Poštnina olačana v gotovini Leto XX., št. 206 Ljubljana, torek s. septembra 1939 Cena 2 Din Jpravmsrvo ^uoiiano, \natl|evc £ — feletor štev 3122 3123 3124 3126 3126 nseratm oddelek! Ljubljano Selen-burgovo ul - Tel 3492 ir 2492 'odružnico Maribor Grajski trp It. ? Telefon št 2456 Jodružmcc Celje Koeenovo ulico Telefon št 190. Računi pri oošl ček zavodih: Ljubljano št 11.842, Praaa čislo 78.18C Wien & 105.241 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din Za inozemstvo 40 din. Urean sivo: iubl|ana, Knafljevc ulica 6, reietor $122, 3123, 3124, 3125 3126; Maribor Grajski trg štev t. telefon štev. 2455; 3elie Strossmayerjevc ulico štev 1 »elefon stev 65 Angleška vojna letala prvič nad Nemčijo Vierai so Angleži zmetali na nemško ozemlie nad Sest milijonov letakov s Chamberlainovo izmvo o krivdi za izbruh volne« nakar so se vsa letala vrnila nepoškodovana v svoie baze London, 4. sept. c. Angleška letala so izvedla danes več poletov nad nemškim ozemljem in so odvrgla nad nemškimi mesti nad šest milijonov letakov. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v Anglijo. Rim, 4. sept. c. Angleški aeroplani so preteklo noč poizkusili prvi napad na nemško ozemlje. Nemška lovska letala so jih pregnala, vendjir niso mogla preprečiti, da ne bi Angleži na več mest odvrgli večje število letakov. Berlin, 4. sept. br. V pretekli noči so prodrla angleška letala nad nemško ozemlje in raztresla po nekaterih večjih krajih letake z Chamberlainovo proklamacijo nemškemu narodn in angleškimi ugotovitvami o vojni krivdi. Letala so priletela nad nemško ozemlje, kakor so ugotovili, preko nevtralne Holandske. Nemška vlada je mnenja, da je bila s tem nevtralnost Holandije prekršena. Holandska vlada je na nemško intervencijo zahtevala, da se ta incident preišče. Prevažanje angleških čet v Francijo London, 4. sept. br. Angleška admirali-teta javlja, da danes nikjer na morju ni biilo večjih vojnih operacij. Glavno angleško pristanišče za evropske ladje Dover je zaprto za sleherni potniški in blagovni promet, ker je preobremenjeno z vojaškimi transporti. Pariz, 4. sept. c. Popoldne je bil izdan prvi francoski vojni komunike, k| prav na kratko pravi: Operacije so se zač©le na vsej fronti na kopnem, na mOrju in v zraku. Gort angleški generalisimus London, 4. septembra, c. (Reuter). S kraljevim ukazom je imenovan za vrhovnega poveljnika angleške kopne vojske general Gort, za načelnika generalnega štaba pa general Ironside. Novi vrhovni poveljnik angleške kopne vojske lord Gort je star 53 let Od 1937. leta je bil šef generalnega štaba. Gort je irskega porekla. Leta 1914 je služil v vojski kot kapetan. Odlikovan je z najvišjimi odlikovanji. Vojvoda Kentskf se je javil v vojaško službo London, 4. septembra. AA. (Reuter). Mornariško ministrstvo sporoča, da se je kontreadmiral vojvoda Kentski javil pri poveljstvu k vojaški dolžnosti. Minister Eden prevzel svoje posle London, 4. sept. c. Tajnik za dominione Eden je danes prevzel svoje posle. Vlada je sklenila, da bo Eden prisostvoval vsem sejam ožjega kabineta, ki mu sicer ne pripada, da bo lahko o vseh odločitvah vlade informiral dominione. enderson In Coulondre stila Berlin Angleški in fraBeuski veleposlanik sta včeraj dopoldne odpotovala iz Nemčije, nemški veleposlanik pa iz Francije Berlin, 4. sept. AA. Francoski in britanski poslanik sta se danes ob 9. dopoldne odpeljala s posebnim vlakom z vsem osebjem obeh poslaništev iz Berlina. Po sporočilu belgijske vladne agencije so nemški pristojni činitelji v zadnjem trenutku odklonili veleposlanikoma dovoljenje za potovanje preko Belgije, nakar sta odpotovala preko Holandije. Zaščita angleških in nemških interesov London, 4. sept. AA. (Reuter). Uradno se sporoča, da je po odhodu angleškega poslanika Hendersona iz Berlina ameriško veleposlaništvo prevzelo zaščito anglešKih interesov v Nemčiji, švicarsko poslaništvo v Londonu pa je prevzelo zaščito nemških interesov v Veliki Britaniji. Nemško poslaniško osebje zadržano na belgijski meji Pariz, 4. sept. AA. (Havas). člani nem. škega veleposlaništva in konzulata so zapustili ob 23.03 Pariz. Skupno je odpotovalo 130 oseb. Pariz, 4. seipt. c. Vlak z osebjem nemškega poslaništva v Parizu je bil zadržan na franeosko-belgijski meji. Francoske oblasti ga bodo pustile naprej šele takrat, ko bodo prejele obvestilo, da je francoski poslanik v Berlinu z osebjem francoskega poslaništva prestopil belgijsko mejo iz Nemčije. Dva nemška in dva poljska člana poslaništva pridržana Berlin, 4. septembra. AA. (DNB). V nasprotju z določbami mednarodnega prava je poljska vlada v vlaku pred litvansko mejo odredila aretacijo pomočnika nemškega vojaškega atašeja in enega uradnika poslaništva, ki sta se vozila skupno z ostalim osebjem poslaništva. Aretacija se je izvršila brez podrobnejše motivacije. Njuna nadaljnja usoda ni znana. New York, 4. sept. c. Dva uradnika poljskega poslaništva so Nemci na danski meji zadržali in ju poslali nazaj v Berlin. Tudi vsi ostali uradniki poslaništva so morali čakati na nemško-danski meji dva dni, preden so smeli včeraj prestopiti mejo. Prodiranje Nemcev na Poljske Zasedli so po nemških vesteh med drugim Katovice, Ostrovo in Mlavo ter potopili dve poljski podmornici Poljski sunek v Vzhodno Prusije Vratislava, 4. sept. mp. Nemško armad-no poveljstvo na vzhodni fronti je izdalo naslednje vojno poročilo: Nemške čete, ki napadajo iz Šlezije, so potisnile nasprotnika čez reko Varto proti severovzhodu. Te čete so zdaj oddaljene od mesta Sieradza (jugovzhodno od Lodža) le še 20 km. Gete, ki napadajo i?. Pomorjanske v za-padni Prusiji, so že dosegle reko Vislo pri Kulmu (Chlum) in so se s tem združile z oddelki, ki so napadali iz Vzhodne Prusije. Mesto Graudenz (Grudziadž), ki je močno utrjeno, se še ogorčeno brani, vendar se je nemškim četam po hudih borbah posrečilo vdreti in zasesti prve utrjene postojanke pred mestom. Armada, ki prodira iz Vzhodne Prusije, je zavzela mesto Przasnysz (30 km južno od Willenberga v Vzhodni Prusiji). Poljska konjenica je poskusila iz smeri od Grodna vdreti v Vzhodno Prusiio, a je bila odbita. Poljska letala so napadla vojaške objekte v Gornji Šleziji a so se morala, potem ko so napravila le nepomembno škodo, zaradi močnega ognja protiletalskih baterij umakniti. Nemškim letalcem se ie posrečilo pretrgati železniške zveze Kutno - Varšava, Kielce - Radom in Tarnov - Lvov. Pri Pruski Jedlavi (Deutsch Eylau) je bilo zaradi zračnega bombardiranja iztirjenih več vlakov Kolodvor v Hohensalzi so zračne bombe popolnoma razdejale. Nemški letalci so napadli poljsko letališče v Okesie in napravili znatno škodo na hangarjih in letalih pred njimi. V letalskih bojih je bilo J doslej sestreljenih 7 poljskih letal in en ' balon. Nemške torpedovke so obstreljevale poljske utrdbe na polotoku Hela. Baterije v Gdansku so potopile neko poljsko podmornico, ki se je skušala vtihotapiti v pristanišče. Obalne baterije so nadalje po. topile poljsko torpedovko »Vihor«, močno pa poškodovale poljski minonosec »Brig«. Berlin, 4. septembra AA. (DNB). Davi so nemške pomorske sile uničile drugo poljsko podmornico. Berlin, 4. septembra. AA. (DNB) Uradno poročajo, da so nemške čete z naglo akcijo preprečile, da bi Poljaki z okrepitvijo svojih čet še nadalje obdržali utrjene postojanke na reki Varti. Davi so nemški oddelki zasedli otok Krotošin in Liso in tako so nemške čete iz ra jha prvič prispele po kopnem v Vzhodno Prusijo. Berlin, 4. sept. AA. (DNB) Nemške čete so zavzele Novi, severno od Grudriadža. Južno od vzhodnopruske meje so nemški oddelki po velikih bojih zavzeli Mlavo, 35 km jugozahodno od Krakova pa Katovice. Nemci spuščajo s padali vojake za poljsko fronto Varšava, 4. sept. c. Po poljskem vojnem poročilu so Nemci v Zgornji šleziji za poljsko fronto spustili oddelek vojaštva s padali, ki je prerezal vse telefonske in telegrafske žice. Doom, 4. sept. o. Bivši nemški cesar Viljem sprejema z velikim zanimanjem vesti o nemških in poljskih vojaških operacijah. Pustil si je namestiti velik zemljevid Poljske, na katerem beleži z malimi zastavicami gibanje nemške vojske ter akcije nemškega letalstva. Pol jstika vojna poročila Varšava, 4. sept. AA. (Pat). Poročilo štev. 3. glavnega štaba vrhovne komande z dne 3. septembra pravi: Napadi nemškega letalstva na poljsko ozemlje se nadaljujejo in povzročajo veliko škodo. V toku nedelje so nemška letala bombardirala Varšavo, Lublin, Radomsko, Torun, Poznanj, Krakov, Plock in druga mesta. Naše letalstvo je napadlo dopoldne koncentrirane edinice motoriziranih nemških oddelkov v čenstohovski pokrajini. Bombardiralo je z uspehom dve sovražni motorizirani koloni. Velika škoda in izguba je bila zadana sovražniku v njegovih položajih. Izgube sovražnega letalstva so naslednje: V soboto so naša lovska letala v borbi pri Torunu sestrelila 9 sovražnih letal. Skupno je bilo v toku včerajšnjega dneva sestreljenih 27, v toku prvih dni vojne pa 64 nemških letal. Naša izgube minulega dneva znašajo 11 letal. Sovražnik vodi zelo močno ofenzivo v šleziji. Spravil je v pokret velike sile. Močnim oddelkom sovražne motorizirane vojske se je posrečilo napredovati v smeri proti čenstohovi ter nas je sovražnik pri. silil, da smo zapustili to mesto. Zaradi velike premoči sovražnika, Ki ga podpirajo motorizirane edinice, topništvo in težko letalstvo, so bile naše čete prisiljene umakniti se iz šlezije. Dalje napada sovražnik ob reki Olzi severovzhodno od Grudziadža. Sovražna pehota, ki jo podpirajo tanki, močno napada. Ob vzhodno-pruski meji se borbe nadaljujejo v obmejnih krajih. V okolici Gdinje in Gdanska smo s protinapadom ponovno zasedli Orlovo in Kat. Gar-nizija na Westerplatte se še vedno drži. Varšava, 4. sept. o. Polslužbeno objavljajo, da so poljske čete prodrle na nemško ozemlje. Poljski sunek v Vzhodno Prusijo je bil izvršen v bližini kraja Deutsch-Eylau. Poljsko vojaško poveljstvo ima očitno namen, da odreže nemško vojsko v koridorju od vojske v Vzhodni Prusiji. Varšava, 4. septembra. AA. (Pat). Pri Pjotkovu so nemška letala bombardirala neki vlak. Število žrtev je zelo veliko. V Poznanju so bombe ubile okoli 300 ljudi ter okoli 500 ranile. Protiletalsko topništvo je sestrelilo v okolici Poznanja v toku včerajšnjih borb šest nemških bombnikov. Včeraj okoli 13. so tri nemške eskadrile, ki so štele 27 letal, bombardirale Bidgošč. Bombe so porušile cele ulice. Varšava, 4. septembra. AA. Pat: 3. septembra so nemška letala bombardirala tele lokom predsednika republike se ustanove češke in slovaške legije, ki jim bo poveljeval češki general Lav Prchala. Legije bodo tvorile del poljske armade in bodo pod njenim vrhovnim poveljstvom. Vrhovni poveljnik poljske armade maršal Rydz-Smigly je izdal na češke in slovaške legije proglas s pozivom na junaški boj proti skupnemu sovražniku. Tuja letala nad Holandsko Haag, 4. septembra. AA. Vladni tiskovni oddelek poroča: Snoči so opazili nad Holandsko tuja letala. Njihove narodnosti niso mogli ugotoviti, ker so letela nad Nevtralnost Jugoslavije Uradna objava vlade — Apel vsemu prebivalstvu Beograd, 4. septembra. AA. Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani neodvisnost in integriteta Jugoslavije. