•J [ Ul H	l n
PRIMORSKI DNEVNIK
_	GLASILO
Uto_Vl ■ Štev. 127 (1799)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST. torek 22. mafa 1951
Cena 15 lir
OEJIERALA
IVAJfA OOOJAKA OB D3TEVU LETALSTVA
Ntiranviu se bomo, ra bomo sposobni
lOHNITI VSHH0 PEP HHŽE ZEMLJE
!	^	nas	hotel	zasužnjiti, naj i/e, da ga ne bomo pričakovali šele v hribih, temveč da ga že pri prvem koraku
• o meje čaka smrt in uničenje" - V današnjem položaju FLRJ ne more dovoliti, da bi njeni armadi kar koli •oanjkovalo zato bo v okviru možnosti nabavila orožje tudi v inozemstvu - Alova vojna letala domače konstrukcije
dopisnika)
21' - Po ---v, V1J1 so danes praznovali ustanovitve jugo-
laaestnii?“ y°ir*'ega letalstva. lbf;funik ministra
°t>letmc0 50vanskega
vsej
fbrambr, ministra za narodno Ivan GrvL-g^neraln‘ polkovnik fregledn ^	, ie govoril na
oseb- • ga in Poraož-i"8|»l0Vto,Vem obenem predal
S^tabonr	•	!etalStVU	V
to tem ? 0 vojaško letališče, niab- 38 generalni polkovnik • k Poudaril, da bo tudi IM ni/6 PriPomoglo k na-
*«** k?»J%L$Zambne s?°-
m vojne
&okl -
N?avli^UgOSlavije m v OJ.IV
bistva 5 jugoslovanskega “ °bjekV	se	taki	in	slid-
JCRtl
__ je poudaril Goš nana|riade v deželi, ki ni-%oža ® almh namenov, ki ne ^Uiiih >, °de in neodvisnosti % 2at arodov.ki jih gradi sa. •	’	da	bi	pripomogli
»jeni lei* . oi pripomogli k ^ispevek i 2aščiti pomeni to ki Jih rte, k miru' Vsi napori. . aMW za okrepitev o-' Sfopitev °CJ naše dežele in za
itkl
nase armade, imajo
*ija
,ja snr,5t 38 dejal, da Jugosla. ^snost e Uje. sv°bodo in neod-bohotu'11 dežel in da niti šoso? zahtev do katere «!, aa8dne države, in pouda-j1 *!atnnaS5)r0tno temu s°vraž-
ižei nbania kominformističnih še .^Ppoohala, temveč da
v\j. j . ,	IClliVCt/ tl«
!*V(|dilih • načrtnp izvaja po {"talit, ,lz Moskve. «Or/i še Krajno ajo in groze' ton;
‘bije
”rlaid ^ ‘!a:
"°lBswlrafo obmejne incidente.
S^^ojneutrudno po dik-51
- Pase dežele vohune in
.“Mrakuf^-iaj0 že prej večkrat
So v ?e.laži- se vedno po-Oje
Romun
Sjj'"* *%v«sunija in Madžar.
Prekršile mirovne po-.?lede
r* SvoiTrue dovoljene
Sh£h ?rmad' 1
a Prir, Ovajajo ?ave ,in
veliko-
armad. Te dežele ir> mobilizacij-‘u pripravljajo Vlili	vojno, predvsem v
t zve gosl°van.ske mejen.
! Jud7, s sklepom vlade, da i£jkP3lavija. kolikor bo to JE > v inozemstvu nabavila Jijjj Za svojo armado, je Goš-%!,. ?jal: «Mi gradimo svojo r4 .mdustrijo, ki bo oskrbo-itbfji^o armado z vsem po-J že a industrija nas tu-Ss^buje. Toda slabšanje ?Sov?a-ne8a položaja, zlasti oltiistj?zna delavnost komin-v^ie v	dežel, se razvija
vl4ške jkot proizvodnja maše
iM^kgači	tri^e' Ce smo Prej.
fej^netn položaju, mogli
|?5 da	?m° ‘meli dovolj
n. ?b°rožimo s svojim
lili 3 *ak r?i ]em> je danes po-► da k’ aa ne smemo dovo-t^atiikL?^1 nmiadi kar koli tl^itno »,°' ,in eakati, da se C. v težJ ° Proizvodnjo, t-i Jeni T? L oborožitvi. Spre-I* aJ> k??8dnarodni politični ito V ftrfi e. mirovne pogod-'«W,- .gariiL Romuniji in m nezmanjšana so-
arski
vražna delavnost kominformističnih dežel — vse to je naravno moralo spremeniti naše prejšnje stališče glede nabavljanja orožja za našo armado«.
Ob koncu svojega govora je Gošnjak omenil pisanje nekaterih tujih listov, ki izražajo mnenje, da se namerava jugoslovanska armada v primeru napada na Jugoslavijo umakniti v hribe in tam voditi gverilsko vojno, svoje ozemlje pa prepustiti sovražniku. Gošnjak je označil te trditve kot poizkus, da se jugoslovanska armada prikaze, kot da ie nesposobna, da se sovražniku upre, in da je sposobna samo za gverilsko bojevanje v hribih.
«Morda bi nekateri želeli, da bi se mii z našo armado v primeru vojne umaknili v hribe, da bi tako oni laže uresničili svoje zasužnjevaine cilje. Toda mi ne bomo storili ničesar, kar bi napadalcu olajšalo napad. Nasprotno, storili bomo vse, da se bomo pripravili tako, da bomo sposobni branili vsako ped naše ozemlje, kot so jo v Pte^ teklosti branili naši slavni predniki. Zato naj ve vsakdo, ki sanja o tem, da bi zasužnjil našo zemljo in nas oropal svobode, da ga složni in združeni narodi Jugoslavije ne bodo dočakali šele v planinah, temveč da ga že na prvem koraku preko meje čaka smrt in uničenje)!.
Po govoru generalnega polkovnika Gošnjaka so piloti jugoslovanskega vojnega letalstva izvedli vaje na letalih domače konstrukcije. Poleg borbenih letal tipa S-49, ki so že od lanskega leta v sestavu jugoslovanskega vojnega letalstva, sta danes sodelovala v programu tudi dva nova tipa letal in transportno jadralno letalo, ki so jih konstruirali domači inženirji. Svečanosti so se udeležili čl ari politbiroja CK KP.T Fran Leskošek, člani zvezne zvezne vlade in vlade LR Srbije ter generali in oficirji jugoslovanske armade in vojnega letalstva.
V Arandjelovcu, nedaleč od Beograda, je danes začela z delom komisija za repatriacijo nove skupine grških otrok, ki se bo v sredo 23. maja vrnila v Grčijo. Skupina šteje 21b' o-trok. Predstavnik mednarodnega Rdečega križa dr. Mayer in predstavnik grškega Rdečega križa Valoaridis sta se pohvalno izrazila o skrbi jugoslovanskega Rdečega križa za te otroke. Dejala sta, da je najlepše spričevalo za to skrb zdravstveno stanje otrok.
Direktor glavne uprave za turizem in gostinstvo FLRJ Mi. lan Apih je demantiral vest agencije ((United Press«, ki jo je objavil tržaški list «Le Ul-time Notizie«, in ki trdi, da so j bile ukinjene vse olajšave, ki |
jih v Jugoslaviji uživajo inozemski turisti. Direktor Apih je izjavil, da je ta trditev popolnoma izmišljena in da uživajo inozemski turisti vse olajšave, ki so bile objavljene.
R. R.
Iz New Yarka poročajo, da je jugoslovanski predstavnik prj OZN izročil danes glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu noto, ki sporoča, da je Jugoslavija repatriirala zadnje sovražne vojne ujetnike v januarju 1949. 450 bivših nemških in avstrijskih ujetnikov je še vedno v Jugoslaviji, ker so bili obsojen; kot vojni zločinci ali za običajna kazniva dejanja. Jugoslovanska nota je odgovor na resolucijo, ki jo je 14. decembra 1950 odobrila glavna skupščina in ki je zah-
tevala od držav članic informacije o usodi vojnih ujetnikov.
Pred zasedanjem podonavske komisije
GALAC, 21. — Ponoči je prišla v Galac jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila IV. rednega zasedanja donavske 'komisije, ki se bo začelo v sredio. Delegacija, ki jo vodi načelnik v zunanjem ministrstvu FLRJ, opolnomočeni minister Dragoje Djurič, šteje sedem članov.
Na poziv sekretarja donavske komisije* sovjetskega predstavnika Morozova, se je danes se-
stal poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in ki bo pregledal načrte za ureditev plovbe po Donavi ini za ureditev nadzorstva nad' redo. Načrte je pripravil sekretariat komisije.
Tudi Červenkov
se zdravi v Moskvi
PARIZ, 21. — po poročilih bolgarskih listov je šel sedaj že drugi bolgarski ministrski predsednik na zdravljenje v Moskvp. To pot je v ((bolniški postelji« Červenkov. Znan je bil kot zelo poslušen izvrševalec moskovskih direktiv. Urad. n; naziv njegove bolezni še ni znan.
SVEČAN SPREJEM Titove štafete v Kopru
Danes bo štafeta nadaljevala pot proti Beogradu
«Naj živi tovariš Tito za srečo naših narodov!« S temi in podobnimi napisi, zastavami in slikami maršala Tita je bil sinoči okrašen Titov trg y Kopru, ikjer je Zbrana množica čakala prihoda Titove štafete, ki bo danes, ob 9. uri nadaljevala pot proti Beogradu in ponesla Titu za njegov 59. rojstni dan pozdrave delovnih ljudi.
Qb 20,30 so z vseh strani pritekle na Titov trg mladinske štafete iz vseh vasi in vseh delovnih kolektivov Istrskega okrožja. Množica je navdušeno sprejela štafete, ko so stopile na oder, kjer so jih pričakovali predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in vojske. V imenu koprskih prebivalcev je pozdravila tov. Crolini ter dejala, da je ljud-stvcf tesno povezano z imenom dragega maršala, kakor sp z njim povezani jugoslovanski narodi, ki jih Tito vodi v srečnejše dni. V imenu JA je govoril podpolkovnik Bajič in poudaril vlogo, ki jo ima danes jugoslovanska vojska za obram-bo neodvisnosti in svobode ju-
TEHERANSKA VLADA OČITA ZDA vmešavanje v iranske notranje zadeve
Spomenica v odgovor na izjavo ameriške vlade - Odločne besede v perzijskem parlamentu Angleška vlada bo danes razpravljala o sporu s Teheranom - Moskovski radio prekinil molk
gosiovanskih narodov. «Vsaka zmaga naše armade«, je dejal podpolkovnik, j,e najtesneje povezana z imenom dragega maršala, pod čigar vodstvom se je ta armada tudi skovala, tako da je pripravljena vsak trenutek1 braniti pridobitve naše revolucije — .svobodo in neodvl snost«. Tov. Prion Karel je spregovoril v slovenščini in poudaril, da je vse ljudstvo pre. pričano, da je pod vodstvom maršala Tita na pravi poti in da je pripravljeno • boriti se proti vsakomur, ki bi ga hotel ovirati na tej' poti.
Nato so bili prečitani pozdravi in čestitke maršalu Titu. na kar so nosilci štafete izročili štafetne palice, v katerih izražajo delavci, kmetje, mladina, pionirji, žene, borci maršalu Titu op njegovi 59. letnici tople pozdrave in želijo, da bi še dolgo živel.
Zbrana množica je govore večkrat prekinila z navdušenim vzklikanjem maršalu Titu.
Gromikn Me razpravljanje e
TEHERAN, 21. — Odnosi med Anglijo in, Iranom so vedno bolj napeti. Danes pozno ponoči bo najbrže govoril predsednik vlade Mossadegh in zahteval od državljanov, naj podjpro akcijo vlade za nacionalizacijo pretrolejske industrije. Jutri bo voditelj muslimanov Abel Ghassem Kachani govoril v Teheranu. Opazovalci menijo, da bo Kachami zelo oster. Včeraj je namreč objavil izjavo, v kateri pravi, da bo razglasil sveto vojno, če se bodo Angleži izkrcali v Iranu.
Zdi se, da bodo tudi Angleži odločni. Po Objavi angleške note v soboto se zdi, da je angleško zunanje ministrstvo odločeno preprečiti nacionalizacijo, ker s tem ne bi bila samo ob monopol za izkoriščanje in prodajanje perzijske nafte, temveč je v tem tudi vprašanje angleškega vpliva na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Na sobotnem zasedanju vlade in včerajšnjem zasedanju parlamenta je Mossadegh pokazal, da se ne boji. Debro obveščeni krogi namreč trdijo, da je ministrski svet v soboto soglasno odt^il angleške zahteve. V parlamentu pa je včeraj izjavil Mossa-deghov glasnik Makld, predstavnik mešane komisije za izvedbo nacionalizacije: »Perzija bo odbila vse zahteve, ki jih vsebuje britanska nota od 19. maja. Morda gremo nevarnim
flAMŠČE ZDA DO KITAJSKE japonske mirovne pogodbe
ameriške note ZSSR v zvezi z japonsko mirovno pogodbo >dter Se nočejo razgovarjati s pekinško vlado, ne nameravajo pa ^its enirati v državljanski vojni - Truman bo zahteval nove kre-, 2a vojaško in gospodarsko pomoč ameriškim zaveznikom
I^ington
* a l ?bjavl
fcjl latern V jen° besedilo no-
lOinistmio am8riško zuna-“i	n-a	Odgovorilo
'V
21. — Danes J goji japonske kapitulacije, ki
«a nr-ui:	govorno v
Mia sovjetske vlade z ji glede mirovne po-^hi°v)etskp ns. Kot znano,
E**nce
<
Aa ^itaisk-a\ ‘7^u.v’
A 0 miiL.	’ kl bl nai skle-
’<sl} ’°dgou	pogodbi. Arne-
1 'lede ” ' Poudarja pred-h' h-
> nota med drugim . mh.i sklicanje
<WriZSSRan3ih mi
Anglija
se«1”
S ^ sile
‘os, 3tha~"Vs sovjetske vlade, i o. aPonska lastne obo
»izžele
Potrebne za obram-°benem
r-s Jan^n,8m s Predlogom, . SpPo"skeni ne bo dru-•ba -.baj 5r, T. Povratek k na-
Zaradia?°nska brani sa’ Stalin ga' po besedah 1 tiai olahna, «vai ■
it'
5feS^».“vači napa^
,?-SsR ndLed-Staliačem ZDA
številne ne e v glav-
„ j 111 ae v c lav-
S s Podlaga bn°Sli- Zaradi V8 “obnovi) amerlška nota 3 n‘čr..j P7„1)0 intenzivni dl
Wier,,
i. Prenr7azgoVon».
Na* votašk kakršne koli ? Zrle s stl . e napadalne 2e;0	1 Japonske je
?&at;	° štiri ietazn°' ker so
“da Posledic«, • morale pre.
'lij, ’ <he(jtem laponskega na.
a , Japonskf fSR vo' A J. dni. Kl vojr.-o sa-
bi' Čahska
P Mk 'naiski	aotoca,
li Re^edzuriia Form vr''8-Je ^°res. Ke°™10za m otoč.
Nfl ^R ustvarUaZnan?t da Vi Zb, 'astne Inf” a v Man-
‘v;lSka sPrašujejo Jip cor-'e'
kjS4 nota govori Zakaj s°-
?«■«
daiejo po-
jih je pomagala sestavljati tudi ZSSR, da v mirovni pogodbi vzamejo Japonski otočji Riu. kiu ir-« Bonin in jih poverijo varuštvu OZN pod ameriško upravo.
6. Okupacija Japonske se bo, Po ameriškem načrtu pogodbe, končala s podpisom mirovne pogodbe. Tuje čete, ki bi po tem trenutku še bile na Japonskem, ne bi bile več okupacijske sile. temveč bi bile tam na osnovi sporazumov o kolektivni varnosti, ki bi jih Japonska po sklenitvi mirovne pogodbe mogla prostovoljno sklepati.
7. ZDA zavračajo sovjetsko tezo, da mora po potsdamskih sporazumih o mirovni pogodbi z Japonsko sklepati svet zunanjih ministrov (nota poudarja med drugim, da je bila ZSSR v času potsdamskih razgovorih še v nevtralnem stanju z Japonsko) in predlagajo, naj bi o tem sklepale vse države, ki so sodelovale v vojni z Japonsko.
8- ZDA se branijo pritegnitvi LR Kitajske k razgovorom in izročitvi Formoze pekinški vladi. «ZDA ne želijo vpraševati za svet vlado, ki so jo Združeni narodi obsodili kot napadalko«, pravi nota.
O ameriškem stališču do Kitajske je govoril danes tudi predstavnik zunanjega ministrstva, k; je komentiral sobotni govor državnega podtajnika Deana Ruska. Predstavnik je predvsem poudaril, da se politika ZDA do Kitajske ni spremenila, in označil to politiko kot ((priznanje in pomoč nacionalistični vladi, medtem ko je pekinška vlada podrejen« tuji velesili« Vendar je predstavnik dodal, da je popolnoma neupravičeno, skušati razbrati
iz Ruskovih izjav možnost »intervencije ZDA v kitajsko državljansko vojno«. Ta državljanska vojna po njegovem mnenju še ni kor.čana, temveč za časno ((prekinjena, ker je ameriška VII. flota po povelju predsednika Trumana nevtralizirala Korejo«,
Indijska vlada je sporočila v tVashingtoni svoje mnenje o japonski mirovni pogodbi. Indija niend, da bi bilo treba ameriški načrt mirovne pogodbe predložiti Pekingu, ker bi pogodba mogla biti učinkovita samo, če se vpraša za mnenje tudi Kitajsko, ki je neposredno zainteresirana dežela. Iz uradnega indijskega vira se je tudi izvedelo, da bo indijska vlada odklonila ameriški poziv, naj tudi ona pošlje nekaj čet na Korejo.
Ameriška progresivna stranka ie podprla predlog senatorja Johnsona, naj Be vojna na Koreji konča 25. junija.
Predsednik Truman je danes zahteval od 'kongresa, naj odobri dodatne kredite v višini nekaj nad eno milijardo dolar., od katerih bi 800 milijonov šlo za ustvarjanje rezerve strateških surovin v finančnem letu, ki se bo začelo 1. julija. Poslanca Rayburn in Mac Farland' pa sta po razgovoru s Trumanom izjavila, da bo predsednik v kratkem zahteval v kongresu dve milijardi dolarjev za po-moč v okviru Marshallovega načrta in več milijard dolarjev za .gospodarsko in vojaško pomoč zavezniškim državam.
Izjavila sta, da ne moreta povedati točne številke zia gospodarsko in voipško pomoč, da pa cenijo, da bo v prihodnjem proračunskem' letu znašala od sedem do enajst milijard. Dodala sta, da je Marshallov načrt prvotno predvideval izdatek 17 milijard, razdeljen na štiri leta.
trenutkom nasproti, toda prepričan sem, da 18 milijonov Irancev se ne bo obotavljalo, preliti svojo kri proti Angležem. Ne mislimo delati nasprotij med ZDA, Anglijo in ZSSR-Angleži niti ne mislijo . o nevarnosti svojih groženj. Ce bo potrebno, bomo pričeli s sveto vojno, toda industrija nafte bo nacionalizirana«.
Danes se je pokazalo, da je bila zaman podpora ZDA angleški politiki v Iranu. Mossadegh je po- svojem ministru za zunanje zadeve odgovoril na izjavo v Washingtonu še celo prej, kot je odgovoril na angleško noto. Danes zvečer je zunanji minister Kazemi izro-čil poslaniku ZDA v Teheranu Henry;ju Grandyju spomenico, v katerem pravi: ((Izjava vlade ZDA glede vprašanja nafte in način nekaterih stavkov v izjavi so povzročili v iranskih krogih neprijeten in nepričakovan vtis. Sedaj, ko je bil odobren zakon za nacionalizacijo nafte in ga je vlada pričela uveljavljati, jg mogoče razumeti tudi prijateljsko priporočilo, katere koli tuje vlade, kot vmešavanje v notranje zadeve Ira na«. Spomenica omenja naslednje besede Mossadegha v parlamentu, ko je bil še poslanec: ((Hote' bi, da bi prišel član angleške spodnje zbornice v Perzijo in se osebno prepričal, kako dela ({Anglo-Iraniam« z našimi ljudmi. To v nasprotju z vsemi načeli o pravici jn enakopravnosti. Družba pri tem vleče velikanske dobičke in se je polastila vseh pravic države. To delo in način, ki se ga poslužuje družba, je povročilo lakote^ med ljudstvom«.
