» Mostnin* pi«A—u v gotovini Leto LXVm«, št, 281 LJubljana, torek 10. decembra 1935 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit VTBt 4 Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN tTPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nUca itev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-j« Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C. telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Angleška vlada odklonila pariške predloge Po burni seji je angleška vlada pariške posredovalne predloge proglasila za nesprejemljive in zahtevala nova pogajanja — Anglija ščiti Abesinijo, Francija pa Italijo London, 10. decembra, z. Kakor kažejo najnovejši dogodki, je od pariških pred'ogov Anglije in Francije pa do sporazuma v italiiansko-abesinskem konfliktu še zelo daleč. Včeraj je imela angleška vlada dolgotrajno sejo, na kat?ii je proti Sevala pariške predloge. Kakor zatrjujejo danes v dobro poučenih krogih, je bila ta seja zelo burna. Večin* ministrov s predsednikom vlade Baldvvinom na čelu jc ostro kritizirata pariške predloge in jih označila za nesprejemljive, ker ni niti misliti na to, da bi na nje pristalo Društvo narodov, še manj nn. Abesinija. Predlogi so po mnenju teh krogov takšni, da pomenijo prav za prav nagrado Italiji kot napadalcu. Debata jc bila tako ostra, da je minister Eden, ki zastopa Anglijo ;>ri Društvu narodov, zagrozil s takojšnk> ostavko. Vlada je naposled v načelu odobrila osnovo pariških predlogov, sprejela pa celo vrsto korektur Angleški strokovnjak za Abesinijo Petorson je danes z novimi navodili odpotoval v Pariz, kjer se bode popoldne pričela nova pogajanja s francosko vlado v svrho spremembe prvotnih predlogov. Počim skuša Franci« kar najbolj ustreči Italiji, ščiti Anglija Abesiniio in se sklicuje na določbe pakta Društva narodov. I>anašnji »Dailv Telegraphkrajne koncesije, ki jih je mogoče daiti Italiji v okviru pakta Društva narodov in inrteresu abesinskega cesarja. Rezultati zasedanja, odbora 18-tonce bodo vsekakor odvisni od Mussolinijeve odločitve glede teh predlogov, če bi jih Mus^olLni sca vrinil, se tudi I^avaJ ne bo ki niti noče več upirati angleškim zahtevam po poostritvi sankcij s prepovedjo izvoza petroleja v Italijo. Petrolejske sankcije naj bi v takem primeru stopile v veljavo že pred Božičem. Znano je namreč, da so italijanski agenti na-roeVi v zadnjem času velike količine petroleja v Ameriki, Rusiji in Rumuniji. Če I bo imela Ialijia do konca tega leta odprta vrata za petrolej, si ga bo lahko nabavi-a velikansko zalogo, ki bo zadostovala najmanj za leto dni. Anglija bo v primeru Mussalinijeve odklonitve poslednjih predlogov za sporazum vsekakor skušal preprečiti, da bi si Itaiija nabavila toKke količine potroJeja. Italija grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosa jev Rim, 10. decembra, v. V rimskih krogih se čisto resno razmišlja o tem, da li bi kazalo, da prekine Italija diplomatske odnosa je z vsemi državami, Id bi sprejele izvajanje petrolejskih sankcij. Po mišljenju teh krogov je pokazala Italija V i vprašanju sankcij doslej dovolj opusti il- j vosti in ne more od nje nihče več priča- j kovati, da bi pristala na odraža nje svojih življenskih interesov. V tem smisla se je vršil tudi razgovor med Mussolini-jem in angleškim poslanikom sirom Dni-mondom. V Rimu se še vedno nadejajo, da se jim bo pred odločilnimi dogodki posrečilo zasejati nesporazum med Francijo in Anglijo v vprašanju petrolejskih sankcij ter tako posredno prisiliti London k popuščanju. V tei veri jih potr inje jo tudi informacije, ki so jih dobili o poteku razgovorov med Lavalom in Hoa-rom. Glede vojaških operacij v Abesiniji mislijo rimski krogi, da jih je treba z vso silo nadaljevati. Splošno se odobrava energična akcija italijanskih letalcev nad Desi jem, v kateri vidijo dokaz, da misli maršal Ba d ogli o z železno roko in brez p riza na sanja pritisniti Haile Sela- sija ob zid. Splošno se pričakuje tekom druge polovice decembra pričeiek odločne italijanske ofenzive v Abesiniji, ki naj do novega leta razjasni položaj. Italijani bodo sedaj za vsako ceno poskušali doseči kak večji vojaški uspeh ter tako omajati avtoriteto Haile Selasija, ki se mora boriti že tako z velikimi tež-lv -čami. V tem smislu so že izvršene velike pregrupacije italijanskih čet. Glede petrolejskih sankcij naglasa jo fašistični prvaki, da ima Italija toliko nafte in bencina v rezervi, da lahko vodi vojsko v Abesiniji še vse prihodnje leto. Situacija bi postala seveda opasnu* če bi prišlo do kakih zapleti jaje v v Evropi. Pri tem pa se tolažijo s tem, da tudi centralne velesile niso razpolagale med vojno s petrolejem in bencinom, pa so kljub temu vzdržale polna štiri leta. Sestanek sankcijskega odbora Ženeva, 10. decembra. w. Odbor strokovnjakov za nadzorstvo nad izvajanjem sankcij se bo zope4 sestai 10. decembra. Iz krogov DN se doznava, da se bo za četrtek sklicani odbor osemnajstih sestal tudi v primeru, če Hi Mussolini sprejel francosko - angleške predloge kot podlago pogajanj za ureditev italijansko - abesinskega spora. Menijo, da bo razširjenje sankcij na petrolej in druge važne izdelke izostalo, dokler obstoja upanje v sporazum. Po nadaljnjem pozitivnem poteku začete akcije, bi zopet pričel z delom odbor petih. Ženeva, 10. decembra AA. Poučeni .krogi zatrjujejo, da se zasedanje odbora 18-oricc, ki .je napovedano za 12. t. m., v nobenem primeru ne bo odgodilo. Sklicanje sveta DN ženeva, 10. decembra, g. Svet r>N' je bil danes sklican k zaupni seji, za 17. decem- bfa. Uradno objavljajo, da se je to zgodilo na zahtevo predsednika odbora za ureditev vprašanja o izselitvi Asircev iz Iraka* kljub temu pa smatrajo v mednarodnih ženevskih krogih, da je bil svet sklican zaradi proučitve angleško-franooskih predlo-garv za likvidacijo italijansko - abesinskega Protest zdravnikov v ženevi Ženeva. 10. decembra. AA. Glavno tajni stvn DN je prejelo od zdravniškega kolegija ameriške bolnice v Desiju brzojavko, v kateri protestirajo zdravniki proti bom bardiranju njihove bolnice. Italijansko opravičilo v Ženevi Ženeva, 10. decembra, o. Včeraj je stalni delegat italijanske vlade pri Društvu narodov obiskal generalno tajništvo in poda' njegovemu zastopniku ustno pojasnilo o bombardiranju De«ija. Naglasil je, da še nobena država ni sporočila Italiji, da očiščevalna dela« v zasedenem ozemlju. Predvsem vrse teane-1 ji/to razorožitev vseh plemen v okupiranih pokrajinah. Neprestani četniški napadi na italijanske prometne zveoe z zaiedinjem so povzročili Italijanom že hude izgube ter delujejo zelo težko tudi na živce italijanskih vojakov, ki nikoli ne vedo, izza katerega grma afli skale bo počil smrtonosni strel. Zato hočejo sedaj Italijani prvenstveno razorožiti vse moško prebivalstvo v zasedenih pokrajinah. Na ta način mislijo ustvariti tudi v svetovni javnosti dojem, da je prav za prav vsa njihova vojaška akcija v Abesiniii v svojem bistvu le miroljubna policijska akcija za razorožitev »črnih dhnakovc. Sicer pa so se Italijani že odrekli misli na pohod proti Adis-Abebi ali celotni okupaciji Abesinije. Sedaj bi bit že docela zadovoljni, če bi se jim posrečilo v veliki bitki poraziti znatni del abenm-sMh čet, ki so se doslej spretno izmikale vsakemu večjemu spopadu ter se na ta način s slehernim dnem jačale tako po številu, kakor po oborožitvi. Pariš, 10. decembra. AA. Po informacijah agencije H a vas iz Asm are so Italijani razvili na somalijski fronti zelo živahno akcijo, ki traja že teden dni. Abesinci so zaradi neuspehov na sektorju okrog Gorahaja pričeli z večjo akci- jo v c*ko»laci Dagabura, ki je strateško važen kraj, ker dominira nad cesto, ki vodi v Harar. Abesinci so se v okolici tega kraja utrdili po načrtih svojih belih oficirjev. Že 28. novembra sta dve i tate jamski letalski eskadrili bombardirali Dagabur. Porabili sta več ton razstreliva, Abesinci so se branili s strojnicami ki protiletalskimi topovi, nazadnje pa so se morala umakniti Italijanska letala so takrat izsledila tudi glavni stan turškega generala Vehiba paše, a ga niso bcuibactiiraila. J talijansko poročilo Bim, 10. decembra AA. Agencija Štefani poreča^ Situacija na severni fronti se razvija v pravcu novih priprav za aadalina borbe. Sovražnik zbira sedaj svojo vojsko, ki je imela velike izgube o priliki bombnih napadov italijanskih letal Na nekaterih krajih je sovražnik napadel italijanske prednje straže. Tak večji spopad se je vršil pri Adi Enkati. Italijanski oddelki 90 vzdržali abesinski napad, nato so sami prešli v napad na nož in pregnali sovražnika s njegovih položajev. Ubitih je bilo več Abesincev. Askari so zaplenili večjo količino vojnega materijala in živine. Spopadi na severni fronti Pariz, 10. decembra, z. Po poročilih iz Asmare se vrše vzdolž reke Takaze večji spopadi med italijanskimi in ibe-srnsirimj četami. Do večje borbe je prišlo na vznožja gore Selenu. Nad 1000 mož močan oddelek abesmslđh čet rasa Sejama resno ogroža desno italijansko Letalske priprave za italijansko ofenzivo Addis Abeba, 10. decembra. AA. Včeraj je prispelo v Addis A bebo sest letal s ranjenci iz Desija. Po nekih vesteh so