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda. vasi v varšavskem vojvodstvu: Lekačev, blizu Skirnievice (11 bomb, več mrtvih in ranjenih); Blota Kaska (3 bombe, 2 mrtva, 2 nevarno ranjena); Blota pri Varšavi (12 bomb); Borka (6 bomb); Kepa, 8 km od Varšave (2 bombi); Trščana (3 bombe; 2 osebi nevarno ranjeni); Karvance Silek, (po krajina Gargolin (6 mrtvih); Volta Ostrov-ska (2 mrtva); Starek (14 bomb). Varšava, 4. septembra. AA. (Pat). Z od- oblaki; zato jih tudi niso mogli obstreljevati. Holanska vlada opozarja na resnost kršitve holandske nevtralnosti, ki sta jo jamčili obe voju joči se stranki. Vlada bo pozvala obe stranki, da uvedeta preiskavo in ugotovita, kdo je kršil nevtralnost. Dalje bo vlada zahtevala ukrepe obeh voju-jočih se strank, da se prepreči ponovitev takih incidentov. TRI POTNIŠKE LADJE POTOPLJENE V angleških vodah je bil včeraj torpediran parnik »Athenia« z ameriškimi in kanadskimi potnik i, angleška križarka »Ajax« je potopila nemški parnik »Olindo«, v danskem vodovju pa je zadel na mino grški parnik »Costi« Angleži potopili nemški parnik »Olindo« London, 4. septembra. A A. (Reuter) Ministrstvo za informacije poroča, da je bil 200 milj zapadno od Hebridov torpediran parnik »Athenia«. Na parniku je bilo 1.830 potnikov in posadke. Parnik je bil vpisan v registru v Glasgovvu ter je pripadal »Atlantic Line«. K sreči so bile v bližini štiri angleške torpedovke in več par-nikov drugih držav. Le njihovi intervenciji je pripisati, da so bili vsi potniki pravočasno rešeni. Rešene potnike in posadko je prevzel parnik »Balkan«, ki je registriran v liverpoolski luki. Potniki so bili v glavnem ameriški in kanadski državljani. Na njemu je bilo tudi 30 poljskih in čeških emigrantov. Stockholm, 4. septembra. AA. (Havas) Švedska jahta »Southern Cross« poroča, da je rešila okoli 200 potnikov s parnika »Athenia«, norveški parnik »Hnut Nelson« je rešil okoli 800, dva nadaljna norveška parnika pa 430 oseb, nakar sta odplula na Irsko, da jih tamkaj izkrcata, London, 4. sept. c. Nemška poročila pravijo, da je ladja »Athenia« najbrže naletela na mino. V nasprotju s tem ugotavljajo v angleških uradnih krogih, da na kraju, kjer se je Athenia« potopila, niso položene mine. Izjava ministra Churchilla v spodnji zbornici London, 4. septembra. A A. (Reuter): Informacijsko ministrstvo izjavlja, da je po dosedanjih poročilih ugotovljeno, da so ladjo »Athenia« torpedirali brez poprejšnjega opozorila. Ladja je plula kakšnih 200 milj od kopnine. Minister vojne mornarice Winston Churchill je v spodnji zbornici izjavil: Davi ob enih je prvi častnik ladje «Athenia« poslal poročilo, da se ladja naglo potaplja in da je od 1400 potnikov — med njimi je bilo tudi 300 ameriških državljanov — nekaj potnikov še na ladji. Ladjo so torpedirali brez slehernega opomina in čeprav ni služila kot pomožna križarka, Churchill je končal svojo izjavo z besedami: Nedvomno je, da je »Athenlo« zadel torpedo v okoliščinah, ki so jih vsi narodi sveta in tudi Nemčija ob koncu prejšnje vojne proglasili za nečloveške. Nemci zanikajo vsako krivdo Berlin, 4. septembra. AA. (DNB): Ko so prispele vesti iz angleškega vira o tor-pediranju parnika »Athenia«, s katerim se je vozilo 1400 ljudi, je nemška vlada uvedla preiskavo in ugotovila, da je popolnoma izključeno, da bi bila katerekoli nemška podmornica parnik torpedirala. Vse nemške vojne ladje so bile dobile nalog, da se drže točno in strogo mednarodnih določil o zaplembi tujih vojnih ladij. Samo po sebi se razume, da se vse nemške vojne ladje drže tega naloga, če je ladjo »Athenia« res zadel torpedo, gre po sodbi nemških strokovnjakov samo za zmoto kakšne britanske podmornice, ki bi bila v tem primeru nastopila proti mednarodnim določilom. Nemški strokovnjaki mislijo, da parnik sploh ni zadel torpedo, temveč, da je trčil ob kakšno plavajočo britansko mino. Berlin, 4. septembra. AA. (DNB) Uradno poročajo, da je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Weizsacker danes opoldne sprejel ameriškega odpravnika in mu sporočil, da vest britanskega propagandnega ministrstva o nemškem torpe-diranju angleškega potniškega parnika »Athenia« 200 milj zahodno od Hebridov, ne more biti resnična, ker je nemška vojna mornarica dobila nalog, da se ravna po pravilih mednarodnega pomorskega vojnega prava in ker v tem območju ni nobene nemške vojne ladje. Razburjenje v Ameriki Washington, 4. septembra. AA. (Havas) Ameriški poslanik v Londonu Kennedy je sporočil zunanjemu ministrstvu, da so vsi potniki z ladje »Athenia« zdravi, razen onih, ki so bili ranjeni pri eksploziji o priliki torpediranja parnika. Bela hiša je bila takoj informirana o potopitvi parnika. Vest je napravila po vsej Ameriki izredno globok vtis. Listi primerjajo incident s potopitvijo »Lusitanie« in naglašajo, da se da torpediranje »Athe-nie« še manj opravičiti, ker je moralo biti znano, da »Athenia« ni mogla prevažati ne orožja ne streliva, temveč ameriške državljane, ki so bežali domov. New York, 4. septembra. AA. (Reuter) Po poročilu dopisnika Johnsonove agencije iz Washingtona v uradnih krogih ne pričakujejo, da bodo Zedinjene ameriške države vložile formalni protest pri nemški vladi zaradi torpediranja ladje »Athenie«. V uradnih krogih so naglasili, da je sporno, ali bi Zedinjene države imele kakšno podlago za protest z ozirom na dejstvo, da je ladja »Athenia« registrirana v Veliki Britaniji. New York, 4. sept. br. Ameriški mornariški minister Charles Edison je izjavil, da bodo nemudoma odposlane na Atlantski ocean zaščitne ladje, ki bodo pospremile ameriške trgovske parnike, ki plovejo ta čas v ameriška pristanišča. Montevideo, 4. sept. br. Danes dopoldne je angleška kržarka »Ajax« na odprtem morju dohitela in ustavila nemški parnik »Olindo«, na kateerm je bilo nekaj sto nemških državljanov in večji tovor raznih potrebščin. Poveljnik križarke je kape ta na nemškega parnika pozval, naj se preda. Ker se to ni zgodilo, je križarka oddala v zrak predpisane svarilne strele. Tedaj so potniki in posadka parnika z rešilnimi čolni zapustili ladjo, ki jo je nato angleška križarka z nekaj streli potopila. V bližini je bila neka angleška potniška ladja, ki je vse nemške potnike in vso posadko prevzela in odpeljala na varno. Veleparnik »Bremen« še ni izsleden Berlin, 4. sept. AA. (Štefani) Do&ej m še nobenih poročil o velikem nemškem oceanskem parniku »Bremenu«. Mislijo, da je »Bremen« vsi d ran v kakšni nevtralni luki. Grški parnik zadel na mino in se potopil Kodanj, 4. sekt. c. Ob danski obali je danes grški parnik »Kosti«, ki je bil na poti iz Leningrada v Antwerpen, naletel na mino. Parnik se je potopil, vsa posadka 29 mož pa je rešena. Kodanj, 4. sept. AA. Mornariško ministrstvo sporoča, da je danska vlada ukazala položiti mine pred kodanjskim pristaniščem. Italijanski prekoinornik „Rex" odplul v New Tork Rim, 4. sept. c. Italijanski prekomornik »Rex« odpluje točno po programu v petek v New Tork. Za rezerviranje kabin na ladji imajo prednost ameriški državljani. Nevarna pot „Queesi Mary* New Tork, 4. sept. br. Orjaški ameriški angleški potniški parnik »Queen Mary«, ki plove z 2331 pasažirji iz New Yorka v Evropo, je moral zaradi opasnosti torpediranja že ponovno izpremeniti svoj kurz. Nadaljevanje na 2. strani Parnik plove ves čas v serpentinasti liniji in se bo zaradi tega njegov prihod v Evropo precej zakasnil. „Normaadle" na povratku iz Amerike v Evropo New York, 4. sept. o. Francoski vele-parnik »Normandie« je odpiul z več kot 1000 potniki iz Amerike v Francijo. Prav tako je krenilo veliko število angleških in francoskih parnikov iz drugih ameriških luk v Evropo Ker so med potjo prejeli radiobrzojavna opozorila, naj krenejo v pravem času v najbližje luke, je iel teh parnikov odplrJ v mehiške luke, dočim nadaljuje parnik »Normandiie« pot v Evropo. Proglas kardinala Verdiera Pariz, 4. sept. br. Pariški kardinal Ver-dier je izdal glede torpediranja »Athenie« naslednjo proklamacijo: Torpediranje potniške ladje »Athenia« brez predhodnega poziva je zrevoltiralo ves kulturni in krščanski svet. Ta dogodek bo nedvomno imel še hude posledice, ker nasprotuje vsem mednarodnim dogovorom in obljubam glede humanitarne vojne. Na koncu poziva proklamacija, naj bi se vojskujoče države zavedale posledic, ki bi nastale, če ne bi spoštovale najosnovnejših pojmov človečanstva. Izjava Francije o vojnem stanju Pariz, 4. septembra. AA. (Havas). Današnja številka uradnega lista objavlja tole noto francoske vlade od 3. septembra 1939: Napad, ki ga je izvršila Nemčija, ne da bi spoštovala miroljubne metode za rešitev spora, na katere se je obvezala, in ne da bi želela sprejeti svobodno razpira- I vo ali posredovanje, ki so ji bile predlo- * žene z najmerodajnejšega mesta, in ki je 1. septembra t. 1. napadla Poljsko ter prekršila s tem svoje obveznosti tako proti Poljski, kakor tudi proti vsem državam, ki so podpisale 27. avgusta 1938 pogodbo, da ne bodo začele z vojno — vse to francoski republiki nalaga obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, ki so javno znane ter znane tudi nemški vladi. Zadnji napori vlade francoske republike in britanske vlade za ohranitev miru na ta način, da bi se sovražnosti ustavile, so bili od stra ni nemške vlade zavrnjeni. Z ozirom na to in zaradi napada na Poljsko obstoji začenši od 3. septembra 1939 ob 17. uri med Francijo in Nemčijo vojno stanje. Ta nota je bila poslana v skladu s čl 2 haaške konvencije od 18. oktobra 1907, ki se nanaša na začetek sovražnosti. Kdaj in kako je posredoval Mussolini Včeraj je bilo izdano v Rimu uradno sporočilo o italijanskem posredovanju med 31« avgustom in 2. septembrom — Važne ugotovitve v njem dopolnjujejo sklepe italijanske vlade Ukrepi proti tujcem v Angliji London, 4. sept. c. Minister za javno varnost je najavil v parlamentu posebne varnostne ukrepe glede tujcev v Angliji, ki so osumljeni prijateljskih zvez s sovražnikom. Vsi Nemci in Avstrijci, stari nad 16 let, se morajo takoj prijaviti policiji in bodo podvrženi preiskavi. Oblasti bodo po potrebi sumljive tujce internirale. Poseben komite bo posamezno proučil ukretpe glede vseh beguncev iz češkoslovaške. Cenzura na Irskem London, 4. sept. br. Irska vlada je v svrho ohranitve irske nevtralnosti uvedla splošno cenzuro. Vse irske banke so bile danes zaprte. Londonska borza še zaprta London, 4. sept. c. Londonska borza ostane še do nadaljnjega zaprta. Južna Afrika — nevtralna? V vseh ostalih angleških dominionih ter francoskih kolonijah je že proglašena mobilizacija London, 4. sept. br. V zadnjih 24 urah so angleški dominioni Avstralija, Nova Zelandija, Kanada in Egipt prekinili diplomatske odnošaje z Nemčijo ter proglasili, da so v vojnem stanju z njo. Povsod je bila proglašena delna ali splošna mobilizacija. Tudi v Indiji je bila proglašena mobilizacija, ki se sedaj naglo nadaljuje. V Kanadi je že formirana vojska 100.000 mož, ki se pa bo v najkrajšem času še znatno povečala. Vršijo se že priprave za odhod ekspedicijske armade iz Kanade v Anglijo. Tudi v francoskih kolonijah, kjer je bila včeraj proglašena splošna mobilizacija, se domačini naglo prijavljajo vojaškim oblastem in koncentracija sil je že v teku. Računajo, da bodo že v nekaj dneh prišli iz Afrike prvi kontingenti domačinov v Francijo. Capetown, 3. septembra. AA (Reuter) Ministrski predsednik Herzog je dal danes v parlamentu naslednjo izjavo o politiki Južnoafriške unije: Obstoječi odnošaji med Južnoafriško unijo in raznimi vojskujočimi se državami bodo ostali še nadalje nespremenjeni in se bodo nadaljevali kakor da ni vojne. Kar pa se tiče obstoječih odnošajev med Južnoafriško unijo in Veliko Britanijo ali katerokoli deželo britanskega imperija, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o pomorski bazi v Si-monstownu ali iz članstva Južnoafriške unije v Društvu narodov, oziroma iz takšnih odnošajev in obveznosti, ki so nastale iz svobodnih pogodb med Unijo in ostalimi članicami britanske skupnosti — bo ta politika ostala neizpremenjena. Nikomur ne bo dovoljeno, da bi se poslužil ozemlja Južnoafriške unije za akcijo, ki bi na kakršenkoli način mogle omajati takšne cdnošaje ali oslabiti takšne obveznosti. Herzog je nadalje omenil, da so v južnoafriški vladi glede stališča, ki naj bi ga vlada zavzela v tem vprašanju nastale diference. Justični minister general Smuth je bil za prekinienje odnošajev z Nemčijo in brezpogojno sodelovanje z britskim imperijem. Izrazil je mnenje, da nevtralnost Zci dalj časa ne bo možna in da se bo morala Južna Afrika prej ali slej le odločiti Zci eno ali drugo stran. Če v vojni med Anglijo in Nemčijo zmaga Nemčija, bo s tem tudi usoda Južne Afrike odločena. Rim, 4. sept. br. Štefani poroča, da je vlada Južnoafriške unije imela izredno sejo, na kateri je proučevala mednarodni položaj po napovedi vojne Nemčiji s strani Anglije in Francije. Vlada se ni mogla zediniti glede stališča, ki naj ga zavzame. Sedem ministrov se je izjavilo za čim tesnejše sodelovanje z Anglijo, dočim je bilo šest ministrov za to, da Južnoafriška unija proglasi nevtralnost. Ker ni bil dosežen sporazum, se bo vlada ponovno sestala, da se končno odloči. Egipt v vojnem stanju z Nemčijo Kairo, 4. sept. AA. (Havas). Predsednik egiptske vlade Maher paša je izjavil, da Egipt na osnovi angleško.egiptske pogodbe prekinja diplomatične odnošaje z Nemčijo. Osobju nemškega poslaništva so že izročili potne liste. Vlada