Danes popoldne je Hussein Malki povabil tuje novinarje in jim razdelil novo Mossadegho-vo izjavo; ((Sedaj, ko sem ministrski predsednik in. ko moram najti način za odpravo revščine perzijskega ljudstva', so moje roke zvezane. Hočejo mi tudli zvezati noge in preprečiti. d« bi se mogel gibati«. Mossadegh nadaljuje: «5&ai nji je, da so vlade, ki so bile prijateljske dio Perzije, povzročile te težave in zato ni bilo mogoče ppdvzoti korakov Za predhodno reformo sedanjega stanj« v državi. Del iranskega ljudstva živi tudj v prestolnici, koit bi bilo v predzgodovinski ddbi«. Nato je Moesadtegb povabil novinarje, naj si ogledajo revne predlele Teherana.
Danes so tudi uradno objavili, da je teheranska vlada povabila ((Anglo-Iranian« naj imenuje svoje predstavnike za razgovore glede izvedbe člena zakona o nacionalizaciji industrije nafte, ki predvideva likvidacijo družbe. Teheranska vlada je tudi odbila zahtevo ((Anglo-Iraman«, da bi predložili spor mednarodnemu sodišču.
Včeraj je Mossadegh prvič zapustil poslopje parlamenta. Odšel je na razgovor s šahom in se raizgovarjal o zadnji angleški noti. Pozno ponoči je zbral svoje ministre.
Včeraj je perzijski minister za vojsko general Ali Naghdi predložil v zbornici zakonski osnutek za podaljšanje izjemnega. stanja na sedlmih področ-tih pokrajine Khuzistan. Zahteval je podaljšanje za dva meseca zaradi sedanjega položaja.
Angleški ministrski predsednik Attlee je zapustil svoje bivališče v Chequersu in sklical za jutri vlado na izredni sestanek, na liaterern bodo razpravljali o odnosih s Teheranom. Morrisona bo zastopal Kenneth Younger. Naslednja seja vlade glede Perzije bo v četrtek. Na njej bo navzoč tudi Morrison.
V Londonu se je danes pozno ponoči tudi zvedelo, da je iranska vlada neuradno zahtevala, naj ((Anglo-Iranian« polaga perzijski narodni banki po
2 milijona šteriingov na mesec. Te vsote ni plačala družb« v pričakovanju, odgovora na svojo zahtevo, da bd se v tem sporu poslužili odfočitve mednarodnega sodišča.
Tisk ZSSR je prekinil svoj molk glede amglo-iranskega spora. Zjutraj je radio Moskva objavil izročitev angleške note v Teheranu, ag ncija Tass pa je objavila pre Jed iranskega tiska, ki ga za. nkrat ne komentira. Agenci 'a Tass citira list oTolu«. kj,.• i; »Nemogoč in komiprcmis med Iranom in Anglijo razen na podlagi izročitve družbe «Amglo-Irainian» Perziji. Izvleček iz lista «Ayan-de». ki ga otbjavlja ta agencija, pa pravi: »Cim močnejši bo pritisk angleških imperialistov, tem večji bo odpor iranskega ljudstva«. List tudi objavlja poziv ljudstvu. naj poveča in razširi borbo. S tem bo dokazalo, d'a je pripravljeno na vse pri obrambi svoje neodvisnosti in suverenih pravic.
Angleški ((Manchester Guar. dian« pravi danes, da bi pomanjkanje iranske nafte še ne pomenilo poloma. Tudi če bi «Anglo - Iranian« zgubila vse svoje vire v Perziji, bi jih bilo mogoče nadomestiti z drugimi viri. Največja nesreča bi pa bila, ker bi moral; nafto, ki jo sedaj nabavljajo s šterlingi, od slej kupovati z dolarji. ((Vendar vse te težave ne bodD tako težke za nas, kot bodo tiste težave, na katere bo naletela Perzija, ko b° izgubila sred-
stva, ki jih ji plačuje ((Anglo-Iranian«.
Zanimiv komentar je objavil v «Sunday pictoriahi vplivni poslanec leve laburistične struje Richard Crossman. Pravi, da bi mogla biti vojaška intervencija v Iranu zadnje sredstvo, katerega bi se poslužili izključ. no v primeru, da bi propadla pogajanja in sledil kaos. To bi bila velika pustolovščina. Prav tako bi bilo nespametno zahte. vati to akcijo, kot bombardiranje Mandžurije, kar je delal Mac Arthur. Naš namen mora biti preprečiti «novo Korejo« v Perziji in je ne vzpodbujati... Svet se je veliko spremenil od leta 1933, oaitar' je bila podpisana pogodba«. Ce bi bil dru. gačen položaj, bi mogla Perzija izkoriščat; na jugu nafto v Abadanu ob pomoči Zahoda, na severu pa ob pomoči ZSSR. Doslej smo se trudili z vsemi močmi, da bi preprečili tak razvoj na severu in očuvali Perzijo kot angleško področje za izkoriščanje. Ob koncu predlaga konferenco o naft; med Perzijo, Anglijo in ZSSR.
V «News And World Report« pa piše predsednik ameriške družbe ((Standard Oil Compa-ny» Ralph Follis in vodja «Ara. bian-american Oil Company», da bi si ZSSR mogla pridobiti velike vojaške prednosti, če bi dobila posest ležišča nafte na Srednjem vzhodu. Follis je mnenja, da skoraj ni nevarnosti, da bi to področje prišlo v roke ZSSR, Z druge strani pa je zelo optimist glede možno, stl prijateljske rešitve spora Teherana z Londonom
PARIZ, 21. — Zahodni delegati so na današnji konferenci namestnikov sprejeli sovjetsko formulo o razorožitvi Nemčije, ki obstaja v tem, da se ta točka omeni dvakrat v dnevnem redu. ki ga bodo predložili zunanjim ministrom.
Parodi, ki je predsedoval seji, ie izjavil v zvezi z razorožitvijo Nemčije, da je sedaj nesporazum samo v tem. kakšno mesto naj ima to vprašanje v dnevnem redu. Da pa se preneha vsaka diskusija, sprejme njegova delegacija sovjetski predlog. Poudaril pa je, da ne more sprejeti, da bi se v dnevni red vključilo tudi vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč, pa čeprav med vprašanji, o katerih ni bil dosežen sporazum. Pripomnil je, da bi bol to samo izgovor, da se načne razpravljanje o bistvu teh vprašanj.
Britanski delegat Davies je izjavil, da se popolnoma strinja s Parodfjem in da sprejema sovjetsko formulacijo o razorožitvi Nemčije in je nato govoril o britanskem stališču do logičnega vrstnega reda vprašanj, ki naj se vključijo v program razgovorov.
Gromiko je vzel na znanje Parcdijevo in Daviesovo izjavo, vztrajal pa je, naj se vključi tudi vprašanje atlantskega pakta. Nato je Parodi ju odgovoril, da bodo o vrstnem redu. po katerem naj se razpravlja o posameznih vprašanjih, lahko razpravljali šele tedaj, ko bo dosežen sporazum o formulaciji teh vprašanj.
Ameriški delegat Jessup je izjavil, da je edina želja Gro-miika prisiliti ministre z zvijačo, da bi razpravljali o bistvu atlantskega pakta.
Nato se je še nadaljevalo razpravljanje in Gromiko je priznal, da sovjetska delegacija res želi, da bi ministri temeljito razpravljali o atlantskem paktu. Prihodnja seja bo jutri.
Morrison zadovoljen z razgovori v Nemčiji
'Včeraj se je sestal s Schumacherjem - Adenauer povabljen v London V Parizu so se^začeli razgovori o mednarodni oblasti za Porurje
BONN, 21. Britanski županji minister .Morrison se ie danes razgovarjal s predsednikom socialdemokratične stranke Schumacherjem, ,z njegovim namestnikom Ollenhauerjem in s podpredsednikom socialdemokratov v Mundestagu Schmidtom. Schumacher je Morrisonu obrazložil stališče njegove stranke do Schumanovega načrta. Razpravljali so dalje tudi o vprašanju morebitne oborožitve Nemčije in o razvoju skrajnih desničarskih struj na Spodnjem Saškem. Trije socialdemokra-tični voditelji so izjavili, da je bil njihov razgovor z Morrisonom izredno koristen. V bonskih socialdemokratskih krogih
poudarjajo, da ne bo nemška socialdemokratska stranka po današnjem razgovoru na noben način menjala stališča do Schumanovega načrta.
Morrison bo -jutri zjutraj odpotoval z letalom n'a Dunaj, kjer bo ostal dva dni.
Na tiskovni konferenci je danes Morrison izjavil, <3a so njegovi razgovori z nemškimi
vladnimi osebnostmi dali dobre rezultate in da se lahko reče, da je namen njegovega obiska dosežen. Pripomnil je, da meni, da se morajo razgovori nadaljevati in da je zaradi tega povabil Adenauerja na obisk v London. Kancler je vabilo sprejel. Pripomnil je, da niso še določili dneva tega obiska, da pa upa, da bo Adenauer prišel v London poleti.
Na vprašanje, ali so se razgo-varjali tudi o morebitni udeležbi Zahodne Nemčije j>ri evropski obrambi, je Morrison od go. vonil. da so razpravljali o vseh vprašanjih skupnega interesa za obe državi. ((Mislim torej, je pripomnil, da nismo daleč od
resnice, če trdimo, da se je razpravljalo tudi o tem vprašanju«. Morrison je nato odklonil vsak komentar o iranskem petroleju. Na vprašanje, ali bo lahko prisiljen skrajšati svoje bivanje v Nemčiji, zato da se jutri udeleži v Londonu seje vlade, je odgovoril: ((Pripravljen, sem spremeniti svoje načrte v vsakem trenutku, želel pa bi, Če bo mogoče, popolnoma izpolniti program svojih obi-»kov v Nemčiji in Avstriji«.
Dalje je Morrison obžaloval uspeh novonacističnih kandidar tov na zadnjih volitvah na Spodnjem Saškem, pripomnil Pa je, da so v tujini morda pre. tiravali važnost tega dogodka. Dejal je nato, da upa, da bo Velika Britanija lahko žjm prej ukinila vojno stanje z Nemčijo. Londonska vlada se tudi trudi, da zmanjša okupa. cijske stroške in da kolikor mogoče zniža dodatna bremena, ki jih bo povzročil prihod angleških ojačenj. Angleška vlada je tudi pripravljena proučiti vprašanje morebitne ukinitve visoke oblast; za Porurje zaradi podpisa Schumanovega načrta in zadnjih gospodarskih omejitev, ki so še v. veljavi v Zahodni Nemčiji. Glede tega pa je Morrison dodal, da ne more izjaviti nič' takega, kar bi že v naprej obvezalo njegovo vlado. Na koncu je še izjavil, da ne bodo izdali nobene, ga skupnega poročila o sedanjih razgovorih.
Adenauer je na tiskovni kon ferenci izjavil, da je z zado. voljstvom sprejel Morrisonovo vabilo, naj pride v London, in je dodal, da je zanj to vabilo dogodek velike politične važnosti. Dalje je izjavil, da se je z Morrisonom med drugim raz,, govarjal o vprašanjih, ki se ti. Žejo trgovine med obema Nem-
čijama, o bodočem mednarod. nem položaju Nemčije, o evropski enotnosti in o ukinitvi oblasti za Porurje.
Danes popoldne se je v Parizu začela konferenca angleških, francoskih in ameriških strokovnjakov, ki se razgovar. jajo o bodočnosti mednarodne oblasti za Porurje in o nadzorstvu nad železno in premogovno industrijo Zahodne Nemčije. Kakor je znano, se je fran. coska vlada s pismom, ki ga je poslala 18. aprila nemški vladi, obvezala, da bo posredovala, zato da se s podpisom Schumanovega načrta ukinejo po-sebne obveznosti, ki so bile po vojni naložene nemški železni in premogovni industriji.
Minister za ERP Franc Blue-cher, voditelj nemške delegacije v mednarodni oblasti za Porurje je v zvezi z zvišanjem izvoznega deleža premoga 2a tretje trimesečje t. j. izjavil, da bo nemška vlada skušala z vsemi sredstvi doseči znižanje tega deleža. Pripomnil je, da so rezerve premoga v nemški industriji za proizvodnjo energije skoraj izčrpane in da najmanjša ovira v prevozu premoga lahko povzroči v Zahodni Nemčiji neznosen položaj. Opozoril je tudi države članice mednarodne oblasti za Porurje, naj upoštevajo povečanje notranje potrebe v Nemčiji kot poseben primer v okviru splošnih evropskih potreb. Nato je dejal, da je Zahodna Nemčija pripravljena izvažati toliko premoga, kolikor je to v skladu z nemškimi potrebami. Ce bi zahtevali prevelik napor od nemških proizvajalcev. bi to povzročilo zmanjšanje nemškega izvoza in tudi nemškega uvoza: s tem bi nastala škoda za trgovinske odnose v Zahodni Evropi,
Genoveška oholost “grofa “ C. Storže
Zadnja izjava «gro/a» Sforze v nedeljo v Genovi se tiče tudi Trsta. Sforza je dejal:
»Tristranska izjava iz leta 1948 glede Trsta bi morala biti ponovno gpitrjena, pa naj si bo tudi s ponovitvijo želje po neposrednem sporazumu Italija-J ugoslavš ja ».
Prav malo časa je minulo, ko sta Sforza in De Gasperi v. Londonu zahtevala tisto «po-nov no potrdit ev» tristranske note. No, sedaj gre za predvolilno kampanjo in kot so rabili -injekcijo italijanski imperialisti odi zunaj leta 1948 za takratne aprilske volitve, tako jo rabijo tudi sedaj. Vendar pa nekateri Usti poudarjajo, da prav omenjeni del Sforzo-vega govora ne spada v predvolilno propagando, češ da je SforZa poleg gornje zahteve postavil še tiri druge, ki se tičejo revizije mirovne pogodbe glede oborožitve, gospodarskih določb in sprejema Italije v OZN. Toda o teh rečeh bomo obširneje pisali drugič. Za danes si oglejmo le tisto, kar zadeva neposredno nas.
Prepričani smo, da ponovitve, tristranske note iz leta 1948 Sforza letos ne bo doživel, ker so se pač v zadnjih treh letih razmere precej spre. menile vri sicer tako, da so ravno tristransko izjavo na tih način pokopale. Zato bo genovski Sforzov glas ostal — glas vpijočega v puščavi...
Z drugim delom svoje izja ve glede Trsta pa je hotel Sforza očitno «olajša£i» zaPad-mm silam ponovitev izjave. Hotel je pravzaprav reči: Vi Francozi, Angleži in Amerikama izjavite ponovno, da predlagate priključitev STO k Italiji. A da se Jugoslovani ne bi preveč razjezili, jim povej, te, da pi-i tem takorekoč želi. te na ta način doseči na tristranski osnovi direktni sporazum med Jugoslavijo in /tali. jo, t. j. brez vmešavanja tret jih.
Po Sforzovi kaj malo lisičji logiki istočasno ponavljanje izjave tretjih očitno ne pomeni vmešavanja teh istih tretjih, a najlepši sporazum bi bil zanj pač tisti, da bi njegov partner na tristranski predlog Icar lepo in gladko, pristal.
Priznati moramo, da je prestal Sforza zadnje mieseca malo manj skromen. Včasih je namreč, ponujal s pediobnimi predlogi o «sporazum<u» še nekakšne zvonike in doline — če se ne motimo. V Genovi jih pa ne omenja več, temveč priporoča trem zapadnim; takole mimogrede izrazite željo o sporazumu in sicer — neposrednem]
Kaj je vzrok Sforzove ge-noveške oholosti?
Brez dvorna v dfejstvu, da se provokacije moskovskih satelitov na jugoslovanskih mejah množijo. Zato postaja Sforza ki očitna ne more pozabiti svojih predrapol skih metod pritiska na Jugoslavijo preko francoske in angle-šfce vlade, zahtevnejši in misli, da bodo Jugoslovani zato popustljivejši. Sicer so to že stare in predobro znane mahinacije vseh rimskih imperialistov od najstarejših časov pa vse do Salandre in S osmina (londonski pakt) in Mussolinija, ki je talko podlo udaril z nožem v hrbet najprej Francijo in nato Jugoslavijo.
za razširitev rimskega imperi. ja na del Jugoslavije, je bila ena izmed posledic te izpolnitve med drugim tudi ustano. vitev taborišča mučenja, gladu in smrti na Rabu, kjer je več tisoč Slovencev pustilo življenje. In prat v tja je Ma. mzzo poslal Mussolini na o g-Ičd in epreiskavor. Toda niti ogled niti preiskava nista mrtvih zbudila...
Druga posledica Marazzove želje, da bi «sa:nta Gorizia« zo. pet videla korakati «naše vo-jake», je bil svetovno znani Pogrom proti Slovencem, ki je prvim korakom tistega kerra. kanja sledil v septembru leta 1947. Tedaj je rimska vlada poslala zopet Marazzo, ki je bil podtajnik ministrstva notranjih zadev, v Gorico že zopet na ogled in preiskavo posledic njegove izpolnjene želje o korakanju.. Toda posledice pogroma so estale ne.nadokna. dene in krivci nedotaknjeni...
Najbrž zato, da bi mogli vršiti podobne pogrome v Trstu, če bi se Marazzova želja po korakanju ponovno izpol. nila.
Zato bomo Slovenci storili vse, da on. Marazza ne bo imel prilike Ponovno ogledo-vati in preiskovati posledic korakanja, o katerem je v so. boto govoril.
Končno ugotavljamo, da sta se oba. gosta iz Rima ponašala s pavjim perjem. Ti ste četrt milijarde lir, ki so potrebne za zgraditev nove poliklinike tržaške bolniške blagajne pač nista prinesla Marazza in Pe-trilli iz rimskih blagajn. Ta denar je denar tržaškega de-lovstva in nomeščenstva in pa vojaške uprave. Poleg tega pa je povezanost tržaške bolniške blagajne s centralo INAM v Rimu anahronizem, ki ga bo treba čim prej odpraviti zlaisti še zato, ker ne temelji niti na nobenem finančnem ali gospodarskem sporazumu med ZVU in rimsko vlado. In če De Gasperijevi ljudje poleg ponašanja s pavjim perjem izkoriščajo take prilike še za iredentistično in šovinistično propagando, potem ni da bi obsodili le propagandiste ln njih domače režiserje — župana in conskega nadsenika — temveč tudi vojaško upravo, ki to ponašanje in propagando dopušča.
zaradi Sforzovih izjav
RiM, zl. ZdCrja pr«-uvo-liina nedelj« je bila, kot je bilo pričakovati, zelo živahna. Demokristjani so priredili na ta dan kar 1500 zborovanj; mnogo ni zaostajala KPI s preko 1000 zborovanji, Ostale stranke v svoji predvolilni delavnosti dokaj zaostajajo za glavnima tekmecema.
V predvolilni okvir se uvršča tudi nedeljski govor zunanjega ministra Sforze v Genovi. Sforza sicer ni govoril na volilnem zborovanju, vendar so njegove besede preračunane n« podporo vladni volilni propagandi. Njegov poskus spominja — saved« y dokaj zmanjšanem merilu — na znano tristransko noto. ki le pred1 parlamentarnimi volitvami leta 1948 s tribune izven volilna arene posegla v volilni boj.
Si or za je ponovil zahtevo po reviziji italijanske mirovne pogodbe, ki jo vsebuje njegovo pismo Schumaniu in intervju listu «New York Times« pred mesecem dni. To pet je bil stari zunanji minister konkretnejši in formuliral svoje doslej dokaj splošne želje v štiri določene zahteve; 1. atlantski pakt naj bi še naprej jamčil, da se sedanje italijanske meje ne skrčijo, podpisnic« pa naj
Vendar pa pozablja Sforza j potrdijo tristransko izjavo, pa '	čeprav bi «o*benem ponovila
željo po neposrednem sporazumu med! Italijo in Jugoslavijo«; 2. odipravijc se naj vojaška določila; 3. izmed gospodarskih dbiočil naj se ukinejo tista, kti »predstav ljajo vsiljevanje volje zmagovale« poraženemu«, in tista, ki »še vedno ovirajo italijansko gospodarsko življenje; 4. izpolnijo naj se obljube glede sprejema Italije v OZN, ki jih vsebuje mirovna pogodba, in sicer »z odločno akcijo prijateljskih dežel«.
na dve važni dejstvi:
1. da je bila prav današnja Jugoslavija tista, ki je Sforzov Rapallo raztrgala; 2. da so izsiljevalci in zahrbtni napadalci vedno končali približno tako kot ranjki duce.
