v L I U B L i A N I. DNE 18. DECEMBRA 1920
Cena 38 Din zn celo leto. Zn inozemstvo (>0 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. tzlinja vsako sredo Spisi in dopisi n»i so pošiljajo Uredništvu >Domol juba«. naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba* v Ljubljani.
Bolj na globoko!
Preteklo nedeljo sc je vršilo v Ljubljani nad vse lepo slavlje. Ljubljanske Marijine kongregacije, ki jih ni majhno število, so slovesno obhajale petinsedemde-setletnico proglasitve verske resnice o brezmadežnem spočetju Device Marije in zlatomašniški jubilej sv. Očeta.
Dve veliki in pomembni misli za slovensko ljudstvo.
Prva: Marija, naš vzor in naša uteha, moč naša in naše zdravje. O drugi pa bomo govorili prihodnjič.. • Veliko, preveč nemoralnega in grdega so jc v zadnjih desetletjih ujedlo v dušo slovenskega človeka. Ne samo pohotno-sti, temveč tudi nezmernosti, zlasti pijančevanja, veliko sovraštva in mržnje, veliko bogomrzkosti in odtujenosti od Boga, in zraven še na debelo neznačajnosti in brez-načelnosti, strahopetnosti in omahljivosti. Nemorala ni samo vsiljiva tujka med nami, za katero vsakdo s prstom pokaže, temveč spoštovana dama, ki Ji brezversko časopisje poje slavo, množica pa se čuti počaščeno, če sme živeti v njeni družbi.
Ni čuda, da so v teh okoliščinah celo v ljudeh, ki jim je vera v Boga in odgovornost sveta in resna reč, marsikatere krščanske vrednote izgubile svoj sijaja da se je v mnogih sicer dobrih srcih krščanstvo izmaličilo samo v neko zunanjost, dočim je resnično in pravo življenje po veri in evangeliju usahnilo skoro do dna.
Katoliška akcija je tu! Vprav zalo, da se ti studenci notranjega življenja iz vere in po veri zopet napolnijo s čisto in svežo studenčnico evangelija, da sc posameznik, družina in javnost zopet prepoji s Kristusom in njegovim naukom.
In v tej katoliški akciji potrebujemo vzora, moči in zdravila. Če naše Marijine družbe v tem času zopet in zopet kažejo na Marijo kot tisti vzor, moč in zdravilo, Po katerem se more naše življenje izkopati iz pohotnosti in nezmernosti, iz sovraštva in mržnje, iz strahopetnosti in omahljivosti k čistosti in ljubezni in neustrašenosti Prvih kristjanov, potem so baš Marijine družbe klic današnjega časa. Potem so Marijine družbe tiste, ki naj kakor ob njih *ačetku pred car sto leti obnavljajo in
presnavljajo katoliško življenje. Zato ker imajo vprav Marijine kongregacijc v sebi tista nikdar izčrpna in vedno moderna sredstva za poglabljanje duš — Marijo, milost pridobljeno po molitvi in apostolsko ljubezen.
Nikjer in nikdar se ne bo dalo popisati, koliko so baš Marijine kongregacije v preteklih desetletjih ohranile zdravja v našem ljudstvu, koliko mladih src je baš po njih in samo po njih ohranilo svojo čistost in poštenost in vero, svojo bodočnost in srečo. Ali niso danes, ko breavera in verska mlačnost z vso silo udirata v svetišče slovenskega naroda, toliko bolj na mestu, toliko bolj potrebne? Ali ni baš danes čas, da vprav po Marijinih kongregacijah zaorjemo bolj na globoko v svoja srca, da bo seme Kristusovega nauka obrodilo obil-neje in krepkeje?
Katoliška akcija poudarja katoliško dejavnost. Več resnično katoliškega življenja v posameznike, v družine, v javnost. Ne samo nedeljska maša in parkrat na leto sv. zakramente, temveč obenem več sa-movzgoje in samozatajevanja v naše praktično življenje — ve* čistosti, mnogo več zmernosti, manj — !iko, veliko manj sovraštva in mržnje in nevoščljivosti in škodoželjnosti, več verskega poguma in neustrašenosti, več ognja za krščansko stvar, ki je stvar naše duše in naše večnosti, stvar naših otrok in njih srečne bodočnosti.
In vprav v tej katoliški akciji bodo in morajo biti kongreganisti najodločnejša četa. Zato ker imajo na svojem praporu Marijo, naš vzor in našo moč, ker imajo nepremagljivo orožje v močni in vztrajni molitvi in imajo veliko apostolsko ljubezen v svojih srcih.
Katoliška akcija, ki jo naš veliki skupni oče Pij XI. danes oznanja s tako gorečnostjo, kliče zato v Marijine kongregacije ne samo dekleta in žene, temveč v prav isti ali še večji meri fante in može.
Fantje in možje: poslušajte očetov klic!
Lludska samopomoč v Mariboru sprejme ta slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od t. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din no nodporah. ZahtevailP breznlffčno pristopno izjavo.
Odprite oči!
1.	»Katoličan, ki ne podpira — kolikor mu je možno — katoliškega časopisja, nima pravice, da bi se imenoval dober sin Cerkve.« Tako je zapisal odličen škof (Ketteler) pred 50 leti.
2.	»Kdor samega sebe ljubi, kdor želi ostati v kraljestvu resnice in bogoljubno-sti, knjig in časopisov, ki se v njih grdi sveta katoliška Cerkev, ali pobija božje razodetje, taji Bog, duša, večnost, ne sme čitati; prepoveduje mu jih sam nravni in naravni zakon. In le v smislu tega naravnega zakona, po katerem moremo sebe ljubiti, varovati se pa zmot.., ravno Cerkev, ko prepoveduje grde časopise in knji-ke.« Zapisal ljubljanski škof A. B. Jeglič pred 25 leti,
3.	»Katoliško časopisje ima nalogo, da razkriva zlobne nakane sovražnikov svete Cerkve; da podpira prizadevanja pastirjev svetišča Gospodovega. Zato so pa katoličani dolžni, da dobro časopisje krepko podpirajo. Odrečejo naj slabemu tisku vsako zanimanje in soudeležbo; dobremu tisku pa naj — kolikor je v njih moči — pomagajo, da se okrepi in napreduje.« Zapisal papež Leon XIII. pred 30 leti.
4.	»Ni je poleg verstva nobene večje sile na zemlji — nego je tisk ... V Ameriki imajo večinoma po škofijah še šesto cerkveno zapoved — glede prispevkov za katoliško bogoslužje. Jaz bi pa želel tako šesto cerkveno zapoved: »Naročaj in podpiraj dobre, katoliške časopise in knjige!« Govoril pred 4 leti na zborovanju v Linzu škof Gfollner.
Novice iz Belgrada.
Nj. Vel. kralj je podpisal
zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev.
Zakon predpisuje, da mora vsak lastnik zemlje, užitkar ali zakupnik obvarovati škode svoje rastline pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci in o njih obveščati občinska oblastva, ki so dolžna ukreniti vse potrebno za pobijanje bolezni na rastlinah in njihovih škodljivcev. Iz občinskea poljedelskega zaklada se nabavljajo naprave za pobijanje rastlinskih bolezni in dele nagrade. Ban predpiše tozadevne
l1
m._ DOM O L ) U B
H X J JI N 0 * I 6 A
it Vsi trije redovniki Družbe Jezusove, gospodje Podržaj, Vdovič in Diobnič so srečno prispeli preko morja v indijski Bom-baj. Vožnja je trajala od 22. novembra, ko so odšli iz Ljubljane, do 9. decembra, ko eo dospeli v Bomba j.
d Za predsednika jugoslovanske delegacije pri mešani jugoslovanski-bolgarski komisiji je namesto te dni umrlega Ra-domirja Saponjiča imenovan dr. Miroslav Jankovič, ravnatelj trgovinskega oddelka v ministrstvu zunanjih del.
d Nov r; '/.porod častnikov v letalski široki je določil minister za vojno in mornarico. Zanimivo je, ila je v letalski stroki posebno veliko častnikov Slovencev.
d Kaj je z bivšimi samoupravnimi denarnimi zavodi. Ker so z zakonsko odredbo prešle pravice in obveznosti ljubljanske in mariborske oblastne samouprave na dravsko banovino, sta tudi Kranjska hranilnica v Ljubljani in oblastna hranilnica mariborske oblasti s podružnico v Celju postali last dravske banovine in jamči banovina za vso vloge in obveznosti teh denarnih zavodov, kakor sta poprej jamčili oblastni samoupravi. .
d Izšla je zadnja številka »Samouprave« kot 9. do 12. zvezek drugega letnika, r Samouprava-: je prenehala, ker so bile z zakonom z dne 3. oktobra 1929 ukinjene oblastne samouprave.
d Uspeh domačih hranilnikov. Neka posojilnica na Gorenjskem je uvedla domače hranilnike. Uspeh je ta, da so mali varčevalci v dobrih enajstih mesecih pri-štedili 57.0(10 dinarjev. Mnogi so ravno s 1 hranilniki dobili veselje do varčevanja, mnogim je bila to prilika, da male vsote »hranijo, namesto da jih zapravijo za ne-
. ukrepe, v njegovo dolžnost spada tudi zatiranje kobilic. Stroške nosi pol država, . četrt banovina, četrt pa prizadeta občina. Pretekli teden je bil potrjen tudi
zakon o administraciji vojske in mornarice,
ki določa upravo vojaškega gospodarstva za vojne in v miru.
Načrt zakona o ribarstvii
jc izdelan v poljedelskem ministrstvu. Poslan bo banskim upravam in strokovnjakom v državi v presojo. Ko bo ministrstvo prejelo odgovore, bo sklicalo ožje posvetovanje, kateremu bo sledila širša konferenca, ki bo načrt končno izdelala. Ta konferenca bo v januarju 1930.
Pretekli teden je bil na predlog pra-vosod. ministra predpisan in proglašen
zakon o premeščanju, iipokojanjn in odpuščanju uradnikov
in ostalih državnih uslužbencev. Vsi ti so sedaj po potrebi službe lahko tudi brez svojega pristanka premeščeni ali upokojeni, pa v gotovih slučajih tudi odnnščeni »z državne sthiibe. 2*'
potrebne stvari. Otroci, posli, delavci itd. stopite tudi drugod do domače posojilnice in si oskrbite hranilnike.
d Sedem ponudb je došlo za zgradbo mostu med Belgradom in Zemunom, med njimi šest od nemških tvrdk.
<1 Izvoz posušenih sliv iz Srbije znaša v tekočem letu 850 vagonov je na razpolago za izvoz še 150 vagonov.
d Za več kot 10 odstotkov se je dvignila poraba sladkorja v letu 1928/29 samo v Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji in Španski.
d Lastno pivovarno si hočejo zgladiti gostilničarji in sicer po možnosti v Laškem, tako so sklonili te dni na shodu v Mariboru. Pivovarno bi zgradili z osnovno glavnico deset milijonov in bi vsak gostilničar vplačal 1000 Din. Če bodo gostilničarji složni, bodo gotovo uspeli, saj je uresničenje te misli velik korak naprej k osamosvojitvi slovenskega gospodarstva in bo zato gostilničarje v tem oziru vsak zaveden človek rad podpiral.
d rudno prevozno sredstvo. Te dni *>ta prispela v Maribor umetnika Feldgen in Niklaszevvski ter razkazovala čudo prevoznega sredstva: sestava motornega kolesa in čolna. Teža potovalnega vozila znaša 1800 kg, pogonsko silo pa proizvaja nemško D-motorno kolo. Potovanie se vrši na ta način, da se ob priliki vožnje po vodi motorno kulo odklopi ter spravi v ogrodie čolna. Potovati sta začela 11. oktobra 1926 v Kielu ter prepotovala doslej 14 držav: Nemčijo, Švica Holandsko, Belgijo, Francijo, Španiio, Portugalsko. Maroko A'sir, Severno Afriko* Italijo, Jugoslavijo, Av-striio, Češkoslovaško, Poljsko, Litavsko in MarHarsko. Potovanje po svetu zaključita 1. 1931.
d Z glavnico treh milijonov dinarjev bedo nekateri slovenski industrijci ustanovili v Mariboru tovarno sveč.
d Nove železniške proge. Dogotovlje-na je proga Krapina—Rogatec; prav tako proga Prokuplje — Pločnik. Dogotovljeni sta tudi že progi Kragujevac—Kraljevo (ozkotirna, 56 km) ter Trebinje—Laštva (ozkotirna, 16 km); železniška uprava ju je že prevzela ter ju bo v najkrajšem času izročila prometu. Kmalu bosta dograieni progi Bitolj—Prilep (46 km) ter Pločnik— Kuvšumlija (12 km); sedai polagajo tire in se bo oddaja generalni direkciji državnih železnic izvršila v začetku leta 1930.
d Voditelja bivše radičevske stranke Prcdavca Josipa, ki je osumljen zločina prevare pri propadli radičevski Glavni zadrugi;>, so policijski organi v Dugem selu prijeli in odvedli v zapore kraljevskega sodnega stola v Zagrebu.
d Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je praznovalo te dni 30 letnico obstoja in je priredilo v ta namen dobro obiskano spominsko zborovanje v ljubljanskem hotelu *Unionu5>.
