Poštnina plačana v gotovini UtoUII. «eu.Z54 V LHAiiom. v sredo e nouemftra 1929. Cen mi r Icfeajft dto popoldne, ravzemši nedelje in prasnite. — Inserati do 30 petit * Dm 2.—, do 100 vnst Din 2.50, vefcji ineerati petit vrata Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej, ▼elja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. »Slovenski Narod< Važni pred angleško zbornico Prva seja angleške spodnje zbornice po povratku Macdonalda iz Amerike - Trije najvažnejši problemi angleške politike - Zbornica je z ogromno večino izrazila zaupanje delavski vladi in odobrila njeno politiko London, 6. novembra. Včeraj se je vršila prva seja angleške spodnje zbornice do povratku ministrskega predsednika Macdonalda iz Amerike. Na dnevnem redu je bilo več važnih interpelacij, na katere sta odgovarjala Mac-donald in zunanji minister HenderSon. Macdonaid je podal predvsem poročilo o svojem potovanju v Ameriko in o svojih razgovorih s predstavniki ameriške vlade glede pomorske razorožitve. Zbornica je sprejela njegov govor z odobravanjem. Druga važna točka dnevnega reda je bil predlog vlade glede obnove diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Predlog je utemeljeval zunanji minister HenderSon. Zbornica je protipredlog konservativcev odklonila in z ogromno večino izrazila zaupanje vladi in odobrila njeno politiko. Končno je zbornica razpravljala o indijskem ustavnem problemu. Konservativci so očitali vladi, da se je prenaglila in obljubila Indijcem več, kakor trn gre in kakor ustreza dosedanji angleški politiki. V imenu vlade ie zavrni očitke lord Parmeer. naglašajoč, da je vlada dobro premislila, predno je bila izdana kritizirana proklamacija. Pred zaključkom seje je zunanji mirH&ter še odgovarjal na interpelacijo glede položaja v Avstriji ter naglasi!, da angleška vlada budno spremlja borbo za ustavno reformo v Avstriji in upa, da bo nrišlo do mirnega sporazuma, ker bi mogel vsak nepremišljen korak ogrožati evropsko ravnotežje. -••i fi 1111111111 ll 1111111 Macdonaid o uspehu svojega potovanja v Ameriko Razgovori s predstavniki ameriške vlade so učvrstili odnošaje med Angttjo in Rusijo ter odstranili vse nesporazume - Najvčji uspeh je sporazum v pomorskem vprašanju. London, G. novembra. Na sinoenii seji spodn.e zbornice je poročal ministrski predsednik Ramsay Macdonaid o svojem posetu v Zedinjenili državan in Kanadi Atecdonald je naglasil, da je imel ta poset velik moralni uspeh. On ni posetil Amerike kot voditelj stranke, temveč kot predstavnik naroda. Macdonaid je izrazil zahvalo predsedniku Hooverju. n.legovemu kabinetu in ameriškem parlamentu za prisrčen sprejem v Zcdin'cnih državah. O "vseh težavnih vprašanjih se je razpravljalo z odkritosrčnostjo in povsodi te nalete! na žeijo za sodelovanje. Nobena vlada ni odprla tako široko svoje misli in svojega srca. Nameri njegovega pose ta ie bil potom osebnih stikov doseči nove odnošaje med obema narodima, ki naj bi temeljili na medsebojnem zaupanji in razumevanju. Rezultat tcii pogaianj bo pokazala bodočnost Že prešnji moji razgovori, ie nadaljeval Macdonaid, z generalom Dawesom so odstranili bojazen, da bo nesporazum med Ameriko in Anglijo razbil mendnarodno konferenco. S predsednikom Hooverjem sva razpravljala o vseh vprašanjih pomorskega gradbenega programa, ki se ima še izvesti. Obema državama je bila priznana pariteta glede vojnega brodovia. Obe stranki sta priznali, da sporazum med Ameriko tu Anglijo ni omejen samo na ti dve državi, temveč da je končna rešitev tega vprašanja odvisna od londonske pomorske konferenc«-*. Pleniminarni razgovori z drugimi državami glede pomorskega sporazuma se nadaljujejo. Angliia in Amerika smatrata pariški mirovni pakt za resnično dejstvo, kar sta tudi potrdili v naslednji izjavi: Obe državi sta sklenili, da smatrata mirovni pakt ne samo kot iz:avo dobre volje, temveč kot pozitivno obvezo in da bosta vodili svojo politiko v skladu s cilji tega pakta. V duhu te izjave sta obe državi na zadovoljiv način rešili svoja stara sporna vprašanja. Zedinjene države si hočejo ohraniti prostost vseh svetovnih za-pletlajev in zaradi tega niso pristopile k Dmštvu narodov. Mi smo v Društvu narodov, sprejeli smo nase vse obveznosti, ki jih hflmo tudi loialno izvršili. Na nobeni strani se ni poskušalo spremeniti, teh dejstev. V Kanadi je razpravi jal s kanadskim ministrskim predsednikom o vseh vprašanjih, k- so bila na dnevnem redu v VVashingto-nu. Haldwin in Llovd George sta prisrčno čestitala Macdonaldu in sta priznala neprecenljivo vrednost odnošajev, ki so se na ta način ustvarili med Anglijo in Zedinje-nlmi državami. Angleška vlada odobrila obnovo diplomatskih Jnošajev z Rusijo S 324 : 199 glasovom je zbornica odklonila predlog konzerva-tivcev in odobrila poiltiko vlade do sovjetske Rusije — Komentarji tiska London, Cy. novembra. V spodnji zbornici je angleški zunanji minister Hcndcr-son v imenu vlade predflagal nastopno resolucijo: »Zbornica je mnenja, da je popolna obnova diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo z&željena in odobrava postopek za rešitev še ne rešenih vprašanj med obema drža\'ama. vštevši vprašanje prop>agunde in dolgov, kakor poroča protokol z dne 3. oktobra. V utemeljevanju tegi vladnega predloga se jc havil Henderson z gospodarskimi posledicami sedanjega stanja v otkiošajih s sovjetsko Rusijo. Minister je naglasil, da jc izvoz industrijskih izdelkov v Rusijo zelo padel, odkar so bili prekinjeni diplb-matski odnosa ji. Leta 1925. je znašal angleški izvoz v Rusijo 6,240.000 funtov šter-iin^ov, dočim je padci v 1. 1928 na 2,716.000 funtov šterlingov. PTed kratkim je bilo objavljeno poročilo trgovinske delegacije, ki je posetila Rusijo meseca marca in ki pravi, da jc bila delegacija s posetom zado-voHnta in du je ruski trg velike važnosti za angleško trgovino. Zato bi se morali c.bnoviti diplomatski odnosa ji S sovjetsko državo, kar bi omogočilo financiranje trgovcih postov na dolgoročne kredite. V tej ročki je bUo mnogo nesporazumljenja, »Izjavljam,« je odločno nadaljeval Hendcr-son, »da angleška vlada ne namerava priporočati parlamentu zastavo kredita angleških davkoplačevalcev pri posojilu, ki b/ ga najela sov-jetska vlada. Protokol, ki predvideva obnovitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, vsebuje določbo, ki pravi, da je odvisna obnovitev diplomatskih odnošajev od recipročne garancije glede propagande.« Nato je prečital Henderson čl. 16. pogodbe, ki je bila podpisana dine 8. oktobra 1924. Angleška vlada vztraja pri tem členu, ki pravi, da Anglija ne bo dovolila nikake-ga direktnega vmešavanja s strani inozemstva v angleške notranje zadeve in bo zahtevala, da sovjetska vhuda drži obljubo, da ne bo ničesar storila proti interesom britskega imperija in da se bo vzdržala vseh sovražnih činov bodisi proti osebam, bodisi proti organizacijam. Ta določba pomenja tudi indirektno kontrolo organizacij komunističnih mednarodnih organizacij in se bo morala izvajati po črki in po duhu. To znači, da angleška vlada ne bo tolerirala komunistične propagande pod nobeno obliko in v nobenem časni. Sovjeaki vJacfi jc bilo jasno pove- dano, da bo smatrala angleška vlada komunistično intcrnaci.vonalo za sestaven organ sovjetske vlade. Glede stališča domini Jonov jc Henderson izjavil, da so se vsi izjavili solidarnim z angleško vladno politiko. Vsi so zahtevali, naj se garancije proti sovjetski propagandi raztegnejo tud"i na njihovo ozemlje. Nadalje je Henderson naglasil, da ima zbornica zelo določen mandat od svojih volilcev za obnovo diplomatskih odbošajev z Rusijo. V nameri, da se izvede ta mandat, je angleška vlada v polni meri vpoštevala pogoje glede propagand in drugih vprašanj. Politiko, ki jo priporoča zbornici, je bila zasnovana v duhu sodelovanja in miroljubnosti ter zaupanja, od katerega je napredek in dobrobit