Italijani včeraj bombardirali Ankotoer, ki leži 150 km severovzhodno od Addis Abebe. Harar, 10. decembra. AA. Nad D4id*igt> ae je včemj pojavilo italijansko letalo. Oblasti so zaradi tega odredile strogo pripraviieno*t :" *** potrebno za obrambo proti letalskim napadom. Izvedelo se je, da so italijanska letala bombardirala cek> vrato ogadenskih vasi in naselbin. Prebi, vaistvo je ostalo hladnokrvno m prisebno. Med novimi četami, ki prihajajo na južno fronto dan za dnem, vlada zelo borbeno razpoloženje. Ljudje so posebno ogorčeni zaradi poslednjih italijanskih letalskih napadov. Preprečen prevrat na Japonskem Tokio, 9. decembra. AA. Po odredbi notranjega ministra so se izvršile včeraj dopoldne po vsej Japonski aretacije voditeljev in pristašev sekte sintoistov. Aretiranih je bilo okrog SO voditeljev in 500 članov te sekte. Oblasti so se že dolgo podrobno zanimale za poHttčno delovanje areiirancev. Program sekte je bila restavracija starega cesarskega režima, ukinitev parlamentarizma in pri-vatne lastnine. Listi poročajo, o tak v posebnih izdajah in jim pripisujejo velik pomen. Avstrijski Hnanftri minister v Budimpešti Budimpešta, 10. decembra. AA. Včeraj je prispel v Boo4 km peš to avstrijski ftnano. ni mlnfcteer Buresch v svrho pogajanj 0 novi ureditvi fcrjrovtasflriti n gospodarski h otosajav nad Avstrijo is Občinski svet v Ptuju razpuščen Ljubljana, 10. decembra. AA. Kraljevska baaekfl uprava objav'ja: Na osnovi § 147 zakona o mestnih občinah v zvezi s § 3 zakona o izpremcmhi občinskih zakonov 7 dne 6 jam-nria 1°?' je ban dmvskc banovine razredi1 predsednika mestne 1 b'ine ptujske C. lerše'A Ladis'Viva. podnresednika g. TVicha TViv'B in vse Bane mestnega sve*a njibovih funkcij ter imenoval 73 predsedniki mestne ob.*ine dr. Remca Alojzija, odvetnike, zn podpredsednika Ovikla Ivana, trgovca, za člane mestnega sveta pa: A lica Franc1, profesorja. Brenciča Antona. oTfOVCa, F S« sa Ferda. posojilniSkec« tnin'kv Y 'ch-tenaua Siksta, odvetnika. Ko'arćo Antone profesorja v p. Križana Ma.iio. dsvcaefgfl kontrolorja v p Rupar:a J-aneza. upravnika bolnice v p d' Kiinnria A'eksan^r . nrimarija. Ke.r«chct:i Hermana. po-oilln:-ške^a r^vnatHia, Praporj 1 Franca, hnnčno-•ja uradniki. Scbamorja Alberta. erSOVCe, Primca A'berta. viš davčnega kontrolorja. fTemja Andre.ia. lon obziren. 88 ljudi našlo smrt pod snežnim plazom Moskva, 10 decembra, o. V bližini Ki- :uvc=ov4i iwt polotoku Koli se je pripetila velika katastrofa. Snežni plaaovi So za. auti i vas Japuikovo. Porušen iJi je bUo već hjš. Mnogo Uudi je naeio smrt pod plazom. Oblasti ao takoj oT#ajliziraJe re** ~ vaino akcijo, pri kateriii sodeluje 2.000 (telavcev. Po doeedanjilh vesteh je b*o 88 ljudi ufcttJh. Tri o^ebe ap bile b^jdo, okrog 50 Pa lažje ranjenih. Vtiada je poslala kot prvo podpoffo 300.000 ruibdjev. Železniške nesreče Mo>k\u, 10. decembra. AA. Katkor poxo-čaio VA -M^-kw? se je na t&l*aLiiii>k.i ^-u. ji Ai)Lralovi Moskva—Gorki, 20 km daleč od Muakve, pnpetiai luula JSJsasJBsi nesreča. Neki viak s« je istini in se je več vafioaov prevrnilo. Oblasti nočejo ubja.viti podatkov o podrobnosti nesreče. Zaradi te^jt tudi ni znano število žrtev. Francija gradi ogromne vojne ladje Paris. 10. decembra, z. Vlade — podpu.-ce wash i ngtonske konvencije so bile ofici_ jelno obveščene, da je Francija dne 22. oktobra pričela gT&diti prvo 36.000 tonsko oklopno ladjo, po zakonu z dne 30. marca 1936. Oklopoo ladjo enakega obsega, bo začela graditi 1. januarja 1937. Evangeljski škof dr. Popp v Berlin« 10. decembra, o. Sem je prispel vr. kovni predstavnik nemćke evangeljsire cerkve v Jugoslaviji škof dr. Popp. Nje. gov prihod je v zvezi s sodelovanjem mea protestantstko cerkvijo v Nemčiji m evan-geljsko v Jugoslaviji. Dr. r\>ppa so sprejeli sastopnikU aeanske evangeijsfce cerkve m tndi zunanji minjstsr Nouratli. Borzna poročila. Ljubljanska borza (DevEBe z v*teto premiijo 28^5%). Ani ijtei-Oam 2&7O.0O—2&34.60, Berlin 17S6 — 1769.96, Bruselj 738-23 — 743,20, Gur.n 1421.01 — 1408.06, London 215.71 — 217 76 New York 4361.87—4388.18, par» 289.11— 290.76, praga 1M^7—182.67. avstijaki M-linfr v privatnem kltringu 8.85—S.S6. Inozemske borze. Curih, 10. : Beograd 7.02, pariš 30.36, London 16.215, New ToTk S08.75, Bruselj it- Madrid 42.SO, Ainstsntan 309.00, Bertfcn 124.06, Dunaj 57.00, praga s2.7as, Y«r**4» mjLn> fioksreits Ljubljanski šahovski klub Državno Šahovsko prvenstvo Je pokazalo, da so Slo* venci najboljši šahisti v Jugoslaviji Ljubljana, iO. decembra Eden najstarejših Šahovskih klubov v na. ši državi. Ljubljanski šahovski klub je sno-či polagal obračun svojega dela. V salonu restavracije »Zvezde« se je zbralo precej klubovega Članstva. Zoborovanje je otvoril predsednik univ. prof. dr. Kasal, ki je podal kratek pregled klubovega delovanja in omenil uspehe v raznih dvobojih, ki so bili vedno odločeni ▼ korist L6K. Največji uspeh pa je bik> državno prvenstvo, ki je pokazalo, da §o Slovenci najboljši šahisti v Jugoslaviji. Predsednik se je nadalje toplo zahvaJil z* naklonjenost mestne občine, banske uprave in rasnih knjigarn, ki so o priliki turnirjev darovale knjižne nagrade. Jugoslovenski nacionalni turnir je ponovno dokazal moč društva. V finale se je plasiralo 5 njegovih članov, od teh sta dosegla Milan Vidmar ml in Preinfalk 1. in 2. mesto, Vidmar pa obenem tudi naslov nacionalnega mojstra. Predsednik se je končno bavil tudi z izstopom nekaterih članov, ki snujejo nov klub in ki se celo poslužujejo nekega časopisa, da Li čira bolj očrnili LŠK. Pomembni sta bili poročili podpredsednika Iskre in tajnika Preinfalka. Društvo bo v kratkem slavilo 80 letnico svojega obstoja. Po vojni je kmalu zavzelo odlično mesto med jugoslovenski mi šahovskimi klubi, zadnja leta pa je igralo vodilno vlo^o. L§K se je pokazal visoko nadmočnega vsem ostalim. Mnogokrat je sicer nastopila nedelavnost in delna razcepljenost sil toda klub je vse te težave vedno prebrodil in koraka v zadnjih letih od uspeha do uspeha. Naslanja se na kader 16 prvovrstnih igralcev, ki spadajo med iugosloveusko elito in ki bodo še naprej zasigurali klubu vodilno mesto. Poleg mesečnih brzih turnirjev, ki so se jih udeleževali najboljši igrolci, je klub priredil tudi druge turnirje. V tekmovanju za državno prvenstvo se je po zmagah nad Virjom. Grafičkim in Maksimirom plasiral v semiiinale in beJežil visoko zmago 7-1 proti Zagrebškemu šahovskemu klubu s 5Vt—2Va LSK >e dal večino igralcev v reprezentanco dravske banovine, ki je tako prepričevalno premagale savsko banovino. Naslov klubovega prvaka sd je prii>o-ril Milan Vidmar ml., ki je tuli zmagal v brzem turnirju za prvenstvo dravske banovine. Amaterski nacionalni turnir je bil nov uspeh LSK, saj so 3koro vsa prva mesta zasedli klubovi člaT.i, Milan Vidmar ml. pa je postal novi nacionalni mojster. Preteklo nedeljo je klub gostoval v Celju z 12 igralci in zmagal z 8:4. (Podrobno poročilo o dvoboju prinašamo na drugem mostu. Op. ured.). Po blagajniškem in revizijskem poročilu je bil staremu odboru soglasno izrečen ab- solutorij. Pri sledečih volitvah je bil soglasno izvoljena lista, ki jo je predloftl akademik Iskra in sicer: predsednik univ. prof. dr. Kasal, I. podpredsednik inspektor Jarec, II. podpredsednik Preinfalk, tajnik prof. Čop. blagajnik stavbnik S lokam knjižničar Gerzinič. gospodar Samobor, revizorja Iskra in Kumelj, razsodišče Juvan in dr. Sever, načelnik tehnične eksekutive Preinfalk, za Člana pa Skitek in MajcenoviČ. Pri slučajnostih se je zlasti raspravljalo o smernicah bodočega dela. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bo v kratkem vršil velik pokalni turnir po izločilnem sitte-mu za Pfeiferjev pokal. Ko so zborovale! še sklenili, da pošljejo pozdravno brzojavko predsedniku šahovskega Saveza, predsedniku Narodne smipsčine dr. Stevanu Griča, je -predsednik zaključil občni zbor Saf^vsfci dvoboj LSK — CŠK Celjski šahovski klub je v nedeljo po. vabil Ljubljanski šahovski klub na prijateljski dvoboj. M a teh se je vršil v kavarn1 sJDvTttfac in je privabil obilo prijateljev kraljevske igrre. Prireditev je med drugim obiskal tudi znani problemski komponist dr. Schwab. Ljubljančani, ki so prispeli pod vodstvom svojega predsednika univ. prof. dr. Kaanla, so bili zelo prijazno sprejeti. Match, ka je t raj U od 15. do 20. in ga je v sph^Sno zadovoljstvo vodil dT. Oerin se je zaključil pn stanju 7*4 ; 3M> za goste. Partija Cibic (L)—Modic (C) še nI bila končana in se bo nadaljevala pismeno, bržkone p;« bo zmagal Celjan. Igralo se ie na 12 deskah. Ljubljančani niso poslali svojega najmočnejšega moštva in so imeli z žilavimi domačini precej posla. Na prvih šesto*h deskah sta bili moštvi skoro izenačeni, v spodnji polovici pa je predlndovfll LSK, kar je odločilo izid. Kezulati so bili po deskah naslednji: Preinfalk (L)—Cijan (C) remis, Sikošek (L) je pre >iagal inž. Sajovca (C), Cibic (L)—Modic (C) ned on grano, Marek (L) —Skitek (C) remis, Asejev fL) je izgubil prot. Hočevarju (C). Petemmn (L) je premagal Gašerja (C). Gerzinič (L)—in£ Pipuš (C) remis, dr. Sever (L) je premagal Diehla (C), Lokovšek ie izgubil proti Fajsu (C), zmagali so pa Savli (L) proti