Izdaja Zavod za gospodarske ftropagando • Domžale, Ljub* janska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsuke-c\ 25. » mesecu — Žiro račun 600-20/602-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani LETO III. ŠT. 9 Domžale 25. novembra 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OB DNEVU REPUBLIKE Vsako leto nam ob tem velikem prazniku poja. To je edina pot reševanja naših gospodarskih problemov. Z zaupanjem v delovne ljudi in z njihovim delovanjem bomo dosegli večjo produktivnost, intenzivnost gospodarstva, večjo vključitev v mednarodno delitev dela in uresničitev nagrajevanja po delu. Le z neposrednim, delovanjem občanov bomo lahko umirili preširoke investicije v industrijo, povečana sredstva gospodarskih organizacij pa delno usmerili V doslej zapostavljena področja šolstva, zdravstva, družbene prehrane, otroškega varstva. Z enotnimi stališči občanov je treba čim preje rešiti socialne probleme borcev, ostarelih kmetov ter najbolj perečo problematiko življenjskega standarda občanoi\ ki jo odpirajo zbori volivcev in družbenopolitične organizacije. S tako orientacijo bomo uresničevali smernice VIII. kongresa ZKJ in sprovajali v življenje osnovno načelo ustave — pravico samoupravljanja. Občinski odbor SZDL ob prazniku republike iskreno čestita vsem občanom, delovnim kolektivom pa želi čim več uspehov. .....cink !\OU na Viru delo akad. kiparja Itombuca Kje je začetek investiranja? Na začetku si razčistimo vprašanje, zakaj delamo, zakaj proizvajamo in zakaj ta naš vsakodnevni trud? Vsakodnevni trud, delo in proizvodnju so iiumeiijeni pridobivanja dobrin, da bi s lei.ii zadovoljili naše vsakodnevne potrebe. Seveda pa pridobivanje dobrin ni za nas kak poseben užitek, pač pa napor in delo. /a pridobitev vsakodnevnih potrebitih dobrin lahko porabimo več ali pa manj truda — dela. Tistemu, ki z manjšim naporom v enakem času napravi več izdelkov — dobrin, običajno pri površnem pogledu pravimo »ta pa zna delati'*. Zal se preutalokral poglobimo v to. kuj pomeni to: »zna delati«. Ne vidimo okoliščin, v katerih ustvarjamo dobrine, knr pomislite, kako krivična bi bila naša ocena, če bi stali na vasi in bi videli, da dva kmeta kosita vsak svoj travnik, pa bi zvečer peljal en krnel domov en voz sena. drugi pa pet voz. Verjetno bi vzkliknili za drugega, ta pa zna. ta pa je priden itd. V resnici pa se je morda kmet, ki je pokosil voz sena. bolj mučil, ko je ves dan zamahoval s koso kot pa tisti, ki je le dve uri lagodno stopal za motorno kosilnico. Ali nismo bili torej pri oceni truda in naporu krivični? Da. bili smo, toda le delno, saj nas vendar ni zanimal preliti znoj. temveč seno! Tako nas v vsakodnevnem življenju ne zanimajo napori, pač pa ustvarjene dobrine, izdelki, s katerimi bomo lahko zadovoljili naše potrebe. Da pa bomo lahko zadovoljili potrebe v čim večji meri, moramo iz dneva v dan pridobiti več dobrin! Toda kako? Vsekakor ne samo z večjo prelito količino znoja ali pa / daljšim delavnikom, pač pa lako. da si bomo pomagali / modernimi Stroji, Pomagali si bomo pri delu 1 tistimi čudovitimi pripomočki, ki jih je ustvarila neuničjiva človekova umska iznajdljivost. Ko si ustvarjamo boljše pogoje za pridobivanje dobrin, to je, ko si ustvarjamo pogoje, da bomo več in ceneje proizvajali, pravimo, da si ustvarjamo materialno bazo, oziroma lia investiramo. To pu seveda ni enostavna stvar, V kaj investirati, kdaj. /.ak«i. kako in koliko* To so vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, preden pristopimo k investiciji T,» s„ tudi vprašanja ki vsebujejo nit znkoiiitos'i in vznrnih povezanosti, ki jih po/nn moderna ekonomika investiranja. In rezultat teh zakonitosti? ('-»• jih upoštevamo, se morajo stroški /n proizvodnjo in s tem v /veti Pene dobrinam i/ dneva v dan /.niževuli. od-lok o obvezni priključitvi ob- jektov nu komunalne napruve«. Prav tako je bilo predlagano, da skupščina občine Domžale zagotovi sredstva za rušenje objektov, ki se grade brez dovoljenja za graditev. Izvajalec porušitve k rušenju namreč ne pristopi, če nima za to delo za- Sotovljenih finančnih sredstev, ugotovitev sredstev pa je dolžnost odredbodajalca, ker sama klavzula v odločbi, da gre rušenje na račun investitorja, ne zadostuje za realizacijo odločbe. Sredstva za izvajanje rušitev doslej še niso zagotovljena, predlog odloka o priključitvi vseh vrst zgradb na vodovodni in druge komunulne naprave, pa je bil z.iv rn jen. Zato se bo upravni organ lahko posluževal le 11. filma uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišč >izven gradbenih okolišev* za gradbene namene (Ur. list SLS, št. 29/63) ki pravi: »Dokler ni izdano i/.jci.....i dovoljenje za uporabo ne/u/icl-Ijivegu zemljišča za gradbeni namen v skladu z določbami citirune uredbe, ne sme pristojni organ, zavod uli družbeno pravna oseba priključiti brez dovoljenja zgrajen objekt na nezazidljivem zemljišču nu javne komunalne napruve.« Ta določba navedene uredbe pa velja le za objekte, ki so postavljeni izven gradbenih okolišev. Zadeva črnih gradenj v Proleterski ulici v Mengšu je poglavje zase. Tisti, ki gradi na zemljišču, ki je bilo predvideno za otroški vrtec, je imel že odobreno lokacijo nu drugem zemljišču.prav tako \ Mengšu, in je naredil dvojno veliko n.i pako. Ce kje. bi bil v tem primeru, mislimo obe Crni gradnji v Proletarski ulici, potreben ukrep porušitve objektov, ne (Nudalj. nu H. strani) Še en glas o »črnih gradnjah« Tov. urednik! Oglašam se v /.vezi s člankom v Ohč. poročevalcu, ki je i/sel 25. X. I%4 pod naslovom »Crne gradnje v Domžalah«. Smnlram za pravilno, dn se porušijo hiše. ki so hile zvrnjene v Mengšu in sirer Inin, kjer je bil predviden otroški vrtec, ce so zinstlc brez. dovoljenja. Mogoče je še več takih primerov tudi drugod. Ne strinjam pn se s leni, kot ste pisali, da bosta rušili povsod, kjer boste zvedeli, da se zida brez dovoljenja. Žalostno je. dn stane danes DOVOLJENJE za pričetek gradnje delavske hišice okrog 700.000 din, ali pa še več. Bodite polteni in pomislite, če to delavec zmore, pn čepttnv je tu vrnčunnnn tudi zemlja. Noben delavec ne more odšteti toliko denarja za gradnjo hišice, še preden začne delati! Poprečni delavski prejemki so od "2.000 din dn 40.000 din In de-lavec z družino, ki je primoran, dn si sam gradi hišico, pri današnji draginji tega nikakor ne zmore. Dovolite gradnje z nižjim prispevkom, pa čeprav ne v centrih naselij, ampak le v okolici! To. da ste dvignili (eno zemlje na 1000 din za meter ali pa še več, ni pravilno. Živimo v socialistični državi, ker je skrb za človeka prvo! V teh primerih pa se to ne kaže. Delavstvo si inorn gradili stanovanja, ker je veliko lakih, ki živijo v neprimernih in nezdravih stanovanjih. Razumljivo je. 11 a ne more vsem zgradili stanovanja družba, zalo si moramo sami pomagali, temu |>n delate zapreke. Nesramno Je, ko pišete, da boste rušili, kjer se bo ugotovila gradnja brez dovoljenja. Upravičeni boste rušiti takrat, kadar bodo res dani taki pogoji zo pridobitev dovoljenja, da jih ho delavec zmogel. Ali li i dovolj, ko že sama narava ruši? Npr. potres in poplave. Zemlje ni nihe kupil, je sama nastala. Dn gotove mere bi lahko zahtevali, da »e plača, vendar ne tako drago, kot sedaj zahtevate. Spoštovani urednik! Izročite In dopis tistemu, ki se ga tiče. Nisem šolan, da bi imel ne vem kakšne izraze, rečem pa, da bi bilo prav, da bi gradnjo stanovanjskih hišic prilagoditi delavskim razmeram! Razprava o analizi volitev organov samoupravljanja Predsedstvo občinskega sindikalnega svetu je na svoji zadnji seji razpravljalo o analizi volitev organov samoupravi Janja. Nove organe samoupravljanja so izvoliti v 57 organizacijah. Da bi dobili pregled o rezultatih volitev, je pila izveden,! posebnu anketa, na osnovi katere je bila izdelana analizu. Analizu prikazuje sledeče rezultate. Volilve: Volitve so bile v vseh organizacijah izvršene poprečno tri dni pred predpisanim rokom. Volilnih upravičencev je bilo 7.057. od teh 47 % moških in 57«>/n žensk. Volitev se je udeležilo H2"/o vseh udeležencev. 86 "/n vseh odsotnih je bilo upravičeno odsotnih (bolezen, dopust itd.), le 14°/ci pa jih je bilo neupravičeno odsotnih, kar predstavlja 1.5°/o vseh volilnih upravičencev. 4"/ci volivcev je neveljavno glasovalo. Gospodarske oiganizacije so javile, dn je blo zastojev pri delu zaradi volitev za 871 ur. po izračunih pa je bilo minimalnih zastojev pri delu za (534 ur (pri izračunu je upoštevana samo izguba delovnega časa članov komisij). Volišču so bila odprta poprečno 7 ur. kar je z ozirom na nizek odstotek neupravičeno odsotnih povsem razumljivo. Rezultati volitev: V 37 organizacijah je bilo izvoljenih 882 članov delavskih svetov. Od teh 577 članov v centralno delavske svete. 705 članov pa v obratne delavske svete. V contrulnih delavskih ■vetih ima 64.7"/n članov mandatno dobo 2 leti, 75,7I/i pa mandatno dobo i leto. V u pi'u \ ne odbore je bilo izvoljenih 181 članov, od teh jih je K5 ali 45 "/» članov delavskih svetov. Vse organizacije skupaj ima-je 161 komisij, v katerih dela 656 članov. Člani delavskega sveta so v komisijah zastopani s "6,0°/». Skupno je bilo izvoljenih v organe samoupravljanja t.70" zaposlenih (vsak je upoštevan le enkrat, čeprav je izvoljen v DS in UO). Pogostnost izvolitvei prvič drugi« Srat */• '/• •/, delavski svet 58,0 26,7 15.7 upravni odbor 56.8 25,6 17.6 V delavske svrtr je bilo izvoljenih SS"/« članov prvič. 