Ne moremo si kaij, dg nič bi ob genbueškem govoru rim-skčga zunanjega ministra opazili, preočitno vzporednost njegovih zahtev s tistim, kar počenja okrog tržaškega vprašanja Gromiko v Parizu. A polno oborožitev svoje države pa zahteva Sforza prav v trenutku ko postavljajo njegovi dllamtski zavezniki vw skovske satelite na zatožno klop ravno zaradi prekomernega oboroževanja, ki jim ga mirovne pogodbe ne dopuščajo.
Vidimo torej, da oholost rim-skegai imperialističnega zunanjega ministra zadeva na več kot eno oviro. A njegovo oho-Ibst nan-avnost idealno izpopolnjujejo članki, v katerih se blati jugoslovanska arma-dd, o čemur je govoril mimogrede včeraj v Beogradu general Ivan Gošnjak.
On. Marazzova pobožna želja
Rimski ministri prihajajo v Trst po mili volji — zlasti pa najrajši na svečane otvoritve in polaganja raznih temeljnih kamnov, za kar je prišej. včeraj n. pr. On. Achille Marazza, minister za delo in socialno skrbstvo. Zdi se pa, da Ma. razzi nista bila glavni zadevi niti delo niti socialo skrbstvo temveč iredentistična propa. ganda. Takole je on. Marazza poudaril v svojem javnem govoru po prihodu v Trst:
((•••na vrhu vsega je: videti naše čete, kako korakajo za našimi zastavami ab zvoku na. ših pesm.j po našem Trstu. To je c.d vseh naših želja največ-) a, najplemenitejša in naj. globlja«.
S takimi Marazzovimi željami zlasti Pa s posledicami iz. polnitve teh želja, pa imamo Slovenci najbolj tragično, najbolj neplemenito in tudi naj. globljo izkušnjo, N.e eno, tem. več dve:
Ko se je Marazzi kot Mussolinijevemu oficirju pred ka. pitulacijo Italije izpolnila njegova in njegovega šefa želja
Opazno je, d« Sforzove »Iti« ri točke« molče prehajajo preko kolonij, medtem ko je njegov intervju «New Ycirk Timesu« to vprašanje še omenjal, kar uatvarj« vtis, da je Sforza skrbno pazil, d«1 ne bi ustvarjal nerazpoloženja pri zahodnih velesilah.
Vendar v Londonu reakcija ni bila najugodnejša, v uradnih krogih so odločno odkloni, li vsakršen komentar k sforzo-vemu govoru. V političnih krogih pa izražajo obžalovanje, da se je italijanskemu zunanjemu ministru zdelo primerno, postaviti vprašanje revizije nekaterih določil mirovne pogodbe prav v času, ko se namestniki zunanjih ministrov ZDA, Aragli. je in Francije trudijo »z brez-primerno potrpežljivostjo«, kot pravijo v teh krogih, da bi se z ZSSR sporazumeli o dnevnem redu konference štirih, na katerem, bi bilo tudi vprašanja Prekomerne oborožitve Madžarske, Bolgarije in Romunije. Se pred Sforzovim govorom pa so nekateri angleški listi o italijanskih željah po reviziji meni. li, da bi pristanek zahodnih velesil ugodno vplival na izid italijanskih volitev	v	prid
vladi.
V Palermu je prišlo do predvolilnih incidentov. Včeraj so oblasti razpustile volilno zborovanje KPI, češ da je govor, nik žalil član« vlade. Morala je intervenirati policija,	ki, ja
uporabila tudi solziini	plim
Danes 'je bil z ;sto utemeljitvi, jo, spet v Palermu, razpuščen volilni shod MSI.
Po poročilu rimskega	lista
»Messaggero« gradijo v italijanskih ladjedelnicah dva' težka rušilca po 3600 ton, 2 rušilca, dve manjši spremljevalni ladji in 12 iskalcev min, opremljenih za iskanje magnetdčndh	mdn.
List dodaja, da so te gradnje v okviru meja, ki jih določa wi* rovna pogodba.
PRIMORSKI DNEVNIK
22, maja 1951
]	rRŽAŠKI	1	DNEVNIK	i/r\\ en A D l\UL t UAK ssf«. °dbnet-f i5zr£u| vzide ob 21.55, zatone ob 4.44. ■ OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, sreda 23. maja /vimli ututHoi Deziderij, Milorad
II
Risarski natečai za otroke, ki da je razpisala ECA, je bil včeraj zaključen z razstavo nagrajenih del. Natečaja se je udeležilo veliko število - učencev (2574), od teli 1100 slovenskih otrok. Kakor smo že pisali, je na njem dobilo nagrade med 30 najboljšimi 14 Slovencev.
vGiornale del Lunedin to tudi ugotavlja, in ne brez grenkih besedi ki gredo na rovaš rezultatov, ki dokazujejo, da slovenski otroci znajo ne le koze pasti, temveč še kaj drugega in celo bolje od italijanskih tovarišev.
Mi bi se seveda v to ne obrestovali, če bi nas «Giornale del hunedi» ne prisilil s svojim nesramnim pisanjem, češ da so slovenski otroci bili prisiljeni tekmovati, ker jih je sicer neki učitelj kaznoval s tem. da jim je «ukazal citati v razredu ita. lijansko berilo». Takih, fašističnih metod se v slovenskih šolah nismo nikoli posluževali, enostavno zato, ker nism-o nikoli bili fašisti in bi zato slovenskemu šolniku danes niti zdaleč ne prišle na um., kot mogoče prihajajo italijanskim šolnikom ali pisunom pri «Giornale del La-nedi».
Sicer pa, tudi če bi učitelji prisilili učence, da morajo so-, delovati rta risarskem natečaju, bi bil rezultat tega številčno tnočna udeležba učencev slovenskih šol, nikakor pa to ne bi moglo vplivati na rezultat ocenjevanja, v katerem, zasledimo prav lep kakovostni uspeh mladih slovenskih risarjev.
Ob tej priliki povemo tudi, da prirejajo vsako šolsko leto vse slovenske šole od najnižje do najvišje organizirane ob zaključku leta razstave, kjer vidi-mo poleg lepih ročnih del, ličnih zvezkov, itd. tudi prav lepe risbe otrok, kar nam dokazuje, da v slovenskih šolah skrbno goje risanje in zato tudi žanjejo otroci lepe uspehe.
Kje tiči. največja skrb «Gior-tiale del Lunedis, pa razkrinka pisec ,y naslednjem odstavku: «Ce mislimo, da bodo nagrajena dela v Parizu predstavljala številčno stanje šolskih otrok r. Trstu, se ne smemo čuditi, če bo kdo tam mislil, da je v Trstu 50 odst. Slovencev».
Tako je torej: na eni strani jeza. ker so se slovenskih otroci tako dobro odrezali, rta drugi pa strah, da bodo v svetu ugotovili, da so v Trstu slovenski šolarji številni. (ln prav po številu šoloobveznih otrok se lahko sklepa na številčno stanje prebivalstva!)
Nič vam ne pomaga, gospodje, vleči na dan razne ugotovitve, kot n. pr. da so se italijanski učitelji premalo brigali in prelahko vzeli ta natečaj, kar je zakrivilo neuspeh italijanskih risarjev. Saj italijanski risarji ne da niso uspeli, temveč so jih slovenski otroci enostavno prekosili in tako bodo pač oni tako številčno zastopa. H prebivalstvo Trsta na pari-ik.em natečaju.
Naj jim tega italijanski šovi-rvsti ne zamerijo!
Tržaški otroci bodo letovali
v Kranju, Škofji Loki, Logatcu in Polhovem Gradcu
Veliko je zanimanje med »tavši m letošnje počitniške kolonije, prav posebno še med tistimi, ki so poslali svoje otroke že pretekla leta v Slovenijo in ki so bili nad uspehom, ki so ga otroci z zdravstvenega stališča tam dosegli, nadvse zadovoljni. Ni med njimi niti e-r.ega < četa ali mate e, k: bi le za trenutek odlašala ter pomišljala, ali oi poslala svojega otroka letos na počitnice ' v Slovenijo ali ne. Vsi starši namreč brez izjeme vedo, da bodo njihovi otrovi v Sloveniji kar najbolj lepo in gostoljubno sprejeti, da bodo letovali v najlepših in najprimernejših letoviščih, da ber e » .dino na svežem zraku, da bodo pod naj-skrbnejšim nadzorstvom ter da bodo preskrbljeni 2 vsem, kar je njihovemu zdravju potrebno.
Pa kaj bi naštevali saj vemo, da starši vsega tega niso pozabili; pa četudi bi pozabili, bi jih na to spomnili njih otroci, ki še vedb kako lepe in prijetne počitnice so pretekla Itiž preživeli v gostoljubni in lepi Sloveniji, od koder so se vrnili bolj zdravi, čili in veseli, v ponos in veselje svojim staršem.
Da bi nudili čim večjemu številu tržaških otrok možnost, da odidejo tudi letos na počitnice v Slovenijo, je bil že pred časom ustanovljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno ter organizirati počitniške kolonije. Člani tega odbora so predstavniki vseh množičnih organizacij. kot na primer ASIZZ, OF, SHPZ Enotnih razrednih sindikatov in ZAM, vsaka vas ima razen tega še svoje zaupnike, ki bodo vodili statistiko o že iz-vTšenem delu ter bodo obveščali odbor o vsem, kar je bilo' v njih vasi novega glede počitniških kolonij v Sloveniji.
Glavno delo pri organiziranju počitniških kolcni; v Sloveniji bo imelo tajništvo, ki bo kontroliralo ter usmerjalo vsa
Člani Delavskih zadrug
zvišajte svoje deleže!
Odlok ZVU odloča, da morajo vsi člani zadrug d0 30. junija urediti svoje odnose do njih. Zato morajo vsi člani Delavskih zadrug do tega dne, če ho. čejo soodločati pri njihovi usodi, stopiti kak popoldan od 16. do 17. ure v najbližjo poslovalnico in tam podpisati, da pristanejo na zvišanje deleža do 500 ]ir.
Vsi Tržačani, ki bj se hoteli vpisat; na novo, morajo nave. sti še poleg tega če so člani kake druge zadruge in če se bavijo s trgovino.
Novi člani morajo pri vpisu plačati 100 lir, ostanek 400 lir bodo lahko plačali na obroke.
Kopališče v Sv. Nikolaju bodo odprli v soboto
Uprava kopališča je hotela že preteklo soboto vzpostaviti redne ladijske zveze med Sv. Nikolajem in Trstom, ver,dar je zaradi slabega vremena prenesla otvoritev na naslednjo soboto — seveda če bo za kopanje ugodno .yreme.
Čeprav ni bilo otvoritve, smo si vseeno ogledali kopališče, ki je bilo v zadnjem času nekoliko popravljeno in obnovljeno. Kabine in weekend hišice so bile večinoma prebeljene, na obalo pa so navozili nekaj ka. mionov peska. Nogometno igri. šče je prerasla mehka trava, igrišč: za odbojko in košarko pa sta popravljeni in posuti s peskom. Restavracija je dobro oskrbljena, zunanji prostor so ogradili s stebri, na katerih so zabojčki z rožami, tako da tvori vse skupaj že na nogied pri. jetno sliko. Tudi plesišče je bi. lo popravljeno in nekoliko povečano.
Novost v kopališču bo letos prostor, na katerem bodo stale mize za igranje namiznega tenisa. Del restavracie pa bo letos preurejen v nočni bar, kjer bodo serviral; zapoznelim go. stom šele do eni uri ponoči.
Letos bodo v kopališču cene skorajda enake tistim iz lanskega leta. Vstopnina in vožnja s parnikom bo ista kakor lani, prav tako cene jedači in pijači. Samo za weekend hišice se še ne ve, ali bodo imele isto ceno kakor lani.
Tržačani bodo lahko v soboto in nedeljo sami ugotovili, da je kopališče letos lepše in bolje urejeno, kakor pa je bilo lani. Pravijo, da bodo prvim obiskovalcem razdelili, ali pa med njimi izžrebali nekaj lepih nagrad.
pripravljalna dela za letošnje počitniške kolonije; tajništvo razpolaga z upravnim in računski m oddelkom. Kdor želi kakršnih koli informacij v zvezi z letošnjimi počitniškimi kolonijami, se mora obrniti na tajništvo, katerega sedež je na Ul, Ruggero Manna 29.
V vsakem okraju bo razen tega ustanovljen še okrajni odbor, katerega člani bodo predstavniki sektorjev, predstavniki množičnih organizacij ter učitelji. Naloga vseh teh članov bo povezati se z roditeljskimi sveti s pomočjo katerih bedo potem usmerjali vse delo.
Tržaški otroci bodo letos letovali v sledečih krajih Slovenije: V .Kranju, Škofji loki, Logatcu in Pclhovem Gradcu. V počitniške kolonije pojdejo otroci v dveh skupinah in sicer bo prva od1 teh skupin od-
potovala 6. julija ter se bc. vrnila 25. julija, druga skupina Pa bo odpotovala 31. julija ter se bo vrnila 20. avgusta.
Otroci, kii bodo potrebni zdravniške nege, bode odšli v kraje, kjer bosta zrak in pode nebje ustrezala njihovemu zdravju Kraj letovanja ho za te otroke še določen
V počitniške kolonije se lahko vpišejo vsi tržaški otroci, slovenske in italijanske ■ narodnosti. y starosti od 6 do 12 let. Otroke bedo starši lahko vpisali'! na sedežih, ki smo jih v nedeljski številki že priobčili.
Ker se je vpisovanje že pričelo ter se bo zaključilo že 15. junija/ opozarjamo vse zainteresirane starše, da ne odlašajo, temveč da 'Sim prej vpišejo svoje otroke, ki bodo tako deležni tudi letos prelepih počitnic.
Kolibo ljudi se ie«lanskem letu vozilo s iramuajem, auiobusom ali fdobusom
Ni ga Tržačana, ki bi se ne posluževal skoraj dnevno tramvaja, trolejbusa ali pa kakršne koli avtobusne linije, pa četudi je morda že kdaj prisegel, da se s tem sredstvi ne bo več vo-zil ter da bo hodil raje peš (take obljube je seveda delal tedaj,, ko je P°d dežjem zaman čakal na tramvaj, ali pa se je moral prerivati v polnem vozu, v katerem ni mogel postaviti na tla niti obeh nog).
Kljub temu da sta tramvaj in trolejbus (ali filobus) pri nas najbolj razširjenj prevozni sredstvi, pa stavimo, da le malokdo ve. koliko potnikov se letno na teh prevozi in katera proga je najbolj donosna (za podjetje ACEGAT seveda), čeprav smo prepričani, da je že . premnogega mučila radoved-’[ nost, koliko zasluži to podjetje
IZPRED SODIŠČA
Lanj 11. maja sta prišla navzkriž in se razšla v sovraštvu zidarja Luigi Del Tedesco in Giuseppe Cigliani. čeprav sta bila oba zaposlena pri gradnji hrama božjega, spričo česar bi se lahko pričakovalo, da bodo vsaj te vrste ljudje deležni miru in, sprave. Vendar se tudi v tem primeru ni moglo ugotoviti kaj takega. Razšla sta se, kakor smo rekli, v sovraštvu, in sicer so prvega cdvedli v zapor, drugega P'a v splošno bolnico, kjer se je moral zdravili 20 cini zaradi hude poškod. Le na glavi.
V Ul. Rcsseli. kjer grade cerkev Blažene Device, se je takrat Del Tedesco ukvarjal z zidom, ki nikakor ni bil všeč njegovemu poklicnemu tovarišu Ciglianiju. Izvežbrno zidarsko oko je našlo nedopustne krivine, ki si jih zidarski mojster današnjega časa ne sme več privoščiti. Namesto pa, da bi Cigliani na to opozoril Del Tedesca, je šej in ga zatožil preddelavcu. Ta je priporoči] Del Tedessu. naj 'se z večjim pridom- poslužuje,- svinčnice, storit pa Jt napako s tem, da je popravilo zidu poveril prav Ciglianiju, se pravi zidarju, ki je Del Tedesca tožil zaradi malomarnega deia.
Cigliani je torej pričel rušiti nesrečni zid -Cim pa ga je znova dozidal, se je pojavil užaljeni Del Tedesco in mu ga kontroliral s svinčnico v roki. Čeprav je to delal med odsotnostjo Ciglia-nija. je ta vendarle zvedel za stvar in bil toliko nepreviden, da je bleknil: Uboga papiga! ter pomilovalno zamahnil z roko. To pa je zopet prišlo na ubo Del Tedescu ki se je čutil sedaj že drugič užaljenega. Ves razburjen je stopil brž do svojega tekmeca in načel prepir kar tam, na več metrov visokem zidarskem
odru.
Vendar se Del Tedesco ni dolgo boril za zidarsko čast samo z besedo. Nenadno mu je namreč pošlo potrpljenje, dvignil je zidarsko kladivo in zamahnil po nasprotnikovi glavi. Cigliani se je zrušil Okrvavljen na zidarski oder in da ga ni* pravočasno pridržal tretji zidar, Jože Glavina. bi bi] baje strmoglavil v globino.
Del Tedesco se je včeraj pred sodiščem zagovarjal, da
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
ZBOROVANJE SIAU
koprskega okraja i/ Bertokik
V nedeljo popoldne je bilo v | nih objektov 88.347 prostovolj-
Bertokih pri Kopru zborovanje SIAU koprskega- okraja. Na zborovanju, ki ga je organiziral okrajni izvršni odbor SIAU skupno s krajevnim ljudskim odborom iz Bertokov, je bilo več tisoč ljudi iz tosedmih vasi in precejšnje število predstavnikov vasi in mest. oddaljenih od Bertokov. Predstavnik vaškega od bora je pozdravil zborovalce in dejal, da je za Bertoke čast, da je v njihovi vasi okra/jno zborovanje združene- s kulturno prireditvijo. Vaščani, člani SIAU iz Bert«> kov, so s prostovoljnim delom uredili prostore, napeljali luč in napravili vse potrebno za prireditev.
Za njim je govoril predstavnik okrajnega odbora SIAU tov. Egidij Novel, ki je v uvodu svojega govora omeni] pomen zborovanja in dejal, da so se vse osnovne, krajevne in mestne organizacije SIAU v tekmovanju za 10. obletnico OF in tekmovanju za proslavo 1 maja dobro izkazale ter marsikaj napravile na gospodarskem in kulturnem področju. V tekmovanju niso zaostajale niti kmečke delovne zadruge, ki so morale napeti vse sile za pravočasno izvršitev setvenega plana.
Uspehi, ki so jih dosegli člani SIAU, so najbolj razvidni iz številk, ki nam povedo, da so člani fronte v koprsketn Okraju napravili pri gradnji sploš-
nih delovnih u-r v vrednosti 1 milijona 766 tisoč din. V tem številu pa niso vštete prostovoljne dtelovme ure, ki so jih opravili člani kmečkih delovnih zadrug in člani delovnih kolektivov, ki so poleg prostovoljnega dela pri .gradnji raznih objektov napravili precejšnje ste vilo ur v podjetjih ali tovarnah. Ce bi tudi te ure prišteli k ornimi, tedaj bi se število prostovoljnih delovnih ur h) *z dvoma podvojilo, Da je bilo prostovoljno delo dobro orga^ nizirano. nam priča izvršitev plana pogozdovanja. Člani frontne organizacije so v razmeroma kratkem času posadili nad 205 tisoč borovih sadik in nekaj tisoč, sadik akacije, oreha in kostanja. «Vse to», je dejal tov. Novel, «nam dokazuje, da množice tesno sodelujejo pri izvajanju nalog na gospodarskem in kulturnem področju ter so najtesneje povezane z ljudsko oblastjo. «Mogočno ploskanje zborovalcev je potrdilo besede tov. Novela ■
Po kratkem odirnoru je bila' razdelitev nagrad. Tov. Novel je pohvalil najboljše in razdelil nagrade. Med mestnimi organizacijami je dobu Piran častno zastavico pa je dobila tudi kmečka delovna zadruga iz Bertokov. Nagrado II. reda (radijski aparat) pa so dobili nekateri vaški in osnovni odbori. Najbolj so se izkazali člani IV. baze mesta Koper, naj-
boljši vaški odbori pa 80 bili v Kortah, v Borštu, v Vanganelu in v Dekanih. Tudi vasi, ki so prednjačile y nekaterih panogah tekmovanja, so dobile nagrade. Zbirke knjig so dobili frontovci iz Portoroža, Izole, Sečjol in Puč - Koštabon-e. Predstavniki, ki so .-.prejeli darila. so se zamje zahvalili in obljubili, da bodo tudi v bodoče prvi pri delu za izgradnjo, socializma v Istrskem okrožju. Po razdelitvi nagrad je zaigrala domača godba.