naroda toliko odvisen. »Po mojem mnenju, je zaključil Henderson, je ta poliika modra, zdrava in potrebna. ZaTac?i tega prepuščam sodbo o našem delu zbornici v upanju, da bo zbornica odobrila, kar smo storili in nas opogumila, da nadaljujemo pogajanja v upanju, da poravnamo vsa nerešena vprašanja med cbema vladama. Nato se jc oglasil k besedi voditelj konservativne organiz-acije Bakivvin, ki je izjavil, da sc jc zunanji minister na najbolj ponižujoč način udal Rusiji. Minister bi moral brezdvomno vztrajati na tem, da bi se garancije glede propagande tudi izvajale. Ali bi bil v tem primeru pripravljen prekiniti pogajanja, če bi se propaganda, nadaljevala? Končno jc predlagal Bakhvin resolucijo, ki pravi, da zbornica obžaluje, da vlada ni mogla vzdržati v veljavi pogojev, katere sta stavila ministrski predsed^-nik in zunanji minster za obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo m obsoja obnovitev teh odnošajev, dokler ne bodo dani za to predpogoji. Pri glasovanju je zbornica z og/romno večino 324 : 199 gfasov odklonila Baldwi-nox» predlog in odobrila vladino politiko in obnovitev diplomatskih odnošajev z Rusijo. London, 6. novembra. *I)aily Mail objavlja uvodni članek, v katerem pravi, da včerajšnje poročilo ministra Hendersona o obnovi diploanatskih odnošajev z Rusijo jasno dokazuje, da je Henderson z vso slastjo požrl celo množino svežih in brez-vrednih obljub iz Moskve. Kljub temu moramo biti hvaležni za izjavo, da nobena angleška vlada ne bo garantirala posojila boljševikom. Odkar je bilo sovjetsko poslaništvo 1. 1927. izgnano, smo imeli nenavaden mir v mezdnih gibanjih in tudi zaradi Sacca Vanzettija ni bilo nemirov, ki so se pojavili povsodi drugod na evropskem kontinentu. Sedaj pa bo moskovska banda lahko nadaljevala s svojo strupeno propagando v vsem angleškem imperiju. Usoda dr. Tuke Praga, 6. novembra. AA. ^Prager jag-biatt« in »Bohemia« poročata, da je Tuka izgubil v Hlinkovi stranki zadnje simpatije in podporo. To izpremembo v stranki potrjuje naslednji dogodek: Nedavno tega sta obiskala Tuko v nje-govi celici bivši minister Budaj in senator Grobar ter mu v imenu Hlinkove stranke stavila alternativo: ali vztraja pri svoji kandidaturi m se v tem primeru stranka dezinteresira slede na njegovo nadaljno usodo, ali pa se pokori stranki in odstopi od kandidature, nakar bo stranka ukrenila korake, da s:a oblastva izpuste iz zaporov. Tuka ie bil zaradi tega silno osor-čen in je napadel strankino vodstvo, češ, da je v vsem svojem delovanju postopal po navodilih stranke. Patrijarh siru Drummondu Beograd, 6. novembra. AA. Srbski patrijarh Dimitrije je poslal na brzojavni pozdrav generalnega tajnika Društva narodov sira Erica Drummonda odgovor, v katerem pozdravlja visokega predstavnika mirotvorne ustanove Društva narodov, naglašajoč, da je tudi pravoslavna cerkev vsa v službi miru in bratstva med narodi. Nove cigarete Vardar Beograd. 6. noverrbra. A A. Uprava državnih monopolov je te dni izročila v promet cigarete >Vardar^ v škatlicah po 20 in 100 komadov. Te cigarete so bile napravljene na nov način. Poset rumunskega zunanjega ministra v Pragi Bukarešta. 6. novembra. Rumunski zunanji minister Mironescu bo med 16. in 20. novembrom odpotoval v Prago, kjer bo ostal nekaj dni kot gost češkoslovaške vlade. Nemška vlada v novih neprilikah Cen trum proti vladi zaradi nacrta o zakonskem pravu — Možnost razbitja vladne koalicije. Berlin, 6. novembra. Nemški državni vladi preti nova kriza. Centrum se namreč upira proti vladnemu načrtu o zakonskem pravu. Kot izrecno katoliška stranka stoji na nepomirljivem stališču, da mora v zakonu vsaj za katoličane veljati kanonsko pravo in da se ima država v tem pogledu prilagoditi katoliškemu cerkvenemu pravu. Zato je centrum nedavno zahteval od vlade, naj odloži v razpravi o kazenskem zakonu obravnavo reforme določb o ločitvi zakona. Na včerajšnji seji pravnega odseka državnega zbora, ki se bavi s tem vprašanjem, je centrumov poslanec, bivši minister Bell izjavil, da vlada še vedno ni odgovorila na zahtevo katoličanov in da njegova stranka zaradi tega ne more nadalje več podpirati vlade. Enako izjavo je podal tudi poslanec bavarske ljudske stranke Pfleger. Po toj iz- javi >.o pristaši cerurumu in bavarske ljudske stranke zapustili sejo. To de.i>.t\o -e v nemškem tisku obširno komentira, ker more imeti večje posledice, kakor Zuradi Voungovega načrta ali pa ustavne oblike države. Ni izključeno, da bi imelo / . posledico razpad sedanje vladne koalicije in da bi došlo do popolne pregru-pacije nemških političnih strank. V -cJa-njih razmerah brez centruma ni mogoča niti nacuonalistična niti socijalistička \ da. Ker je dvomljivo, da bi centrum popusti! V zadevi, ki se tiče njegovega načelnega programa, je seveda mogoče, da bo vlada popustila, na drugi strani pa je prav tako mogoče, da bi nepopustljivo stališče centruma dovedlo do večjega zbližanja vseh svobodomiselnih elementov Nemčije katerekoli smeri. Težaven gospodarski položaj Bolgarske Bolgarske reparacije. — Pasivnost trgovine — Deiicit v držav nem proračunu Sofija, 6. novembra. AA. Bolgarska agencija javlja: Ministrski predsednik Ljapčev je objavil poročilo, v katerem poudarja, da je Bolgarski popolnoma nemogoče nositi bremena reparacij. Zato mora stremeti za tem, da se znižajo. Nedavno tega je bil na Bolgarskem odličen tuj bančnik, ki se je na svoje oči preveril, da so reparacijska bremena za Bolgarsko prevelika. Zato je popolnoma kriva vest, da se bolgarski delegati vračajo s komisije za vzhodne reparacije domov, ker ostanejo tam dotlej, dokler ne dovrše svojega dela. Pasivnost bolgarske trgovine se čedalje bolj očituje tudi v deficitu državnega proračuna, ki kaže, v kako težkem položaju je Bolgarska. Pomoč je pričakovati samo V investicijah. Treba hi bilo okrepiti izvoz, zakar je potreben kapital, ki ga pa ni. Ureditev obmejnega prometa na meji proti Bolgarski Uvelfavlfenje začasnega pravilnika o dvolastniškBi posestvih na jugoslovensko-bolgarski meji Beograd, b. novembra. Včerai je stopil V veljavo pravilnik o dvolastniških posestvih, ki je bil izdelan na konierenci naših in bolgarskih delegatov v Pirotu 30. septembra t. 1. Bolgarski vladni list »Zora< objavlja važnejše določb© tega pravilnika. Pravico do olajšav po tem pravilniku imajo začasno one osebe, ki so se posluževale te pravice v obmejnem ozemlju 10 km daleč od mi s« pretJTCČile zlorabe, bodo izdekde oblasti imenik dvolast-nikov. Pred odločilno borbo v ruski komunistični stranki Boji med vodstvom stranke in desnico. — Osebno obračunavanje med komunističnimi voditelji Moskva, 6. nov. Odločilna borba med Stalinom in Buharinom se pričakuje v kratkem. Kakor znano, zasleduje Bu-harin desničarske tendence. Vodstvo stranke ie prepričano, da želi desnica v resnici borbo med posameznimi frakcijami. Zato je mobiliziralo časopisje, da bi končnoveljavno pobilo Buharinovo ideologijo. V prvem stadiju borbe, ki je pričela pred enim letom, se niso imeno- Sporazum rumunske vlade z opozicijo Bukarešta, 6. novembra. Kakor doznava »Cuventul«, so vodilni člani vlade imeli razgovore z voditeljima opozicije Lupu in Jorgo. Slo ie za morebitno sodelovanje obeh opozicijskih strank z vlado Ma-riua. Češkoslovaški letalski polk Praga, 6. novembra. AA. Ministrstvo narodne obrambe namerava v Brnu posta viti letalski oolk. Graienie hangarjev in ostalih letalskih zgraćb bo tno'alo 2 leti. Konec gladovne stavke komunistov v Budimpešti Budimpešta, 6. novembra. Včeraj se je v vseh budimpeštanskih ječah končala gladovna stavka. Vsi znaki kažejo, da je š'o za dobro organizirano stavkovno gibanje. Celo voditelji gladovne stavke, znani komunisti \Veinberger, Rakoszv, Santo v\ Vagv, so prekinili stavko. Izjavljajo, da so z gladovno stavko dosegli svoj namen s tem, da so izzvali mednarodno pozornost na razmere v madžarskih ječah. vala imena voditeljev opozicije. Sedaj pa prehaja borba v stadij osebnega obračunavanja. Kot voditelji oportunistič-ne skupine se javno imenujejo Buhariu Tomski in druge vodilne osebnosti. V važnih celicah kakor n. pr. v industrijski akademiji in moskovski tvornici zavor, se opaža močno oportunističnr razpoloženje. Letalska zveza med Kanado in Anglijo Ottawa, 6. novembra. AA. Predsednic kanadske vlade Mackenzie King jc izjavil, da bo v doglednem Času otvorjena nov« zračna črti med Kanado in Angliio. Promet se bo vršil preko Greni&ndiie, Labrador i in Hudsonskega zaliva. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BOR2A. Devize: Amsterdam 22.825, berlm 13.515—13.545 (13.53). Bruscli 7.909. Budimpešta 9.8932, Cufih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.73—796.73 (795.23), London 275.44—276.24 ( 275.84). Ncwyork 56.335.-5^.535 (56.436), Pariz 221.77—223.77 (222.77). Praga 167.05—167.85 (167.45). Trst 296.14. INOZEMSKE BORZE. C u r i h: London 25.17375, Newyork, 516.06, Pariz 20.32625, Milan 27.0275. Madrid 72.50. Berlin 123.46. Dunai 72.55. Begi ad 9.1275, Praga 15.285. Bukarešta 3.0625. Budimpešta 90.25, Sofija 3.72. Variavn 57.95. 53 Stran 2 _>SL O VENSKI NAROD«, dne 6. novembra 1929. Slovenke pri Srbijankah v Jagodini Na jubileju jagodinakega Kola —Na parariom za Vhdfcairotn Gortanom v Beogradu — V deželi paranor V Jagodini ic praznovalo Kolo srpskih sestara 3U okt. svojo 25-letnico. Vabilu na slavlje sva se odzvali dve Slovenki za ljubljansko Kolo j. s. in Sploš. žen. društvo. Kmalu sva zvedeli, da leži Jagodina v srcu Šumadije, da je tam mnogo puranov in vsega dobrega, da Braoislav Nu-šie mnogo govori v .lagodtneu, ki je šel okoli sveta ter povsod vzklikal: »Ali me ne poznate? Jaz sem vendar iz Jagodine!« V Beogradu sva našli na peronu delegatke iz Hrvatske m Bosne m se zmenile, da odlpotuiemo vse ob 14. Brzo si oglejva, kaj je novega v Beogradu. Na Terazijah naju pozove podpredsednica N. 2. S., Hr-vatica Zlata Kovačevičeva, naj prisostvujeva ob enajstih parastosti za Vladimirom Gortanom v katoliški cerkvi v Krunski ulici. Ko sva prispeli tja, je bila cerkev že nabito polna akademikov in le ž njih pomočjo sva se prerinili pred katafalk, odet z državno trobojnico, ves v lučih in cvetju. Tužno so donele molitve svečenika, še tu-robneje so se glasile orgle in zbrano zamolklo petje mladih grl akademikov je privabilo solze vsem prisotnim. Po maši je dala mladina dušica svojim čuvstvom, rn daleč po ulici so se že dolgo zbirale gruče ljudi in poslušale govore akademikov. Kmalu po drugi uri popoldne smo od-rinHe v Jagodino, kamor smo med šalami rn dovtipi prispele ob 8. »večer. Pričakovali so nas vsi odlični meščani. Odbor fia-s je razmestil in Slovenki sva bili gost pri sodnikovi vdovi, ki ic izgubila soproga na posledicah vojne, nečakinji (ielovi-ća, ki je zapustil vse svoje premoženje (30 milij. Din.!) beograjski univerzi. V Jagodini so vse hiše nizke, neznatne, menda zaradi hude burje pozimi, zato pa je njih notranjost polna bogastva, zlasti domačih in pirotskih preprog, na i razkošnejšega narodnega ročnega dela, srebrnih in bakrenih posod. Pri g. Trajkovicevi, predsednici ja-godinskega Kola, naju je iznenadi! še zlasti razkošni vrt v bajnem cvetju. Seveda sva bili sprejeti po srbskem običaju s >Sladkim« in z vsemi drugimi jagodmskimi dobrotami. V nederjo ob S. zjutraj se je pričela slavnost z mašo v pravoslavni cerkvi. Venec ki sva ga prinesli iz Ltjubljane, je že bil pred oltarjem, da ga arhimandrit blagoslovi. Vsi gostje in meščani so napolnili cerkev, kajti Srbu je narodnost prepletena z vero in obratno. V veliki dvorani učiteljišča se ie izvršil glavni del slavnosti. Mislila sem, to bo ženskega sveta. A glej, prihaja skoro do polovice moških, mladih in starih. Impozantno je bilo ofi-cijalno zastopstvo. Predsednica je pozdravila kraljevega zastopnika, za njim zastopnika ministrskega oredsedstva, ki je prinesel za predsednico red Sv. Save. dalje zastopnike ministrstva za prosveto in socialno politiko itd. Iz poročila predsednice posnemam: Za časa balkanskih vojn so že bile v strnjeni vrsti jagodinske žene; ustanovile so svojo bolnico z vsem potrebnim inventarjem, same stregle ranjenim in prevzele skrb za sirote. Po končani vojni so prepustile bolnico z opremo Rdečemu križu. Do svetovne vojne so skrbele za invalide, sirote, slepce, podpirale šole in dijake. V svetovni vojni niso bežale, nego ostale doma, četudi je bila Jagodina zelo ogrožena od vojne vihre- in marsikatera hiša Je prejela ognjeni krst. Ravno predsednica gdč. Traikovičeva je bila na avstrijski listi zaznamovana kot soodgovorna za vsa protiavstriiska dejanju mesta. Kljub vsem šikanam okupacijskih oblasti so budno zbirale zapuščeno deco, zapiso-\a!e imena padlih in v bolnici umrlih vojakov, obveščale svojce, kajti sovražniku so bili malo mar umrli Srbi. Ob vstajenja Srbije so se zopet poprijele aktivnega dela. Ne samo srbske sirote in srbski invalidi so bili deležni njih ljubezni, tudi rusko siročad, ruske begunce so oblekle, prehranile in jim pomagale do kruha. Končno so dvignile na pokopališču lop kamenit spomenik vsem padlim junakom in mučenikom, kajti v Jagodini jc bilo ustreljenih po prekein sodu več domačinov in en Čeh. Po referatu predsednice so sledile čestitke predstavnic Narodnega ženskega Saveza: za Slovenke je govorila gn Mira Engelmanova iz Ljubljane. Prvič se je menda glasila tu slovenska beseda in burno ploskanje je večkrat prekinilo lepi govor gospe Mire, polu sesterske ljubavi. »To je bila jedna himna!« mi zakiiče starejši gospod, ki so mu solze polzele po licu. Pozdravile so Beograjčanke, Zagrebčanke, Sarajevčankc, Mostarke in razne Srbkinje. Ena izmed njih se jc spomnila vseh padlih borcev, ki so se šolali na tej šoli rn so zapisani na veliki marmorni plošči, vdelani v steni te dvorane. Mnogo jih je bilo, kajti vrste so zelo goste. Za pozdravi so sledile zahvale rezervnih oficirjev, invalidov, slepcev, dijako\. predstavnikov šol in drugih, a veliko jih ni prišlo več do besede. Ura je že bila dve popoldne, ko smo odšli na groblje. Slovenki sva položili lep lovor jev venec z napisom > Sestre iz dravske banovine«. Po teh oficijalnih prireditvah so nas peljale Jagodmke v okoheo, da spoznamo Sumadijo in nje prebivalstvo. Z avtomobili smo se peljali v bližnji monastir Jo-ievice, kjer nas je čakala seljačka pogostitev. Ta monastir je v vojni mnogo trpel in so morali skoro vse na novo pozidati. Z zvonjenjem zvonov ki s pokanjem topičev so nas pozdravili. Prijazni arhimandrit Teodozij nas je ljubeznivo sprejel v svoje goste. Tu smo se zopet divile bogastvu barv in ornamen- tika srbskega narodnega dela in gostoljubja. Vso gostijo so poživeli navdušeni govori kralju, Jugoslaviji, gostom in gostiteljem. Ob sloves« je poklonil arhimandrit vsaki delegatki kozarec kristahioČistega cvetličnega medu! K manastirom spadajo navadno ogromna posestva: ker je zemlja izredno rodovitna, sam črni humus, nje obdelava nad vse lahka, je včasih njih bogastvo veliko. Arhimandrit Teodozij, majhen, zek> priljubljen možiček, je tudi skrben gospodar. Lopo urejeni vrt, krasni vinogradi in sadovnjaki so glasne priče. Proti večeru smo si ogledali še učiteljišče z internatom, ki je pa samo za moške gojence, ter najmodernejše urejeno gluho-nemnico. Ravnatelj te šole nam je na dveh gluhonemih demonstriral krasne učne uspehe. Vsak gojenec se izuči v tej šoli ene obrti. .Tagodina ima tudi gimnazijo, tovarno za pivo in veliko klavnico. Jagodina ima velik izvoz prešičev, ovac, zlasti pa puranov, ki jih pravijo curki in jih izvažajo zlasti v Francijo. Marsikateri vesel dovtip naprtijo Jagodincu radi puranov in Nuši-čeva komedija »Okoli sveta« obravnava take vesele tipe Jagodincev in njih purane. Drugi dan suk> si ogledali monastir Kolenič (izgovarjajo Kalenič, kakor tudi manastir), ki pa je oddaljen od Jagodine 46 km. Med potjo smo se ustavile v selu Slatine. Tam smo se na lastne oči prepričale o bogastvu srbskih kmetov in pridnosti njih žena. Vsi kmetje so nas prisrčno sprejeli; kajmak še s toplim kruhom, pečen odojak in puran so nas vabili k mizi. V vsaki hiši nas je gospodar pozdravil z lepim govorom in lastnim vinom. V tej vasi še živi kmet, ki se je šolal s Pašičem na tehniki, a je moral pozneje prevzeti posestvo. Sploh so imenovali Pašiča z največjim spoštovanjem. Mnogo knjig znamenitih srbskih mož sem videla v izbah. Vsa obleka teh kmetov, bodisi letna, bodisi zimska, od opank do kučme, vse je domače delo. Videle smo žene, ki so gredoč predle. Hiše so vse nizke, skoro kockaste, z le malo nagnjenimi strehami, a notranjost polna preprog po tleh in po stenah, ter mnogo bakrene posode. 