Turku (C). Majcenovič (L) proti Lečni-ku (C) in Kumelj (L) prot-' T trnovi ću (C). Slepa maščevalnost zakrivila potioj Se o uboju na Prebačevem — Ali je čast šenčurskih fantov oprana ? Kranj, 9. decembra-Včerajšnje poročilo o krvavem poboju na Prebačevem izpopolnjujemo z nekaterimi podrobnostmi da dobi javnost pravo sliko o tem težkem zločincu, ki je po pravici razburil prebivalce ' okoliških vasi. Gre Za staro obračunavanje med fanti iz sosednih vasi. šest fantov in sicer 20 letni Jože Vodopdvec pekovski pomočnik pri peku Gantarju v Šenčurju, doma iz Vidma pri Krškem. Matevž Krč iz Predo-selj, raznašalec kruha pri Gantarju. Ludvik Piatar, Matevž Perdan, Franc Kristane in Peter Kropjr se je dogovorilo, da pojdejo na Prebačevo kropit. Kot šemčur-sMm fantom jim ni Slo v glavo da so vokianski fantje nedavno v gostiini na Jami pretepli Senčurjane. Zato so sklenili osvetiti se jim. Za korajžo so popili v Šenčurju tri Štefane vina, na Mlaki fci v Voklem pa še po en liter. Vso pot skozi vas so J*zdvali, posebno je razgrajal Pin-tar, ki je po poboju pobegnil in se skril. Clm so Voklanci, ki so tudi kropili pri Mežnarju na Prebačevem, kjer je ležala na mrtvaškem odru stara teta Šim novec, zvedeli na prihod šenčurjanov, je med fanti završalo. Dva šenčurska fanta sta pridla celo v mso. Janez Pravhar je prišel fcz hide in udaril Pantarja z roko ter mu zagrozil, češ, da je najbolje če šenčurja-rxi izginejo. Pravhar je pa skočil v hlev po vile in udaril Perdjana. Videč, da gre Za res, je skočil Perdan v hišo in se skril Njegovi tovariši so imeli pripravljene bi-kovke in so Pravharja takoj napadli. Vodopdvec ga je udaril a rx»ebDim nožem, M se rabi za klanje najprej po glavi ter mu udri lobanjo, da je bdi nož že ves skrivljen, z drugim sunkom ga je pa zabodel naravnost v srce. Vinko Krč je skočil T MSo povedat Rupniku, da Pravbarja tjepo. Rupnik je skočil is hiše v hlev po vile da bi prepodil Senčurjane in pomagal Paavhajja, ki je bdi Ž» ves razmesarjen. Udaril je Krča z vilami po glavi, Krč je pa Rupnika sunil z roko v usta In nos bar pahnil v sneg kjer ga je Se davfiL Ta čas je nekdo hotel Rupniku prerezati z nožem trebam, pa r5 Rupnik prestrgei udarec e komolcem in pri tem zadotofl globoko rano. Napel je vse sile, da se je Krču iztrgal iz objema in vstal. Med ruvanjem je pa dobil še tri rane. I>očtm se za Pravharja ve, da ga je zaklal Vodopivce, ase glede Rupnika ni moglo ugotoviti, kdo ga je napadel z nožem V srce zabodeni Pravnar se je pobral m fieeam prišel v hišo k mrtvaškemu odru kjer je padel vznak to obležal mrtev. Napadalci ao tedaj pridrveli v nišo, kjer 80 iskali ranjenega Rupnika, Id se je rtcrfl pod mrtvaški oder. Hoteli So ubiti tudi njega. 2e mrtvega Pravhar ja so suvali nogami. Vodopivec je stal pod mrtvaškim odrom držeč v vsaki roki nož in grad, da bo -Me poktei. Med ljudmi, ki so prišli kropit mrhča, je nastala silna panika. Malo je manjkalo, da razkačeni fantje niso prevrnili mrtvaškega odra, ko so iskali Rupnika. Končno so ženske preprosile Vodopdvca da je odnehal. Tri četrt ure se ni nihče upal iz hiše. Nekaj žensk se je splazilo pri zadnjih vratih ven da so šle klicat duhovnika, ker so mislile, da bo tudi Rupnik umrl. Zanimivo, da Pravhar Vodopivcu nikdar ni storil nič zalega in da ga Vodopivec sploh ni poznal, šlo mu je toliko za čast šenčurskih fantov, da je iz solidarnosti pobijal svoje nasprotnike. Ko so Senčurjani odšli iz hiše, so zunaj strašno preklinjali in izzivali. Potem so jo pa mahnili proti Vokiu. Vodopivec je bil še vedno bojevit. Spotoma So srečali nekega moškega in so ga začeli kar na lepem pretepati. Komaj jih je preproafl, da so ga izpustili, zrezali so mu pa klobuk. Srečali so tudi Štefana Bizjaka iz Vokolj in Vodopivec ga je brez povoda udaril. Bizjak je začel bežati. Vodopivec je pa planil za njim in ga z bikovko pretepal po hrbtu. K sreči mu je fant ušel. Vodopivec je pri tem izgubil nož. Ranjenega Rupnika so odpeljali v Kranj k zdravniku, čc ne bo komplikacij, bo kljub težkim ranom okreval, šen^urski in kranjski orožniki se Že v nedeljo napadalce izsledili. Vodopivec je uboj odkrito priznal. Iz Ptuja — Z mesom sta se preskrbeli. Siamnar Kaisersberger Ivan iz Gerečje vasi je rm. prosil svojega tovariša, Klanečka Lovrenca, iz Hajdine, da mu zanese mesarsko torbo, ki jo je napolnil s 6 kg- klanim g m 7 kg svinjskega mesa, k nekemu gostil, nič ar ju v Slovenji vasi z naročilom, da jo shrani in da jo bo vzel, ko se bo vračal iz Maribora. Klaneoek je torbo ras oddal v gostilni, ko pa ae je Kaisersberger vrnil to hotel torbo vzeti, mu je gostilničar povedal, da sta jo odnesle ie dve neznani ženski. Sled je vodila v Ptuj, kjer so orožniki ženski tudi izsledili in Ovadili sodišču. — škodoželjnost. Pred dnevi so prine, sle delavke na ptujsko stražnico žemljo, v kateri je bil zapečen kuhinjski ščurk. Na policiji so izjavile, da so žemljo kupile pri nekem peku ki da je noče vzeti nazaj. Pozneje pa se je ugotovilo, da so bile ženske tako škodoželjne, ali pa so imele kak drug namen da so ščurka same vtaknile med zemljo, samo da bi škodo_ vale ugledu naših pekov. Vsekakor bo bilo potrebno da se take ljudi eksemplarično kaznuje in naj policija krivce izsledi. — Miklavževanje. Tudi pri na« je MlO letos zelo živahno miklavževanje kljub vsej krizi. Menda toliko Miklavževih ve. 1 čerov ie mamo imeli kakor letos. 5. t. m- | je priredila Glasbena Matica svoj Miklav I *ev večer v Narodnem domu. istega dm se je vran Miklavžev večer v Dijaškem domu. V soboto j« Imel miklavževanje ptujski Sokol v nedeljo zvečer pa se pri. redili Miklavžev veter' na* obrtniki. Vsi večeri ao tali prav dobro obiskani, Milu lavž pa je delil po večini le praktična darila, ki so današnjim razmeram tudi primerna. Za naše hranilnice Uuoijana, lu. ueceaUMa. V soboto ln nedeljo je sborovala sa Sušaku glavna skupščina Zvese mest kraljevine Jugoslavije. Ob tej priliki je tmoi tudi Savez štedionica "kraljevine Jugoslavije svojo glavno eejo. Slovenske hranilnice sta zastopala pisarite k i vodja Mestne hranilnice ljubljanske g- Ivan Hiter in ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru g. Drago Koomut. Oiibor Je sprejel sledečo resolucijo: 1. Savez prosi ponovno kraljevsko vlado da čim prej sprejme zakon o samouprav, nih hranilnicah, katerega projekt je izdelan obenem s pripombami i v»eh zauitert^.-ranih činiteljev. 2. Save* pro*i tudi ob tej priliki, da ee hranilnice kot spdošnokoristne in dobrodelne ustanove popolnoma izenačijo glede vseh pravic z državnimi in privilegiranimi zavodi, ki zbirajo prihranke, zlasti s Poštno hranilnico m Državno hipotekar-no banko ter z zadrugami. 3. Ker je pravic.* sprejemanja in uprav, ljanja pupilnega denarja naj bistvene ;ši znak samoupravnih hranilnic na vsem svetu, zahteva Savez, da se našim samoupravnim hranilnicam, ki ©o tudi prej uživale to pravico, vrne ista pravica zakonitim potom. 4. Zavedajoč ee, da je zanašanje stran, karskih vplivov v poslovanje samoupravnih hranilnic imelo zanje slabe posledice, prosi Savez kot najbolj poklicani predstavnik samoupravnih hranilnic nadzorne in pristojne oi^rane, da zaščitijo hranilnice pred temi vplivi. Zveza mest je ob tej priliki na podlagi referata g. dr. Račića sprejela tudi to resolucijo: 1. Sam-oupravne hrani-Imice naj 6e ustanavljajo povsv>d v nas- državi, zlasti pa v vsakem našem meetu. 2. Sprejme naj se končno osnovni zakon o hranilnicah, ki ga je g. minister trgovine in industrije Ponovno obljubljal Narodni skupščina. Raizen tegu je Zveza mest sprejela tudi pod 3 in 4 navedeni resoluciji Saveza Štedionica. Resolucije Zveze mest so veidke važnosti, ker izvirajo od organizacije^ ki zastopa interese vseh naših mest, ki so najbolj interesirana na uspešnem dedovanju hraniflni Obhoda smučar?^ ni bilo Ljubljana, 10. decembra. Lepa misel je bila sprožena, da bi priredile množice nesih smučarjev obhod po mestu v pozdrav snegu na pragu nove smučarske sezone. Toda Slovenci se znamo navduševati le redko, na višji ukaz in za stvari, ki navdušenia sp'oh nc zaslužijo V splošnem smo pa malenkostni, sebični individualisti in kot taki nedostopni za skupne akcije, če nam ne obetajo neposredne koristi in dobička. Tako }e bil tudi odziv smučarjev na prvo manifestacijo zimskega sporta v LjubTjani tako majhen, da so prireditelji sklenili opustiti obhod po mestu. Pred veleeejmom se je zbralo le okrog 100 smučarjev in smučark, ki so odšli z bakljami na tTavnik pod Cekino-vim gradom, kjer so se nekaj čisa smučali. V mestu so pa ljudje čakali, kdaj pride »rniuČarska povorka in so bili seveda razočarani, toda ne po krivdi priredi-tefliev, temveč smučarjev samih. Da sneg ni mogel tnti zadovoljen s tako mlačnim pozdravom, vidimo danes, ko imamo zopet brozgo in ko smo dobili na-mestu novega snega dež. Nekateri so menili, da bi bil© treba naznaniti smučarski obhod po mefiru nekaj dni prej. To pa ni mogoče. Saj vidimo, kako nezanesljivo je vreme. Ce bi fmučarji gazHi po mestu brozgo, bi*je jim ljudje smejala. Iz Maribor« — 70 komadov Jebljev in lice i« pogrolt- niL Leta 1933. je bil pred mariborskim senatom obsojen na 18 mesecev robije 40-letni Anton Kelenc. po