Sledil« je kulturna prireditev z bogatim sporedom, ki pa se je zaradi prekratkega časa moral skrčiti. Nastopiti bi namreč moralo tudi domače prosvetno društvo in prosvetno društvo iz Škofij, vendar so morali njih nastop prenesti. Zatorej je nastopilo samo mladinsko kulturno umetniško društvo «Stame Žagar« III. realne gimnazije iz Ljubljane. Dijaki so predstavili svoj pevski zbor folklorno skupino, harmonika-ški trio in spevoigro «Vasnva-lec». Prijeten sopran pa ie še posebno navdušil gledalce, ki so sicer pravilno nagradili posamezne točke sporeda. Skoda le. d'a nismo videli nastopa domačih prosvetnih društev.
Gostovanje MKUD »Kajuh"
iz Ljubljane
Danes 22. t. m. ob 20. uri v
Ljudskem gledališču v Kopru.
Na sporedu:	Lope	de Vega:
»PREBRISANA NORICA«, komedija v treh dejanjih (šestih slikah).
je bil izzvan im da ni nameraval udariti s kladivom. V jezi je pač stisnil pest in na nesrečo so se prsti oprijeli kladiva.
Sodišče je obsodilo Del Te-dtsca na štiri mesece zapora z 'olajšavami, kii jih deleča zakon.. Dalje mora plačati 12.000 lir za sodne stroške in 30.000 Za škodb. ki jo je povzroči] s svojo nepremišljenostjo tožeči stranki
Predsednik Picciola. tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk. Obtoženca zagovarjal odv. Zen-naro.
Nesrečni kolesar
V nedeljo nekaj pred polnočjo so prepeljali z reševalnim avtomobilom RK v splošno bol riico 42-!etnega Pavla Boštjančiča, stanujočega v Ul. Cister-nor.e. Sprejeli so ga na I. ki-rurgični oddelek zaradi nevarnih ran na glavi in domnevno prebite lobanje.
Reševalci RK so izjavili, da sc našli ponesrečenca v neki gostilni v Gabrovici, kamor so ga ob 23.30 prenesli ljudje, ki so ga našli nezavestnega na cesti med Gabrovico in Zgonikom. Bostjančičevo stanje je dokaj resno in* zdravniki se še niso izrekli v kolikšnem času bo okreval.
Nameravan samomor
Včeraj okrog polnoči je našel 16-letni Edvard Kraker svo. jega očeta Alojza nezavestnega v stanovanju v Ul. Meucci 10. Z materjo sta potem takoj poklicala na pomoč RK, ki ga je z reševalnim avtomobilom prepeljal v bolnico. Kakor je pri-
povedal ponesrečenčev sin, je oče verjetno nameraval napraviti samomor, ker so našli v kuhinji odprto plinsko ' pipo. Vzroki, ki so dovedli 52-letne-ga Krakerja do tega, niso znani. Zdrav bo v 5 do 10 dneh.
Nesreče na cesti in na delu
Enajstletni Livio Gec iz Ul. Conti 18 je včeraj popoldne tako neprevidno stekel preko Ul Rossetti, da se je zaletel v mimo vozeči avtomobil, s katerim je bil kasneje prepeljan v bolnico. Ing. Mario Silvano, ki je Geča povozil in ga prepeljal v bolnico, je izjavil, da mu je dečko nenadno priletel pred vozilo, tako da ni več utegnil preprečiti nesreče. Gec se bo moral zdraviti 8 do 15 dni.	v
Se nesrečnejši je bil včeraj 14-letr.I mehaniški vajene Giuseppe Simoni iz Ul. Ovidio 14. Simoniju. ki je zaposlen v mehanični delavnici Belletti v Ul. Rivalto 2, se je po nesreči vnel bencin in ga r.evarno opekel po levi roki in levi nogi. Zdraviti se bo moral okrog mesec dni.
Iz športnega krožka
je izginila ročna torbica
Giovanna Floris se je včeraj takoj popolnoči oglasila na policiji in potožila, da so ji neznani tatovi odnesli ročno torbico, medtem ko se je nekaj prej mudila v športnem krožku «Inter» v Ul. Zonta. V torbici je imela 700 lir in osebne listine. Ker je bila torbica usnjena, trpi Florisova okrog 8000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo.
Pa' začnimo s številkami. Iz statistik o 'lanskoletnem prometu na tramvajskih in avtobusnih progah je razvidno, da se je s tramvajem prevozilo v enem samem letu 57.975.53Q. z avtobusi 6.072-138 oseb, z trolejbusi pa 16.459.599 oseb. Skupno torej 80.507.267 oseb, kar je vsekakor ogromna številka. Med te niso všteti še vsi tisti, ki imajo abonmajske izkaznice ali pa ki se glede na svojo službo lahko vozijo brezplačno. Da bi bilo med njimi tudi nekaj «črnih» potnikov zelo dvomimo, kaj.fi oko kontrolorjev je dovolj budno in. pazljivo.
Sedaj pa še poglejmo, katera tramvajska linija je za ACEGAT najbolj donosna. Podatki so kaj zgovorni — prvo mesto pripada na vsak način tramvajski progi št. 1. oziroma bolje rečeno tramvajema št 1 in 10, ki vozita prvi do Trga Verdi, drugi pa do glavnega kolodvora. Na tej progi se je v lanskem letu prevozilo 10.297,060 oseb. Z ustanovitvijo filobusnp linije «D» je bila sicer ta linija nekoliko razbremenjena. vendar pripada levji delež še vedno njej; takoj za njo pride pravkar omenjeni fi-lobusna proga «D». na kateri se ie prevozilo v lanskem letu 6.023.458 oseb. Na zadnji občinski seji je bilo govora o nekakšnem načrtu v zvezi z vzpostavitvjo dveh filobusnih prog, ki naj bi zamenjali tramvaja št. 1 in št. 1Q; seveda je to načrt, ki bi bil lahko uresničen šele v ne tako bližnji bodočnosti.
Poglejmo raje kakšno je stanje na drugih progah. Čeprav
Zrno do zrna pogača...
Zato ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar bo zrno k pogači, ki jo »Dijaška Maiticat) nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno!
KAKO SMO ŽIVELI V APRILU
Iz poročila zdravstvenega urada
V mesecu aprilu je bilo zdravstveno stanje naše občine razmeroma dobro. Umrlo je 261 oseb v primeri s 318 v preteklem mesecu in 229 v aprilu 1950. Rodili so se 204 otroci, od katerih 4 mrtvi v primeri z 233, od katerih 6 mrtvih v preteklem mesecu, in 271, od katerih 13 mrtvih v aprilu 1950. V zakonski jarem je stopilo 208 parov v primeri s 119 v pretekleiVi mesecu in 227 v a-prilu 1950. Nalezljive bolezni so nam prizanašale in se pojavile le pri malo ljudeh. Nič kaj zadovoljivo ni stanovanjsko vprašanje, ker so našteli 43 propadajočih stavb zaradi pomanjkanja popravil in vzdrževanja sploh ter manjše število raznih pomanjkljivosti. To-lažljivo je dejstvo, da je bilo pregledanih skupno 78 načrtov za nove zgradbe, med katerimi 12 pritiklin za stanovanja,
12 preuredb že obstoječih stavb,
13 zvišanj, 31 manjših hiš in vil in 7 večjih stavb za več stanovanj, 26 lastnikov lokalov je moralo napraviti potrebna popravila v pregledanih lokalih.
Mlekarji še vedno zalivajo mleko z vodo. Med pregledanimi vzorci mleka so našli v
LOVSKI TABOR
NA TRSTELJU NA KRASU
3. junija 1951 bo lovski tabor na Trstelju na Krasu. Tabora se bodo udeležili tudi planinci iz Gorice in Trsta. Na sporedu je prosto streljanje na leteče glinaste krožnike in prosta zabava.
Preskrbljeno je za pijačo in mrzla jedila. Tabor bo ob planinski koči na Trstelju. Udeleženci naj se pripeljejo do Komna, nato do Lipe na Krasu, od koder je do Trstelja pol ure’ hoda.
Pretekli četrtek je bil sestanek pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnih razrednih sindikatih. Tajnik je podal poročilo o pogajanjih z delodajalci in o razgovorih s sindikalnimi organizacijami glede spora v zvezi z uveljavljanjem pogodbe za pekovske delavce. Poročilu je sledila obširna diskusija, r.akar so vsi delavci pooblastili upravni odbor ERS, da nadaljuje borbo v obrambo pravic in interesov pekovskih delavcev.
21 primerih preveč vode. Le malo dela je imela predzakonska posvetovalnica, ki je opravila 40 zdravniških pregledov.
Zvesti prijatelji človeka so več ali manj prijateljsko zasadili svoje zobe 75 osebam v meso in od teh se jih je 20 zateklo k preventivnemu zdravljenju proti steklini. Seveda je pristojna oblast nagradila naše navedene prijatelje s predpisano dobo zapora, da umiri njihovo preveliko ljubezen do nas ter se obenem prepriča tudi o njihovemu zdravju.
so Barkovlje ena najlepših točk. ki jih ima Trst za izpre-hede in kepanje, je dosegla tramvajska prooa št. 6 precej nižje število potnikov — «sa-mo» 7.122.128 oseb. Rekord v obratnem smislu pa pripada prav gotovo tramvaju št- 7. ki je prevozil najmanjše število potnikov in sicer samo 2.560.200 potnikov. V »opravičilo«, naj navedemo, da se mora omenjena tramvajska linija boriti z vsemogočimi- konkurencami, ki jih tvorijo tramvajske proge št. 2. 3 in 9 ter tudi 8. Vse. te tramvajske proge so bile bolj donosne in sicer so prevozile skupno okrog 25 milijonov potnikov.
Pri filobusnih progah prednjači. kot smo že omenili linija «D»; takoj za njo pride linija «A». ki je prevozila okrog 4 milijone in pol potnikov, nato filobus «B» s tremi milijoni in pol ter kot zadnja filbbusna proga «C» z nekaj več kot dveL ma milijonoma potnikov.
Z avtobusi se je prevozilo skupno 6.072.138 oseb. Pryo mesto pripada prav gotovo liniji «L», ki je prevozila 1.800.000 oseb, drugo mesto liniji «S». ki je prevozila 1 milijon in pol ljudi tretje in četrto mesto si delita liniji' »O« in «N». ki sta prevozili ena 1 milijon 100.000 oseb, druga pa 930 tisoč oseb. Najmanjše število je dosegla avtobusna linija «8», ki je prevozila 500.000 oseb.
Tramvaja št. 32 in št. 31, ki vozita samo ob nočnih urah sta se izkazala kot precej koristna; tako se je poslužilo teh nočnih tramvajev nad 80.000 oseb. pri čemer je ACEGAT zaslužil skoraj tri'milijone lir.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Jdukati (fiadolfj
Rojen je bil 14. 4. 1889 v Trstu, kjer je bival v Ul. Sancini 110. Stopil je v partizane 20. 4. 1944 in kot borec odreda JUGO padel v borbi proti Nemcem pri Baču . Sv. Lucija na Tolminskem '22.5. 1944. Ob obletnici njegove junaške smrti se ga hvaležni spominjamo in mu bomo ohranili trajen spomin.
Odhod
na razstavo OF v Ljubljani
Vse izletnike, ki so se prijavili za obisk razstave NOB v Ljubljani 24. t.m., obveščamo, da odpotujejo avtobusi v jutranjih u-rah, in sicer:
1. IV. okraj-Skedeni ob 4. uri zjutraj odhod avtobusa izpred gostilne »Cavallino« v Skednju.
2. III. okraj: odhod avtobusa ob 5,30 s trga Garibaldi.
3. II. okraj: in sicer sektorji: Sv. Ivan, Skoijet, Sv. Alojz, Center mesta. Sv. Vid in Sv. Just odhod avtobusa ob 4. uri zjutraj iz Ulic« Fabio Severo (Adria-Express).
Sektor Lonjer odhod avtobusa ob 4.15 zjutraj. Zbirališče na novi cesti nad Lonjerjem.
4. I. okraj: odhod avtobusa ob 6. uri zjutraj iz Ulice Fabio Severo (Adria-Express).
5. Dolinski okraj: odhod avtobusa iz Plavij ob 3. uri zjutraj.
Izletniki so naprošeni, da se zberejo točno ob določenih urah na kraju odhoda.
OF
IV. OKRAJA V SKEDNJU Redna seja OIOOF bo danes 22 t.m. ob 20. uri na sedežu OF. Seja sektorskega odbora OF bo v petek 25. t.m. ob 20. uri v običajnih prostorih.
V petek 25. t.m. bo seja ograjnega odbora za kolonije-op-20. uri na sedežu OF v Skcdenju. Vpisovanje za kolonije za Kolon-kovec- se vrši od 15. do 17. ure :n ne od 18. do 20. ure. kakor je bilo pomotoma javljeno.
RAZSTAVA NARODNE OSVO-BODITVE V SALEZU
Razstava bo odprta še danes od 8. do 21. ure pri Stubelje-vih.
FOLKLORISTI!
Vsak ponedeljek in četrtek so na stadionu »Prvi maju redne vaje za nov nastop, ki bo prihodnji mesec.
ROK PREDLOŽITVE PROŠENJ ZA STALNO BIVANJE
Demografski urad tržaške občine opozarja, da 31, t.m. poteče rok za predložitev prošenj za stalno bivanje po IV. členu u-kaza ZVU 219 0d 29.XI.1950.
Vpis v kolonije
v III. okraju
Odbor za počitniške kolonije III. okraja sporoča, da sprejema prijave za kolonije vsak dan od 15. do 17. ure v kulturnem krožku »E. Aieilo« v Ul. Alfieri 8, I. nadstropje. Naprošamo starše, da svoje otroke čimprej vpišejo.
Z GORIŠKEGA
Padec mlade akrobatke
z devet metrov visoke gugalnice
Pri sobotni predstavi potujočega cirkusa Palmiri je med predstavo nastala hud.a nesreča, ki se je čudežno zaključila brez hujših posledic. Med izvajanjem vratolomnih akrobacij je z devet metrov visoke gugalnice padla v središče are-r,*e 23-letna Eleonora Palmiri, ena izmed mnogih, ki sodelujejo pri prireditvah omenjenega cirkusa. Grozen padec je občinstvo globoko pretresel. Vsi so bili mnenja, da si je ponesrečenka zlomila hrbtenico ir.- da je zaradi tega njena usoda zapečatena. Z avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so jo temeljito pregledali ter ugotovili, da ne gre za zlom hrbtenice, ampak da si je Palmiri polomila samo nekaj reber. Tako majhne telesne poškodbe je pripisati njeni neverjetni elastičnosti in tehniki, s katero so take akrobatke oborožene za primer padca.
Odprli bodo še dva obmejna bloka ?
Po Gorici se je razširila vest, da nameravajo odpreti na dr-žavtij meji dva nova obmejna bloka, in sicer enega pri Šempetru in drugega pri severnem kolodvoru.
Ne moremo trditi, da do otvoritev novih obmejnih blokov odločilno pripomogla k razvoju goriškega gospodarstva. Na
vsak način pa predstavlja vest, ki sicer ni prišla iz uradnih krogov, potrdilo, da obstaja tako na eni kakor liudi na drugi stran] želja, da pride med obema državama do tesnejšega sodelovanja.
Ce izvzamemo dvolastnike, ki so se za prehod v Jugoslavijo lahko posluževali številnih blokov je bil za vse druge, ki so potovali s potnim listom,, prehod dovoljen samo čez blok, pri Rdeči hiši. Ce bodo v resnici odprli ae omenjena dva, bo zlasti on] pri severnem, kolodvoru zelo prikladen za potnike z vlakom
Prodaja čevljev in tkanin UNRRA
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da so-prodajalno čevljev Unrra premestili v Ul. Seminario 7 in bo odprta vsak četrtek od 9 do 12.30.
Vsi oni, ki bi gi hoteli nabaviti preostale tkanine Unrra, naj dvignejo potrebno nakazilo pil Uradu za mednarodno po-(prefektura) II. rradstr.
Nadalje sporoča, da bo čez nekaj tednov prispel kontingent 70.000 ljv. m platna za rjuhe v visokosti 80 cm, 90 cm,, 120 in 150 po sledečih cenah: v visokost] 80 cm po 252 lir za m, 90 cm po 283, 120 cm 388; 150 cm 483 za m,.
V kratkem bo omenjeni u-
rad dal v tej zvezi natančnejša pojasnila.
Odloženo predavanje
Napovedano predavanje v prostorih Ljudske čitalnice o gospodarstvu je. zaradi nepredvidenih ovir preloženo na prihodnjič, Dan predavanja bomo pravočasno sporočili.
Žigosanje nakazil za bencin
Vsi tisti, ki imajo nakazila za bencin, olje, nafto ali druga goriva, morajo pred uporabo nakazilo žigosati na sedežu Trgovinske zbornice, soba št, 6 v pritličju, ker nakazila v nasprotnem primeru niso veljavna. 2gosanje je potrebno zato, ker se je pojavilo precej ponarejenih nakazil.
Planinci na Staro goro!
Slovetasko planinsko društvo v Gorici vabi vse člane in prijatelje na popoldanski izlet na Staro goro, ki bo v četrtek 24. t. m. Avtobus bo izletnike čakal na Travniku ob 13. Prijave sprejema Darko Šuligoj -urar na Travniku.
Danes seja občinskega sveta
Danes zvečer ob 20.30 bodo na gradu nadaljevali na seji občinskega sveta ra/pravo o proračunu za leto 1951.
Včeraj pa se je v beli dlvo-rani županstva sestal občinski upravni odbor, ki je razpravljal o občinskih uslužbencih, znižanju družinskega davka, jn o prometnih predpisih v UL Monaehe in Garibaldi. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri,
s®
44
db
“Btto.Hu b&jm"
Na sejem bodo prišli ve‘ likani. Joj. kako grdo gledajo! Mislijo, da se ji otroci boje in da bodo be^ žali pred njimi. Kaj se. Krogle bodo pograbili m jih zalučali v grdoglede može. Kdo jih bo največ zadel?
PROSVETNO DRUŠTVO IZ BARKOVELJ PRIR EDI
V SREDO 30. MAJA 1951 OB 21. URI
KULTURNI VEČER
V DVORANI AVDITORIJA (ULICA DEL TEATRO ROMANO)
SODELUJEJO:	Pevski	zbor	pod	vodstvom	Milana
Pevski duet Vida Jagcdičeva m■ * Dolesova, ki ju spremlja na kwvi
Rudi Jagodic Otroški recitacijski zbor	...	,
Otroški balet in mala Tatjana Ursiceva otroškimi samospevi	,
Predavanje o zapadnih Julijcih poleti in pozimi
V sredo 23. t. m. ob 20.30 bo na stadionu »Prvi ma.i« predavanje, ki ga priredi PDT. Predaval bo znani planinec z lepimi skiop-tičnimi slikami v barvab o zapadnih Julijcih poleti in pozimi.
Vabljeni planinci in prijatelji.
Izpiti
na nižji srednji šoli
SPREJEMNI IZPIT
Ravnateljstvo ‘ Slovenske nižje srednje šole v Trstu, Via della Scuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje- za sprejemni izpit vsak delavnik od 9-12 ure in od 15-17 ure v tajništvu šole. Vpisovanje traja do 1. junija. Prošnjo mora vložiti vsak, ki hoče delati izpit, tudi če zaradi bolezni ali kakega . važnega vzroka ne bo megel delati izpita v junijskem roku.
Prošnji, na kolkovanem papirju za 24 lir, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o precepljeni«,potrdilo o istovetnosti in o-drezek položnice, da je plačal 150 lir šolskih taks na pošti.
VSTOPNI IN NIŽJI TEČAJNI IZPIT
Tudi za vstopne in nižje tečajne izpite je treba vložiti prošnjo do l. junija. Natančnejša navodila daje tajništvo šole.
IZPITI PRIVATISTOV NA SREDNJIH ŠOLAH
Prošnje za vse vrste izpitov na srednjih in strokovnih šolah za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu dotične šole najkasneje do 31. maja.,Vsa potrebna pojasnila dajo interesentom šolska tajništva.