18-Ietna kmečka deklica nam je razkazovala svojo balo. Tu je bilo oblek za vsako priliko in seveda vse donia tkane, perila in preprog vseh velikosti, za najrazličnejšo uporabo. Na vprašanje, kdaj bo njena svatba, mi mati razloži, da »še ni zaprošena«. Preproge so vse rdeče, a vsaka hiša ima menda svoj vzorec. Videla sem tudi tkalni stol za tkanje teh preprog. To delo imenujejo lešan-sko delo, ki je mnogo hitrejše od pirotske-ga dela. Pirotske preproge, tako so mi razlagali, se vežejo z rokami, silno počasno delo, ki ga poznajo samo v Pirotu a je slavno po svetu. Ustavili smo se še v vasi Re kovač, kjer bi morali videti svatbo s plesom Kolo, a je huda ploha prečrtala program. Tu smo videle tudi zanatsko školo, kjer izdelujejo deklice večinoma samo tkane izdelke. Pokrajina je izredno valovita. Cesta se je zdaj vzpenjala, zdaj padala med samimi polji; tu pa tam kak hrast ali kaka vrsta topolov. Skozi gozdnato sotesko smo dospeli v starodavni monastir Kolenič. Cerkev je zadužbina sina carja Lazarja in carice Milice, torej že 500 let stara priča o slavni srbski zgodovini. Danes jo popravljajo; odlični arhitekti, vodja dela in sam kralj jih prihaja nadzirat 2e tri leta je cerkev v ogrodju, a v notranjosti so že vse freske odkrite. Turki so zamazali z dimom ali prebelili z apnom stene, ki so vse pokrite s freskami. Arhimandrit Dimitrij nam je razJoži! vsa ta starodavna deda, katerim se divijo nemški učenjaki iz Berlina in drugod. Vsa cerkev je v bizantinskem slogu iz rumenega in rdečega kamna in sicer tako, da se vrsti za široko progo rumenega ozka proga rdečega kamna, tako do vrha. Istotako progasta je šesterokotna kupola. Kamenita vrata so rezljana, zlasti lepo je na novo odkrito dvojno okno iz rožastega marmorja, v katerem so vrezHani orientalski ornamenti. Po bogati pogostitvi smo se šele na noč poslovili od tajinstvenega kraija, fcjer nam je mrak pričaral v fantaziji polno mrkih turških postav, junaških hajdukov in svečenikov. V teh skritih tihih kotih se je ohranil in odtod se je brani! srbski narod. Tu je bilo zavetišče srbske kulture, pa tudi slavnih junakov borcev. Slovo iz gostoljubne Jagodine ni bilo lahko. Dobra predsednica je nama prinesla še kozarec »sladkega« iz jagozastarele<, t. j. umetnosti, ki v svojih likih posnema naravo. Razlikovanje v tem smislu je bilo razvoju sodobne umemosti v toliko v Škodo, ker je smatrala vsa mlajša generacija za potrebno, da išče vepehov v novih smereh ter je radi tega opuščala studij narave. Mnogi znaki pa kažejo, da se bliža čas preorijentacije v tem smislu, da se razlikovanje teh dveh glavnih vrst likovne umetnosti ne bo več vršilo v pravcu, ki se da označiti z besedami rnovo< in »zastarelo-:, pač pa da bo prišlo pišoče in neptsoče občinstvo do spoznanja, da je bolja označba za te smeri >realističnac in »dekorativna«. Ni važno pri tem razmotrivaoju, da moremo zasledovati tudi vmesne stopnje med tema vrstama, ker ne morejo prevrniti bistva takega razlikovanja. Med našimi kiparji obeta zastopati na vidnem mestu realistično smer kipar Ivan Sajevic. Nastopa sicer redko v javnosti, a s svojimi do sedaj razstavljenimi deli se je uvedel zelo ugodno. Ne čudimo se, da se je kot izrecen na tu rali st odločil predvsem za portretno kiparstvo, ki nasprotuje ie po svojem bistvu dekorativnim izvedbam. Zelo dobri so bili njegovi portreti Majarona in škofa Bonaventure, a s svojim najnovejšim delom, s portretom skladatelja Antona Lajovica se je povzpel še višje. Ni si pa mogel tudi izbrati boljšega modela kakor izrazito glavo Lajovčevo, ki iadaja v vsaki pori resnega misleca in umetnika. Jo to glava posebnega tipa, spominjajoca nekoliko na Griega ali Nietscbeja, glava, ki se bo vtisnila v spomin še poznim generacijam našega naroda. Povdarjanje prav teh značilnosti skladateljeve glave, ki govori tako resnično in tako razumljivo iz Sa-jevčevega kipa, znači mnogo več nego 6e {olaga po navadi v izraz >posnemanje narave«. To je pač ona umetnost, pred katero stojimo brez postranskih misli, katero so občudovali naši predniki, kakor jo bodo občudovali tudi naši zanamci. Kajti posnemati naravo pomeni prodreti v njeae najfinejše in najškritejse odtenke, a podati m~ med njih one, ki <*o za doacgo vespeha neobhodno potrebni. Kiparju Sa jev u-..] iskreno oreUtamo k temu. deta! Radioprogram RaCar in tesare. Naslovno vlogo kreira simpatični bariton g. Grba. Hudomušnega župana, veliko basovsko vlogo poje g. Križaj, ki žanje pri vsaki predstavi mnogo priznanja. Marijo njegovo nečakinjo poje ga. Ribičeva, Petra Ivanovna ruskega begunca g. Gostič, poslaniki so gg. Kovač, Rumpelj in Janko, vdova Brown _ gdč. Španova itd. Dirigent g. Štritof. Režiser g. Povhe. Poleg celokupnega opernega zbora nastopi tudi baletni zbor, ki plese hol a ndsli i narodni ples, katerega je naštudiral baletni mojster Go-lovin. V petek m poje opera »Erg. Onje-ginc z g. Primožičem v naslovni partiji. V soboto se poje >Prodana nevestac, ki je obenem proslava *251etnega jubileja pevca tenorista g. Kovafa. Slavljenec nastopi v eni izmed svojih najboljših povojnih kreacij in sicer v ulogi Vaška. Janka poje stari naš znanec g. Šimenc, Marinko — ga. Nožinič, Kecala nas J. Križaj itd. Opero bo vodil g. Balafka, ki pride nalašč za to opero iz Brna v Ljubljano, da počasti prijatelja in lOletnega sodelavca. Predstava se vrši izven abonma. Ljubljanska drama. Strindbergova drama iz nordijskega življenja, Nevesta s krono, se vprizori nocoj v sredo, dne 6. t m. za abonma reda C. Veseloigra >Xa* gospod »upnike se vprizori v ljubljanski drami v četrtek, dne 7 t m. kot izven predstava v običajni za-«edbi z g. Cesarjem v naslovni vlogi. — SK llirfia (rz tajništva). Opozarja se vse članstvo, ki je v posesti legitimacij zimsko - športnega saveza, na podlagi katerih je dovoljena polovična vožnja za trikratno potovanje, da valjajo te legitimacije od 1. novembra t. I. do 30. maja 1930. Oni, ki še niso izrabili vseh treh voženj v pomladni sezoni, lahko izrabilo to ugodnost še do konca tekočega leta. Vsi oni pa. ki so ugodnost že izrabili, naj oddajo svoje legitimacije skupno z Din 10 na klubov naslov v svrho podaljšanja veljavnosti. Za nove legitimacije je treba DrHožJti znesek Din 20 in sli'ko. Te ugodnosti pa bodo deležni samo oni, ki so poravnali članarino do konca leta 1929. V interesu vseh, ki reflektira jo na te ugodnosti je, da poravnajo zaostalo članarino. Tajnik. SK IHriia (Hazenska sekcija), i urrii v četrtek redni trening v telovadnici. Priče-tek ob 16. Ponovno opozarjam vse članice, da je treninge posečati točno in redno, Odsotnost se bo opravičila samo v nujni'a slučaji.i. Istočasno pozivam vse članic©, da poravnajo zaostalo članarino. Načelnik sekciie. — Službeno ii LHP-*. Seja upravnega odbora se vrši danes zvečer ob 20 v dam-skem salonu kavarne »Emona«. — Tajnica. &c!exftfc«i Koledar. Danes: sreda, 6. novembra 1929. katoličani: Leonard, pravoslavni: 24. oktobra, A geta. Današnje prireditve. Drama: Nevesta s krono. C. Opera: Car in tesar. D. Kino Matica: 2ena brez sramu. Premijera. (Greta Gacbo, John Gitt>*rt). Kino Ideal: Sladka mala. (Madhe Be-lamv). Kino Ljubljanski Dvor: Pljačkaši Pacifika (danes zadnjič). Družabni večer društva Merkur ob 30.30 v restavraciji Zvezda. Predavanje od smreke do svile. Dežurne lekarn*. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Stev 2M Hewyork se pogrezpe Amcrrški učenjak dr. I odd trdi, da se bo Newyork pogrebni. Vse notranje mesto, t. j. otok Manbatan, s: baje na ogromni podzemni .iami tn se Wo nedvomno OOirreznilo. če zarade še nekaj nebotičnikov. Nekateri nebotičniki iz železa in betona imaio do 100 nadstropij m zato velja Ncvvvork za najtežje mesto sveta. Stroko\ njafci .so doslej mislili, da so nebotičniki varni, ker so zsrajem na skalab. Todd pa pravi, da tvori skalovje pod njhni ^mo tenko plast nad velfko podzemno jamo, ki se razprostira globoko pod obema rokavoma reke HiKrSon. In v tem tiči nevarnost, da nastane nelkoč katastrofa, kakršne svet še ni vklel. Kaj storiti, se vprašuje prof. Tod d. Po njegovem mnenju se mora mesto zavedati svojega nevarnega pokr/aa. Treba bi bilo izkopati crlobok rov. tako da bi se tudi optimisti prepričali, da preti NeuTorku strašna nevarnost. \ M sre«dnii del mesta bi bik) treba utrditi s cementom. Vso podzemno jamo bi morali zapolniti s cementom, sicer jc vsak nov nebotičnik nov žebclj v krsto velemesta ob reki Hudson. Stroški bi znašali po Toddovih računih 330 milijonov dolarjev. Iz zamorcev bo delal beiokožce »Newyork Herald- priobcuje sen/.i-cijonalno vest o zanimivem odkritju japonskega eksperimentalnega bkriosa dr. Yusabura NoKuči. ki je prišel po dolgem eksperimentiranju do prepričania. da bo mogoče zamorce »oprati« ta\ da (postanejo beli. Dr. Noguči. ki je prispel nedavno v Amerrko. jc prepričan, da se mu je posrečilo resiti problem, katerega se doslej resno še nrbče nt lotil. Na preda van jni v Newyorku je izjav!, da podrobnosti svojega odkritja M more izdati, dokler ne predloži pismenega referata znanstveni ustanovi. Zanima se posebno za l>udi nttke ipostave, kakršni so po pretežni več m i Japonci. Sam je visok efeoro dva metra in je redek pojav v svoji domovini. Celih 15 let si je prizadeval dokazati, da je mogoče napraviti Iz majjhnrh ljudi velike, črno ali žoHo polt pa izpremeniti v belo. Baje so njegovi poskusi pokazali, da je mogoče ce\o iz grdih otrok v zgodnji mladosti delati lepe. O duševnem razvoju pravi dr. Noguči. da je odvisen od zunanjosti in da se mu je posrečilo izlečiti pri mnogih otrocih duševne bolezni, kot posledico anatomič-ne abnormalnosti. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčlce, če ga popijete vsak dan zjutraj na težče, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učankttje »Frartz-Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. -~ »Frartz-.rOsefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogeriiab in špecerijskih trgovinah. Ledene gore niso več nevarne Letos so mornarji rnisnli, da M bo valilo po Atlantsknm oceanu mnogo ledenih gor. ki so parnfleom zelo nevarne. Vsem jc še dobro v spominu strahovita katastrofa, ki :e zadela leta 1912 parnik »Titanic«. Od takrat ledene gore niso zahtevale še nobene človeške žrtve in tudi nobenega parnikn niso uničile. Letos je bila pa izredno huda zima in zato je bilo pričakovati, da se privali po Atlantskem oceanu nad 1000 ledenih gor. Navadno je prulo po Atlantskem ocanu od severa okrog .^N) ledenih gor. Letos bi se pa moralo glede na hudo zimo to število znatno povečati. In res so nekateri parniki tudi letos srečali ledene orjake m morali so kreniti proti jugu, da se jim ognejo. Toda ta previdnost ni več potrebna in potniki prekooceanskih pamikov lahko spe brez strahu, da bi jrh zadela katastrofa, podobna oni, ki je unkala raz-Košen parnik »Titanic«. Doslej je oznanjal biižmo ledemh gor občuten padec temperature. Izkazalo se je pa, da padec temperature na parnukih ni zanesljivo znamenje in da so najbolj nevarne one ledene gore, ki sta jih solnce in voda že toliko razje-dla. da se ne vidijo več iz morja. Taka ledena gora je uničila tudi parnik »Titanic«. Zato se je ustanovila posebna družba za zavarovanje življenja na morju in ta družba je s pomočjo ameriške vlade organi-zirala vzorno kontrolno službo na morju tako, da imajo njeni organi v evidenci vsako ledeno goro. V ta namen so porabili mnogo manjših ameriških parni ko v, ki so temeljito preiskali oni del morja, kjer jc navadno največ ledenih gor. Cim sc pojavi ledena gora, opozorc po radiu vse parnikc na širnem morju in tako je vsaka nevarnost od te strani izključena. Rosebno važna je kontrola ledenih gor, ki se ne vidijo iz morja. Odkar je ameriška družba na straži, se ni zgodila še nobena nesreča, ki bi jo bila zakrivila ledena gora. Stroške za to važno obrambno delo nosijo po tonaži svojih potniških in tovornih parnikov vse pomorske države. Tako je odstranjena ena natrvečjrh nevarnosti na morju in v bodoče se potnikom prekooceanskih parnikov ne bo treba bati. da bi zavo-zil parnik v ledeno goro in se potopil. Stev 254 »SLOVENSKI NAROD*, dne 6. novembra 1929. ?t:an 3 Dnevne vesti. —fi Za našo novo anketo »Za celibat uradnic ali pa proti« vlada v iavnosti veliko zanimale, kaT dokazujeio številni odbori, ki jih dobiva dan za dnem uredništvo. Odgovore na to zanimivo anketo zač-r.onto priobčevati v soboto. — Kongres češkosolvaških le*iionarjev. V. kongres Češkoslovaških legijonariev je Wi svečano zaključen v nedelio v Bratislavi. Naše dobrovoljce sta zastopala na kongresu kapitan Lovrič in dr. ^ubotič. Kapitan Lovrič je v pozdravnem nagovoru rjaglašal, da so Slovani po voiai poka/.ali, da znajo vladati sobi in služiti civilizaciji. Slovani s toj i nn> pred vsem svetom prepričani, da služimo vsemu človeštvu. Prepričani smo tudi. da Celroslovaki in .lugosloveni vojne niso hoteli, temveč da iim je bila vsiljena. Na naših praporih, katere smo dvismili za osvobojenje, ni bilo napisano samo tŽive-Ia Ceškoskn aska in Jugoslavija, temveč tudi pravica. Enakost in svoboda. Na ton treh gcsIHi lahko utrdimo večni mir. katerega si vsi želimo. Končno je povabil češkoslovaške legijonaric na sokolski zlet, ki bo priaodnje leto v Beogradu. — Seja zv^ze za pospeševanje turizma. V petek se bo vršila v prostorih zagrebške zbornice za TOi seja Zveze za nospeševj.-wje turizma. Razpravljalo se bo o osnutku novega zakona o morskih kopal'ščrh. o po-setu češkoslovaških državljanov v naših koparisčih v tekočem l<*tu in o carine prostem uvozu lino-leja za hotele v naših ko-paJJsčih in letoviščih. — Borza dela za ruske emigrante. Ker Šivi pretežna večina ruskiii emigrantov v težkem gmotnem položaju in ker so mnogi brez stalnega zaslužka, jc sklenila zveza brvših ruskUi oficirjev v Beogradu ustanoviti borzo dela, ki bo posredovala za brezposelne emigrante, da dobe službe. — Tranzit poštnih paketov. Tranzitnih postnih paketov je prišlo v našo državo lani preko pošte Ljubljana H. 2t>.920, preko pošte Maribor II. 28.09-4. preko pošte na Jesenicah pa 29.0-46; rz na-šc države je šlo tranzitnih poštnih paketov nr^ko pošte Ljubljana H. 17.375, preko pošte Maribor M. 9410, preko pošte na Jesenicah pa 37. Vseh tranzitnih poštnin paketov je prišlo lani v našo državo 168.010, odpo»s4atiih je bilo pa 187.060 — Iz »Uradnega lista«. 4Jradni list diavske banovine« št. 109 z dne 31. oktobra objavlja zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino SHS. — Otvoritev brioja^a in telefona pri pošti Šmarje Sap. S 1. novembrom je bila pri pošti Šmarje Sap otvor jena braojavna postaja in telefoivska centrala. — Nove pravniške knjige. Na razna vprašanja javljamo, da hode >Tolm»e (»bši-rea komeuur) h kasenskemii *akouikn< kraljevine Jugoslavije, ki ga je fifriaa] rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, v založbi Tiskovne zadruge okro£ 15. t. m. — Istočasno izvide v isti založbi tudi »Komentar k meničnemu »akoniku in čekovnemu zakonn<, ki ga je spisal univ. profesor dr. Milan &krlj. Kazensko pravdni red, (Zakonik o sodnem kazenskem postopanju) izide kot priročna knjižica izdana v založb; Tiskovne zadruge prihodnji teden, na kar naše pravnike ze danes opozarjan*). 