138. številka. Ljubljana, v soboto 19. junija. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan mve«er9 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr i j sko-oge r ske dežele za vbo leto 15 >rld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ■ se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristnpne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in u p r a vn i štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolbn". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ ii četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta...... . . 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravničtvo ,f8lov. Naroda4f. Taaffejev odgovor na Mengerjevo interpelacijo. Zasedanje državnega zbora bliža se že svojemu koncu, poslanci in vlada so se menda že vsega naveličali in neprijetna vonjava petroleja, ki sedaj polni vse prostore in debate državnega zbora vzbuja celo v čitatelji tesuopismh zapisnikov vročo željo, da bi bilo tej konstitucijonalni glumi kmalu konec, ker vsakdo že naprej zna, kako se bode navidezno zaozljauje rešilo, tako namreč, da prof. Suessa „genijalni" predlog ne bode prodrl, da bodo Poljaki v žepu sicer stiskali svoje pesti, naposled pa se hrabro udali vladi in precej kategorično izrečenim željam ministra rojaka pl. Dunajevskega. Poslanec Suess si torej ne bode stekel petro-lejevih lovorik, kakor tudi dr. Menger v svojima interpelacijami o Ljubljanskih izgredih ne. Čemu je tudi pihal, kar ga ni peklo, in verjel neosnovanim izvestjem, s katerimi so ga „nerešeni" Veliko-netuci iz Celja in iz Ljubljane na led speljali. Dr. Menger si je morda od svojih interpelacij veliko obetal, a grof Taaffe pogasil mu je z „ ledeni m curkom" vse prevroče krvne nade in kombinacije. Odgovor ministerskega predsednika grofa Taaffeja na Mengerjevo interpelacijo slove- „Misel postaviti avstrijskemu patrijotu grofu Antonu Auerspergu, odličnemu pesniku Anastaziju Grlinu, v njegovem rojstnem mestu v Ljubljani, častilen spomenik, bila je izvestno hvalevredna in ugajalo bi bilo morda »tvari, da se je Širši krog udeležencev zjedinil z namenom, patrijota, odličnega duha, pesnika, ki je bil domovini Kranjski in rojstnemu mestu Ljubljani v slavo, po smrti vkupno Častiti. Ako se je te misli nemški turnverein Ljubljanski kot tak poprijel in jo izvršil in ako kljubu skoro dve leti trajajočim pripravam deželna vlada ni d* lala nikake ovire, se to vendar ne more zma-trati kot zlovoljnost vladnih organov, vzlasti, ker se ne more prezirati, da ni bilo nobene nujne po trebe, da se spomenik politiku, pesniku, stlači v okvir, ki je turnvereinu po pravilih določen. A tudi mestna uprava Ljubljanska podjetju nemškega turnvereina ni bila nasprotna in brez ovir se je dovolilo, da se spomenik uzida v zidovje Nemške hiše v Ljubljani. (Klici na levi: Saj tega neso mogli prepovedati.) Še lo, ko je deželna vlada slavnostni program za razkritje dne 3. junija na podlagi zakona o sha-janji z neznatnimi, z varnostnimi oziri podprtimi premembami, namreč da se skrajša sprevod od mesta slavnosti na kazinski vrt — odobrila, pričelo je ono obžalovanja vredno narodno drganje, katerega posledice so bili: sklepi mestnega zbora Ljubljanskega dne 1. junija in neljubi izgredi dne 3. junija in poslednje dni. Ko so na vabila, katera je turnverein v Ljubljani na razna društva v sosednih deželah razposlal, najprej nemški provincijalni listi z znano brezmernostjo in z običajnimi frazami (Tako je! na desni. Ugovor na levici. Dr. Kinder-mann: „Ti budi Nemci, ki okolu sebe bijejo!") Anastazija Grtina spomenik v Ljubljani in slavnost razkritja kot junašk čin nemškega duha, (Klici na levi: Gotovo!) kot hvalevreden korak v boji z drugo narodnostjo v deželi (Čujte! na desni) itd. označili, udaril je slovensko-narodni list v Ljubljani na najmočnejšo struno v nasprotnem zmislu in dasi je bil ta list zaplenjen, prodrl je vender v niže kroge slovenskega prebivalstva, katerega se je polotila ne- kaka razburjenost, ki ni ostala brez analognega upliva na nemške kroge. Pri teh okolfičinah in pod uplivom rastoče narodne razburjenosti, sešel se je dne 1. junija mestni zbor Ljubljanski, da sklepa o vabilu nemškega turnvereina, naj bi se mestni zbor slavnosti udeležil in prevzel spomenik v varstvo občine. Mestnega zbora sklepi: da se spomenik ne vzame v varstvo, dalje, ko bi deželna vlada ne ustregla mestnega zbora prošnji in ne prepovedala slavnosti, da se izjavi, da mestna občina ne prevzame odgovornosti za javni mir in red, temveč da to prepušča deželni vladi, so brez dvombe graje vredni, ker se ne strinjajo s postavnimi dolžnostmi vsake občine, še manj pa z dolžnostmi mest z lastnim statutom, ki poslujejo kot politična oblastva prve instancije. Deželni predsednik za Kranjsko doznavši te sklepe je takoj dne 2. junija pod št. 1374 občini postavno stališče pojasnil in jej še posebe vsled mojega brzojavnega napotka objavil, da po občinskem statutu ne gre odklanjati odgovornosti. Ob jednem je deželni predsednik dal podrobne napotke, kako imajo postopati občinski organi, poklical je 30 žandarmov v Ljubljano, dal primerne odredbe okrajnim glavarstvom, ko bi slavnostni gostje napravili kak izlet v okolico Ljubljansko, prepovedal slovesni uhod vnanjih gostov, na kateri uhod se po prvotnem in odobrenem programu ni mislilo, in tako storil vse potrebno, da se po možnosti vse prepreči, kar bi utegnilo motiti slavnost. Ako se je kljubu temu dne 3. junija in naslednje dni javni mir in red v Ljubljani na obžalovanja vreden način motil, je to le proizvod pretiranega iu po obsodbe vrednem hujskanji zapeljanega narodnega čuvstva, katero naposled v uajjednostav-nejih in najnaravnejih dejanjih vidi zlobno izzivanje, nikakor pa to ni posledica zanemarjanja katerega koli oblastva (oho! na levi) niti mestno občine Ljubljanske. (Oujte! čujte! na levici.) Oblastva v Ljubljani, posebno pa magistrat z županom na čelu, kot eksekutivni organ mestnega zboru, Bo po predloženih mi izvestjih svoje dolžnosti nasproti cestnim neredom v polni meri izpolnjevali. (Čujte! na desni.) Njih neumornemu, vsestranskemu delovanju, katero sta hvalevredno podpirala c. kr. vojaški komando in vojaška garnizija v Ljubljani, mora se pripisovati, da cestne LISTEK. Andrej Kolosov. (Ruski spisal I. S. Turgenev, preložil Osamelec.) (Dalje.) Ne vem, kako sem dospel do znane hišice; pomnim, da sem se mej potjo večkrat usedel, da se oddahnem — ne od utrujenosti, od razburjenja. Ustopil sera v sprednjo sobo in nisem mogel spregovoriti Že jedne besede, ko so se že odprla vrata iz dvorane in mi je Bara nasproti prihitela. — „Vender," dejala je s tresočim glasom: —Kde" pa je Andrej Nikolajevič? — „Kolosov ni prišel ..." zamrmral sem s silo. — „Ni prišel?" ponovila je ona. — „Da ... on mi je naročil, da vam povem, ka so ... ga zadržali ..." V istini uisem sam vedel, kaj sem govoril in oči nisem smel privzdigniti. Bara stala je mirno in tiho pred manoj. Pogledal sem jo: obrnila je glavo v stran; dve veliki solzi zaronili sta jej počasi po lici. V izrazi njenega obličja bilo je toliko nepričakovane, grenke bridkosti; borba sramožljivosti, gorja, zaupanja v va me ka- zala se mi je tako omehčujoče v nevoljnem majanji njene bedne glavice, da mi je srce* zatrepetalo. Stopil sem malo naprej ... — živo je vzdrhtela in