26.7"/« drugič in 15.3"/« Članov, ki so bili izvoljeni tri in večkrat. Pogostnost izvolitev v upravne odbore se spremeni v korist tri in večkrat izvoljenih snj je teh v upravnih odborih \7.k"l<\, dvakrat izvoljenih je 25.6 "/n in enkrat izvoljenih 56.8 "/o. Pevski zbor Društva upokojencev Domžale praznuje (e dni celilo obletnico svojegn obstoja. Šteje 75 članov in je v teh šlirih lelih sodeloval na številnih proslavah, kon-(crtih iu koinemoraci juh. Pevci goje tudi družabno življenje in prirejajo pogosto izlete. I.etos so bili v Moravčah in na Urhu. v obeh krajih so položili vence nn spomenike padlih v NOB in zaprli neknj pesmi. Upokojenci v naši občini so poslali močna organizacija, njihovo kulturno in družabno življenje pa bi bilo marsikdaj drugim zn vzgled. Nn sliki pevski zbor upokojencev. Kvalifikacijski sestav organov samoupravljanja nam kaže, da prevladujejo v organih samoupravi jati ja kvalificirani delavci. Kvalifikacijska struktura pa se spreminja v korist ' Kvalifikacija organov samoupravljanja obratni delavski sveti osnovne dejavnosti pomožne dejavnosti . . centralni delavski sveti upravni odbor .... komisije...... kvalificiranih in visoko kvalificiranih pri upravnih odborih in komisijah. Kvalifikacijska struktura organov samoupravljanj« izražena v "/o: Iz tabele je razvidno, da se */o visoko kvalificiranih dviga, čim konkretnejše in stro-kovnejše funkcije v organih samoupravljanja je treba opravljati. Iz tega pa je razvidno, da se kolektivi dobro zave- fiolska I7.0bra7.ba organ samoupravljanja delavski svet....... upravni odbor....... komisije......... Iz predaje tabele lahko ugotovimo, da v organih samoupravljanja prevladujejo člani z obrtno izobrazbo. Ce pa to upoštevamo še pri kvalifikacijski strukturi, nam bo prevladovanje kvalificiranih daleko bolj jasno. Tudi pri strukturi pn šolski izobrazbi ugotavljamo pojav, da se pri konkretnejših in strokovnejših nalogah samoupravljanja (upravni starost let orsan samoupravljanja delavski svet...... upravni odbor...... komisijo........ Udeležba mlajših ljudi do 25 let starosti in starejših nad 50 let starosti je v organih samoupravljanja najnižja ter se znižajo pri selekriji volitev upravnega odbora in komisij. Najmočnejši sta grupi od 71 do 40 let in od 26 do 70 let. VK K PK NK 17.2 38.0 ♦5.5 7.3 15,6 75.0 0,4 — 17.7 56.0 18.6 6.8 28.6 58.5 11.4 t.T 32.6 56.6 8." 2.1 dajo pomembnosti kvalitetnega izvrševanja samoupravnih funk- rij. Struktura po šolski izobrazbi organov samoupravljanja, izražena v °/n: 11 * «1 II I i 1.5 0.5 8.2 75,7 24.2 70.0 5.5 1.8 15.4 76.8 20.1 5.5 0.8 21.6 76.« 21.5 20.7 17.8 odbori, komisije) "/« z višjim nivojem izobrazbe vpča. Starostna struktura organov samoupravi janja. prikazana V naslednji tabeli, nam pove. da imajo samoupravljal™ največje zaupanje v sodelavre stare od 71 do 40 let. Starostna struktura organov samoupravi janja. izražena v odstotkih: dnaj 3«_jo 31—40 41—»n nad M • 16 20 76 15 10 14 »2 70 16 7 8 21 47 20 5 Grupa članov organov samoupravljanja starih od 41 do 50 let pa na udeležbi poraste na nivo grupe starosti od 26 do 70 let šele pri volitvi komisij. Ce rezultate volitev organov samoupravljanja po starostni strukturi primerjamo z rezili- tati volitev odbornikov občinske skupščine, ugotovimo, da so skoraj enaki. 47.3 »/n vseh občinskih odbornikov pade namreč v starostno grupo od 51 do 40 let. ki pa je tudi pri delavskih svetih močna 36 "/o, upravnih odborih 39 °/o in komisijah 47°/o. Iz te primerjave lahko zaključimo, da občani občine najbolj zaupajo predstavniške funkcije soobčanom. ki so stari od 7) do 40 let. Struktura po spolu: orMJ-In" MoSkl Ženske samoupravljanja '* delavski sveti 68,3 71.5 upravni odbori 77.5 26.5 komisije N7.5 16.5 Po tej analizi je ugotovljeno, da so ženske izredno slabo udeležene v organih delavskega samoupravljanja. Ce upoštevamo dejstvo, da je od vseh volilnih upravičencev 3?°/» žensk, torej več kot polovica in da te niso udeležene v delavskih svetih niti 7 eno tretjino, potem je nujno, da bi morali raziskati vzroke samoupravne pasivnosti žensk. Vsekakor je eden izmed najmočnejših vzro- kov za manjšo udeležbo žensk v samoupravljanju ta, da jo 38"/n vseh poročenih žena zaposlenih (podatek je izračunan na osnovi ankete društva prijateljev mladine). To pa pomeni, da je večina žensk obremenjena z varstvom otrok, skrbi in delom za družino ter jim ne preostane časa za samoupravno dejavnost. Da pa je obremenjenost žena s skrbjo za družino velika, naj navedemo samo ugotovitev strokovnjakov OZN. ki so na podlagi raziskav ugotovili, da H lahko enači delo žene za štiričlansko družino z delom rudarja. V-ekakor. da je prej navedeno tudi vzrok, da se procent udeležbe Žena t upravnih odborih in komisijah še občutneje zniža zaradi večje časovne angažiranosti v teh samoupravnih organih. Zaradi tega, ker je analiza prikazala le izračun poprečij, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sklenilo, da je potrebno rezultate volitev analizirati po panogah in po podjetjih. Tako detajlno analizo bo predsedstvo ObSS dalo s priporočili v razpravo plenumu in posameznim podružnicam. Delo skupščine - uspešno Intervju s predsednikom SOb Domžale tov. Jožetom Pogačnikom Konec maja je poteklo eno leto od izvolitve nove občinske skupščine. Zato smo se obrnili na njenega predsednika Jožeta Pogačnika z nekaj vprašanji o delu. uspehih in problemih, s katerimi se srečuje občinska skupščina in njeni organi. I. Tovariš predsednik, kateri so po vašem mnenju najvidnejši rezultati dela Skupščine v preteklem obdobju? >Mislim. da je najvidnejši rezultat njenega dela vsekakor obravnava in sprejem Statuta naše občine. V njegovo izdelavo in obravnavo je bilo vloženega veliko truda, da bi tako res bil odraz dejanskega stanja v naši občini in obenem kažipot za naprej. K temu so nedvomno veliko prispevale široke razprave na terenu, kjer so zbori volivcev dali marsi-kakiefl koristen predlog, ki je bil potem upoštevan pri končnem besedilu statuta. Med največje in najvidnejše rezultate spada vsekakor urejanje preživninskega varstva kmetov, katerih zemlja je bila arOBdirana. O tem smo sprejeli poseben odlok, pred nedavnim pa še dopolnili odlok, ki je spremenil višine preživnin glede na sedanje povišanje cen. Zelo pomembna je bila tudi končna odločitev o gradnji zdravstvenega doma v Domžalah in odlok o njegovem financiranju. S tem bomo za daljšo dobo rešili problem prostorov za zdravstvo. Glede na zadnje spremembe cen in sploh zviševanja realnih življenjskih stroškov, ki so v naši občini narasli v zadnjih mesecih poprečno 3.345 dinarjev mesečno nn osebo, je skupščina s svojimi organi spremljala izvrševanje družbenega plana in sprejemala ustrezne ukrepe in priporočila za njegovo čimbolj dosledno realizacijo. Na področju kmetijstva je velikega pomena to. dn se je s širjenjem Obrata za kooperacijo Agrokombinata Fytnona začela ugodno razvijati kooperacija s kmeti, ki jo bo treba še naprej z večjim tempom razvijati. Na področju šolstva so najvidnejši rezultati zgraditev šole v Radomljah, ustanovitev posebne šole na Homcu in pri-četek gradnje nove osemletke na Brdu. Pripravljamo pa gradnjo šole v Moravčah, ki je trenutno v nemogočih prostorih. Stanovanjska izgradnja je sicer ugodno napredovala, vendar je zaradi nedokončanih urbanističnih načrtov nazadovala privatna gradnja. Vendar je to sedaj vsaj za prvo silo rešeno.« 2. Katere pomanjkljivosti ste opazili pri delu Skupščine in njenih odbornikov? »Premalo pozornosti smo do sedaj posvetili otroškemu varstvu. Na eni zadnjih sej občinske skupščine smo kritično pretresali sedanji položaj in ugotovili, da l>o treba za otro- Zahvala! Ko sem prejšnji mesec slavil svoj petdeseti rojstni dan, sem bil zelo prijetno presenečen, ker so se me nn tako prisrčen in slovesen nnčin spomnili tako predstavniki Občinske skupščine kot tudi politične in družbene organizacije ter posamezniki. Počaščen in srečen sem in hotel bi se vsem in vsakemu posebej zahvaliti za lepe Želje in (udi darila. Ker pn mi to ni mogoče, se po tej poti zahvaljujem vsem, ki so se pridružili čestitkam, kajti ta nepričakovana tovariška gestn me je močno ganila. Še posebej se zahvaljujem predsedniku Občinske skupščine zu tople besede, ki so dokazale, da je vez med nekdanjimi borci še vedno trdna in neomajna. Vsem, ki ste me kakorkoli počastili ob moji petdesetletnici še enkrat prav iskrena hvala! Franc Avbelj-Lojko Pionirji čestitajo narodnemu heroju Francu Avblju-I.ojkii za 50. roj si ni dan ško varstvo v najkrajšem času preskrbeti vsa potrebna sredstva in kadre. Sicer pa je skupščina sama vedno lahko normalno zasedala in so se odborniki redno udeleževali sej. Slabše so delali sveti prav zaradi preslabe udeležbe članov svetov.« 3. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Ali sta zbora delala tudi samostojno? »V glavnem sta zboru zasedala skupaj, ker smo menili, da je večina vprašanj, ki jih je obravnavala skupščina. tako pomembna, da je potrebno sodelovanje obeh zborov. Enkrat je zbor delovnih skupnosti ločeno obravnaval gibanje gospodarstva v naši občini.« 4. Ali menite, da bi bilo treba še bolj razviti samostojno delo zborov? >Ne. Menim, dn je bolje, če pri obravnavanju večine vprašanj sodelujejo vsi odborniki. 5. Ali so se odborniki nktiv-no udeleževali dela ne samo v skupščini in njenih orgnnih. temveč tudi izven nje? »Mislim, da so bili odborniki po večini zelo aktivni, saj so prenesli s terena ali iz de- lovnih organizacij precej pobud in problemov, ki tarejo ljudi v n.iši občini. Tudi nn zborih volivcev so odborniki povsod koristno sodelovali.