prestani kazni so ga pa pridržali za nedoločen ca*. Mo* si je to tako vzel k srcu, da je letos v aprilu začel požirati železne žeblje in rioo. Poruval je v svoji celici iz vrat in raznih predmetov žeblje ter jih pogoltnil, prav tako pa tudi več komadov žice. ki jo je potrgal z zamreženih oken. Kmalu je začel tožiti o bolečinah v želodcu in zato so ga odvedli ▼ kamimiSko bolnico. Tam pa mu niso mogli pomagati in ker ae je njegovo stanje stalno slabšalo, so ga včeraj oddali v mariborsko bolnico. Mož je priznal, da je pogoltnil okrog 7o komadov žebljev in žice in zato so ga operirali. Iz želodca so ipravUi na dan pet 18 cm dolgih žebljev. Kelen- čevo stanje je povoljna — Nad 200 uslužbencev na ceetl. Tekstilna tovarna Zelenko & Comp. Je včeraj odpovedala vsem ueiutBbencem dedo s 14 dnevnim odipovednim rokom, tako da bodo vsi baš na bo«te" na cesta. Prizadetih je 200 uslužbencev. Tovarna ni navedla vzroka aa odpoved, peč P* «o rekli delavcem, da se takoj po novem letu lahko zopet oglafie na dalo. — Tragedija bedne vdove. Suoci «o Popeljali v bolnico »letno tovarn iSko delavko Framčiško K. a Kokoške ceste^ ker je pifta IrzoJ. Bila je nezavestna ta je nje. no stanje precej re*no. Vzrok obupnega dejanja je velika beda, v kateri je zavela Frančiška K. Lani v decembru se je njen mo* prt sasšenjn Hatterjeve tovarne smrtno ponesrečil in ji zapustil pet otrok, ki jih ni mo*W preživljat. V obupu je pila li-sol. — Drevi bolgarske pe*nii v gledališču. Dre vi nastopi v Narodnem gledallSou tenor sofijske opere HaraLaanbi Ivanov Pevec razpolaga z tedatnim in probomjm glasim, v prvem delu koncerta Pole trt Popularne oPerne arije, drari del pa je posvečen bolgarski umetni in narodni pesmi ter so zastopani najbolj znani bolerar ski skladatelji, kot so Dobri. Hristov. Spa j Sov in drugI Pri klavirju ho ravnatelj i uartoorske >G4asbene matice« g. Marjan •m>z-'p*, Bole&raka UP— je v Mariboru kljub iivahmm kulturnim stikom poslednjega časa ie dokaj nejasna, as to bo nu. ot) 20 ▼ Hubadovi pev-ki dvorani Fotedebatnf vetor SPD Ob 20 v druStvenih prostorih SK Ilirija (upravni odbor) občni zobr ol> 20 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BttlftH; Sv. Jakoba trp 0. I!i mor. Miklošičeva cesta 20, Uartus, .Vio*t« Zaloška ce^ta. Zadnja pot vrlega narodnjaka Jesenice. 9. decembra. Nenadoma je v Lescah preminul v 68. letu starosti g. Čop Ivan. bivši dolgoletni delovodja pri K1D na Jesenicah in kasneje obratovniie žičarne v Bistrici v Rožiri do. lini na KoroSkem. Kot 24 letni zal in krepak mladenič ie stonf! na delo v žicami na Jesenicah. Zaradi svoje nrirodne inteligence in strokovnega znanja je kmalu postal delovodja v tem obratu in bil potem T»remesčen 7« obratovodio v B;str co na Koroškem, kjer je preživel oT-rškT leta Kljub temu. da je bival dolga leta v ponemčenem kraju, je os^al zve*t svoiemu materinemu jeziku, narodu 5n državi, na katere tleh je preživel najlepša moška leta. Po vpokojitvi se jc preselil iz Avstrije nazaj v demov^no. kjer si ie ziradM prijeten domek STedi veliea>tne goreneke pokrajine, v kateri je hote! prebiti jesen svoiega življenja. V petek popoldne se jc izpred hiše žalosti vil dol-t* žalni sprevod na farno pokopališče v Lescah. STa zadnji not? so ga spremili prijatelji in znanci od blizu in daleč. Med priprostim nar.idom smo opažali državnega tožilca dr. Fellacherja fz Ljubi iane. sokolskega starešino ?>picaTJa iz Radovljice in dr. Janežiča z Bleda. Zelo vidna je bila udeležba predstavnikov KTD z Jesenic, njegovih dolgoletnih ko'egov-delovodij in žičariev. katerim te bil pokojni dolga leta dober tovariš, učitelj ter dober in pravilen pTedsi*o:n:k. Pevski zbor Sokola iz Radovljice mu ie ubrano zapel krasne žalosrlnke. dr. Fellflcher p« je imel ob odprtem ?robu >p poslovilen govor, nakar je mati zemlja sprcela v svoi objem telesne ostanke simpatičnega orjaka, moža velikega ir*le !a. k'-emente-ga značaja in bogatih Izkušenj. Bodi mu ohranjen svetal opomin! Iz Radeč _ Ustanovni občni zbor športnega kluba SK. Radeče, Pripravljalni odbor športnega kluba SK. Radeče bo imel v soboto 14. t. m. ob 20. uri v kavarni Pešec svoj ustanovni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo pripravljalnega odbora, čitanje pravil SK. Radeče. Volitev častnih članov. Volitev odbora in slučajnosti. S tem obveščamo Športnike in prijatelje sporta da ae občnega Sbora prav gotovo udeleže. Za pripravljalni odbor Sabo s. r. Kakor znano, al je pripravljahu odbor med letošnjimi šolskimi počitnicami oskrbel lep travnik za nogometno igriSoe. Travnik je odstopila društvu papirnica P i a t n i k za bagatemo ceno. Jeseni se je pričelo planinar je in sicer s kulukom, katerega so se opri. jeM naši Športniki z največjim veseljem ter ao delo do mala že končali. S plani ran i travnik bo idealno nogometno igrišče. Leži na Njivicah ter je oddaljen od Radeč dobrih 10 minut. — Smučanje na Lisci. V nedeljo je bilo na Lisci okoli 20 zagrebških smučarjev. Verjetno je, da je sne^a že dovolj, ker sneži že ves ponedeljek. V Radečah ga je zapadio kakih 6 cm. Našim tujskopromet-nim interesentom priporočam■>. da bi poživili propagando za anvj&anj- na Lisci, ki ima kakor znano idealne terene za izvež-bai.c smučarje kakor tudi za začetnike. Za Lisco pride propaganda v poštev predvsem v Zagrebu, kamor bi bilo treba javljati dnevno po enkrat, kakšne *o prilike za smufanjc, koliko jc snega itd. Koča na Lisci jc oddaljena od postoje Breg jedva dve uri ter bo oskrbovana vso zimo Z« božične počitnice se bo vrš:.l prvi smučarski tečai. k« ga bo vodil p"izmni športnik g. Ante Beiihar, učitelj na Zidanem mostu. . Naše gledališče drama Začetek ob 20. Torek. 10. deconilra: zaprto. Sreda. U. derenibra: Otrofi R«'d -sreda. Četrtek. 12; decenil.ra Izdaia pri Nov.iri. Izven. Znižane cene, Drama pripravlja pfeeaforo dramo »Me lierec, ki jo je napisal ruski pisatelj Hul-gakov. Režija je v rekah t;. Krefta. OPIRA Začetek ob 20. Torek, 10 decembra: Faust. Red A. Debul baritonista Aleksandra Kolacije. Sreda. 11. decembra: Ples v Savoyu. Red «.'. Četrtek, 12. decembra Kraljičin ljubljenec Red Četrtek. V operi bomo imeli ta mesec dve premieri in sicer se vprizori prvič ne lloven-sikem odru opereta »Oj ta preSmanlani grade in opereta -Kjer ljubezen cvete«. et požigalec Ljubi iana, 10. decembra. Policija je aretirala 23-letnega požiualca Ivana Š. z Barja, ki je nekega bolestnega nagnenja zažigal barjanskim, rudniškim in vitkim posestnikom njrih imetja in jim povzročil ogromno Škodo Prvič je zažgal 13. oktobra 1934 kozoiec Marije Kadunčeve na Knezovem stradonu. a fro-nija usode je hotela, da ga je dolete'a roka pravice, ko je pri Kadunčevi drugič za-žgal. Novi, komaj zgrajeni kozolec ji je drugič pogorel 30. oktobra P>3o. bil pa >c to zadnji njegov požig, kajti /e nekaj dni pozneje so ga prijeli. Pri prvem zasbišanju je Ivan priznal 9 požigov in enega nameravanega, ostale, ki eo mu jih naprtili, pa ni hotel priznati, alii pa se jih nt več spominjal. Včeraj eo ga ves dan znova zaaP.ševaM rn Ivan je priznal, da je zafgal ee šestim drugim posestni koen. Letos 26. januarja okrog 19. je zapel rdeči petelin na skednju in šupi posestnika Franca Vovka na Viču 58. Oboje je pogorelo do tat m je imel pose-tnik 28.000 Din škode. 2e mesec d«ii pozneje je zopet gorelo, to pot pri posestniku Francu Podifrpcu na Ižanski cesti 147, kateremu je pogorel hlev. Podlipec je imel 30 000 Din škode. Neka neugnana strast ie gnal« fanta k novim zločinom: od požara pri Pod-lipcu je minrio komaj tri dni in že je znova gorelo. Zanetil je o-genj v čebcJjnaku posestnika Ivana Mrvarja na Viču 21. Z veliko ljubeznijo in s trudom »i ie Mrver v teku let zgradil velik nanj, ki mu je pa 27. februarja opolnoči pogorel. Zgorel«) je 36 polnih, s satov jem oblo/ennh kn 53 praznih panjev, da je imel Mrvar 23.000 Din škode. To pa Ivanu še ni btlo dovolj. Naslednjega dne je zopet zažgal in žrtev plamenov je postal to pot lepi dvoini kozolec posestnika Pavla Srkolje na Viču 24. Skoda je znašala 25.000 Din. Potem je nekaj časa rnirova4, a v noči na 27. maja je zažgal šupo Edvarda Mese-sneba na Viču in mu povzročil 7000 Din škode. Letos v avgustu pa je postal posestnik France Vovk na Vičn 58 še enkrat Žrtev tega piromana. Ogenj je urničil lep hlev in je imel Vovk 54.000 Din škode. Skupna škoda pri vseh teh naknadno pri znanih požigih je znašala 157.000 Din. škoda pri prejšnjih požigih pa okrog četrt milijona. Pohcije je včeraj zaključila preiskavo in je Ivana rzročala sodi&ču. Iz Ormoža _ Nesreča pri sankanju. Sedemletni Emil, sinček pekovskega mojstra g. Breznika iz Ormoža, ae je te etnd sankal s svojimi tovariSi v mestni grapi. V otroški razigranosti so se s sankami naadol. V največjem zaletu je trčil BrnJi a svojimi sankami v druge. Padec je bil tako silen, da mu je strlo nogo. Na pomoč So priha_ teh najbližji ter mu nudili prvo pomoč. Kmalu je pribite! tukajšnji ndravnlk g. Carf, ki je nudil rx>ne6rečenenn*i. dečku potrebno zdravniško pomoč. Iz Litije — Nova grobova Ob lepi udeleibi »o pokopali v soboto popoldne go. Fanči Anžlje-vo, soprogo pisarniškega uradnika. Izpred hiše žalosti na Frtici se je razvil dolg