odhitela. V dvorani srečal me je Ivan Semenič. — „Kaj je to, dragi, vi ste sami?" vprašal me je čudno zamežikavši z levim očesom. — „Sam,u odgovoril sera jaz v zadregi. Sidorenko se je naje-denkrat zahohotal ter odšel v drugo sobo. Nikdar nisem bil še v tako neumnem položaji — zlodej vedi kaka uganka! A storiti moral sem nekaj. Začel sem hoditi sem ter tja po sobi. — „Čemu, mi slil sem, se je ta debeli mrjasec zasmejal?" Ma-trena Semenovna prišla je z nogovico v rokah v dvorano ter se usedla k oknu. Jel sem se pogovarjati z njo. — Mej tem prinesli so čaj. Bara prišla je z vrha, bleda in otožna. Upokojeni poročnik jezil se je radi Kolosova. — „Jaz vem, govoril je: — „Kak gosjak je on;" zdaj, mislim jaz, ga čaj s kolačem ne vabi semkaj! Bara je hitro ustala in odšla. Ivan Semenič pogledal je za njo in hudomušno zažvižgal. Nerazumljivo sem ga pogledal. — „Menda vender, mislil sem si, on ne ve vsega V" Poročnik pa je, kakor da bi bil uganil moje misli, potrdujoče pokimal z glavo. Takoj po čaji sem ustal ter se poslovil. — »Vas, bratec, bomo še ke-daj videli," dejal je poročnik. Odgovoril nisem ne besede . . . začel sem se bati tega človeka. Na pragu zgrabila je neka hladna, drhteča roka mojo roko; ozrl sem se: Bara. — „Jaz moram govoriti z vami," zašepetala je. — „Pridite jutri popreje naravnost na vrt. Po obedi pupa spi; motil naju ne bo nihče." Molče stisnil sem jej roko — in razšla sva se. Drugi dan ob treh popoludne bil sera že na vrtu Ivana Semeniča. Zjutraj nisem videl Kolosova, dasi je prišel k meni. Bil je jesensk, siv dan, a gorak in tih. Rumene, tanke bilke zibale so se otožno nad obledelo travo; po temnorujavem, golem vejevji leševja skakale so bistre sinice; zapozneli skor-janci begali so hitro po stezicah; tu pa tam mej zelenjem stiskal se je previdno zajec; čreda lazila je leno po strnišči Našel sem liaro na vrtu pod jablano na klopici; imela je na sebi temno, malo zmečkano krilo; v utrujenem njenem pogledi, na brezskrbno počesanih laseh izražala se je nehlinjena bolest. demonstracije nošo bile druzega, nego nagromadenje velike množice, pust hrup in da se nikjer ni škodovala ni osoba ni imetek. Mestna občina je pa Anastazija Griina spomenik tudi dejansko vzela v varstvo ter takoj po slnvnosti razkritja policaja tja kaj na stražo postavila. (Smeh na levi in klic] : Turnverein jo to plačal!) in ko jo pob-ilinska roka spomenik onesnažila, dala ga je takoj osnažiti. Po dejanski popolnem pravilnem postopanji mestnih organov Ljubljanskih za cestnih izgredov, je že razvidno, da je mestni zastop neosnovanost svojih sklepov z dne 1. junija sam takoj spoznal in je primerno dejanski popravil z njih lastnim postopanjem. Interpretacija, katero je mestni zbor s sklepom dne 9. junija glede prejšnjih sklepov poskusil in jo meni po osebno došlein županu objavil, dokazuje na dalje, da se je mestnemu zboru zopet povrnila popolna zavest njegovega stališča in njegovih dolžnosti] v upravnem državnem organizmu, (Smeh in klici na levi: To je izvrstno!) in za gotovo se sme pričakovati, da v svojem bodočem postopanji niti za trenutek ne bode negotov in neodločen glede izpolnje ■ vanja svojih dolžoostij. V kolikor so pa gospodje interpelantje mene vprašali, katerih sredstev se mislim posluževati, da se zopet zadobi neobhodno jamstvo za javni mir in red, ki sta vsled postopanja mestnega zbora Ljubljanskega v najresneji nevarnosti — morem le odgovarjati, da vsled postopanja mestnega zbora Ljubljanskega ne vidim nobene nevarnosti ž a javni mir in red, niti v sedanjosti, niti v bodočnosti, (Hrup na levi, predsednik pozvoni.) torej tudi nobenega povoda, da bi v tej zadevi rabil posebna sredstva. V kolikor sem pa bil vprašan, s kakimi sredstvi mislim najglobeje razžaljenim, v najplemenitejih čuvstvih zadetim Nemcem v Avstriji dobiti zadoščenja, moram izražati le dvojbo, ki gotovo ni neopravičena: se li avstrijski Nemci po postopanji ljudske množice v Ljubljani, obstoječe večinoma iz šolarjev, vajencev in pouličnih dečakov (Smeh in klici: S prištetim mestnim zborom!) res čutijo razžaljene in v najplemenitejih čustv ih zadete. Ko bi to vender le bilo, moral bi razžaljenim in zadetim na prosto voljo puščati, da policijske kazni, ki so izgrednike že zadele, ali jih pa še bodo, zmatriijo za tisto zadoščenje, ki se jim po dokazanih razmerah in v okviru zakonov dati more. (Živahno priznanje in ploskanje na desni, hrup na levici.) Dr. Menger je po tem „ledenem curku" predlagal, da bi se o tem odgovoru v prihodnji seji vršila debata, a njegov predlog se je odklonil in s tem so naših nemškutarjev vesele nade pokopane. Iz Iluzije (Izv. dop. 28. maja st. st.) V št 117 Vašega cenjenega lista čitam o zaroti proti bolgarskemu knezu „podrobnosti", ki so jih pa vse podrobno izmislili sedanji sovražni Rusiji bolgarski Upravitelji. Na konci tega poročila čitam, daje nnekda tudi ruska vlada čestitala knezu", da se zarotnikom ni posrečilo usmrtiti ga. Dovolite mi to stvar popraviti. Jaz vsak dan čitam pet ruskih „gazet", v njih številu i „Pravi-teljstvennlj Včstnik", no ni v jednej iz njih nesem čital nič podobnega, kar Vi pripovedujete po nemških listih o tej „ zaroti". Hočem Vam stvar objas niti, kakor je opisana v oficijoznih „Moskovskih Ve- domostjab", katero poročilo ste ponatisnila „Novoje Vremja" i „Novosti* od črke do črke, in te trije listi so največji po obliki in po uplivu v Rusiji. „Moskovskim VeJom." piše njih dopisnik iz Burgasa o zaroti štabskapitana Nabokova sledeče: „Agenti bolgarske vlade so z dne prilioda štabska pitana Nabokova videli v njem ruskega agenta, ne glede na to, da je on j a v n o hodil v ruskej uniformi in se ni nikomur skrival. (Nabokov je poprej služil v Vstočnej Rumeliji in se je odpravil odtod, ko se je začelo „objedinjenje obojih Bolgarij", v Rusijo. Spomladi letos pa je vzel dopust in se odpravil v Bolgarijo na lov in obiskat svoje stare znance. On je strasten lovec). Gosp. Nabokov je ne-kolikokrat na javnih mestih govoril o „bezobra-zijih", tvorečih se v Bolgariji in o žalostnih odno-šajih njene vlade k Rusiji; on se seveda ni mogel zdržati očitanja glede postopanja sedanje vlade, kakor Rus, a razen tega, kot častnik, služivši v vrstah rumelij8ke vojske. Prisotni so njemu skoro vselej pritrjevali. Vlada je sklenila, iznebiti se tega ne-zvanega kritika in v tem smislu so se dobili iz So rije čisto kategorični navodi in vlada je to stvar tako-le izpolnila. V torek, 6. maja, o času, ko so bili v stanovanji Nabokova nekateri gosti, v njih številu črnogorski svečenik Dragovič, so vojaki nenadoma okrožili dom Nabokova in objavili njemu, da je „aretovan". Ne glede na energično zastopništvo ruskega konzula, ki je takoj telegra-foval v Petrograd in Carigrad, bilo je objavljeno Nabokovu, da bode sprašan in terjali so od njega, da bi oddal sabljo, ki jo je imel pri sebi, ko so ga prijeli. G. Nabokov je obljubil, da on sodniku ne pove nič, dokler mu ne zapove ruski konzul in da sable ne odda. Takrat so mu sablo iztrgali s silo in straža, ki je bila dozdaj pred domom, postavljena je bila v dom. Na protest konzula ni bilo odgovora cela dva dni. 9. maja pripeljal se je knez Battenbergski v Burgas in ruski konzul je terjal takoj avdijencije. Knez ga je vspreiel prav Ijubez-njivo in konzul je terjal, da se ima Nabokov takoj osvoboditi in da