d Iz Ogrske je prišlo v prvih desetih mesecih letošnjega leta v Jugoslavijo za 22 milijonov dinarjev reemena.
d Pomenljiva proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljici'. Učitelj Krstič v Brgudu pri Benkovcu je dal pobudo, da se na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije prične po vsej primorski banovini (Dalmaciji) s pogozdovanjem golih kraških reber. To delo se že vrši v Brgudu, pozneje pa se b« razširUo na vso banovino. Vse občine so odstopile potrebna zemljišča za pogozdi-tev, državne drevesnice so odstopile po trebne mladike, šolska mladina pa ob prostem času marljivo sadi drevje. Preko dvornega maršalata je bila Nj, Vel. kraljica Marija naprošena, naj se gozdovi ime« nujejo po njej.
d Po jugoslovanski koruzi zelo povprašujejo v Nemčiji.
d 2209 glav plemenske živine je nakupila komisija, ki jo je poslalo poljedelsko ministrstvo v inozemstvo. Plemenska živina bo razdeljena na živinorejska središča v državi. Nabavljena plemenska živina je menda prvorazredne vrste.
d Alkohol jemlje ljudem pamet. V neki gostilni na planinski Lobnici je shajališče pohorskih drvarjev — »holcarjevc. Tam se izplačuje denar, tam se zasluženi denar zapi je, tam se ti ;holcarji< tudi okre-gajo in stepejo, če je treba ali ne. Prav tako se je zgodilo neko soboto zvečer. Najprej so pobili na tla onega, ki jim navadno denar prinaša v izplačilo, pa na začudenje denarja niso pri njem našii. Njegova žena ga je bila odnesla. Ko so pa denar nalo vseeno dobili izplačan, so se napili, denar zapravili, se skregali med seboj in stepli, In pos>edica: drugo jutro so s planine enega prinesli na nosilnicah s strašnimi ranami na prsih in na hrbtu, — baie so se mu pljuča na hrbtu vsa videla, reši'ni avlo ga je nato odpeljal v mariborsko bolnico, pa pravijo, da ne ho nič ž njim, — drugi je sam prišel obvezan, nekaj so jih pa žan-darji privedli — uklenjene.
Brez Sk«de pwe>	z biHbk!
na Luter o a« luliko zauogete. Ne i/o/abilo pri t.ci
terpeniinooii
mil@ fiHZELl
d Zapustil je drobno deco. V neki gostilni v Turnišču v Slov. krajini je bil v družbi prijateljev in znancev posestnik Štefan Barbarič. izpraznili so precej litrov in vinski duhovi so razgreli glave. Prišlo je do živahnega govorjenja, kmalu do prerekanja, divjega kričanja in nazadnje do pravega boja. Nekdo je pograbil nož in trikrat zasadil v Barbariča. Rane so bile smrtne. Barbarič je izdihnil. Zapustil je drobno deco. Morilca so zaprli. Alkohol, alkohol, zapeljivee slovenskega rodu.
d Osem ljudi je zabodel v pijanosti. V hotelu »Krona«; v Dolnji Lendavi je neki rekrut začel piti in sicer kar žganje. Ni se zadovoljil z osminko, niti ne s četrtinko, marveč ga je spravil pod streho kar en liter. To seveda ni ostalo brez posledic. Fant je kar podivjal. Privlekel je iz žepa nož in začel mahati z njim povprek po vseh, ki so bili krog njega. V tem boju je zabodel osem ljudi. Najhujše rane je dobil hotelir Vulcan sam, katerega je podivjani fant tako obdelal z nožem, da so ga morali peljati v bolnišnico.
d Zgrudil se jo s križem vred. Pretekli teden je bii v Vojniku pri Celju pogreb po umrli Mariji Rauter. Med drugimi se je udeležil pogreba tudi tukajšnji upokojeni orožnik Adolf Dedič, ki je na čelu sprevoda nosil križ z vencem. Ko se je sprevod pomikal mimo gostilne Stante, se je Dedič naenkrat zgrudil s križem vred. Pogrebci so takoj položili krsto na tla in mu priskočili na pomoč, da bi ga dvignili. G. dekan Toman, ki je vodil pogreb, mu je dal v sili sv. odvezo, eden izmed gg. kaplanov pa je takoj tekel po sv. poslednje olje. Med tem so Dediča zanesli v gostilno Stante in hitro poklicali zdravnika dr. MikuSa, toda bilo je vse zaman. G. kaplan Ocvirk mu je hitro podelil sv. poslednje olje, nakar je g. Dedič izdihnil. Zadeli, ga je srčna kap. Zapušča ženo in tri otroke.
d Ne prvi, ne zadnji. Pred belgraj-skirn sodiščem so se te dni zagovarjali župan in odborniki občine Žarkovac v Srbiji. Obtoženi so bili nepoštenih dejanj s poverjenim denarjem, 200.000 Din. Sodišče je obsodilo župana Ilijo Vlajiča pa tri leta, odbornika Blagoia Krstiča in Jakoba Na-stiča ter poslovodjo Dragutina čiroviča na dve leti, občinska svetnika Vladislava Ga-jiča in Savo Vidokoviča pa na eno leto težke ječe. Radi ponarejanja dokumentov so bili obsojeni Marko Vlajič na dve leti, Mi-livoje in Dimitrije Vlajič na poldrugo leto in čedomir Vlajič na šest mesecev strogega zapora.
d Ker mu ni takoj vrnil izposojene žice za tamburico. Iz kako malenkostnih vzrokov izgubljajo ljudje včasih svoje življenje! V neki vasi pri Novi Gradiski sta se te dni sprla dva mladeniča, vedno dobra prijatelja, samo zato. ker eden ni mogel drugemu takoj vrniti izposojene žice za tamburico. Užaljeni dolžnik se je tako razburil, da je zabodel svojega prijatelja z nožem v hrbet. Mladenič je kmalu za tem umrl.
d Strašen čin blazneža. V hiši posestnika Zajca 70 letnega moža v vasi Remete pri Zagrebu je bil 33 letni sin, ki je bolehal na slaboumnosti. V takem stanju je sin te dni zaklal najproj svojega oičeta, nato pa
še mater. Moški so le s težavo ukrotili znorelega ubijalca in ga spravili v zagrebško norišnico.
d Dva milijona dinarjev škode je napravil požar v Zagrebu v skladišču Jugo-farmacije.
d V lonec z vrelim logom je padla petletna hčerka glasbenega učitelja v Mariboru Valerija Comelli. Jo podlegla težkim opeklinam.
d Iz gozda so skočili trije možje, z maskami na obrazu. Dogodek, ki se je odigral te dni v »črnem gozdu; pri Kobilju v Slov. krajini, spominja na razbojniške napade v Ameriki in Bolgariji. Lesna družba je zgradila od Dolnje Lendave v Črni gozd, ki ga izsekuje, ozkotirno železniško progo. Po tej progi je v soboto ropotala proti gozdu lokomotiva. Na njej sta bila dva moža, ki sta imela pri sebi 96.000 Din. Ko je lokomotiva privozila v gozd, sta moža opazila na progi debelo deblo. Lokomotivo sta morala ustaviti. Še preden sta se pripravila, da bi zavlekla bruno na stran, sc skočili iz gozda proti njima trije možje, s črnimi maskami na obrazu. Naperili so proti njima revolverje in zahtevali, da jim izror čita denar. Na obrambo ni bilo mogoče misliti, ker so bili napadeni v premoči in ona za ta slučaj tudi drugače nista bila pripravljena. Da bi rešila življenje, sta denar brez obotavljanja izročila. Razbojniki
so ga prevzeli in nato izginili v gozdu brej sledu.
d Pred vojnim sodiščem za častnike * Belgradu se je vršila 10. decembra razprava zoper zdravnika-polkovnika dr. Rihar-da Juga in Mihajla Andrijanova. Obtožena sta bila, da sta pri zdravljenju rekruta Antona Pernega zakrivila njegovo smrt. Oba zdravnika sta bila oproščena, ker sta dokazala, da sta ravnala prav ii) po zakonu.
d Deset revolverjev je ukradel iz izložbe. Belgrajskemu puškarju Kočondi v palači : Luksor« je bilo .na drzen način ukradeno iz izložbe deset revolverjev. Drzni zlikovec se je spravil na delo po polnoči, ko so ljudje odšli iz kinematografa, ki je v isti palači. Zlikovec je izrezal v oglu izložbe malo špranjo ter nato z žico izvlekel iz izložbe skozi špranjo deset revolverjev. Da je mogel biti pri delu sploh ne-opažen, jo vzrok gosta megla, ki je tedaj ležala na ulicah. Za premetenim tatom ni sledu,
d Ostra kazen «a malo tatvino. Belgraj-sko sodišče je te dni izreklo ostro kazen proti Savi Iliču iz vasi Rajkovca. Uit; je izvršil v Mladenovcu dva vloma: pri prvem je ukradel 30 Din in pri drugem celih 11 Din. Pri drugem vlomu je bil zasačen. Sodišče ga je vsak vlom obsodilo na tri leta ječe, torej je dobil šest let za celih 41 Din.
d Telesno zaprtje, slaba prebava, ne-
foiicna - 6wut»
PO DOMOVINI
Po miaijomi.
(Škocjan pri Turjaku.)
Dne 24. nov. t. 1. je prišlo na našo šolo novo uKtoljslvo. Veseli smo ga. V tem kratkem času pa je navezalo nase srca otrok in roditeljev. Castitamo jim na prviih vidnih uspehih. Šolski otroci so postali bolj resni, divjanje po cesti in križanje in surovo obnašanje v cerkvi jc do malega prenehajo. Želimo, da tako nčitetjstvo dolgo ostane v jgkocijanul
Od 17. do 24. novembra smo imeli sveti milijon. Z največjo skrbnostjo smo se ga udeleževali. Lepih naukov ne bomo porabili. Ohranili bomo te nebeške zaklade v svojih srcih in bo po njih ravnali Ne moremo pa razumeti, kako ge more »Kmetijski tisk tako razgaliti, kakor se je v št. 49. e svojimi dopisom rt škocijana. Peklensko delo je skušati oblatiti sv. nvisijon z golimi lažmi, kakor «o v dopisu.
Od ust «k> ust gre med nami en jjlas: .Sedaj vsaj jasno vidimo, kako lažniv je škocijaueki dopisnik in koliko mu je zaupati 1 Sedaj vsaj poana-mo »Kmet. liste — od blizu. Prva je, da ga je uredništvo poslalo v župnijo v povečanem številu, da ga vse spozna, mu da za vedno slovo.
Tudi mi krščanski gasilci amo hvaležni g. misijonarjem za lepe nauke. Sedaj »e jasno zavedamo svojega vzvišenega zvanja. Deto kršč. ljubezni je, kakor so nas učili g. misijonarji, da giemo na pomoč. ko fujemo glas >na pomoč<l Gnusi pa se nam, če nas hoče kdo zlorabljati za čezmerno popivanje, razbrzdan ples, prestopanje policijsko ure, nasprotovanje cerkvi itd. Iščemo le metlo, da enkrat za vselej pometemo s takimi, ki bi hoteli 'zlorabljati nafto N>po organizacijo in ji jemati ugled
Razstava gospodinjskega težaj».
(Stari trg pri Ložu.)
V nedeljo dne 22. L m. bomo videli, kaj so se dekleta v teku 12 tednov naučile v kmetijsko-gospodinjskem tečaju, ki ga je priredila banska uprava. Ta dan bo namreč razstava v Društvenem domu in sicer še ista otvori zjutraj po rani maši ob sedmih in slovesno zaključi popoldne po večerni-cah ob treh s prireditvijo, kjer se bodo vrstilo de-klamacije in pevske točke. Želeti je, da si ta dan to razstavo od bližje ogledate, da ne bo morda kakih predsodkov, češ saj to zna že v salta gospodinja. Torej pridite, poglejte in sodite 1
Sreča v nesreči ali — ua voz hodi le trezen.
(Z Dolenjskega nekje.)
Dva, pri čaši in po mišljenju bratca, sta se na. (totila z vozom, prvi, da proda tele, drugi, da nakupi usnju za zimo svoji bo9i družinici. Gotovo sta vsak svoj posel dobro opravila, vsled česar sta si pošteno privoščila ^letošnjega«, ki je jak in ne pozna šale. Ko sta se okoli 22 vračala, nista več razločevala desnega in levega konja ter sta pripregla desnega na levo stran, a levakn na desno. Tudi komate sta zamenjala — in je šlo — kao Ilija. Alkohol vendar še ni bil preveč zloben: Konjiča sta privlekla na samih prsnih verižicah prazen in razbit
normalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »¥ranz-Joaef«-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Brezplačni cenik pošlje vsakomur na zahtevo tvrdka Meinel in Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica v Mariboru, žtev. 107 B,
d Opozarjano na današnji oglas Ljudske posojilnice Novem mestu. V
voz na domače dvorišče. En konj je v diru preskočil oje in si je grdo odri nogo. Kar je bilo na vozu, je drugo za drugim počepalo na cesto, tako oba bratca, kakor komadi usnja. Voznika sta ostala oba čila in cela, le radi usnja, ki je bilo na 3 km daleč raztreseno, je bilo treba na vse zgodaj v ponedeljek zapreči dva osliča. Sreča, da sta bila vsaj konja in osla pametna.