« 6. Katerim nalogam se. ho morala posvetiti v bodoče skupšMnn? »Nedvomno jc najpomembnejša naloga obravnava in sprejem sedemletnega perspektivnega plana razvoja naše občine. V najkrajšem času bomo morali na skupščini najti ustrezne rešitve in sredstva za otroško varstvo in socialno skrbstvo nasploh, Dokončno moramo urediti problem prostorov v šolstvu (lirdo. Moravče), med drugim moramo poskrbeti tudi za stanovanja prosvetnih delavcev, Pospešiti bo treba stanovanjsko gradnjo, tudi privatno, ki do sedaj ni imela ravno najboljših pogojev. Za to bo treba urediti predvsem urbanistične naurte večjih krajev v naši občini. Velika naloga pa je sedaj tudi ustanavljanje krajevnih skupnosti. V kratkem pa bosta oba zbora občinske skupščine razpravljala o gibanju gospodarstva v prvih šestih mesecih in sprejela s tem v zvezi ustrezne sklepe in priporočila. Ob 100-lelnici šolstva v Domžalah bo v dneh od 28. XI. do 5. XII. razstavljal svojo delo slikar nmnter Milan Merhar v prostorih 1. osnovne šole. Otvoritev likovne razstave bo v soboto, 28. t. m. ob 18. uri. Delo občinske skupščine Za sejo občinske skupščine v mesecu oktobru je bil pripravljen obširen dnevni red. Pod prvo točko je bila razprava o problematiki šolstva, ki je bila v glavnem v celoti zbrana v posebnem poročilu, ki so ga odborniki prejeli. V razpravi so bili nekateri problemi še posebej osvetljeni in podčrtani, kot pomanjkanje šolskih prostorov, v zvezi s tem vcčizmen-ski pouk in prenutipanost u-čencev po oddelkih, s tem v zvezi pa nepravično dodeljevanje sredstev šolam po številu oddelkov. Večina šol namreč nima prostora za nove oddelke in zato ne dobijo tudi toliko sredstev, kot iole, ki tega problema nimajo. Dalje je razprava opozorila na kritičnost odnosa med številom vpisanih učencev in številom tistih učencev, ki končajo osemletko v osmem razredu. Tudi podatki o kvalifikaciji učnega kadra niso najbolj povoljni, saj je okoli 20 učnih mest zasedenih z učnimi močmi, ki za tisto delovno mesto nimajo ustrezne kvalifikacije. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so tudi učni uspehi boljši po tistih šolah, ki skrbe za čimbolj kvaliteten kader. Osebni dohodki rosvetnih delavcev so se v te-očem letu sicer bistveno popravili, vendar v primerjavi z OD enako kvalificiranih v industriji še niso zadovoljivi. Po zaključku razprave, ki je podčrtala še pomembnost pouka telesne vzgoje, investicij v šolstvu in drugo, so bili sprejeti zaključki, ki jih je v svoji informaciji predlagal svet za šolstvo in predlogi ter priporočila, ki so bili izneseni v razpravi. Razprava in sklepanje o ustanovitvi in sofinanciranju strokovnega šolstva je bila nasled-nju točka dnevnega reda. Narekovala jo je potreba po sofinanciranju vseh šol druge stopnje, ki naj bi jih vzdrževale vse občine v okraju. Ob zaključku razprave o tej točki dnevnega reda so odborniki soglasno sprejeli sklep, da prevzame občina Domžale sofinanciranje omenjenih šol druge stopnje pod pogojem, da prevzame republika financiranje STUGŠ Domžale, ali pa da se ta šola vključi med šole druge stopnje, za katere je predvideno financiranje občin. Sprejeti odloki Nato je bil sprejet odlok o pokopališkem redu, ki med drugim določa obvezno polaganje umrlih / območja mesta Domžale v mrliško vežo na pokopališču v Domžalah. Ta obveznost velja tudi za Studo in Zu-boršt, medtem ko je za vašča-ne iz Depale vasi to neobvezno, ker se mrliški sprevodi lahko zvrstijo po strunski kolesarski poti in ne ovirajo prometa na zvezni cesti. Namen odloka o komunalni ureditvi in TnnSJTJSm izgledu naselij, ki ga je skupščina prav tako sprejela, je predvsem v tem, da se zagotovi kulturni in estetski izgled naselij v občini Domžale. Odlok o ponovni spremembi proračuna občine za leto 1964 so narekovali med drugim ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki so povzročili dvig cen nekaterih kmetijskih proizvodov, premoga in elektrike. Da ti ukrepi ne bi privedli do znižanja realnih osebnih dohodkov, je bilo sprejeto tudi priporočilo, da se sorazmerno temu dvigu cen povišajo osebni dohodki, skladno s tem socialne podpore, priznavalnine borcem NOB. štipendije in sredstva za kurjavo in razsvetljavo. Te potrebe so zato narekovale spremembo občinskega proračuna. Z odlokom o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobim, se uvaja sistem plačevanja prometnega davka v gostinski stroki od količin prodane pijače, medtem ko se prometni davek v trgovini prodanih alkoholnih pijač plačuje še vnaprej od prodajnih cen. Z naslednjim odlokom, ki ga je skupščina sprejela, so bile prenesene nekatere pristojnosti občinske skupščine na njene svete, z nadaljnjim odlokom pa se ruzveljavljajo nekateri predpisi bivšega občinskega ljudskega odbora. Zaradi vzdrževanja športnega parka v Domžalah je skupščina nu predlog sveta za telesno kulturo sprejela odločbo o ustanovitvi posebnega zavodu, ki bo imel nalogo, da ureja, vzdržuje in izgrajuje športne objekte. Predlog naslednjega odloka o priključitvi vseb vrst zgradb na vodovodno, kanalsko in električno omrežje na območju občine Domžale, ki ga je pripravil svet za komunalne in stanovanjske zadeve, je med drugim vseboval tudi določilo, da taki priključki niso dopustni, če je bila zgradba postavljena brez gradbenega dovoljenja. To bi veljalo v občini za 36 črnih gradenj. Ta predlog določila7e povzročil obširno razpravo, v kateri se je oglušilo trinajst odbornikov, ki so vsi podvomili v uspešnost tega določila in končno je skupščina soglasno sklenila, da se odlok sicer sprejme, vendar brez omenjenega člena. Glede črnih dra-denj pa nuj svet za urbanizem pripravi predloge ukrepov za omejitev take gradnje. V zvezi s to točko je bil sprejet tudi sklep, da je na vsak način treba zagotoviti tudi sredstva za Izdelavo urbanistične dokumentacije, kajti pomanjkanje te je gotovo tudi eden od vzrokov za črno gradnjo. Z naslednjim sklepom skupščine se je II. osnovna šola v Domžalah preimenovala v »Osnovno šolo Vencla Perku Domžale« in občinska knjižnica v »Občinsko matično knjižnico Domžale«. Trgovskemu podjetju »Napredek« Domžale je bila odobrena razširitev predmeta poslovanja za odkup in klanje živine za lastne potrebe. Skupščina je sprejela še sklep o likvidaciji gostišča »Bistrica« v Ihanu. »Pri dobrem prijateljuc v Zaborštu in gostišča »Pri Pa-vovcu« v Mengšu, pod dodatno točko dnevnega reda pa izdala soglasje za prehod na 43-urni delovni teden podjetjem »Melodija« Mengeš. »Universule« Domžale in »Mlinostroj« Domžale. Seja kluba odbornikov 3. novembru so se odborniki skupščine ponovno zbrali na seji klubu odbornikov, da bi obravnavali gradivo za plan negospodarskih investicij v prihodnjih sedmih letih. Za te^bi po predlogih krajevnih odborov oziroma skupnosti v sedmih letih potrebovali 9 milijard 181 milijonov dinarjev. Glede na dosedanjo in tudi delno poznano materialno osnovo občine v bodoče je večina odbornikov podvomila v rculizucijo teh zneskov, vsekukor pa bodo te potrebe poleg sredstev občin- Letošnje Jugoslovanske pionirske igre bodo potekale v času proslav 20-letnice osvoboditve naše dežele. Na dan mladosti je tovariš TITO v zvezi z novimi pionirskimi igrami naslovil na pionirje poslanico, v kateri je rečeno, noj v času Jugoslovanskih pionirskih iger proučujejo ne samo svoj kraj. temveč naj store še korak naprej, naj spoznajo, kako se je naša dežela nekoč osvobajala in nastajala in kako jo zdaj gradimo. K.« bodo pionirji proučevali pota revolucije ■— od ilegalnih in borbenih dni prek obnove in graditve do samoupravljanja, bodo luhko bolje spoznali jugoslovansko revolucijo, položaj svojegu kraja v socialistični skupnosti, kakor tudi svoj osebni položaj v njej. Zato naj bodo pionirske igre 1964/65 pregled najpomembnejših dosežkov dela pionirjev v odredu. Jugoslovanske pionirske igre so nekakšen povzetek dosedanjih dejavnosti, zato je nujno, da v te igre vključimo vse dejavnosti na najširšem jugoslovanskem torišču in s tem uresničujemo tudi vključevanje pionirjev v proslavo osvoboditve, ki jo bomo imeli po vsej deželi. Tako liodo jugoslovanske pionirske igre pripomogle, da se bodo hitreje uveljavljala in uporabljala pravila in programska načelu Zveze pionirjev skega proračunu zubtevule tudi angažiranje večjih sredstev go-spodurskjh organizacij. Dalje so nu seji kluba razpravljali o poročilu v zvezi s pripruvami za nov duvčni sistem, ki bo stopil v veljavo v prihodnjem letu. Po novem predpisu se bo zveza v glav-iiem omejila nu dva viru dohodkov, za katere bo predpisovala svoje stopnje, medtem ko bo republiku zajela samo de) prispevka iz OD iz delovnega razmerja in del davka na nadrobni promet v trgovini. Za vse druge vire dohodkov, prispevkov in davkov je prepuščeno občinam, da določijo svoje stopnje. Osnova za odmero prisjievka od kmetijstva bo v glavnem nespreiiicnjenu, to je po katastrskem dohodku, ki bo nu novo izračunan glede na to, da ne ustreza več dejanskemu stanju dohodka spričo povečanja cen kmetijskih pridelkov. Važua novost v republiškem predlogu zakonu so tudi nekatere olajšave in oprostitve, ki bodo veljale predvsem zu višinske predele. Nato so bili odborniki seznanjeni še z na-doljnjimi posebnostmi novih predpisov o prispevkih in davkih, o katerih je bilo govora tudi iia zborih volivcev, ki so se vršil od 4. do 17. novembra t. 1. Podrobnosti O novem davčnem sistemu bomo objavili v posebnem sestavku. za delo v pionirskem odredu, da bo njihova vsebina bolj pestra in zanimiva V letošnjih JP1 bodo morali odredi dati še večji poudarek temu. da bodo organizirali niz pohodov jx) partizanskih poteh in sledovih bitk. sodelovali v akcijah urejanja spominskih gozdov, parkov itd. in sicer v tesnem sodelovanju z Zvezo borcev. Preko literarnih del, knjig o zgodovini NOB bodo spoznali portrete borcev-pionirjev junu-kov vojne, ter dramatične dogodke revolucije. Z zbori in pohodi po poteh obnove in gru-ditve. v srečanjih z delavci lahko pionirji zvedo, kakšna je bila njihova mladost iu kakšni so sedaj njihovi delovni uspehi. Preko konkretnih akcij in dejavnosti naj pionirji-zadruž-niki. fizkultiimiiki. pluuiiici. mladi tehniki in drugi, skratka vsi pionirji izpričajo, koliko znajo, kaj (so se naučili in kuj doživeli v svojem pionirskem kolektivu, kako so se igrali iu zabavali in kaj so pridobili na dosedanjih akcijah JPI. Zato organizirajmo čimveč srečanj v vsaki šoli. oziromu pionirskem