IZGUBLJENI OTROŠKI DEŽNI PLASC
ki smo ga našli na stadionu «Prvi maj« ob priliki prvomajskega praznovanja, lastnik lahko dvigne danes 22. t. m. v Ul. R. Manna 29.
OPOZORILO NA VAJE V OSTREM STRELJANJU
Glavni stan ameriških oboroženih sil v Trstu obvešča javnost, da bodo na spodaj omenjenih streliščih vaje v ostrem streljanju ob naslednjih dnevih in urah: Tečaj za infiltracijo y Malem Repnu: 21. in 22. maja, dnevno od 6.00 do 24.00 ure. Na začasnem strelišču v Repentabru: od 21. do 24 maja. dnevno od 6.00 do 18.00 ure. Na raketnem strelišču v Malem Repnu: od 21. do 26. maja, dnevno od 6.00 do 18.00 ure. Na strelišču za možnarje v Malem Repnu; 25. in 26. maja, dnevno od 6.00 do 18.00 ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. in 21. maja 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 13 oseb in porok je bilo 5.
Civilne poroke: mehanik Milan Sila in šivilja Angela Gregori, mehanik Renato Pieri in uradnica Dea Nascimbene, delavec Ot-torino Cekin (Ze.cchini) in gospodinja Enrica Levi, kmet Hi ja Schioppo in gospodinja Zora La-skijan.
Cerkvene poroke: angleški kapetan Gordon Cvril Vivian Ragle-son in uradnica Clara Duše.
Umrli so: 59-letni Ottavio Zudc-nigo, 76-letna Almira Snppa, 70-letna Marija Poropat, 57-letna Josipina Semec por. Gandolfo, 75-Ietmi Ivan Denich, 67-letni Jožef Bernetič, 67-lefna Amelija Zennaro por. Triglav, 37-letni Rudolf Živec, 2 dni stara Giu-liana Chiaselotti. 90-letna Cateri-na Viezzoli' vd. Zarotti, 79-letna Marija Sodomaco vd. Kovačič, 85-letni don Elio Madalena in 84-letni Jošip Požar.
Studijske štipendije za bolničarke
Goriško županstvo sporoča, da daje komisariat za higieno in javno zdravstvo v šolskem letu 1950—-51 na razpolago 300 štipendij po 45.000 lir za obisk bolničarske šole, 50 štipendij po 45.000 lir za obisk šole za zdravniške Pomočnice, 30 štipendij po 45,000 lir za obisk šole za otroško nadzorstvo ter 30 štipendij po 40.000 lir za obisk šole za otroško vzgojo.
Prošnje je vložiti na posamezne šole najkasneje do 31. julija t. 1. ali pa pri Pokrajinskem zdravstvenem uradu na prefekturi.
SLOVENSKO
IMRODNO
GLEDALIŠČE
/.a. Tržaško oze
„0brl gospe Warreno*e
drama v štirih dejani1*1 Spisal: Bernard SM*L ^
Poslovenil: Milan Sk^1 Režiser: Modest S? Scenograf: Jože Ces ^
Osebe: Gospa Khtf vi-renova - Ema	pro!"
vie, njena hči - s,e p-ofts * čeva; Sir George j . Stane Raztresen; past0/ Ljudevit Crnobor, gfCest Samuel Gardner "■	.
Zega; Frank, njeg°v Stane Starešinič. Predstava za ndaAiuo
16 let neprimerna.
Gledališče
Nadaljuje se pri	*!»■
gajni prodaja vstopn ^ (e beno prireditev, ki >».ja vsr
setletnici smrti G.
23. t. m. - verdU3’ isna
«REQUIEM», G.	A*1’«,
delovali bodo	Gia'c ~
Guerrini, Ebe Stigna"	i
Prandelli, Ivan Sard	jM3/L
daiišča Verdi in orkeS M V''
filharmonije. Dirig,r rio Gui.
PROSVETNA Oj
Dramska dr>ui'^ude0»V2*; » društva «I«o ceC ^ra1"
~.ežini uprizori 1 vind^ioA* t. m. ob 20. uri. v komedijo Fodorl® aeid^ c-iO v treh dejanjih. _,a„jc» Štefka Drolčeva CI v Trstu.	_
PDT
kob°
IZLET PDT NA
K JEZEr0
„ to i"" Vr
PDT priredi 39-* /.^gim V 1. julija izlet h* z av^ ici> rom. Odhod 'z.U/*ijža v B~v *
preko Vidma m T ol\ R°Ujj. k Baškemu jezeru,	B0 --,?!'
Sv. Jakobu v Rožu,	v S1” j
Prenočišče bo prvi , gre jj jeti v Rozu. DrU|j0Spe Sv*^ skozi Celovec k . -ra v . jt okrog Vrbskega J Od jr Tu se drugič pre"0 osojsk^jaH pot skozi Beljak k ^oZj zeru, nato povratt	.
in Trbiž dorr.ov. .'vanje Informacije in 'T'* j3, If' ZDTV, Ul. Machiavei	.lMln
illliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii111’111111111 -
MALI OGl'
 —  ----------------
ZENSKO SREt*/eIlVeti4,
gospodinjstva Garibaldi St. H*
TRGOVSKE ZASTOPNIK®
za prodajo 8°sP°^ravi ^ metov. Naslov na up lista.
ADEX-lZi
jtiniJ
in 10
dvodnevni
Bled
* LiUDIH*9 |
ceiie-fflarl11
Buzei
e n o d n e v h i	-	j
10. j u n i J *
OjdodšCi"0 ^
?u-
ili j
Severo
IŠČEMO N/lT/lK/llUfc, KUHARJE
ostali gostinski ter hotelski kadet. p0rtorl Prijave sprejema Riviera lurist h"*
so
Nast°P
‘TUTTn
BRODO" TRŽAŠKEMU IREDENTIZMU
JOROSRI SLIKARJI SI f ZASLUŽIJO BOI j.
M RAZSTAVNO DVO-g.KAKORPAOžEK UNlK* KaM0R so stisnili njihove umetnine
Z>e btla
fefOffcih' fr, .fazstai;a slik Hiutp ,St -?ev v predsobi . gledališča Verdi, kjer fen ^^eodojnejše umetni-(. „r,mtv° p Trstu (Circolo
*nCltUr? ,ed arte> sv°i°
m . razstavo, kakor jo «eloTe'- °iuoritev je bila fotr erirnoniaiTia ob prisot-
fcpanrPrC^e?Cta>> dr' Palutana<
.	<cu.
l°JKulata
h	Bart°Hja>	zastopni-
'tob?r°Skega prosvetnega od-» Zastopnika avstrijskega
ki
in trgovske zbornice ’ s slavnostnimi naao-zakusko itd.
tmeb,“?.°-0,'u.	preds(:dnik
'm
'a krožka dr. Ver-
ina- *Zrekel običajno dobro-Pom!wtPr zeli°' da bi to pri-tntn ^ k okrepitvi od-
bjanč™ ******* med ita'
in avstrijskim naro-■ Bolj obširen je bil v sv o-
plenih ip Imiiffp,
kilmia181UX%hUi
1S11 4e iz^a v Trstu za % u °lenc* važna in zanimi-8io pIi9a 1)0(4 naslovom: Sag-Bl<>linlamrnat''ca*e italiano-cra-rta 0 cortlPQSto da Vineenzo tp . de Weisenthurn. Dotlo-DajJ le|§e. Trieste, MDCCCXI.
^a|dini^ pIlljPeria di Antonio ^ ■ Con Approvazione.
tyei ' Vincenzo FranuI de
'!eien^li*lUrn' i* sPisal na~ i[0u . ltalijamsko - slovensko kVo C°’ 3e bil mož, ki je go-JVjgT0^! potrebo, da je vsak i(Zika H Veslovenskega c°ni )e dokazal v predgo-*trotie("n)i9e> ki obsega na 355 tij^ .. P°*eg teorretičnega dela (ij^ bfoart ovo igro «Veseli >£tM*iček se ženin■ Na ^pjJ?0 sfrdn knjige je avtor sledeče verze:
ŽQ(? ** kranjska Modrica, W ** st;®!a do zde j! jj, 71 ’ očitna pravica,
°budena boš za/naprej?
s A c Gtf o
-M ATIC A LE
LiANO.cf,AGNOLINO
comp.osto
^^AKCL nt 'VLISSENTHUR.M •“noHE.ni-Ltr.oH
e * kr £ -jrt. oni c a.
j *Kii /'
-/* /P«/« do idij *
1 *t oIhltna pravi;* ^W* da natrij ?
MDCCOKf.
4 5l**F*«i* d, Amoni« .Mcldlfiv -^Pprnui.ont,
1,111 d? e^fe°^'0r'u Pa prani Fra-
Oi>h.
. i; q(j ementhurn med dru-^ibnent C,le aPPartenghiamo J*tu e aila discendenza „1 facctanio parte dc.i.u iiCa' eh p !1ni{,°a Nc-zione lili-i Cui čont>iyiam° in una eitta, 5 —j	110	P	er dominante
soin , a Pč’1' dominante ,0i' i'hp £n°Ua Cragnolina, — 1 in . °vimno continuamen' J^ko oni c°l Popolo Cra
d; ,e. che Per mancanza
5^Pr°’>'M5j i*"0"" veM,amo L. o 0il af/ari
i ri! es*p,’ now dovremmo t a Dim e9ua-lmente ammati , Htfc ed«ima voglia? (.... kot I raei’ , Pl(ar. Linhart, Ku
BlOr'■ Peli itri „	.......
o katei ih
Su) „ u prejšnjem od k 4'a»nn convie"e a noi /m--Aha i<car,si a*!o studio d’una ’„j»a CUl oogniziove ci si \rini ettanto ufile, che ne-
Ah-.0 *
Viet>J T^'SlU- T''ža0an pred ! i	cas^ Se spremi-
li ^rji n ^anes imajo le še red-.	^*a2erz slovenskih,
-v- lefr?e misli. In vendar
v	”*c	v
'bilo p04 11 bistvu ni
a#i- • rT-'J « p
W>Ci
3	  ...	jpre-
--.Tect 140 ietl So bili pbenJn. vte tržaške okolice
>»a X‘edaj ,f' bila si0-
r( lce. P 1 j®2* tržaške o-’i^lo^nor !Udl, dQ7,es je jezik V iC°T je rt 0 o!lci slovenščini lm vnTesuv Wafti ofc(>-
Nna.^ ^	114 st°-
[{j,,1 tl1“ so sami tujci, ne-
l>« ZZenCl- Ko Wed
h^lje „n ma Pr‘šel na to kn °kdpacii fOKelmik tukajš-CVCiCSČet' 0 Sti-*5i 0 u po’(ii-n 5) slovensko
S^oreZi na! bl
ii ^ bil « i s ani — po-
t,fefi'nc'd strTeJSčVenskl Z(J’n-ae>1 b7 Zl"skimi ljudmi.
Prispel Sie Je bodo
o Trst
PoSni^f°(OŽQ^‘
kaj taken	nli
ko°ati...I 7,4 tTeba A. B.
I jem nem,škeni nagovoru pred-' sednik koroškega društva u-metnikov dr. Foelkner, ki je izrazil svoje zadovoljstvo 'nad pi-isotnostjo vrhov tukajšnjih oblasti, ugotovitve, da so se s'tem plodno navezali kulturni stiki in prijateljstvo med koroškimi in tukajšnjimi umetniki, kar pomeni, da bi pripomoglo tudi k utesnitvi kulturnih odnosov med Avstrijo-Koroško in Italijo. Zahvalil se je seveda kiparju g. Maseheriniju, ki se je potrudil, da je bila razstava prenesena iz Vidma v Trst itd. Izrazil je še željo, da bi se priredila v bodočnosti reprezentativna razstava koroških, umetnikov v Trstu in je ■popabil tudi tržaške umetnike, da razstavijo v Celovcu.
Ko je končal svoj govor, je takoj začel drdrati svoj prevod iz nemščine za one, ki bi ne bili razumeli. Zelo številni so precej glasno povedali, da je to nepotrebno, ker da so že razumeli v nemščini in si začeli ogledovati razstavo slik. Incidentek je bil zelo značilen, posebno, ker je bilo videti prisrčne odnose med . avstrijskimi gosti, ki so se prav lepo domače porazgovorili, seveda po nemško z domačimi Tržačani. Prevod je bil očitno namenjen le prišlekom iz Italije iz zadnjih desetletij, ki Trsta in nemščine ne poznajo iz avstrijske dobe.
Po govoru tržaškega župana, ki je izrekel svojo dobrodošlice, iz katere je tudi razvidno, da so prišli razstavljat v Italijo, se je zaključil uradni del razstave. Sledila je zakuska, ogled razstave itd...
Zanimivo je, da so koroški gostje vedeli oz., da so jih tako poučili, da so prišli razstavljat v Italijo ter da s tem vzpostavljajo prijateljske odnose med avstrijskim in. italijanskim narodom (na naš račun kajpak!). Očitno jim ni prišle niti na um, da so nasedli običajnim tržaškim iredentističnim aranžerjem, ki jim je dobrodošla vsaka prilika za pi-onagandni rompompom za «madrepatrio», pa če se tudi v ta namen poslužuje vseh najrazličnejših rokomavharskih trikov (saj smo n. pr. videli komaj pred letom dni v istih prostorih nečedno komedijo z imenom našega slikarja Tominca ).
Kar zadeva izboljšanja odnosov med narodi ter odstranitvi mej med državami, vsaj na kulturnem področju, kot je to,želel dr Foelkner, so pa koroški umetniki zgrešili naslov. Tako zakletih kalilcev mednarodnih odnosov na najbolj kočljivi evropski točki, kot so se doslej vedno izkazali tržaški šovinisti. ni tako zlepa najti (komaj kominformisti bi se morda mogli z njimi meriti), ki s svojim divjim rasističnim sovraštvom potvarjajo najbolj očitno resničnost in bi raje danes kot jutri zakurili nov svetovni požar na takih zgodovinskih sleparstvih.
Medtem ko njih vredni videmski pajdaš uMessaggero Venetov nedolžno trdi v dopisu o razstavi,' da je to prva razstava v Trstu mednarodnega značaja, moremo le občudovati njegovo hladnokrvno nesramnost, ko se je ves Trst hrupno zanimal za poedine ■azstnve jugoslovanskih - slovenskih umetnikov v galeriji «Sccrpione» (in se je tja pogosto zaletel tudi dopisnik o-menjenega lista), da niti ne govorimo o češkoslovaški ali poljski razstavi istotam itd. Eni kot drugi prostodušno lažejo o «italijanstvu» Trsta v brk istim uradnim koroškim u-metnostmim krogom, ki so komaj pred poj leta s tolikšnim priznanjem govorili in pisali
0 razstavi slovenskih tržaških slikarjev v Kuenstlerhaus-u v Celovcu: slepa nojevska «Fas-sadenpolitikn bi to imenovali Nemci, mi pa makiaveli-stično. «krščansko» politiko pobeljenih grobov.
Se majhna podrobnost, ki bo zamim/lla safnozavestne Tržačane. V Trstu razstavljene koroške umetnine so le majhen del tega, kar so koroški umetniki razstavili v Vidmu. Morda se je utegnil le pod takimi po-90ji spomniti glava in magna pars etržaškihn umetnikov, g. Mascherinj juc(,- na razstavo v Trstu (on je namreč doma doli nekje iz videmske Furlanije!), da se namreč pokaže Trst le v odvisnosti provincialnega ne-bogljenca od videmske prestolnice, že davno priključene «madrepatrii». Sicer pa ni težko tako braniti tržaško samozavest tržaškemu županu, doma it — Istre.
Omenili smo bili že, da je razstava prirejena v nekakšnem dolgem hodniku redute Verdijevega gledališča (vhod ’ ozke Ulice sv. Karla, nedaleč od javnega stranišča), kjer je prostora ravno za dvajset surovo izdelanih stojal: če se hoče razstaviti le eno sliko več, je treba, da se dve sliki menjata na istem stojalu kot se je to zgodilo na Tominčevi razstavi. Ce si hoče gledalec vsaj približno dobro ogledati ■’ko. mora vlivdno cd'in>ti soseda, ki občuduje nasproti stoječo sliko in mu jo s hrbtom zakriti (kaj je z galerijsko
1 zgradbo v Ljudskem vrtu pa
v Trstu
res ne vem: ali je tam kak bar ali podobna «javno-koristna» zaideva, ali skladišče ne vem česa?). Ali se Korošcem ni vzbudilo domotožje po sončnih dvoranah v Kuenstlerhaus-u v Celovcu, kjer so gostovali naši slovenski slikarji, ko so'se drenjali po tem zakotnem rovu, kamor ne more posijali dnevna, svetloba. Ko je izrazil dr. Foelkner željo po reprezentativni razstavi v Trstu, si je paig pri sebi mislil: takrat vsaj nas ne boste mogli stlačiti v to nesrečno luknjo...
Ko izročamo to tragikomično zgodbo «proe mednarodne razstave v Trstu» spornimi potomcev, se tudi mi pridružujemo njegovi želji.
Ali ne bi tega vkulturnegas početja tržaških iredentistov upravičeno imenovali prosti-tuiranje umetnosti in umetnin koroških slikarjev, ki tega res ne zaslužijo?	Z.	J.~
Nova zbirka
narodnih pesmi v izdaji
Glasbene Malice v Trstu
Te dni je bila dotiskana druga zbirka narodnih pesmi za moški zbor v priredbi Karla Boštjančiča in Ubalda Vrabca. Potreba po takih izdajah se je prikazala za umestno, kajti pevci imajo radi take pesmi, ki se jih lahko in predvsem hitro nauče. Prvo zbirko so nekateri zbori naročili za vse pevce in se vse pesmi naučili z neverjetno lahkoto. Tudi ta zbirka prinaša 12 narodnih pesmi v preprosti harmonizaciji naših priznanih glasbenikov in upamo, da bo tudi ta pesmarica našla pot prav do vseh onih pevcev, ki se radi zadržijo v družbi in zapojo kako lepo. Da ne bodo v skrbeh, kaj naj zapojo, jim bo ta zbirka ali pa ona prva — nekaj izvodov je še vedno na razpolago — nudila izbor pesmic za vsako priliko. Priporočamo pesmarico vsem Dobite jo v Ul. sv. Frančiška 22-1. ali v knjigarni stoka v Ul. Milano. Cena je 100 lir za izvod. Pevski zbori pa, ako naroče pesmarico za vse pevce, dobe pesmarico za polovično ceno.
BLAGODEJNI ŽARKI
1
Topli sončni žarki, ki v zadnjem času tako redko posijejona nas zemljane so dobrodejni vsem, posebno pa našim ženam, ki jih nestrpno pričakujejo, da lahko operejo ia posušijo perilo. Sliko je naš fotoreporter posnel v zakotnem delu Skednja.
O poročanju,
recenziji in kritiki
PRISPEVEK K DISKUSIJI O OCENJEVANJU NAŠIH KULTURNIH PRIREDITEV
2.
V nasprotju z rojenim kritikom, ki ocenjuje umetniška dela, ne glede na ambient in prilike, v katerih so nastala, ki jih .ocenjuje tako rekoč iztrgane iz vseh spremljajočih jih pojavov, v njihovem, rekel ■bi, brezčasnem ali absolutnem pomenu, ki jih kroji in meri s svojim strogo izoblikovanim, vnaprej pripravljenim merilom, pa jih mora jemati dober recenzent kot kateri koH razvojni pojav, v sklopu z vsemi spremljajočimi jih pojavi, upoštevati mora čim več činiteljev, ki sq vplivali, da sta umetniško delo ali umetniška prireditev' taka in taka in ne drugačna. Kajpada ima tudi recenzent
Dr. VL. BARTOL
SVOJ
nazor.
Ne sme biti diktature in izmozejavanja posameznih strank v Delavskih zadrugah
Delavske zadruge so ustanovili 3. decembra 1903 leta. Ustanovitelji so bili; 332 delavca in raznih industrijskih podjetij, predvsem kovinarji in tiskarji, 10 uslužbencev, 7 privatnikov in 11 žena.
Takrat so ustanovili prvo poslovalnico pri Sv. Jakobu in vpisali podjetje v register.
To je1 bil komaj skromen začetek. Saj ni bilo vseh članov več kot 360.
Tj prvi pionirji na zadružnem polju so bili obenem tudi propagandisti zadružne misli, zato in ker je poslovalnica dobro uspevala je zadružno gibanje pričelo rasti izredno hitro. 2e 1909. leta, se je. vpi-kot tisoč novih čia-
ieta jih je fcilo že I je, ki so previzeli v» upravo v I vodi in ustvaril posebno zaje-svoje roke. volitve odborov so zitveno jezero.
rsov. 1913.