Goisern pred Božičem.
(Avstrija.)
Največja misel tukajšnjih strok je bil doslej parkelj. Že od početka šolskega leta so sanjali o Miklavžu in parkeljnu. Vsaik se je baba), kako mu bo šibo vzel, rep izpulil, krinko odtrgal ali ga celo z verigo zvezal in obesil. Ker m tudi zadnji teden sami tako divjali kot pekleuščaki, jih je peklenska pošast o svojem godu kai- trikrat obiskala. Ko je po hipoma sta črnk črez klopi švignil, je planila cela druhal od groze in strahu v vse kote. Po uglušnem vrišču je nastal kmalu glasen jok boječih šolarjev. Po odhodu »divjega moža« je bila večina knialu zopet srčna ki bojevita. Šele potem, ko je bil »krampusc z jezikom, peresom in svinčnikom ogovorjen, opisan in orisan, se je tudi otročja norost radi parkljevanja polegla. Vreime ni še niič božično, kakor smo ga tu navajeni: sneg še tako po malem priletava, da ga mokrota sproti spodi. Božičnih drevesc bi bilo pa kmalu toliko po izložbah, kakor po pobočjih. Otroci so že svoja pisemca k s Božiču* poslali in čakajo že hrepeneče na počitnice.	Br. Ciril.
Nova mlekarna.
(Kočevje.)
Za Miklavžu smo dobili zelo potrebno mlekarno. Na hiš št. 180 nasproti fotografa llomiga jo je ustanovila Živinorejska zadruga v Dolenji vasi. Vsak dan dobi mlekarna sveže mleko iz Dolenje vasi. Prodaja se mleko tudi gorko, čej in kava kaikor tudi med, jnjca. domače sadje in domač kruh. Obenem se toči brezalkoholna pijača. S tem je dobilo Kočevje prvo brezalkoholno go-fltftlno poleg 84 takih, ki točijo alkoholne pijače. Mlekom« je dobrodošla vsemu mestu, predvsem pa delavstvu. Oddaleč pridejo delavke v tovarno in cel dnn ne dobiio gorkega požirka. sedaj se bo zn par dinarjev dobila večerja ali zajuterk. — Živinorofska zn<lru<ra pa hoče obenem odpreti trg kmetsikvm produktom, zlasti mlečnim Kaj koristi lopo nI p.me, če pa ne vtwwčiš pridelkov. Ako se ho delastvo opriielo mlekarne, se Sčasoma ista razvije v prepotre-bno liudsko kuhinjo.
Za katoliški tisk. (št. Jernej na Dolenjskem.)
Ker se bliža novo leto, bo treba zopet naročati dobre časopise. Vsaka hiša bi morala imeti |x>leg enega nabožnega čaRopisa vini še »Domoljuba«-. Saj nekaterim se ie »Domoljub« vsled poljudnem pisanja tako priljubil, da m za nobeno ceno ne bodo onstili. In je tudi nekaj takih hiš. ki imaio j Domoljuba«. odkar izhaja in ga bodo imeli, dokler bo izhajal Tako je prav. Letos je prihainlo teden za tednom v faro okrog 400 izvodov »Domoljuba«, 100 »Bogolitibov«. 30 »Slovencev* Mnevna izdala ter nekaj nedeliske izdaje). Mohorianov pa je bilo za tako veliko faro bolj pičlo število, samo 91 izvodov, čeprav so to knjitre najcenejše. Naj bi se za bodoče leto naročili vsi listi, ki so svoj čas bili že naročeni, sai ho 6 knjig za 20 dinarjev. Malenkosti Samo 2 litra vina stanejo! — Podružna cerkev sv. Kozma in Damijana na GradiSču je dobil« nov zvon. pa pravijo, da bodo še za on epa nabrali denar. Tudi MokropolicI in Grobeličanl pravijo, da bodo začeli zbirati denar za svoje podrufc. ne cerkve. — Sredi meseca decembra cvetejo pri nas vijolice in sicer na vrtu g. Franceta Turka, mizarja v fst. Jerneju. Gotovo redkost.
Del« v kanadskih šumah.
(Oranbrook.)
Prosim Vas, da mi pustite mal prostorček v Vašem oenjenem listu, da opišem naše skromne delavsko razmere. Tokaj je primera) število »oven-
K
akovost britvice je odvisna od izredno ostrega rezila.
Posebno ostro In precizno izdelana britvica Gillette jamči zato za ugodno britje, vrhu tega pa ž njo tudi prištedite. Kupite pravočasno nove britvice Gillette i
RNOWH Im»	wC«iutM«
Gillette
cev, kateri smo večinoma zaposleni s šumsklm delom, ki je zelo težko in nevarno, zakaj gozdovi »o zelo gosti, drevje debelo in visoko. Ker je na drevesih veliko huIhIi vej, je zlasti nevarno, ko zapoje veter svojo himno v visokih vrhovih. Suhn drevesa padajo z neizmernim breščanjem na lto, tako da se ubogi delavci mnogokrat ne morejo izogniti smrtnim nevarnostim, in je nesreča skoraj na vsakdanjem redu. Toda mi Slovenci kot d o bi j delavci se ne ustrašimo tega boja, ampak vztrajamo, seveda samo proti dobri plači, od katere nam ostaja vsak mesec okrog 100 dolarjev. Kar se tiče rudarskih del, se tudi delo dobi in sicer samo v poletnem času. Zato se s tem naši ljudje ne bavijo preveč, ker ta dela pozimi večinoma počivajo, vsled česar zgubi človek v najhujšem letnem času delo ter mora čakati lepih spomladanskih dni, da sc spet kje začne delo. Zato se naši ljudje večinoma držijo po gozdih, kjer se dela nepretrgoma Včasih si Slovenci priredimo kakšno veselico, da se razveselimo v medsebojnem prijateljstvu, posebno v Božiču in Veliki noči. ko nam spomini bežijo čez neizmerno daljavo v našo ljubljeno domovino. Ob zaključku dopisa voščimo vsem bralcem in bralkam vesele božične praznike in srečno novo leto. — Alojzij Crnetič, Matija Nečemer, F. Gerdenc, Alojz Govednik, Jakob Plut, Vinko Pire, Josip Markovic, Tonij Kovačič, Pavel Sli*, Ivan Hudoklin, Tonij Pavlin, Frank Gorenc, Vinko Šuštar, Tonij Lužar, Janez Žičkar, Jurij Kastelec, Alojz Macerle, Mar-tin Kočavar, Karo! Pngelj, Martin Gornik.
NAZNANILA.
n Sodražica. Prosvetno društvo priredi v dvorani Kmetijskega društva zelo zanimivo in našemu ljudstvu zelo priljubljeno igro »Domen« s petjem v petih dejanjih na Štefanji dan ob 3 popoldne. Prijatelji dobre in poštene zabave vljudno vabljeni. - Za vstopnino znižane cene,
n Naklo. V nedeljo, dne 22. decembra uprizorimo v drugič Manice Komanovo štiridejansko igro »Prisega o polnoči«. Pridite pogledat, ne bo vam žal. Igra je lepa in nudi mnogo užitka: zabave pa tudi pouka. Samo prosimo, da nam igro sledite tako kot gre in ne smešite resnih in žalostnih prizorov — to zahteva že obzir do igralcev in tistih vernih poslušalcev in gledalcev, ki bi radi živeli s tem, kar se na odru godi. — Zelja naša ie tudi ta, da šoloobvezne otroke pustite doma pri knjigah, da ne bo tako strašnega navala in živ-žava. Na svidenje I
n Šmartno pri Litiji. Kat. prosvetno društvo v ftmartnem pri Litiji vabi 22. decembra ob 3 pop. m pretresljivo ljudsko dramo »Žrtve ljubezni«-
PO SVITI)
Katoliška cerkev;
s Cerkev za narodne manjšine. Sovražniki vere se večkrat obregnejo ob papeža, češ, da je Italijan in da kot tak ne more biti nepristranski napram drugim narodom. Kako neutemeljena so taka in podobna očitenja, nam kaže člen 39 spora-suma z Italijo, kakršnega je prvotno predlagal Vatikan, a s svojo 'zahtevo pri Musso-liniju ni mogel prodreti. Dotični člen se glasi dobesedno: »Verski pouk v novih pokrajinah se bo vršil v materinščini. V krajih, kjer bi število italijanskih in slovenskih duhovnikov, italijanskih državljanov, ne zadostovalo duhovnim potrebam ljudstva, bo država dovolila škofom, da pokličejo iz inozemstva s privoljenjem italijanskih oblastev duhovnike, zmožne drugega jezika, četudi bi ne bili italijanski državljani.«
s Rasno. V Kape Tovnu so bile duhovne vaje za učitelje. Vdeležilo se jih je nad 50 vzgojiteljev. Mnogi so prišli 50 km peš, da so lahko prisostvovali duhovnim vajam. — V Parizu je bil izvoljen za poslanca socialist Nactoux (Naktu). Bil je odpadnik od vere. L. 1924. se je odpovedal političnemu življenju in začel razmišljati o katoličanstvu. Je umrl z Bogom spravljen. — V Lurdu je ozdravila Židinja Šaaklefu iz Jeruzalema. Pravi, da ji je Marija »pomagala in Židinja je prestopila v katoliške cerkev.
(telila.
Razno. Staro granato je hoM odpreti 18 letni Dominik Ferletič iz Mirna. Granata se je razpočila in nesrečnežu odtrgala obe roki ob zapestju ter mu raztr-
gala obe nogi. Je kmalu izdihnil. — Italija
poseduje v Egejskem morju otočje Dode-kanez, katerega je pridobila s svetovno vojno. Sedaj je naučno ministrstvo izdalo odredbo, s katero določa, da se to otočje mesto Dodekanez imenuje »Isole Italiane deli' Egeos (Italijanski otoki v Egejskem morju). — V Malih Žabljah na Vipavskem se je pred dnevi dogodila grozna nesreča. Gospodinja Katenčkove hiše, že starejša žena, je šla v klet s prižgano svečo. Kmalu nato so bližnji zapazili, da klet gori, in so prihiteli gasit. Ko so podrli zaklenjena vrata v klet, se jim je nudil grozen prizor: sredi kleti je stal goreč steber, nesrečna gospodinja, katere obleka je' bila en sam plamen. Vsaka rešitev je bila izključena. Kako se je zažgala, je zagonetka; krožijo razne vesti. Razen ženske sta zgorela klet in bližnji hlev. — V Idriji je umrl 59 letni rudniški vpokojenec Josip Bedenk. — V Št. Vidu pri Vipavi in na Lozicah so dobili nove zvonove. — V Dutovljah je zgorelo župnijsko poslopje, kjer sta bila nastanjena tudi dva razreda ljudske šole, do tal.
Francija.
s Novi rudniški zakon. Trgovinski minister Graham je predložil v poslanski zbornici rudniški zakon, ki se deli v tri dele: v okvir za prodajo premoga, zmanjšanje delovnega časa in ustanovitev narodnega odbora. Glavna točka okvirja za prodajo premoga je pač imenovanje posebnega sveta, sestavljenega izključno iz lastnikov rudnikov, po katerem se urejuje .produkcija, dobava in prodaja premoga vi Angliji.
V	vsakem okrožju se ustanovijo preiskovalni odbori, kjer bodo po 1 lastnik, 1 rudar, 2 konsumenta in 1 nepristranski predsednik. Nad temi preiskovalnimi odbori pa bo imenovan državni odbor v isti sestavi.
V	drugem oddelku se urejuje vprašanje delovnega časa, ki se bo od 6. aprila da-
Itrama se odigra tik i>red Božičem. Priporočamo obisk tudi materam. Med odmori igra orkester.
n Gorenjsko pasemsks okrožje priredi svojo vsakoletno zborovanje letos v Kranju dne 23. t. m. ob 18 v Ljudskem domu in vabi zavedne gorenjske živinorejce na to zborovanje, ki naj določi z ozirom na dejanski sedanji položaj smernice za smotrono zboljšanje in povzdigo gorenjske živinoreje, — Gorenjsko pasemsko okrožje.
n Občni ibor Čebelarske podružnice r Les-kovru pri Krškem se bo vršil v nedeljo, 22. decembra ob 8 zjutraj v leskov&ki novi šoli. Vsi okoliški čebelarji vabljeni.
u Gor. Pirničc. Dne 26. decembra ob pol 2 popoldne se bo vršil v šolskem poslopju ustanovni občni zl>or podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društvu. Ker bo podružnica pospeševala sadjarstvo in vrtnarstvo ter skrbela za gospodarski napredek, se vabijo vsi posestniki kraja, da se ustanovnega občnega zbora udeleže ter da pristopijo kot Slani v podružnico. — Pripravljalni odbor.
n Prostovoljno gasilno društvo v Stobu pri Domfelah bo imelo vajo v nedeljo dne 22. t. m. ob pol 14 z novo, najmodernejšo motorno brlzgalno. Brtzgalna ima 20 konjskih sil ter daje na cev v 1 niinmti čez 800 litrov vode. Bratska društva in slavno občinstvo vabimo k vaji.