odredu. nu*elju. kjer žive otroci. Poskrbimo, du bo jubilejno leto približalo revolucijo našim najmlajšim in da bodo razumela njen pomen. Storimo vse. da bo proslava v vsaki vusi in vsukem kruju. k Jugoslovanske pionirske igre »Dvajset let v svobodi« Višja gospodinjska šola Višja gospodunjska šola v Grobljah pri Domžalah, je bila ustanovljena I. 1954 z zakonom Ljudske skupščine LR Slovenije z nalogo, da izobražuje študente za predmetne učitelje gospodinjstva za osnovne in druge šole, na katerih je ta pouk uveden. Pouk na njej traja 2 leti. Šola imu pomen za vso Slovenijo, ker je edini tovrstni zavod v naši republiki. Hkrati z ustanovitvijo Višje gospodinjske šole je začel delovati tuddi študentski dom, ki nudi rednim in izrednim študentom hrano in stanovanje s potrebno preskrbo. Predvsem pa je študentski dom za šolo pomemben zaradi tega, ker ji služi kot učni objekt, kjer študenti opravljajo strokovno prakso v skladu z učnim načrtom šole. Prav iz tega razloga je bivanje v študentskem domu pogoj za redni študij na šoli. Neustreznost prostorov dodeljenih šoli ob ustanovitvi in njihova premajhna kapaciteta v primerjavi s potrebami po kadrih, katere usposablja, so narekovali gradnjo nove šole in študentskega doma. Gradnja, ki se je pričela leta 1959, se je zdaj približala h kraju. V novi šolski zgradbi se v tem šolskem letu že vrši pouk, nov študentski dom pa bo povsem usposobljen za sprejem študentov do konca tega leta. Nova kapaciteta šole in doma bo v primerjavi z dosedanjo skoraj enkrat večja, saj se bo od 60 rednih študentov dvignila na 100, kar pomeni, da bo šola lahko sprejela okrog 50 novih rednih študentov na leto. V novi šolski zgradbi je poleg predavalnic in kabinetov tudi vrsta laboratorijev kot npr.: za kemijo, mikrobiologijo, prehrano, fiziko in druge delavnice z vso potrebno opremo, kar omogoča poglobljeno študijsko delo. Tako so sedaj ustvarjeni mate- rialni pogoji za temeljito vzgojo kadrov, ki naj bodisi kot predmetni učitelji na šolah bodisi kot strokovnjaki v zavodih in drugih delovnih organizacijah, ki delajo na področju potrošnje, prispevajo k hitrejšemu napredku naše družbe na področju prehranjevanja, oblačenja in bivanja. Čeprav je po ustanovitvenem zakonu naloga šole izobraževanje predmetnih učiteljev in je zato v njenem predmetniku močan poudarek na psiholoških in pedagoških predmetih, omogoča znanje, ki si ga pridobijo študenti na področjih prehrane, stanovanja in opreme ter oblačenja, njihovo delo tudi v drugih zavodih in organizacijah, ki se ukvarjujo ali omogočajo smotrno potrošnjo. To posebno zaradi tega, ker dobijo študenti poleg strokovne tudi tehtno družbenoekonomsko znanje. Poznavajoč potrebe naše družbe po strokovnjakih za področje potrošnje, posebno strokovnjakih-prehrambeni-kih, ki bi poleg tehnologije živil poznali biološke potrebe človeka po hrani in imeli tudi zadostno ekonomsko izobrazbo za vodenje večjih obratov družbene prehrane, pripravlja šola uvedbo še ene usmeritve študija poleg sedanje pedagoške, namenjene strokovnemu izobraževanju prehram-benikov. Znanje, katerega posreduje šola svojim študentom, je seveda vae kaj drugega kot sama tehnika tako imenovanih gospodinjskih opravil: kuhanja, pospravljanja, čiščenja, vzdrževanja garderobe. Ker pa si skoraj vsak, kdor sliši izraz »gospodinjstvo«, predstavlja pri tem izključno sklop teh opravil, si zaradi tega tudi mnogi še vedno mislijo, da je vsebina dela na Višji gospodinjski Soli vzgoja »vzornih« gospodinj v starem smislu te besede. Pri tem ne morejo razumeti, zakaj je pogoj za vpis nanjo uspešno dokončanu popolna srednja šola. Spričo takega dokaj splošnega nerazumevanja vsebine in nalog Višje gospodinjske šole so organi upravljanja šole že dalj časa razpravljali o potrebi spremembe naziva šole in pripravili predlog za nov naziv, o katerem bo seveda morala odločiti skupščina SR Slovenije kot ustanovitelj šole. Po predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje gospodinjske šole, katerega so predložili organi upravljanja šole v obravnavo pristojnim republiškim organom, naj bi se šola preimenovala v »Višjo šolo za ekonomiko potrošnje«. Za tn naziv so se člani šolske uprave in šolskega sveta odločili, ker obravnava večino predmetov, katere vsebuje učni načrt šole, vprašanja potrošnje. Pri prehrani, opremljanju in vzdrževanju stanovanja, oblačenju itd., gre za potrošnjo, ki naj bo zdrava, estetska, funkcionalna, smotrna, gospodarna. Teoretični predmeti, kot so npr. kemija, bromatolo-gija, mikrobiologija, fiziologija človeka, fizika, higiena, dajejo skupno z ekonomiko potrošnje znanstvene osnove za te zahteve, ki so v interesu posameznika in družbe. In ne v najmanjši meri govori za naziv »Višja šola za ekonomiko potrošnje« tudi dejstvo, da je »ekonomika potrošnje« eden najpomembnejših predmetov, ki se poučujejo na šoli. To je predmet, ki — gradeč na osnovali politične ekonomije in poznavanja bistvenih značilnosti ekonomike Jugoslavije — obravnava potrošnjo kot družbeno-goapodarako kategorijo, ki daje znanstveno utemeljitev gospodinjstva kot potrošne enote in utemeljuje njegov razvoj iz individualnega v podružbljeno. Zato pričakuje delovna skupnost šole, da bo skupščina SR Slovenije osvojila njen predlog in z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Vtis preimenovala šolo v »Višjo šolo za ekonomiko potrošnje«. Ustanavljanje krajevnih skupnosti v občini Na zadnjih zborih volivcev so občani sprejeli sklepe o ustanovitvi nekaterih novih krajevnih skupnosti v občini. Na razpravah po krajevnih organizacijah SZDL pa se le čuti, da vloga krajevnih skupnosti ni povsem jasna, čeprav o tem dovolj jasno govori občinski statut. Predvsem se postavljalo vprašanja o financiranju krajevne skupnosti, o profesionalnih kadrih in o dejavnosti. Krajevne skupnosti niso nekaj čisto novega v našem družbenem sistemu. Doslej so v občini dokaj uspešno delali kra- jevni odbori in stanovanjske skupnosti. Ti organi so v bistvu reševali iste probleme, kot naj bi jih vsaj v začetku krajevne skupnosti. Bistvena razlika je v tem, da ima krajevna skupnost lastnost pravne osebe, česar krajevni odbori niso imeli. Osnovna dejavnost krajevne skupnosti je reševanje dejanskih potreb nekega območja, neposredno zadovoljevanje potreb družin in gospodinjstev, vključenih v krajevno skupnost. Kakor so imeli doslej kra- i'evni odbori nekje večjo, ne-.je manjšo dejavnost, bodo verjetno tudi krajevne skupnosti ponekod še reševale nekaj časa osnovna vprašanja komunalnega standarda, v razvitejših krajevnih skupnostih pa bodo nastajajoči problemi zahtevali širšo dejavnost. Osnovno načelo je, da čimveč-je število ljudi sodeluje pri nakazovanju in reševanju najrazličnejših problemov, Rl < v krajevni skupnosti nastajajo. Mnogo drobnih problemov bodo, kakor doslej, tudi v bodoče reševali občani sami. V zvezi z dejavnostjo krajevne skupnosti je tudi vprašanje profesionalnega kadra (tajnika). Velika večina krajevnih skupnosti ne bo imela potreb po profesionalnih kadrih, saj te potrebe ni bilo tudi doslej v krajevnem odboru. Kjer bo de- lavnost krajevne skupnosti tako široka, da se bo pokazala potreba po profesionalnem delavcu, bo pač treba razmisliti tudi o njem. Vendar to vprašanje ne bi smelo biti ovira za ustanavljanje krajevne skupnosti. _ Največ razprav je o flnan-siranju krajevne skupnosti. 58. člen občinskega statuta jasno govori o tem. Osnova za finan-siranje je program dela krajevne skupnosti, sredstva pa je prvenstveno dolžna zagotoviti občinska skupščina. Za uresničitev programa porabi krajevna skupnost lahko tudi sredstva, ki jih ustvari sama s svojo dejavnostjo, morebitne prispevke delovnih organizacij, samoprispevke občanov, posojila in druge dohodke. Ce \a letovanju 3#0 otrok Od leta 1963 dalje je poverjena organizacija letovanja otrok v domžalski občini Zvezi prijateljev mladine občine Domžale. Ta zveza ima že več let stalni letovalni center ob morju v Izoli, kamor pošilja vsako leto v dveh izmenah preko 200 otrok. Letos »o letovali otrooi v italijanski osnovni šoli. do-čiin so bili od leta 1996 dalje vsa leta v slovenski osnovni šoli. Zvezi je poleg obmorskega letovanja uspelo organizirali tudi taboreuje v Izlakah pod šotori, katere je odstopil odsek za narodno ohramlx> skupščine občine Domžuile. Tu se je letos razvrstilo 90 otrok. Kraj in pogoji, kjer so taborili otroci, je zelo prikladen, saj imajo v neposredni bližini Medijske Toplice, zaito se je komisija za letovanje pri ZPM odločila to taborjenje organizacijsko še utrdi/ti in povečati k.ip.H neo> za prihodnje letovanje- Da bi popestril letovanje, je vzgojiteljski kader poskrbel talko v Izoli kakor Izlakah za vrsto tekmovanj. pohodoT, ekskurzij in drugih oblik rekreacije za kar najboljše počutje. Kakor smo ž.e omeniili. je do leta 1963 izbiral otroke in se dogovarjal s .itarši oddelek za družbene službe pri občinski skupščini. Od leta 1963 pa je organizaci jo zdravstveno preventivnih letovanj prevzela ob-Oinisika zveza DPM. Na osnovi zdravstvenih pregledov so šole predlagale za letovanje res tiste otroke, ki so bili zdravstveno ioi socialno res potrebni letovanja. Skupno s terenskimi organizacijami društva prijateljev mladine ter zastopniki šol je komisija za letovanja izdelala posebno lestvico prispevkov sta ršev. Letos je bilo zajetih samo v letovanje ZPM preko 300 otrok, mnogo ]>a so jih zajeli še drugi prireditelj i, taiborniki, počitniška zveza in Partizan. Pripomniti moramo, dn so letošnje izkušnje pokazale, da sedanje število otrok, zajetih v letovanje, še ne ustreza dejanskim potrebami, ter du so družbena sredstva za letovanje premajhna. Zdravstvena slu/bu je nam reč pri pregledih ugotovila znatno večje število potreb, saj so sauno za zdravstveno preventivo letovanje predlagali čez 500 otrok. Tudi starši s,uni so