618/n — Franro-ki heraldični institut, ki spada med znanstvena društva, nam po svojem oficijelnom glasilu »Le Blasonc sporoča, da izda v kratkem oficijelno /zbirko vseh svetovnih grbov pod naslovom >Amorial general universel et officiel<, v kateri bodo brezplačno objavljeni vsi grbi plemiških rodbin. Da bo publikacija čim popolnejša, prosi institut vse, ki bi hoteli imeti v publikaciji svoj grb, da pošljejo točen in obširen opis istega na naslov -Institut Herald-dique de France< "27 Quai de Bourboun, Pariš ter razločno označijo svoje ime in naslov. Dotični naj pošljejo zavodu tudi kratko genealogijo z navedbo de*ele aHi predela svojega porekla. — Krasen eksemplar >karje< kumare. A* našem uredništvu se je danes dopoldne ztrlasil najemnik gostilne v Lescah g. Anton Pikon in nam izročil ogromno kumaro, dolgo 1.28 m. Kumara je debela kakor moška pest Rasla je na domačem vrtu v zelj-nrku od spomladi. Ko je videl g. Pikon, kako naglo rase, jo je pritrdil na kol in jo te dni odtrgal. Na vrtu g. Pikona rase 5e vec velikih kumar, vendar ni nobena dosegla take velikosti. Obrnili smo se na kmeti j-skeiza svetnika g. Rob rman a radi podrobnejših informacij o vrsti te kumare v naših krajih in zvedeli, da so tafco velfke kumare (Sehlangengurke) v naših krnjiti precejšnja redkost. — Glasbena Matic» v Ptujti. V soboto, dne 9. t. m. priredi v dvorani Glasbene Matice klavirski koncert znani hrvatski virtuoz g. Petar Dumičić. Program bo obsegal izbrana klasična dela Beethovna, Rarha. Chopina itd. Umetnik bo izvajal tudi znani Smetanov g-mol trio v družfoi z Pohorjem (gosli) in Sekrbaueriem (čelo). Ravnateljstvo. — Driavoinanatro. K tej knjigi dr. Frana Ogrina, Kamnik Jiide v nakaj dneh dodatek (par vlažnih strani) z oaarora na nove upravne reforme. Cena knjigi (dobi se v knjigarnah in pri oblastni zalogi šolskih knjig) se s tem ne poviša, dodatek sam pa velja s poštnino 2.5fj Din. Zamudnnci v plačilu so nujno naprošeni. da že prejeto knjigo plačajo. — Praktičen koledar in adresar. Te dni je izše4 škrlatno rdeče vezan dr. Cernetov Poslovni koledar 1930 — zajedno poslovni adresar Jugoslavije. Letos ie izšel že drugič v povečani obliki, do vsebini ic na popolnoma izpretnenien v Drkl ooslovnega sveta, ki mu je v prvi vrsti namenjen. Beležni koledar ima \22 strani in je zlasti zato praktičen, ker ie ves teden na dveh obenem odprtih straneh, da ie mogoče takoj pregledati delo vsega tedna. Imena dni so nrav praktično tiskana navpično ob robovih, da ne ieirrtjeio prostora beležkam. Ta praktična novost ie tudi zakonito zaščitena. Ostala vsebina koledarja je izred- no koristna za vsakega, ki dela v o«arni. in se »e bo s pridom posluževal vse leto. V krniš; imamo r*a nr. menične oristoibine 19 držav, tabelo denaria 36 držav, mere in teže. obresti in žrebania 80 našiti vrednostnih papirjev, poštne pristojbine, sodišča in občne p-ristoibine Na>važneiši ie pa poslovni adresar, ki obsega 300 naivažneiših kraiev — poslovnik središč naše države do abecednem redu. Za vsakim imenom kraia ie navedena historična ookraiina. banovina, občina, trg ali mesto, sodišče oz. višie sodišče, trg. zbornica, število nrebivalcev. konzulati, vsi denarni zavodi, vsi advokati in notarji, hoteli, šoediciie in intormaciiske pisarne, torei vse. kar poslovni človek v tujem kraiu rabi. Kakor Badiura za svoi vsej državi namenieni Vodič, ie tudi dr. Cernetov koledar sestavlien v vsakem Slovencu popolnoma irrrcliivi srbohrvaščini, ker se bo gotovo razširil do vsei Jugoslaviii. Ta v resnici praktičen in neobhodno potreben orinomoček stane le 30 I>'n. s. ooštnino 3.50 Din več in se lahko naroči tudi pri iz-oaiatelui: Dr. Ivan Ccrnc. Miklošičeva 6 — Ljubljana. Vsak. kdor koledar prelista, ga bo priporočil tudi svojim poslovnim prijateljem. Pride! Dr, Richer - dobrotnik človeštva Kino Ljubljanski dvor. — Vreme. Vremenska napoved uam obeta spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu IS, v SkopJju 17, v Zagrebu 13, v Ljubljani 11, v Mariboru 10, v Beogradu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5 mm, temperatura je znašala 5.1. — »čuvena posurovelost. Včeraj dopoldne so našli v Hruški na cesti nezavestno in vso okrvavljeno Ano Šenkovo. Revo je nekdo napadel in pretepel ter pustil ležati sredi ceste v dežju in blatu. Vašcani so takoj obvestili rešilno postajo, na kar je odšel v Hruško rešilni avto. Senkovo so prepeljali v bolnico, kjer se pa vse dopoldne in tudi popoldne ni zavedla. Njeno stanje je zelo kritično in so zdravniki izgubili vsako nado. Kolikor se je dalo dosedaj ugotoviti, je Šenkovo napadel in pretepel neki njen sorodnik. Zločinec je svojo žrtev pobil s kolom na tla in na tleh ležečo strahovito pretepal. Baje gre za zločin iz osvete. Za zločincem poizvedujejo oroimki. — Nesreče in neigede. Posestnik France Kraljic iz Žužemberka je včeraj popoldne tako nesrečno padel z voza, da si je zlomil nogo in tudi notranje težko poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Nesrečo je baje zakrivil sosedov hlapec, ki je z bičem švrknil po Kraljicevih konjih, da so se spiaeili. Posestnika Lovrenca Hribarja iz Križa pri Kamniku je konj brcnil v glavo. Tudi njega so prepeljali v bolnico, — dbrabar Angela, 21etna posestnikoma hčerka iz lške loke, je padla a klopi ki si zlomila nogo. — Sobarica Marija Urh iz Ljubljaše, je včeraj padla po stopnicah m si zlomila levo nogo v gležnju. — Velike poplave v Hercegnovem. Radi silnih nalivov je v soboto nastala v Hercegnovem in okolici velika poplava, pri kateri sta bdi najbolj prizadeti seli rga-lo in Zetenflca. Voda je vdirala v kleti in hiše, poptavHa njive in vrtove in povzročila ogromno škodo. Sreča v nesreči je bila, da ie takoj interveniralo vojaštvo, ki je prebivalstvu priskočilo na pomoč in preprečilo, da katastrofe ni zahtevala čkrveškrh žrtev. zlato, kar se sveti, toda oglasi v „81 o venskem Narodu" imajo vedno uspeh \ Poskusite in prepričali se boste! — Po desetih letih prijet merilec. Dne 13. marca 1919 je bal v neki dalmatinski kleti v Osijeku med prepirom ubit narednik Viktor Pavliček. Ubil ga je delavec Štefan G a lovac in sicer zato, ker je baje nadlegoval njegovo ženo. Po zločinu je ubijalec pobegnil. Klatil se je po raznih krajih države in se skrival pod imenom Kovačevič. Te dni se je pa vrnil v Osijek trdno prepričao, da je zločin ie davno pozabljen. Toda mož se je temeljito maotfl, kajti oblasti so ga sporna le in aretirale. — Tragična smrt jagesta t enakega laki rja. Tragična nesreča se je pripetila te dni v Martonoeu v Banatu, kjer je plačal svoje juaafltvo z življenjem znani jugoslo-venski takar Branialav Petrovič rodom is Podgorice. Petrovič* je imel te dni v Marto-nošu predstavo, pri kateri se je pustil zakopati, ces, naj gs čez 40 minut odkopfjejo. Senzaeijooatai predstavi je priaaatvavak) mnogo radovednega občinstva. Ko so čez 40 minut grob odkopafc, je bil nesrečni fa-kir že mrtev. Vsi poskusi oživeti ga so bili zaman. Nedavno se je Petrovič prodneiral v Stari KanfH in je ostal v grob« polnih 40 minut. - LJalMaaiv zet. Seljak Anten Reocsk iz Srbobrsna se je pred dvema letoma oženil s Katarino, rojeno Ramada. Zakon pa ni bil srečen. Prepiri so MM na dnevnem redu in končno je Rencak ženo zapodil. Odšla je k svoji materi. Rencak je opetovano izjavil, da jo bo ženi in tašci že zagodel, da bosta pomnili. V soboto je svojo grožnjo res izpolnil. Splazil se je v Ramadino hišo na podstrešje, pripravil kup slame in sena m ga zsagal. Hipoma je bila hiša v plamenih. Ogenj se je tako naglo siril, da si je požigalec sam jedva reSl življenje. Tudi žena in njena mati sta bili v smrtni nevarnosti. K sreči pa so sosedje opazHi požar in ju resili iz goreče hiše. Rencaka eo ae istega dne prijeli orožnkki in ga izrodili državnemu pravdništvu. Mož je požig cm i ono priznal. — Krvava ljubavna tragedija. V nedeljo popoldne se jc v Stari Pazovi odigrala krvava tragedija. 