je pod vzela izredne varnostne ukrepe za zaščito Sueškega prekopa. Vojna napoved Avstralije Nemčiji Melbourne, 4. septembra. AA. (Havas) Lord Goury, generalni guverner Avstralije, je podpisal snoči ob 21.55 vojno objavo Nemčiji. Obvezna delovna služba v Švici Bera, 4. sept. br. švicarska zvezna vlada je izdala na podlagi pooblastilnega zakona uredbo, s katero se uvaja za dobo izrednih prilik za vso Švico obvezna de-lowia služba, v katero se lahko pritegnejo vsi moški v starosti 16 do 65 let, v kolikor niso v vojaški službi in vse ženske v starosti 16 do 60 let. Obvezniki delovne službe se bodo uporabljali za dela v kmetijstvu, trgovina, obrti in vseh drugih ustanovah in podjetjih, ki so v interesu preskrbe Švice z življenjskimi potreMčinami in za vzdrževanje rednega gospodarskega življenja. Z uredbo zvezne vlade je zabranjeno vsako kopičenje življenjskih potrebščin preko normalne potrebe. Enako zabranju-je ta uredba vsako samovoljno povišanje cen. Povišanje je dovoljeno samo z odobritvijo oblasti. Kantonalne oblasti so pooblaščene, da v svojem delokrogu po potrebi določijo cene življenjskih potrebščin. Danes je bila zopet ptvorjena švicarska deželna razstava, ki je bila zaradi mednarodne napetosti pretekli petek predčasno zatvorjena. Kanadski parlament sklican za četrtek Ottavva, 4. septembra. AA. (Havas) Predsednik vlade Mackenzie King je v svojem radijskem proglasu na narod dejal med drugim: Vlada je že večkrat izjavila, da bo v primeru vojne brez odloga sklicala parlament, da s svojo avtoriteto potrdi dejansko sodelovanje med Kanado in Veliko Britanijo. Parlament je sklican za četrtek in nič ne dvomim, da bo odobril vladno politiko. Japonska nevtralna Tokio, 4. septembra. AA. (Reuter). Predsednik japonske vlade general Abe je izjavil zastopniku agencije Domej, da bo Japonska ostala nevtralna in da se ne bo vtikala v evropsko vojno. Novi vpoklici v Rumuniji Bukarešta, 4. sept. br. Generalni štab je odredil, da se sedaj služeči rezervisti zamenjajo z novimi obvezniki. Vpoklicanih bo na novo šest letnikov rezervistov, ad nevtralne države Helsinki, 4. sept. br. Danes je finska vlada proklamirala strogo nevtralnost države. Japonska se želi pogajati z Rusijo Tokio, 4. sept. o. Japonski zunanji minister je obvestil ruskega poslanika, da želi japonska vlada nujno pričeti pogajanja z Rusijo zaradi ukinitve bojev med japonskimi in rusko-mongolskimi četami na meji Zunanje Mongolije. Hongkong, 4. sept. o. Nemški državljani v angleški koloniji v Hongkongu so bili internirani v šoli. ki je bila rekvirirana v ta namen. V Honkongu je bilo proglašeno vojno stanje. Proglas angleških delavcev London, 4. sept. br. Vodstvo strokovne zveze »Trade Union« je imelo danes dopoldne v Wreedryu sejo, na kateri je sklenilo, da bodo strokovne organizacije z vsemi silami podprle politiko angleške vlade. Zveza je izdala proglas, v katerem ostro ugotavlja, „*".'.*■*." . =• t . . Zato se bodo angleški delavci borili z mirno vestjo in trdno odločnostjo za ohranitev sedanje civilizacije. Društvo narodov ostane v ženevi Ženeva, 4. sept. br. Tajništvo Društva narodov je danes službeno objavilo, da bo kljub izbruhu vojne ostalo z vsemi uradi v Ženevi. Vsi uradniki Društva narodov so dobili strog nalog, naj se vzdržujejo sleherne izjave ali dejanja, ki bi se moglo tolmačiti kot pristransko. Tudi jim je naložena najstrožja molčečnost o vseh službenih zadevah. Belgijski kralj vrhovni poveljnik Bruselj, 4. sept. br. Belgijska vojska se je pričela koncentrirati na belgijskih mejah. Vrhovno poveljstvo nad njo je prevzel kralj Leopold. V okviru vladne rekonstrukcije sta bili ustanovljeni novi ministrstvi za informacijske službo in za prehrano jxrebivatet/v?L , Rim, 4. septembra. AA. (Štefani) Tole so uradne podrobnosti o poslednjem poskusu za ohranitev miru, ko je bil že skrajno ogrožen: Duce je 31. avgusta obvestil angleško in francosko vlado, da bi mogel sklicati mednarodno konferenco 5. septembra, da se revidirajo določila versajske pogodbe, ki so vzrok sedanjih motenj evropskega življenja, toda pod pogojem, da se poprej zagotovi pristanek Francije in Velike Britanije in udeležba Poljske, udeležba, ki bi se zagotovila z akcijo Londona in Pariza. Kljub zahtevi italijanske vlade London in Pariz nista mogla svojega odgovora sporočiti Rimu pred 1. septembrom. Med tem so se v noči od 31. avgusta na 1. september pripetili incidenti na poljsko-nemški meji, incidenti, ki so pripravili Hitlerja, da je začel vojaške operacije proti Poljski. Odgovori, ki jih je dobila italijanska vlada, so bili v načelu ugodni tako s francoske, kakor z angleške strani in se je na francoski strani kljub prvim vojnim spopadom med Nemčijo in Poljsko pokazalo posebno zanimanje za možen razvoj duce-jeve pobude. Italijanska vlada je obvestila 2. septembra ob 10. kancelarja Hitlerja, da še obstoji možnost sklicanja konference, ki bi jo uvedlo premirje in ki naj bi miroljubno uredila spor s Poljsko. Hitler je odgovoril duceju preko italijanskega berlinskega poslanika, da ne odklanja a priori možnosti takšne konference, da pa želi poprej izvedeti, ali ima nota, ki sta jo Francija in Anglija vložili v Berlinu, značaj ultimata, češ da bi bilo v tem primeru vsako pogajanje jalovo, in ali lahko računa na 24urni rok, da se premisli in odloči o tej stvari. Italijanska vlada je ponovno stopila v stik z londonsko in pariško vlado in ju je 2. septembra ob 14. obvestila o Hitlerjevi zahtevL Proti večeru sta prispela iz Londona in Pariza odgovora glede gornjih vprašanj, toda z dodatkom, da Francija in Anglija v zvezi z novim dejstvom, to je z zasedbo poljskega ozemlja po Nemcih med 31. avgustom in 2. septembrom zahtevata kot osnovni pogoj za udeležbo na mednarodni konferenci evakuacijo zasedenega ozemlja. Spričo takšnega stanja je italijanska vlada le še obvestila -Hitlerja o gornjih pogojih in dodala, da misli, da ne more nadaljevati svoje akcije v tej stvari, razen, če drugače misli nemška vlada. Rim, 4. sept. AA. (Štefani) »Giornale d'Italia« komentira italijansko uradno poročilo o Mussolinijevi intervenciji za rešitev miru. List ugotavlja, da je Velika Britanija zahtevala takojšen umik nemških čet, ki so bile že prodrle, nato pa pravi, da je očitno, da Nemčija ni mogla zapustiti postojank, ki jih je bila že osvojila. Velika Britanija je vztrajala pri svojih zahtevah, in tako se zdaj »zaradi forme in procedure nahaja 200 milijonov ljudi v vojnem stanju«. Dalje pravi list, da bo zgodovina izrekla sodbo in ugotovila, kdo je odgovoren za sedanjo prenaglenost. Jasno pa je, da je fašistovska Italija vse storila, kar je le mogla, da obvaruje mir, in da je Italija izpolnila svojo dolžnost napram sami sebi in napram Evropi. To pa ne pomeni, da se bo Italija popolnoma umaknila, narobe, to pomeni, da bo Italija tudi poslej čuječno spremljala, dogodke, posebno glede varstva italijanskih interesov v želji, da tudi sama pripomore, da se doseže trajen mir. Važno italijansko pojasnilo Včeraj so italijanske radijske postaje objavile važno poislužbeno sporočilo lz Rima, ki pojasnjuje potek Mussolini jevega posredovanja za rešitev miru v dneh od 31. avgusta do 2. septembra tega leta ter dramatični potek dogodkov od objave nemških predlogov v četrtek 31. avgusta do Halifaxovih in Chamberlainovih izjav v soboto okoli osme zvečer, ko je javnost o Mussolinijevem predlogu prvič izvedela nekaj podrobnosti Sedaj je tudi v tem pogledu razčiščen usodni razplet pogajanj, ki so se vodila v prvi in deloma v drugi polovici preteklega tedna. Predvsem je sedaj ugotovljeno, kdaj je Mussolini nastopil s svojim posredovalnim predlogom: v četrtek 31. avgusta (in ne šele tik pred angleško in francosko odločitvijo v soboto, kakor se je domnevalo po Halifaxovih in Chamberlainovih izjavah). Tedaj je predsednik italijanske vlade sporočil angleški in francoski vladi, da bi, ako bi imel njun pristanek in z njunim posredovanjem tudi pristanek poljske vlade, sklical konferenco vseh štirih evropskih ve lesil In Poljske, ki naj bi v celoti prereše-tala položaj, ustvarjen z versajsko pogodbo, in določila nove pogoje evropskega sožitja. Angleška in francoska vlada — očividno v pričakovanju nemškega odgovora na poslednjo angleško noto, izročeno v Berlinu v sredo 30. avgusta zvečer — pa na to Mussolinijevo pobudo nista mogli odgovoriti pred 1. septembrom. Obe sta pristali na Mussolinijevo posredovanje. Med tem pa se je v noči od četrtka na petek že izvršil znani preokret, ki je nastopil po objavi nemrkih predlogov v četrtek ob 21. uri zvečer in se naslednjega dne zjutraj nadaljeval z nemško zasedbo Gdanska ter s prvimi vojaškimi operacijami na poljsko.nemški meji. Italijansko sporočile govori le o »obmejnih incidentih« in ne ugotavlja krivcev. Ker pa je bil odgovor angleške in francoske vlade pritrdilen, je italijanska vlada navzlic že začetim operacijam storila še poslednji poskus za rešitev miru: v soboto dne 2. septembra ob 10. uri zjutraj je sporočila Hitlerju, da bi se dal spor še vedno mirno urediti s sklicanjem konference petih velesil, ako bi se poprej zaključilo premirje. Hit. ler je izjavil, da tega italijanskega posredovanja ne želi v naprej odkloniti vedeti pa hoče, ali je poslednja angleško-franco-ska akcija (mišljeni sta tu demarši angleškega in francoskega poslanika v Berlinu) ultimativnega značaja, kar bi posredovanje onemogočilo, in ali se mu da na razpolago še 24 ur za razmišljanje o stavljeni ponudbi. Jz včerajšnjega italijanskega pojasnila je nadalje razvidno, da je italjanska vlada sporočila to Hitlerjevo izjavo angleški in francoski vladi v soboto 2. septembra ob 14. uri (torej z največjo naglico). Vsebina Hitlerjeve izjave in sporočilo te izjave angleški vladi nam razlagata, zakaj sta lord Halifax in Chamberlain v soboto okoli osme ure zvečer izjavila, da je zavlačevat nje nemškega odgovora na demaršo angleškega in francoskega poslanika, izvršeno v soboto dopoldne v Berlinu, »morda v zvezi s posredovanjem italijanskega ministrskega predsednika«. Anglija in Francija sta v soboto pozno zvečer torej še pred njuno nedeljsko ulti-mativno demaršo v Berlinu, odgovorili na italijansko sporočilo od 14. ure z novim pristankom na Mussolinijev predlog1; ker pa so bile že v teku vojaške operacije med Nemčijo in Poljsko, sta obenem zahtevali, naj Nemčija poprej izprazni zasedeno poljsko ozemlje. To je italijanska vlada v informativne namene takoj sporočila Hitlerju z opazko, da svoje posredovalne akcije brez drugačnega mnenja nemške vlade ne more več nadaljevati. Tu moramo še pri. pomniti, da sta Anglija in Francija dejansko (če tudi ne formalno) upoštevali tudi Hitlerjev rok 24. ur, ker sta ultimativno nastopili šele v nedeljo dopoldne z rokom do 11. ure. Tako je Mussolinijev predlog ostal brez rešitve in včerajšnje italijansko poislužbeno obvestilo je prineslo važno osvetlitev nekaterih neznanih točk, ne da bi se sicer kakorkoli dotikalo tudi vprašanja krivde. Te italijanske ugotovitve bodo gotovo tvo- rile zelo važen material v presoji usodnega razvoja dogodkov nekako od 30. avgusta do 3. septembra tega leta. 2e sedaj pa se zdi izven dvoma, da je Mussolini svoje posredovanje v zadnjem hipu pokrenil sam, da gre torej za njegovo osebno pobudo, kar ni brez pomena v presoji posledic nje. nega neuspeha, kakor smo mi na to opo-zoroli že v nedeljskem »Jutru«. Včerajšnje poislužbeno italijansko pojasnilo tvori važno dopolnilo sklepov italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta. Nemški listi sklepov Italijanske vlade ni so objavili, vsaj do vštetega 3. septembra ne. V osvetlitev nemškega stališča pa navajamo za zaključek komentar nemške polslužbene agencije »Les Nouvelles d*Al-lemagne«, namenjene inozemstvu, v od. stavku, ki se nanaša na Hitlerjevo izjavo o tuji pomoči v njegovem sedanjem boju: »Rajh se hoče boriti sam v tem boju. To seveda nikakor ne pomeni, da ne bo v vsej njeni vrednosti ocenil mednarodne konste-lacije, pod vidikom katere je bila vsmerje-na nemška zunanja politika. Nasprotno, nemško-ruski pakt je dal temu sistemu široko potencialno razširjenje. Nemško-rusko sodelovanje je popolno in dokončno. Ako upoštevamo, da sta se Francija in Anglija trudili, da bi si pridobili rusko so. delovanje predvsem zaradi tega, ker -sta smatrali rusko pomoč za nujno dopolnilo učinkovitosti njune politike obkroževanja, si lahko napravimo sliko o izgledih končnega uspeha sedanjega spopada. Zato ni brez podlage, ako se v Berlinu zavedajo ne le svoje pravioe, temveč tudi svoje moči.