si prizadevali i>oslaii svojega otroka in bi radi prispevali finančna sr^lslvn po svojih možnostih, ( 'ena letovanja v letu V>M 7.cl 21 dni je znašala poprečno 13.968din, oskrbni dan pa 678 dinarjev, lako je bilo ob obračunu ugotovljeno, da je letovanje otrok v naši občini najcenejše v okraju Ljubljana. V vseh sosednjih občinah je znašala poprečna oskrba za 21 dni od 18 do 26 tisoč dinurjelv. Zaradi porasta cen j>n v bodočo M bo več mogoče krili potreb s tako minimalnimi dotacijami. Mislimo, da bi morale skupščine sociulnegu zuvarovunju za letovanje otrok prispevati več: sredstev kol sedaj. Za prihodnje letovanje bi bilo že sedaj treba misliti na ustanovitev kluba Vzgojiteljev, ki naj bi skrbeli za vzgojno stran letovanja naših otrok in za popestritev programa. Pralnica - še en umirajoči servis? Julija leta 1959 je iniciativni kw za ustanovitev stanovanjske skupnosti Domžale ustanovil tudi pralnico v Domžalah, kot samostojni servis v okviru skupnosti. Tedanji ObLO je odobril takrat nekaj čez. 3 milijone za nabavo opreme. Tako so postavili že takrat v neprimerne prostore pralnice na Ljubljanski cesti (pri »Alko«) tri pralne stroje, ki stojijo tam še sedaj. Pralnica je bila namenjena izključno v razbremenitev žena, mater, ki so zaposlene. Toda kmalu so v vedno večji meri začeli sprejemati v pranje predvsem delovne obleke gospodarskih organizacij, ker je število drobnih naročnikov celo upadlo. Zakaj? Predvsem zato. ker je kolektiv pralnice že od vsega začetka moral delati v nemogočih delovnih pogojih in je bilo zato že oprano perilo še vedno sivo, ne pa belo. Ta- krat so namreč na SS Domžale mislili, da bodo delali za pralnico nove prostore blizu sedanjega žitnega silosa v Domžalah, lam. kjer je seduj žuga. Ta lokacija ni bila primerna. Poleni so se mislili preselili v prejšnje l,IP-ove prostore (pri Povlu), toda sipet se je vse izjalovilo. Ves ta čas, 5 let. pa so stroji propadali, kvaliteta pranja se je slabšala, delovnemu kolektivu pa je plahnela volja. In danes? Danes je stanje luko kritično, da je treba servisa ali preskrbeli nove prostore ali pa gu bodo morali ukiniti. Trenutno so v servisu štiri zaposlene, ki v nemogočih pogojih operejo dnevno okoli 80 kg perila. Ko sem si ogledal te »stroje«, je povsod tekla ven vodu. nu stropu je bila kar s cunjami zaiuašena luknja, v »likalnici« pa so ležali po tleh kupi peri- Dcl tabora v Izlakah, kjer so taborili pionirji domžalske obilne. Taborjenje je organizirala Občinska /veza prijateljev mladine in je v vsake.....zini odlično uspelo. la. Perilo se suši v primitivni, nečisli sušilnici, (udno, da delavke opravijo delo še. tako zadovoljivo. kje je I u sk rb /a ru/.\ oj sit- visu m s tem kje toliko deklarirana skrb /n potrošnika? Stanovanjska skupnost mora priznati, da ni poslovala dobro, ker je dopustila, da tako čevljarska del,i\ niea kol pralnica počasi propadata. Pralnica do letos sicer m imela i/gube. letos pa je v prvih desetih mesecih že izkazala 4.1."(K) dinarjev. Šele ob tej rdeči luči so se na SS zganili. Predsednik SS tovariš Ludvik Povž nii je v razgovoru zaitr dil. du bodo (ampak če bodo sredstva!) v najkrajšem času zagotovili pralnici nove prostore ob gostišču -Pri pošti«. Gradbena delu bo opravil domžalski . Remont . Nabavili bodo tudi nekaj novih strojev in popravili stare, ki so popolnoma dotrajani. Za vse to bo potrebnih za prvo silo S milijonov dinarjev, I reba pa jih bo dobiti v najkrajšem časa. sicer .. . Poslovodkinju pralnice Pavla A litin m i je omenila, da so do-seduj vseskozi obljubljali prostore, pa ni bilo nič. Zato je že dala odpoved, pa jo je spet preklicala in potem ponovno odpovedala. Pn tudi: jiozimi v tistih prostorih enostavno ne bo mogoče- več delali. Mislim, du bi bilo slabo spričevalo za SS in Domžale sploh, če bi morali prufeico zapreti in ugotoviti še eu kjbrak nazaj, ne pa naprej. Vabilo na ples Na poti skozi majhno vas v Črnem grabnu. Lukovico, se mi je pogled ustavil na plakata, ki se je glasil: VABILO Vsako soboto PLES v zadružnem domu v Lukovici. I'ričclck ob 19. uri. Vabi Mladinski aktiv Lukovica. Na videz skromen plakat. Ko pn sem poiskal predsednico Mladinskega aktiva. Marino Ur-bunijn, mi je hitro povedillu, koliko topline, koliko lepote skriva v sebi tu plakat. Pozanimal sem se, v kakšnem smislu mislijo organizirati mladinci ta ples. Marina mi je to pojasnilu z naslednjimi besedumi: »V Lukovici in bližnji okolici je mnogo mladih ljudi, ljudi ki se po celodnevnem delu nimajo kam dati. Zato smo se odločili, da bomo vsako soboto pripravili ples, na katerem se bodo ti ljudje vsaj mulo sprostili in pozabili na vsakodnevne skrbi in težave. Seveda ]m želimo, da bi se plesa udi deževali tudi člani drugih organizacij. Eno soboto v mesecu pa mislimo pripraviti zabavni program, na katerem bi nastopali člani aktiva, s krajšimi programi pa bi sodelovali tudi naši najmlajši, katere sprejme občinstvo vedno z velikim navdušenjem. V Lukovici tudi obstaja pevski zbor. ki je vložil s svoje delo veliko (ruda iu požrtvovalnosti posameznikov. Dosegel je že lepe uspehe. Tudi nanj se bomo kdaj obrnili in člane pevskega zbora prosili, da nam bodo izpopolnili program. Želimo, da bi uspeli /bližati stare in mlade prav ob teh sobotnih večerih.« Mislim, da je Mladinski ak-liv v Lukovici eden tistih \ domžalski občni, ki je vložil mnogo m- delu v tu. da bi našel pot, ki bi združila vse ljudi v eno skupino, katera bi bila zmožna na vsakem koraku zastopati načela posameznikov, ter zagovarjati interese vseh občanov, P. S. C lani Mladinskega aktiva Lukovica. Čestitamo vam za vse dosežene uspehe in vam kličemo: korajžno novim zaprekam nasproti 1 ne več, bo morala občinska skupščina v začetku zagotoviti vsaj toliko sredstev, kot jih je doslej zagotovila krajevnim odborom in so bila ob mobilizaciji občanov pri skupnih akcijah bogato naložena. S finan-siranjeni programa krajevne skupnosti pravzaprav občinska skupščina finaiisira svoje naloge na posameznih območjih občine. Kjerkoli so krajevne skup- nosti že ustanovljene, bi morali izvoliti iniciativ ne odbore, ki bodo čimprej pripravili osnutke starata, Po razpravah z občani bi ga morali Čimprej sprejeti na zborih volivcev, izvoliti svet krajevne skupnosti (morda nekateri člani dosedanjega krajevnega odbora), da bo krajevna skupnost čimprej lahko vršila tiste naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena. sani primci poskusnega centra v j.ibljah pa naj bo nauk tudi za naši- družbene forume, ki nuj pomislijo, da politični uspeh ne pomenijo le. velike površine arondirane zemlje, ki pa ostanejo nato morda neobdelane, marveč predvsem to, da podriižbimo toliko zemlje, kolikor vemo, da jo bodo lahko naša družbena posestva moderno in smotrno obdelnln! Podružbljeno zemljo puščamo neobdelano Ustvarjanje velikih kmetijskih površin je nujna zahteva današnje dobe, kajti le na velikih površinah je možno izvajati vse moderne agrotehnične ukrepe in s tem zviševati donosnost zemlje. Razdrobljena kmečka posest ne more več zadovoljevati potreb današnje industrializirane družbe, /alo je podružbljanje zemlje zato. da se ustvarjajo velika posestva povsem upravičeno, čeprav je za posamezne kmete, ki so prizadeti, boleče. Ni pn prav nekaj drugega, (o zemljo po-družbimo ali arondiramo. potem bi morali poskrbeti, da jo bodo naša družbena posestva takoj obdelovala naprej in to še boljše, kot njen prejšnji lastnik. Vendar pa se včasih zgodi, da hitimo z arondacijo in podružbljnmo čimvečje komplekse in pri tem kažemo na velike politične uspehe, ki smo jih dosegli, ne pomislimo pn, ali imamo na razpolago vse možnosti za takojšnjo iu smotrno obdelavo arondiruuih površin. Tako se dogaja, da ostaja-je nekdaj plodna zemljišča po eno ali dve leti neobdelana. Razumljivo je. da ljudje kažejo s prstom nanje in izrekajo pikre pripombe na račun našega družbenega kmetijstva. Politični uspeh, ki smo ga dosegli i arondacijo, se tako sprevrže v politično škodo. Jeseni in pozimi 19(2 ter spomladi IH3 so bile podružblje-ne velike obdelovane površine v naši občini in sicer za »Agro-komhinnt«. za »Scmesndikc« in zn »kmetijski poskusni center" v Jabljah. Medtem ko prvi dve podjetji arondirano zemljo še kar primerno obdelujeta in jima ni skoraj kaj očitati, pn s Kmetijskim poskusnim centrom ni tako. Ta center je z arondacijo pridobil okoli 200 ha obdelovalne zemlje njiv in travnikov. Odvzeta je bila predvsem privatnim kmetom v Trzinu in Loki pri Mengšu, čeprav ob njihovem precejšnjem negodovanju. To zemljo poskusni center slabo obdeluje, na njivah rasle plevel. Na površini okoli 4 ha je bila sicer posejana pšenica in v začetku julija požeta, nato je bila zemlja preorana in je v takšnem stanju še danes. Na njej se je zarastcl bohoten pletev. Na takšni površin] bi privatni kmet poscjul ajdo, repo, silužo za krmljenje Živine ali vsaj ozimino za prihodnje leto. Toda na podružbljeni zemlji raste bohoten plevel. Na površini 4 ha je poskusili center pose jal semenske kumare. Mestoma so dobro obrodile, mestoma pa tadi ne. PleVela niso zatirali in je prerasel kumare zu meter visoko in še več. Seveda zaradi tega niso kumare uspele tako kot bi morale. Na površini pol ha so imeli posejan fižol. Plevel ga je prerasel, ker ga niso pravočasno okopali iu opleli. To so skušali potem napraviti konec juliju ali v začetku avgustu, ko fižol že; zori. Začeli so z delom, vendar se jim ni »izplačalo", da bi ga opleli. Prišli so s traktorjem in kosilnico ter plevel pokosili v višini nad fižolom. Seveda to ni način sodobnega kmetijstva! Le bežen pregled pokaže, da je okoli 5(1 ha zemlje zelo slabo obdelane, ko bi lahko redila vsaj 200 glav živine in vrsto drobnice. Ali se poskusni center v Jabljah zaveda, kakšno škodo povzroča s tem našemu kmetijstva, ne le gospodarsko, marveč tudi