10.673.
To je bil začetek zadružnega gibanja, ki je .pa že pred prvo svetovno vojno doseglo zelo ve. l«ko višino. Fašizem je gledal delavske .zadruge prav zaradi njihove demokratičnosti z zelo neprijaznimi težnjami. Ni mu pač bilo všeč, da so one delavska podjetja, ni mu bife) všeč, da niso bile nikoli šovinistično nastrojene saj so bili na poslovalnicah slovenski in italijanski napisi, kot tudi lahko vidimo na naši sliki iz tistih tako oddaljenih časov.
Vendar so bile te zadruge tako aktivno podjetje, da ni bilo ((rentabilno)) jih zatreti. Zato jih je raje vzei v svoje, roke. Imenoval je posebne komisar-
fM"
•** *“ ' ./
i i
m
mmmm
Nekdaj so imele poslovalnice delavskih zadrug dvojezične napise. To še celo po prvi svetovni vojni. Fašizem jih je odpravil. Zakaj se tudi tu ne upoštevajo želje prebivalstva, zakaj niso na njenih poslovalnicah tudi sedaj slovenski napisi?
pa ostale samo čisto gpl-a formalnost.
Fašistična stranka je tudi o-sfibje podvrgla posebno ozkemu političnemu situ vendar ni mogla. odpustit; m izločiti vseh demokratično nastrojenih, ker so bili to' strokovno zelo izvež-bani ljudje in bi prenagljeni odpusti škodbvali temu tako zapletenemu in dobro delajočemu organizmu.
Druga svetovna vojna je povzročila ogromno škodo. Kakih 30 t-emb je padlo na centralo, ki je bila težko poškodovana. poleg lega je bilo uničeno 9 poslovalnic.
Delavske zadruge so to škodo ; razmeroma lahko prebolele in so pestile prav kmalu eno izmer’ najbolj cvetočih podjetij v mestu. To kljub temu. da niso- debile nikake pomoči iz drugače tako ((darežljivih« rok, ki so jo dobila druga podjetja.
Dobro poslovanje tega P-' ", -tja. ki je tako važno za življenje našega mesta in, ki mnogo pripomore k temu. da ne pade življenjska raven prebivalstva še niže. je odvisno predvsem od tega, da ne postanejo orožje v rekah katere koli stranke. Poskusi zato so pa tako pogosti. Na eni strani jih bi rada dobila v roke vladajoča plast, ki so ji delavske zadruge trn v Očeh. Po drugi pa bi keminfor-misti radi imeli Delavske zadruge Za svojo molzno krave, ki bi jim plačevala njihove propagandne in druge stroške.
Vsega tega ne sme biti. Zato je potrebno. da soodločajo pri njihovi upravi vsi demokratični Tržačar.-i in ne razni ((komisarji«.
Ker je pregrada zelo visoka so se inženirji bali škodljivih deformacij in so zaradi ogromnega pritiska vode polnili novo jezero zelo počasi in postopoma.
Ze nekaj mesecev je od tega, ko je bil jez gotov. Ves ta čas so porabili zato, da je posebna ■strokovna Homisija opazovala s preciznimi aparati ((obnašanje« jezu, ko so ga polnili z vodo.
Polnili so ga izredno počasi. Najprej za nekaj metrov, nato so ga izpraznili, nato zopet za nekaj metrov višine in zopet so izpustili vso vodo; to je šlo toliko časa, dokler niso prišli do vrha jezu in je voda zašu-mela preko njega.
svoje estetsko merilo, okus, svoj umetnostni Toda ta umetnostni nazor je v primeri z nazorom rojenega kritika relativnejši in čeprav morda širši, vendarle manj osebno izdelan in bolj časovno in družbeno pogojen.
Primer: rojen kritik, ki sD mu estetsko merilo antika, Leonardo, Michelangelo, Rembrandt, Gruenevaid. Duerer, ki bi je ob teh najvišjih izgradil svoj umetnostni in filozofski nazor, bo brisal iz umetnostne zakladnice skoraj vse sodobne upodabljajoče umetnike, čisto za gotovo pa vse, kar slika ali kipari v Trstu. Ob njih si bo kvečjemu brusil svoje kritične kremplje, filozofsko in estetsko dokazujoč ob njih, zakaj je njihova umetnost nezadostna in ničeva. Dober recenzent jih ne bo trgat iz pogojev njihovega nastanka, izdelal si bo zanje okoliščinam, in duhu časa odgo-varjajoče merilo in v okviru tega merila bo presojal, v koliko j’e ta ali oni zadostil umetnostnim zahtevam, v čem je ta od onega močnejši ali šibkejši, do-zorelejši ali nerazvitejši. In kakor je rojen kritik vzvišenejši in absolutnejši v svoji sodbi, tako je v danih okoliščinah dober recenzent koristnejši.
• Funkcija rojenega kritika je samo v onem smislu vzgojna, kakor so vzgojni Michelangelovi kipi, Leonardove slike, Goethejev Faust, Shakespearo. ve drame ali Beethovnove sim-fopije. Njegova funkcija je tako rekoč obrnjena funkcija ustvarjajočega umetnika:	to,
kar je umetnik ustvaril, ((skupaj zložil«, to rojeni kritik razčlenjuje, razkraja, drobi v* njegove praelemente. Recenzentova funkcija pa je izrazito vzgojna in to na dve strani:
Sava je v Mostah zabučala čez jez
V Mostah blizu Ljubljane grade novo veliko električno centralo. Zanjo So morali zgraditi velik jez, ki bo zapiral pot
RADIO BREZ ŽARNIC
Elektronka je že nekako postala mnogostransko srce vsake oddaje zvokov ali podob, sedaj pa so radiotehniki laboratorija Bell v Nevo Yorku dosegli nekaj neskončno bolj enostavnega in, sodeč po uspehu, prav tako učinkovitega, kakor elektronke: nedavno so napravili poizkus in so iz majhnega običajnega sprejemnika, kupljenega v poljubni prodajalni, odstraniti vse žarnice, pa je funkcioniral kakor prej.
Tajno tega rezultata odkriva nova priprava, imenovana «transitor», ki sam nadomestu-je vse žarnice radijskega sprejemnika in ki deluje, kakor pravi njegovo ime, na osnovi .lastnega odpora električnim, impulzom. «Transitor» ima velikost običajne žarnice in kaže, da bo postal manjši od najmanjše zdaj znane radijske žarnice, kar bi bilo — nekaj manj, nekaj več — od prilike velikost riževega zrna.
Princip «transitorja», najsi bo še tako nov glede uporabe v radijski tehniki, ima za osnovo neko že davno znano fizikalno lastnost izvestnih ko. vin, ki so znane kot pol-
prevodniki. Zasluga za njihovo revolucionarno uporabo v radijski tehnik < gre inženirjem Villiamu Shocklcyu, Johnu Saracenu in Walterju H. Brattai-nu, ki so vsi iz laboratorijev Bell. Omenjeni pol-prevodniki, med katerimj. sta najbolj znana silicij in germanij, imajo skupne značilnosti: njihova prevodna kapaciteta se menja in raje prerodijo eno vrsto struje kot d.rugo. Te lastnosti Se izkoristijo, v kolikor ustvarjajo električne dražljaje, ki se dajo, kakor so odkrili tehniki, uporabiti za ojačenja, za oscilacije in za vse druge naloge, ki jih normalno rešujejo elektronke.
«Transltorji» so zaenkrat še v fazi eksperimentalne proizvodnje, vendar bo vzel stvar poseben oddelek čimprej v roke. Sestavljeni so iz drobcev germanija, ki so spojeni z drobnimi nitkami, po katerih teče struja različne jakosti. Omogočajo stokratno ojačanje. Verjetno jih bodo sprva uporabili za ojačevanje telefonskih pogovorov. Postopoma bo tvrdka Bell dala svoj izum na razpolago specialnim industrijam, ki jih bodo v masah uvedle v radio, v televizijo itd.	,
ugotavlja odlike in napake dela, produkcije, ter nasvetuje umetnikom in izvajalcem, kako naj izboljšajo in izpopolnijo svoje delo. Na drugo plat pa posreduje občinstvu, kako je treba umetniški produkt sprejemati. kako ga doživljati in razumeti. V tem pogledu ne bo torej njegov način ocenjevanja pogojen zgolj od stopnje umetniških izvajalcev, marveč tudi od ravni in Kulturne stopnje občinstva, ki mu govori in piše. Recenzent je tako rekoč sinhronično povezan z obema činiteljema: z umetniki-izvajal* ci in z občinstvom, z ljudstvom, ki mu umetnino razlaga in tolmači.
Kajpada ima VU prav, ko pravi, da mora recenzent (oz. Po njegovo «kritik») delati raz-liko med prireditvami dilentan-tov in poklicnih glasbenikov ali igralcev. Toda v tem pogledu velja njegov očitek izključno glasbenim poročevalcem in recenzentom, ki naj svoje stvari med seboj razčistijo. Kajti podpisani je doslej ocenjeval le predstave Slovenskega narodnega gledališča in deloma predstave italijanskih in drugih skupm, ki gostujejo v gledali, šču «Verdi». ter umetniške razstave v raznih tržaških galerijah.
Kar se ocenjevanja predstav SNG in italijanskih gledaliških skupin v Verdiju tiče, moram žal zaenkrat odrekati VU-ju kompetenco, da bi o njih govoril. Naj se VU spomni' sej SHPZ pred tremi, štirimi leti, v katerih je ne samo odklanjal sleherno poseganje v debato o zadevah SNG. marveč je vztrajno zatrjeval, da ga kot glasbenika te zadeve ne zanimajo, da je tedaj rajši prebiral časopis ali pa celo vstal in zapustil sejno sobo. ker so ga te zadeve očitno dolgočasile.
Njegovo zanimanje za zadeve SNG datira očitno šele iz na.i-novejšega' časa (za čuda sem VU-ja zadnjič videl celo na neki premieri SNG), zdi se mi, da sovpada to zanimanje nekako s časom, ko se je zgraditev Kulturnega doma vzela z vso resnostjo v pretres in se je akcija za to zgraditev krepko pokrenila. Vsaj na enem izmed teh sestankov sem ga prvič sli. šal živahno poseči v debato, žal ne povsem v interesu Slovenskega narodnega gledališča.
Odrekam VU-ju kompetenco, govoriti o ocenjevanju gledaliških predstav pa še iz drugega razloga. Ne bom govoril o razburjanju in strastnih privatnih polemikah, ki so jih zbudile recenzije podpisanega o umetniških razstavah, ker se VU v svojem članku tega poročanja skoraj ne dotika. Pač pa dvomim, da prebira VU kaj več časa ocene podpisanega o uprizoritvah našega gledališča in a gledaliških predstavah v ((Verdiju«, kajti potem bi bil za gotovo opazil, da je avtor teh recenzij ponovno primerjal neka. tere od italijanskih in drugih tujih skupin z delom ansambla SNG, kakor je delo tega že po. novno primerjal in vzporejal s predstavami v ljubljanski Drami.
(Nadaljevanje sledi)
20. maja je poteklo 152 let, kar se je rodil v Touvru, majhnem mestu ob Loiri sloviti francoski pisatelj Honore de Balzac.
Njegovi roditelji so imeli manjše posestvo, ki pa jim ga je vzela , revolucija. Mladi Honore je moral zato v gimnazijo v bližnji Vandomme, v šolo, ki so jo vzdrževali menihi kajti starši niso mogli več najeti domačih učiteljev. Izbor gimnazije ni bil slučajen. Mladi Balzac je bil že od mladih nog znan kot svojeglav in uporen; šole menihov pa so bile znane Po svoji disciplini in strogosti. Iz zapiskov Balzacovih sodobnikov izhaja, da je bil Balzac slab dijak, ki je le s težavo rinil iz razreda v razred. Tudi discipliniran ni bil preveč. Toda z veliko strastjo je bral vse, kar inu je prišlo pod roko. Njegova upornost in nepokorava-r, je samostanskim predpisom mu je pripomoglo, da so ga starši vzeli iz šole v Vandom-mu ter mu omogočili dovršitev gimnazije v Parizu, Tu je Balzac obiskoval tudi univerzo, toda svojih študijev ni dovršil. Stopil je v službo ter opravljal vse mogoče poklice. Bil je pisar, učitelj, novinar, izdajatelj knjig in tudi notar. Nemirna kri mu ni dala, da bi vzdržal pri enem poklicu, globoko notranje nagnjenje do pisateljevanja pa je vedno bolj udarjalo na dan. V tem casu je Balzac- prišel do prepričanja, da je rojen za pisatelja.. «Saimo s pisateljevanjem si bom pridobil slavo in premoženje« — je izjavil Balzac. In vse svoje delovanje je vedno bolj posvečal literaturi. Pisateljski poklic pa je bil težak in dohodki neznatnega pisca so bili minimalni. Od doma je dobival skromno podporo, ki ga je reševala smrti od gladu. Toda, kot je bil Balzac po na-
HONORE DE BALZAC
ravi trmoglav, tako je tudi trdno zaupal v svoje literarno poslanstvo. Stanoval je v mali, polprazni sobici, v mračni ulici starega Pariza, živel sam zase, ter pisal in pisal... Prošnjo staršev, naj si poišče stalno službo, je odločno odklanjal. Njegovo delo je bilo pisanje; in to pisanje fantastičnih romanov ter težkih tragedij. Njegova prva literarna dela niso imela nobenega uspeha. Vendar to ni strlo velike energije Balzaca, ki je za vsako ceno hotel prodreti in se uveljaviti kot. pisatelj. Toda neuspehi v raznih a-vanturah in špekulacijah, v katere se je mimogrede, spuščal, da bi si materialno opomogel ■ler se proslavil, .so ga prisilili, da je zapustil Pariz. Umaknil se je na podeželje Bretagne, kjer je daleč od bučnega življenja prestolnice v miru napisal prvo delo večje umetniške vrednosti. To je bil roman ((Poslednji Chouan«, roman, katerega je pisatelj kot prvega sam podpisal s svojim pravim- imenom. Ta roman mu je prinesel velik sloves, uspeh pa je Balzacu poživil njegovo ogromno ustvarjalno silo. Kronisti pripovedujejo, da je tedaj Balzac ustvarjal prava čuda. Zapri se je v stanovanje, zaklenil vrata, spustil zavese, prekinil vsako zvezo s svetom in pri svetlobi sveč pisal do dvajset ur na dan. Po mesec ali dva sploh ni zapustil stanovanja ter je neumit, nepo-česan, brez prave hrane in postrežbe ustvarjal nesmrtna lite-
pisatelj “Človeške komedije“
rarna dela. V prvi dobi svojega literarnega delovanja znane romane; Hiša mačke, ki prede, Sagrinska koža, Filozofija za-’ kona, in še druge. Slava, za katero se je toliko boril, je bila končno dosežena in pariški knjigarnarji so naravnost tekmovali v izdajanju Balzacovih del Pisateljeva samozavest pa je rasla in na Napoleonov kip ki ga je imel stalno pred seboj na mizi, si je Balzac sam napisal. <(Tega, kar nisi dosegel z mečem, bom dosegel jaz s peresom«. In res je Balzac s svojimi deli proslavil sebe ter s,v0_ jo domovino po vsem svetu.
Toda, čeprav je bil Balzac velik del svojega življenja po vsej Evropi poznan kot velik pisatelj in čeprav je izdal vsako leto najmanj po dva ali tri romane, si vendar ni mogel materialno opomoči. Vedno bolj je lezel v dolgove. Da še jih reši je poskusil vse- mogoče, končno se je odločil za pot po svetu. Obiskal je Sardinijo in iskal zlata po opuščenih rudnikih Begal je po Nemčiji, Rusiji, toda denarja na teh potovanjih ni našel. Močno pa je obogatil svoje znanje in svojo notranjost. In ko se je končno vrnil v Francijo, je zaživel življenje, ki je bilo zelo plodovito. V dobrih
desetih letih je napisal ne samo večino svojih del, temveč tudi svoja najboljša dela, ki so mu prinesla svetovno slavo. Med njimi so najznačilnejši umotvori: «Gospa tridesetih let, Evgenija Grandetova, Oče Go-riot, Striček Pons, Teta Liza, Kmetje, da ne omenimo še vrste krajših zgodb, ki so prav tako velike umetnine. Skupno je Balzac napisal nič manj kakor 97 romanov, v katerih nastopa preko 2000 oseb. Te osebe se nikjer ne 'ponavljajo, niti si niso podobne. Svojemu delu je Balzac nadel skupen naslov; «Cloveška komedija«. Človeška komedija je mogočna zgradba vseh Balzacovih romanov, s katerim je Balzac hotel podati najbistvenejše poteze svoje družbe. To svojo zamisel je Balzac v celoti uresničil. Ustvarjal pa Balzac ni tako lahko, kot to kaže veliko število romanov in novel. Znano je, da je Balzac pisal z veliko pažnjo in skrbjo, ter svoja dela neštetokrat popravljal. Sam- pravi, da ni med njegovimi deli niti ene strani, ki ne bi bila najmanj desetkrat popravljena. In ker je Balzac to delal tudi še tedaj, ko so bile knjige že natisnjene, so mu stroški ponovnega tiska požrli skoro vse ho-
norarje. Tako je kljub svojemu izredno marljivemu in plodovitemu delu ostal vse življenje v stalnem pomanjkanju.
V času svoje največje literarne slave je Balzac poskusil tudi z dramatiko, a v tej panogi ni dosegel velikih uspehov. Prva njegova drama je bila od cenzure odstavljena s programa. Ostale komedije in tragedije pa pri publiki niso dosegle nobenega uspeha. Le ena sama drama pod naslovom «Mercade» je prodrla v svetovno literaturo. Zanimivo je, da je Balzac poskušal svojo srečo tudi v novinarstvu, v katerem pa enako ni uspel. Zato pa se je tem bolj proslavil s svojimi romani.
Čeprav slaven v življenju, pa je Balzac umrl skoro pozabljen. Njegova smrt avgusta 1850 je ostala skoro neopazna in pogrebu je prisostvovalo le nekaj o-sebnih prijateljev. Dan nato pa so upniki raznesli vse njegovo premoženje, skromno pohištvo, knjige in rokopise. Tako ni od Balzaca ostalo ničesar, razen njegovih nesmrtnih del.
Balzac je bil izreden literaren talent, ki je ustvaril Francozom to, kar so drugim narodom ustvarile generacije pisateljev. Sam je namreč napisal veliko število romanov in no-
vel, in to v novem duhu, novi obliki in novemu načinu prikazovanja. tako da ga imamo za ustanovitelja modernega francoskega romana. Razen tega je s svojimi deli napisal popolno zgodovino francoske družbe v prvi polovici 19, stoletja, to, kar so drugim narodom u-stvarile šele vrste pisateljev. Zato je razumljivo, da posvečajo Francozi največjo pažnjo proučevanju Balzacovega življenja in dela. O tem pričajo številne študije o njegovih romanih, znanstvena dela o njegovi umetnosti, monografije, biografije. Balzacovo umetnost pa poznajo tudi drugi narodi. Njegova dela so bila še za časa njegovega življenja prevedena v angleščino, nemščino, italijanščino, ter druge jezike. Danes najdemo Balzacove romane v vseh jezikih kulturnega sveta in vsem so njegova dela enako zanimiva. Lahko rečemo, da so Balzacova dela danes še pomembnejša kot nekdaj, kajti iz tako izčrpnega prikaza človeške družbe neke dobe se danes lahko naučimo mnogo več, kot pa iz suhih knjig zgodovinarjev, ekonomistov ali podatkov statistikov.
Balzacov pomen pa je še toliko večji, ker je živel in u-
stvarjal v enem izmed najzanimivejših obdobij francoske in evropske zgodovine. Rodil se je v času, ko je v Franciji ponehavala revolucija in se je država pripravljala za Napoleonovo pustolovščino. Umrl pa je Balzac v času, ko so ponehavale revolucije iz 1848 in se je naslednik Napoleona pripravljal, da zaduši svobodo ljudstva in podaljša življenje buržoazni vladavini. V tem burnem obdobju med dvema revolucijama in dvema cesarstvoma je živel in ustvarjal Balzac. Dobi in razmeram skladno je bilo njegovo življenje, pa tudi njegova dela nosijo pečat časa. Balzac sam je opravljal številne poklice, preden se je izključno posvetil pisateljevanju. V svojih delih pa je na resničen, včasih celo krut način verno naslikal življenje svoje dobe, v kateri je buržoazija do kraja potolkla aristokracijo ter v preprostih zgodbah meščanov, trgovcev, gostilničarjev in drugih brez vsakega prikrivanja prikazal razvoj francoske družbe. In v tem je njegova ogromna zasluga.	s. R.