« Italijanska akcija v luči italijansko-nemske vojaške in zvezne pogodbe Sklep Italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta, da ne bo v nemško-poljskem sporu podvzela nobene vojaške pobude, so objavili francoski in angleški listi s poudarkom o italijanski nevtralnosti v nemško-poljskem sporu, obenem pa so izrazili svoje priznanje itaiijanski vladi in njenemu šefu Mussolini ju za vsa dosedanja mirovna prizadevanja. Enake ugodne odmeve italijanskih sklepov lahko zabeležimo tudi po poročilih iz vseh drugih evropskih prestolnic, kjer so sklepi italijanske vlade vzbudili splošno pozornost. Nekateri francoski listi pa so se pri tem dotaknili tudi vprašanja, ali je italijanska odločitev v skladu z italijansko-nemškim paktom prijateljstva in zveze med obema državama, podpisanim 22. maja tega leta, in na to vprašanje odgovarjajo pritrdilno, čl. 2 tega pakta se namreč glasi: »Ako bi bili skupni interesi visokih podpisnic ogroženi po kakršnihkoli mednarodnih dogodkih, se bosta takoj zatekli k pogodbi in ukrenili potrebne ukrepe za varstvo svojih interesov. Ako bodo varnost ali drugi interesi ene izmed podpisnic ogroženi od Zunaj, bo druga podpisnica nudila Ogroženi stranki vso svojo politično in diplomatsko podporo, da se ta nevarnost odpravi.« Sklepi Italijanske vlade so bili, kakor znano, objavljeni istočasno s Hitlerjevo zahvalo Mussoliniju, v kateri ie tudi naslednji stavek: »Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za diplomatsko in politično podporo, ki ste jo zmerom nudili Nemčiji m njenim pravicam.« Iz tega sledi, da je bila doslej izčrpana šele prva faza nemško-poljskega, spora v smislu čl. 2 pogodbe. Prvi stavek tega člena je bil očividno uporabljen že o priliki razgovorov, ki sta jih imela grof Ciano in Ribbentrop v Solnogradu in nato še s Hitlerjem v Berchtesgadenu. Dosedanji razvoj konflikta bi obe državi potemtakem smatrali šele za primer, ki ga predvideva čL 2 pogodbe. Na nadaljnji razvoj konflikta in njegovo morebitno razširjenje v splošno vojno pa bi se nanašal čl. 3. pogodbe, ki predvideva avtomatično vojaško pomoč obeh pogodbenic, »ako bi se v nasprotju z željami in upi visokih podpisnic zgodilo, da bi se ena izmed podpisnic zapletla v vojno s kako drugo državo ali z drugimi državami«. Iz tega bi se dalo tudi nadalje izvajati, da Italija in Nemčija sedanjih operacij na poljsko-nemški meji še ne smatrata za vojno, temveč za lokalno borbo v smislu Hitlerjevih izjav pred rajhsta- gom 31. avgusta tega leta, da bo namreč Nemčija svojo začeto borbo, s Poljsko toliko časa nadaljevala, dokler se ta ne ukloni. V takem stadiju so potemtakem tudi še vedno mogoče posredovalne akcije, kakor jo je podvzel Mussolini, ker bi tudi te akcije še vedno spadale v območje »di. plomatske in politične podpore«, o čemer govori nemško-italijanska pogodba. Med tem je nastopilo tudi že stanje, ki ga predvideva ČL 3 pogodbe: Nemčija se je namreč zapletla v vojno s tremi drugimi državami. Uporaba čl. 3 pogodbe bi torej označila nastop nove faze. Doslej se to ni zgodilo. Toda med tem je izvršil Mussolini posredovanje, ki je bilo časovno izvedeno po drugi in pred nastopom tretje faze. Vprašanje je sedaj, v koliko bi mogla ta italijanska akcija vplivati na tolmače, nja obveznosti, katerih pomen seveda ne more izhajati samo iz besedila, temveč tudi iz duha pogodbe. Italija se vedno posreduje v Berlinu Berlin, 4. sept. o. V javnosti je zbudilo pozornost, da je imel italijanski poslanik Attolico nad pol ure dolg razgovor s kan-celarjem Hitlerjem. Mislijo da je ta obisk v zvezi s prizadevanjem Italije, da bi kljub izbruhu vojne skušala doseči pri Hitlerju, da bi se vendarle rešil mir. Prav tako je značilno, poudarjajo danes na nemški strani da bi bila nemška vlada pripravljena pričeti pogajanja s Poljsko, če bi jih poljska vlada zahtevala preko kake nevtralne države. Na zapadu računajo z italijansko nevtralnostjo Rim, 4. sept. o. Na merodajnih mestih naglašajo, da se Angliji in Franciji ni posrečilo zaplesti Italijo v vojno proti Nemčiji. V Rimu smatrajo angleška in francoska prizadevanja za dokaz, da Italija ne bo napadena niti od Francije niti od Anglije. Pojavlja se edino le vprašanje, kaj se bo dogodilo, kadar bo Nemčija zahtevala pomoč Italije. Drugo je vprašanje, ali bo Nemčija zahtevala uporabo italijanskih luk za svoje podmornice, Id jih gotovo ima tudi v Sredozemskem morju. Diplomatski krogi v Rimu poudarjajo, da računata Francija in Anglija s popolno nevtralnostjo Italije. Dr. Beneš Chamberlainu London, 4. sept. o. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je poslal ministrskemu predsedniku Chamberlainu brzojavko, v kateri izraža v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh Čehov in Slovakov simpatije in zahvalo za postopanje Anglije v teh usodnih časih. Sklicanje belgijskega parlamenta Bruselj, 4. septembra. AA. Vlada je sklenila, da se skliče parlament za jutri v torek. Tajna radijska postaja v Kanadi Ottavva, 4. sept. c. Kanadska policija je odkrila 30 tajnih nacionalno socialističnih celic in je izvršila 70 aretacij. Zaplenjena je bila tajna radijska oddajna postaja s šifriranimi dokumenti. Vojaška amnestija v Nemčiji Berlin, 2. septembra. AA. Vodja rajha je izdal široko amnestijo za vojaške obveznike. Oproščajo se zaporne kazni za 6 mesecev ter denarne kazni do določene meje. Dalje se odpuščajo vse kazni, ki ne znašajo več kakor 3 mesece. Kazenski postopki, ki so še v teku, in od katerih ni mogoče pričakovati kakšnih težjih kazni, se ustavijo. Od amnestije so izvzeti zločinci, vojaški begunci, uporniki in podobni elementi. 2o.ooo rezervnih policistov v Londonu London, 2. sept. c. Vpoklicanih je Mlo 20.000 rezervnih policistov, ki so se prijavili danes v Scotland Yardu. Konzuli pri banu dr. šubašiču Zagreb, 4. sept. o. Ob 10. dopoldne je obiskal zagrebški konzularni zbor bana dr. Šubašiča. Prišli so vsi tuji konzuli razen argentinskega, ki je na potovanju. Novega bana je pozdravil v veliki dvorani banske palače v imenu konsularnega zbora italijanski generalni konzul Giovanni Gobbi. Beograjski jesenski veiesejem odgoden Beograd, 4. sept. br. Beograjski jesenski veiesejem, ki bi se moral otvoriti 7. t nu, je bil odgoden za nedoločen čas. Sodijo, da bo otvorjen ob koncu septembra. Nove poštne znamke Beograd, 4. sept. br. »Službene novine« so danes objavile odredbo poštnega ministra, po katerem pridejo v kratkem v promet nove poštne znamke. Znamke s spomenikom Neznanega junaka na Avali bodo izdane v vrednosti po 1, 1.50, 2 in 3 din z dodatki po 0.50, 1, 1.50 in 2 din. Ta serija znamk bo izdana v 600.000 izvodih. Dodatki bodo šli v korist Združenja vojnih invalidov. Avstralija—Amerika 2:2 Forest Hiti, 4. sept. c. V nadaljevanju finala za Davisov pokal je danes Avstralec Quist premagal Američana Riggsa po dramatični borbi v petih setih 6:1, 6i4, 3:6, 3:6, 6:4. Zadnji single Bromwich-Parker je ob zaključku redakcije še v teku. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno v vsej državi, nekoliko dežja v južnih krajih. Ponekod jutranje megle. Naši kraji in ljudje Novi kolodvor v Gornji Radgoni je bil v nedeljo svečano izročen svojemu namenu Gornja Radgona 4. septembra Dolgoletna želja vsega obmejnega prebivalstva v območju Gornje Radgone je bila v nedeljo izpolnjena. Po 27 letih je bila majhna lesena baraka, ki je služila za železniško postajo, izpodrinjena z novim postajnim poslopjem, ki je bilo slovesno otvorjeno. Že takoj prva leta po prevratu se je začutila nujna potreba zgraditve novega obsežnega postajnega poslopja. Po vojni je postal obmejni trg Gornja Radgona središče vsega gospodarskega razvoja gornjega dela Prlekije, Apačke kotline z delom Slovenskih goric in gornjega dela Prekmurja. To tujno potrebo je uvidel že takoj prva leta bivši napredni občinski odbor z županom dr. Lenartom Boeziom na čelu ter po-krenil akcijo za postavitev novega postajnega poslopja že ob koncu leta 1924. Že prej velik obmejni promet, ki je naraščal oid leta do leta, se je z dograditvijo nove železniške proge Ormož—Ljutomer še znatno povečal. Dolgih 15 let je tekla huda borba in odločujoči činitelji so končno vendarle uvideli upravičene težnje obmejnega prebivalstva. Pričele so se izdelave številnih načrtov in vrstile so se komisija za komisijo, ki so ogledovale stavbišče ter primerjale načrte, kar vse je stalo težke tisočake, tako da bi za ta denar lahko stalo v Gornji Radgoni gotovo dvakrat tako veliko postajno poslopje. Do prevrata se je ves promet, osebni, kakor tovorni, vršil preko Radgone onstran meje, kjer so velika skladišča in prostori W nakladanje robe, medtem ko je v Gornji Radgoni služila vsem potrebam le majhna lesena baraka, katero je dal postaviti leta 1912 okrajni cestni zastop s takratnim Občinskim odborom m županom, sedaj že pokojnim Clotarjem Bouvierom. Ta baraka. je služila le osebnemu prometu kot postajališče, dobila pa je takoj po vojni va-Sno nalogo obmejne postaje. V tej baraki so bili nameščeni vsi uradi, postajni, carinski, policijski, veterinarski in za prometno Osebje. Občinstvu je bila na razpolago le majhna čakalnica, ki pa ob količkaj večjem navalu ni nudila dovolj strehe in so bili potniki čestokrat izpostavljeni vremenskim neprilikam. Započeto akcijo za novo postajno poslopje leta 1924 so podpirali vsi trgovski m obrtniški krogi, ki niso odnehali, dokler niso bile upravičene težnje vsega obmejnega prebivalstva uresničene. Odločujoči či- nitelji pri generalna direkciji so zaradi neprestanih intervencij uvideli potrebo ter odobrili načrt za zgradbo novega postajnega poslopja, ki je bil četrti po vrsti. Kot začetni kredit v lanskem letu je bil odobren znesek 835.000 din, s katerim je bil začetek gradnje omogočen. Takratni železniški direktor dr. Aleksander Fatur je zastavil svoj vpliv in zasadil lopato za temelje te ponosne obmejne stavbe. Zaradi nasipine je bilo treba stavbišču dati čvrst temelj, kar je stalo težke tisočake. Toda trud vseh, ki so se za stvar zavzeli, ni bil zaman in v nedeljo 3. t. m. so bile uresničene vse želje obmejnega prebivalstva, ki se je s hvaležnostjo polnoštevilno udeležilo tega pomembnega čina, za katerega je izvršil priprave tajnik železn. direktorja g. Vladimir Tominc. K sprejemu so se zbrali na postaji občinski odbor, šolska mladina z učiteljstvom, odposlanstvo Sokola ter FO in DK v krojih, gasilci in številno občinstvo. Ko je prispel opoldanski vlak s 15-minutno zamudo okrašen na okrašeno in razsvetljeno novo postajo, je železničarska godba »Drava« iz Maribora zaigrala koračnico. Troje dece s šopki je nato pozdravilo bana dr. Natlačena, škofa dr. Tomažiča in železniškega direktorja inž. Kaučiča. V imenu občine je pozdravil goste obč. svetnik Joža Hra-stelj, ki je opisal dolgoletno borbo za to prepotrebno pridobitev. »Drava« je zaigrala državno himno. Sledil je govor železniškega direktorja inž. Kaučiča, ki je orisal potrebe in pomembnost te stavbe za obmejni promet. Ko je lavantinski vladika dr. Tomažič blagoslovil kraj, poslopje in prebivalstvo, je inž. Kaučič otvoril postajo ter jo izročil svojemu namenu, nakar je sledil ogled poslopja. V pritličju so pisarne za postajenačelnika, prometni urad, carinarnico, veterinarski urad in policijo, vesti-bul z garderobami in stranišči, v nadstropju pa stanovanje za postajenačelnika in prometnega uradnika. Sledil je banket v posojilnični dvorani. To priliko je izkoristilo tudi odposlanstvo vasi Grlave pri Ljutomeru, ki se je zglasi-lo pri železniškem direktorja Kaučiču ter mu tolmačilo težnje in potrebe prebivalstva štirih vasi v okolici Grlave za postavitev postajališča v vasi Grlava med postajama Ljutomer in Veržej. Inž. Kaučič je obljubil svojo pomoč in vpliv, če bodo dani vsi pogoji in utemeljitve nedavno vložene pismene prošnje. Konec mezdnega gibanja pri KID Delavstvo pridobi letno tri in pol milijona din Jesenice, 4. septembra Tudi KID je po zgledu ostalih velikih industrij v Sloveniji na zahtevo strokovnih organizacij zvišala svojemu delavstvu mezde., Dolgo so tekla pogajanja predno je prišlo do uspešnega zaključka. Dne 2. julija t. L so delavske organizacije predložile podjetju KID svoje zahteve za spremembo kolektivne pogodbe in tarifne lestvice. Svoje zahteve so utemeljevale z novo nastalimi okoliščinami pri delu in z znatnim porastom cen življenjskih potrebščin. Razgovori so se vršili pretrgano in je 31. avgusta prišlo do uspeha, s katerim je delavstvo doseglo delno svoje zahteve. Po novem bo imelo delavstvo KID na Jesenicah in Javorniku sledeče mezde: skupina VIII. din 70.40, VII. din 62.40, VI. din 56.