politično? Njihove kmetijske površine niso nekje skrile, marveč ob cestah, da jih ljudje vedno lahko vidijo in ob tem pogledu zmaj u jejo z glavami. Ali poskusni center res luhkn reče, češ kuj me brigajo ljudje in njihove pripombe? <"'e je sedanja njihovu obdelovalna površina prevelika, nuj bi pristojni forumi poskrbeli, da se del površine odvzame in dodeli na primer Agro-kombinatu, ki bo poskrbel za sodobno obdelavo. Ali bodo odgovorni ljudje v poskusnem centru klicani na odgovornost zaradi malomarnega obdelovanja zemlje? V industrijskih podjetjih kličemo ljudi zaradi malomarnega dela na odgovornost. Ali to ne velja zn ljudi, ki delajo v našem družbenem kmetijstvu? listava določa, da pomeni zemlja posebno družbeno dobrino iu da je zato tudi pod posebno družbeno skrbjo. Videli je, dn živi zn marsikoga ta ustavna določba le na papirju. Vsi se moramo zavedati, da zemlja je in ostane osnovna dobrina, snj nam daie hrano. ('<' ne boš jedel, tudi v tovarni ne boš mogel delati. Opi- Boljši obeti za razvoj Moravske doline Skupščina občine Domžale je sklicala te dni posvet o praznovanja 20. obletnice osvoboditve moravske doline in o bodočem razvoju tega predela naše občine. Proslava bo združenu s prireditvami ob priliki občinskega praznika, katerega osrednje proslave bodo prihodnje leto v Moravčah. Posveta na občinski skupščini so se udeležili poleg predstavnikov skupicine same, občinskih političnih forumov in političnih organizacij iz. moravske doline tudi sekretar OK ZKS Ljubljana Mitju Ribičič, sekretar Izvršnega sveta SR Slovenije tov. Ciorjan, general JLA ("ižmek, podpredsednik Skupščine okraja Ljubljana lov. kopi is nikar in drugi. Zn posvet je pripravila skupščina dokaj temeljito nnulizo o prebivalstvu, gospodarstvu, šolstvu in kulturi ter o zgodovinski preteklosti moravske doline sploh. Analiza, ki jo bomo v nadaljevanjih objavili, je jiokazala, da je bilo to območje zelo zapostavljeno in gospodarsko še zdaleč ni tako napredovalo, kot ostali krnji v občini, če se položaj ni celo poslabšal. V razpravo so posegli številni tovariši, med prvimi lov. Milja Ribičič, ki je med NOR tudi deloval na tem območju. Poudaril je velik pomen moravske doline za razvoj partizanske borbe ne samo v teh krajih, temveč predvsem zalo. ker je predstavljala stičišče partizanskih poti iz. Gorenjske, Štajerske in Dolenjske. Opozoril je tudi, du je še posebno važen pomen : moravske republike« Za razvoj ljudske oblasti v takrat okupirani Sloveniji in menil, da se to včasih pozablja in napačno ocenjuje. Glede nadaljnjega razvoja teh krajev pa je poudaril, da so ti kraji nedvomno potrebni mnogo večje pomoči družbene skupnosti, vendar se tu ne smejo ponoviti napake političnih investicij iz. drugih krajev .Slovenije. Treba je izdelali ekonomske analize za posamezne investicijo, pa najsi bo to zn cesto, industrijo kremenčevega peska ali kmetijstvo. Vse to je trebi reševali v okviru domžalske občine sume. čeprav seveda s lein ni rečeno, da ne bodo del sredstev prisoevale tudi druge driižbeuo-politične skupnosti, okraj iu republika. Predvsem pn ne smemo ljudem na moravškem obljublja ti. da jim bo v prihodnje tekel med in mleko. Pospešeno bo potrebno reševati problem kmetov-boreev. Tem in sploh vsem ljudem na leni območju je treba pokazati jasno prespektivo. V nadaljevanju razprave so opozorili tudi, da morajo Moravče najti pravo mesto v okviru občini in njenega razvoja. Drži tudi. da je cesta Zelod-nik—Moravče življenjsko pomembna prometna žila, zuto jo bo treba v najkrajšem možnem času preurediti. Predlagali so zalo. da se v prvi fazi predvidi urbanistična ureditev teh krajev in reši problem prometnih zvez. V drugi fazi pa je treba pričeli z izgradnjo malerialne faze; tega območja, to je z razvojem kmetijstva, industrije in I u i i/ina. Ugotovili so tudi. du je nazadovalo delo driižbeno-politič-n.ik organizacij in društev na leni terenu. Tako je število članov ZK od 200 v povojnih letih padlo na nekaj če/. 40. V težavnem položaju je tudi TVD Partizan iu druga društva. Delni vzrok lemu je pomanjkanje osnovnih pogojev za delo, delno pa je bilo zanemarjeno druž.beuo-političiio delo na tem območju naše občine sploh. Posledica lega je bila dokajšnja razcepljenost znotraj posameznih Organizacij, celo v ZK. Nedvomno bo tudi lemu treba posvetili pozornost ne samo v obdobju do julija prihodnjega letu. ampak okrepiti aktivnost na vseh področjih udejstvova- nja nasploh. Po posvetu so se gostje skupaj z gostitelji odpeljali v Moravče in si ogledali na kraju samem, kako izgleda cesta Ze-lodnik Moravče in kako izgledajo trenutno Moravče same. Sedaj, po tem posvetu, je nedvomno predvsem tudi naloga občinske skupščine, da izdela načrte razvoja teh krajev in da bo ljudem na moravškem res v najkrajšem času jasno, kakšne perspektive dela in življenja imajo tam. kjer živijo danes. Crna gradnja (Nada!j. na 2. strani) glede na to. da sla danes oba objekta že pod streho. O tem pn bo po sklepu občinske skupščine razpravljal na prihodnji seji Svet za stanovanjske in komunalne zadeve pri skupščini občine Domžale. Oddelek za gospodarstvo OS Domžale Proslava 90-letnice osnovne šole v Ihanu čomo: dajte nam moderno, asfaltirano cesto, pn naj gredo sredstva zanjo iz katerihkoli fondov. Uredite dobrih fM m cestišča tako. da bo cesta vredna Prešernovega imena, da bodo lahko vozniki motornih vo- zil brez preklinjanju in pikrih pripomb popeljali do križišču na (davnem trgu v Mengšu po lepem nsfnltu do letališča! Ali bodo naši klici ostali še nadalje brez odmeva? Kako dolgo bomo morali še čakati? Zakaj samo 15 od 518? Tudi udeležbo na zboru volivcev je merilo za oceno delu Novo Šolsko poslopje v Ihanu V senci visokega jubileja lOOletnice šole v Domžalah, smo tudi v Ihanu proslavili visoko obletnico obstoja naše šole. 2. novembra je preteklo ')!) let. odkar so slovesno odprl' šolo v Ihanu in pričeli I rednim poukom. Šolsko poslopje je bilo pritlično in jo stalo poleg cerkve. Najstarejši podatki o pouku v Ihanu izvirajo iz leta 1819. V arhivu se nahaja kronika, ki omenja, da je bilo tedaj »3 šoloobveznih otrok. Do leta 1874 so poučevali duhovniki in cerkovniki. Pouk je bil nereden in odvisen od njihove dobre volje. Učitelj Anion Jereb je zaoral ledino, njemu je do danes sledilo v Ihanu "h slovenskih učiteljev in učiteljic. Šolsko poslopje so kasneje večkrat pre- u redili zaradi vedno večjega števila otrok. Pred vojno so bile v zgradbi tri učilnice in stanovanje za učiteljstvo. Da ne bi stavba služila okupatorju, ker je dominirala nad okolico, je bila med \()I5 po-/gana. Po vojni je bil pouk v privatni stavbi, dokler nismo 2<). novembra t%1 slovesno odprli novo šolsko poslopje. Nova šola je moderno opremljena t novim pohištvom in sodobnimi učili. Učenci so pripravili samostojno proslavo Dvorana je bila polna gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali nastopajoče. Največ zaslug, da je proslava v vsem uspela, ima vsekakor učiteljstvo. Priznanje nastopajočim je tudi priznanje učiteljem, ki se skupno bore za dosego istega cilja. Kako dolgo še? V Mengšu imamo Prešernovo cesto, ime nosi po našem naj večjem pesniku. Toiln (n cesta ni vredna njegovega imena, saj je to najslabša in nnjgršn cesta v Mengšu. Odcepi se od križišča na Glavnem trgu, pelje skozi naselje in se nnto priključi na cesto pfOtl Kranju. Takoj za koncem Mengšn se vije po planem nova. lepa, široka asfaltirana cesta, ki nas pripelje nnravnost na letališče v Brnikih. Toda Prešernova <■<•-stn. dolga nekaj več kot petsto metrov, je ostnln nedotaknjena, takšna kot pred stoletji ali morda le slabša, saj jo je živahen avtomobilski promet zdelal do konca. Vsa je kotanjn-sfo in vegasla. šoferji jo preklinjajo, stanovalci ob cesti pa tudi. saj poleti požirajo prah. pozimi pa preskakujejo čez mlnkuže nI i brodiio po snežni brozgi. Toda nihče se je ne usmili, niti se nikomur od odgovornih ne smilijo vozila in ljudje, ki prebivajo ob njej. Ponosni smo na le tališ Je v Br-nikih. do njega smo speljali lene asfaltirane ceste, avtomobilski promet proti letališču je živahen, toda toda. ko vozijo vozniki po Prešernovi cesti, zmigujejo z rameni, dajejo pikre pripombe na račun raznih forumov, vo.-iln poskakujejo kot za stavo. Tujci vprašujejo, kako in znknj je osiolo komaj dobrih 500 metrov cestišča ne-nsfoltironcgn, ko pn smo toliko in toliko milijonov dali za letališke in za asfaltna cestišča do nj"?a. /e leta in letu nam na raznih sestankih obljubljajo, da bodo ceste vendarle uredili. Toda nato nastane prerekanje, v čigavo pristojnost spada cesta, na čigave stroške nnj se asfaltira in podobno. Trdno smo bili prepričnni. da bomo dobili moderno cestišče vsaj letos, ko so gradili cesto proti letališču. A ostalo je vse pri starem, še naprej požiramo prah in pre-sknkujenio luže in v neskončnost se vlečejo prerekanja o tem, kdo je pristojen zn modernizacijo ceste. Nihče pn ne pomisli na nas. ki prebivamo ob cesti. Nam in voznikom je pač vseeno, kdo je pristojen. Mine-vn nns potrpljenje in zato kli- O delavnosti krajevnega odbora SZDL 1'ieserje smo v našem listu že poročali. V poročilu smo med vrsticami omenili sodelovanje krajevnega odbora ter za skupno delo našli dokaj ugodno oceno. Odveč je ponavljati posamezne ugotovitve, zato si oglejmo ruje drugo stran, ki pu daje povsem drugačno sliko. Na skupni seji obeh odborov Preserij je bilo 2?. oktobra sklenjeno, da se skliče /BOK VOLIVCEV ZA PRESEK JE. Zbor nnj bi bil v novi šoli Radomlje v sredo 4. novembru 19(>4. Za obvestila so bila natiskana primerila vabila, katere smo vročili volivcem v petek 30. oktobru. Takih vabi! je bilo kakih 3M. Dostavljena so bila na vse Individualne naslove in prav gotovo je prejela vsnkn družina vsaj eno vabilo. V sredo 4. novembra sem bil ob napovedani uri (17."»0) prvi, ki je prišel na