27!etni čevljar Miloš O^nja-nac iz Zemuna je ustrelil svojo ljubico Katarino S. iz Stare Pazove in izvrši! samomor. Oba sta bila tako; mrtva. _ Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, IO. t. ni. ob pol 4. pojoldne še enkrat in sicer zadnjič i&ro-kaz -Razbojniki', ki je že dvakrat do zadnjega kotička napolnila dvorano. (»17, n — Na| daje barva oees posebnesa. v časih svojevrstnega izraza, vendar ie za našo postavitev k človeku kakovost zob odločilna takrat, kadar se ustnice komaj odprejo k pozdravu. Dobro okranjeni in oskrbovani zobje sc vedno občudovani in vplivalo najboljše na sodbo o sicer popolnoma neznani os^bi. 40!etno izkustvo nam potrjuje, da je redna uporaba močno penaste Kalodont-zobne kreme zanesljiva pot za temeljito čiščenje zob, proti nevarnemu zobnemu kamnu in k stvaritvi predpogojev za ohranitev zdravega zobovja, katerega nesnile in belosvetfikajoče se vrste so vedno občudovane in smatrane kot tepe. Iz Ljubljane —Ij Opozorilo društvom. Novinarsko društvo v Ljubljani priredi tudi letos na narodni praznik 1. decembra svoj tradici-jcnelni koncert v veliki dvorani Uniona. Nastopijo poleg naših najboliših pevskih društev kvintet, mladmski zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Opozarjamo vsa društva, naj upoštevajo tudi letos ta dan pri svojih prireditvah, ker je novinarski koncert vsako leto edina večerna prireditev na narodni praznik 1. decembr*. —I] Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani je — kakor smo poročali — prva dva tedna po preselitvi v svovo novo palačo morala poslovati še v nekurienih prostor Hi, ker še ni bila dovršena izolacija kotlarne proti talni vodi in se zato niso mogli montirati kotli za centralno kurjavo. Proti koncu minulega meseca pa ie bila talna voda ustavljena in so bila izolacrjska dela končana tako, da je tvrdka »Obnove« lahko pričela z montažo kotlov. Vsa dola je ta tvrdka tako pospešila, da se je po 10 dneh lahko že prvič zakurilo in ie v Ponedeljek 4 tm. osobje podružnice že đdak> v priletno temperiranin prostorrh. —Ij 25-letnfca umetniškega dela. V soboto 9. tm. praznuje Leopold Kovač, tenor ljubljanske opere 3J3etni jubilci svojega umetniškega dela. Za proslavo si je izbral Smetanovo »Prodano nevesto« v kateri poje svojo igralski in pevski najposrečenc-nejšo partijo »Vaika«. Marinko poje primadona zagirettSke opere ga. Možiničeva, Janka g. SScnenc, Kecala pa g. J. Križaj. Opero dirigira A. Bal arka, ki prispe v Ljubljano nadasc za to predstavo s svoie«a novega službenega mesta v Brnu. Po slavnostni piedstavi se vrši v restavraciji hotela »Slon« kotnerz, h kateremu so vablfeni vsi jubilantovi česCUci in prijatelji. —Ij Operni bariton is t g. Tone šubelj je odpotoval danes z opoldanskim brzo vlakom za več dni na Puna j, kjer se sestane s prijatelji in znanci tamošnjega Slovenskega kluba. V Ljubljano se vrne v nedeljo zvečer, nakar odpotuje v Italijo. —Ij Slikarska razstava Delinar-Gejmir Anton Kos-Pavtove« v Jakopičevem paviljonu je imela dosedaj velik obisk. Razstavo si je ogledalo že več sto posetnrkov, prav tako pa tudi že več razredov tukajšnjih srednjih sol pod vodstvom svojih profesorjev. Prodanih je več oljnatih sKk in plastik. Razstava je odprta vsak dan od 10. dopoldne do 5. popoldne. Zimske plašče i n plesne obleke daje na obroke tvrdka Šelenbtir&ovn ulica štev. 4 —Ij Vodlakovo truplo prepeljano v Ljubljano. S noči so prepeljali krsto s truplom ponesrečenega železniškega uradnika Mirka Vodlaka v Ljubljano. Pogreb se bo vršil ob pol 16. izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj so na Jezici položili k večnemu počitku nesrečnega Jaška Jeroma. Pogreba se je udetežao vse prebivalstvo z Ježace in bflžnie okolice. —11 Pomagajte bednim barakarjem! V gramozni jami na Vodnikovi cesti živi nekaj družin v barakah, ki so samo nekaj desk, zbitih skupaj za silos nekatere brez vrat in okenj. Strehe ne drže dežja. V te« barakah živi tudi kopica otrok, ki že prezebajo in ki nimajo niti najnujnejše obleke. Zadnji teden ob dežju sem našel v eni teh barak na revni postelji tri otroci če pod dežnikom, da ni nanie teklo. Pridite sami POBtedat, pa boste videli pravo bedo. Lepo proshn vse, ki imajo kako staro obleko, obuvala, postelj no opravo, kako desko, stara vrata, okna ali kaj sočnega, kar bi lahko pogrešali, da bi podarili za te reve* že. Kar na dopisnici mi sporočite, pa bom poslal po darove. Hitra pomoč jc potrebna. — P. Kazimir Zakraišek. Dunajska št. 52. —Ij <0d smreke ds svile« je naslov predavanju, ki bo na tretjem družabnem večeru Trgovskega društva >Merkurc v Ljubljani. Predmet je jako zanimiv in tudi aktualen, ker je dandanes, ko se hitro množi poraba in važnost umetne svile za razne svrhe, največje važnosti za občinstvo zlasti za kupci jake kroge, da dobe pouk o tem, kako pride po dolgotrajnem delu do svile. Predavanje bo imel na5 znanntiiti kemičar vseučiliški profesor g. dr. Maks Saafese. Predavanje t»e vrši danes v >n*do. dne ti. novembra ob |>ol 0. zvečer v restavracijskih prostorih >Zvezde«. Vetop je breiplačen in so gostje dobrodZarjec v Ljubljani priredi [>od vodstvom dirigenta {j. Danilo Bučarja v soboto 9 t. m. ob *JO v dvorani Delavske zbornice ijutl-Ui koncert Na sporedu je: Mendetssohn-Bar-tho!d\: Svatbena koračnica, Beethoven: Eguiout. overtura; Tirieij: iz Peer Gvnl suite: Azina smrt in Solvejginfl pesem in Ldanostna koračnica; Supppe: Pesnik in kmet. overtura: Sou>a: Koračnica kadetov. Šišenski vokalni kvintet pa zaioje: 1. Pav čič: Deklica, ti si jokala; Z. Trelovec: Bela rdeča je gredira in O. Dev: že ena. Pred-prodaja vstopnic v Delavski zbornici 1. nadstropje in v trafiki Sever. SeleuburLiova ulica. —Ij komorni veter umetniškega udruženja Brandl-tria se vrši v ponedeljek 11. t. BL v dvorani Filharmonične družbe. Na programu sta dva komorna tria in sicer Beethovnov v g-duru in Smetanov v g-mo-lu, poleg tega še llandlova sonata v g-molu za čelo in klavir ter Brahmsova sonata v d-molu za violino in klavir. Vse točke sporeda izvaja umetniška trojica Brandl Fani-ka, (violina), Folger Hilda, (čelo). Reis? ilerta, (klavir). Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —Ij Violinski koncert. V petek 8. t. m. 6e ustavi v Ljubljani znameniti francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki bo izvedel pod patronanoo ljubljanskega Francoskega instituta violinski koncert v dvorani Filharmonične družbe. Natančne podatke glede programa objavimo jutri. Ravno tako tudi cene in bodo vstopnice v četrtek in petek na razpolago v Matični knjigarni. L i w m (Onaje mehkejša kot shlenina dragocenih zob — ona zgladi robno skfenino in ji da biserno belino rer s tem poveča ir» obvaruje naravno fepoto — priznana robnj krema SARGOV KA10D0NT Lepši zobje —Ij ŽSK »Hermes«. Današnja plesna \aja odpade. —Ij Risalna oradja kupite oajbelj»e pri Fr. P. Zajec, izprašan »ptik, Ljubljana, Stani trg 9. 