—, V. din 52.80, IV. din 50.40, III. din 47.20, II. din 44.80, I. din 42.40. Ženske prejemajo sledečo mezdo: skupina II. din 32.—, I. din 29.60, mladoletni pa: skupina II. din 23.20, I. din 20.80. To je dnevna mezda za osemurni delov-jnik. Osebna vsposobljenostna doklada se je zvišala od sedanjih 15% na 30%, dosedanje povprečje pa je bilo zajamčeno z 8%, sedaj pa se je to povišalo na 15%. Delavstvo je imelo v smislu sporazuma od 31. 'decembra 1931 7 praznikov v letu. Sedaj se je število praznikov zvišalo za 2. Vsi prazniki se plačujejo z zakonitim 50% pribit-kom, odslej naprej pa se bo sv. večer od 22. ure dalje, 25. december, velikanočna nedelja, binkoštna nedelja plačeval s 100% pribitkom. Tudi plačani delavski dopusti so se zvišali in bodo sledeči: po 1 letu zaposlitve 1 dan plačanega dopusta, po 3 letih 2 dni, po 5 letih 3 dni, po 10 letih 6 dni, po 15 letih 9 dni, po 20 letih 10 dni, po 25 letih 12 dni. Poleg tega so se spremenile tudi nekatere druge obratne določbe za posamezne oddelke, ki so vse v prilog delavstva. Tudi glede skupin se je zadeva uredila. V splošnem pa so se pri tem sporazumu uredila še nekatera druga pereča vprašanja, ki so manjšega značaja, toda v gotovih primerih vendar pomembna za delavstvo. Vse pridobitve, ki jih je delavstvo pridobilo s tem novim sporazumom, znašajo okoli tri milijone 500.000 din letno. Vso akcijo tega gibanja so vodile strokovne organizacije, na čelu pa je bila Narodna strokovna zveza, ki ji gre v tem primeru vse priznanje. V splošnem se pa vidi, da je Narodna strokovna zveza od podpisa zadnje kolektivne pogodbe z dne 24. februarja 1937 storila mnogo koristnega za delavstvo in izvedla precej akcij, od katerih je imelo vse delavstvo velike koristi. Iz vsega tega sledi, da je mezdno gibanje, za katerega je dala pobudo Narodna strokovna zveza, končno uspelo in so se delavski pogoji precej izboljšali, za kar se ima delavstvo zahvaliti tudi vodstvu obrata, ki je pravilno razumelo delavske težnje in potrebe. Kočevski dijaški dom bo spet odprt Za zmerno ceno dobijo dijaki dobro preskrbo Kočevje, 4. septembra C) kočevskem dijaškem domu in njega gospodarskem stanju je »Jutro« že opeto-vano poročalo. Po prevzemu nemškega »Studentenheima« se je dom dolga leta lepo razvijal in v letih 1925—35 odplačal lepe vsote dolga. V šolskem letu 1936/37 pa je prišlo do ponovne ukinitve 5. gimnazijskega razreda, kateremu bi sledili še ostali višji razredi. Sledeče šolsko leto je bil nato res ukinjen 6. razred. Sicer je bila z lanskim šolskim letom višja gimnazija spet vpostavljena, toda postopno, tako da ima letos kočevska gimnazija prvih 6 razredov, ostala dva bosta pa sledila — če bo dovolj dijakov. To žongliranje s kočevsko gimnazijo je zadalo hude udarce dijaškemu domu. ki je moral zapreti svoja vrata. Seveda so k temu pripomogli še številni drugi vzroki. Letos je bil že dvakrat postavljen prisilni upravitelj, in sicer od strani mestne hranilnice v likvidaciji in mestne občine. Ker se je odbor dijaškega doma odločil, da ga z letošnjim šolskim letom spet odpre, je bila prisilna uprava takoj ukinjena in ne bo prišlo do nikake dražbe Javna dražba premičnin, ki bi se imela vršiti dne 18. avgusta na licu mesta, je bila v zadovoljstvo obeh strank likvidirana. Tako bodo letos prostori dijaškega doma iznova izročeni svojemu namenu. Dijaki bodo imeli v domu za zmerno ceno vso oskrbo, pedagoško nadzorstvo in pomoč pri študiju. Seveda za letos še od daleč ne moremo pričakovati števila gojencev, ki ga je imel dom včasih, ko jih je oskrboval do 100 in še več To pa zato ne, ker se dom šele iznova otvarja, ker ima gimnazija samo prvih 6 razredov in ker je še v teh manj dijakov ko za časa popolne gmnazije. Vendar se dijaki že od raznih strani prijavljajo in upati je, da se bo dom spet lepo razvijal. Odgovorni činitelji društva »Dijaški dom« bodo morali skrbeti, da se bo vršilo poslovanje doma v redu in da bodo dijaki imeli res svoj pravi dom. Tako bo še najhitreje prišlo do nekdanjega dotoka dijakov bodoče popolne kočevske gimnazije. Gospodarska plat doma bo ostala sicer še vedno aktualna, ob ugodni priliki se bo pa mogoče vendarle našel kak izhod iz zagate. Zaenkrat bi bilo zelo nujno, da se sedanji ozki okvir odbora in društva »Dijaški dom« razširi in pritegne k sodelovanju nove, dela voljne ljudi. Nanovo odprtemu dijaškemu domu želimo mnogo uspeha pri njegovem delu za dobrobit slovenskega dijaštva! Lep napredek v Dolenjskih Toplicah Dol. Toplice, 4. septembra Nadležni revmatizem, ki posebno pozimi tako rad pokaže vso svojo silovitost, me primora, da malone vsako leto obiščem kakšno zdravilišče. Obiskal sem že več naših zdravilišč, domačih in hrvatskih. Tudi v Dol. Toplice pridem večkrat, ker mi ta voda še nekako najbolj ugaja. Vodo samo kot tako moram prav pohvaliti, a skoro vse drugo je potrebno graje, ker bi kopališki in zdraviliški kraj pač moral nuditi kopališkim gostom vse kaj drugega, kakor jim nudi zdaj. Tudi glede snage bi moralo biti drugače. Vendar moram v pohvalo omeniti, da se v tem oziru že obrača na boljše. Okolico zdravilišča prav v tem času popravljajo pari izlivu tople vode. Tu de- lajo prav ličen bazen. Dohod k temu ljudskemu kopališču bo popolnoma preurejen. Kakor trdijo, bodo tudi strugo potoka, ki je zlasti ob hudi vročini zmerom suh, preuredili, kar je res nujna potreba. Ker kopališki gostje nimamo razen kopanja in večnega slačenja in oblačenja drugega dela, si kaj radi, da nam mine čas, ogledujemo dela, ki se vrše. Kot gospodarskega človeka me tudi zanima, koliko stane ena ali druga reč in koliko za služijo tukaj delavci in vozniki. Zelo me je presenetilo, ko sem izvedel, da se za dela okoli lepšanja kraja zelo zanimajo domačini, ki žele, da se povzdigne zdravilišče ter da k temu delu pripomorejo tudi občinski odborniki. Tako je g. župan, kakor pravijo, z drugimi vozniki vred prav pridno dobavljal in prevažal pesek. Neki drugi občinski odbornik, ki je trgovec, preskrbuje cement in dovoz cementnih cevi in drugih potrebščin za zgradbo. Tudi to, da so zaposleni pri delu sami domačini, je lepo, ker se s tem zmanjšuje brezposelnost. Tako je banovina, ki izvršuje dela ljudskega kopališča in perišča, kakor tudi občina, ki ureja ulico iz občinskih doklad namenjenih za povzdigo tujskega prometa, storila hvalevredno delo za napredek zdravilišča. Kopališki gost Dvorni svetnih Mihael Gabrijelčič 85 letnik Res ne bi bilo lepo, če bi prezrli nov življenjski mejnik g. Mihaela Gabrijelčiča, dvornega svetnika vrhovnega in kasacijske-ga sodišča v pokoju. G. Gabrijelčič, eden najstarejših in najuglednejših slovenskih pravnikov, je 1. septembra praznoval 85. rojstni dan. Življenje in delo tega odlične- ga akademskega starešine smo opisali pred 5 leti ob njegovi 80-letnici, ko smo tudi poudarili, da si je jubilant, odkar biva v Ljubljani, pridobil mnoge simpatij in iskrenih prijateljev v vseh krogih. Kljub visokim letom je g. dvorni svetnik kot sin krepkega kmetskega rodu iz Soške doline vedno čvrst in vzravnan, da so ga vsi prijatelji iskreno veseli. Želimo gospodu jubilantu, ki je bil poleg drugih zasluženih priznanj letos počaščen tudi s častnim članstvom društva »Pravnika*, še nadalje mnogo zdravja in sreče/ Fran Zajec f Ljubljana, 4. septembra Številne prijatelje in znance je davi presenetila vest, da je ob 8.45 na svojem domu na Privozu 12 po kratkem, a hudem trpljenju umrl optik in lastnik znane trgovine z optičnimi predmeti in urami g. Fran Zajec, star 62 let. Pokojnik spada brez dvoma med najvidnejše predstavnike naše trgovine in obrti. Njegovo podjetje, ki ga je ustanovil leta 1900., je bilo prva slovenska trgovina z optičnimi predmeti v Ljubljani. Od kraja je imel lokal na Starem trgu 28, potem pa dolga leta na Starem trgu 9, od koder se je lani preselil v Stritarjevo ulico. Mnogo se je udejstvoval v stanovskih in strokovnih organizacijah. Bil je odbornik in podpredsednik Združenja optikov in urarjev ter predsednik izpitne komisije. Pred leti je bil imenovan za ljubljanskega meščana. Podlegel je pljučnici. Pogreb Franca Zajca .ki ga ohranimo v najlepšem spominu, bo v sredo ob 17. iz hiše žalosti na Privozu na pokopališče k Sv. Križu. Preostalim naše iskreno sožaljel Stroga in poštena netvralnost Bolgarije Beograd, 4. septembra, r. »Politika« objavlja poročilo svojega sofijskega dopisnika o vtisu, ki ga je naredila na bolgarsko javnost vest, da sta tudi Anglija in Francija stopili v vojno. Vtis je bil tem večji, ker so bili v Bolgariji splošno prepričani, da se bo dala vojna še v zadnjem hipu preprečiti. Kljub temu je prebivalstvo v Sofiji in ostali Bolgariji ohranilo popoln mir Ponedeljski list »Duga« slika stališče in razpoloženje Bolgarov v uvodniku, v katerem med drugim pravi: »Nova velika vojna, ki se je začela, je našla Bolgarijo oddaljeno od vojnega ognjišča. Bolgarija bo ostala pri svojem stališču stroge in poštene nevtralnosti. Ona v tem trenutku nima nikakih obveznost! proti nikomur. Zato ni prisiljena podpirati nobenega sprtih taborov. Bolgarija je zedinjena v svoiih nacionalnih težniah in bolgarski narod je. kakor jp vsem dobro znano, iskreno vdan miru. M; upamo in verujemo, da bo vlada vztraiala ori svojem sedanjem staVšču. ker je sotovo. da bo ?amo na ta način zraa«'q pravica Tako bo nagrajeno bolgarsko potrpl:enie. Ohranimo vsi tudi v naprpi dosedanii mir, ker bo to za nas najbolj koristno.« Kongr-«** ^«npoljska božja pot, slavna čenstohova je v ognju in dimu vojnega požara prešla v nemško oblast. Mesto leži z 232 km od Varšave in šteje nad 80.000 prebivalcev. V tem »poljskem Lur(Ju«, ki ima največjo cerkev v vsej Poljski, je tu. cM močno razvita industrija, tako da mu dajejo značilno obeležje ne le zvoniki cerkva, marveč tudi številni tovarniški dimniku Največja znamenitost čenstofrove sta cerkev in samostan pavlincev na Jasni gori. Jasna gora je komaj nekoliko višja od ljubljanskega Rožnika, leži pa tako, da obvladuje vso bližnjo okolico. Cerkev je bila zgrajena v 14. stoletju v gotičnem slogu, ko pa je L 1690 zgorela, so jo prezidali v baročno stavbo. V eni izmed kapel tega veličastnega božjega hrama, ki je še ohranila gotični značaj, imajo v oltarju »čudodelno podobo Matere božje«. O nji pripoveduje legenda, da jo je naslikal sveti Lu-kež. Beli meniki radi pripovedujejo tujcu o čudni usodi črne Madone z Jezuščkam, Baje so jo imeli pri sebi menihi v libijskih puščavah. Nato je prispela v Carigrad, odkoder so jo križarji prenesli na Poljsko. Kakor koli je že, slika rasiodeva častitljivo atajrost. Marija ima na obrazu dve zarezi, o katerih pripovedujejo, da potekata od husitskega bodaJa. Poljsko ljudstvo veruje, da je čenstoihov-eka Marija čudodelna. Zidovi kapele so kar pokriti z darovi hvaležnih romarjev. Toliko src iz medi in celo iz dragih tvarin je tu, toliko drugih simbolov utešenih in neu. tešenih človeških želja, da tiče drug ob drugem kakor mozaiki. Med darovi je tudi poveljniška palica kralja Jana Sobiesfke-ga, ki je osvobodil Dunaj od Turkov. Poljski kralji in kraljica so pogosto obi-Skavali Jasno goro. V lepem in bogato opremljenem samostanu so imeli svoje posebne sobe. Tako se je z versko tradicijo počasi zvezala tudi nacionalna. Po razdelitvi Poljske, v stoletju zatiranja in preganjanja Poljakov, je postala čenstohova tudi nacionalna božja pot. Saj je s cerkvi, jo in samostanom na Jasni gori združene ptnscej narodne zgodovine. Ustanovitelj samostana je bil kralj Ladislav Jagiellonski; tn je bila znamenita trdnjava, v kateri se je prior Kordecki uspešno upiral navalu Švedov L 1655. Tudi v Sienkiewiczovih ro. manih najdemo prizore iz bojev za Jasno gora Sleherno leto prihajajo v čenstohovo Bto-tisoči poljskih romarjev. V glavnih dneh, t. ju med Velikim in Malim šmarnom se zbere okrog Marije čenstohovske do 300.000 ljudi iz vseh krajev Poljske. Mnogi so celo iz