zbor volivcev. V naslednjih »0 minutah se jih je zbralo nadaljnjih t4. Na podlagi 41. člena statuta občine Domžale smo po enournem čakanju pričeli z napovedanim zborom volivcev. Med gosti je bila tudi direktorica osemletke Radomlje, tnvarišicu Lidija Panj a no va. Svoje poročilo, s katerim sem pričel zbor. sem razdelil na I dele. V prvem sem orisal delo občinske skupščine v naši mandatni dobi, v drugem delu sem podrobneje orisal vprašanja Preserij. s katerim se je bavila Občinska skupščina, v tretjem delu pu sem nakazal težnje in naloge domžalske komune v prihodnosti s posebnim poudarkom na 7-letni plan. Za poročanje sem se pripravil, vendnr sem že na zboru volivcev ugotovil in povedni, da je neprijetno govoriti pred tako maloštevilnim avditorijem. Govornik dobi občutek, da je nezaželen, ali pa. da je bilo dosedanje delo slabo opravljeno. Od skunno 5(8 volivcev se je zborn udeležilo komaj 2.9 n/n. kar je več kot pornz.no. Pri vsem tem smo se člani obeh odborov (predvsem pa odbor SZDL) trudili, da bi i.ar naj-vesineje delali zu skupno dobro. Iz. poročilo, kuterega tu ne boni ponavljal, je bilo razvidno, da delo res ni bilo slabo opravljeno. V kolikor pa so bile napravljene napake, pu je prav. če volivci nanje opozorijo, oziroma dajo za nadaljnje delo nove sugeslijc. Vsega tepa ni. Udeleženci zboru v Preserjah so bili poprečno slari -It let (ocena pisca), navzoči bi imeli dovolj tehten razlog, da bi domu še opravili to in ono. Pn niso. Prišli so na zbor volivcev. In kje so ostali mlujši? Kje so bili člani ZK? Vsi naši napori stremijo za tem. du bi zagotovili boljše življenje mladega rodu. ta pa je nezainteresiran za dogajanja v svoji najbližji okolici. Ta sestavek ni slučajen, ima pn namen pokazati, kako neodgovorna je abstinenca na zborih, ki so nnši. Komu je namenjeno vse delo, če pa tistega, za katerega smatramo, da je poslican k sodelovanja, ni? Preserjnni! Naj bo dovolj kritike! Zgodilo se je. Niti ne prvič, upam pa, da poslednjič. Ne tarnajte o težiivuh. če smo jih skupno sposobni rešiti. Bolje je. dn se /.berete ali posamično premislite, kdo bo na prihodnjih volitvah kandidiral v občinsko skupščino. "Volitve bodo spomladi 1965, do tja pn ni ;>ik-> daleč. Razmislile ledi o tem, da so se nn zadnjem zboru volivcev nnvzo'-i odločili, dn se krajevni odbor osamosvoji v KRAJEVNO SKUPNOST PRESERJE. Zaradi premajhnih finančnih sredstev je ostalo neizvršeno ♦udi popravilo cesf IV. D reda. Še bi lahko našteval, kaj* vse ie treba rešiti. Danes tega ne bom storil, ker sem to dolžnost izvršil na zboru volivcev. Do maja meseca (96* Se bomo gotovo še videli, nofem |,n jr vn. šn slvnr. 1 do ho delo nodofi<>- vnl m o delti......„"„I niti * V« SVOJIH VOLIVCEV. Ofinnr Lipovšek sejem od 15. do 27. de- Obiščite novoletni potrošniški rembrn t0h4. Na njem bodo rnzstnvljnln in prodajala raznovrstno blago po konkurenčnih cenah številna domača in tuja podjetja- Konferenca aktiva Zveze mladine v Blagovici Pred dnevi je bilo na Občinski skupščini v Domžalah posvetovanje o organizaciji proslave 20. obletnice; osvobodil ve, ki naj bi bila na Moravškem. Posvetovanja so se poleg domačih udeležili tudi številni predstavniki okrajnih in republiških forumov. Razen o proslavi so razpravljali tudi o perspektivah, ki jih ima to področje in o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti, da bi bil možen hitrejši ekonomski razvoj. Za to posvetovanje je bil pripravljen poseben elaborat, katerega bomo v nadaljevanjih pričeli objavljati v prihodnji številki. Na sliki: Del udeležencev razprave Oživljeno delo mengeške »Svobode« Čeprav sicer nekoliko pozno, vendar ne smemo prezreti letošnje osrednje kulturne prireditve v občini, t. j. uprizoritve dramatiziranega Kin-žgarjevega romana »Rod svobodnim soncem« v letnem gledališču v Mengšu. Lahko trdimo, da pomeni ta uprizoritev višek letošnje amaterske kul-turno-prosvetne dejavnosti pri nas. Igro je uprizorilo prosvetno društvo »Svoboda« iz Mengša pod vodstvom režiserja Mirka Lavriča. Spričo številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, kino predstav, gostovanj poklicnega glednlišča in sodobne tehnične mentalitete na splošno je amaterska kul-turno-prosvetnn dejavnost v Mengšu v zadnjih letih povsem zamrla. Knzaln je, da se je sploh ne bo dalo več oživeti. Toda isti pojnv opažamo danes skoraj po vseh industrializiranih krajih naše domovine, pa seveda tudi v naši občini. Zato je zelo razveseljivo dejstvo da je vodstvo »Svobode« v Mengšu uspelo zbuditi zanimanje za amatersko igralsko delo med starejšimi igralci in — kar je še bolj razve-seljivo — med našo mladino. Uprizoritev igre »Pod svobodnim soncem« na prostem je zelo zahtevno delo: treba je imeti na razpolago vrsto dobrih aktivnih igralcev, množico statistov, oblačila, scensko priredbo in druge zgodovinske rekvizite. Režiserju je ob pomoči sodelavcev uspelo v razmeroma kratkem casn. ki je bil na rnzpolago, postaviti na oder uprizoritev, ki je prese-gnln raven poprečnega amaterskega igranja. Igralci so svoje vloge na splošno prepričljivo odigrali, zlasti če pomislimo, da je bilo med njimi mnogo takšnih, ki so prvič nastopali na odru. Posebej še je treba pohvaliti igralske like Teodore, Svarunn in Radovana. To so sicer že preizkušeni igrnlci, vendar že dolgo vrsto let niso nastopali. Marsikdaj slišimo, češ da za umnterske igre med ljudmi ni več zanimanja. Da temu ni povsem tako, priča velika udeležba gledalcev od blizu in daleč, saj so prostor letnega gledališča, ki sprejme več kot tisoč ljudi, knr štirikrat napolnili. V izredno akustičnem naravnem gledališču, ohduncm od skalovja in gozda, so zbrano prisluhnili »povesti naših davnih dedov«. Ob koncu bi hoteli poudariti še nekaj: mengeško letno gledališče je idealen prostor za uprizarjanje iger na prostem, zato bi ga ne smeli puščati vnemar. Menimo, da bi bilo treba vsako leto v poletnem času nuštudirati kakšno igro in jo odigrati v tem gledališču. Nastopala naj bi mengeška igralska družina, pa tudi kakšna druga kvalitetna igralska skupina iz naše občine. Tako naj bi se ustvarila nekakšna tradicija »Mengeških letnih iger«. Takšna oblika bi spodbujala našo kulturnn-prosvet-na društva k večji aktivnosti in pritegovala zlasti še naše mlade ljudi ter jim gojila veselje do amaterskega igranjn. Mengeški »Svobodi« pa je treba k letošnjemu uspehu le če-stitnti in ji želeti, da njenn oživljena aktivnost ne bi zamrla. Da se to ne bo zgodilo, dokazuje dejstvo, dn -že pripravljajo novo igro za zimsko sezono, za naslednje poletje pa še eno liudsko igro v letnem gledališču. Želimo, da njihova vnema ne bi popustila! Zadnji dve leti je v Blago-vici popolnoma zamrla nekdaj precej živahna društvena aktivnost, saj je tudi kulturno umetniško društvo popolnoma razpadlo. Prostori I« kulturno in zabavno življenje so, tudi mladih je v sami Blagovici in okoliških krajih precej kljub odhajanju v dolino in industrijske centre, pa vendar žudnji čns nobena organizacija ni skrbela za razvedrilo in družabno življenje. Edina »zabavat je bila tako gostilna. Zato je toliko bolj razveseljiva pobuda mladih deklet in fantov iz Blagovice in okolice, ki so se zbrali prvo nedeljo v oktobru na ustanovni konferenci aktiva zveze mladine. Pobudo za to konferenco je dal občinski komite ZMS skupaj z občinsko zvezo kultu rnn-prosvetnih organizacij in drugimi organizacijami, med katerimi ni bilo nobene krajevne organizacije ne Zl! in ne S/.DL. Na prvem srečanju so sc pogovorili o vzrokih za dosedanje mrtvilo v tem predela našo občine in o načrtih za nadaljnje, delo. Menili so, da so množične organizacije v Blagovici premalo aktivne in da mladi Vaščani Scrjuč pri Moravčah so medtem, tj. v nedeljo, 27. 10. že proslavili pomembni dogodek. S pomočjo podjetja Ter;. mit so napeljali od glavnega cevovoda Pogled — Moravče vodo v .Serjuče. Vaščani so pridobitve izredno veseli, saj bodo odslej preskrbljeni z dobro, zdravo pitno vodo. Skoda le, da niso bili vaščani Hrastja složni in se tudi niso poslužili ugodne prilike za napeljavo vode. J V nedeljo II. oktobra so v Moravčah pokopali pridnega in zavednega kmeta Iranca Bibiča iz Podbrrla pri Moravčah. Več kot 40 let je nenehno deloval v gospodarskih organizacijah, predvsem po vojni pri Obnovitveni in Kmetijski zadrugi. Prebivalstvo doline sigu bo posebno spominjalo kot poštenega in nepristranskega cenilca. To delo je opravljal ves čas po osvoboditvi. Dragega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Moravska mladina želi. da bi se uredilo sedanje športno igrišče tako. dn se v bodoče ne bi več uporabljalo za živinski sejem. Agrokombinat. oziroma merodajne organi; prosimo, da bi za sejem določili kak drug primeren prostor. Igrišče sedaj uporablja šolska mladina in TVD Partizan. Ker nimamo igrišča za nogomet, se mora sedanje igrišče uredili tako. da bo v polni meri lahko služilo za športne igre, to je za odboj- ne smejo stali ob strani, saj navsezadnje niti ne moremo zahtevati od stnre|sih veliko aktivnosti. Njihov program obsega dejavnost na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju, ki bo nedvomno dovolj pester, da bo pritegnil k delu in sodelovanju ne samo večino mladih na tem področju, temveč tudi starejše. Zgraditi nameravajo igrišče za košarko, odbojko in nogomet, precej med njimi pa je navdušenih za namizni tenis in šah. V sodelovanju s KUD. katerega delo nameravajo poživiti, bodo organizirali dramsko in klubsko dejavnost. Zelo pomembna pa bodo razna predavanju, predvsem praktična s področja kmetijstva in s tem šole za življenje. Izvolili so tudi prvi sekretariat, ki bo vodil delo aktiva v naslednjem odboru. V sekretariatu so: Darja Pustotnik, Anton Skok, Janez Pustotnik. Branka Klorjnnčič. Slavko Lu-kanc, Ivan Prnšniknr, Viljem Pustotnik, Stanka Puslotnik, Jane/ O.rnr, Jane/, VVolf in