33 T Te dni smo v >Slov. Narodu* priobčili prošnjo na naslov malože!. družbe slede jutranjega avtobusa na progi Vič—Jezica oziroma Črnuče, da bi prvi jutranji avtobus odhajal z omernienih postaj vsaj ob 6.15, da bi se mogli voziti v službo tudi mi, ki moramo biti ob 7. na svojih službenih mestih. Obenem smo tudi prosili, da bi jutranji avtobus vozil tudi ob nedeljah in praznikih. Čudimo se, da maložel. družba še ni ničesar ukrenila. Kakor se čuje, se jutranji avtobus sploh ne uvede, ker da sc ne izplača. F*rizadeti si do\oljujemo ponovna apelirati na maložel. dTužbo, da čim prej uvede to prepotrebno zvezo. Dvomimo, da bi se ne izplačala. Pa tudi če bi se ne, je treba upoštevati, da se bodo vozili ob tem času v mesto Ijudue, ki ne sede čez dan v toplih pisarnah, temveč si po ve-čini služijo kruh pod milim nebom. Ker je to v interesu družbe, smo prepričani, da bo jutranji avtobus kmalu vozil, a prizadeti ji bomo hvaležni. Ob tej priliki prosimo tudi maložel. družbo, da bi se slede tedenskih kart na omenjenih progah uredilo tako, da bi imel do iste pravico vsak, ki se vozi vsaj dvakrat dnevno (do tedenskih kart imajo sedaj pravico namreč samo ročni delavci). Ne bodite tako ozkosrčni in upoštevajte gmotni položaj vsega uslužbenstva. Prizadeti. Naš avtobusni promet Vozim se z autobusi iz mesta v okolico ki strmim. Ali srno se res že tako pobarka-nili, da ne opazimo ki ne ožigosamo brezmejne lalikorniselnosti pri tem autobusnem prometu? Vozovi so prenapolnjeni, da je strašno in sramotno. Na sedežni, ki so določeni za 15 oseb, se tlači 20 žrtev, na stojiščih za 8 oseb pa jih stoji 20! Zrak je gost kalcor sir, ventilacije ni noben-c. okna se pote, da curlja z njin, stoječi potniki so stisnjeni kakor sardine, se drže zgrbljeni za drogove pod nrzkim stropom ali za stene preko sedečm, ki love sapo ak omedlevajo. Ženske, moški in otroci se tisec d rus drugega, bok na boku, noga oreko nose-roke preko hrbtov in glav. da nikoli ne ves, čegav je ta ali oni ud. kje je njegova jrlava, kje njen hrbet! Atrtobus se ustavlja, dva trric izstopilo ter se oddibneio, kakor bi se rešili pekla, a namestu njih J& vstopi pet, šest novih. Gnječa postaja Še hujša, zrak šc gostejši, bencin smrdi še strupene ie, izorevodnik pa prigovarja: »Samo malo se še stisnite! Samo nekoliko se še umaknite boli nazaj!« — in spusti v autobus ?e tri potnike. Voz se maje, poskakuje in B&a kakor parobrod po razburkanem morju, — n rtiče se ne more ganiti*, vsakomur so udje otrpli, obrazi so prebiede!i, oči tope ... Mlad, krepak gospod začne mahoma kričati: »Odprite okno! Prosim. CKlpritc — jaz, jaz ne morem vzdržati več!« Potem, ko so z muko odprli okno, pripoveduje, da ga je bilo obšlo čustvo, da sc že dirši, da ne more več sopsti. da se mora z-grudrti. Ni še gotov z opisovanjem svoje ptašnosti, že visi skozi okno mlada, čvrsta gospa ka se davi... A ladja poskakuje dal^je. oovabuje, niha, suje... se ustavlja, dva trije izstopijo, a novih pet jih vstopa ... AH se naša visoka srezka poslavarstva prav nič r.e zanimajo za te škandalozne razmere po naših autobusia? — Mar nc mislijo izdati nobene naredbe, da sc ustavi taka tortura in napravi konec temu početju? — Naj se zlomi kaka os ali naj poči pneumafcika takega trikratno preobloženega voza! Ladja se zaleti kamorkoli a!i se preobrne dvakrat trikrat, po vrhu naj sc užge 5e bencin, in katastrofa bo grozovita. Ker ceste so strašne Odlična gospa, ki se je pravkar vrnria s potovanja po Nizozemski Wi Norridii. mi je pripovedovala: Nikjer ni tolrke lahkomiselnosti in zanikarnosti, kakor tuka-j. V kulturni tujini ne sme na avtobus niti en potnik več, kakor je določeno. Povsod sedi le tolrko oseb. kolikor ie sedežev in stoji Ie toliko kolikor je zapisano. Nobena prošnja, nobena nagrada ne preinakr>c oblastnin odredb. Tukaj pa se spodoben človek, ki se boji za svoje ude in zdravje, že več ne bo upal stopiti v autobus .. .c Perlpatetfk. Iz Celja —c Ukinjenje pouka na celjskih mesenih osnovnih šolah. Na obeb mestnm osnov-niii šoJah v Celju ie pouk zaradi razširjenja škrlatinke med šolsko maladino za 14 dni od 4. do 18. tm. ukin:en. Redrr potik se prične zopet v ponedeljek 18, tm. —c »Piskrovez« v celjskem Vlesotem gledališču. Po daljšem premoru ie dobilo v ponedeljek zvečer Celje Eoad opereto. Gostovali so Mariborčani 7. znano Letiar-j jevo 3-de'ansko opereto »Piskrovez«, ki je } publiki izredno ugajala, kar Ic dokaza+o pogosto freneiično ploskanje. OledaliSče je bilo popolnoma razprodano in ie odšlo veliko ljudj brc-z vstopnic. —c Justoslovenska Matica v Celin ie nabrala pri štetju obiskovalcev zrobm- na okoliškem pokopališča na dan Vsoti svetnikov lep znesek 1720 Din Napad v gozdu. — I^oke kvišku! — Oprostite, jaz sem poslanec in kot tak smem dvigniti roko samo, kadar mi na rtv i stranka. Kosa na kamen. — Zek) rad bi se oženil s tvoju sestro, pa se mi zdi preveč neumna. — Prav praviš, ti moraš dobiti ženo. ki bo imela razum za dva. Mlada zakonca. — Nočem živeti s teboj, k rnerrnci se vrnem. — Prepozno, kajti Koja mati se .ie sprla z očetom in preselila k tvoji babici. » Stran 4 »SLOVENSKI NAROD-, dne 6. novembra 1929. 5tev 23 4 £&is£isvtiss opasat«* ■v 32 — Samo od kleti, — odgovoril Leit-holm. Ti lopovi niso prišli krast. Inia-io drmie. čudne cilje. — Pozneje varil povem, kakšne cilje imajo. Leitbolm. Najbolje bo, če se preselite v vas. Tu ne smete ostati. In, kar je slavno, nikomur ne sinete povedati, kaj ste videli. Predno odidete, •preglejte vso hišo, da vidimo, če jc ostalo vse v redu. Ko je Leitholm odšel, ie nalil Sandv konjaka tudi drugim, ipotem jili je pa odvedel k peči, kjer je dozoreval ogenj. — Hvala bojru. da ste srečno odnesli pete. — je dejal. — Kje so vas zalotili? — Nas zalotili? Saj nas niso zalotili, — ie odvrnil Hepburn začudeno. — Kako si pa prišel na to -misel? Nemoteno smo se vozili od Me-lton Mo\vbraya. Sarrdv ga je debelo pogleda!. — In vendar so vas spotoma zasačili, — ie dejal in pokazal na telefon na mizi v veži. — Nekdo mi je telefoniral. Čakajte, to ie treba pojasniti. — Najprej bi rad vedel, kaj počenjaš tu. — je dejal Hepburn. — Mislil sem. da se zabavaš na svoji jahti v Cannes. Sandy se je nasmehnil. — To ni verjetno, prijatelj. Ne. kajti obetala se mi je 'pustolovščina. Tvojo brzojavko sem iprejel v torek zjutraj in potem nisem več mislil -na to zadevo. Toda popoldne se je potrudil k meni gospod zapeljivega smehljaja in na yse načine si je prizadeval zvedeti tvoj naslov. Tedaj mi je šinimMali €>g1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi p znamkah. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne mmmmm ndUovariamu - Najmanjši o&a* Btn S-*-*. *^mmam Zobotehnika prvx>\irs.t«neiffa v zđart-u in kaučuku, samo z veole»ta*o prafcso, išče Ijub-Kiantsiki zobortehnik. — Porrodbe pod *Pnvxrvr na naslov: »*Labwd-*, Zemiun — Da^vifdoiviic 2Al. Pfača dobra. 2405 Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15 modi poročne prstane naticeneiše. 2327 L Mikuš LJUBLJANA Mestn rro 15 priporoča svojo zaloge dežnikov in solnćnilćo\ ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 20odstotne kronske bone empuje Pu^ca Štedionica, založna zavod d. d.. Osijek. DesaiiČLna al. 37. 97-L »Schaffhausen» precizne žepne ure Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred ^ko- Samostojen prekajevđlec ki zrna izdelovali pr-šma ljufb!ija.nske, kramšsike in suhe klobase, more vstopiti kot kompanjon v r.ek«j EmSbo prekaije»va'!n?co s tnsovšn-e v mestu na zeilo prometn.: cesti v noiraiiijetm mesni, avemtue&no vzeti v najjem tnsovBno. — Izdelovanje krampsfoilh klobas pa mora biti pr-\xjrvT5.feno, ker se te v Gradcu zelo zafoteivafio. Potreben kaoital 5000 šiJfjrugov. — Ponudbe pod »A. E.« na Grava, Graz, Stempfersasse 8. Zaluzile lesenih tekstilnih rolet (derva-trrtki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL mterorb. 32 1 ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška m češka sukno v največji izbir* pri NOVAKU - Ljubljana speajalna Irgovtna sukna KONGRESNI TRO ŠTEV. 15 ZELO ZNIŽANE CENE! Maicuiaturni papir H9 a Oin 4*-orodaia u«"»rava "Slov. Naroda" toetver trednji pisalni stroj zs potovanje in pisar* no, konstrukcija in materijal prvovrstna Ptačilne olajšave. fU*A> fe*tf»««f geoo ulteo mtet>. Ć Telefon štev. 2980 'Trejirje; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za opravo m ioseratoi del lasta; Oton Chrfitof. — Vsi v Ljubljani.