\/ft F* k 1 r Včeraj ob 19. uri je bil zračni M [/ r IWI P pritisk 758.0, toplota 21.9 (najv. V l\ LlTlL med dnevom 24.2. najniž. 18.1), vlaga 71 odst., veter 2 km, r.ebo
pokrito 1/10, morje skoraj mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 19.2. Nizki zračni pritisk, ki je bil v teh dneh nad Apeninskim polotokom se je pričel pomikati proti Balkanskemu polotoku. Zato bo verjetno danes zjutraj nekaj oblačnosti, proti popoldnevu pa zopet jasno.
stmm 1
ZADNJA POROČILA
lil MR llillf
::	: :::::::	::::
i!	' Bii	lil!
lili
siiasr ni
III!
ip% »
i!i ::
». M>A3>A SS5-I
::
illliii!!;-
auiuriKasssBglimsaitfflSi
iinmmnnuiMiiiHH	.	s,	-	-	■	-	.	.
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.35 Slovenske narodne; 20.00 Bizet: «Car-men», opera v štirih dejanjih.
Slovenija: 19.00 Veder promenadni koncert, ■ Skladbe J. S. in C. Bacha. Trst II.: 112-10 JPoje ta Eddv Nelson in An Jamison; 22.00 Samt Saer-Simfonija štev. 3. Trst L:	13.25	Slavni	gla
sovi; 23.30 Zabavna glasba.
V POSARJU
razpustili demokrate
Adenauer je proti temu protestiral
SAARBRUECKEN, 21 — Informacijski urad posarske vlade je objavil naslednje poročilo: «Na osnovi odloka posarske vlade od« 21. maja 1951 in uveljavljenju paragrafa 7 zakona iz 13. julija 1950 in glede na 10. člen posarske ustave od 15. decembra 1947, je takoj razpuščena demokratska stranka Posarja. Njeno imetje je zaplenjeno)).
Vladno poročilo pravi da je bilo delo te stranke ((protiustavno«. Danes zjutraj so naredili preiskavo na stanovanjih voditeljev stranke, med njimi tudi poslancev Blanka, Radjev-s-kega in Levyja, ki sedaj sedijo v parlametu, kot »neodvisni«. Sedeže stranke so zapečatili.
Ta stranka je bila zelo blizu voditeljem v Bonnu in se je borila proti francoskim namenom v Posarju. Zato ni čudno, da je predsednik zapadnonem-ske stranke takoj reagiral. Sklical je tiskovno konferenco, na
kateri je povedal, da predstavlja odlok posarske vlade o razpustitvi «Demokratične stranke Posarja« (DPS), «znak njene izredne šibkosti«. Povabil je prebivalce Posarja, naj ((pokažejo svoje nasprotovanje proti tem protidemokratičnim ukrepom protidemokratične vladesr To seveda ne sme biti upor — je nadaljeval Adenauer, ki kljub svojim računom, noče zaenkrat francoske jeze — temveč se mora iz tega samo videti občutke prebivalstva. Adenauer je tudi protestiral na tej tiskovni konferenc ci, da posarska vlada ni dala dovoljenja dyetna nemškima politikoma, ki sta hotela imeti nekaj političnih zborovanj v Posarju,
Kurt Schumacher pa je dejal: «Ta ukrep posarske vlade kaže, da vlada Posarju policijski in totalitaren režim, ki ga ne zanimajo pravice človeka in načela demokracije«.
Ministrski predsednik Posar-
ja, Johannes Hoffmann pa je danes zvečer govoril o tem vprašanju in izjavil med drugim: «Ta stranka je hotela motiti z raznovrstnimi mahinacijami obstoj Posarja in ogrožala predvsem njegovo politično avtonomijo. Posarska vlada ne more trpeti, da bi se to nadaljevalo. Današnji odlok ne velja za člane stranke in vlada se izjavlja pripravljeno priznati demokratično stranko, če bo spoštovala našo ustavo«.
Posarska vlada je danes objavila pismo francoskega zunanjega ministra Schumana predsedniku Hoffmanu. To pravi med drugim:	((Francoska
vlada ne bi mogla trpeti brez nemira dela takšne stranke, ki hoče zrušiti temelje, na katerih slone dogovori med našima državama. Zaradi tega ne morem drugega, kot vam dati nalogo, da podvzamete mere, potrebne nasproti stranki, ki za trditvami, da hoče doprinesti k evropski skupnosti, ne skriva drugega kot grožnjo proti javnemu redu v Posarju. Stran, ka hoče motiti francosko-nem-ške odnose in kompromitirati ustvaritev mirnega razvoja evropske zveze«.
RIM, 21. — Dq manjših po. tresnih sunkov je prišlo danes v Abrucih. Prišlo je do panike med (prebivalstvom.
NENADNI UNIIK
Kitajcev na Koreji
KOREJSKO BOJIŠČE. 21. —
Kakor se je drugi del kitajske ofenzive pričel, tako se je tudi končal. Na bojišču pa so Kitajci in Severnokorejci pustili v teh šestih dnevih 37.500 mož (po poročilu iz Washingtona celo 58.500). Kitajska taktika je bila kaj enostavna. Po 5Q mož so poslali povprečno nad enega zavezniškega vojaka z upanjem, da bo kdo od njih le prodrl. S to taktiko brezvestnega uničevanja ljudi, so na dveh delih bojišča uspeli zarezati dve nevarni razpoki v zavezniške položaje. Toda sedaj so nenadoma zopet prepričani, da še vseeno ni čas, da bi vrgli sile OZN «v morje« in so se umaknili. Zavezniški častniki so mnenja, da je bil njih namen samo vreči sile OZN pod 38. vzporednik.
Poveljstvo 8. armade pravi s tem v zvezi, da imajo sile OZN pred seboj samo še manjše oddelke.
Položaj na bojišču je bil danes zvečer sledeč:	Na	zahod-
nem bojišču so zavezniške izvidnice zasedle Munsan, približno 35 km severnozahodno od Seula in Uijonigbu, 10 km severno od bivše južnokorejske prestolnice. Pri tem niso. našle nobenega živega Kitajca. Bolj na vzhodu, kjer so si Kitajci ustvarili nevarno mostišče preko reke Puhan, s katerega so ogrožali Seul, so zavezniki našli njih položaje zapuščene. Zahodno od Puhana napredujejo proti severu Angleži, drugi oddelki napredujejo po cesti Seul-Cunčon. Američani so naleteli na odpor kitajskih zaščitnic južno od Cangongnija. Nekaj dvobojev z avtomatičnim orožjem -je bilo sevemo-zahodno od Hongčona. Na srednjem bojišču so veletrdnjave ponoči uprizorile velik napad na kitajske položaje. Na vzhodnem delu srednjega bojišča., odseku pri Hangie, ki ga brani znana
druga ameriška divizija, so danes ponoči Kitajci šestkrat napadli. Bili so vedno odbiti. Med dnevom n'so pokazali nobenih novih ofenzivnih namenov. Na vzhodnem bojišču se je moral nek severnokorejski oddelek umakniti jngo-vzhodno od Ha-bajene. Zdi se tudi, da so zavezniki izvedli nekaj ((popravkov« svojih črt na vzhodni obali.
Včeraj se je izvedelo, da je bil general Ridgway dva dni na Koreji. Pregledoval je položaje ameriških in južnokorej-skih 'čet ob spremstvu Van Fleeta. Zanimiv je komentar glasila vojnega ministrstva ZSSR «Rdeče zvezde«, ki je nekaj dni prezgodaj komentiralo zadnjo kitajsko ofenzivo. List trdi, da ameriško poveljstvo namerava prikazati «noy zavezniški poraz« — kot strateški umik.
Pred stavko v Madridu?
MADRID, 21. . Kot Že pred šestimi tedni, so tudi včeraj razdelili po španski prestolnici letake, ki vabijo prebivalstvo, naj jutri demonstrira proti draginji. Madridski tisk že od četrtka ni omenil ((grožnje stavke«, vendar je opominjal prebivalstvo na previdnost. Danes so zapovedali vojaštvu, da mo. ra ostati v vojašnicah za 24 ur. Ta odlok bo stopil v veljavo danes opolnoči.
Gospodinje so se 48 ur izmenjavale pred trgovinami v strahu pred novim povečanjem draginje.
Za danes ponoči predvidevajo, da bodo ojačili policijo. Opazovalci menijo, da misli do. licija podvzeti še bolj odločne mere, kot jiih je ob zadnjih stavkah v severni Španiji, pri čemer je prišlo do prelivanj krvi.
Danes je izjavi! civilni guverner province Malage ob svojem povratku iz Madrida, da bodo proti odgovornim za zadnje stavke v baskijski provinci Pamploni sodili pred ka. zenskim sodiščem.
Izrael nadaljuje
z osuševanjem močvirja pri jezeru Huleh
TEL AVIV, 21 — Beneral Ri. ley, ki vodi komisijo OZV v Palestini, je imel' danes popoldne razgovor z izraelskim zunanjim, ministrom Moše Sa-retom. Vodja zunanjega ministrstva Eytan pa se je razgo-varjal najprej s. predstavnikom ZSSR s Tel Avivu Jerhovim, nato pa s predstavnikom. FLRJ, Bratičem.
Na zunanjem, ministrstvu niso hoteli niti potrditi niti zanikati vesti, po kateri naj bi Izrael, sporočil OZN svoje stališče glede prepovedi osuševanja močvirij ob jezeru Huleh. Glede tega sp včeraj izjavili v Tel Avivu, da se bodo tam dela nadaljevala, dokler vlada ne bo. proučila besedila, ki ga je odobril Varnostni svet. Pri tem so omenili, da uradnega besedila te resolucije še niso sprejeli v. Tel1 Avivu. Včeraj so namreč pričeli znova z deli in so danes z njimi nadaljevali.
DIRKA „PO ITALIJI”
Po pogumnem begu zmagal Falzoni
Napor trojice neznanih, edini 'važen dogodek Magni še vedno prvi v skupni oceni
(Od našega dopisnika)
Tudi tretja etapa je za nami. SmQ v Genovi. Počivaje mj prihaja na um napor treh neznanih dirkačev, iz vrst onih, ki garajo, ne da bi za to dobili plačilo; katerih naloga je postrežba prvakov z vodo in hrano; ki morajo čakati ali drveti, kot pač določi direktor hiše; ki marsikdaj vlečejo z neznansko brzino.dabj utrudili nasprotnika. Da, utruditi nasprotnika, to je cilj. A direktorji ne pomislijo, da se bo s tem utrudil tudi naš revež, da se bo zaradi tega, ko opravi svojo nalogo sam in zapuščen, utrujen in razočaran vlekel na kotr“ cu dolge raztegnjene kače naprej, do cilja. Jutri se bo najbrž pesem ponovila.
Tisoče in tisoče takih nežna, nih junakov skriva v sebi «Gi-ro», tisoče takih žrtev, katerih kruh je zaslužen, z zatajevanjem lastnega «jaza». Trije so bili protagonisti današnje eta. pe Alassio - Genova. Za štiriindvajset ul jim je izginil z ust trpek nasmeh, čutili so Se v središču zanimanja. S tem je bil poplačan njih dolgoletni sen, s tem poplačani vsi nadčloveški napori sto dvajsetki-lometrskega bega. Zapomnite si njih imena: Cremonese, Falzoni. Pezzi. Trije junaki.
Prišlo je takole: Od”inili smo iz Alassia v lepem jutru; v nas je vladalo pravljično razpolože. nje. Pravljična lenoba, prelest, na pokrajina okoli nas, in čudežna spravljivost dirkačev. Coppi se dobrodušno nasmiha svojemu nasprotniku Bartaliju. po karavani krožijo šale; povsod sam smeh in dobra volja. Glej, kaj je tam spredaj? Dva garača sta si nekaj upala, ponižno skušata povečati raz. daljo, ozirata se nazaj, ako ne bosta z drznim obnašar.-jem priklicala nad svoji ubogi glavi bes begov? «Naj gresta«, si mislijo šampioni, naj se tudi onadva navžijeta mladosti in pomladi. In tako sta se Cremonese in Falzoni počasi, počasi odmikala, pridružil pa se jim je še Pezzi Na Turchinu (93,3 km) je naskok poskočil na tri minute in se stalno višal.
Glavnina je namreč križarila še vedr.o s samimi 32 km pa uro. Ne Scofferi je razlika dosegla vrhunec. Deset minut,
petdeset kilometrov. Volja priganja, noge ne ubogajo. Cremo. nese popusti, ostala dva s stisnjenimi zobmi sklonjena nad kolesom vlečeta naprej.
Magni, ki mu je bilo največ do tega, da dvojica ne uspe v svoježH herojskem podvigu, .saj je v igri «roza majica«, simbol prvega, se na vse načine trudi, da bi prebudil skupino iz spanja. Končno mu uspe. Iz prijetne izletniške lenobnosti v bojni trušč. Letijo povelja, ekipe se zbirajo okoli ((komandantov« in po nekaj minutah se ogromni stroj, ki je nad dve sto kilometrov počival, zgane.
Pezzi vleče; njemu bi se namreč majica zelo dobro prilegala na ramenih in ima za to tudi pogoje (njegova razdalja od prvega je neznatna, zadostuje 2’40” naskoka, pa je prvi na lestvici). Vendar se razlika manjša. Magni vleče in to močno.
Končno je Genova pred nami. Falzoni, ki je nekoliko manj utrujen prehiti pred ciljem tovariša. Dve minuti nato Bevilacqua in Van Stenber-gen za las prehitita Magnija, ki pa je uspel obraniti nedotaknjeno svoje prvo mesto.
GIAMPIETRO TOSSATI
I. FALZONI Rodolfo (Guer-ia), ki je prevozil 252 km dolgo progo v 7,38’05” povprečna brzina; 33,007 na uro; 2. Pezzi Luciano (Atala). isti čas; 3. Bevilacqua Antonio (Benottc) v 7,40’21”; 4. Van Steenbtrgen Rik (Girardengo); 5. Magni Fiorenzo (Ganna); 6. Petrucci Loretto (Taurea); 7. Moresco Ninaldb (Wilier Triestina); 8 Albani Giorgio (Legnano); 9 Soldani Renzo (Legnano); 10. Bartalj Gino (Bartali) vsi v časti tretjega.
Lestvica po tretji etapi: 1. Magni Fiorenzo 18, 17’52”, Soldani Renzo. Bresci Giulio, Astrua Giancarlo, Impanis Rajmondu vsi s časom zmagovalca: 6. Pezzi Luciano 18,18’22’: 7. Van Steenbergen Rik 18.18*42”; 8 Kubler Ferdi 18,19’07”; Pedro-ni Silvio, isti čas.
Uspešen nastop jugoslovanskih nogometašev v inozemstvu
CARIGRAD, 21. — Na zad-neverjetno skoraj, glavne vzpe-1 nji tekmi svoje turšlke turneje tine za hrbtom, do cilja še I je Hajduk premagal Galato Sa-
ray z rezultatom 2:0 (0:0). To je bila najboljša igra Jugoslovanov. kar so jih prikazali v Turčiji. Zlasti sta se odlikovala Katnič v obrambi in Vu-kas ha levem krilu. Gledalcev 12.000.
MONS, 21. — Civena zvezda je na svriji zadnji tekmi pred odhodom v domovino igrala neodločeno z dunajsko «Au-strio«. Izid 2:2 (2:0). V prvem polčasu je Zvezda igrala zelo iepo in dala tudi oba gola. Ker pa so njeni igralci bili zelo utrujeni, saj so potovali vso noč. jo uspelo Avstrijcem v drugem polčasu izenačiti.
LAHKA ATLETIKA
Otenheimer
tudi nadalje uspešen
GLASGOW. 21. — Na veliki mednarodni prireditvi v lahki atletiki so Jugoslovani zmagali kar trikrat. Otenheimer je bil prvi na 3000 m s časom 8:40.2 pred Holandcem Chartikom. Drugo zmago je dosegel prav tako Otenheimer ki je zmagal v «handicap» teku na eno miljo, čeprav je imel najdaljšo progo. Na 440 yardov dolgem' ((handicapu« je zmagal Jugoslovan Sabolovič pred svetovnim prvakom Mac Kilejtem. Sabolo. vičjeimel enajst metrov krajšo progo od svetovnega prvaka. Na 220 yardov je zmagal Mac Kiley, Pecelj pa je bil- tretji.
CHARLEROI, 21. — Jugosla. vija je’osvojila drugič evropsko železničarsko prvenstvo v i nogometu. V finalni* tekmi je premagala Francijo s 7:0. KOPENHAGEN, 21. — Vojvodina je premagala dunajsko «Admiro» z 1:0.
ŽIVAHNA NEDELJA V KOPRU
Zavod za fizkulturo reprezentanca Istre 81:61
V nedeljo zjutraj je bil na koprskem stadionu lahkoatletski dvoboj med gojenci Zavoda za fizkulturo iz Ljubljane in našo reprezentanco.
Lahkoatleti STO so bili kos svojim nasprotnikom, ženske pa so izgubile z veliko razliko točk 43-23.
Najboljši rezultat dneva je bil brez dovma Štrukljev v skoku v višino z 1,84 m, kar je nov rekord Slovenije.
Najzanimivejši je bil tek na 100 m in štafeta 4x100 m.
Med moškimi je omembe vreden tudi rezultat Zetta v skoku v daljavo 6.29 m. ,
Med ženskami je bila odlična Kotlušek, ki je zmagala v metu diska in kopja z razdaljama 34,77 m in 36,47 m.
Izid ženskega dvoboja: Ljub-
ljana 43 točk, Istra 23 točk.
Izid moškega dvoboja: Istra 38 točk Ljubljana 38 točk.
PNS
Pokal Istre
Rezultati VIII. kola:
Pulj II - Koper 5-0 (2-0) Piran in TT Rovinj 1-1 (0-1) Uljanik . Buje 2-1 (1-0)
Uspela kolesarska prireditev
Na dirkališču koprskega stadiona je bila v nedeljo popoldne nadvse uspela kolesarska prireditev.
Tehnični rezultati dirk; Individualni krog. mladinci: 1) Tamaro Lorenzo - proleter v 39*’4; 2) Perone, Apollonio, Pauluzzi in Brajnik z istim časom 40”. Individualni krog - diletanti: 1) Colja Bobs iz Trsta v 37”; 2) Grio; 3) Sellier. V zasledovalnih dirkah dvojic sta
VERJETNO OP K FU I L N A TOČKA
Triestina-Napoli 1:1 (Q:1)
Domačini so igrali zelo slabo in točke niso zaslužili
Se trije napori čakajo italijanske ligaše. In to je dobro; za Triestino. Kajti igra, ki smo jo videli v nedeljo, je bila ta. ko revna, da se je celo nam milo storilo.
Precej časa Že obiskujemo tekme, a ne spominjamo se, da bi Triestina kdajkoli, proizva. jala s svojimi enajstimi Ksolisti» tako jecljanje.
Zaradi nasprotnikovih napak ali kdkega posrečenega starta na brezvoljne igralce Napolija se je do žoge ie nekako prišlo. A tekaj? Nihče n'i našel primernega načina, da bi se odrešil odgovornosti. Obramba je pošiljala p blagem loku žoge v prazno, včasih celo na noge ob. rambi gostov; napad pa je sledil zgledu kolegov iz zaledja. Tako smo doživeli, da je tek. ma dala vsaki enajstorici po eno salomonsko točko, kljub temu. da je borba razsajala pre. težno pred hišo Časar;ja. Se več, lahko rečemo, da je ob. romba gostov pometala pred svojim pragom gosposko, brez prehudega naprezanja in da 'bi napad ob dobri volji z lahkoto zmagal, čeprav je odlični haIf Todeschini dve tretjini tekme zaradi poškodbe statiral na levem krilu, kljub štirim rezer-
vam in navzlic slabemu zdrav, stvenemu stanju AMorja. A te dobre volje pri napadu ni bi. lo; mogoče je bil načrt, naj se pazi samo na to, da se ne izgubi, morda le mimogrede izrečena opazka, naj se Triestinj iz takih in takih razlogov ne pospeši poti v Bligo. Ni to samo naš vtis, marveč vseh 8000 gle. dalcev, ki so posebno v drugem polčasu, ko so se gostje za deset minut osvobodili pritiska, pogosto podčrtali svoje razpoloženje z vzkliki: «Hvala Arna. dein. Državni reprezentant je igral večji del tekme z nevide. no apatičnostjo in je le v redkih trenutkih ukresal iskro starega Amadeia, kakršnega poznajo vsa občinstva italijanskih stadionov. Tako prebujenje; nekakšen izbruh predolgo zatiranih sposobnosti smo imeli tik pred koncem polčasa.