Ciril Benkovič. ko, košarko in rokomet. Da bi se športna dejavnost poživila, je nujno, dn se na vseh osemletkah v občini Domžale začne gojili košarka in rokomet in bi se ob koncu vsakega šolskega leta izvedla tudi tekmovanja v omenjenih športnih panogah. Organiziralo naj bi se tudi tekmovanje v atletiki, V mesecu novembru bo občni zbor Turističnega društva. Prebivalce Moravč in okolice že sedaj prosimo, da se občnega zbora udeleže v čim več jem številu zaradi povzdiga tujskega prometa. Osla Drlijn--Kanile ršo bo konec meseca oktobra že dograjena. Mnogi kmetje že sedaj vozijo poljske pridelke v Zagorje in so s cesto več kot zadovoljni. Tudi nesoglasja zaradi koče na Lim barski gori se urejajo in si; bo z gradbenimi deli nadaljevalo. V Moravčah so pred leti zgrudili dva vidika hleva za ca. 400 glav živine. Ker so sedaj hlevi prnzni in se baje t url i ne bodo uporabljali v namene, zn katere so bili zgrajeni, se Inh-ko interesenti pozanimajo, da dobe prostore v najem zn kako drugo primerno dejavnost. Enn naših nnjstnrejših zvestih bralk je prnv gotovo Kntn-rinn Ilnhjnn iz Stobu. ki te ('ni praznuje svoj SO. rojstni dan. Iskreno ji čestitamo in kličemo: Se nn mnoga letat Vesti iz Moravč Predlog iz Lukovice V 6. številki Občinskega poročevalcu z . Vuvpctič 4 Plaliutnik ".3 ter I ,orbek 4 točke. Druga ekipa Domžal pa je (asadla V drugi skupini S. mcisto t is.3 točke. Zmagala je ekipa Jesenice II s 20.3 toške. mm Tudi letos smo počastili spomin vseh padlih za svobodo s komemoracijo pred spomenikom na (davnem trgu in na pokopališču. Medtem pa, ko so vsa prejšnja leta mnoga društva in organizacije položila vence tudi k žari nu pokopališču, so letos to navado opustila. Nekateri predlagajo, naj bi bila v bodoče v Domžalah ena sama kossessorativaa svečanost, tu pa naj bi bila dostojna listih, katerih spomin ta dan častimo! Moravska cesta ni več cesta in voziti ]k» njej, posebno ob slabem vremenu je prava umetnost. Fotografi ju sicer ne prikazuje vseh tistih neštetih lukenj, ki jih , estn ima in ki^o jih -kopali težki kamioni, ki prevažaio kremenčev pesek in za kakršne ta cesta m bila narejena. TTainToni se mnogo prehitro uničujejo, na mostovih pn so v nenehni nevarnosti, dn se po-greznejo. saj je dopustna obreninitev do petkrat prekoračena. Moravska cestu je dotrajana in / modernizacijo ni več mogoče odlašati! 5 minut s ... Franc Novakom Tokrat smo sc odločili, da vam predstavimo telesnovzgoj-nega delavea in še prej aktivnega športnika v raznih športnih panogah Francija Novaka iz Moravč. Pred leti je delno prav po njegovi zaslugi morav- Tovariš urednik! ški Partizan spet oživel po večletnem spanju. Kako pa je sedaj s športom v Moravčah? — Poglejmo, kaj nam je na to vprašanje odgovoril tov. Novak! >Ce primerjamo današnje stanje na področju telesne kulture v Moravčah z obdobjem izpred nekaj let. moramo samokritično ugotoviti, da je šport trenutno na tleh. šic pred nekaj leti smo bili, recimo, med najkvalitetnejšimi partizanskimi društvi, sni smo v tekmovanju za pokal Dela zasedli tretje mesto. Takrat je delovalo več kot HM aktivnih športnikov, danes se jih bolj nli manj organizirano ukvarja s športom le še slaba tretjina. Včasih smo se kar z vozom peljali na nastope in tekme izven Moravč, letos pa so v Moravčah morali za nogometno tekmo nagovarjati in prositi posamezne mladince, da so igrali.« — Kje so vzroki? »Delno je takemu stanju vzrok v pomanjkanju prostorov za športno vadbo. Tako smo morali edini prostor zn telovadbo (9 X ftm) zaradi pomanjkanja učilnic spremeniti v šolski prostor. Imamo eno samo večje igrj-šče. ki pa je neustrezno in premajhno. Postavljena sta dva gola in dva koša. to pa je tudi vse. Mislim pn, da sredstva niso osnovni vzrok, ker v časih največje aktivnosti nismo dobili dinarja pod »ore. Vendar so Sredstva potrebna, če hočemo mladini nuditi vsaj osnovne posoje za vadbo. In to je tisto! Nuditi mu moraš skoraj vse. sicer se ne bo hotel aktivno ndcistvovati. Tako so fanti«-sestavili štafeto za letošnji 110-ulični tek * MengSn. po niso tekli, ker jim predsednik ni mogel preskrbeti prevoza! Delno sem kriv tudi jnz kot načelnik Partizana, ker moram priznati, da sem načelnik sa- Prosim, če bi mi lahko posredovali v prvi naslednji številki »Poročevalca« odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kdaj je bila osnovana Občinska zveza za telesno kulturo v Domžalah? 2. Koliko časa troja maadat odbornikov te organizncije? 3. Koliko časa že ni imeiu zveza zn telesno kulturo občine Domžale občnega zbora in zakaj ni bil sklicnn? 4. Koliko članov šteje športna zveza in koliko komisij deluje v tem organu. (Po možnosti tudi po imenu.) 3. Katera društva so pasivna in zakaj t Odgovori na ta vpraanja zanimajo mnoge športnike in sparine delavce v Domžalah. Občinska zveza zu telesno kulturo nam je poslala na postavljena vprašanja naslednje odgovore: 1. Občinska zveza za telesno kulturo je bila ustanovljena jeseni 1939. leta. Njen prvi predsednik je bil Milan Flerin. ki je vršil funkcijo do aprila 1960. nakar je prevzel funkcijo v. d. predsednika občinske zveze za telesno kulturo Jože Zovnik brez občnega zbora. Nu občnem zboru 1901/62 pa je bil tudi formalno izvoljen za predsednika občinski; zveze. 2. Mandat članov UO, predsednika in IO traju ves čas med dvema občnima zboroma. 3. Na kongresu telesne kulture v Ljubljani 1961. leta je bilo med drugimi smernicami predvideno tudi. naj bi tako okrajne, kakor tudi občinske zveze za telesno kulturo obdržale svoje konference vsaki dve leti. Tako bi morala občinska zveza za telesno kulturo imeti svoj redni občni zbor Spomladi 1964. vendar na priporočilo okrajne zveze za telesno kulturo v Ljubljani za- nio na papirju. Nismo se ujeli z mlajšimi pri vodstvu Partizan. Drži pa tudi. da smo včasih dobivali več pomoči, z okrajnih ia občinskih telesno-vzgojnih forumov, kol sedaj.« — Obeti za bodoče? »Te dni smo se menili, da bomo morali starejši in mlajši mulo drugače sodelovati, če. hočemo, da bodo tudi moravski športniki dali svoj delež, v organizaciji ia izvedbi osrednic proslava 20. obletnice osvoboditve, ki bo iulijn naslednje leto v Moravčah. Pričakujemo tudi več pomoči, predvsem kadrovske, od ObZTK. Nedvomno pn bomo veliko rtridobil! drugo leto z novim domom. Pripravili bomo tudi načrte za športni park.« radi reorganizacije in predvidenih prenosov pristojnosti od višjih organov na občinske zveze občni zbor v naši občini še ni bil sklican ter je odložen na letošnjo jesen. 4. »Športna zveza« pri nus ne obstaja, temveč občinska zveza za telesno kulturo skupščine občine Domžale i D njeni člani so: IVD Jarše. IVI) Men geš. TVD Ihan. IVI) Domžale. TVD Dob. TVD Moravče. IVI) Lukovica. TVD Radomlje, NK Tabor, Nk Domžale, kcgljuški klub Domžale, Kegliaiki klub lnvalid<. Obč. strelski odbor Občinski šahovski odbor. Planinsko društvo, športna ambulantu. Plavalni klub Domžale KolarkarSki klub Domžale Občinska zveza Za telesno kulturo ima redne stike s Šolskim športnim društvom »Usnjar« in je polno zainteresirana za njegovo aktivno delovanje. Nadalje Vzdržujemo najaktivnejše zveze z mladinskimi aktivi nu terenu naše občine da bi se telesno kulturnu dejavnost med mladino kar naj- bolj okrepila. Močne kontakte Vzdržujemo s sindikalnimi uk-tivi pri gospodarskih organizacijah ter skupno organiziramo in vodimo razna tekmovanja' in nastope, med temi tudi tekmovanje »Jugoslovanske športne igre«. 5. Pri občinski zvezi zu telesno kulturo delujejo nusled--' nje komisije: Tekmovalna komisija —. predsednik Grilj. Komisija za kadre predsednik dr. šircelj. Komisija zn športno rekreacijo predsednik Pišek. 6. Občinska /veza za telesno kulturo ima \ svojem sklopu IS organizacij, O pasivnih društvih ne bi mogli govoriti, kujti vsaka organizacija, ki stremi k aktivnosti in ima voljo ilo napredku, se bori z raznimi težavami, bodisi organizacijskimi ali finančnimi, Tudi marsikatera naša organizacija je že pri-šlu v tak položaj, katerega posledica ie bil trenutni zastoj, vendar skušamo take organizacije kar najhitreje rouktivizi-rati. Občinska zveza za telesno k u I tu ro I) o m ž u I e Štiri točke za prvakom Prvo moštvo domžalskih ko- me bi lahko prinesli člani cnuk šarkarjev deli tretje i rt četrto naslov v Domžale kot pionirji, mesto v prvi republiški ligi. ■, ., , . . , Kkipa je prikazala nestalno ,/u v •ll,sk" l'kll>0 (»d vod-/ igro. Lahko srno bili nad njim. ;'voin Brnini,;, so ig.a ,: Stlf- nuvdušeni ali pa so lahko po- u.r- \™\*- "'!yVvttM kazali tudi tako igro. da jiB ni ,m ' -V?'* 9nll k.Cnlj 1L/ bilo mogoče spoznati. Ž več Rupelj, (.oslic. Kovač, sreče in pripravljenosti na tek- W»«*k. (."nek. Ime Lestvica: Lesonit........IS 13 3 1163:1031 26 + 114 Tivoli.........IS 12 6 119S:1112 24 + 86 Ilirija......... 18 11 7 1203:1079 22 ' 4- 124 Domžale........Is 11 7 1212:1162 22 + 30 Ljubljanu.......IS 10 8 1133:1104 20 4- 51 riranik........is K) s 1120:1092 20 +28 Elektra........18 9 9 1992:1066 18 + 6 Svoboda........1S 7 11 947:9*s |4 ") škofja Loka......18 7 11 1019:1090 14 —85 Triglav........ 18 0 18 816:1139 0 343 III. spominski šahovski turnir Hering-Zupančič Domžalhki šahisti so /e tretjič zapored počastili spomin obeh nekdanjih članov kluba v dneh od 29. 8. do 11. 9 v sejni sobi SZDL, šahisti so bih razdeljeni v dve jakostni skupini. V A. skupini |e sodelovalo 12 šnhistov. Zmagal ie član DomŽal Ivačič z S.5 točke ured Planincem flLll 9 točk. -led. jim> Mabntiiik 7.3. Vdvpetič 7 (oba Domžale). Drnksler (Celje) itd, B, skupina z 12 igrulci pu je imela sledečo razvrstitev na}* bol jših • Peter 9 U 1 t zmaga! ie Zupančič lede Župančič Mitja me ? ivsi Domžale), Bra-Kamnik' itli le Novoletni potrošniški sejem ho od 15. do 27. decen***"" - novem dvoranskem objektu v Donižubih. Ne pozabite si ogledali. Kupili boste dobro in poceni!