žalni sprevod domačinov, zlasti mnogo je bik> žensk. Težko prizadeti družini naie iskreno sožalje. Na Vačah pri Litiji pa »o pokopali so. Hildo Certancevo, ki je umrla v ljubljanski bolnici. Blaga pokojnina, soproga bivšega va&kega župana g. Fortuoa-ta Certanca, je bila vzorna napredna lena. Užaloščeni družini in njeni najstarejši hčer. ki, učiteljici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, naše globoko sožalje. — Poroka. Naša domačinka M»nka Svarceva se je poročila z davkarjem litijske davčne uprave g. Kopitarjem, rodom iz Novega me*ta. Čestitamo! — živahna nedelja na Sv. Geri. Po več-tedenskem odmoru je v nedeljo spet oži-veba naša Sv. gora. Sneg se pričenja že nod Tirno — zanimivo je, da ga v dolini ni prav me' — ter je že prav doher u smučarje. Nedeljski izletniki so imeli krasno solnčho nedeljo. K dobremu razpoloženju v svetogorski koči pa pripomore tudi zadovoljiva in cenena postrežba. Od postaje Save do koče je 2 uri hoda. DNEVNE VESTI — Seje glavnega in iivršneg* odbora JUH. 30. in 31. decembra tosta v Beogradu zajedali glavni in izvršni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Sej se udeleže predsedniki in delegati banovinskih sekcij ter vsi člani glavnega in izvršnega odbora. Na dnevnem redu so vsa aktualna šolska in stanovska vprašanja. Med drugim tudi izprememba uradniškega zakona ter novele zakona o narodnih šolah, vprašanje učnega načrta in poročilo predsedstva o sedanjem položaju. Med ucnteljetvom v.a .j za te seje veliko zanimanje. — Rektorat univene kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto sekretarja na tehniški fakulteti. Prosilci morajo imeli fakultetno izobrazbo in odgovarjati pogojem § 3 in 4 uradniškega zakona. Pro-ilci z znanjem svetovnih jezikov imajo prednost. Prošnje, opremljene v zmislu § 9. 4 in 5 uradniškega zakona, se morejo vložiti do 28. decembra 1995 na rektoratu. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 27«n Danes nepreklicno poslednjih Bogovi se zabavajo Krasen dopolnilni spored in nov zvočni tednik ob 16., 19.15 in 21.10 ari —Čemu to zavijanje? V današnjih zagrebških *Novo»tih< je objavljena kratka vest, da je Jugoelovenekl oUmpiJakri odbor naročil Jugo«k> venskemu tuneKo sportneriiMi savezu in nedavno ustanovljenemu drsalnemu savanu, naj pošljeta do 5. t. m. prijave za tekmovalce za IV. zimsko olimpijado v Garmlsch - parten-ktrchnu, da pa še ni nobene prijave. Ker je zaklujček prijav mednarodnega o^m-pijs4ceg« o 3bora zeio blizu m tudi zaradi administracije naj bi bilo dvomljivo naše sodelovanje na zimski oftmpij&di. Ta vest je izšla ocivtdno & naee*3a olimpijskega odbora in ni točna. Rok za prijavo je bil do 12. t. m_ Ln JZSS je prijavo že prej dnevi poslal. Drsalni savez pa ni ftla*l meimarodaie federacije in zato se samostojno ne more prijaviti. Naš olimpjjeki odbor bi storil »a sport več. Ce bi se nekoliko ^mejili v «t\,,tftm bftrokratiizmn i PRIDE HARRY PIEL — Ogorčenje dalmatinskih vinogradn' kov. Med dalmatinskimi vinogradniki vin. da stlno oSorCenJe zaradi naredbe banske uprave v Spl&u, po kateri mora vsak vinogradnik prt nadrobi prodaji vina v. lastni kleti plačati 50 par od litra banovinske trosaaine poleg drugih pristojbin. Ta odro»i'ba je še pos-labsada že itak slab Pobožaj dalimatii uskih vinogradnikov tn njihovo ogorčenje Je tem bolj razumljivo, ker Je saiho grško grozdje opro&ceno vseh dajatev. — Rako postanem mati? Ta, zsa zdravo in moralno življenje vsake žene potrebna knjiga, spisana po najmodernejših izsledkih svetovnih medicinskih kapacitet, bo še pred koncem leta izšla Cena v prednaročbi je samo 20 Din Prednarocba do 24. decembra. Pišite založbi Indaks v Ljubljani. Za odgovor prosi Indeks pisemsko znamko. _ Vreme. Vremenska najpoved pravi, d njih denar za raizrk' ne takee, ki ga jfan pa ni vrnil Bti je ope tovano kaznovan in končno Izgnan iz Za greba Napote ee je v Ljubljano- ^J®7" j*> nadaljeval svoje sleparske posle Ko s<-i nre postal« tla v Ljubljani prevroča, jo jfc popiha1 nazaj v Zagreb Ljubljanska pol1 cljn je rzdaf« za nJim tiralico in »daj ga v Zagrebu prijeli- — Dve žrtvi junakov noža. V Zgornj' Dragi je v nedelio neznan napadalec k no žem sunil v prsa 18-letnega Pavi« Dram M tn ga re*no pottoArvat. — Is gtralisea pri Kranju so pripeljali 25-letnega Franca Oaleta, ki so ga fentje med pretepom nevarno Iz Ljubljane —I j Nalezljive bolezni po jenjava jo. Epidemija ikrlatinke in davice. ki je več tednov ogrožala zlasti zdravje šolske mladine, je znamo popustila. Zadnje dni je bilo samo že nekaj primerov obolenj za skKarinko. pač pa ima se vedno veliko otrok angino. Bolezen pa ni huda in se oboleli otroci povečini zdravijo doma. Bolezni so najbrž ponehale tudi zaradi hladnega vremena. —Ij Pod rubrik0 0 križih in težavah s stanovanji. V lepi. novi hiši. V moderno ter udobno stanovanje se je naselil stanovalec, ki je pokazni kmalu razočaranje nad novim >tanovaniein na originalen način-Načel je stenico in jo ogorčen poslal brez kometarja hišnemu upravitelju. Upravitelj si ni dolgo belil trlave z nenavadno pošiljko. Kuverto je zopet zalepil, jo vtaknil v večji pisemski ovoj ter vse skupaj odposlal naprej — prejšnjemu najemniku nesreCne-na stanovanja. Počaščeni naiemnlk je pa tudi hitro opravil korespondenco. PoSiljko je vtaknil v še večjo kuverto s komenlar jem, da ne more. žal. dodati niti ene stenice, ker jih po nakliueju nima- da jih pa bo upravitelj najbrž lahko dobil se več pri novem najemniku, če že zbira ljubke živalce. Upravitelj je cital pismo blvteffa stanovanjskega najemnika z mešanimi ob čutki, ni pa znano, ce je korespondenco nadaljeval. —lj Zaradi poledice, ki ie nastopi'a voeraj popoldne ne «*amo v mestu marveč tudi na cestah zunaj, se je pripetilo ve? nesreč. Na Tyrševi cesti se je lažje poško dovelo već ljudi. Zelo je trpela tudi vprtržna živina Slabo podkovan; konji so pa-da-!i drug za drugim ter so ime'i vozniki dokaj truda, preden so jih spravili spe* na noge Nič boljše, kakor na T>Tsevi. ni bik) ne Tržaški ln na Celovški ter Dolenj ^ki cesti Kadar raetopi poledica m ie ce. sta naenkrat preveč polzka, bi vsekakor kazalo ceste tudi na periferiji vsaj za silo posuti z cLrobnirn peskom, s Čimer bi se gotovo preprečile teke nezgode. kimot'Jc promet, obenem pa bi se ne muMle živeVi. —lj Sete sneg jo je pregnal. Te dni so prijeli varnostni organi zaradi vlačugenja 30 letno Gabrijelo K Gabrijela je do nedavnega vztra:ala v § senskem gozdu kjer je imela \7j vej spleteno uto, v kameri je tuda prenočevala. Sneg pa ?i je pod H uto: zato je pobrala svoje stvan in se zat kla k neki prijateljici v barake Na cesti so jo kmal" izsledili m in irročiV eodHfa IV F I T. M U I Artisti I —lj »sumljiva družba« sv. Mklavžn v v operi? Čestitih mamic in babic ;e postalo po Liubljani groza, ko so čitale v mojem poročilu da je pr:še1 sv. Miklavž v opero asi smo Še mlado društvo, vendar si upr.mo pokazati Javnosti svoj obraz z javno proslavo 76 letnice rojstvi dr. Zamenhofa. ustanovitelja esperanta, ki se vrši v so doto. 14. t. m. ob 2o. v dvorani hotela *aIetroopl< z bogatim sporedom. Tam ^e bo javnost lahko sama prepričala o delavnosti in nepristrani usmerjenosti naseg.t društva, zalo odbor vljudno vabi vse k udeležbi. Za odbor D.E.D.: Storle Anton, tajnik. [ 12 ■ Renate Muller, Adolf VVohlbruck, ■ Adele San d ročk I Predprodaja od 11 — 12.30 I in od 15. ure dalje. —lj Avtobus Ljubljana — Sv. Križ vozi. Kadar se mu zljubi. Saj je vendar s kon-cesijo sprejel tudi vozni red. V nedeujo je vo^il uere-Jno, danes smo g"a zamaa čakali do poj 16. Ali je kasneje vozil, ne vemo, ker snio ee ob tej uri vsi potniki, namenjeni na Pokopališče, razšli. Po pripovedovanju obiskovalcev Sv. Križa ta nered narašča. Pristojno oblast prosimo, naj ven>d«ir naredi red. da ne bo*no obi-s.k0valoi g-robov zLastf Sedaj pozimi, brezuspešno čakali na Krekovem trgu. —d j Predavanje v društvu »Pravnik«. V četrtek dne 12. t.m. priredi društvo Pravnik ob 18. zvečer v ju»tičmi palači dvora na štev. 79. predavanje, prhava gospod unriv. profesor dr. Aleksander BiltmoviČ O naftrtu zadinifcnegn zakona kraljevin? Jusjoslavlje«:. Vabimo vee člene kn prijatelje društva, <%a ee tega zantmtveg-a preganja v cim večjeffn številu udeleže. —lj Gosp. Janezi? Al posestnik in industrijalec v Ljubljani Florianska ulica 14 je daroval za akcijo »vsp za otrokac me^to venca na grob blagopokojnega g°sp. J^r ška Din 2(j0.— (dinarjev dvesto). Iskrena hvala! —lj Vabilo! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vabi vse vojne dobrovoljce in borce za osvobojenje naše aevem** meje k predavanju, ki se bo vrSHo pri pogrnjenih mizah v restavraciji >Zvezda* d»sno danes dne 10. decembra ob 30 uri Predaval to na*5 vojni tovariš dr. Ernest Turk, profesor, o I. dobrovoijski diviziji in njenih borbah v Dobrodži. u— Mladinski 0dsek Sokola 1. vabi vse starše dece ln naraščaja našega društva na roditeljski večer, ki bo v sredo, 11 t. m. ob 20. v m«.li dvorani na Tab0ru Na Inevnecn redu sta predavanji o telesnem ELITNI KINO MATICA ____ telet on t \<&4 Samo se danes in jutri ta. ob 4, TVi in 9*4 uri največji JOILVNN STKAt srsu\ nirn VALČEK NA NEVI GLASBENA IN UMKTNIftKA SENZACIJA SEZONE. Največje glasbeno dalo. Smeh, šala, petje in zabava. PREMIER M KINO in duševnem razvoju mladine, poročno vodnikov miadio&kib oddelkov o u^pe-b-a v^aoje in raegovo>r staršev z voanlKi Ker so taki sliki vodnikov s starši s^jko -eke mladine velike važnosti za enoto* vzggjni postopek, naj se starši sokolska mladine sestanka udeležijo v čim večjem številu lj— Seznam najdenih predmetov, pri-javljenin upravi poucije v Ljubljani v Ca-Su od 1. do 30 nuveiubra: bankovec u\ 100 Din, 110 romuiuškib iev0v, iiat <\am eki prstan s 3 kamenčki, srebrna zapest-na ura< srebrna moška žepna ura, srebrna eookrovna ura. mkeinasta ura znamke >Longendorf< z verižico iz rumene kovine in 1 vžigalnik, rjava usnja ta listnica njej razne listine, glaseče se na ume pri jatelj Prane, damska usnjata ročna torbica v njej denarnica z $3.25 Din, puierdo za ln račun, glaseč se na Ime Zalazn'k — Zidani most, ročna torbica v njej 2 žep na robca, 2 karti na Ime Kajne Ivan :n malenkosti, pletena modro in rdeč,? 'rta-eta ročna torbica v njej denarnica s 4 Din, denarnica v njej 31.50 Din in 2 kiju. ča, srebrna pu»lerdoza in 2 ročici od avta za pogon avtomotorja, ščipalnik. jugosio vaneki potni ltet na trne tttyrttt|| Jane/ in prazna listnica, obrabljena akt0vSan!thc. tovarniška štev. 16485, orn0 pleska.no brez evidenčne Številke ln par belin mo-škin usnja-tlh rokavic. 8 paKce, 44 dežnikov, 9 klobukov. 4 čepice, 2 jop ci, 1 volnen šal. moške * oše, 2 para rt>kavic, dekliška obleka, pfatnen suknjič, o^clrsk! plaSO, star 'iežni piašć, odeje, pe-ienna, par danvkib ztm«kih čevljev. J, ^ktovK. 2 ročne torbice, voii?kn .»ia*n"na -orba, 2 kovčega^ 2 nahrbtnika, zavitek ovratnikov karton z vojaškim: malenkostmi, zavitek odej, zavitek s sandali, zavitek r..ir*vvM, koledarska Črpalka, brisača, sve^a. »V.Va v okvirni, ribežen, vreča s pelenkanu, ia. vitek sveč, zavitek rokavic, 7.?>j«5fvena knjiga, iepai ao* '»» tav«tek k!o'J9. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi polioije v Ljubljani od 1. do 80. novembra: bankovec sa 100 Tin, 800 Dim, 1600 Din. >aTH J«, Ij&tnlca z 200 Din, papirnat < vitek z 272 Din, usnjata '!\uvica v S pj okoli 110 Din in srebrna verli:'.-a i obeskom Marije iz Lurda- denarnica v obMkj podkve s 732 Din, denarnica s 50 Din tn obvestilom držav loga t->žiica, le*.arnica z 108 Din, rjava uenjata ieaar-iica I tije: okoii 4O0U Din f 2 svmčn.ka, denarnica v njej 200 Dia, rjava uinjAta ieia"aici s 30 Din, ročna torbici, r.ava usnjata z 4 ključi, denarnic^ s 180 do 200 EHn, nalivno pero tn listek -utne«*ja, ročna urbica v njej srebrna očaia, i ; j»ica. ?rebm ma. daJjonček, več pisem in denarnica 6 50 De, ročna torbica, sive barv«, uenjata z 600 Din, ročna torva z SU Din m molitvenik, alata moško !apest.i,a ura znam. .v »Omega< na usnjat-^m eruienu, srebrha moška ura, na -adij,.ai |* krovu nasiii«ar konj, srebrna verižica :n *Q Din, srebrna žepna ura z graviranim napisom »Vojrna akademija 56 kit, mr..;Vi nikei i*sta »An. ker« ure e srebrno verifcico, otl^i*;k krona 7 zastavnih listkov, črna *Xic rka v a;ej knjiga »Mihec tn Jakec< n 2 zvpzka. aktovka z raznim: sp««i kr. > ia**v<» 'ijitave (kmet. odd.). zlat prstan z 2 malima v sredini rubin, zJat prstan z rdečem kamenčkom, črna boa, damski dežnik r'ave barve^ eiva volnena odeja, 450 različn!b raasde-fl-nic, 6ma boa v obliki pelerin?, prometna knjižica, delavska knjiga, glaseča na ime Pavei Marčelja, poseis.ka knjiga, glaseč^ se na raie Ana pievntk, kos zlata v teži 8.74 gramov tn srebrna otroška zapestnica v oblaki verižiee z obeskom *~ce. deteljea. srb in mn'i H-katetlt. SOKOL — Nacelništvo Sokolskega društva Ljubljana — Sieka obvešča, da »e prične 11, t. m. redna telova/dfoa starejših članov in sicer vsako sredo od 8. do d. v šolski telovadnici. a Zvočni kino Ideal , Samo še danes ob 4., 7. in uri «enmacija nad senzacijo SIL VIA SIDXEY kot INDIJANKA • atopnina 4.50, 6^>0 ln 10 Din. i iii i ae i—e—mbm—Mi Iz Celfa _c Slavnostno akademijo bo?la prii moška iii ženska |>odružnioa družbe sv. Cirila in Metoda v Celju ob 50 letnici sv<» ga obstoja v so1m>?o 14. t. m ob 20. v M nem gledališču. S;>ored b0 lek) pester in zanimiv. —c O leto-nji ekspediciji na Ka>ka7 Ih> predaval znani alpinist Ferdinand Kro »al iz Beljaka v četrtek 12. t. m ob JO |K)d t)kriljein SPD v Celju v risalni,i me"-.mu ske šole. Tam bo g. prof. di. Fran drevi ob osmih nadaljeval in Končal troje zanimivo predavanje o Halozah. —c Čistit«' in posipajte hodnike! ()jk» jamo vse hišne po-f-tnike. da morajo skrbeti za sta'no či^čtMije in primerno \**~\ panje zamrzlih ali za?n-'/.enih bednikov pred svojimi hišami, ker l i bili -icer od ^rovunii za event. nesreče a^i droge jm>^1.»-dice. —lj Zimski športniki dobe podatke t snežnih razmerah v linisiro IpOlliiHl [K>-t<> jankah Slovenije dnevno v biljetarnirali Zveze za tujski promet v Sloveniji, Gajeva ulica 1 in v hotelu "Metropole. Najnovejša vremenska poročila bodo v izložbenih oknih biljetarnic dnevno izložena. — otrV« popust po francoskih železnicah je dovoljen obiskovalcem razstave flaman ske umetnosti v Parizu, ki bo do 19. janu arja 1.1. Znižana vozovnica velja 10 dni. Podrobnejše informacije v biljeLarnici Putnika v Ljubljani. Iz Zagorja — Za ponesrečenim gospodarjenj aahlali bika. V majhni vasici pri Sv. Urhu nad Zagorjem se je pred mesecem dni smrtno ponos reč U tamošnji posestnik Jakob Kovač. Ko je proti večeru gnal bika k napn. jalisču, je bik nen idoma pobesnel Ln podrl svojega gospodarja. Ker ga je z vso silo pritisnil na prsi, mu je zlomil nekaj reber Ln poškodovaJ tudi lobanjo. Težko ranjen* kmet je imel še toliko moči, da je bika prignal v hlev, kjer se je nezavesten zgrudil. Na pomoć so mu takoj prihiteli doma. čl, ki so ga prenesli v hišo in takoj poklicali zdravnika. Vsaka pomoč pa je bila zaman in je ponesrečeni radi težkih notra. njih poškodb se po nočd iariinn.il. Radi tragičnega dogodka tn ker je žival od Čas« do časa postajala besnejća. ao domači mo_ rali bika prodati. Vsega prevezanega z verigami so pretekli četrtek prignali k tu. kajšnjemu mesarju Dolancu Jakobu, ki je žival ubil. — Sv. Barbarawrudart*kJ praznik. Vsako leto, prvo nedeljo po Sv. Barbari praznujejo nasi rudarji praznik svoje zasčitnioe-Včeraj dopoldne so se zbrali rudarji iz ki_ sovdkeg* rova. kjer so z zastavo Sv. Bar. bare in rudniške godbo krenili proti Topli, cam. Tu so se jim pridružili rudarji te Toplic z rudniškim ravnateljstvom in urad. nistvom ter se v povorki napotili v zagorsko cerkev. Po slavnostni m^si }e Sla povorka do Bratovske skladnloe, kjer so god-benki zaigTa.li še nekaj komadov, nakar je sledil rjvzhocL Nadarjenost' — Gospod profesor, zdi se mi, da dreon 1 je v xiloj* m sinu velik umietnik. — če mmHte. da je to res. bi vam sve" tovaJ. da ga kar pustite dremati. MALI OGLASI oesedm 0.50 para, davek Dir 8.—, beseda 2 Din, davek s Din, preklici 'a plamene odgovore glede malin >glasov y creba prilozi tj sna m ko — Popustov aa male oglase ne priznamo *n*KUHHHH*HH*K*Xn*** RAzno r Beseda HO par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din POSEBNO VEL«KO IZBIRO cenenih Hubertu s plascev in le po krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c 14. */L PRODAM Najmanj* snesek e Dto Beseda 50 par. davek a.- Din PRODAM. Izvrsten gramofon v -covčesru skoro nove znamke His-master ter 80 amo prvovrstnih nlo&c se poceni proda na Vodnikovi resti §t. 12/1 pri stari šišenski cerkvi. Istotam se tudi proda kompletna «koro^ne> v* ntroftlta poete Ha 8893 T1NTN1K iz marmorja in oniksa ? uro in pfvno vago ugodno prodam Polrve se od 16 do 18 ure v upravi »Slov Naroda*. 3442 PRODAM Zefir peC—Grorupo-va 7. 3441 SUKNJA zimska, močni čevlji poceni naprodaj. Mestni trg 18/11. 8421 STADOVAnJA Beseda So par. davek 8.- Din Najmanja) znesek 8 Dtn LEPO dvosobno stanovanje -Kidam sa januar event. februar. Parket elektrika, vodovod, veranda, kopalnica. Natančnejše pri ChristoT Domobranska 15. 34tf SLUŽBE Reseda 00 par Najmanji} 8.- Din • Dto ABSOLVENTKO trgovskega '♦*caja sprejmemo v prakso Ponudbe na upravo Usta pod »Absolventka«. 3445 Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturni papir proda oprava ^Slovenskega Naroda*4, Liobliana^ ILnaUjeva olica štev. £ Mariborski krst Kreftovih ,, Malomeščano v ** Mariborsko občinstvo ie sprejelo Rraftovo delo z velikim navdušenjem Maribor, 9. decembra. Nedeljski mariborski krst te >vesele slovenske legende« v treh dejanjih je med našo mariborsko gledališko Publiko, kaje teater čisto zasedda, gromko odjeknil. Predstava je pokazaJa vee Uete odlike, ki so oinaoevale ž« predstave Kreftovih »Celjskih groto v... Sijajna dialektika, krepek jezik, socr1 sceniični domisleki, rafinirana tehnika t celotni! i75gTadnjii ki spominja na cankarjansko tehniko, učinkoviti zaključki posamenzlb dejanj. Maribor ska predstava se J« vršila po vizorcu ljubljanske razdelitve na tri dejanja, četud' se je avtor med tem odloČil za primernejšo štšrHej.aneko razporedbo. Veefa ten de- vet nastopajočih kreatur — prvoten naslov komediji je bil >Kreature< — razgalja avtor naturalistično, pa tudi simbolično ter z redko spretnostjo v vsej njiihovi lažna smešnosti, goloti, malomeščanskem tnLrigantstvu, ovaduštvih in drugih nečed nih potezah, ki s>o na meji tragike in komike. Ko bi ne bilo Pod naslovom p r ista v -ka »Vesela slovenska legenvla«, bi bilo morebiti to žalostno sinešnost mogoče še kje drugod lokalizirati. Veseljaček in pri. jateljček kanclist poide je zajel vse jedro v lapidarnih stavkih: »pri nas človeku vse narobe pride. Ne gre nam, pa nam ne gre. Vse se nam skazi. Mi smo obsojen1 na klaverno majhno življenje Svet je velik, mi sano pa majhni Nekje v zraku visimo _ na globusu nas ni. In na zemlj: se pokažemo od časa do časa, da se proslavimo e kakšnim dejanjem, ki ga nihče diruigi na svetu ne bi storil. Dušično se dirug drugemu pijemo kri, grizemo Se — umreti pn ne moremo Nesrečne kreature smo — trpimo in mučimo. .