je dejanje bolgarske vlade protivno traktatom mej Rusijo in Bolgarijo. Knez je odgovarjal na terjatje g. Emeljanova uk lonci v o (aus-vveichend). Mej drugim je rekel, da so bolgarsko-ruski traktati tako složni, da jih dozdaj neso mogli izučiti popolnem in da jih ne razume, kakor se gre, zato „ils faisaient tantot trop de zele et tantdt pas assez" (včasi so bili preveč goreči, včasi premalo). Tak vzgled kneza bolgarskega in general-guberna-tora Vstočnej Rumeliji je zares karakterističen. G. Emeljanov je ponovil svojo terjatev, no brez uspeha, ker se je knez zaprl v svoje konstitucijske dolžnosti. Mej tem so bile iz Peterburga in Carigrada v našem konzulstvu dobili povelja, brez odlašanja terjati osvobojenje Nabokova in Črnogorca Drago« viča, (kakor je znano, stoje za granico Crnogorci pod našim pokroviteljstvom). G. Emeljanov je ponovil terjatev v najbolj kategoričnoj formi in Nabokova so osvobodili; konzul je jamčil, da Nabokov ne uide iz Burgasa do končanja preiskave. Drago-viča pa neso osvobodili, češ, da Rusija nema pravice za Črnogorca potezati se." Iz tega torej vidite, da o zaroti ni ne duha ne sluha in da so vse „podrobnosti" izmišljene. Smešno je še bolj poročilo nemških in bolgarotilskih listov, da je rusko praviteljstvo „čestitalo knezu, da se ni posrečilo zarotnikom umoriti ga." Kneza bolgarskega življenje je Rusiji tako malo potrebno, kakor njegova smrt. Kadar le hoče Rusija, se ga iznebi brez zarote ruskih štabskapitanov, kar tudi bode rano ali pozno. Torej želeti ruskemu oficiru, uhiti nemškega intriganta ni velika potrebnost, a šd manj pride v glavo ruskej vladi, veseliti se, da je knez živ. Na vrabce ne streljnj iz topov! Po tem je jasno, da treba previdno čitati nemške liste, kadar govore o Rusiji ali Bolgariji; bodite prepričani, da, ako bom živ in zdrav, Vam bom vselej poročal o vsem iz Rusije, kar bi Vas moglo zanimati. Meni je tukaj vse vidneje, nego — prepeličarjem v „ VVollzeile" ali pa njib najemnikom v Bolgariji, ki po dnevi nosijo škatlje po ulicah, po noči pa pišejo in telegrafujejo v židovske Dunajske liste — „sensationsberichte". , K r u t o r o g o v. Politični razgled, JVotraiUe dežele. V Ljubljani 19. junija. Število obrtnih nadzornikov se bode za tri pomnožilo. Kranjska, Koroška in Štajerska bodo imele dva nadzornika, dočim sta sedaj Kranjska in Štajerska le jednega imeli, Koroško pa je nadzoroval tirolski obrtni nadzornik. Jeden nadzornik bode imel svoj sedež v Gradci, drugi v Celovci. Moravska bode za naprej imela dva obrtna nadzornika, do sedaj je samo jednega. Poleg tega se je nastavil poseben nadzornik za brodarsko obrt po rekah in jezerih. Sedaj bode vseh obrtnih nadzornikov petnajst. Viiaiijc države. Nazadnje pa vendar le Bismarck igra važno ulogo v bavarskem prestolnem vprašanji. Ako so poročila nekaterih listov resnična, je težko drugače, da je Bismarck sam, če tudi ne neposredno priganjal, da se odstavi bavarski kralj. Pariški bankirji so bili nekda ponudili kralju 40 milijonov, da dozida gradove in poplača dolgove s pogojem, da Bavarska ostane nevtralna v kakej nemško-franco-skej vojni. Kralj je bil naročil nekaterim pridvor-nim osebam, da naj se pogajajo o tej stvari, kar pa neso storile, ampak so najbrž vso stvar ovadile Bismarcku. Naravno da se je nemškemu kancelarja potrebno zdelo, kralja hitro odstraniti. Kralj nekda ni bil več tako naudušen za zjedinjeno Nemčijo, kakor ob nemško francoskej vojni. Slaboumje kraljevo je tedaj nemškim diplomatom ravno prav prišlo. Kakor rečeno, tako pišejo razni listi, ker bi mrtvega kralja, ki se več braniti no more, radi očrnili, da bi tako opravičili odurno, najglobejega pomilovanja vredno postopanje proti njemu. RusUi listi se vsi bavijo z bolgarskim pre stolnim govorom. „Journal de St. Petersbourg," pravi da knez ni skoro nič omenil mej narodnih določeb, ki se tičejo obeh dežel. Nikakor bi pa ne bil smel tako govoriti o Srbiji. Ko bi bil imel več modrosti in manj prevzetnosti, vedeti bi bil moral, da je v interesu Bolgarije, da se tako ne žali Srbija že radi sosedstva ne. Kneza so vodili le osobni nagibi. „Novoje Vremja" pravi, da je knezov prestolni govor smešno posnemanje prestolnih govorov ustavnih vladarjev, katero je prečital turški vazal. „Novosti" mislijo da bode vsled zgube ruskega prijateljstva in slabih financ kmalu sedaj neznatna opozicija dobila večino. „St Peterbugskija Vjedomosti" so pa baš nasprotnega mnenja. Rusija si je ustvarila drugo Srbijo; avstro-nemško prijateljstvo mora dovolj drago plačevati. Nikakor ne smemo prezreti, da so se diplomati udeležili otvorjeuja bolgarskega Dalje v prilogi. Vsedel sem se poleg nje. Molčala sva oba. Dolgo vrtila je v roki neko vejico, naklonila glavo in rekla: , Andrej Nikolajevič." Jaz sera takoj spoznal po premi kanji njenih ustnic, da se pripravlja na jok; začel sem jo tolažiti, ognjeno jo uverjati o udanosti Andreja . . . Poslušala me je, otožno majala z glavo, izgovarjala nerazumne besede in ta koj zopet umolkala, a jokala nij. Pivi trenotki, katerih sem se najbolj bal, prošli so dosti srečno. Jela je malo govoriti o Andreji. — „Jaz vem, da me zdaj več no ljubi," ponavljala je : — „Bog bodi z njim! .. . Jaz si ne morem misliti, kako bom živela brez njega . . . Vse noči ne spim, samo jokam . . . Kaj mi je storiti! . . . Kaj mi je storiti? . . ." Oči napolnile so se jej s solzami. „Ka-zal se mi je tako dobrega ... in lej . . ." Bara si je utrnila solzo, pokašnila in se poravnala. „Davno zdi se mi, nadaljevala je: — bral mije iz Puškina, sedel je z menoj na tej klopi ..." Najivna zgovornost Barina me je vznemirjala; molče poslus.il sem njene izpovedi; duša moja polnila se je polagoma z grenkim, mučlivim blaženstvom; odvrnil nijsein očij od tega bledega obraza, od teh dolgih, mokrih vejic, od polu razkritih, ni lahno osušenih ustnic . . . Poleg tega pa sem čutil ... Ali vam ugaja, da poslušate kratek prihološk opis mojih tedanjih čustev ? Prvič mučila me je misel, da me ne ljubi, da ne trpi Bara radi mene; drugič me je radovalo njeno zaupanje; vedel sem, da rai bo hvaležna zato, ker sera jej dal priložnost izpovedati svoje gorje; tretjič dal sem si besedo, da bom zopet zbližal Kolo-sova in Baro, in veselilo me je spoznanje mojega velikodušja . . . četrtič upal sem s svojo nesebičnostjo ganiti Baro — a tara ... Vi vidite, da sebi ne prizanašam; hvala Bogu, saj je čas! A čuj, v zvoniku . . . skega samostana odbila je peta ura; večer se je hitro približal. Bara ustala je brzo, stisnila mi v voko pisemce in odšla domov. Dohitel sem jo, obetal sam jej pripeljati Andreja, in tiho, kakor srečen ljubimec, skočil skozi vratica na piano. Na listku bile so z neravnimi potezami zapisane besede: „milostivemu gospodu Andreju Ni-kolajeviču." Koj drugi dan, rano zjutraj, šel sem h Ko losovu. Priznavam, dasi sem sebe uverjal, da moje namere nijso samo blage, temveč v obče izpolncne vslel velikodušne nesebičnosti, čutil sem vender-le neko nuukretnost in bojazen Prišel sem h Kolosovu. Pri njem sedel je neki Puziricin, neizstudiran dijak, jeden iz pisateljev onih romanov, ki so poznati pod imenom „moskovski" ali „sivi". Puziricin bil je jako dober in boječ človek in vedno pripravljal se je, da ustopi k hu8arjem, ne glede na svojih triintrideset let. Pripadal je čislu onih ljudi j, ki morajo vsakih štirindvajset ur povedati frazo kakor: „Vse, kar je krasno, gine v bajnem sveti, to je usoda krasnega na sveti," radi tega, da ves ostali čas dneva s podvojeno prijetnostjo kade iz pipe v kroga „dob-^ rih tovarišev". Zato imenovali so ga tudi idealista. Ta Puziricin torej sedel je pri Kolosovu ter mu ćital neki „odlomek". Poslušal sera; govorilo se je o mladeniči, ki je ljubil devo, jo ubil itd. konečno je Puziricin zvršil in odšel. Njegov nelepi umotvor, vzvišeno-kričeči glas, v obče njegova prisotnost vzbudila je v Kol >sovu zasmehujočo razdražeuost. Čutil sem, da nijsem prišel o pravem časi, a nekaj se je moralo storiti; brez nobenih uvodov izro' čil sem Kolosovu pismo Bariuo. (Daljo prih.) Priloga „Slovenskenm Narodu" St. 138. 