporoča svojo zalogo oglja in tli v,, ; ki je vedno preskrbljena z najboljšim V dobro poznani delavnici umetalnih og- ■ kranjskim blagom. Prodaja na debelo ::i njev v ulici Ponziana St. 120 Fr. Brandolin, j drobno. Pošiljanje na doni. kojo delavnico vodi sedaj j Makso Gkersiacli učenec odlikovanih pirotelmikov Brandolin & Fistervvald, se nahaja na izbero umetalnih ognjev ter sprejema naročbe za javne ali zasebne zabave. — Brezkonkurenčne cene. — Sprejemajo se naročbe tudi v tdici (Fornace Tommaso Groasi štev. 14 (Trst) Najfinejše namizno in jedilno se vdobi pri iciroum Na prodaj je ;tfs Barriera štev. zalogi oljii Ivan Millonig, lastnik Na Trsteniku Več ulica Seussa 0. je na predaj še stavbenega It pa za piibližno 400 kron. 757 radi preselitve oprava za jedilno pobo: veliko zrcalo, kredenca, stolice ter divan. Več : Via £cusea 6. 755 Proda se V najem I. nad. se odda mebiirana soba za enega ali dva coppoda. Valdirivo 5t- 750 Via Gostilna „A!la Castanza" Nuova ft. 18). Toći se vsakovrstna \-ina, posebno pa kraški *.eran. Priporoča se »1. občinstvu Henrik K o s i č. Malo Vprsalovi«?. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na ..Inseratni urad Edin sti" vod (750) MATEJ ŽAGAR mizarska dslalnica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 10 Izvrši vsako mizarsko de!o, popolnoma urejene spalne, zakonske in obedoralne sobe v modernem Stilu in priproste, po načrtu, ka*or tudi kuhinjsko po hišno. — Ima vedno pripravljeno pohištvo. Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravlja rjo pobištvn. Delo fino in soiicir.o. Cene zmerne. xxxxxxxxxxxxxxxx Garlo Vitez Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale o pohištvo o svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi omare za knjige, pisalne mize, stolice, modiljoni slike, elastične železne postelje, blazine, izbera di. vanov, moderne kuhinje za smešno ceno rad-pomanjkanja prostora. —— . . — - ulica Chiozza 8 (rudeče table) VIKTOR DOPL1CHER Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavoD za trffoviuo in ol>rt PGpolnoma vfišačana giaynica : 100 mifijonov K Resorve 42 milijonov K. TRŽAŠKA ~FILI J AL K A se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi bančen žiro in s tekočimi računi. „Ćcole fraiifaiss". Pouk v govoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih: francozki, itali-janski, angleški, nemški, španski itd. itd.r in sicer na podlagi kombinirane-»a zistemn POEHLMAN. — Originalna, hitra in naj- laglja metoda,ki doseže vspeh v 121ckcija!i. U K A D za prevajanje iz vseh jezikov ulica del Farneto št. 5, I. nad. ■ ■ Vodno odprto. - na HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE 3'lilo S obrestmi in reutni davek na breme zavoda. Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostniii papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo prodaja vrednot, diviz in denarja, j pijanosti n! več Vzorec tega čudežnega izde.kr. .,C0ZA" se pošlje brezpSačr.c. More se tlati v kavi, v niU-Lu, v pivu, t vinu ali v jedilih i. - 'tu lii pi-.ec to zapazil. TraSek „COZA" ućink>i > :i.ic-*ito, tako, tla se pivcu prisiu li k!k<>-hol in v«e alkohoiue iu imnic pi-jai'e. Ta pr««*iek dtluje ial;«» miruo i;: gotovo, njegovo »zdravljenje. Prašek „COZA"4 je prit! - 1 i ; .-v tiste;re družine, je rtšii • .n oseli j-rtluiote in p»nižaiij:i. „ L-'j.ii^.j i s pojasnili In en vzoree. Popisuje -e » italijanske:,'iku. Zijimieno je, da je prašek popolnoma neSk- illji.. 62, Chance y Lane, London 271 Anglija) Ki pisma je tljati zna i.ko na dopisnice i. ! ■ -;jt. COZA ISTITUTE v pogled prostorih zavotla se izplačujejo na M^n]iene vrednote K o AUTOR1ZOVANA mehanična delainica »itaiianske bau' e (Banca d' Italia) ili aicili- za inštalacije plina, vodovodov in elek-; jnnske banke (Banco di Sicilia) trične razsvetljave. W 'j?1 Hirondelle, HeiicaS, Premier, NeckmarsuEer Elegantnost, solidnost, lahkotečnost Moclei 1906 l&iccardo Sa-iisin ulica Cassa di risparmio štev. S Sežana restavracija Bevčić razpolago 20 oprpmljenih boL za tujce in letovi^Čarje. Tcfi I>reher-jevo pivo, kraški teran in razns druga vina v steklenicah. Kuhinja mrzla in gorka. Po- . Kri žit a toćna, cene zmerne. Na razpolago je senčnat vru_<51 j ,.Stadt Laibach" (ulica Giulia Št. 15) UuSlUnd. Toči vino istreko, vipavsko, furlansko in brifko. Ivretna kukinjR. Priporoča ee slav. občinstvu J. Kante. (Ž95) S^r^J^nsiicai pralnica in čistilnica na Prva slovenska zaloga in tovarna , pohištva ANDREJ JUG — Trat, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodečem). Cene brez konkurence. — tvoji k s\ojim ! Odda se Naslov pove v najem stanovanje — 2 sobi, eo-bica in kuhinja za mesečnih 24 K. Inseratni oddelek Edinosti". 722 Parcele Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „prima autorizzata agenzia di tnedlazione Gambrinus"; (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Qambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor scj : PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo- ! točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim M&rio Jesnrum, Prva avtorizovana agencija „Gaiiibrinus" TRST — ulica Farneto št. 11 TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje — od 9. zjutraj do 12. opol. ia ol 3. po?, do 7- ure zvečer. (s parnlrs atrojeim za obleko brez razdiranja, blago, po bistro pregrinjala itd., kakor tudi delu iue TRST 99 obširnega zemljišča, nahajaječega se na enem najzdravejih gričev pri Trstu t l rodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje j dvorcev' in bis. Infoimacije aaja „Inseratni urad; Edinosti".__I n%inrflO krasen, na najlepšem in nejzdravejem UVUlCU griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen Jtpim vrtcem, je na predaj. Za informacije je vpra- | v ,Inseratnem uradu Edinosti". 660 sur, jako zmožen, se ponuja društvom ia zat-ebcikom za koncerte ter poučuje t ig-anju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-]' slov je P" -Ineeratnem uradu Ekiinosti" 0 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli C0SULICH. Kova redna, bi tre. in direktna služba za bla^o in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. O priliki plenov se izrrSi nnjbi'zcjc. Trcprinjala se lik;* po -<> utč. koinui. nitTi in tlegantui novi brzoparobrod odpluje dne 7. julija t. 1. r Novi York. ===== Cene jako nizke. - Pianist Fotrežba in hrana dan svež kruh in mesoi dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetij^n: in ventilirani Potniki 111. razreda imajo popolno evobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica b— i —ae—Beaeaa ----ssttBBasa sassBsaasssis^ESs Molin piccolo št. 2 i^SP^ fižžž: V bogatej zalog; pcVisiva | Em. Ehrenfround \ r (prej JesJ) nlica Um U (jfiBioli) t d&js novo in rabljeno pehištro 70 \ konkurenčnih cenah v niij^^i. j