oddaljenih krajev prihajali peš. Ta romanja so bila znamenita z narodopisne strani, saj so se kazale originalne, slikovite narodne noše vseh poljskih rodov. Dotok romarjev je prinašal čenstoho. vi znatno bogastvo in samostanska zakladnica ima zlata in draguljev neprecenljive vrednosti. L. 1901 so dali menihi zgraditi nov stolp, ki meri 92 m in je najvišji na Poljskem, Letos so prispeli »romarji«, kakršnih ni čenstobova že dolgo videla, in po nekaterih še nepotrjenih vesteh so čudodelno Marijo le s težavo rešili iz goreče cerkve. Za srca vernih Poljakov je izguba čenstohove bridek udarec. Prof. Burddiardt zapustil Gdansk Komisar društva narodov v Gdanska, prof. Burckhardt je dne 1. septembra zvečer ostavil Gdansk in se odpeljal v Kovno. Preko Ride bo odpotovati naravnost v London. Merilec za dve stotisočinki —m Švedski inženjer Abramson je v Eskil-stuni, švedskem »jeklenem mestu«, zgradil instrument, ki mu je dal ime mikro-kator in s katerim lahko točno izmeri najmanjše stvari nad »velikostjo« dveh stotisočink milimetra. Instrument temelji na preprostem principu in je velike važnosti za rabo v industriji. General Gameta Smrtna nesreča nemške odprave v Ameriki Iz Lime prihaja vest, da sta se smrtno ponesrečila dva člana nemške ekspedicije v Ande, inomoški univ. prof. dr. Kinze in neki Švicar. Hotela sta splezati na neki vršac And, pri tem pa ju je posnel snežni plaz, ki je oba treščil v globočino. General Gort Spregovorili so topovi • • • Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson prihaja v kancelareko palačo, da izroči Hitlerju odgovor londonske vlade Sliace iz Londona Evakuacija šolske mladine s plinskimi maskami Zanimanje samo za vojno Evakuacija angleške prestolnice, ki se je začela minuli petek, se z vso naglico do-vršuje. Od petka zjutraj dalje so rekviri-rana vsa prevozna sredstva: železnice, avtomobili in podzemska železnica samo za transporte iz mesta. Na nekaterih progah, ki drže iz Londona, so železniški promet za tri dni zaprli. Šolske otroke so odpeljali iz mesta v zaključenih skupinah. Vsak transport je prejel pred odhodom rezervno racijo živil, plinske maske in garnituro perila. Otroci, ki še ne obiskujejo šole, so ostali v oskrbi in spremstvu mater. Izpraznjevanje mesta se je začelo na vzhodnem delu prestolnice. V ta namen je poslovalo 160 avtobusnih postaj, s katerih odhajajo transporti vsakih deset minut. S pomočjo teh ukrepov upajo, da bo mogoče London izprazniti v glavnem že do nedelje. Prizori na ulicah kažejo od ure do ure bolj nazorno sliko vojnega časa Vse kletne prostore, zaklonišča in pritlična stanovanja oblagajo z vrečami peska. Straže proti napadom iz zraka se čedalje bolj množijo. Na ulicah in trgih je videti vedno več uniform. Obisk prireditev se v zvezi z evakuacij-skimi odredbami silno krči. Tako je n. pr. obiskalo v sredo razstavo za radio samo 200 oseb, dočim je imela razstava prej povprečno 50 tisoč obiskovalcev dnevno. Takoj za otroci bodo odpeljali iz Lo>« dona bolnike. Londonska borza bo od L septembra dalje zaprta. Kdaj jo bodo pet odprli, bodo oznanili po radiu. Poslovno življenje v Londonu Poslovno življenje v Londonu je skoro popolnoma zamrlo, samo v vojnih industrijah delajo s polno paro. Vse angleške banke že nad teden dni izgotavljajo svoje listine v treh prepisih. Lloydsova banka je zadnje dni poslala v London nad 40 milijonov dolarjev gotovine. Ta vsota predstavlja železno rezervo, ki mora v vojni dobi ostati nedotaknjena. Pisma iz Anglije pod cenzuro V Angliji je vsako v inozemstvo namenjeno pismo podvrženo vojaški cenzuri. Železniški promet v Italiji bo skrčen Kakor poročajo iz Rima, se bo železniški promet v Italiji z dnem 5. septembra skrčil za polovico normalnega prometa. Takisto bo skrčena najmanj na polovico vsa obalna plovba. Zemljevid Siegfriedove Črte Črtkana polja kažejo obrambne utrdbe, črna pa podzemske trdnjave Novi rudniki v Runtuniji V rumunskem ozemlju Ramnic-Sarat v bližini hriba Purcel so odkrili ležišča svinca in cinka. Ležišča so dovolj bogata, da se bo izplačalo intenzivno izkoriščanje tega ozemlja. V tem kraju so odkrili celo ostanke starih peči. v kakršnih so časih topili kovine. Lastniki zemljišč so že začeli kopati rudo. Odvažajo jo v Transilvanijo, kjer se že gradi topilnica. Trije inženirji, ki so več let raziskovali teren sodijo, da se nahajajo v tem kraju tudi sloji zlate rude. Njih poglavitno delo je zdaj posvečeno raziskovanju tega vprašanja. Pariz z balonsko oporo Potem ko so sto in stotisoči prebivalcev Pariza ostavili francosko prestolnico z vlaki in avtomobili, so vojaške oblasti obdale mesto z balonsko zaporo, ki naj ščiti mesto pred letalskimi napadi. Nov ruski poslanik v Berlinu Za novega poslanika pri berlinski vladi je moskovska vlada imenovala diplomata Škvarčeva. Dosedanji ruski poslanik pri nemški vladi Merekalov bo premeščen drugam. Poljsko topništvo na poti proti za-padnemu bojišča Smrt predsednika agencije „Domeiw Iz Toki j a poročajo, da je umrl predsednik znane časopisne agencije »Domei«. ki je učakal starost 56 let. Zadela ga je kap. Lansko leto v decembru ga je japonska vlada imenovala za senatorja. Postani in ostani član i Vodnikove družbei ANEKDOTA O angleškem pisatelju in duhovniku Lawrenceu Streneu je bilo splošno znano, da zelo slabo ravna s svojo ženo. Navzlic temu je imel besedo o »ljubezni in zakonski sreči« pogostoma na jeziku. V družbi z znamenitim igralcem Garrickocn se je povzpel nekoč celo do izjave: »Možu, ki ne nastopa pred ženskami kot gentleman, bi morali zažgati hišo pred nosom!« Vse je bilo presenečeno nad takšnim hinavstvom in nihče ni našel besede, samo Garrick je menil: »Gotovo ste zelo visoko zavarovani zoper požar!« VSAK DAN ENA Kako ti je všeč novi poklic bolničarke?« »Nimam posebne sreče. Bolniki so ljubosumni na zdravnika in odklanjajo narkozo«. (»Marc Aoreiio«) pregled Vojna in kultura Dejstvo, da so veliki evropski narodi zopet prekoračili Rubikon miru in prešli v vojno stanje, bo imelo nedogledne posledice za kulturno življenje. Zakaj vojna je v naših časih vojna vsega in za vse; v nji se ne odločuje samo bodoča politična g<;ogiafija Evrope, marveč tudi bodoča smer vsega kulturnega in civilizacijskega razvoja, že nekaj let so izjavljali mnogi odgovorni državniki, da bo v bodoči ev ropski vojni šlo za. razvoj ali propad za^-padne civilizacije: odločitev, ki je sedaj že prepuščena topovom in bombam. V krvavih meglah nastopajočega vojnega razdobja se bo s strahotnimi krči porajal nov svet; njegova oblika še leži v »teminah bogov«. Ali ima v takem prelomnem razdobju, ko so prav vse vrednote prepuščene odlo. čitvi elementarnih sil, ki vodijo zasovra-žene narode, še kakšen smisel to, kar je v službi stvarjajočega in uživajočega duha? Ali je v viharjih .časa še kaj prostora za. poe -ijo in umetnost ? V starejših dobah so bila ta vprašanja manj pomembna, ker niso poznali tako obsežnih in tako splošnih vojn, kakor so današnje, že za napoleonskih vojn so se začeli zaskrbljeni kulturni delavci vpraševati o smislu in značaju njihove službe pod vlado Marsa. Stari rek »Inter arma silent Musae« so si raz. lagali tako, da v vojnem času ni ne umetnosti ne znanosti. Svetovna vojna je le še bolj potrdila, da sodobna vojna ne dopušča umetnikom in znanstvenikom drugega dela, kakor je delo v službi domovine. Beseda ima samo še en smisel: da podpira dejanje, vse drugo je tem bolj nesmiselno, čim daljši in težji so boji. Ce bo katerim dr:šavam omogočena trajna nevtralnost, bo tu še ostalo nekoliko »stare« kulture in nadaljevalcev- njenih tradicij. Vloga teh narodov in držav utegne biti tako blagodejna, kakor je bila med svetovno vojno kulturna vloga Švice, ki je sredi viharnih razprtij in zasovraženih kulturnih taborov, m€'d katerimi so bili porušeni vsi mostovi, varovala doba evropske kulturnosti. Koliko bodo taki »kulturni otoki« mogoči v sedanji dobi, je kajpak še močno nejasno. Vse. kako bo za bodoče oblike kulturnega ln civilizacijskega življenja odločilno to, kar bo šlo skozi visoki ogenj vojne, in končni rezultat neizmerno tragičnega spopada se bo neizprosno vsilil vsemu evropskemu človeštvu. Za poezijo in umetnost je dejstvo nove, velike vojne ogromnega pomena. Le-ta ni saino v tem, da bo sedaj nastopila doba, v kateri se bo redko slišala beseda pesni-kova in ki bo v nji komaj kaj prilike za mimo ustvarjanje glasbenikov in upodabljajočih umetnikov ali za dramatično izživljanje na odru. ('Kaj so pač odrske ža-loigre v primeri s to, ki se odigrava v življenju in ki zajema med statiste, milijone in milijone ljudi?) Velik pomen vojine za poezijo in umetnost je tudi v tem, da so take dobe najstrožji sodniki in preči, ščevalci in dalje v tem, utegnejo nove razmere prinesti docela nove pogoje slehernega umetnostnega izživljanja. Kako brezpomembna se vidijo že sedaj, v* hfči samega dejstva, da je velik del Evrope stopil v vojno, nekatera še včeraj veljavna književna dela, še včeraj poudarjena gesla in programi, še včerajšnji literarni in umetnostni spori! Vse, kar je bilo ustvar. jeno za lahko uživanje, za čase, ko je mogoče živeti čisto zasebno in se nemoteno vdajati bežnemu razpoloženju, vse kar spominja na življenjski luksuz, na prazno krasnoslovje in vnanjo dekoracijo; vse, kar je izumetničeno in ponarejeno, čeprav je dosihmal nosilo znake umetnosti in kulture, vse je že v tem hipu mrtvo. Nastopa čas, ki ne prenaša nič šibkega, nič slabotnega, ki hoče samo močnega vina; prihaja doba možatega poguma in hladne, nepotvorjene stvarnosti. Napak bi bilo, če bi hoteli iz prihajajo, čih dni izključiti sleherno zanimanje za kulturne vrednote in za velike duhovne resnice, ki nam jih nudijo poezija, umetnost, znanost in filozofija, človek našega časa' ostaja kljub vsem strahotnim bojem med zasovraženimi nacionalnimi in socialnimi skupinami bitje, ki potrebuje celo v temi sovraštva in strasti nekoliko duhovne hrane. Tudi v prejšnji svetovni vojni so našli v telečjakih frontnih bojevnikov kakšno poetično in filozofsko knjigo, kije za njo bilo kaj časa celo v presledkih med boji v prežanju med življenjem in smrtjo v strelskih jarkih. Duhovno lačen človek potrebuje tudi v najtežjih življenjskih položajih trohico diuhovnega živeža. Rimski cesar Mark Aurelij je pisal svoje nesmrtne samogovore na vojnih pohodih, v frontnih šotorih ob Donavi ali v Trakiji, kakor je stoletja prej osvojervalec sveta Aleksander Velifki nosil s seboj svojega Homerja. Tudi Napoleon ni bil na vojnih pohodih brez ene ali dveh knjig, prof. Chateaubriand, poznejši slavni pisatelj, je vzel na bojišče starega Homerja, in ga čital v odmorih med bitkami. Med svetovno vojno je ležala v mnogih nemških telečjakih vojna izdaja Nietzschejevega Zaratustre. Ni mogoče, da bi kljub vsemu pritisku vojnih razmer zamrla v občutljivih dušah sleherna potreba misli in umetnosti. Nasprotno, povečani fizični napori in siloviti doživljaji vznemirjajo duha in ustvarjajo svojsko razpoloženje za razglabljanje pri objektivno usmerjenih in za umetniško doživljanje pri avtističnih značajih. Fanatazija in resničnost se dotikata in prelivata včasi kar do fizično bolestnih oblik. Pod orožjem torej ne molče Muze popolnoma: ruska revolucija in nedavna španska državljanska vojna sta zaznamovali zanimivo tvornost poetov, ki pišejo hriko sredi ostrih bojev. O tem pričajo cele antologije španske lirike, ki je nastala ob sopuhu človeške krvi, na poljanah smrti in slave. Z druge strani je vedno v vsakem narodu nekaj duhov, ki se zavedajo, da je vojna samo strašen provizoiij in da bo pozneje treba znova uravnati vse kulturne temelje in izkoristiti izkušenost let. Narodi tudi po takih tragičnih prelomih prenašajo v svojo bodočnost zaklade vseh resničnih duhovnih vrednot, kakor prinašajo po vojni iz zaklonov in skrivališč bogastvo svojih galerij in muzejev. Naj bi bile katastrofe še tako velike: vse ne bo propadlo, in če poginejo posamezniki, osta- , jajo narodi in njihova potreba ne le fizičnega, marveč tudi duhovnega, življenja. Iuo Voj novic in Slovenci Kot dopolnilo k »Jutrovemu« članku bodi omenjeno: Izmed Vojnovičevih dramskih spisov se je prva v slovenskem jeziku uprizorila dramka pesem »Smrt majice Jugovičev«. Prevod, ki ga je oskrbel tedanji prof. Jos. Wester, je izhajal v Bešičevem Slovanu 1. 