Radio.
Vsak delavnik: 12.80 Reproducirana glasba. ISCaaovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.80 Iz današnjih dnevnikov. 17.89 Koncert Radio arkestra. 22 Časovna napoved in poročita.
Četrtek, 19. de«.: 18.30 O portretih iz svetovne literature. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Tedenski pregled. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22 Koncert radio orkestra. 23 napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 21. dec.: 18.30 Esperanto. 19 Delavska ura. 19.30 Nemščina. 20 Slovenske narodne v venčkih (izvaja radio orkester). 22 Lahka glasba. 28 Napoved programa za naslednji dan.
Nedelja, 22. dec.: 9.80 Prenos cerkvene glas. be. 10 Versko predavanje. 10.20 Gospodarsko-kul-turno predavanje. 11 Dopold. koncert. 15 Kmetijska ura. 15.30 Slovenske pesmi. 16 Reproducirana glasba. 16.30 Humoristično čtivo. 17 Lahka glasba. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved in poročila, plesna glasba. 23 Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 23. dec.: 18.30 Francoščina. 19
Zdravstvena ura. 19.30 Angleščina. 20 Večer glas benih silhuetov (izvaja radio orkester). 22 Na— ved programa za naslednji dan
Torek, 24. dec.: 12.30 Reproudcirana glasba. 18 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba, 18 30 Iz današnjih dnevnikov. 19.30 Božični zvonovi (prenos iz St. Peterske cerkve). 20 Skrivnost božične noči. 20.80 Koncert klavirja in harmonija. 21 Recitacije. 21.30 Citre. 22 Božične pesmi poje gna. Pirčeva. 22.30 Na sveti večer — božična meditacija. 22.45 Religiozna glasba. 24 Napoved programa za naslednji dan.	...
Sreda, 2B. dec.: 10 Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. 11 Dopoldanski koncert. 15 Otroška božičnica. 16 Puccini: La Bohem, na plo-šSah. 20 Prenos iz Prage: DvofaH: Slovanski narodni plesi. 22 Napoved programa za naslednji dan.
Ne ustrašite
še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben:
1.	Običajno namakanje preko noči.
2.	Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti.
Poskusite samo enkrat in uverili sc bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot
Schichtov
RADION
lje znižal od 8 na 7 in pol ure. V tretjem oddelku je govor o državnem narodnem odboru, ki bo v enakem številu sestavljen po zastopnikih lastnikov, rudarjev, dalje državne zveze angleške industrije in državne zveze delodajalskih organizacij, strokovnega kongresa in zadružnih zvez. Ta državni odbor bo določal o mezdnih gibanjih, o delovnem času in o delovnih pogojih.
Angllla.
s Škoda ob jiadnjem viharju. Vihar, ki je trajal več kot teden dni ob francoskih obalah, se je polegel, vendar pa še ni mogoče preceniti V3e škode, ki jo je napravil. Po dosedanjih ugotovitvah presega število smrtnih žrtev pri pomorščakih več kot sto oseb. Razdejanja v ribiškem ladjevju so ogromna. Na posebno izpostavljenih točkah, posebno na nekaterih otokih, je tako rekoč uničeno vse ribištvo. »Pariš Midi« zahteva preiskavo, na kateri grazi, da se bo brez usmiljenja odkrila nesposobnost francoske javne rešilne organizacije na obalah.
Rušila.
s Zunanja politika Rusije. Namestnik komisarja za zunanje zadeve Litvinov je poročal nedavno zbranim svojim zaupnikom o zunanji politiki boljieviške Rusije. Med drugim je rekel: »Sovjeti se ne bodo dali odvrniti od svoje začrtane poti po nobeni sili, tudi ne po vmešavanju Amerike. Litvinov je pozdravil sporazum v Anglijo kot boljševiško zmago, ki da je tudi Angliji v korist. Na očitke, da ruski sovjeti razširjajo svojo agitacijo po vseh državah, je
5'
Družinska pratika
za leto
1930
Litvinov trdil, da tudi druge države pripravljajo boj proti sovjetom. Razen z Nemčijo, je sedanja Rusija z vsemi velesilami v ne preveč dobrih odnošajih. Od manjših držav so Rusiji neprijazne vse, razven Turčije in Perzije. Celo Italijana sovjetov v zadnjem času več ne obrajta? Nova avstrijska vlada bo obdržala s sovjeti še nadalje gospodarske stike. »Jugozapadno od Rusije,« je poudarjal Litvinov, :>je dežela, ki se še ni izjavila za ločitev od sovjetske države in ki je zasedena od tuje države. Za to zasedbo nočejo vedeti svetovni »čuvarji miru«. To je Besarabija. Nje prebivalstvo zahteva združitev z Rusijo, česar ne moremo nikdar pozabiti.« — Zbor je vzel poročilo Litvinova soglasno in z odobravanjem na znanje.
s Protiversko delovanje boljševikov. Sovjetski listi poročajo iz Moskve, da je vlada pod strogo kaznijo prepovedala sekanje in prevažanje božičnih drevesc. Komunistična stranka bo za božič priredila po mestih velikanske protiverske obhode, katerih se bo menda samo v Moskvi udeležilo do 40.000 oseb. Javno se bodo kazali prizori v maskah, ki bodo imeli namen osmešiti cerkvene obrede ob božičnih praznikih.
»robne novice.
Za doktorja bogoslovja je bil na dunajski univerzi proglašen dr. Gsodam s Koroške. Prvi primer, da je neduhovnik dosegel tak doktorat.
V Nemčiji bodo v petih letih davki na-rastli od 800 na 1725 milijonov zlatih mark.
Pred seda i k grške republike Kondurio-tis je radi ;,boIeznk odstopil.
Število francoske vojske se je s;nižalo od 670.000 na 40.000 mož. Uvedena bo tudi enoletna službena doba.
VLondonu je nastopil svojo službo novi sovjetski veleposlanik Sokolnikov.
Stadion za 100.000 gledalcev bodo začeli graditi spomladi v Italiji.
Za predsednika grške republike je bil izvoljen Aleksander Zaim^s.
Smodnik je eksplodiral v bolgarskem Popovu. Sedem hiš porušenih in mnogo človeških žrtev.
Požar je uničil veliko vojaško letalsko delavnico na madjarskem vojaškem letališču Pipera.
se dobiv« povsod e s cena
Din 3*-
Haiciiicill IjHdikl kaledar
1,142.000 brezposelnih je bilo v novembru v Nemčiji. Brezposelnost zelo raste.
Okrog 300 ljudi je obolelo v Londonu na črnih kozali.
Kitajske nemire povzročajo ruski sovjeti, trdijo angleški konservativci.
V vseh madjarskih srednjih šolah je pouk stenografije (brzopisja) obvezen.
Bolgarskega ministra Burova so fašisti v Rimu hladno sprejeli. — Dobro za bolgarski narod!
Romunski dijaki so razbili opravo prostozidarske lože v Bukarešti.
Poštne pristojbine bodo s 1. jan. 1930 zvišali v republiki Avstriji.
Angleški liberalci in konservativci zahtevajo parlamentaren razgovor o brezposelnosti. — Nevarno za delavsko vlado!
Novi čehoslovaški parlament se je sešel k prvi seji; komunisti so razgrajali.
Vseh 23 komunističnih poslancev je bilo v češkoslovaškem parlamentu izključenih od desetih sej.
Da dobi čim prej posojilo, se je Avstrija •/. Italijo pobotala.
Občinske volitve v Španiji bodo koncem februarja 1930. Prvi začetek odprave diktature.
Jugoslovanski parnik »Split« se je v beneškem pristanišču zaletel v italijansko jadrenico Clotilila- in jo prerezal na dvoje.
350.000 hI vina so pridelali letos na Češkoslovaškem. 100.000 lil manj kot lani.
Božične počitnice na češkoslovaškem trajajo letos od 21. dec. do 7. januarja.
Dunaj je obiskalo to leto največ tuj cev iz ČehoslovaŠke.
Za skoraj devet milijard dinarjev ho. do znižale davek Združ. države Amerike.
4000 Marijinih podob so zažgali bolj ševiki v maki vasi"Golovka, ki je v donskJ oblasti.
Če rudniški zakon ue bo v angleški zbornici sprejet, bo MacdonaUl razpisal nove državnozborske volitve.
Izobraževalna sredstva
na deželi.
Ko smo »i ogleduli ugodnosti in ovire kmetske izobrazile, moramo spoznati »e sredstva, ki so za to na razpolago. Kakšna sredstva se nudijo za izobrazbo rnzuma, volje in čuvstvenega življenja?
Priznati moramo, da so ta sredstva maloštevilna ali jih vsaj lii toliko kakor v mestu. Marsikatero jc trebu šele izgraditi in izdelati, marsikatero izpolniti in pravilno
uporabljati.
Prvo, prvotno in najvažnejše sredstvi za pravilno izobrazilo, prav za prav temelj vsake izobrazbe je družina in življenje \ njej. Seveda pa mora biti to zadiijc tako, da zbuja duševne moči in duha in čuvstvo na pravilen način zaposli. Prav nič pretirana ni trditev, da je prvih šestero let človeškega življenja prava visoka šola zu človeku in da si v tej visoki šoli pridobi več znanja kakor na univerzi.
Drugo zelo važno sredstvo za pridobivanji: izobrazile ua kmetih, je šola. Ta nadaljuje tam, kjer jc družina prenehala, i2 tega dejstva je razvidno, da mora doni in življenje v družini prav resno vršiti svoje delo, da Imi res temelj šolski izobrazbi. Seveda mora biti šola podeželskemu in kmet-skemu življu primerna, da upošteva njegove zahteve in mu pomaga do dviga in razmaha.
Nujno potrebno jc, da vpliv šole iu njenega dela ob izstopu i?: šole ne preneha, V to prav dobro služijo kmetske nadaljevalne šole, ki so prav tako potrebne dekletom, kakor fantom. Za vsakega izmed njih mora biti nadaljevalna šola res nadaljevanje tistega učenja, ki je važno za njegov bodoči poklic.
Zato so pač tudi potrebne posebne obrtne nadaljevalne šole, ki poleg razširitve splošnega znanja pripravljajo tudi strokovno za razne obrti. Obe vrsti nadaljevalnih šel pa imata nalogo, vpeljati mladine v poznavanje vseh življenjskih razmer, kar s>? zgodi s teoretičnim in praktičnim poiikoin.
Nič manjšega pomena po niso za mladino mladinska društva. Vsi vemo, da bodisi fant bodisi dekle, ko pride v gotova leta, zaželi sebi enake družbe. V družbi odraslih se ne počuti dobro, mlajši so mu preneumui, lc med sebi enakimi najde pravo razumevanje. Zbiranje enakih, z enakimi, željami omogočajo mladinska društva, ki imajo pa poleg tega namena še važno skrb za pravilno zaposlitev, za zabavo in razvedrilo. Naša mladinska društva pa. ne skrbe samo zu zaposlitev, zabavo in razvedrilo, ampak zlasti še za izobrazbo.
Vsi tudi vemo, da je važno torišče izobrazbe za posamezno vas: društveni dom-Za cerkvijo in šolo in poleg domače hiše jc
Sloan-ov Liniment
odstranja bolečine
T
Proti otrdelosti udoo
Mala količina »Sloan«-ovega Linimenta (masti), namazana na obolelo mesto, ublažuje bol in pomaga.
Nepotrebno ie utiravanje; ta mast se sama vsesa v kožo, ublažuje bolečine pri otrdelih udih, boleznih mišic in živčevja, hladi pri vnetjih in odstranjuje vsako sled otrdelosti in bolečin.
Uporabljajte „Sloan"-ovo mast proti revmatiz-mu, bolečinam v križu, išijasu, bolečinam hrbta, bolečinam distorzije in kontuzije.
Generala zastopstvo M1ŠKOV1Č & COMP. Beograd - Sarajevska 70
Dobiva sev v seh lekarnah in drogerijah
društveni dom najvažnejša hiša v vasi. V njem imajo vse naprave, ki služijo izobrazbi in omiki svoj prostor. Predavanja in tečaji, razne predstave in igre in še telovadba. V domu spoznava tudi vsakdo lepoto umetnosti, kolikor mu more biti nu tem mestu dostopno, lepoto pesmi in lepe knjige, ki ju hrani in neguje pevsko društvo in ljudska knjižnica.
Nc smemo pu pozabiti tudi važnega izobrnzilnegu sredstva, ki izhaja iz vpliva vere in Cerkve. Tega dejstva sc, žal, vse premalo zavedamo in ga premalo vpošteva-iim. Vse drugo vzgojne in izobrozilnc naprave imajo vir, svojo smer in svoj izhod edino Ic v veri in Cerkev. Cerkev sama je prav zu prav nnjprvotnejša naprava za izobrazbo ljudstva. Zgodovina nam pove, da so ljudstva brez vpliva krščanstva bila v temi nevednosti in so tudi še dandanes. Luč, ki jo je prižgalo krščanstvo, pa je vodila narode k svetlobi in blagostanju nc »aino k večnemu ampak tudi časnemu.