19- junija 1886. sobranja. To je udarec proti Rusiji na slovanskem vzhodu. — Pred pol leta bilo je več ruskih častnikov v Varšavi priredilo velik banket v čast bolgarskim zmagam v vojni proti Srbiji. Proti udele-žiteljem tega banketa začela se je bila preiskava in sedaj so vsi dotični častniki dobili strog ukor. Frnneoski ministerski predsednik izročil je predvčeraj kardinalski baret trem novoimeno\anim francoskim kardinalom. Bernardou rekel je v svojem govoru: „Nam podeljeno dostojanstvo dela dolžnost do cerkve in Francije še svetejše. Kot francoski kardinali ne bomo prenehali prositi Boga z** Francijo. Nauk naš bode nauk Kristov: „ Pokorščina božjim in človeškim zakonom. Spoštovanje obstoječih oblaste v." Predsednik Grevy se je zahvalil za izraženo mišljenje, katero bode spravilo cerkev s Francijo. Nemški cesar ostavil je včeraj Berolin. Tri tedne bode bival v Emsu, štiri dni v Coblenzu, pet dnij na otoku Mainau-u, tri tedne v Gasteinu. Na povratnem potu ustavil se bode cesar dva dni v Ischlu in jeden dan v Solnogradu. Sredi avgusta pride cesar v Babelsberg. Letos se bode tedaj nemški cesar zopet sešel z avstrijskim. Bismarck odšel je v Ischi v toplice. Delavski štrajki se silno širijo v Rel^iji. Delavci so v več krajih že poškodovali stroje, da tako še drugi delati ne morejo. Ravnatelja rudnika Rivages-Produitskega hoteli so delavci ubiti, pa jim je ušel. Delavci so oropali več pekovskih prodajal-nic. Žandarmerija je dela 23 osob v zapor, katere bo pa hoteli drugi delavci osvoboditi. V več krajih so se slišali klici: „Živela republika!" Pri volitvah za liolanusko zbornico b'lo je voljenih 46 liberalcev, 34 protiliberalcev. Za 6 mandatov so ožje volitve. Jeden sedež bodo liberalci pridobili še pri ožjih volitvah. Tako bode v zbornici 47 liberalcev in ;59 protiliberalcev. Dosedaj sta pa obe stranki v zbornici imeli jednako število zastopnikov. Angleški ministerski predsednik Gladstone podal se je že na volilno agitacijo. Ko se je imel odpeljati proti severu, zbralo se je mnogo naroda na Pancraskem kolodvoru, da ga pozdravi. Glad-stone imel je naudušen govor iz salonskega voza. Nasprotniki nečejo dovoliti Ircem samouprave, rekel je, in celo stvar na vse mogoče načine zavijajo. Trdijo, da se Ircem ne more nič zaupati. On pa misli, da je treba poskusiti vladati z Ijube/nijo in zaupljivostjo, še le potem pride Bila na vrsto, če se z lepa nič ne doseže. "Volitve morajo odločiti, ali se hoče na Irskem s prizanesljivostjo ali s silo vladati. To je poglavitno vprašanje, drugo le slepilo. Pogajanja mej angleško, egiptovsko vlado in družbo Muedkega prekopa zastran razširjenja prekopa bodo kmalu končana. Egiptovska vlada je Eopustila svoje zahtevanje, da bi se jej privolilo ne-aj odstotkov od povišanja dohodkov, družba je pa izjavila, da je pripravljena, kupiti zemljo za razširjenje, samo za ceno zemlje se še neso sporazumeli. Dopisi. Od dolenjske meje v juniji. — (Premišljevanja o našem narodnem življenji in njega razmerah.) Zadnji čas je narodno socijalno ali društveno življenje mej nami Slovenci z ozirom na splošno narodno korist, to je narodno izomiko in probujenje narodne zavesti, — v zelo neugodnem stanu. In to ponovim, če hočete, gospod urednik, še jedenkrat! A čemu ponavljati. Prepričanje o vsem tem je marsikomu in marsikje rodilo dokazov, tehtnih dokazov: da smo Slovenci v omenjenem oziru — slabo preskrbljeni! Ozrimo se le po naših „slovenskih pokrajinah" — in preštejmo tiste trge in vasi, ki imajo kakšno ,,bralno ali pevsko društvo", „narodno požarno brambo" — takozvane „prostovoljne" baze! i dr. Kaka razmera pač mej številom teh — in za tem mej Številom onih krajev, ki še — kaj bi dejal, niti par slovenskih časopisov ne premorejo, mej tem, ko v njih o kacem „društvu" niti duha — in tako seveda tudi menda — pravega pojma najti ni! — Človek moral bi molčati o stvari, a facta loquuntur in — kaj potrebujemo dokazov več! ? • To je tedaj nedostatek, ki našemu narod-njaštvu — našej stvari toliko škoduje, kakor ne kmalu katera — podedovana bolezen. Sicer smo Slovenci — to smemo naravnost priznati! — z Nirvano lenobe kaj radi v prijateljstvu, razen tega pa še več ali manj samoljubni in neprevidni, ali za stvar samo pa — izredno zaspani. Da po tem v napredku sami sebi kamenje in polena pod noge mečemo, je često razumljivo! Seveda jih je dosta tacih, ki tega niti izprevideti nečejo, kam li, da bi jim mar bilo resno delo! . . . Otrok, zapustivši ljudsko šolo in prišedši domov, kjer mu je jedenkrat postati priprost kmetski gospodar, delavec, hlapec ali navaden dninar, ohrani si pač le malo Časa svoje v ljudski šoli pridobljene nauke, — in čez par let ne sinemo znabiti od njega druzega pričakovati ali zahtevati, nego da zna pod- . pisati svoje ime, par številk, a brati pa — „komaj I zadostno" ! Kje, vprašajmo se zdaj, naj se ta naš j priprosti kmetski fant duševno dalje izobražuje, kje j naj se mu um bistri itd. ? j Saj mu ni blizu človeka, ki bi mu zdaj pot I omike, zavednosti dalje kazal in ga poučeval o za- I četnih virih plodonosnih naukov! . . . Neverjetno, I da dejali bi nemogoče, a resnično! — Stvar bila I bi vsa druga, ko bi imeli več narodnih društev! j Naj so si potem že „bralna", „pevska" ali „požarna" itd. — Sad, ki ga to ali ono rodi, pokaže j se kmalu! Ozreti treba se je le malo krog sebe, j in takoj se vidijo dokazi preobile koristi z ozirom I na duševni blagor priprostega našega naroda tam, I kjer kako društvo obstaje, nasprotno pa vlada ondi, kjer tega ali onega ni, — mlačnost, nesloga mej posamezniki, koristolovstvo, bahaštvo, kričanje in več druzih jednacih maloznamenitih „taužent rož" katere krase nekatere velikane, ki bi jim popred vse bolj pristojalo nego — gospodske hlače in — nemška čvekarija najnovejše facone! Pač bi tu lahko lamentirali: Narod očistite peg, — opilite ostudno mu rujo — peklenske neizobraženosti, katero nam sovražnik vedno v obraz meče. Društev nam manjka, ljudstvu izomike, — stvari sami pa — podpore! Društva snujmo, Slovenci! Delati je treba za nnrod, potem se bode moglo kaj sadu v narodu pričakovati. A z mlač-nostjo in praznimi trazami še ni nič doseženega. Društev nam manjka! Neverjetno, a resnično! Upajmo, da bode danes leto v tem oziru bolje! Dolenjski pohajkovaleč. Domače stvari. — (Umrl) je dne 17. t. m. pri sv. Križi pri Kostanjevici za sušico g. Ivan Oš tir, bogoslovec I. leta. Kakor se nam piše, bil je pokojnik izmej onih ledkih mladeničev, ki se je iz idejalnih nagibov posvetil duhovskemu stanu, bil uzorno priden, učil se tujih jezikov, zlasti