1911. Založnik Dragotin Hribar ga je iste. ga leta izdal kot ponatis v posebni knjigi. Vodstvo slovenskega gledališča v Ljubljani je nameravalo to z nacionalnim duhom prepojeno dramo uprizoriti in je že dodelilo igralcem vloge, toda policijska oblast uprizoritve ni dovolila, seveda iz narodno političnih ozircuv. Dokaj širotkogrudne pa so bile v tisti dobi tržaške oblasti. Zakaj Slovensko gledališče v Trstu je pričelo sezono 1911/12 z uprizoritvijo Majke Jugovičev, ki so jo z velikim uspehom igrali dne 1. oktobra 1911. Predstavo je režiral spretni Leon Dragutinovič, Majko je igrala njegova žena. Sodelovala je celo vojaška god. ba c. in kr. 97. pešpolka ter je igrala pre-ludij in koral, ki ga je bil ad hoc skompo-niral Mirko Polič, dolgoletni ravnatelj ljublj. opere, šele po prevratu smo doživeli premiero te Vojnovičeve drame v ljubljanskem Narodnem gledališču. Zapiski Slovenski učbenik ruskega jezika je napovedala za prihodnje dni v poljudni obliki z naslovom »Ne bojmo se ruščine« za. ložba Modra ptica. Učbenik, ki je namenjen predvsem samoukom, je sestavil priv. docent dr. Aleksander Isačenko. Nemški pisatelj Ernst Glaeser, znan Zlasti kot avtor nekaterih vojnih del, se je vrnil iz emigracije v domovino. Amnestl. jo mu je podelil minister dr. Goebbels. Revija »Umetnost« (Ljubljana, Pod Tur-nom 5) je s pravkar izišlo 1. številko nasto pila četrti letnik in se obenem spremenila v mesečnik, kar potrjuje, da je ta slovenski obzornik za likovno umetnost dosegel lep uspeh. V novem zvezku prinaša med drugim članek Borisa Kranjca »O biblio. filiji in bibliofflskih Izdajah«, Staneta Mi-kuža prispevek »Slovenski kipar Josip Ur-banija na Dunaju«. F. K Kosa referat o Mesesnelovi monografiji »Janez ln Jurij šubic« in istega avtorja »Besedo k razbitju plastike na Muzejskem trgu«, aktualen, ilustriran članek »Zaščita umetnin med vojno« in razne informativne vesti. Med liriko sta pesmi dveh slikarjev: Janeza Šu-bica. spisana tik pred smrtjo, in Maksima Gasparija, številka je obilno in odlično ilustrirana. Med ilustracijami so uspele reprodukcije slik Ludvika Kube (priloga v barvah), Janeza šubica, J. Urbanije, B. Jakca Veselina Staikova, Giotta, Caravaggia, Poussina, Rellinija, Dufresna, Th. Rous-seauja L dr. »Umetnost« se tiska v Narodni tiskarni (Ljubljana). V novi številki mesečnika »Modra ptica« je izšel drugi del novele Vladimirja Bartofla »Nevarna idila«, Janko Lavrin pa je zastopan s črtico »Iz popotnikovih zapiskov«, Milena Mohorfčeva poroča o Tho-masa Manna študiji o Schopenhauerju in o Petretovi knjigi »Poizkus ilirizma pri Slovencih«, številko zaključujeta dve beležki T. Potokarja iz srbskega kulturnega sveta. ŠPORT še nekaj nedeljskega drobiža Minula športna nedelja je bila kljub precej pestremu sporedu zelo v znamenju izrednih dogodkov po svetu, pa niti aktivni športniki niti športno občinstvo nI pokazalo običajnega zanimanja za te prireditve. Glavni dogodki so se odigravali na nogometnih igriščih, toda nekateri izmed njih se zaradi nenadne odsotnosti številnih igralcev sploh niso dali izvesti. Skratka, zadnja nedelja je bila vsaj pri nas doma zelo malo prikladna za športne tekme, kar pa jih je bilo, pa tudi niso prinesle prave koristi niti dosegle svojega namena. V podsaveznem prvenstvenem boja je bil spored neokrnjen samo v ljubljanski skupini, kjer so kakor je kratko zabeležilo ponedeljsko »Jutro« — spravila po dve točki ljubljanska moštva Mars. Jadran ln Reka ter SK Kranj. Med ljubljanskimi prireditvami je bila najbolj »živahna« tekma med Reko in Hermesom (3:2 za prvo), na kateri je prišlo v drugem polčasu do precej hudih incidentov. Igralci Hermesa so se po izenačenju rezultata iz enajstmetrovke dejansko lotili sodnika, nato pa je poseglo vmes še občinstvo, tako da skoraj 10 minut ni bilo mogoče napraviti reda na igrišču. TI dogodki naj bodo podsavezu v opomin, da bo treba letos že od vsega začetka strogo napeti vajeti, ker bodo sicer prevroči pristaši okrogle žoge pregnali z igrišča še zadnjega gledalca. Velika zmaga Jadrana (5:0) gre zelo na račun tega, ker je morala Svoboda nastopiti s številnimi rezervami, pa tudi Marsu je dosego zmage z rezultatom 2:1 zelo olajšalo dejstvo, da Jeseničani tudi niso mogli nastopiti kompletni. V ostalem pa bo moral naš nogometni podsavez slej ali prej misliti na to, da bo razpored prvenstvenih tekem kakor koli prilagodil Izrednim razmeram, v katerih živimo, ker so v teh časih doseženi uspehi le preveč odvisni od nepredvidenih dogodkov, za katere Igralcev ali klubov seveda ne zadene nobena krivda. žensko plavalno prvenstvo S precej slabo udeležbo so se v nedeljo v Crikvenici nadaljevala ženska državna plavalna prvenstva za posameznice. Kljub temu, da je vsega tekmovalo samo 8 kan-didatinj za najvišje naslove in je bila torej konkurenca zelo slaba, so bili doseženi trije novi rezultati, boljši od obstoječih državnih rekordov. Podrobno je bilo takole: Na 100 m prosto sta nastopili Hirijanki Wernerjeva in Martinova, med katerima je Wernerjeva zmagala v odličnem času 1:32, ki je boljši od državnega rekorda. Podoben odličen uspeh in boljši čas od državnega rekorda je dosegla na 100 m prosto Danica Beara, članica splitskega Jadrana, ki je potrebovala za to progo 1:13.7. Na 200 m prsno je zmagala v zelo šibki konkurenci Iliri Janka Wernerjeva s časom 3:24.4. Slednjič je na 100 m hrbtno Sušačanka Smolikova s Časom 1:23.8 spet Izboljšala čas obstoječega državnega rekorda. V zvezi g te- mi tekmami so vsi listi polni hvale sa damsko ekipo ljubljanske Ilirije, ki je prejela tudi darilo predsednika plavalnega sa-veza dr. Breganta. Po izidih tega tekmovanja Je bila stavljena damska reprezentanca za boj z Madžarsko, ki je določen za 10. t. m. na Sušaku. V reprezentanci bodo Bearo-va, Boršičeva, Smolikova, Martinova in Finčeva, seveda vse to s pogojem, 6e bodo Madžarke prihodnjo nedeljo lahko zapustile svojo domovino ... Davisov pokal: Amerika—Avstralija 2:1 V nadaljevanju zadnjega finala za Davisov pokal med Ameriko in Avstralijo je bil v nedeljo na sporedu double, v katerem sta Avstralca Bromwicht—Quist po precej trdi borbi premagala ameriški par Kramer—Hunt v petih setih 5:7, 6:2, 5:7, 7:5, 6:2. Zmaga avstralske dvojice V doublu ni nobena senzacija, saj je znano, da sta to najboljša igralca v parih na svetu, razen tega pa }udi Amerika zaradi osebnih sporov ni mogla postaviti najmočnejših zastopnikov Riggsa in Cooka, ki sta v doublu zmagala v Wimbledonu. Po drugem dnevu vodi torej AmerHca z 2:1. Brezplačno potovanje na olimpiado ? Nagradni razpis »Jugoslovenske sportske revije« V zadnji septembrski številki »Jugoslovanske sportske revije«, našega najboljšega ilustriranega športnega lista, je objavljeno, kako se bo lahko potovalo in prisostvovalo olimpijskim igram v Helsinkih — brez stroškov. Popolnoma brezplačno bo uredništvo tega lista omogočilo enemu svojih čitateljev, da si bo lahko ogledal največjo športno prireditev na svetu. V septembrski številki so razen tega objavljene tudi zelo zanimive slike o vzponu Nj. Vel. kralja na Triglav, dalje reportaža, kako je Ljubljana osvojila pokal Nj. Vel. kralja v lahkoatletskefti troboju a Zagrebom in Beogradom in še mnogo drugih lepo ilustriranih sestavkov. Na platnicah v treh barvah s 24 stranmi in nad 70 slikami stane »Jugosloven-ska sportska revija« samo 3 din in se lahko dobi v vseh trafikah. Naslov: Beograd, poštni predal 973, čekovni račun št. 60273. Letna naročnina je din 30.—, polletna pa din 16.— Urednika sta Bora Jovanovič in Ljubomir Vukadinovič. JASO (Službeno). Seja centralnega odbora bo drevi ob 20. v stanovanju dr. Fe-renčaka. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev, razprava, vpisovanje ncf/incev, spored in slučajnosti. Ker je to zadnja počitniška seja prosim tovariše, da svoja poročila prineso napisana odn. če se sami seje ne morejo udeležiti, da jih pravočasno pošljejo na naš naslov. Tajnik I. Z globoko potrtim srcem sporočamo preža lostno vest, da Je po kratkem in močnem trpljenju Bogu vdano preminul naš nad vse ljubljeni soprog, ozir. sin, oče, tast, stari oče, brat, svak, stric, gospod Franc P. Zajec meščan ljubljanski, optik, posestnik itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 6. septembra 1939 ob 5. popoldne, s doma žalosti, Privoz štev« 12, k Sv. Križu, kjer ga borno položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 7. septembra 193*9 ob 7« zjutraj v župui cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana—Vrbovsko, dne 4. septembra 1939* Milovan Zajec sin Mira por. inž. Poljanšek hči Herta Zajec snaha Marija Zajec soproga Nada por. Weilguny ha Inž. Lojze Poljanšek zet Mirjam, Gusti, Milči, Lojzek vnukinja in vnučki rodbine: Inž. RudoK Zajec, Parkelj, Slkošek in Vefrovar oče Vidojka Zajec hči Gustav Weilguny, trgovec zet -V-- - ■ . SSpigpsv, v - BBBIBb iI 1 - ' • • •:..•:;> ■■ - \ V"*.'. -.•-•' " -'.'■ < - *:v '..v - ~ \«V,t>.. -.;<' '"'V.;..' ■ ■ : -"'•>•'•;:■' ■ v V )■/r >,- . .• . >-. i • -- . • -a'T. - M. BRAND zlatih au^eloi Roman 19 »Bi mi mogli povedati vprašanje, ki ste ga hoteli zadati stricu?« je vprašal nato. Čeprav se je smehljala, je vendar videl, da ji je neskončno hudo. »Ne, tega ne morem,« je odgovorila po kratkem obotavljanju. »In zakaj se vam je zdelo bolje, da zamolčite, kar ste bili videli?« »Ker nisem hotela imeti — s takšno rečjo — nikakega opravka. Ko bi me bili poklicali pred sodišče za pričo, bi se bilo zrušilo vse, kar sem —« »Zakaj ne nadaljujete?« je vprašal, ko je spet obmolknila. »Ne vem več — kaj sem hotela reči.« »Prav, pustiva to, a nekaj mi morate še pojasniti: zakaj občujete z ljudmi, kakrnši so bili snoč-»ji gostje strica? Saj vendar ne spadate med nje.« »Ne vem —« je odgovorila. Nekaj minut sta oba molčala. Nato je Ryder nepričakovano vprašal: »Imate tistega zlatega angela morebiti s seboj, v naročni torbici?« »Ne — mar bi ga radi nazaj?« »Oh, to ni tako važno.« Zdaj je prišla mimo njiju velika gruča ljudi, ki so se pogovarjali med seboj. Ko je bila mimo, je Leslie Carton obstala. Prebledela je bila, pod očmi so ji ležale temne sence, in usta so ji drgetala, ko je rekla: »Ali bi bili zelo hudi name, če bi vas prosila, da se zdajle vrnite in me pustite, da grem sama dalje?« Njene besede so zadele kakor udarec s pestjo. »Mar so bili ljudje, ki so naju pravkar srečali, vaši znanci?« je pikro vprašal. Leslie Carton mu je molče pomolila roko — kaj je mogel drugega, kakor seči vanjo, se odkriti in kreniti nazaj. Hotel ji je reči nekaj besed v slovo - že zaradi spodobja bi ji bil moral zatrditi, da smatra vse njeno govoričenje za verigo laži in da bo sam izkušal priti do resnice, ki mu jo skriva — toda beseda mu je obtičala nekje v grlu. »Najnevarnejša nam je ženska, ki smo zaljubljeni vanjo«, je pomislil sam pri sebi, ko je jadrno stopal nazaj proti izhodu iz parka. »A najsi bo podobna svetnici, ki ji oči še odsevajo sinjino nebes, iz katerih je prišla na zemljo — če doženem, da je zapletena v umor strica Johna, si jo iztrgam iz srca in jo vržem psom, naj jo požro!« Ko je prišel domov, ga je sprejel Martin z novico, da ga detektiv že čaka. »Ali ne bi bilo dobro, da vam najprej prinesem konjak, gospod?« je vprašal v nenadni skrbi. »Zakaj? — Mar sem ga videti potreben?« »Mislil sem — « »Ne, ne — le privedite svojega prijatelja v sobo.« Frank Woodly, lastnik zasebne detektivske pisarne, ki je nosil bele gamaše in zlato verižico na okroglem trebuščku, je bil prava slika trdnega meščanstva. Njegov obradek je bil tako mogočen in čelo tako nizko, da so bujni brki delili obraz v dve natanko enaki polovici. »Moj spoštovani prijatelj Martin mi je že namignil — je začel. »Varčuj z besedami«, ga je prekinil komorni sluga; »tu imaš spisek oseb, ki jih boš dal nadzorovati.« »Podnevi ali ponoči?« »Podnevi in ponoči.« »To bo precej draga zabava«, je menil Woodley. »Denar je za gospoda Ryderja postranska stvar.« »Največ mi je do tega, da bistro opazujete gospodično Lesliejo Carton«, se je zdaj Ryder prvič oglasil. »Ostale seveda tudi, a njo še posebna« Detektiv se je vsevedno nasmehnil. »Zasledovali bomo vsak njen korak in zapisali vsako njeno besedo.« »Lepo. In potem je še nekaj, kar ima zame velik pomen«, je Ryder nadaljeval. »Izslediti morate moža, ki je snoči za trenutek obiskal mojega strica — rad bi namreč vedel, čemu je prišel. Policija najbrže ne bo poizvedovala po njem, ker je ugotovila samomor in s tem zaključila preiskavo o tem slučaju — torej storite to vi, gospod Woodley. Sicer vam pa dvornik Gains lahko precej natanko pove, kakšen je bil mož na oko.