Vsa ta i/.obruževalnn sredstva si bomo ogledali pobliže in posamič.
Malo pokramfafmo.
Ideal vsakega društva naj bi bil d r u -štven skioptikon. Koliko lepih nedeljskih popoldnevov bi nam lahko prinesla ta naprava! Kadar prebiram seznam slik, ki jih ima naša »Prosvetna zveza« na razpolago za skioptična predavanja in ko zraven pomislim, koliko Krajev v naši domovini za to bogastvo komaj ve, vselej me pograbi čut nevolje nad brezbrižnostjo na-iih ljudi, ki jim je to še vedno deveta briga.
Ponavljamo: Skrb vsakega društva bodi: društveni skioptikon. Tako bi ljudje imeli potom skioptičnih slik pogled v zgodovino, v zemljepisje, v življenje narodov, v kraljestvu živalstva .., Kdo bo vse naštel!
In če bi bilo treba šteti tudi kak di-narček za vstopnino — nak! — prijatelj, to bi ne bil proč vržen denar.
Tudi čez udnino, ki jo društva zahtevajo od svojih članov, se ne morem pritoževati in si je nikdar ne upam posaditi na zatožno klop med zapravljivce. Zakaj prepričan sem, da društveni odbor obrača članarino v najbolj koristne in društvu najbolj potrebne namene. Če tega ne dela, ga primite pri občnem zboru za ušesa.
Društvena knjižnica je vse podpore vredna in denar, ki ga društva zabijajo v knjige, nikakor ni proč vržen denar. Pameten mož mi je rekel pred 25 leti: »Zdaj imam otroke vsaj doma. Preje so pa šli od hiše do hiše in niso vedeli kaj početi. Pili so in plesali, tepli so se in noreli, da... Ko bi vedel, kdo je iznašel društvene knjižnice, kar precej bi mu nekaj plačal za to iznajdbo.«
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroitvu i. t d.
Kaj boste rekli k tem besedam?
Glede društvenih veselic in dramatičnih predstav bi pa vsaj deloma prikimal našemu neznanemu prijatelju. Toliko namreč, da nekatera društva r«s posvečajo glavno skrb veselicam in predstavam. To pa ni prav in v takih društvih ni nekaj v redu. Seveda nikakor nočem reči, da so društveni odri odveč in da treba proti veselicam kar zadivjati in klicati nadnje ogenj in žveplo iz nebes, ne, ne, ne. Malo razvedrila mora biti tudi na dnevnem redu. Saj so mnoge predelane tudi jako poučne. Toda kakor si želim veliko število skioptičnih predavanj, tako moram reči, da bi zadostovalo na leto dvoje, troje dramatičnih predstav in za ocvirek še kakšna druga veselica: Miklavžev večer, božičnica, pevski ali godbeni večer.
Naš prijatelj sicer ni omenil, pa vseeno recimo eno besedo še o društvenih izletih. Če so prav zasnovani, lahko prinesejo članom mnogo koristi. Vzemimo: ogled vzorno obdelovanih posestev, ogled modernih hlevov, strojev, ogled krajevnih znamenitosti, poznavanje domovine. Kjer bi bili izleti združeni seveda s praznim ve-seljačenjem in popivanjem, tam bi moral govoriti z našim ljubim prijateljem: To je preveč in nepotrebno!
Pika. Dosti o tem!
3. Prostovoljni in prisiljeni izdatki in varčevanje.
Naš prijatelj zamahne najprej proti šoli in izdatkom za šolske potrebščine, za-hudi se nad tobakom in drugimi nepotrebnimi stroški. Potem pa vzdihne: »Poleg
RAZNO
Riba bi kmalu ugonobila ladjo. Na Boden-skem jezeru se je zgodila nesreča, Ladjica je plavala po iiroki vodi, ko je kapitan zapazil, da nima več hladilne vode za motorje. K sreči je lahko krenil proti obrežju in ko je prišel na suho, si je takoj ogledni ladjico. Pri tem je upnzil, da se nahaja v cevi, skozi katero te je dovajala hladilna voda do motorjev, ogromna riba, katero so mogli lc s težavo izvleči. Riba je Sla za svoio hrano in se ie pri tem zaletela v ladjo. Kapitan je bil plena vesel, a njegovo ime ni moglo postati slavno, ker imena ni upal izdati. Ni bil namreč v posesti ribiške karte.
Hitrost pri živalih. Na vprašanje, katera je najhitrejša žival, dobimo ponavadi odgovor, da je to zajec, bolj redko se ozua-čitje kot najhitrejša žival hrt (pasja vrsta). Prvovrsten hrt preleti kratko l>ot s hitrostjo več kot petdesetih km na uro, medtem ko doseže zajec k
Ker so sc mu tako izjalovile vse njegove želje, je vrelo v njegovem srcu neizmerno sovraštvo, ne le proti njej, temveč tudi proti ravnatelju, o katerem je menil, da je kljub vsem svojim obljubam v skrivnem sporazumu s svojo hčerjo. Z resno grožnjo namreč, da bo odpovedala vsakršno sodelovanje pri njegovem poslu, je Nora slednjič dosegla, da mu je oče prepovedal vsako nadaljno nadlegovanje njegove hčere. Z ravnateljevo ženo se je izprva začel pečati le zato, da bi vzbudil ljubosumnost pri Nori. Nečimurni ženski je zelo ugajala ta osvojitev, katero je bila dosegla poleg slovite lepotice, svoje pastorke. Njeno življenje je vrh tega postalo zelo enolično. Ravnatelj, ki je z leti postajal vedno bolj mlačen in se je posvečal le svojemu delu, se je zdaj malo brigal zanjo. Minil je tudi sijaj bonskega življenja,, kajti odkar je propadlo premoženje, so morali živeti dokaj varč-neje. Za tako prikrajšano življenje se je oškodovala s tem, da je pričela živeti svobodno življenje. Lan-dolfo je videl v lahkomišljenem bitju, ki ga je tem bolj- omamljalo njegovo dvorjenje, čim bolj. jo je zapuščala njena cvetoča doba, sredstvo za nov načrt. Kmalu je znal ravnateljico tako prikleniti nase, da je bila le še slepo orodje v njegovih rokah.
Ravnatelj, ki je bil zaposlen z drugimi stvarmi, ni vsega tega nič opazi!. Vrh tega je bil Landolfo tako podkrepil njegovo nagnenje do opojnih pijač, da je bil često dneve in dneve nesposoben za jasno mišljenje
S Kurtovim zopetnim prihodom je bil Londolfov načrt le še hitreje dozorel. Po jasnih besedah, ki jih je bil slišal od Degenthala, še mu je dozdevalo, da bo kmalu nastopil v Karstenovi družini preokret in s tem je izgubil vsako upanje, ki ga je še stavil v čas. Zdaj je hotel zadostiti le svojemu sovraštvu in svoji koristi. Njegove poneverbe tako ali tako ne bi mogle več dolgo ostati prikrite in vedel je, da bi se sam najbolje zavaroval s tem, da bi odpeljal ravnatelju njegovo ženo in tako občutno žalil njegovo čast. Le predobro je poznal Karstenov ponos in vedel je, da bi ta rajši prestal vsako izgubo, kakor da bi tako sramotne družinske zadeve s sodnim zasledovanjem spravljal v javnost.
Slabotno ženo je bilo Landolfo kmalu pridobil z grožnjo, da bo izdal njeno sokrivdo na njegovih poneverbah, na drugi strani pa tudi z vabljivimi zgledi, ki jih ji je predočal. Tekmujoča družba bo ubežnika iz sovražnikovega tabora sprejela z največjim veseljem in nič manjšimi plačami, ji je zagotavljal. Strast, strah in želja po svobodnem življenju so premagali celo ljubezen do otroka. Po nekoliko krepkih seglja-jih v ravnateljevo blagajno sta pobegnila na način, kot ga je bil opisal nadnatakar.
Svoji maščevalnosti nad Noro je zadostil medtem Londolfo še s tem, da je vrgel v' javnost napačna poročila, pri katerih so bile zamenjane osebe in storil vse, kar je mogel, da bi se te hitro razširile. Prepričan je bil, da bo na ta način najuspešneje preprečil vsako zedinjenje s Kurtom. Izpod njegovega peresa je prišel tudi zlobni članek, ki je s svojo mešanico resničnosti in neresničnosti zatemnil dobro ime Kurta in Nore.
Med Noro in njenim očetom je bilo prišlo ta dan do nastona. ker ie bil ta po Londolfu zvedel za De-
6'
tega moramo dajati davke, zavarovalnino in razne druge dajatve, tako da tudi najbolj pameten in varčen človek ne more varčevati.«
O Izdatkih za šolske potrebščine ne bomo dosti govorili. Stara resnica je, da denar za dobro šolo ni zavržen in zapravljen. Nevednost je še vedno najdražja stvar v de?eli.
Vso čast pa zasluži dobri mož, ker jc med nepotrebne izdatke posadil tudi denar za t o b a k. Nič bi ne bilo napačnega, če bi ta kuga malo ponehala. Mladina, zlasti pa ženski spol po mestih in po deželi bi nič ne zgubili na svoji časti in na dostojnosti, če bi dali kajenju slovo. Vsi tobakarji bi pa smeli in morali mnogo popustiti na tisti svoji brezobzirnosti: če jc prav ali če ni prav, on mora puhati dim v zrak. Zlasti opazujemo to grdobijo po železnicah. Ali pa če bi ponekod tisti ostudni čikarji prenehali s tistim nemarnim plu-vanjem.
Pa strast je strast in siromak je tisti, kogar ima na uzdi. In zato dvomim, dobri prijatelj, če bova imela kaj uspeha.
Kar škoda pa, prijatelj, da nisi v svoji sveti jezi zagrmel še proti nekaterim drugim nepotrebnim izdatkom, ki nosijo tudi na sebi pečat zapravljanja in razsipanja. Nai pa to stori moja beseda in prepričan sem, da mi boš prikimal, morda še celo ploskal. Ampak pri nespametenih in v svojo potrebnost in nespamet zaljubljenih ljudeh spet ne bova nič opravila. To ti že naprej povem.
Najprvo naj sede na zatožno klop davek za nepotrebno gizdavost In lepotičje. Gotovo je, da je vsak človek rad lep, naj
si bo možak ali ženska. In prav je tako.
Ali marsikje zlasti ženske v skrbt za svojo lepoto toliko izmečejo in toliko nepotrebne navlake nase spravijo, da je res že preveč .. . Lepota pa . . . oh, kje!
V pregovor je že skoro prišlo, da je za moderno bolno damo obljuba novega klobuka najbolj uspešno zdravilo. Upam, da me zdravniki za ta recept ne bodo preganjali. Poskusijo naj!
Na kmetih pa ista pesem. Seveda! Naš nepozabni pesnik Simon Gregorčič je že davno mrtev. Dosti prej pa je že zamrla tista znana njegova pesem, ko gleda v nji naša dekleta pred šotorom sleparskega žida, ko
lišpa kupavajo vsakršne vrste, v lase in uha, na vrat in na prste, z lišpom na roci, na vratu, na glavi pojdejo v cerkev v nedeljo — k razstavi.
Starokopitnež! Mož ni razumel duha č.isa, sicer bi se pesmi ne bil zagrešil. Bojim se, da bi nekatera današnjih modernih mamic in tet in deklet šle nadenj z gor-jačo, če bi še živel. Zdaj, ko je že mrtev, smem napisati še nekaj.
Tebi dekle pa ni treba krasila, krasa dovolj si od neba dobila:
Ustne so ti kot korale rdeče, rože rasto ti sred lilij obličja rajske brez tujega so lepotičje, kodri ti venčajo umno glavico, krasijo bolj te kot krono kraljico; snežno lepoto deviškega vrata le zatemnila si vrvica zlata! Lepa, najlepša si sama na sebi, lišpa ni treba oj deklica tebi! 2i vidim, kako mi očetje prijazno kimajo; eni odločno, drugi bolj boječe, ka-koršna je pač komanda v hiši. In od nekod slišim prijazen glas: »Ta je bil pa pameten! Bog daj pokoj njegovi duši!«__
Zakai katoliški časopis?
Dober časopis je živ studenec: človeku prinaša vsak dan sproti svežih novic!
Toda ni vsaka studenčnica čista ir pitna, niso vsi potoki v deželi vredni človeške pozornosti. Je razlika v vodi, razlika v izviru, v okolici, razlika končno v teku skozi ravnino. Nekateri studenci izvirajo v trdi skali, drugi kje v močvirju ali blatu. In razsoden človek vse te okolnosti pregleda in premisli, preden se nagne h koritu in se napije iz tega ali onega studenca. Vsak razsoden človek se rad napije le čiste studenčnice, v blatnem močvirni ne mara piti vode.	,
Isto je s časopisom. Toliko |e tega blaga po slovenski zemlji, da je prav res treba temeljito izbirati, preden se človek odloči in list naroči. Toda ne le na videz. Resnično razsoden človek n« bo dosti okleval, zakaj zanj je takoj dognano: on pi|e le čisto studenčnico, naroči le resnično vreden časopis.
gi nthalov obisk. Radi tega se je čutila Nora nezmožno, da bi nastopila pri predstavi in njen nastop je bil odpovedan — okoliščina, ki je pozneje še bolj podkrepila občinstvo v zmoti glede odpeljane osebe.