Giannini je zagrešil svojo stoto in prvo napako, žogo mu je odvzel Gaggictti, dal Kriezu-ju, ta Amadeiu, ki je predriblal prvo Zorzina, zatem še Grossa, za nameček končno tudi vra. tarja Nuciarija, ki mu je prišel nasproti. Ustavil se je tri me. tre pred golom in po kratkem
Same tri minute po začetku drugega dela je Triestina ize. načila. Bili so to trenutki naj. hujšega pritiska nad nasprotnikom, a kljub temu je gol pro. dukt sreče.
Položaj je bil tak: Na desni vratarja Casarija velika gneča, kjer je vsakdo brcal in otepal za dva, nekaj metrov proti le. vi pa nekaj posameznikov, ki so čakali na mrvice z gospodo, ve mize, da bi slučajno za. blodli žogi lahko spremenili smer. Drobtinica je prišla; žogo je ujei Benegas, a jo je namesto d gol, poslal nazaj v me-tež od koder je priletela. Roke v laseh in slično. Iz gneče je to pot žoga odpotovala v smeri središča, a jo je kaj kmalu prestregel Ispira in jo brez posebnega notranjega prepričanja zaobrnil za 180 stobiraj. Zoga je šla preko glav naravnost v gol. Casari jo- je zagledal šele, ko se je v mreži že dodobra udomačila.
Poslej brezglavo obletavanje mreže brez resnejše nevarnosti. Nekako okoli 30. minute Pa se je Napoli osvobodil pritiska. Nevarnosti so na drugi strani
ti in Krieziu sama proti golu; med njima je tekel z nekaj metri zaostanka Grosso. Zadostovalo bi, da bi Gaggioti podal tovarišu in gol bi se skuhan na krožniku ponudil Napo. liju. Vendar ne, žoga je ne preveč slučajno zašla prav nad noge Grossa.
Triestina ne more več. Igralci so utrujeni, malodušni, na. veličani, S tako ekipo se ne da narediti kdove kaj. V nedeljo ni bilo igralca, ki bi vsaj delno prekašal slabo druščino, razen vratarja Cantonija, ki pa ni imel skoraj nobenega dela-Kljub rezervam in poškodbam je Napoli bil mnogo boljši nasprotnik. Ugajali so zlasti vratar Casari, vedno Siguren in do. bro plasiran, vsa obramba in half linija. Napad se ni trudil.
Sodnik Righi iz Milana je bil nedovzeten za pravilo prednosti. Njega podobne st vari ne zanimajo. Žvižga; je obilno, ko je bilo in ko ni bilo treba; med drugim je tudi izključil' zaradi pretiranih ljubeznivosti Del Fratija in De Vita. m. v
REZULTATI:	Milan - Atalailta
3-3; Palermo-Fiorentina 1-0; La-zio-Como 2-0; Lucchese-Internazio. nale 3-2; Juventus-Genoa 4-1; Triestina - Napoli 1-1; Udinese-Roma 1-0; Padova-Novara 1-2; Sampdoria-Pro Patria 2-0; Bolo-gna-Torino 2-1.
LESTVICA: Milan točk 59, In-ter 55, Juventus 48, Lazio 44, Fio-rentina 42, Como 38, Napoli, Bologna 37, Udinese 34, Palermo, Novara 32, Atalanta 31, Sampdo-ria 29, Pro Patria 28, Padova, Torino, Triestina 27, Lucchese 28, Genova 24, Roma 23.
........ igrišča bile sedaj pogostejše.
pomišljanju z vso mogočo zdol-1 Najugodnejše morda lista v 35 gočasenostjo razmajal mrežo. I min,, ko sta prodirala Gaggiot-’ 1, 1, 1, 1, X, 2, 1, X, 1, 2, 1, 1, X
zmagala med mladinci Tamaro-Dagri s časom 2T”2, medi diletanti pa Apollonio-Brajnik pred parom Rinaldi-Sellier y času 3’20”8.
Izločilne dirke-mladinci; 1) Tamaro Lorenzo - Proleter v 8’58”3; 2) Apollonio Bruno -Proleter v 8:58”5.
Izločilne' dirke-diletanti:	l)
Colja Boris iz Trsta y 7’20”2; 2) Rinaldi Walter - Proleter v 7’21”1.
Ekipne zasledovalne dirke: 1) Ekipa Proleter (Sellier, Rinaldi, Grio in Gardcs) v času 6’46; 2) (Colja. Kuret, Fontana in Tutonej y 7'3”.
Ljubljančani boljši
Gojenci Fizkulturne šole iz Ljubljane so v nedeljo zvečer nastopili v Kopru proti ženski in moški košarkarski peterici domače Aurore.
V obeh srečanjih so bili Ljubljančani boljši in ,so tudi zasluženo zmagali. Rezultat ženske tekme je bil 27-11	(8-4).
Borbenejša je bila igra moških petoric, kljub temu da se je že Od vsega začetka videlo, da domačini niso kos gostom, ki so bili hitrejtji in iznajdljivejši. Vsi so bili dobri prav posebno so se izkazali Volkar, Atanasovski in Natek.
Rezultat moškega srečanja je bil 45-31 (18-8).
Postave ekip: Koper - ženske; Jaksetic (2), Paruta, Scher (3). Lonzar (1), Lonzar (3). Steffe (2), Favento, Zucca. Fiz. šola: Hruševac (11), Celešnik (10), Kave, Nestorova (2), Trkulja (4), Tomšič, Kosirnik in Benčič.
Aurora-moški:	Vascotto (4),
Derin (2), Agostini (7), Babic (10), Simeoni (8). Fiž. šola; Volkar (11), Atanasolski (10), Dimitrovski (6). Natek (.10), Levstek (2), Zupančič (6).
PNS
Predprvenstvena košarka
K.K. Trst-Polet 80:55 (40:26) Preti mladim fantom Poleta iz kušenejše moštvo Košarka, kluba ni imelo pretežkega dčla. Med zmagovalci sta Izstopala Bese# in Zlaivar, pri Poletu pa Švara. Vouk. predvsem pa nenavadno talentirani Mirko Pavlovič, ki nas bo, ob vestnem, pripravljanju seveda, v nekaj letih prisilil, da napišemo o njem marsikaetro besedb.
Delise - Sv. Križ 43:30 (21:19) Istrsko meštvo je bilo dobro, zlasti je vredno hvale precizno streljanje na koš. Sv. Križ, kljub odličnemu Maganji, ni imal večjega uspeha.
Bazoviški vratar na delu
Prvomajski pokal
Mezgec - Zarja 6:1 (2:1) Mezgec je ime) razmeroma lahko delo proti Zarji in čeprav njegov napadi ni bil v posebni formi, je vendar proti slabi o-brannbi s pomočjo dveh avtogolov in ene enajstmetrovke bil uspešen. Sodil je dobro Škerla,vaj.
Opčine - Sesljan 6:3 (4:3). Openci so posebno v drugem polčasu bili znatno boljši od mladih nasprotnikov m se jun m bilo treba posebno trudili za obe tački. Od vse enajsterice je najbolj ugajaJj obramba.	t
Sv. Ivan - Olimpija 1:1 (0:1). Olimpija je dala svoj gol že v tretji minuti a je poten: zagrešila to napako, da se je povlekla- v obrambo. Tako so v 31’ drugega polčasa igralci Sv. Ivana lahko izenačili in s tem postavili rezultat, ki odgo-varja igri.
V SABO
Benetke-Trst 5:3
V elegantnem salonu hotela Excelsior je bil v nedeljo povratni dvoboj med tržaškim ir.' -beneškim šahovskim klubom. Zmagali so gosti z rezultatom 5:3. Kot je znano se je končala v Benetkah prva tekma z enakim rezultatom v korist Tržačanov. Stanje je torej 8:8.
Edino zmago Tržačanov je iz-vojeval starši šahovski z.nar.-ec mojster dr. Daveglia, ki je v kratkem času odpravil močnega Benvenutija. Omeniti je ponovno dobro igro Filipoviča, Rezultati (prvoimenovani so Benečani): Szabadoš-Staldi 1:0, dr. Fletzer-dr.Berginc 1:0, Zo-petti-Spir.etti remi, Benvenuti-dr, Daveglia 0:1, dr. Miliani -de Alimonda 1:0. Gattoni-Fili-povič remi, dr. Polti-Traubner remi, dr. Roma-Bisiani remi. Skupno 5:3 v korist Benetk.
KINO
v TB6TI'
Rossetti. 16.30:	**
zori« A. Tofld, E. P rj|iajajo» Excelsior. 16.00: ((Naši prihajaj W. Cf.iari, M. R‘^-	de-
Nazionale. 15.45: <!£)u ,Hmar, kleta«, W. Forst, D. K ' Arcobaieno. 16.00: «Romantika*,
A. Nazzari, F. Franco.
Fenice. 16.30:	((Zastrupljen« P“-
ščice«, F. Tuck^-^.' JjSm he-
Filodrammatico.	F.
lo vrtnico« R. Mitchum, Domergue.	_,„„anie	v M«
Aiabarda. 15.00: «Letoy Massgr.
hiki». W. Pidgeon. 1. ‘Mass ^^ Aimonia. 15.30: «Otok slave«,
Donley. B:	pešeeni	r°w’
Garibaldi. 15.30. «Pescei
B. Lamaster.	/\Wno». Ideale. 16.00: «Pr'P^°rič^ dnev* Jmpero. 16.00: «SobanOri
ni-k», P. Goddard. Aupry, S-Italia. 16: «Manon» C. 1 Reggiani. .	v	Amelil1"
Kino ob morju. l6 00Da«yieux. „
Savo«*!*®’ ^ b° ^
ViatotoOO: »NajhujSi
vittorio Veneto^ 16 °0: Azzurrol^ifi.OO: ^Tretji mož«.
Cotten, A. Valil.	vsi	mo*
Bf«»! G.'Rotenscm^a,,
M
vara«.	..obcestni	^
Novo Cine. 16.00. «unce
pa rji«.
RADIO
JlI(J«SLOVAS»s®
CONE 7*®
TOREK 22.5.51-
Oddaja v slovenščin«1- ^ 13.45 Vesele
Skladbe za g°d.al2^ Lnes; l4', 14.30 Od včeraj do da s]aVi-_ Slovenske narodne ca Bat.stuta in -Vuka Hm« l8, 5 18.00 Igrajo godbe na P> ■ MaurlC' Kulturni pregled.	g0o, pl
Ravel: Moja mati „e; 20-0“ san spored lahke g} oPera„a Georg Bizet: «Cafi?y"S'jn 4 dejanjih, nato laP.KaMa]3 glasba; 22.45 Mozart. M K0 „oč.
fonična glasba; J«-* zz0; jjhj problemi. 13.20 IvAeTfngfag
glasba: 23.10 Giasba za i.
Oddaja v itahjans ^ g,ni>
 ---------
((Carmen opera v 4 'de'iainasba-Mozart: mala močna
s love*	ref;
6.10-7.00 Pisan	jn	“Sa
12.00 Slovenska nar°d^,a glajft, na glasba. 12.40 Zaba
13.10 Lahek orkestralni jMjr
14.00 Z mikrofonom sr j„ra 8
n ja in dogodkov. .15.1 KeStrS, ry James s svo]imnSnovnei p
15.30 Šolska ura za o»° l7,i0
17.30 Marjan Lipovšek- u m del Andersena. I8-0*?,,,7urni poslušajte! 18.40
gled. 19.00 Veder P gl koncert. 19.45 Zabav^
koncert. 19.45	Zaoa*-1--^, 22-g.
20.00 Simfonični konvjj,e j. Plesni zvoki. 23.15 Sk,a za žen in. J. Christiana Bacns
balo.	M
TRST U'Kaj. S
11.30 Za vsakega hegddy'go*
Novi svet. 12.10 Pojeta	f,
son in An Jamison- „#«30 vvard Barlovv in n-J« ap. Le
13.00 Glasba po Alas [Plesna glasba. 18-00 “
te. 18.15 Mendelssr a molu, op. 64. 16'
rike. 18.15 Mendel^ohO^rm3^ i4. lo.j* _ ;pl * ,;a.
mica -ije in .
10.30 <
20.45 Vesela glasba.
v a molu, op. 64. ‘"'n-njel V.ie. Suita iz »Vrag in_ nripov 20.^ sVet
ster». 19.00 Mamica P^-jtj
19.15 Operne arije
Pestra glasba. 20 30	^3,
Elasba'etiw e,S "■ Sto
mladini
22,00 Saint Saens:
3. 22.27 Veseli ritni-vel: Španska rapsodij*-^ ^ spighi:	Rimski vodnj .
Polnočna glasba.
TRST »• l2oo 1°.
7.45 Jutranja	O	^Li-
je Teddy Reno. l2AiaVfli .Dš Peter Yorke. 13.25 an. *. 30 sovi. 14.00 Tretja «,Ke. ^ Ritmi latinske . Atn oV o ^ Gino Filippini m nJ,n uP?sar-ster. 14.53 Plastična l.iajoča umetnost. I6:, 45 SP^{0-ska dirka .v Italiji- L-. nb^or-BBC. 18.05 Roberta P11 pOgo' e. nu. 18.25 Stari Trst,c ‘g3vil!_ 18.35 Orkester P- Z; 0y.
19:35 Orkester pes*".'-
unija. 1SST jSSS^fejfi Beethoven: SimfomJ3 sirli, 4 .j-21.45 Slavni pevci ee^anifflv
Komorna glasba. sli. 23.30 Plesna
Nemčija, Poljska-
Belgija in Švedska v tret^c
BERLIN, 21.
v
singiu mc-d Nev;dl)°	ŠfJ-
je Von C ranim	^
ca Ulricha s 6:4.;6-1.^
-šena
sk,a ie na ta način
' a-linega tekm^ _A , . POLJSKA AS L.jA-JUZNA a;«	5:»
'KDSKA - AVSTR ... BELGIJA - BGIP*
I^iim iiiiHiiiniimii 11111111 imunim i iiiimmmiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiHimminiinimiiuiniiiuiiiiiiiiuuiiimuiiuiiiimiiuimiiniiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiuiiuiuiuiu mini i n n i n 11 m i n 1111 n i u 1111111 um»»*»i n umi»n i u U u n 111111 m i n i m 11 n 1111 n n 11 n im Mimmmnmminiiniiiiiiiuiuiiiiimmiiimnmiiimuninuniiiiiiijiimuninninnimiiinuuiiuiiiiiu n iinuiminiui m iiiniini mi miinuil!.
do&i&pa vAiaJia, \fjpe{ka
flll-PELl u daeUMti uAf hi 160.
/aJLOSCA/
P8BVU118L F K O E.	OB. EUAfc BBAOAfi
I LIINTKIKAI, 1» K.	K O B E K T H L A V A T \
Oficirji so hodili skozi kavarno. V kavarni so pili z gospodičnami, izbranimi za oficirje, vino ali likerje. Vse drugo se je dogajalo zgoraj v sobicah, kjer se je valjal na divanu v eni izmed njih, polni stenic, poročnik Dub kar v spodnjih hlačah, medtem ko mu je gospodična Eli pripovedovala izmišljeno tragedijo svojega življenja, češ da je bil njen oče tovarnar, ona pa profesorica na liceju v Pesti in da je tole storila iz nesrečne ljubezni.
Zadaj za poročnikom Dubom je stala na mizici steklenica slivovke ln kozarčki. Ker je bila steklenica na pol prazna, Ela in poročnik Dub pa sta že zmedeno govorila, je bilo jasno, da poročnik Dub nič ne prenese. Iz njegovih besed je bilo videti, da se mu je v glavi že vse pomešalo in da ima Elo za svojega slugo Kumerta; tako jo je tudi ogovarjal in grozil domnevnemu Kunertu po svoji navadi: «Kunert, Kunert, ti beštija, ko me boš spoznal z moje slabe plati...»
Svejk bi bil moral izkusiti vse to, kar so vsi drugi vojaki, ki so hodili odzadaj, toda vljudno se je iztrgal neki osrajčeni
deklici; na njeno vpitje je’ prihitela poljska madam, ki se je Svejku predrzno zlagala, da tam nimajo nobenega gospoda lajtnamta.
«Preveč nikar ne rjovite name, milostljiva gospa«, se je prijazno smehljal Svejk, «sicer jo dobite po gobcu. Pri nas so nekoč v Platnarski ulici premlatili neko madam tako, da je omedlela. Tam je namreč sin iskal svojega očeta, nekega Voni-dračka, trgovca s pnevmatikami. Tista madam se je pisala Krovanova; ko so jo na reševalni postaji obudili k zavesti in jo vprašali po imenu, je začela jecljati nekaj, kar se je začenjalo s ,h’. In katero je vaše cenjeno ime?«
Častivredna matrona je začela kričati, ko jo je Svejk po teh besedah odrinil in korakal po lesenih stopnicah v prvo nadstropje.
Za Svejkom je skočil sam lastnik bordela, neki obubožan poljski plemič, in ga začel vleči za bluzo in kričal nanj po nemško, da gor vojaki ne smejo, ker jfe tam za gospode oficirje, za vojake pa je spodaj.
Svejk ga je opozoril, da prihaja v interesu cele armade, da išče nekega gospoda poročnika, brez katerega armada ne sme na bojišče. In ker je bil poljski gospod čedalje bolj na-padljiv, ga je Svejk pahnil po stopnicah dol in je zgoraj pregledoval prostore. Prepričal se je, da so vse sobice prazne; šele ko je prav na koncu hodnika potrkal, prijel za kljuko in na pol odprl vrata, je Ela zacvilila: «Besetzt»,’ takoj nato pa je zaslišal globoki glas poročnika Duba, ki je menda mislil, da je še v svoji sobi v taborišču: «Herein!»**
		
Zasedeno«.
Noter!
Svejk je vstopil, šel k divanu in javil poročniku .j »Pokorno javljam, gospod poročnik, da se morate °,0 kakor vidite zapisano na temle listku, takoj priti v jašnico v gimnaziji; tam imamo veliko vojašty) posvet <Jit
Poročnik Dub ga je debelo pogledal, toda zav®c*eL!e vendarle ni tako natreskan. da bi ne spoznal Sv<~* t‘u; ^ mu je prišlo na misel, da mu Svejka pošiljajo k rapo je rekel: «Brž bom s teboj opravil, Svejk. Bos videl se bo — s teboj izteklo...»	.
«Kunert», je zaklical na Elo, »nalij — mi — Se en°' tfo
Napil se je, raztrgal pismeni ukaz in se srneh1^( sino ^ - opravičilo? Pri - nas opravičilo - ne velja. j;jeli ".
— ne pa — v šoli. Torej — so ~ te __ jjlofu j
prem»f
pri vojakih a*o v ouu. iuicj ««	».«
bordelu? Stopi — k meni — Svejk — bliže dani
— Katerega — leta — je — Filip — Macedonski
— Rimljane, tega ti — ne veš — ti — žrebe!»
res« — ue ves — «1	   rnSttO	15
«Pokorno javljam, gospod lajtnant», je neiz^ se ljeval Svejk, «to je najvišje povelje iz brigade, be;prehu11 gospodje častniki obleči ter iti na bataljonske .ji0, K*
Padni	bO	.	M
mi namreč gremo v ofenzivo in šele sedaj se bo kompanija zgrabi spredaj, od strani ali 00
Mis
gospod lajtnant, da imate pri tem tudi vi kaj S”r0-niKa Tele diplomatične besede so nekoliko oživili Pv0jašnic'’ tako da se je začel zavedati, da vendarle ni iz previdnosti je Se vprašal: «Kje sem?»
* Razgovor, posvetovanja.
•(N<tdd
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod *5^emSjceg* 1
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št, 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA	.------------ . .	-	   ,------ inozeno-—„
št 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno- | poStni tekoči ra6un za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega	inoz	0	%.
Odg urednik STANISLAV^R^Nk^—^nska*Težaški'tisk^arskf"zavod.S —Spodruž.: Gorfca, Ul° S^PeUico6LIL,^ef. Th32P-° Koper,'Ul. Battlsti 301a-I, Tel 70. | Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska^ ^