« To, kar je Kreft napisal v svojih »Ma loaneščHuih . je nadaljevanje Cankarjevega razkrinka! nega dela. ki «mo ga od njegove smrti sem pogrešala Kreftu želimo tu :: pri njegovih nadaljnjih zasnnt-kih tisto srečko roko. ki jo je snovno in oblikovn.. r*4v»zacl pri odrski obdelavi v Addis Abeba. ki se zadnje čase tolikokrat imenuje šteje sicer okroe 200.000 prebivalcev in 2.000 avtomobilov ima pa samo tri podjetja ki bi jih lahko imenovali hotele To sv *>Impene>, »del Europe« rn »Majestic«. Vsak hotel ima svoj poseben pečat m vsi so polni inozemskih gostov Vsa ta pisana množica na nekaj čaka Večino hotelskih gostov tvorijo novinarji, ki zaman čakajo na senzacijonalna poročila z bojišč a*li iz notranje polit'ke Ker ne gre drugače si pomagajo s zrni in si senzacije kratkomalo izmišljujejo. Pustolovci čakajo na ugodno priliko, da bi hitro in lahko obogateli, lovci sreče pa na mesto inštruktorja ali letalca v abesin-ski armadi Novinarji, reporter ji in fotografi so nastanjeni večinoma v »Imperialna in stranskih hotelskih poslopjih. Hotel je tako pre- f nepoln jem. da so morali celo veliko vežo L4on Feuchtwagner: 102 V Zid Suss Boman — Kaj je rekel nazadnje? Da ima zanj delo v Ludwigsburgu? Mar ga hoče kupiti? M mu hoče plačate smrt njegovega otroka s kupčijami in visokimi službami? Norec, sedemkrat zaslepljen. On je pa ostal miren, odgovarjal mu je prijazno in pokorno, bil je ves čas miren. Vojvoda se gotovo veseli, da je Šlo vse tako gladko. Tu leži otrok, kupček mrtvega mesa, gnilobe. Oh, da vojvoda si je gotovo misKL ta Sdss je veltk revež, če me tu pred mrtvim otrokom ni zgrabil za vrat. Motite se, gospod vojvoda! Motite se, najsvetlejši gospod morilec! Sfiss ni tako neotesan. Sflss ni pretepač, niti hmak noža, da bi trm zadostovala tako vsa<-danja osveta. Izmisli si boljšo, hujšo osveto. Opraži ga, speče in sknha Čim temeljiteje. Nasmejal se je še bot'. skrivi! blede ustne in njegovi zobje, drugače tako blesteče beli, so bili žolti in suhi kakor kost. Rabbi Gabriel Je stopal težkih korakov po sobi. To ni prava pot. Josef. — je dejal naenkrat s svojim mnnrajočirn. osornim glasom. Sflss Je dvignit glavo hi ga sovražno po jrred-i rTo! Ta je zopet tn? Mar mu ho- »Celj&kin gTofih«. in >Malonaesčaniiu, al so v oepredju naše povojne dramske tvor. u osti in uspeiosti. Maribonaka vpruorttev je s nekaterimi Jo-brimi režijskimi povdarki skrbno pripravu režiser Jo&ko Kovii. Pri taboru sodelavcev ter vprašanju zasedbe je anei prav srečno roko. Nedeljska predstava je prinesla nekaj prav rasveseljivUi odkritij, predvsem glede nek a/ter ib mlajših ifjrai. cev. Podčrtati je pr venet veno sijajna sil. ka Brede in političnega uradnika Komar* ja. Branka Rasbergerjeva je v Bredi odigrala pvro žensko vodilno vlogo od njenega angažiranja Ta njena Breda je prepričevalen dokaz, da je upravnik dr. Bren čič pri angažmanu mlade nadarjene isrrai-ke sijajno PoeTodii. To, kar smo videli, ni bila igra začetnice. Taksna kreacija Brede bi bila vrlina vsake zrele odrske umetmice. povsem ji je uspela aelanka saaJass in podajanje tiste živčne m duševne akrušenosti, v nihanju tetke odlo-ćitve, ko se ogJasa na eni strani glas srca, na dtrugii pa težnja po udobnem malomeščanskem življenju. V Branki Rasber. gerjevi je mariloorski teater pridobil odlično moč, s čimer se je izdatno tepoPol-niila vrzel v našem ženskem dramskem an-6aorubilu. Druga svetla točka nedeljska predstave je bil Nakrstov Komar, politi, eni uradnik pri deželni vladi. Nakrat js t letošnji sezoni IsdeiaJ nekaj likov, ki kažejo močan vzpon mladega talenta. Odlične kvalitete karakternega igralca pa js imel priliko izkazati ravno ob tem Komarju, ko je tega nedoseino ovaduškega »Pobožnega katoliškega moža< seciraj do poslednjih odtenkov v msniki, gibih, govoru In uprav sijajni maaki. Tudi ostali sodelujoči so imeli dober dan. Gromov dr. Kostanjšek je bid rodoljubno podcrtao lik. Njegova beseda je zvenela v živahnem vzneseni retoriki. Prav nič ni zaostajala v žaru rodoljubne navdušenosti in malomeščanske majhnosti učiteljica SI* v a v podobi Olvlre Kraljeva. V vsem ponaša, nju im neizogibnem >alkanju< profesorsko značilen je bil nadporoenik profesor Grlic Jus^a Košute, ki js s to svojo kreacijo prepričaj, da je za taksne a sorodne sđr. ske nauoge sila uporaben In vešč. Uspešno se je plasiral tudi Vsrdonik kot kadet Sevnik Mestoma je prehajal v deklami-ranje, nekaj preizkušenj (ob sporočttu Loj« eto ve smrti, odkrit« izpoved težnje Po svobodi ob zaključku drugega dejanja!) je kot novinec v večjih vlogah prav dobro presta). Tipična ran ka raka podoba je bil P. KovIČev Matija Medved, njemu ob strani vsestransko uspeta kreacija M. Zakrajikove Amalije. Doorovoijen prijateljček je bil sodni oflcial Tomšič, v katerem se je GorlnSkova komika precej uveljavljala. Občinstvo je sprejelo »Msiomescane« z velikim navdušenjem. Avtor js moral po drugem odmoru in po zaključku igre pred zastor. Deležen je bil prisrčnega m toplega aplavza, prejel pa je tudi krasen venec in obilo cvetja. Močna igra bo br©zdvom-n<) privabljala Marifborčeoe k nadaljnjim predstavam. —c. izpremeniti v zasilno spalnico, kjer novinarji spe, pišejo in razvijajo fotografije. Hotelir je Grk in tudi kuhinja j« grška, kar novinarjem ni posebno po volji. Pač ima pa hotel »Imperiel« v kleti bogato zalogo dobre kapljice. Največ se popije italijanskega vina. čeprav ie Abesinija zapletena v vojno z Italijo m čeprav je uvoz italijanskih vin prepovedan. Hotelski gostje so najbolj navdušeni za kianti »Barone Picasoh«. Večina reporterjev jc iz Amerike, Francije in Anglije med njimi 90 pa tudi Nemci. Švedi. Grki. Cehi. Egipčani in Spanci. Jedilnica hotela >Impe-rial« spominja bolj na kolodvorsko čakalnico Stene so pokrite s plakati, med pletenimi naslanjači se pa izprehajajo abe-sm&ki natakarji v belih, toda zamazanih uniformah. Mnogo elegantne jši je hotel »de 1* Europe« stoječ dobro mišjo za mestom če zopet prigovarjati? Kaj mu preostaja drugega, nego osveta? Ali mu jo hoče preprečiti s svojimi plemenitimi izreki? Pahni Človeka v prepad in poreči mu: Ne padaj! In ozrl se je nanj sovražno s svom rm utrujenimi, plamte&mi očmi. Re-kje-1 pa ni nič. Tudi rabbi Gabriel ie molčal. Molče sta sedela oba ob truplu Njune misli so hodile ločena pota Toda Samael. zlovešči angel, je plaval po sobi in njune misli so se po različnih potih vedno znova vračale k Samaelu, angelu smrti. 8. Po židovskih naselbinah rimske države se je raznesla vest: Rebbu Josefu Sfissu Oppenhe'merju. velikemu gospodu in ministru wurtember§kega vojvode, rešitelju Izraela v grozni, strahotni stiski je rjmrl otrok. Imel je hčerko, edinega otroka. Ta otrok je mrtev. Pokopan bo v Frankfurtu Blagoslovljen bodi Jahve, bog. pravični sodnik. Tedaj so se napotili možje iz vseh krajev, od vzhoda in zapada, z juga in severa, da bi spremili na zadnji poti hčerko rebba Josefa Sflssa Oppenheimeria. ki je resi? Izrael Iz velike stiske Prispe* so rabini iz Ffirtha. Prage in Wormsa, orispel ie celo iz Hamburga na5 učitelj rabhi Jonathan Eibeschtitz. osovraženi strah ljudi, tajni učenec in privrženec Varwffstičnega Mesije Sabbataje ZelVa. V ffir«au v Bei; dom r fsadteam* ie Tu stanujejo skrivnostni možje. Novinarji zahajajo tja samo kadar se hočejo kopata aH zvedeti to aH ono od skrivnostnega gosta. V hotelu »Imperurl« namreč kopalnic ne poznajo. Gostje v hotelu »de r Europe« se pečajo z veriinStvom, zanima jih samo trgovina z orožjem in strelivom, ps tudi koncesije. Nekega dne izginejo skrivnostne iz Addis Abebe. kakor so se bili pojavili. Nsjsolidnejsi je hote1 »Majestic«. kjer so tudi cene zmerne. Pod njegovo streho prebivajo pustolovci, ki so priSii v Abe-smijo iskat sreče. Tja pride iz »Inrperiala« marsikateri novinar; ki mu pustolovska žilica ne da miru. Poleg teb treh hotelov ima abesinska prestolica za zabavo tujcev nekaj barov in celo dva kina. Po barih zveš največ novic, ki jih Sirijo Armenci, Grki m Arabci, da skušajo pri tem Srm več za slu žrt i in da njihove novice niso vedno zanesljive, je jasno. V pogiedu kuhinje nudi Addis Abeba ie manj, nego v pogledu stanovanja in zabave Edina speci jak teta abesinske kuhinje, ki tekne tudi Evropcem m je glavna jed domaćih Amharov in GsUov, je »vott« nekakšen ragu iz govejega in svinj, skegs mess asi pa tuđi iz kurerine. dušene s papriko, različnim aočrvjern m začimbami K temu se pije domače pivo. zvane »taka«, aff pa močna medica »teč«. Posebno v vročini gre .