Umaknila se je bila v svojo sobo, da bi zbrala svoje misli po vseh teh razburjenjih; a proti večeru jc začula v sosednji sobi zamolkel ropot; prestrašena je hitela tja in našla svojega očeta nezavestnega na tleh, v roki pa je krčevito stiskal list papirja. Ko je bil namreč prišel po svojo ženo, da bi jo odpeljal k predstavi, mu je vratar naznanil, da se je ena njegovih dam že odpelja'a z gospodom Landolfom. Osupnil je in hitel v sobo svoje žene, kjer je našel otroka mirno spečega v posteljici, a vse omare in kovčegi so bili odprti in deloma tudi izpraznjeni. Pismo, ki je bilo vidno položeno na mizo, mu je v nekoliko hladnih besedah povedalo nekaj splošnih rekov, tako: da njeno srce ne more prenesti, da jo zanemarja in zato se rajši zateče v naročje resnične ljubezni, da vezi, s katerimi jo oklepa, dušijo njen umetniški duh in da gre rajši tja, kjer bodo znali ceniti njene zmožnosti. »Naj skrbi za dečka,« je bila še pristavila, »in popravi pri njem, kar je zagrešil pri materi,« in še več takih praznih besed.
Nora je hitro uvidela,-kaj se je bilo zgodilo. Njena prva misel je bila, uničiti izpričevalo sramote, storjene njenemu očetu, še preden pokliče pomoč. iTudi potem ni nikogar pustila blizu razen svoje lastne stare služabnice in zdravnika, v skoraj bolestni želji, da se ogne vsaki večji pozornosti — kakor da bi s tem mogla prikriti dejstvo. Upala je, da je očetova nezavest le hipna; a iz zdravnikovega obraza je kmalu razbrala, da je položaj dokaj resnejši.
Prvi dnevi so potekali v napetem pričakovanju in neprestani negi. Razen teh skrbi pa so kmalu ua> 5a
stopile zanjo še drugi zapletljaji. Vsled očetove bolezni in Londolfovega ubega je bila družba brez vddnika in spričo ogromnega osebja in velikega podjetja je morala nastopiti popolna zmešnjava.
Da bi za silo odvrnila vsled tega nastali nered ali ga vsaj zadržala, je Nora, ki je imela toliko prisotnosti duha, izjavila, da je oče pri polni zavesti in je kot po njegovem pooblastilu izročila vodstvo začasno v roke najstarejšega člana družbe, nekega v službi osivelege moža. To se je za nekaj časa izkazalo kot pravilno, ker se je vse delo v družbi enakomerno nadaljevalo. Stari gospod pa se je kmalu sam nahajal pred težkočami, ki so presegale njegove moči, zakaj ne samo, da je postajalo vrhovno vodstvo vsak dan težje, temveč so tudi vedno očitneje prihajale na dan velikanske Landolfove poneverbe. Ker so bile te povečini v zvezi s pridržanimi plačami, se je širilo nezadovoljstvo in nezaupanje med člani družbe.
Dasi je bila Nora zelo krepkega duha, vendar se sama ni čutila kos vsem tem težavam. Zaman je razmišljala, kje bi našla sveta in pomoči, kajti še vedno se je bala vsakega koraka, ki bi povzročil vmešavanje javnih organov.
Morda je še kaj mislila na ono obljubo »v kratkem«, kjub vsem ogromnim poslom, ki so silili vanjo? A ta »v kratkem« je že davno minil in o njem rii bilo nikakega glasu. Morda tak glas v splošni zmedi ni dospel do nje? Zabičala je svoji služkinji, naj ji naznani predvsem morebitne obiske, vpraševala je po onih, ki so se bili doslej oglasili, a bilo je le nekaj, zanjo brezpomembnih imen.
Pač se je je zasvitala misel, da bi se v svoji za-puščenosti obrnila na kaplana; toda neko čuvstvo ponosa se je uprlo tudi temu. Hotela se je ogniti vsakemu, še tako daljnemu približevanju Degenthalovi
večjemu pet in štirideset km. Najhitrejše živali so: hrt, dirkalni konj, antilo-pa. zajec, lisica. Za temi pride volk. — Kamela napravi v prvih treh urah le 12 do 14 km, toda stopala bo 12 do 14 ur tia dan skozi vea teden z isto hitrostjo in pri tem bo zadovoljna s skromno lira; no. Ce bi dobival konj pri enakem naporu enako količino krme, bo moral poginiti že po nekaj dneh. Celo neokretni slon jc vztrajnejši od konja V eni uri ne napravi več kol 12 do 13 km, a z neizpre-meujeito hitrostjo hodi po devet ur na dan in to za; poredoma, če treba titdi vsak dan.
Ne ven,o ne dneva a« ure. V igralnico v Monte Carlu je prišel premožen italijanski trgovec Remigij Lanzi po imenu, in stavi! na »črno« 1000 frankov. Črna barva |c prihajala kar po vrsti. Igralec ni priigrane vsote nobenkrat dvignil ■» tako se je igra za vedno večje zneske ponavljal«. Ko se je tako nabralo že približno 50.000 frankov in se Lanzi še vedno t» zmenil, da bi priigrano vsoto pobral in nehal igrati, se je čutil igralski ravnatelj dolžnega, da igralca izrecno vpraša, če hoče celi zneseK
Tožimo, da je današnji svet drugačen, kot je bil njega dni. Ugotavljamo, da ie današnja doba zgolj materijalna, da v ljudeh ni več resnično dobrih src, da v ljudeh ni več zgledne krščanske ljubezni, dobrote, usmiljenja. Res: v veliki meri so takšne trditve resnične, toda te napake niso od danes. Polagoma je postala takšna doba, takšno mišljenje, počasi so rastli in se vzgajali takšni ljudje. Časopis je bil tisti, ki jih je vodil, ki jim je kazal pot!
Zato in še iz mnogo drugih vzrokov je potrebno, da se vsi in vsak vržemo na delo za dober katoliški tisk, ki naj v ljudeh dvigne vero, ljubezen, dobroto in usmiljenje. Toda nič še ni storjenega, če ste prebrali ta članek in ste rekli: da, res je tako! — treba je stopiti do prijatelja, do soseda, treba je zastaviti resnično besedo in ob vsaki priliki delati za razširitev katoliških listov v Sloveniji.
In zdaj: kaj naj nudi časopis?
Časih je časopis ustrezal svoji nalogi, če je ljudem prinašal nekaj novic iz ožje domovine in za spremembo časih tudi kaj novega iz širnega sveta, Danes to ni več dovolj. Danes se od časopisa zahteva mnogo več: poleg zgolj navadnih novic mora zdaj časopis nuditi svojim čitateljem tudi drugačnega branja. Kakšno naj bo to branje, o tem so mnenja hudo različna; za nas katoličane je jasno, da nam mora časopis biti vodnik! Brez te osnovne lastnosti katoliški časopis ne sme biti.
Časopis mora ljudi vzgajati, jih mora navajati le k dobremu, h koristnemu. Časopis, ki tega ne stori, greši, ker ljudstvo pusti v zmotah ali pa ga celo navaja k no-
vim slabostim. Zato tako silno obsojamo časopisje, ki hlasta zgolj za senzacijami, ki se lovi le za opolzkimi romani in mu ni mar posledic. Iz prav istega vzroka prosimo naše ljudi: bodite nam pomagači, trudite se z nami vred, da bo slovenski časopis ljudi res vzg?jal v pravem katoliškem in s tem tudi v narodnem duhu! Pomagajte nam ob vsaki priliki, agitirajte, širite naše liste, da jih bo imela sleherna slovenska hiša!
Reiffeisen in njegovo dieto.
Ko govorimo o zadružništvu, pogosto-mu slišimo ime Reiffeisen. Kdo je bil ta mož in kaj je storil? Friderik Viljem Reiffeisen je začetnik denarnega zadružništva. On je bil prvi, ki je ustanavljal hranilnice in posojilnice za kmetsko ljudstvo. Ker imamo na Slovenskem veliko šttjvilo posojilnic po njegovem vzorcu, je prav, da nekoliko poznamo tudi tega moža, četudi je bil Nemec in po veri protestant. Rodil se je 1. 1818. v vasi Hamm ob reki Sieg, ki se izliva v Ren. Družina je zašla po očetovi krivdi v revščino in mladi Reiffeisen je mogel le ljudsko šolo obiskovati. Veliko pa ga je do njegovega sedemnajstega leta učil domači župnik. S sedemnajstim letom pa je odšel v vojaško službo k topničarjem in potem v posebno vojaško šolo. Nekaj časa je potem služil v vojaški železolivarni, poj tem v pisarni pri vladi v-Koblenprm s sedemindvajšemti letom je postal župan v vasi Weyerbusch. Ni bil župan v našem po-
menu besede, ampak dejansko od vlade imenovan uradnik. Tri leta kasneje je postal župan v Flammersdorfu in končno v Heddersdorfu. L. 1865. je moral radi bolezni na očeh v pokoj. Živel pa je potem še do leta 1888. v zadnjem izmed imenovanih krajev.
Mož, ki je živel vse svoje življenje med kmeti, je videl njihovo revščino, videl, kako malo drže skupaj, videl tudi, kako jih oderuhi stiskajo. Zato je skušal pomagati, kjer je le mogel. Gnala ga je pri tein čista krščanska ljubezen do bližnjega. Prvo svoje zadružno delo je začel v Weyerbuschu po zimi 1847-48. Vendar so bile vse njegove ustanovitve bolj podpornega značaja. Uvidel pa je ščasoma, da je le samopomoč tista, ki vodi do pravega uspeha. V tem spoznanju je osnoval najprej v Heddersdorfu in potem v okolici prve hranilnice in posojilnice, ki so bile urejene na podoben način kot so danes naše. Kmalu so se začele po teh prvih zgledih posojilnice po drugih krajih. Reiffeisen je bil povsod s svojim nasvetom zraven. Mnogo je potoval, da je z živo besedo širil zadružno misel. Ustanovil je tudi prvo zvezo zadrug, ki so po njem dobile ime rajfajznovke.
Po njegovem zgledu so delali potem tudi v drugih deželah. Na Češkem se je posebno zavzel za podeželske posojilnice zdravnik Kampelik. Po njem imenujejo Čehi take posojilnice kampeličke. Med Poljaki je širil te zadruge zlasti Stefančik. Med Slovenei je na tem polju največ storil rahjki dr. Krek.
Zadnji katoliški shod v Ljubljani je
65
slaviti na novo igro. Ker na svoje vprašanje ni dobil nikakega odgovora, je ravnatelj moža natančneje pogledal in videl, da sedi za mizo — mrlič. Vsa družba sc je prestrašena razpršila, a zdravnik ie ugotovil, da je trgovca zadela kap.
Dva vinska j>onareje-valca sta se srečala. »No, kako ti knj gre?« vpraša prvi. — sNe tako dobro kot mojemu vino,« odgovori drugi. — »Kako to, ne razumem te?« >Mene so zaprli, moje vino pa izpustili.«
V šoli. Prolesor učencu: »Ce pogledate v ta aparat, boste videli, da ne boste ničesar videli. Takoj zatem boste videli, zakaj niste ničesar videli.«
Zagovoril se jt. Prijatelj A je dražil in begal svojega prijatelja B, kolikor ie mogel. B: »Beži no, beži, kaj se boš dela) iz inene — norcaK< A: »O jej, koliko norcev se pa da napraviti iz tebe!« B (v naglici); »Več že, kakor i z tebe!«
Od krsta na vislice. Na Kitajskem razbojnikov mrgoli. Veliko jih tudi polove in pobesijo. Božja milost jib čaka do kraja. Vneti katoličan Lob-pa-hong jih obisku-
rodbini. Nekega dne pa ji je radostno zaigralo srce, ko so ji naznanili neki obisk: a pogled na posetnico, ki so ji jo bili izročili, jo je takoj razočaral; na njej ni bilo zaželjenega imena.
;Baron Dahnow« — morala se je šele spomniti na debelega Meklenburžana, preden si ga je mogla predstaviti. Že je hotela odkloniti njegov obisk, ko je zapazila s svinčnikom pristavi jene besede: »Če potrebuje gospodična Nora Karstenova sveta in pomoči, potem si jo dovoljuje to ponuditi star znanec.«
Kljub razočaranju so te besede gorko padle na Norino srce; saj je hrepenela po svetu in pomoči. In ko je takoj nato stala pred njo ta resna, odločna postava, katere široko čelo je izdajalo moč, kot da bi bilo zmožno premagati vse zapetljaje in katere ostre, drobne oči so bile videti kot da znajo najti pot skozi vsak labirint, se je čutila že nekam pomirjeno. A ker je bila sama preveč zamišljena, ni opazila, kako ginjen je postal njegov sicer tako miren obraz, ko mu je stopila nasproti.
Morda je hotel prikriti to svojo ganjenost, da se je tako spoštljivo sklonil nad roko, ki mu jo je podala in jo nesel k ustnicam.