« »Najdemo ga, pa da nam je prevrniti ves New York«, je odvrnil detektiv, v svesti si zmage. Ko se je Ryder preoblekel, mu je Martin naznanil, da želi neki Chester A. Chisholm po telefonu govoriti z njim. »Ta gospod je bil pravni zastopnik gospoda Leg-geta«, je pojasnil sobar. Hlasten, rezek glas je vprašal iz aparata: »Gospod Ryder? Gospod Charles Rvder? — Tu je Chester Chisholm, pravni zastopnik vašega gospoda strica. Saj vam je menda včeraj kaj povedal o svoji oporoki?« »Seveda mi je.« »Ali jo imate tam? Shranil jo je v pisalno mizo.* »Tam je ni več.« Pa mora biti!« Res je ni več«, je Ryder zatrdil Chisholm je zastokal. »Nu, saj vas bom v krematoriju še videl, tam se lahko dalje pogovoriva«, je rekel nazadnje. »Se bo že spet našla — šele pred včerajšnjim sva jo sestavila.« »Ali je razen vas še kdo vedel zanjo?« je vprašal Ryder. »Živa duša ne — razen Martina. — Do svidenja torej!« Krematorij je napravil na Charlesa Ryderja kar porazno brezupen vtis, posebno, ker ni bilo nobene verske žalne slovesnosti. Chester Chisholm, ki je bil podoben staremu vranu, je zatrdil, da je to pokojnikova izrečna želja. In tako je v zadnjem trenutku samo Luigi Ra-venna pristopil h krsti ter s svojim bučečim glasom dejal: NALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3._davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Kam pa,kam ? Obiskovalcem velesejma se priporočam za obisk. __— Nizke cene, jedači in pijači, prepričajte se Stražiščat Ela, paviljoc pri »Žlahtni trti«. 24814-1? BggEEBB Prodajalec perfekten manufakturist samostojen, agilen I-a moč, vojaščine prost se sprejme. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s točnimi navedbami službovanja na tvrdko Roj nik Ivan. Slovenj Gradec. 24613-1 Brivski pomočnik dobi stalno mesto. Nastop takoj. Osenar, Cerklje pri Kranju. 24923-1 Brivski pomočnik dober, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«. 24923-1 Plačilno natakarico čedne zunnajosti, iščem za večjo podeželsko restavracijo na Dolenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24891-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem za takojšen nastop za mešano delo. Lu-kančič Josip, Logatec 64. 24907-1 Briv. pomočnika mladega, sprejmem takoj. Mihael Godnov, Tržič. 24910-1 Mesto koncertnega pianista v radijskem orkestru razpisuje Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani. Prošnje s podrobnim opisom študija, dosedanjega delovanja in navedbo pogojev je vložiti do 11. IX. na Upravo, Tyrševa 29-1. 24897-1 Mlajšo postrežnico sprejmem. Zalokarjeva ul. štev. 4. 24895-1 Službe išče Trg. pomočnica z 2 in pol leta prakse v manufak., galanteriji, spe-ceriji, poštena, dobra moč, prosi primernega namšče-nja v mestu ali na deželi. Zaželjena Ljubljana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »29«. 24908-2 Odvetniška uradnica z večletno prakso, išče službo pri odvetniku ali kje drugje. Najraje izven Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24892-2 Žandarmerijska kuharica zmožna voditi gospodinjstvo išče primerno mesto. Nastop takoj. Tončka Rejc, Celovška cesta 66. 24904-2 Hišnik prevzame v varstvo vilo na Bledu po letni sezoni pod primernimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutrad pod »Hišnik«. 24909-2 Vajenci (ke) ■ ""mmmmm Učenko za trgovino sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnica*, Jutra 24900-44 Pouk Dekliški penzionat »Nadja« konverzacija v tujih jezikih Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 14. Gojenke imajo v pensiona-tu stanovanje, hrano, sodobno vzgojo m konverza-cijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte! Pojasnila dnevno v pensionatu. 24440-4 Dragocenost Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, jjubljana —Wolfova Glasbila Kratek klavir zelo dober (Kutschera) — prodam. Pripraven tudi za glasbene šole ali društva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24915-26 Radio Modeli L 1940. od radioaparatov Blau-punkt, Mediator, Lorenz prispeli! — »Tehnik«, J. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 24922-9 Prodam 1000 m kub. desk raznih dimenzij prodam. — Martinec, Ljubljana, Prul« 8. 24687-6 Otroško posteljco boljšo, dobro ohranjeno in čisto, kupimo. Ponuditi pri Fr. Malgaj, Kolodvorska ulica 30. 24896-6 Ugodna nrilika Vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma naj ne zamudi obiskati tudi veliko razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah ter lanskoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike itd. pri tvrdki »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovška c. 4. 24665-6 SERIRAJ V M JUTRU"! Kupim Vrtna zemlja in gnoj Kupim 20 voz dobre vrtne (kompostne) zem lje in pet voz preležanega hlevskega gnoja.— Ponudbe na inž. A. Ste bi, Ljubljana, Aleksan_ d rova cesta 4. 24501-7 fHSHSH® Motor Puch 250 nove gume, prodam za din 3.000. — Sv. Petra c. 79a pritličje levo.. 24730-10 V najem Pekarno s stanovanjem, oddam takoj. Maribor, Vojašniška ul. 10. Informacije Josip Osolin, Laško. 24902-17 Lokali Trgovske lokale in skladišče takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas istotam hišnik. 24530-19 Posest Dva travnika prima sladko seno, prodam takoj v last z otavo vred. Ljubljana, Prule 8. 24688-20 Parcelo prodam po zelo ugodni ceni Mikec, Medvedova cesta 38. 24920-20 2 dijaka(inji) sprejmem v solnčno sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24918-22 Eno ali dve dijakinji sprejmem z vso oskrbo po nizki ceni v centru. Našlo* ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 24912-22 Za Beograd iščem sostanovalko, visoko-šolko. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Oktober«. 24899-22 Maturant išče v bližini tehnične srednje šole solnčno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tehnik«. 24906-22a d m H BE3S Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za takoj ali oktober. Langusova ulica 5. 24895-21 Dijaške sobe Dijakinjo sprejmem v najboljšo oskrbo v sredini mesta, pri tro-mostju. Pomoč pri franc. in nemščini. Klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24748-22 Dva dijaka sprejmem v lepo zračno sobo, dobro oskrbo pomoč pri učenju, klavir, center.. Naslov v vseh posl. Jutra. 24335-22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 24890-22 Dve učenki sprejmem v popolno oskrbo vbližini gimnazije na Poljanski cesti. Cena zmerna, nadzorstvo strogo. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 24500-22 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam 1. oktobra. Ilirska ul. 17-11. vprašati pri hišnici. 24901-21 Stanovanja Enosob. stanovanje ali 2 prazni sobi iičem ▼ mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24857-21» Sobo odda Solnčno sobico z vso oskrbo, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24916-23 Opremljeno sobo oddam v vili, skoro v najbližjem centru le boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24913-23 Opremljeno sobo s klavirjem in kopalnico, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24914-23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 24917-23 Postrežnico od 7. do 3. popoldne iščem za takoj. Bleiweisova 48. pritličje, desno. 24911-23 Dunajski veleseiem Mednarodni ie$en$ki veleteiem od 17. do 23. septembra 1939. — Tehnični seiem do 24. septembra 1939. ZNATNE VOZNE OLAJŠAVE NA VSEH ŽELEZNICAH SEJEMSKA PALAČA: (MESSEPALAST) Sejem luksuznih in potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga m oblačil, sejem pohištva, dunajska moda plativa, »Umetnost v obrtu«, potne potrebščine itd. NA ROTUNDI: (ROTUNDEGELANDE) Tehnični sejem, sejem poljedeljsklh in gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, sejem za rudarstvo in elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanje, gasilske potrebščine itd. V modni hiši prednašanje najnovejših in najizbranej ših dunajskih modelov. Vsa navodila daje generalni zastopnik dunajskega velesejma za kraljevino Jugoslavijo: HEINR PFANNENSTILL, Beograd II, Brankova 8, oziroma LJUBLJANA: Tujsko prometna zveza, zastopstvo »Putnik«, Ljubljana, Tyrševa c. 11; MARIBOR: Zastopstvo »Putnik« A. D. za promet potnikov in turistov v kraljevini Jugoslaviji, Trg Svobode, »Mariborski grad«, Ljubljanska kreditna banka, podružnica; CELJE: Prva Hrvatska štedionica, Tourist Office »Putnik« A. D., Aleksandrov trg št. 1 — ter vse podružnice društva »Putnik« v državi. Sobo s štedilnikom oddam za oktober. Langusova ulka 5. 24894-23 Sobo lepo opremljeno, separiran vhod, lali 2 postelji takoj oddam. Stari trg 19. 24905-23 Opremljeno sobo oddam starejši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24889-23 »Fani!« Prosim pridi! (častna beseda.) H. 24921-24 Gospodična inteligentna, ki je vodila fospodinjstvo v boljši hiši vajset let, želi poročiti starejšega državnega ali ba-novinskega uradnika. — Vdovci do 2 otrok niso izključeni. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Izobražena gospodinja«. 24333-25 Drž. uslužbenec 30 leten, želi poročiti gospodično od 20—30 let staro. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Diskrecija«. 24888-25 VSERIRAJTE V »JUTRU« 1 OBISKOVALCI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA — OBIŠČITE PAVILJON »GRAJSKA KLET" na veseličnem prostoru, toči se priznano izborni dolenski cviček, fina štajerska vina, vedno sveže pivo, žganje, likerje itd. Posebna špecijaliteta na velesejmu vsak dan sveže domače krvavice ln peče-nice, ob vsakem času vsakovrstna topla ln mrzla jedila, sprejemajo se abonenti. — Vsak dan koncert. — Točna to solidna postrežba, zato ne pozabite to obiščite nas. Se vljudno priporoča to vas vabi TONE HUČ, veselični prostor. restavracija »Grajska klet" SAMO NEKOLIKO PAR VEC ' in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina in zdrava. Neveste In gospodinje NIKAR SI NE POZABITE OGLEDATI NA VELESEJMU V PAVILJONU »E« POSTELJNE IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME — KI JIH RAZSTAVLJA TVRDKA F. L GORICAR — LJUBLJANA kot svoj posebni oddelek za perilo ln stanovanjske opreme na sv. Petra cesti SO. Posebnost sedanje razstave je: krasne svilene prešite odeje in plimoji, ter zelo lepo izgotovijeno posteljno perilo z ročnimi delL Kadar rabite posteljnino, odeje, zavese, preproge, tekače, gradi za žimnice, žimo, morsko travo, perje ln puh, boste kupili najceneje vedno pri F. L GORIČAR v Ljubljani, na sv. Petra c. 30. A Din SAMO TOLIKO ^ STANE ZDAJ PO VSEM SVETU ZNANO MILO ZA ZOBE GIBBS skupaj z elegantno higiensko BAKEUTNO ŠKATLICO — v 6 barvah — Dobiva se v vseh strokovnih prodajalnah Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: H1NKO MAVER I ORUG^ZAGRES Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot nove zato jo postite redno hsmttno čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip *-« »iskrica — SretloMcalnii Nesporazum v zakonu? obrnite se na erafoloe; Karmaha, Icj se odlikuje posebno i analizo človeškega značaia, dela na strogo znanstven' bazi grafologije. in daie vskemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, Iri Vam bodo koristil' vse Vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Liubljan hotel »SOČA« Sv Petra cesta, vsak dan od 9.—12. 10 od 15.—19. Odgovarja tudi aa došlo koiespondenco. V Ljubljani ostane do 20. «ep tembra. »REMOr KOKS - DRVA nudi 1 Pogačnik BOHORIČEVA 6 rele/on 20-59 Postrežbe brezhibna V!mmmZ2ZZZZZ77ž77777ZZŠZZZZ Zastopstvo za Ljubljano to bivšo Ljubljansko oblast: M. CESAR, vinska trgovina LJUBLJANA VH — GASILSKA ULICA 3 — TEL. št. 2369 Interesentil — V svrho pokušnje naših specialitet nas obiščite na velesejmu v paviljonu „H". K večnemu počitku k Sv. Križu lz mrtvašnice splošne bolnice sprejmemo v torek ob pol 15. našo zlato in nepozabno ženko, zlato mamo, staro mamo, teto, gospo Lino Legatovo soprogo orožn. narednika v pokoju in posestnico Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, ob pol 8. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 4. septembra I9S9. Žalujoča rodbina VALENTINA LEGATA In ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za »n«*«^ del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.