človeku ta medica kaj zada v glavo in mu jo temeljito zmeša. Dvoboj zaradi plesalke V Milanu sta imela dva kritika dvoboj zaradi plesalke. A Oscar Wilde pravi da je umetnik sam s seboj v skladu, če se strinjajo kritiki o njem. Milanska kri taka sta si pa tako močno nasprotovala v svojih kritikah, da sta se izzvala as dvoboj. Slo je kot rečeno za Žensko, za prvo plesalko milanske Soale ln kraljevske opere v Rimu aignorino Attilio Radice. Kritik Fabbri je napisal poročilo o baletni akademiji in ostro ožigosal ploskonogo tehniko kakršna se propagira zdaj v akademiji. Drugi kritik Ranperti je pa prvemu odgovoril m sicer v istem listu, ker sode hijeta oba pri enem listu, da izvira njegovo navdušenje za ples po prstih i^ ljubezni do plesalke Radice. ki pleše 5e vedno po prstih kakor so plesale plesa"ke v starih časih. To je drugega kritika silno rarzkačilo m pozval je Ranpertija na dvoboj. Ker so pa dvoboji v Italiji prepovedani, asa morala vročekrvna kritika odpotovati v Švico. Tam sta se res apoprijela. Fabbri je bil ranjen na desni roki, Ranperti pa ns rami. Fabbri je takoj po povratku v Milan poiskal lepo plesalko in jo zasnubil. Bil je uslišan m zdaj se bo lahko navduševal za njeno plesno umetnost, dokler ne pride do dvobojev v zakonskem jarmu. Ranperti je nedvomno odrezal boi i«, kajti grška plesna metoda je boljša od one. ki jo zagovarja njegov nasprotnik. Luna razpade? Sir James Jesnes je opozoril človeštvo aa svojcih predavanju t Londonu, da se bo moralo posloviti od hine. Angleški učenjak je prepriean. da se bliža luna nevarnemu pasu in da bo razpadla na kose- Najprej se bo razklala na dvoje, potem razpadeta obe polovici in tako bo Ao de končnega razkroja. Lunino jedro bo v sni fazi razkroja podobno Saturnu z obročem kajti okrog njega se bodo sokak poedini kesi. Konec lune nastopi kanalu, toda v jeziku zvezdoslovcev pošteni ta >kmare« nekaj tisočletij, tako, da ml naH otroci m aesth otrok otroci saga nebesnega pojava ie ne bodo doča. kaM. Neki drugI svezdeakrvec pa napoveduje konec lune Šele čez več milijonov let ko bo tudi konec nase zemlje, ki se suče okrog svoje osi vedno bolj počasi Končno ne bo več krnela toliko moči. da bi držala svojega spremljevalca na primerni razdalji. Luna se bo približala zemlji in tako nastane strahovita katastrofa Luna pritegne s svojo vetiko privlačnostjo nase morja, tako da se bodo razlili ogromni valovi po suhem in da nastane nov vesoljni potop. Ko bo pa runa oddaljena od zemlje samo še 20000 km. jo zemlja s svojo privlačnostjo raztrga in njeni kosi padejo na zemljo. S tem zemlja ne bo uničena toda okrog svoje osi se bo sukala še počasneje.____ Slabe izkušnje — Zdaj si pač dobri delo. ko si položil kavcijo — Da. zdaj sem zaposlen in sicer s tem, kako bi dobil denar nazaj prišel frankfurtski rabbi in z njim Izak Lan dane r, veh ki finančnik. Stisnil je Sus-su roko krepko in molče. V resnici ga je zelo veselilo, da wurtemberški finančn' ravnatelj ni več podoben gizdalinu, goju in kavafirju. Nikakor ne, s svojo grdo. skuštrano brado in zamazano, pomečkano obleko je bil zelo židovski m stirdel je po ghettu. Toda Izak Landauer se je vzdr žal vsake opazke, čeprav ga ie jezik zeln srbel. Mel si je premražene roke, khnaJ z glavo, si česal že nekoliko sivo brado požiral sline in molčal. Potem so položit otroka v krsto. Rabbi Gabriel mu je obesil okrog vratu majhen zlat amulet. Davidov 5čnt z besedo I šaddafi. Namignil je Sussu, s koščeno roko j je privzdignil glavo mrtve deklice na-I sni pod blesteče črne lase, ki $e niso iz-i gubili svojega svežega leska, malo prsti, vlažne, črne prsti iz Palestine, skraske prsti. Potem so krsto zaprl'. Štirje može so jo odnesli na ramah, debeluhasti rabb' 1 Gabriel skrušeni, neobriti Sfiss. z mirnim sključenim Jakobom Josuo Falkom. rabinom iz Frankfurta in Izak Landauer v dolgem, mahedrajočem kaftann so nesli na ramah mrtvo dekle iz Belesra doma med sbvnostnimi veselim1 gredicami in gozdom tja do lesenega plota. Tam so čakali drugi židovski možje, ki so prevzeli od njih lahko breme in ga ponesti na ramah dalje. Vsake pol milie so jih zamenjati drugi, potem pa zopet diw Tako so nes$ otroka Itwfa ^flcsa Oori Nacetu Mihevcn v spomin Lubljana 10. decembra Se pri zadnji nabiralni akciji mestne občine smo ga videli na ulici v vlogi »siromak za siromaka«. — Tega je nekaj dni. Med tem jc sneg pobelil cesto, otroško veselje je oživelo — v naše duše pa se je naselil mraz in lad — kajti našega Načeta Mihevca ni več med nami. Na Miklavžev večer jc odšel brez slovesa tja, kjer n: gorja tn ne skrbi. S svojim? šestimi križi, ki jih ie odporno prenašal, si je premnogokrat zaželel le še ugodnega kotička tn mirnoga spo-koia Sedaj imaš. ljubi Nace. oboje za vse čase m ne bo Ti treba več moledovati niti za stan. niti za pokoj. V svojem življenju ri bil vedno preprosta cel Človek in vsi. ki smo Te poznavali, smo Te vzljubili radi Tvoje odkritosrčnosti, miroljubnost' in naravne zdrave šegavosti, ki jo kažeš rudi v mnogih svojih spisih. Kot starega socialističnega borca in zvestega tovariša smo Te spoštovali in cenili. Tvoje bodrilne in na-vduscvalne besede za stanovsko stvar nam bodo ostale v nepozabnem spominu iu jih bo slasti današnja težka doba za nameečen-stvo ie nujno potrebovala. Ko se poslavljamo od Tebe. blaga duša. Ti vsi Tvoji sodelavci v organizaciji in stanovski tovariši zagotavljamo, da bomo i v bodoče vodili neorprosno borbo za naše sta lovske in človeške pravice, obljubljamo pa tudi, da bomo Tebe in Tvoje nesebično in vztrajno delo ohranili v trajnem spominu tako. kakor zasluži to mož-značai in poštenjak. Pokoj Tvoji duši! Preostalim pa na§e iskreno sožsijel V. P. Iz Višnje gore — Zopet fantovski pretep. Niso se še pomirili dPrijatelj prirode«, ki stoji na nasprotni strani hriba. Vsekakor ma ramo izraziti na tem mestu vse priznanje agilnemu in požrtvovalnemu vodstvu tu. kajanje podružnie SPD. ki se ni strašilo nobenih naporov, da je v razmeroma kratkem Času reariztralo načrt zgraditve vodovoda studenčnice v novi dom, kar js bdta davna želja vseh vnetih planincev. Treba je pomisliti, da se je vodovod začel graditi sele 13. oktobra letos in da je bilo treba spraviti na to visoko planinsko točko preko 3.500 kg cementa sa rezervar, mnogo drugega materijaaa, eevi sesaljko z motorjem tn drug« potrebščine ka da vsa gradnja s pre vosom materijala vredni trajala niti S meseca. — Mrzlica bo postala sa vse psaninarje sedaj še bolj privlačna kajti kdo al ne aažett na sve. Jem planinskem zraku tn lepi solnAnri na. ravt kaj boljšega kot krepak pedarsk dobre studemCnioe in te bo sedaj po zaslugi marljivega trboveljskega 9PD aa ves obiskovalce Mrzhce poleti tn pozimi dovolj. PreajlaJss vesUn* imenike. Tukagakija občana poprandja aedaj volim* imenfke bar vabi vse volilne upravičence v obči. ni, da se zanimajo, če ao pravilno pri-likiiraii v aglasUnem oddelku in če o tudi n>l—ni v voJDbI un«r'V odnosno če ao pravilno vpisani Obrtna opomrja, da je vsakega votflca dolžnost, da ee sedaj prepriča o sebi m svojih msrtcih če so priglašeni an ifiaaaal v vet. imenik, ker na dan volitev ae nobenem« vntSeu, kft je upravičen vetrti a ni vpisan v volilnem ftn**""™, ne bo moglo tozadevno pomagati. Zato se na j vsak sedaj potrudi, ko je Še čas, da se tako inogne poznejši na. jevoljl tn neprijetnostim- SPORT — 8K I Url je (upravni odber). Drevi ob 30. bo v dvorani Delavske abornice redu: občni zbor kluba, po se objavljenem dnevnem red«. Dostop na občni isbor Js dovoljen proti fcskazu s esansko legitimacijo. &]asovadoo pravico knajo neosnovni tn pa redni čsanl, ki nsso v zaosbsnke s čSssiart-no. ćaanarino ae mora poravnati se pre i pričetkom obnneč* abora. In govorili so: Kakor uvene trava, tako uvenemo in izginemo z lica zemlje tudi mi. In se so govorili: Pomnimo, da smo prah. Potem so si pa umili roke v tekočn vodi, ki preganja demone in zapustili pokopah1 šče. In celih trideset dm se je razklala po vseh židovskih bivališčih rimske države molitev posvećenja imena božiega za devico Naemi, hčerko Josefa SOssa Oppen-neimerja, učitelja in dobrotnika. o. Po povratku v Stuttgart se je Suss divje vrgel na delo Brezobzirno se je zaril v katoliški načrt in potegni nase vse, kar se je le količkaj tikalo njegove stroke Zavrgel je vse svoje hlapčevstvo in Ijubezmivost. Nastopal >e silno porogljivo in naduto, vsej svoji okolici ie kazal preziranje tako. da so skakali minisrr pred njim kakor lakaji. Od njega ie dihalo mračno zlobno zaničevane vsega tega kar se navadno imenuje človeško dostojanstvo, svoboda in odgovornost V svoji ošabnosri rn samozavesti ie siki svoje pod rejene k vedno novi pokorščini tud; tam. kier to rr" bilo potrebno In ko so stali pred njim razgaljen1 z zadnj:rrr istiBfcl svojega razrvanega in strganega človeškega dostojanstva lih ;e ovijal s tihim, neprikritem roganjem m njegovo neizmerno zaničevanje ljudi se ie paslo na Tiho v' suzVn'ski povezljivosti. ttk maeratni del usta Oton canatnf. Trije hoteli v Addis Abebi Poleg nfili ima abesinska prestolica ie nekaj barov in dva kina