Znak družabnega spoštovanja je bil Nori všeč. »Kako se naj vam zahvalim, baron Dahnow?« je vprašala ginjeno. >Kako ste mogli slutiti, da potrebujem sveta in pomoči?«
Dahnow ji je priprosto odgovoril. Ko se je slučajno mudil na Dunaju, je zvedel, da je njen oče težko obolel in zato se je požuril, da se ji ponudi v pomoč, kot zahteva to dolžnost dobrega prijatelja.
Bilo bi preobširno, da bi ji poročal resnico. Časopisi so bili tudi v njegovo severno domovino prinesli vest o dogodkih v Karstenovera cirkusu, prav tedaj, ko je poizvedoval po Norini usodi. Zvedel ni bil nam-
reč niti, kaj je razdrlo Kurtovo razmerje do nje, niti, kaj se je zgodilo ž njo.
Vest o nesrečnih dogodkih ga je zato doletela povsem nepričakovano, zlasti, ker je ž njo prvič tudi zvedel za Norin javni nastop. To vse je sicer tako mirnega moža povsem zbegalo. A kljub temu, da mu je bilo vse še tako nerazumljivo, obenem je bil vendarle prepričan, namreč, da je Nora nedolžna in da jo je mogla le najhujša, najtežja usoda prisiliti do tega.
Vesti o Norinem ubegu je na kratko označil kot »nesramne laži«; vendar je bila prva posledica tega, da je sklenil takoj vrniti se na Dunaj, da bo tam natančneje poizvedel. S svojo prirojeno vztrajnostjo se mu je po velikem prizadevanju posrečilo, ne le najti Noro, temveč tudi zvedeti resnico o dogodkih in to ga je navdalo s tihim zmagoslavjem.
Zdaj je sedel Nori nasproti in skušal nekoliko spoznati sedanji položaj. S svojim bistrim razumom se je kmalu spoznal v njem. Obljubil ji je, da bo stopil v stik s kakim dobrim idvetiiikom, da ji bo lahko podal kako utemeljeno mnenje o stvarnem položaju.
A Nora se je pri tem plaho zgrozila: »Ne, ne samo ne spravljajte stvari v javnost, samo ne napravljajte iz nje predmeta za vsakdanji razgovor.«
Morda jo je slabo prikrito začudenje v Dahnowem obrazu prvo opozorilo na to, da javnost že davno ve za njen nesrečni položaj. Čudno je, človek ima vedno nekaj nojevih lastnosti — če namreč ta skrije glavo pod perot, meni, da ga nihče ne vidi.
Zdaj se ji je nekako zasvitalo v glavi, naglo in rezko je vprašala: »Ali je javnost že kaj zvedela o tem?«
Dahnovv je v njeno pomirjenje zvracal to na slo-večo osebnost njenega očeta in nje same; pokazal ji ie. kako napafoe in zmote® so te veft*
sklenil, naj pride v vsako slovensko župnijo posojilnica. Delajmo po zgledu gori omenjenih mož, da se ta misel katoliškega shoda res uresniči v korist vsega našega slovenskega naroda.
Iz zgodovine premoga.
Premog poznajo že nešteta stoletja, a izrabljati so ga začeli šele prav pozno. Pisalo se je o premogu 300 let pred Kristusom, kovači in kiparji starega veka so premog poznali. Tudi Kitajcem je bil že davno znan. Evropa je na premog v srednjem veku čisto pozabila, omenja ga neka listina šele v letu 1113., in sicer v avguštinskem samostanu Klosterrode pri Aachenu. Ko so 1. 1795. samostan zaprli, je prenehal tudi premogovnik. V okolici Zwickau-e na Saškem so kopali premog najbrž že v 10. stoletju, listine ga pa omenjajo šele leta 1348. V Šheffieldu na Angleškem so kopali premog leta 1183., v Belgiji pa prav gotovo okoli leta 1300. V Šleziji se je začelo pre-mcgarstvo šele v 16. stoletju, in sicer v Waldenburškem okrožju. Kar so tedaj premoga nakopali, so ga porabili v kovaški obrti. Saj so imeli tedaj še v gozdih tako
MlsSarst¥8 ia žiiirra
sla temelja modernega kmetijstva ! — Oprema mlekarskih zadrug po spe-
eielnem Tehniškem biroju „Mf A-' C! d. -- Senatorji in mlekarski stroji ZAGREB - ZyontinlrorA 2
ogromne zaloge lesa, da premog kot ku-rivno sredstvo prav nič ni prišel v poštev. Šele okoli leta 1750., ko so se začeli gozdi redčiti, so začeli rabiti premog tudi za kurivo. Razvoj je pa napredoval le prav počasi. Kako počasi je šlo, vidimo iz primerjanja let 1860. in 1921., koliko so nakopali takrat in koliko sedaj. Za enoto vzamemo 1000 ton, t. j. 1 milijon kilogramov. Leta 1860. so nakopali 12.347 ton črnega premoga in 4382 ton rjavega, leta 1921. pa črnega 136.210 ton, rjavega 123.011 ton. Ko bo premog izčrpan, pridejo na vrsto druga sredstva. Petrolej že poznamo; za njim bo prišel škrilj, ki ga bodo stiskali, nato alkohol, solnčna toplota, plima in oseka itd. Skrb, da bi kuriva kdaj zmanjkalo, je neutemeljena.
Meh za smeh.
Živali in napredek tehnike. Konj kravi: »Tebi je dobro, zakaj krave ni mogoče nadomestiti z avtotraktorjem.«
Najlažji izhod, šef: »V blagajni manjka tisoč dinarjev. Samo vi in jaz sva imela opravka z blagajno.« — Blagajnik: »Najbolje bo, če dava vsak pet sto dinarjev, da ne bo t-eba o zadevi zgubljati besed! •
Nad vse prijazno. Avtomobil dohiti gonjača s kravo, šofer ustavi in vpraša: »Dobri mož, ali nam ne '.i nevedali poti do mesta?« — Prav rad. Imam isto pot. Kar pridružite se mi!«
Strokovnjak. Kaj pravite o tejle uri? Urar mi je jamčil za vse življenje.« — »Tako, tako? Mislim, da je najbolje, če takoj mi;..t. ite ..poroko!«
Gospa Selanova je obiskala zdravnika špecijalista, ki ji je dejal: Vase zdravje ni popolnoma v redu. Svetujem vam, da se pogostp kopljete, biti morate dosti na svežem zraku in oblačite se kolikor mogoče lahko.
»Kaj ti je povedal zdravnik?« je vprašal mož, ko se je vrnila domov.
»Je dejal, da moram v morsko kopališče, se mnogo z avtomobilom voziti ter dobiti več novih poletnih oblek.«
Pri slarinarju: »Nadalje imam še eno redkost: star revolver iz rimskih časov.« — Kupec: »Rimljani še vendar niso poznali revolverjev!« — »Zato pa so ravno revolverji iz rimskih časov taka redkost!«
Takoj pripiavljen. »Kaj pri meni iščete službe? Imam samo enega nastavljenca in še ta ne ve, kaj bi od dolgega časa počel.« — Oh, prosim vas lepo, odpovejte njemu in nastavite mene!«
Ca» »o Klolo Netočna ura Vam povzroči inno>ro ftko-dc Iu Jeze, zato zahtevajte *c iIhiick llnatrovanl cenili z vel5 tlsoč Kitkami od veletrgovine Sfer-vN meckl. katerega dohlte takoj popotnn-iiih hreuplač-nn. Pre |ir!i-,ill m- bodete o ve liki tzhlrl Icprvovrst-Dih točnih ftvtcarHklh ur po aletlečlii nizkih cenah: žep-te ure Din 48, 73, huiiitkn / enim zvoncem 6f>. 7. ilvema ii Ktenaka 131. Ita/cn tega ogromna zaloga verižic, prntano v. uhanov. priveskov In tisoč ttrncili predmetov po najnižjih cenah. Kar ne odgovarja «c lahko zamenja aH vrne denar. Naročilu čez Din 506' - postnim; prosto. Veletrgovina R. Btermeokl. Celje. itev. 18 Slov
Tudi v tem, kar se je zgodilo sedaj?« je zopet vprašala Nora in njene oči so se čedalje bolj širile od nemira. Moj oče vendar pri tem ni nič kriv?«
Bile so le zamenjane osebe,« je v zadregi rekel Dahnovv, Mislili so.. . bilo je razumljivo, zakaj imela je otroka in tako je bilo neverjetno, da bi mati...«
Zamenjane osebe!« je ponovila Nora. »0 ne, saj ni mogoče!« je nenadoma vzkliknila in obraz ji je zabila živa rdečica. : Ali mislijo... ali mislijo, da sem bila jaz to?«
časopisna poročila so tako netočna,« se je opravičeval Dahnovv.
0, to se mora popraviti! To se mora popraviti!« je rekla Nora in v tihem obupu vila roke.
2 Zadnje dni je bilo to že enkrat preklicano,« je rekel Dahnovv. »Bral sem ta članek v enem najpomembnejših tukajšnjih listov.«
»Ah, saj skoraj ne bo več pomagalo!« je tarnala. »Kar ljudje bero o nas, takoj vse verjamejo/: In prvič po preobratu so se ji ulile solze po licih.
»Vse bom storil, kolikor je v moji moči, da uveljavim resnico,« je rekel Dahnovv. »Poskrbel bom, da bo vaše ime popolnoma oprano.«
Bil je mož beseda; že v naslednjih dneb so prinesli časopisi njegova poročila, v katerih je krepko, jasno in prepričevalno ovrgel vse napačne vesti ter posebno še poudaril Norino navzočnost ob bolniški postelji njenega očeta.
A Nora je imela prav; zdaj je imelo to le še malo pomena. Kakor vsaka taka poročila, tako so brali tudi ta površno in hitro, kot se navadno bero nezanimiva poročila; kajti ali je ubežala žena ali hči cirkuškega jahača, je bilo zdaj že popolnoma vseeno. Trenutna mikavnost pikantne zgodbe je minila.
In baš ono malo ljudi, za katere so nekaj dni poprej pomenile napačne vesti obrat v njihovem živ-3»
ljenju, baš ti niso brali teli poročil. V Gohlitzu ni zdaj nihče prebiral dnevnikov; kot po molčečem dogovoru so jih kolikor mogoče prezirali, seveda v strahu, da ne bi naleteli na kaka neprijetna namigavanja ali tudi le zato, da bi jih ne spominjalo i.eprijetnega dogodka.
Lili je žarel obraz od sreče. Grofičina najgoreč-nejša želja se je izpolnila v trenutku, ko je že obupala nad njo: Kurtova zaroka ž njegovo sestrično se je bila izvršila še tisti dan, ko se je bil prav tako nenadoma vrnil, kot je bil odpotoval. Vsi škodoželjni jeziki so morali zdaj utihniti.
Kaplan je bil edini, ki je bil vsled svojih korakov kmalu zvedel resnico o Nori in o njej kolikor mogoče obvestil javnost. Toda v sedanjih okoliščinah bi je ne bilo mogoče pojasniti njegovim domačim in zato je moral to odložiti na primernejši trenutelc.
Dahnovv se je med tem kar najmarljiveje zavzel za Norine zadeve. Po njegovem mnenju bi bilo gotovo najbolje za vse, da se čim prej opusti podjetje, proda ogromni inventar in izroči premoženje otrok kakemu varuštvu, ker je bilo pričakovati, da bo Karstenovi bolezni v najboljšem slučaju sledilo še daljše bole-lianje. Preselitev v prestolico severonemške države, kjer je imel Karsten svoje državljanstvo, bi te posle dokaj poenostavila.
Nori so žarela lica, ko je mogla uvideti* da bi nadaljevanje obrti rodilo le škodo; zakaj bala se je, da jo bo v korist bratu treba nadaljevati, dasi je njegova mladost nasprotovala vsem milim, da bi bil on bodoči naslednik. Tako je imela nenadoma v svoji roki konec niti, ki se ji je zdela nekaj mesecev poprej nepre-trgljiva.
je po ječah in marsikaterega spreobrne h Kristusu. Tako je letos 25. septembra k-stil v San-gajski ječi 16 moških in eno žensko, 27. septembra pa še drugih 11. Po-zemeljska pravica jc šla svojo pot. Vsi omenjeni so bili na dan svojega krsta usmrčeni. Zares desni razbojniki...
»Ko bom umrla, je i'e-kla Mihevka, »bi mi nagrobnem kamnu imela rada napis: ,V nebesih je mir.'« — Mihevc: -Ali bj ne bilo primerneje: ,V nebesih jo bil mii'?<:
»Tone, jiovej mi jw vendar, zakaj se ne ože-niS?« — »Da ti po pi'»: vici povem: zato, ker mi je tvoja žena vedno pred ogrni.« — »Kaj, hkvj žena. ti jo ljubiš? O I i..-' — »Ne, ne, le bojim se, da bi tudi jaz tako dobil.':
Iz šole. Oče svojem« !) letnemu sinčku: •(>»-gparček, čemu si še pa danes tako vesel n s"!<: vrnil?« — Sinko: '-«« sem javno pohvaljen. Ofci »Na kak način?;' -Sinko: »Gospod učitelj se je danes izrazil, ne ravno napram meni, ampak sosedovem Matičku je dejal, da je on še bolj neumen kakor jaz.*
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chiorodont-pastc. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, posebno z vporabo zobfaste Chlorodont-Ščetke, ker ista čisti zobe ludi na njih 9tranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki »tane Din. 8—. Chlorodont-ščelka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zla'orog, Oddelek Chlorodont, Maribor. S7
NaipopoinsISi
ST0EWER
šivalni stroji
t« živil]*, krojače in čevljarja te/ za
vmk dom. Preden nabavite •trof, oglejte ti to izrednost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Seicnburg. ul. 6 Brezplačen pouk 15 letno jamstvo.