slovanskih, bil neprenehoma slovstveno delujoč in obetal je postati izvrsten pripovedovalec, da nam ga ni pokosila smrt v 22. letu njegove dobe. Lahka mu zemljica! — (Na Vihniki) bile so preteklo sredo in četrtek občinske volitve. Agitacija narodne in nem-škutarske stranke, katera slednja je vse svoje sile napela, bila je tolika, da kaj jednacega v vsej Kranj-skej ni. V III. razredu prišlo je 482 volilcev volit in volitev je trajala od srede zjutraj 8. ure do četrtka zjutraj 7. ure neprene ho m a. V četrtek volila sta drugi in prvi razred. Nemškutarjem se je z najgršimi sredstvi posrečilo, da so v III. razredu z d v e m a glasoma večine zmagali, ker so narodni stranki okolu 40 glasov po krivem zavrgli. Povedali so se nam nekateri slučaji in priznavati moramo, da je ravnanje gospodov nemšku-tarjev v nebo kričoče, v nekaterih slučajih pa tako smešno, da ne sodi na Vrhniko, pač pa v Krah-winkel. Proti volitvi se bode gotovo uložil protest in potem bode še jedenkrat boj na volišči. Ko bi pri sedanji volitvi ostalo, imeli bi obe stranki jednako število glasov. — ( „E i n a 11 e r Oe s te r r e i ch e r". — P rj-nos k slovenskemu urad-) vanju!) Pretečeni teden vršila se je pri nekej sodniji na Dolenjskem, recimo v Z., civilna pravda, ki je v marsičem zanimiva za nas, stranki, tožnik kakor zatoženec, bili sta zastopani po odvetniku, tožnika je zastopal odvetnik iz Ljubljane, toženega pa odvetnik iz Ru-dolfovega. Ljubljanski odvetnik, ki je tudi tožbo uložil v slovenskem jeziku, narekoval je vse svoje pravdne govore v slovenskem, Novomeški odvetnik pa, ki se zmatra po svojih lastnih besedah „flir einen alten Oesterreichei", pa vse svoje govore v nemškem jeziku. Ne bi se temu toliko čutili, da ni ta mož znan narodnjak, a to nas je v resnici kar osupnilo. Kolikokrat se pritožujemo, da se naša sodišča še vedno branijo uradovati izključno slovenski; možje pa, ki bi morali ne le pospeševati slovensko uradovanje, ter mu gladiti pot, pa tirajo stvar „ad absurdum". — (V Pazinu), to jc v mestu samem, zmagala je pri volitvah dne 16. in 17. t. m. narodna hrvatska stranka sijajno. Obširneje o tej volitvi v prihodnji številki. — (Akademična po d d r u ž n i c a Graška) družbe sv. Cirila in Metoda ima svoje II. izredno zborovanje v ponedeljek dne 21. t. m. v gostilni „zum vvilden Mann* ob 8. uri zvečer. Dnevni red: \. Čitanje zapisnika. 11. Volitev poddružničuih za- stopnikov pri I. velikej skupšini družbe v Ljubljani (5. julija t 1.) III. Slučajnosti. Gosti dobro došli. — (Dodatek k reviziji šolskih knjižnic.) Naučno ministerstvo je, kakor je znano, z razpisom od 16. decembra 1885. 1. št. 23324 ukazalo, naj se pregledajo vse šolske knjižnice ter iz njih odpravijo vse knjige, katere v patriotič-nem, verskem ali nravnem oziru vzbujajo kakšne pomisleke. Z razpisom od dne 14. marcija 1886. 1., oziroma z razpisom od dne 16. marcija 188G. 1. je nadalje c. k. naučno ministerstvo zapove-dalo, naj se pregledajo in v zmilu naučno-ministerskega razpisa od 16. dec. 1885.1. vseh šolskih knjižnic odstranijo nasledni spisi: a) „Hereditat der 'Kleinen. Unter dem Schutze des h. Kari Borromiius in Ko-niggratz" ; b) „Agnes , der Engel von Paltenthal« ; c) „Sendbote des gottlichen Herzens Jesu". Monatsschrift des Gebetsapostolats, heraus-gegeben von Josef Malfatti, Priester der Ge-sellschaft Jesu. Innsbruck. — Kakor čujemo, ukazano je vsem okrajnim šolskim svetom, in okrajnim šolskim nadzornikom te knjige izobčiti iz šolskih knjižic. Pripoveduje se nam, da je „Sendbote" zlasti na nek; Ljubljanski ljudski šoli močno razširjen. — (Prizori iz otroškega življenja.) j Spisal Anton Funtek. 1886. Založila „Narodna šola" v Ljubljani. Tiskal Matej Grubbauer v Linzu. To je naslov jako lični knjižici, ki bode s svojimi pisanimi podobami in izvrstno vsebino (Pri kokoših. Dobrotna Minka. Mali zaspanček. Bodi oprezen. Pri golobih. Lačni psiček. V kuhinji. Štirje I godci. Umetnik. Deček z opico. Poredna Nečaka. Trije vojaki.) vzbudila pravo radost mej I nežno mladino. Stariši in odgojitelji naj hitro se-J žejo pe tej knjigi, ki naj stopi na mesto nemških „BilderbUcher." Hvala „Narodni šoli", da je pričela to velepotrebno delo, hvala pa tudi gosp. Funteku, ki je svojo nalogo izborno rešil. Knjiga stoji 20 kr., po pošti 26 kr. — (Milanska roža ali „pelagra")na Goriškem močno napreduje. Ljudstvo v Furlaniji nema kaj jesti razen pičle polente, ki jedenkrat kuhana mora služiti cel dan in dva dni kot jedina hrana vsi družini. Ministerstvo poslalo je v Gorico zdravnikov, da bi to bolezen študirali v tukajšnji bolnišnici. Posebna komisija odšla je tudi v Furla-nijo, da bi pregledala na mestu stanje ubogega ljudstva. Komisijino poročilo je prežalostno; v nekaterih občinah, posebno v Flumičelu, je vse bolno ali pa ima prve znake bolezni od dojenca na materinih prsih do starca, ki omahuje ob palici. Rekli so, da statistika je tu nepotrebna, ker ves kraj je le obširna bolnišnica brez zdravil in brez zdravnikov, to je brez tečne hrane, ki bi obvarovala človeku telesno moč. — (V Domžalah) so te dni gosp. Mateja JaneŽiča zopet županom izvolili, občinskima svetovalcema pa gg. Ivana Kuralta in Val. Habjana. — (Strela) udarila je predpretekli petek dno 4. junija t. 1. v kozolec gosp. B. Bohinjca v Braslovčah. Ogenj razširil se je v petih minutah tako močno, da ni bilo mogoče čisto nič oteti. Omenjeni bil je pri Graški zavarovalnici zavarovan. — (Samomor.) V Tesni vasi v Savinjski dolini obesila se je te dni 81 letna starka. — (Premeščenje mej u č i t c I j s t v o m na Kranjskem.) Nadučitelj g. Ivan P o ž e n e 1 z Unca na Rakek, g. Peter Repič, učitelj v Cerknici, pride na Unec, g. Avgust Kleč z Rakeka v Cerknico. — Umrl je Josip Stupar, umirovljen učitelj v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. junija. „Wicner Zeitung" objavlja sankcij on o vani zakon o črni vojski. Monakovo 19. junija. Avstrijski cesar-jevič semkaj dospel. Vsprejeli so ga princi Luitpold, Leopold, Ludovik, Alfonz, vojvoda Ludovik, vsi v avstrijskih uniformah. Rudolf, v galauniformi svojega bavarskega polka teških konjikov, objel in poljubil je princa vladarja, Šel ob častni kompaniji in se potem z Luit-poldom v „grande gala" kočiji peljal v Leo-poldovo palačo, kjer je izstopil. Množica ga je udano pozdravljala. Monakovo 18. junija. Naval k mrtvemu kralju nepopisen. Posebno veliko ljudstva prihaja s hribov in s Tirolskega. Iz slednje dežele prišel je drvar Schlund, kateremu je kralj nekdaj podaril briljanten prstan. Solzeč se pokleknil je pred krsto. Tudi sicer veliko ganljivih prizorov pred katafalkom. Rim 18. junija. V občini Codigoro, s 3000 prebivalci (provincija Ferrara) začela je kolera z grozovito silo. Vsak dan po 20 in več slučajev. Rim 19. junija. Mej bersaglierskim ba-talijonom, ki je v Vittorii, zbolelo je, kakor konstatovano, 7 mož za kolero. Zaukazalo se je, da morajo vojaki bivati v šotorih. Iz Fa-dove odšla nadzorovalna komisija v Viitorio. Rasftlrjciio zilrnt Ho. Množeča se naročila na Moll-ovo „Francosko žganje" dokazujejo o uspeSnej uporabi tega sredstva proti protinu, trganju in vsem boleznim VBled prehlada. Steklenica 80 kr. To poštnem povzetji ga razpoSilja vaak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaluicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek I njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (20 — 4) Poslano. Lepa priložnost ponuja se p. n. občinstvu kupiti si razno blago jako po ceni. Treba se je obrniti samo na L. Storcha v Hrnu na Moravskem, Dominikanske ulice št. 42. Posebno je za kupovale« ugodno, da se ni bati. da bi bil kdo osleparjen, ker se denar takoj povrne, ko bi blago no ugajalo. Sicer pa opozorujemo na inBerat v današnji številki. Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni živcev, pa« dlco, bolečine v želodci« nervozno KumenJe po niealb, l runu je po ufceslh, alab poululi, glavobolje, migreno, bledico In mrtvi«* o ozdravlja po racionalnoj zanesljivi metodi. Pri bolnih na pl|nenh in i.imIiinIjivin dosežemo v štirih tednih čudovite vspeho. Prosimo obširno poročilo poslati nam g pridejano marko za odgovor. (708-29) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Darila „Narodni Šoli". V prijetno dolžnost si štejemo, javno izreči prisrčno zahvalo za podpore, katere bo bo v tekočem šolskem letu blagohotno naklonile „Narodni .Šoli". Visoki deželni zbor jo prisodil v društvene namene..........100 gld. — kr. Slavno mestno županstvo je naukazalo vsled sklepa velesl. mestnega zbora v 2 obrokih plačilno podpore....... 200 „ — „ Slavna kranjska hranilnica pa je volila v svojem občnem zboru dne 10. junija t. 1. 2C0 „ — „ Po blagem posredovanji g. Iv. N. Horaka od slavne družbe meščanske vojašnice . 10 „ — „ in od slav. pomočno obrtnijskega društva 10 „ — „ Preblagorodni gospod dr. vitez Fran Močnik v Gradci je — kakor vsako leto — daroval,............20 „ — „ Idrijska Čitalnica jo mej svojimi člani nabrala in poslala v 2 zneskih .... 20 „ — „ Milostivi g. knezoškof Ljubljanski je pri-Btopil kot ustanovnik in vrhu tega Šo daroval............30 „ — „ Od neimenovanega dobrotnika v Ljubljani 10 , — „ G. profesor Klemenčič Jos. v Ljubljani. . 10 „ — n G. Novak Mihael, učitelj v Smihelu pri ' Novem mestu, je nabral pri dobrotnikih lansko leto 30 gld. in letos . .... 20 „ — „ G. Koncilija Fran, nadučitelj v Žužemperku, je pri šolskih prijateljih nabral.... 31 „ 29 „ G. Dimnik Jakob, učitelj v Postojini, isto tako............. 9 „ 40 „ G. Funtek Anton, učitelj v St. Vidu pri Za- tičini, isto tako......... 5 „ 12 „ Gdč. Arko Ivanka, učiteljica v Sodražici, isto tako............ 3 „ 50 „ Gdč. Župan Nežika, učiteljica na Bledu, nabrala............. 2 „ 50 , Od dobrotnikov v St Iiupertu .... 2 „ — „ Skupaj . . . «83 gld. «1 kr. Iz tega zaklada se je kupavalo šolsko blugo ser razposlalo 174 šolam in ljudskim učitojjetn. Društvo bodi milim dobrotnikom šc na dalje toplo priporočano. V Ljubljani, 17. junija 1886. Za odbor „Narodne Šole": "IT. Hteg;nnr. Zahvala. Prostovoljna požiirna hramba v Krškem si stoje v prijetno dolžnost, javnim potom izreči najprisrenejšo zahvalo preblagorodni gospej Josipi ni Hočevarje vi v Krškem za velikodušni dar v znesku 500 ^Id. Bog obrani blago ter občo znano dobrotnico še mnogo let. Krška prostovoljna požarna bramba. Autun Rupert, (444) načelnik. Tujci: 18. junija. Pri m« mi : Deutsch iz Gradca. — Sedlnitzkv iz Gorice. Pri Wa.II i i Preitlahner, Schonvvetter z Dunaja. — Eichberg iz Budimpešte. — Glass z Dunaja. — Kobler iz Reke. — Humor z Dunaja. Pri cenarji uvni ri jttkera : Maver z Dunaja. Meteorologično poročilo. S Cas opa- L Sta,,j? : Tom-a zova!,ja br.n^tra: Peratur« Vetrovi Neb No-krina v nun. 7. zjutraj 732-08 mm. 160'C si. j z. jas. 2. pop. 730 33 mm. 18 6° 0 jal. vzh.; obl. 9. zvečer, 73T19 .nm. 12 8" C 'si. vzh. dež. 16'7'^mni dežja. Sroduja temperatura 15 5', za 3U° pod uormalom. dne* 10. junija t. 1. (Izvirno telegrafiCno poročilo ) Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr. Srebrna renta.......... 8"i „ 85 , Zlata renta........... 11« , 90 5°,0 marčna renta......... 102 „ — t Akcije narodne banke....... 878 fl — „ Kreditne akcije......... 280 , f0 London............ 11$ t SO Srebro............. — n — ,, Napol. .......... 10 , -Vi , C. kr. cekini.......... 5 n H4 Nemške nmrke .... .... 61 B 97 Vi 4<7„ državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 130 , 50 Državno srečke iz I. 1*64 100 gld. 1H8 „ 50 , Ogrtka zlata renta 4°/0...... 106 , 05 , Ogrska psipirna renU 5°/n..... 94 „ 70 , b' 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. ■ 10f> , 20 Dunava teg. srečke S'/i ■ ■ 100 ff'd. 117 , — t Zemlj. obč. avstr. 4,/l°/0 zlati zast. listi . 125 , — , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 120 P — g Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 80 , Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 75 „ Kndolfove srečke .... 10 B 18 B 50 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 118 , — „ Trammway-drnšt velj. 170 gld. a. v. . 203 , — „ Prežalostnitn srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in rodo-ljuhom, da Je sinoči 17. t. m. ob lO'/a- "ri v noči po dolgi bolezni, previden s svct9tvi, mirno v Gospodu zaspal v 44. letu svoje dobe gospod Dr, ALOJZIJ GREGORIC. odvetnik in posestnik v Ptuji, član okrajnega zastopa in okrajnega šolskega sveta, predsednik narodne Čitalnice, ud krajni h šolskih svetov pri sv. Vidu in v Selah i. t. d. Pogreb prezgodaj umrlega bodo v soboto 19. junija t. 1. ob 5. t.ri popoludne. Sv. maše zadušnee služile so bodo v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri dopoludne v tukajšnji farni mestni cerkvi. V Ptuji, dnč 18. junija 1886. Alojzija Grego rio, roj. Tliil, soproga. Alojzij, Milan in Olga, otroci. Anton Gregori6, brat. (445) Tužnim srcem javljamo, da jo Bogu vsemogočnemu dopalo, preljubljeno našo isrzso v nežnej starosti komaj 4 let po kratkem a mučnem I olehanji pozvati v oni boljši svet. Truplo pokojno preneslo se bode v 20. dan t. m. ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v lastno rakov. V Ljubljani, 18. junija 1886. (442) Žalujoča rodbina Jak. jI*'. jI*, ifei. j!ljIljIljIlj|£JIljIl.3Il jfe-jfe-jfe-1^* r na ion založništvu je izila in se dobiva po vseh knjigo- tržnicah knjiga: Die la ndw irtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen des Hcrzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasnili izdal na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6 pol 7>8°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po pošti55 kr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze ta Kranjsko: postavo za ličje varstvo, pokončavanje mrlesov, poljsko varstvo, za pokoitčavanje predeniee, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimt in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o , *utnnetn ribarstvu*, ttrtni uh'» i ta. obsezajo mnogo pou/ljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in najvainejle določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo želeti, da se razlirja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke gledi teh postav smo dozdaj ,ogre!ati, bode ta knjiga istinito odpomogla živi potrebi. Priporoiamo jo torej vsem onim, ki sc pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu ufiteljstvu. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotriniea v Ljubljani na Kongresnem trgu._ (357-4) Kupi se (1 jn 11 i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Beni Lefebrre. Poslovenil a * # Stat nominia umbra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Xa dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. F. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 25 kt\, po pošti .10 kr. DiilirovKkl. Povest. Spisal A. S. PuHkin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, v 122 stranij. Cena 25 kv., po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal % Stat nominis umhra. Ml. 8", 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. •Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. F. — Ml. 8% 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — MI. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Itnez Sere lir j a n i. Roman. SpiBal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8», 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Udano podpisani usoja si slavnemn občinstvu priporočati svojo delavnico za stroje in kovinska dela v H\. Floi-ijiiiiu ullcali Htev. »2 ali v Hrenovih ulicah Ntcv. I. za izdelovanje pip, posebno pip pcnllnlc (Mousicr-Pippen), KeKnlk. vijaKov. ventilov, vodo« in paro-vodov, v»eh delov za vodnjake, cerkvenih in drugih Nvecnlkov, svetilnikov, fttrolev za izdelovanje klokan in vseh v to stroko spadajočih stvarij. Tudi izdeluje dobne brzojave (Zimmertclegrtiph). Vtmkovrtdne poprave, tudi popravo šivalnih strojev prevzame ter ceno zaračuni. Z odličnim spoštovanjem (360—2) Pran O-ograla. Razglas. Naznanja se, da bode z dovoljenjem visoke ces. kr. deželne vlade v Ljubljani dne 7. maja, št. 4469, navadni letni somenj sv. Janeza dan o Kresu v Škof j i loki letos na soboto 26. Junija prestavljen. Škof j a loka, 7. junija 1886. Valentin Sušnik, (421—3) župan. v Ljubljani, Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap; prejema tudi kožubovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (199-13) Išče se nevesta. X Mož v najboljših letih z lepim posestvom in L. dobro obrtnostjo v večjem kraju kranjske dežele t išče si kacih 30 let staro družico življenja, katera 3 bi imela vsaj 3000 gld. gotovega denarja. — Več se $ poizvč pri upnivništvu „Sloven kega Naroda", katc- Jj reunu naj se tudi pismene ponudbe pošiljajo v znpr- |e L, tih listih z napisom „zakonsku Mreča**. (437—2) J iccoli-eva esenca za želodec. " - katero pripravlja J G.. PICCOLI ,likar v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuh«, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabaBanje, hemerojide, zlatenico, migre.10 itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja LzdelovateJJ po pošti v škatljicah po 12 stoklonlc za 1 gld. 36 nove. Pri v2'cm številu d jbl se primeren odpust. Cena steklenici 10 kr. (348—60) I • Izdelovanje s parnimi stroji. • I 3LO-u."bl5a:nst, (285—9, tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov, priporoča k sezoni svojo dpbro znano obrt za pleskarska dela in napisa. I • Solidna postrežba. — Najnižje cene. m cT o < 0 540064 C9B zdravilni malaga-sekt po analizi ms, kr. ponkušnje postaje za vina v Kloster-nt nburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slubotn*, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabem a želodca izvrstno upliva. V l/t -n '/■ origiuauih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko ŠP A \ J Sk I TBGOl INK K VINOM DUNAJ HAMBURG po originalnih eunuh a «!«!• ti.."io in gl«l. l.SiO. ^Cedicn-iislca, malaga, naravna, carte blanch.e l/( steklenice glil. 2.—, */, steklenice gld. l.lO. I);ilj« razna finn Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V ljubi j »ni : pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, \Vilh. Mayr, lekar, H. L. Wenzel, prodajalec dolikates, Gustav Treo, prodalaleO špecerijskega blaga. V Kraujl: pri gospodu Fran Dolenz, trgovec apecerijakega blaga. V Loki t pri gospodu .Jurij DeLsinger, trgovec špecerijskega b'ajra. Na 111«'.In na jezeru (zdrnviiišče : pri gospodu H. Ij. Wonzel, prodajalec delikates. (375—2} iP& " Nii znamko „VINADOR" in zakonito deponiruno varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutno pristnost in popolno dobrino. BUDIMSKA afcoczv G REN Čl C A. J m Priporoča so kot izvrstno 61-■ ■ stilo vedno prijetnega upliva H i a ne neprijetnega okusa. Dobiva se po vseh špecerijskih prn- ilajaluieah in proditfalnionh mineralnih votla, kakor tnTli v skoraj vseh lekarnah iti dro* t,l',fi--Oj guei'Hali, vodno pa n >vo( natoćei.a. Ustniki: bratje Loser v Budapešti. Y „Narodni Tiskarni" i Ljubljani i ■ SPfSf v » v prodajajo so ■ 1 ». po znižani ceni. 1. zvezek: 2. zvezek: Deseti brat. Komun. I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domaće zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi Imlharji. Črtico iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. tiolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji (iori. Lepa povest i/, stare zgodoviue 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II (J rad Ko j inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošierski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. Btolefja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmelskega cesarju. Povest iz ltf. stoletja. — IV. Lipe. l'ovesr. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. D i j » k i dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče" skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (83—19) „NARODNI TISKARNI" ILij-u-tajani, Kongresni trg, Gledališka stollm. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Pekarija, kroma in stanovanje v hiši At. 89 r l*o*to|ini se da v najem. Ponudbe naj bo pošljejo a. Kraigherju v l*OMtoJlnl. (379—3) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ O f ♦ l T metue (50—40) k obe in zobovja ustavlja po najnovejšem ainerikauskem načina brez vsakih bolečin ter opravlja pIvniboVMuja in vse sobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Ilradeckega mostu. I. nadstropje. Brnsko blago za elegantno poletno ololelro v odrezklh po 310 metra, to je 4 Dunajske vatle, vsak odrezek po samo gld. 4.SO iz jako fino po samo gld. 7«— iz velefino po samo gld. IO.BO iz najfinejše ovčje volne, ravno tako grebenasto sukno in blago za ogrtače razpošilja proti poštnemu povzetju dobro znana zaloga Ruknu SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek je 3 10 metra dolg in 136 cm. širok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko. Znana selidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da so bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk slepari s tem, da trdi, da prodaja „ Umsko blago", pošlje zgornja ga-loga uzorce zastonj In franko. (204—13) mm C "IN Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, (284—5) pošilja proti po&tiiemii povzetju, dokler »c ur izpruzur zalogu, mletlvče l»lugo mnogo ceneje, kakor slan«' iz kr. 1*1 a t ur ne otirače, "toele, z rudečimi O kom. gld. I.20. Polplatueni žepni robci za moške in ženske, veličastno narejeni. 1 dvanajst, gld. 1.80. I*ras n i r<»lici iz sivega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. OO kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci. O kom. gld. 1. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 20 vatlov, gld. 4.20. srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. S* komadi gld. 2. Nedreci izvrstne baze, z zliČa-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. Angleški popotni plaidi, iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, 1*60 m. Široki. 1 kom. gld. 150. Jermen za popotni plaid 75 kr. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. 90 ctm. širok. 1 kos (30 vatlov) gld. 5. Poptne plahte iz teškoga, črnega ali ruja-vega pliši«, jako veliko, (poprej po gld. 8) uedaj Nuiuo gld. 4. Ženske srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustav k i, 6 kom. gld. ».25. Gospodinjski iz močnega modrega platoa, tiskani po najnov. uzorcih. « kom. srld. 1.90. 1 prt in 3 post v I j ii i odeji, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. S.50. Frottier- jako elegantne, a jako rudečimi krajci in resami. O kom. gld. 1.50. Namizje, 1 pri in ii prtićev iz platnenega damasta. Ganili ura gl«I S :tO Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gl«l. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. OO kr. Konjske žebrake, temne in sive, z barvastimi krajci, 1!»0 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. sjld. l.SO. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode gld. 1 1 „ „ gospe kr. »O 1 - . otroke kr. OO Zastor iz j ute, 2 dela, po 3»/* metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.110. Sternbergsko blago m posteljno obliko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristno barve. 1 kos (80 vatlov) gld. O. Platnena rjuha 2 m. dolga, 1 x/a rn. široka, iz najboljšega platna. 1 kos gld. 1 IO, Prti v vseh barvah, 3 kom. u/4 veliki gld. I, 3 „ >»/t „ gld. 2. Zastori s čiplszsirjCLi, 1 meter široki, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Predposteljne preproge iz jute, l*/t n)!tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par Kld. l.SO. Oxford, 30 vatlov, p>ristn.e barve, gld. 4. Xarr|nic moške hlače iz dobrega clieviota, j:lko pripravno narejene. i par Kld. 1,88. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. Da bi p. n. naročevalci ne gojili nezaupanja, izvrnć se naro(v,be velečastiti duhovščini, p. n. županom, posestnikom, oskrbnikom posestev j _in tovarniškim ravnateljem, profesorjem, višjim državnim in deželnim uradnikom na ičracnfl željo tudi brez noštnega povzetja. 294844 i ■ Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela -v mestu in na doseli. Znano reelno delo. Nizke cene. izdelovalec oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. tik frančiškanskega moitu . LJUBLJANA. I! I Samo kemično čiste oljnate barve, lak© in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. Kizozemsfco-ainerišto parništo imštvo. KoHrcfO'«""'«"« '*«* *»*• «« stt'ijskr vtarte. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnini parni kom I. razreda. ROTTERDAM A 91 STE K19 A ML NEW-Y0RK Odla.ođ. TT m O TO Najhitrejša voinj od o t o. IESuJJ ejša p-3fe» le. f nižje cene. Izvrstna brana. I., IL in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj već o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo t RoUerdsmn in nlsosemsko-ame-rlško pnruisko društvo, 9, Kolovvratrlna: na Dunajl. ,(716—21) J. ANDEL-a novolznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolha, iourke, mola, muhe, mrav-IJlnoe, preiloke, ptlfine 6rvioe, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege na oatana nobenega slađu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri al. AJVOEJL-u, 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slidarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (203—4) Uaojam si s tem naznanjati, da sem v IiImI na voglu Aenipeterske cente in Kravje doline »t. 1 (l*rl znamenji) otvoril delavnico za kovinsko blago in priporočam se za izdelovanje posamičnih in vseh delov za vodnjake, vsakovrstnih ventilov, pip« vijakov, sesalk, vodo- in psrovodov, cerkvenih fn drugih svečnikov, svetilnikov, strojev za izdelovanje klobaN in vseh v to stroko spadajoči!) stvarij. Vsprejemajo so vsakovrstne poprave, tudi poprave šivalnih strojev, ter se točno izvrše iu ceno zaračunijo. Ker sem 13 let de'al v Samassovi tovarni, sem v stanu točno in dobro izvršiti vsa sprejeta naročila. Za obila naročila se priporoča (386—4) Fran Horvat. Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330-7). pivovarna Janeza Perlesa "v ULiJULToljani, Slonove lallce. v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (i6o-ifi> „Bieyeles" e krogljastimi tečaji (Kugellager). Dajo »o pouk. DUNAJSKA SPECIJALITETA! le\s OTTO FRimZ-a, Dunaj, VII., Mariahilferstrasso 38. „PURITAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro Čudovito lastnost, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma in sider najdalje v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero so poprej imeli. v „PURITAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajsnicah in nobenega sledu barve se ne zapazi, ker ne barva, ampak pomlajuje. „PURITAS je najbolj priprosta na svetu. Ulije se mlek* na roko, tuko do'.go maže i njim lase, cln bo vsi zadosti vlažni, in ponavlja se to slednji dan po j o d enkrat. To je vse. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno zgodi čez deset ati dvanajst dnij, potem je za njih daljšo ohrunenje zadesti dvakratna raba mleka na teden iu na ta način se tudi pomladč zalis i in brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasje. Steklenica „PURITAS" velja 2 glđ., (pri raipošlHanJI 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju. OTTO nEfcAT^Z, Dunaj, VIL, MariaMlferstrasse 38. Zalega v Ljubljani pri Ed. Mahr-U, parfumerji. V Celovcl prodaja: P. Birnbuch, lekar npri obelisku"; v Beljaku J. Doto ni, coiileiu*, poleg hotela „pri pošti"; v lflarlboru W. KOnig, lekar. (221—17, Mrft>!I«!niU Wnl«Kiirilill»nj [ orro FKAWg i Vinska razprodaja. 1885. leta belo in rudeće vino po gld. 11 do gld. 15, 1885. leta pristni tropine« po gld. 28, 18H5. leta pristna slivovka po gld. 34, hektoliter prodaja (206—12) •J. Kravaglia, v Ptuj i na Štajerskem. VIZITKI CE priporoča „Narodna Tiskarna" po niakej ceni. ♦eee»eeo»eeoo»»eo«ee»+»eoo»eeeeee~o ♦+♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦<» HOTEL „PRI SLONU". Kopeli t banjah, T Parna kopelj, novo opravljene, (trije razredi, slednji dan ŽŠ vsak dan od 7. ure zjutraj do 1. ure opo-od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. j ludne sa gospode, ob torkih in petkih (420—3) od 1. ure opoludne dalje za dame. IVojtfiiieJše lake za kočije in pohištvo; prav fi.nl jantarjev lak (Bernsteinlak) za sobna tla ter različne lake za vsakovrstno porabo; zaloga od najimenitnejših an- glešklh tovarn pri ADOIMJ HAUPTMANN-U. v LJiltl,li\l. Šolski drevored in Slonove ulice. (429—2) Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno zeleznična postaja: Pcljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenja bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališč«*. Saisona od maja do oktobra. Prospekti in naroobe ta stanovanja na ravnateljstvo. (150—8) < 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r „AZIENDA", avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam Društveni delniški kapital znaša _ |l « niHlJ. frankov = g,4OQ.00O zlato*. j| „AZIENDA" zavaruje proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še dopisovati. Premijo se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne mere, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje vsprejemajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni' zastopnik: (323-4) Josip Prosenc. i ► [ ► ► ► ► ► ► ► ► ► Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".