Gotove obleke in površne suknje!
Da ustreženi mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem vpeljal nov način prodale oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni i njim zadovoljen, lahko pri meni izbore blago — in dobi v 6 dneh zgotovljeno obleko po najnovejši modi. ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo ceneiša, kot povsod drugod — za to jamčim Jsfitiim p* t odi u dobro izdelavo in dobro podlago!) Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se.
IVAN A. GROSEK
trgovina z mešanim blagom — TREBNJE
tRIVA
sortirano v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase: knave, jetrne in mesene, za salame itd. imam na zalogi po ea no>o znižanih fna'1. Trgovcem in vefjiin odjemalcem morem nud-ii primeren poitust. Priporočam se vsem svojm dosedan im odjemalcem m vabim nove Interesente, da si » ogledaio zalogo.
»ERtiHAN JOSIP
trgovina črev na drobno in debelo LJUBLJANA - Poljanska cesta Sf>. 87.
Izvanredna ponudba f
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
kožno pelerino za dež
C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imro. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport. — Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 Din, Iranko, za-carinjejja, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 138 Din, Razpošilja A. MaHk, export, Praha XII., Londonska 57. (Če ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati.
Klilliltl *	korenine, planinski mah
l\U|lllll. (er iešminjevo lubje od korenin in palic. (Na dopise se bo le odgovarjalo, kdor bo navedel, koliko ima blaga že pripravljenega.) — Ant. Stergar, Kamnik.
NAŽNANiLO
Podpisani bivši dolgoletni nadmlinar
v valjčnem mlinu pri »Krevsu« v Šk. Loki
vljudno naznanjam p, n. občinstvu, da vodim sedaj ta obrat kot najemnik povsem samostojno in na svoj račun. — Vsem dosedanjim in novim odjemalcem se najtopleje priporočam za mletev vseh vrst žita in za zamenjavo pšenice za moko. — Zagotavljam točno, vestno in pošteno postrežbo. Z odlič. spoštovanjem
Andrej Sitnonžič, Preklic.
Podpisana Marija Jezovšek, posestnica, Bukov žlak pri Celju, obžalujem, da sem Vinka Verdeva, posestnika v Teharjih, neupravičeno obdolžila nečastnega dejanja ter vzamem na znanje, da mi jc vsled tega odpustil in vloženo tožbo umaknil.
Marija Jezovšek.
CENIK
Prvovrstna glasbila direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarn, skladišča Velik
flustrovan'
dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici giasbil v Jugoslaviji
MEINEI. i HEROLD
tvornica glasbil, gramoionov in harmonik podružnica MARIBOR st. 102-B
Violine . . u« Din 93'-	dalje
rgmtHH-lca „ „ 98'-	„
Mandolin« „ „ 136*	„
Trube . . „ „ 50$"-	«
Gramofon „ „ 345'-	„ Rotite harmonik«
od Din 83'-	.,
Čilski soliter
je najučinkovitejše dušična to gnojilo, ki ga trosimo pred vsem spomladi po rastočih rastlinah.
Izvrstno uspevajo po njem vse rastline, tako žitf, kakor tudi zelenjava in cvetlice, ki nujno rabijo za razvoj lahko topljive dušičnate hrane.
Čilski soliter se dobi povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila.
Navodila o njegovi uporabi dobi vsakdo brezplačno, kdor se obrne na
Poddelegacijo proizvajalcev čilskega solitra LJUBLJANA :: Tavčarjeva »lica I II-
i. mm
Ljubljana, Mestni trg IS Na malo D€f tf 1KI velifte
ustanovljeno 1839 Telefon 2282
Preklic,
Podpisani Janez Bohinc, posestnik, Ljubno, preklicujem žaljive besede, katere sem govoril o g. Valentinu Tonejo, županu iz Mošenj, ter se mu zahvaljujem, da je ustavil nadaljnje sodno postopanje.	Janei BoMae.
3t B Velika izbira damskih pia-Mm<a	ščev, trpežnih in gorkih, v
svetlih in temnih barvah, s kožuhovino od 400 Din naprej, brez kožuhovine od 320 Din naprej. Iz najfinejših modnih biagov, svilena podlaga z va~ telinom. bogato obšiti s finim krznom od 850 Din, brez krzna od 6C0 Din naprej, — Otroški v vseh velikostih, od dveh let dalje, od 110 Din naprej, samo pri F. m I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29. — Oglejte si naše povečane izložbe)
iilon
proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako Itupujeio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Pitate mm	Nože divjačine kupu iem I Mihevc
razpošiljam po povzetju uaitnanj 5 kg. Po;em čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300"—. I.. Brozovie, kemična < istiona perja. Zagreb, llica 82.	Vihnika.
	Rabin pošteno m verno, ki zna gospodinjstvo pa tudi na polju delati, sprejmem v službo. Anton Pogorele posest, in. župan, Struge, Dolenjsko. Bse tramiibi mceii
Hiftna katera zna ne koliko šivati 8« sprejme v d >bro "talno službo. — Ponuibe na upravo pod „Zaneslii-va in poštena 8^8".	
	velik', na Beričevem, Sp. Zadohrova krasna lega, se ugodno prodata Poizve se pri upravi Domolj. pod št. 14059.
Rubaricaae iSJe ?-a ia- uauuiiiiu ma|. al, p j_ zneje za dobro krščansko hišo v Ljubljani Plača dobro. P. nudbe na upiavo pod „Po-štena 1980".	
	Šiselffi stroj ničkom, skoro nov se zelo ugodno proda. — M. Ma t e 1 iS, Gradišče 8-li/iIl.
RpBPhBsa vajenca	Pgg brak-jazbečar. rja-
za sodaisko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Trnovo. Ljubljena.	liso na čelu in prsih, z prav malo košatim repom, se je zgubil v onolici Selnice. - Sliši na ime TREF. Kamor «e je zatekel, ali kdor ga najde, dobi Din 150 pri V. Ju kil, Krme) j, Doleuis«o.
Ocbsr zaslužek	
vsako nedeljo. Za vsak večji l<rai, vsako župnijo iščemo zastopnike, ki bi za dober zaslužek prevzeli malo deio. Pošljite svoje naslove pod šifro „Dobro delo in dober zaslužek,, na upravo „Sloven?a' v Mariboru.	
	S^liaHi prevzeli £ delavo ma>)h predmetov iz javorjevega. lipovega ali kostanjevega lesa, naj javijo svoj naslov upravi Domo-1 uba pod »t. 14274. Čevliarsiiega vaienca
Zobotrebce jih ceuab M Tomožin, Rašica, p. Vel. Lašče.	
	pc šteneaa in pridnega sprejmem takoj. Hrana iu stanovanje v bili-Anton Brecelj. čevljarski mojster, Ljubljana, Gajeva ulica 2.
Dobro Kozo p^dbe je poslati na poŠto Begunje pri Cerknici 47.	
Budilke po ceni
h* Vilhar, war
Ljubljana, Sv. Patra ee.ta Stev. 36.
2«
Ure, zlatnino in srebrnino
Kupile na|Do!|$e ln na|cene|$e - pri slan priznani fvrdkl
H. SliTINER -■ LJUBLJANA 1
Prešernova ulica $iev. 4
Največja in najsolidnejša razpošiljaiuica — Razpošilja v vse krajo tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk- 'KO - OMIKO - AX()
ZAHTEVAJTE »»F7IH.ACN1 CENIK!
Ciiin« srebrno jedilno orodje
št. 121. Ko vi nagla anker- Itoskopf. s sekundnim kasačem. dobro kolesje, radi-um svetlikajoče se *tev lk«* m kazalci samo D M'-■t. 112*1. Ista brez sekund, knzalca Dl SS —
Mf
s SO letno pismeno lovur-nišKo garancijo
Hranilnica mestne občine Brežice
v Urini hiši št. 27. Rač. poJt. hr. 10.704. Tet. St. 13. nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. S'.rankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19.
GRNO BRINE
prodaja po nizki ceni F. Cvek t Kamniku.
Edino najboljši Ovalni stroii in pletilni švic.
,Dubied' stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
M Pelelinca
Orifzner. Adler
Najnižje cene1 Tudi na obroke)
Unbllana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. ncVipf'1« garancija.
NAZNANJAM VSEM ZNANCEM,
da sem prevzel po mojem rajnem očetu usnjarsko delavnico v Motniku it. 21. Prevzemam vsake ' vrste kože v stroj in se priporočam. Leopold Sajovic, usnjar — Motnik.
Budilko
r. CUDIN
LluMiana • Prešernova I
tTomaževo žlindro
19-9% __ za gnojenje travnikov, vrtov, sado-nosnikov ima na zalogi vsako množino
»MERKUR« - PETER MAJDIč, KRANJ.
Plosk v vodo in krik je razburil občinstvo v parku. Na grozo so ljudje opazili, da sc mož potaplja. V hipu je nekdo vrgel raz sebe suknjo in čevlje ter skočil /a potapljajočim. Ta se prikaže na površju ter vpije: Pustite me, jaz sent samomorilec in ne maram več živeti.«
Reševalec pa se ni zmenil za vpitje ter od-vrnnil: »To lahko storite drugič, jaz pa hočem
zdaj dobiti premijo in medaljo.
*
Letoviščar jc vprašal gospodarjevega sina, koliko je star.
Mirko: >Kako to mislite? Ali, kadar sem
doma, ali ko se peljem z vlakom?«
•
Majhen paglavec na policiji: »Mati so slišali, da ste sinoči prijeli nekega tatu in prosijo, če pustite, da bi ga videl. Očeta nocoj namreč ni bilo domov.«
Kmetska zveza zastopa koristi kntetskega stanu !
Pozor, gozdarji In tesačl!
Naznanjam, da imam vedno v zalogi najboljše plankače in sekire. Pošiljam po pošti. Cena nizka. KRMEU MATEVŽ — Log, pošta Skofja Loka.
/N
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar , ri
Ljudski posojilnici
v Novem mestu
registrovani zadrugi z neomej. zavezo X a hranilae vloee jamčiio poleg lasi nt ga poslopja vsi č ani i \sem svojim prem '.eniem Vlngaleiji ne i re -anie o -a p.sojinico nika^e oove/.nosti. - Po-sojla in k<ediiipo r<aiug< d e|5|ft po;ojih. Za vlose i a; išja obresina mera! Denar se lahko nelega ludi io poiožn c i-h.
Kmetovalci in drugi • poslužuite se tega zavoda!
Nt, 1 ti Budilk« IS cm vis„ flobro kolesje,Ji u-tuo J»ii,
sivo......IMn 4f
lit H'5, Brnika 10 cm i so it it
.........»In M.M
St. 106. K"okn 7. ia ilj.fi ov.
n knmlci ■ . . Din IV St. 120. K,.vili. žepna ura r. (lobr.ni kol.-S'< ni 3 let o Jam-tvo .... Din 44'-St. 121 Enaka % railij. 't« Vilkmin in knzalet I)lnS8
HRASTOV MAH
čeiminjevo lubje in vsa zdravilna zelišča kupujemo po najvišji ceni. — Pišite po cenik! G. HoHmann & Co., Zagreb, Berislavičeva 3.
Zapirajte vrata!
Uboge žene! Venomer revne, venomer zaposlene, na prepihu...
Ako vkljub prepihu in slabemu vremenu želite ostati odporni proti prehla-jenju, tnfluencl, brenčanju v ušesih, zo-bobolu naduhi, kašlju, sluzavosti — teda) vporabllajte dnevno Fellerjev priletno dišeči Elsaflutd. ..Elsafluld", z zakonom zavarovan! Že 83 let smži to dobro narodno sredstvo ln kosmetlkum za drgne-nje in obkladek pri revmatlzmu, gihtu in oteklinah. Tudi za želodec, pri krčih in slabosti: nekoliko kapljic Eisafluida na sladkorju!
To pomaga!
V lekarnah ln vsoli podobnih trgovinah: poizkusae sle-kleiiMloe II Diu, dvoine slckleniec !i Din. -pccljnlnc steklenico 20 Din.	. . I'o posti: nalmanj 1 zavoj z II polzkusoim1 ali (i dvojnimi ali 2 speaijalnlma steklenioamn slone (12 Din. Štirje taki r.nvoii žo s po&tnino iu zavojem samo 173 tlln Naročila na naslov:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA DONI A, Blsatrg Stev. 1«.
Ako na potrebulcle dobro odvajalno sredstvo, ki krepi Modec, lotlaj znhtovaite Fcllcrjeve Lisa-kroBljice, ti SKatlJIo 12 Din.
Izdafaleli: Dr. Fr»n» Ktlnter. V
Urednik: Viktor Cfnat
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel