353. številka. Trst, v nedeljo 24. decembra 1905. Tečaj XXX, mr IrhAjA mkl d«. -wm Tudi 06 nedeljah in praznikih ob 6. ari, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, PMMitM UerUke se proiajaj« po » (6 »totink), v mnogih tobaknrnah t Tr»to in okolici Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. * eloTCu. Idriji, št. Petni. s*e*ani, Nabrežtni, Novem- tueftu itd. ■ ttala^ in naraebe sprejema uprava lista Edinost", al. Oiurgriu «>alatti it. 1*. — l radne nre od pop. do zrecer. — "'ene avid na skalovju trd, močen grad. imenovani Birath Arba (grad puščave>. Ko je živel David kralj, je bil ta grad njegova prva in najvažneja trdnjava, bil je zanj in za njegovo pleme dedni grad, tako, da se je že za kralja Davida koval denar s»' sliko velikega stolpa tega gradu.' Zob časa in zgodovinski viharji so p-stili svoje sledi tudi na tem gradu. Kraljestvo Davidovo je razpadlo — razpadel je tudi kraljevski dedni grad se svojim mogo< nim stolpom. Iz razvalin j3 štrlelo proti nebu le par obokov ; v celoti se je ohranila le votlina ob živi steni. Xa Davidovo pleme se prišli slabi časi, prišlo je siromaštvo in preganjanje — potomci najmogočnejšega izraelskega kralja so se razpršili na vse strani : od velikega bogastva jim je ostala žalostna razvalina dednega gradu, od velikih, sijajnih dvoran le mala, zaduhla votlina ob skaloviti pečini. Tuji kralji so prišli v de/.elo ; rimski državni orel je zasedel mesto Davidovega stolpa. Izvoljeni narod je moral tujincu plačevati davek — tujinec je zahteval ei«», da se mu zapišejo vsi Izraelovi potomci In hitela so Izraelova plemena, Izraelovi rodovi, Izraelove družine — vsaka v rojstno mesto svoje krvi, da se zapišejo, kakor je to zahteval ukaz rimskega cesarja Avgusta. Tudi jožet, tesar iz Xazareta, in zaročena mu nevesta Marija, hči Joahimova, sta šla na popisovanje. Ker sta bila kraljevega rodu Davidovega, sta morala iti v Betlehem. Javno prenočišče »Khanc šejka betlehemskega je bilo prenapolnjeno — da bi si poiskala kje drugod v Betlehemu prostora, nista imela s čim, ker sta bila vboga. Sta sta torej v votiino. ob pečini svojega razdejanega dednega gradu, da bi tam prenočila. O polunoči pa je navstala nenavadna svetloba. Videti je bilo svitlo pasmo, segajočo od zemlje do najviših zvezd na nebu. /areči nje žarki so padali izlasti na visoko, kvišku strlečo skalo na zahodni strani votline. Bilo je svitlo, kakor o poludne, da so se ljudje razločno videli drug drugega v lice. Ljudje so se začudeni povpraševali: -Kaj se je zgodilo? Kaj pomenja ta svitloba ? * * Svete listine nam govore o pastirjih, ki sg pasli svoje čede v okolici Betlehema, čudni so bili ti pastirji, tihi in prostodušni v prirodi, zaupni se svojimi živalimi, trdi pa in neizpr osni nasproti tujcu, teda» njem gospodarju rojstne zemlje njihove. PODLISTEK. Na vseh koncih in krajih. v. V najveći dvorani Evrope. Ako y- latinski Jupiter Pluviu«, ki je vladar letošnje jeleni, mislil, da me predene iz Benetek s periščem vode, ki je žnjo -►crupil siv« 'kameni istrski tlak na trgu Sv. Marka t*?r močil žnjo prep>tratno močvirnate lagune in ^lano motje, delal je račun brex moje štajarske vztrajnosti ! Pet dni in pet noči Je praznil olimpski vodovodnik svojo golido nad Benetkami, a jaz 6e nisem ganil z mesta, temveč sem vztrajal na istem trgu, kakor oni srednjeveški spokornik, ki je stal trideset let na neki sohi in sioer na jedni nogi ... I>a ! Vztrajnost — to je podedovano svojstvo mojega slovenje-štajer-s k e g a pokolenja, o čemer sem dobil nekoč laskajoče priznanje. Ko sem namreč pred nekolikimi leti ondu pod goriškim Cavnom oblegal trdnjavo trmoglavosti nekega »Ajdovca«, ne da bi jo bil hkrati naskočil z vso junaško silo, me je pokaral jeden naših najradi-kalnejših narodnih prvoboriteljev: Svetovni dogodki jih niso zanimali prav nič. Herod, od Rimcev usiljeni jim kralj, e zidal palače, zbiral vojake in hodili mimo njih na vojaške pohode. Ali, kaj je bilo njim mari vse to ? ! Culi so glas bojne trombe, gledali so vojaška krdela, na rimske legijone ; videli so rimske tarče, ščite in sulice, opazovali so zlate rimske orle — ali kaj je bilo vse to proti divni starini njihovi ? ! Bili so priprosti, ali čuvali so šege svojih očetov, znali so vse vkaze in pred pise svoje vere — srcu so nosili neugasno ljubezen do svoje rojstne grude in svojega hrama božjega v Jeruzalemu. Pasli so svoje črede in se razgovar-jali. Dan se je nagnil. Utrujeni po celodnevni hoji so prignali zvečer svoje črede v obzidano ogrado »marah«. kjer so zakurili veHk ogenj in si pripravljali večerjo. Po večerji so polegli in zaspali — prej pa so se zmenili za stražo : eni do polu noči, drugi popolunoči. Napočila je polunoč. Pastir, ki je čuval prvo stražo do polunoči, se je pripravljal na počitek. Ali glej ! na nebu je navstala čudna, nežna svitloba — že nastaja blesk, kakor mesečina — ej, že je razsvetljeno vse nebo. Pastir se je stresel. Svitloba je naraščala vedno veča — vse je videti — vse po ogradi, vse okoli ognja, vso dolino, vse črede. Zvezde so izginile, svitlo je, kakor o poludne. Zbudili so se vsi pastirji, zbudile se črede, vse je opazovalo čudovito svitlobo. Pastirji so bili prestrašeni. Cuj glas od zgoraj. Krilatec božji govori : »Ne bojte se ! Prinašam vam veselo novico !« In dogodil se je najvažnejši dogodek v svetovni zgodovini. Svete listine so ga zabeležile priprostim sicer, ali veledostoj-nim načinom tako-le : »Devica je porodila svojega Prvorojenca, povila gaje u plenice in položila v jasli!« Svete listine nam pripovedujejo nadalje, kako so pastirji videli trume angelov, pevajočih : „Slava v višnjih Bogu, zemlji mir, ljudem b 1 a-govolj enj a". Pastirji so hiteli v Betlehem, v Davidovo votlino, kjer so se poklonili novorojenemu Mesij i. Potem so se vrnili veseli in srečni k svojim čredam. * * * Vzdignimo se od betlehemske votline kvišku k nevenljivim idealom — vzdignimo se od temnega hleva Davidovih razvalin tja v višave večne svitlobe. Stoletja in stoletja ginevajo tam, kakor kratki tre-notki. Usodam narodov se tam postavljajo temelji, ruši pa se tudi najveća moč mogotcev. Glej: 1450 let stare listine židovskih plemen so uničene v malih letih. Kdo naj se zdaj hvali, da vodi svoje pleme od Daviva kralja ? Narodi, vladarske dinastije, družinska plemena — koliko časa traja vse to ? ! Hočeš li to umeti, ne sodi svetovnih dogodkov po svojih željah, po svoji domišljiji, po hipnih utiskih in po predsodkih. Osvobodi se vsega tega, potem pa le žilavo na delo, da zadostiš svojemu poklicu, svoji nalogi! Ali ne čuješ glasu novorojenega Krista iz betlehemske pečine, ki ob vsej bedi zaduhle votline razliva toliko svitlobo, tolik čar po vsej okolici ?!...... Lepe so bile nekdaj slovenske dežele. Nekdaj — ko je bil Slovenec svoj gospodar pod svojo streho. Takrat so imeli Slovenci svoje zakone, svoje župane, svoje care. Vse javno življenje se je vršilo na podlagi slovenskih šeg. Tudi v hramu božjem se je razlegala samo slovenska beseda, tudi svete listine so bile pisane na slovenskem jeziku. Ali tujci so napali naše zemlje — od juga »Kaj pa mečkate toliko časa? Taka-le trdnjavica se vzame z — jednim nasko kom !« Kaj hočete ! Mi »Štajarca« smo — počasni!, sem se opravičeval pohlevno. »...A vztrajni — o tem ste živ dokaz ravno vi, žilavi Samoskok !« je pri-dodal vzorni naš radi kaleč ter mi pomagal strmoglaviti utrdl>o dotičnega obleganea. Pohvaljena moja vztrajnost pa - ni po godu nekaterim mojim »rojakom« v »ožji domovini«, da ne govorim o koristolovnih tekmovalcih v poskakovanju križem domovine.... Predolgo jim menda živim in sem jim na potu v svobodnem tekanju — s •trebuhom za kruhom ! In ker me ne morejo spraviti — živega pod zemljo, ubili bi me radi — duševno, češ : »Samoskok je opešal na duhu ter je zrel za upokojitev itd., kakor je sploh hvale vreden običaj v Slovencih, kadar se hočejo iznebiti kakšnega nebodigatreba sitneža a la — Stritar, Gre-garčlč, Aškerc! In glejte — to m« je napotilo — čez mejo domovine, da odnesem osivelo s ojo glavo grdogledim ravistnežem iz-pred vida.... Kakor sem rekel: vztrajal sem tudi j zdaj, tu v Benetkah, ko sem ae pripravljal I pet dni in pet n<»či za vzlet [10 v Mm itali- Latini, od severa Nemci, od iztoka Ma-djari in Turki. Naši pradedje niso mogli vkljub svojemu velikemu junaštvu zastaviti poti silovitim tujcem. Pograbili so naše zemlje, porušili so naše tabore in stolpe, iz javnosti so spodili naše zakone, naše običaje, naše svete listine. Izginili so naši cari, pusti so ostali naši hrami, ves narod je čutil na sebi suženjske spone. Po naših hribih in gričih so se jeli vzdi-govati močni gradovi tujih knezov in grofov. Po deželi so odmevale sovražne bojne trombe, nasproti golorokemu Slovencu so stala oborožena sovražna krdela. In tako traja dalje do današnjega dne. mnogokrat prihaja še hujša stiska.... takrat, ko se domači sinovi stav-Ijajo v službo raznih sovragov in jim pomagajo daviti slovensko kri. Izmučeni slovenski narod išče prostora za svoje življenje. Trka na vrata sijajnih palač zemeljskih mogotcev: ni prostora! Trka na vrata uradov in pisar-nic: a i prostora! Trka na vrata človekoljubov in zakonodajalcev: ni prostora! Drugi so zasedli naše sedeže, s tujci so se napolnila naša mesta. Za Slovence ni več prostora. In vendar mora biti tudi za nas še kakov kraj. In je!... da, stokrat pravim, da je. Sveta rodbina je našla prenočišča v razvalinah svojega dednega gradu, v pečini, zadnjem ostanku nekdaj mogočnega Davidovega stolpa. Betlehemski meščanje je niso hoteli vsprejeti, vsprejela jo je bedna votlina razpadlega dednega gradu. Tudi mi iščemo zastonj prostora slovenskim težnjam, slovenskim terjatvam, slovenskim pravicam. Mogotci nam zapirajo svoje palače, javni uradi nas nočejo spoznat1, v družabni javnosti nas nočejo vsprejeti. Kje so naše šole? Kje so naši uradi? Kje so naši hrami božji? In vendar ne obupujemo. Konečno smo spoznali, da imamo tudi mi svoj prostor — tam v kršni, nerazrušljivi pečini — med slovenskimi trpini, med delavci in težaki. Med njimi je navstalo novo slovensko živenje — med njimi je pa tudi dovolj moči, da vzbudč, da pozovejo na novo življenje vse, kar so nam uničili in razrušili sovražni tujci. I. učse je pojavila med slovenskimi trpini, taka luč, dajo ne ugasne zlobna človeška moč... Tržaški Slovenci žive na važni postojanki. Vsak dan gledajo na svoje oči važnih Jstvari, ki se dogajajo na slovenski zemlji. Cujejo bojne trombe prihajajočega tujca, vidijo velika krdela, cele legijone sovražnih napadovalcev, vidijo njih ščite, sulice; opazujejo bliščeče se tarče in druga svitla znamenja. Pa vse to jih ni zbegalo, vse to jih ni strlo. Proti sili tujčevi postavljajo svojo slovensko silo. Res je, kjer je rasla prej slovanska trta in figa, tam se zdaj vzdiguje cerkev novega sv. Antona ; kjer so bile rodovitne slovenske njive, tam v ulici sv. Frančiška, se vzdigujejo sedaj meščanske palače ; . . . tam ob obrežju morskem, kjer so se ustavljale nekdaj slovanske ladije, tam se vzdigujejo mogočni pomoli in stoje ponosni brodovi. A kaj je vse to proti žilavosti slovenskih Tržačanov ? Cerkev novega sv. Antona ne bi stala, ko jo ne bi ogrevalo slovensko petje in slovenska molitev .... Iz u!ice sv. Frančiška nam je prišla močna »Tržaška posojilnica in hranilnica« z našim carskim »Narodnim domom« .... Iz morskega obrežja nam je vzrasla »Jadranska banka«, ki nam v svojem času vzbudi naše brodovje. Luč se je pokazala med tržaškimi Slovenci . . . taka janskem »čevlju«; pardon ! hotel aem reči : poluotoku — cd obmejne rečice »Judrije« ti j a doli na vznožje ognjevitega Vezuva. Po cele ure Bem 90 izprehajal po prekrasnem trgu Sv. Marka ter se udajal slastnemu vživanju laškega »dolce far niente t« Trg Sv. Marka v Benetkah obsega 176 m dolžine in 57—82 m širine, torej vsega skupaj 10.032, oziroma 14.232» m. To je vsekako prostora v izobilju, da si človek pre-rahlja odrevenele kosti.... Morda zdaj pričakuje kdo, da bom opisoval ta sloveči trg Sv. Marka po dolgem in širokem ter našteval na drobno vse njegove znamenitosti in umetniške čudeže ? Kdor se je nadejal temu in jednakemu opisovanju, ta ne posna moje samoskocne trm« in nagajivosti ! Ne, gospoda moja ! Napotil sem se na — svoboden, samoizvoljen islet — preko domovinske meje, da se umaknem, vsaj za mesec dni, krajem in ljudem, ki sem jih že sit do grla in čez! Zdaj bi pa nmj zopet silil me J nje nazaj ter jim igral har-lekina ! Ne, ne! Šel sem na potovanje, da si odpočijem po dolgoletnih težavah in naporih ter da se razvedrim in okrepčam za staredni... Sicer pa e početka tudi tukaj nisem užival zaželjeae svobod« in potrebnega miru! luč, da je ne ugasne več nikaka sovražna sapa. In da so tržaški Slovenci taki . . . vse to so našli v razvalinah svoje starine, tam v nerazrušljivi pečini slovenskega poguma in slovenske moči .... med slovenskimi delavci in težaki. Luč se je pokazala po vsej Sloveniji. A ta luč gori povsodi, kjer stopa v veljavo slovenski kmet, delavec, težak. T o je naše življenje, to je naš Božič! In tak Božič voščimo vsem našim dobrim Slovencem! Pisma is Prage. (Izviren dopis). Dne 15. grndna 1905. {Dalje.) (Fr. K—vee.) vladna Izjava v poal&aski zbornici o volilni reformi ni bila ugodno vspre jtti v čeških krogih. S pritrjevanjem je vsprejeto samo rušenje volilnih knrij. Ali jedaakopravnoet, izražena v odstranitvi kurij, je naj veča ironija vspričo nejednakosti volilnih okrajev. OdloSilno mora biti število polnoletnih državljanov, kar edino bi bilo pravično ; ali odločilen bo — kapitalizem. Bogati okraji n. pr. bodo s 20.000 prebivalcev volili 1 poslanca ravno tako kakor bodo revni okraji se 60.0000 prebivalcev volili enega poslanca. Obziri na kapital in davek imenujem naprosto nejednakost volitev. In ta ima biti ohranjena ! Seveda je očividno, da ae to zgodi samo nemški nadvladi na ljubo. Žalostno .dovol;, da dr. AJler sogla-šoje s to volilno nejednakostjo, kajti taka volilna geometrija 1 i se mogla maščevati nad vsem delavstvom, nad sccjalistiČnim pa Še posebej. Vlada zamore namreS to volilno geometrijo izkoristiti v prcspeh nemško nacionalnega delavstva proti resnično soeija-li&tičaemu delavstvu. Dunajski soc. demokratični voditelji ne govore resnice svojim so-niiljeaikom, ako pravijo da v tem trenotku ni možno niSesar drozega doaeči. Gotovo je, da as svojo mlačno in rokovičarako taktiko ne bi bil dosegel dr. Adler niti tega, kar so doslegli socijalisti češki ! Odločnost delavstva je preko glav dunajskih salonskih so* cijalistov dosegla vee, kar se je doseglo, in doseže vse, ako ostanejo delavci neomahljivi brez ozira na ulirt-nemško komando dunajskih vod teljev. G-oapod dr. Adler je se svojim izgovorom, da se potreba pametno zadovoljiti s tem, kar je danes edino dosegljivo, ustrezal le svojemu nemškemu srcu. So pa še drugi vzroki, radi katerih se obe 5eški demokratični stranki, — socijaliitična kakor narodna — protivijo, taki vo ilni 'reformi, kakor jo zamišlja gospod GauUch. To je z^ht&va po dolgotrajnem stalnem prebi* vaaju na jednem kraja, katero sahtevo misli g. Gautsch spojiti z volilno reformo. Taka vcMna reforma pa bi pripravila tiBoSe in tiso&e dunajskih Čehov ob njih volilno pra-vicj. In tako indastrijelno delavstvo v obče, ne izvz?mŠi nemškega. Nadaljni Gautschev načrt, da cbSna volilna pravica ne bo ob* segala deželnih zborov, je pa našel pri vseh čeških strankah odloSen odpor. Z jedno besedo : vlada je zmrcvarila volilno pravic 3 tako, jo c bdala s tolikimi klavzulami, da bi parlament na videz postal demokratičen, v resnici pa bi ee vzlržala central zem in hegemonija nemška. Temu ae seveda upira ves Saški narod, od delavca do mešfiana, kajti : kaj bi enačila takšni volilna ref.rma ? ! Da b: N»m:c igral v parlamentu zopet ulogo gospode, Slovani pa bi bili oai zapostavljeni »g Btje« parlamenta, kekor so sedaj ! Veliki boji bodo še za volilno reformo. Fevdalci bodo napenjeli vse moSi, da ae jih ne vrše iz poslanske sbora'ce, dati ako se t) tuli zgodi, jim ostaja še gospodska zbor-n ca. V čeških krogih se širi vest, da imajo fevdalci namea zru'i'i volilno rt formo ter Komaj sem ae prikazal izza hotelovih vrat, zvenelo mi je z desne plati, s kanalu hripavo kričanje usiljivih gondolijerjev : »Si* gnore ! Gondola, gondola !« In prišedšega na trg Sv. Marka obsula me je tolpa nadležnih »ciceronov«, ki so mi ponujali svoje spremstvo, z raznimi »<|Uidami« v roki. Najbolj sitni pa so v novejši dobi postali — prodajalci »razglednicc, ki jih kar mrgoli na vseh koncih in krajih, bod si na uličnih voglih, pred vhodih v cerkve, ali pa (ne bodi grdo rečeno)- ob javnih straniščih. To vam je prava pravcata egiptovska nadlega ! Ko sem 1. 1894. prvič prišel v Benetke, spomnil sem se sredstva, ki mi ga je nasve-tovala moja Samoskoklja, kako se človek najlaglje odkrižava nadležnih beračev ih sitnih ciceronov, namreč : motanje. Šel sem na trgu Sv. Marka pred »Ca f f & Qua dri« ter čital Vaš list, ki sem ga bil prinesel seboj iz Trsta, in sicer držeči ga v rokah tako, da se mu je videl naslov. Tu so prihajali poklicani ia diplomirani sprevodniki drug za drugim kar zdržem k ter se mi ponujali v različnih jezikih. »Signore ! Coaaanda un eieerone *?« v prs šal me je prvi. ponuditi delavstvu kompromis : v smislu, da kunje ostanejo, pe'a kurija pa se pomnoži in bi bili izloženi iz nje tisti vol.lci ki že volijo v mestnih, obrtniških in dr. kurijah. S tem bi pripadlo delavstvu vseh 72 mandatov pete bunje, ker bi bilo ono v kuriji edino volilstvo. Brezdvomno je, da zavedno delavstvo odloSno zavrne ta nedostojni kom-promii 5e tudi bi morda katari nemški socialistični oporluaist hotel privoliti venj. Zavarovanje mandatov vsem nemškim voditeljem na ta način bi ne spremenilo ničesar na ponižujočem fjktu, da na temelju kompromisa ne bi delavski za3topaiki zavzemali več nego l/s psrlatceata, nejednakost političnih pravic pa bi bila zopet utrjena na desetletje. Kri/a v Italiji. »Agr&mer Tagblattu« p šaio iz Trsta : Ministeratvo Fortis je torej padlo. V Beji zbornice poslancev minoie nedelje so mu Bicer 253 g'aaovi proti 190 votirali zaupanje, ali zavrgli eo z 293 glasovi proti 135 njega dogovor s Špansko glede carine na vino, takoimenovam modus vivendi. Vspeli glasovanja je bil vsprejet od zbornice z leJenim molkom. Zavedali so se dalekesežnoati tega glasovanja. Ne mojfetsrski govor finančnega ministra Mdjorana, mladega, visokonaobra-ženega in simpatičnega moža, in tudi ne nastop ministerskega predsednika Fortisa, tega prvega debaterja v italijanskem parla ■ mentu, nista mogla odvrniti fakturna. Mini-Bterst^o je takoj pradložilo dsmisijo. S sedanjo zbornieD sla le dva ministra možua : Giolitti ali Fortip. Prvi s» odteza rešitvi železniškega vprašanja, ker ne bi hotel staviti v igro evoje popularnosti in se dala bolnega. Ali pa se bo mogel Fort s ločiti od svojih dosedanjih kolegov, ko je že tako daleč del žnjimi ? Vendar vdrujejo v novo ministerstvo Fortis. Zdi se pa, da stoji tudi vnanja politika Italije pred važnim mrmentom. Ako namreč Tittoni (dosedanji m nister za vnanje stvari pade), Ma začne močno majati italijanska zvestoba /do troeveze i a dela se na to z vel.kim pritiskom. Včeraj je ža krožila v Rimu neka dua^ska depeša, da se na dunajski borzi resno govori oavstrijki okupaciji sandžaka Novi Bazar. Vsa to, da bi storili Tittonija nemožnega. Carmen Sylva in_jugoslovanski književniki. Sestavil se je odbor, ki hoče izročiti »Album« v dar romunski kraljici, poznani v književnosti pod imenom Garmen Svlva. V ta namen je pozval odbor vse bolje Bve-tovne književnike, da bi kaj napisali za ta album. Tako so dobili ta poziv tudi nekateri književniki hrvatski, srbski in bolgarski. Nadejamo se, da kakor Slovani odklo-nejo ta poziv. Carmen Sylvia je poznana kakor buda germanizatorka na Balkanu. Nikdo ni bolj navdahnen germanieatorskim duhom, nego ona. Balkan je bil vedno — njene sladke nemške sanje. Poznano j», da ona vsikdar podpira vse, kar je za Drang nach Osten. Južno SlovanBtvo, ali prav za prav balkansko Slovanstvo ima v Carmen 8ylvi kralj c o — odkrito Nemko. Žal bi nam bilo, ako bi sav >Albumu«, > ki ga jej podarijo, nahajale le dve besedi bodi tudi jednega samega jugoslovanskega književnike. Praznina, kjer bi mdi biti jugoslovanski književniki, pa bi bila zaa-čilna. Po »Našjm Jedin tvu«. Domače vesti. Prihodnje izdanje »Edinosti« izide v sredo ajutraj ob navadni uri. dopisnikom. Za danain i list Ee nam je nagromedilo tolifco gradiva, da smo mc- Ker se mu nisem odzval, pristopil je drugi s praŠanjem : >Mein Ehr! Eine Zizeronc gefšilligV« Jaz sera zopet molčal, na kar je nastopil tretji, rekši: >Monsieur ! Se vous plait une Cicerone ?« In ker se nisem zmenil za njegovo ponudbo, zatrjeval mi je četrti, da zna : »English spocken !« Ker pa sem jaz le trdovratno molčal, menili so možje, da sem »sordo-muto« (gluhonem), nakar je opazil jeden iz-med njih moj časopis ter pričel slovkati njegov naslov: »E—d—i—n—o—s—t«. In ko so po dolgem ugibanju uganili in dognali : »questo xe sciavo«, poklical je nekdo iz-med njih na onem koncu trga stoječega moža : »Cio, Dalmato ! Vien qua! Parlighe nel tuo linguagio !« In zares je sloki mož stopil pred-me ter me ogovoril slovesno : »Gospodine ! Ako Vam trieba cicerona : ja du Vas pratiti na campanil Sv. Marka !« Tu me je posilil smeh in zavrnil sem mišičastega sina kršne Dalmacije z naslednjo kletvijo: »Hajdi k vragu Ti in Tvoj campanil !« (Z vrše t ©k pride). rali od lotiti sa prboJajo itsvilko ve8 sa ti-t^'< i« pripravljenih stvari. Mej temi islasti :aiere»anten dopis iz Zigrebs in oceno ssd-aje^a sjajno vspelega koncerna v »Slovanski čitalnici«. Prosim3 pctrpljenj«. Urad političnega društva »Eainost« Oj 15. t. m. naprej ima ta urad svoje prostore v »Delavskem ' podpornem drnitva« uL. Giorg o Ga'atti itev. 18. (Narodni dom). Ur=dn? ure eo vsaki delavnik od 5 do 7 are sveder. Ta (• \spreema člene za politiSso društvo »Edinost« ; istotako tudi člsnsrins ol udov tega društva. Podpisan: se obrača do vseh onih gospodov, ki niso ie plačali čleoarine za tekoče in sa leto 1904, nsj blagovolijo pr.neeti ali uposlati isto aa podp saaega, ki takoj izda dotičnikom pobotaiee. Po'itiČno društvo ima mnogo čleaov, kater h sedasji naslovi mu niso znani, kar oiemogoča pob raaje čienirine. Podp sini po redaje na pridobivanj u domovinske pravica in daja draga svsatu-vtloo potrebna navcd 1» ne-le členom političnega društva »Eliaofct«, ampak tudi rsvsej-i m slo;em naiega ljudstva sploh. Na pisma se bo cd -ovarjalo le, ako prosi'ei privedejo poitao znamko odgovor. Urad pol. druitva »Ediaoat«. Imenovanje t politični strdki. C. k. dta«*ta iki koneepiit dr. Oktavijaa baron Koffinger-Trebb:enau v Malen Loiiaju je imeaovsa okraja:m komisarjem. Pogreb Josipa Sedevčfča. Včeraj po-poludne ob 3. uri je bil pogreb pok. Joeipa Sedevčiča. Na čelu sprevoda je bila vojnika godba ia ttotaija vojakov, ki je izkazovala pokojaiku zadajo čast. Udaleiba na sprevodu je bila precejinje, posebno se je odlikovalo trtaszo-okol:čaasko učiteljatvo, ns čelu mu g. e. kr. okr. fto!. nedsornik. Žalujoče družina zahvaljuje ee imenovsnim in tovsriism pc-kojaikovim posebno ns pokloajenem vencu. Bog plati! Doslednost ižanskega starešinstva. Is Seiaae nam p iejo: Že nekaj dni ee opnia, da eedi v občinski pisarni seianeki mož, ki je ponevenl neko §v< to na ikodo te občine. Kakor čujem<~», ni ti moi ie imenovan defi aitivno zt tajnika, vendar ps mu je to mesto skoraj osigurano ! Slsvno atareš nstvo sežansko hoče na brž temu možu podeljenjem te »lulbe »kazati hvs eisost zs to, ds js dobilo vodstvo občias v svoje roke. Človek, ki no ra.no čuti, bi moral misliti, da ja kaj takega nencgoče in vendar je ta res. Ćojemo, da ho£»jo občiaarji, katerim je do časti in kor eti občine, vlož ti pritožno aa deželni odbor proti takemu postopanju občinskegs starešinstva, ter ne dvomimo, da mora deželni odbor ustreči pritožbi. S cer smo prepričani, da stori tudi e. kr. okrnjno glsvsrstvo v tam oziru svojo dolžnost kakor državna nadzorstvena oblast, ki ima tudi skrbeti za korist občiae. Prv! slovenski zobozdravnik ▼ Trstu. V Trstu »e je nastanil kakor zobozdravnik nai slov«nski rojak g. dr. Hinko D o 1 a n c. Svoj zobotdravaiftki atelije je otvoril v nlici Ponte roeeo it. 5 II. nadrtropje. — Novfga zdravnika priporočamo najtopleje tržaškim Siovaaom, knkor specijal:6ta v zobozdravn iki stroki, ki je dovršil svoje studije in prakso na Dunaju in v Berolinu. Vrhu tega je tudi naša rodoljuban dolžnoat, da povsodi podpiramo v prvi vrsti aašince, izlasti take, ki imajo poguma, da se posvetijo v našem me »tu ;zvrievanju poklica, ki je bil doeedaj v rokah drugoroicev. »škrata« je iaiila 51. itevilka, ki prinaša lepe slike. Med temi naelovna sliki: »Baron Gautsch in božični darovi za Slovence < pDtem »Konec demonstracije združenega brodovja proti Turčiji«, »Protekcija Japonske nad Korejo« in »štirje elementi (zrak)«. Škrat stane 10 st. Javen ljudski shod na Koatovelju za splošno in enako volilno pravico priredi jugoslovanska scc. dem. stranka v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 4. ari popoludne v tamošnjem »Nar. domu«. Poživljamo vse vaščane s Prošeka ?n Kontovelja, da se v obilem številu udeleže shoda, ki ima na dnevnem redu razpravo o postulatu, ki je vsžen za vas v Avstriji tlačene državljane. Šestdeseti civilni pogreb v Ricma-njih ! ! Pod tem naslovom piše pulski »Omnibns« : »Is Ricmanj javljajo, da so bili tam zadnje dni trije civilni pegrebi. Doeedaj, odkar vladajo tam abnormalai odnošaji, ja bilo tam 60 civilnih pogrebov. To neprijateljstvo oblasti proti slovenskemu jeziku prehaja ie v fanatizem. Raj • bi dopustili, da se narod po-turči, nego da bi mu dovo lili Boga moliti v • v o j • ■ j e-ciku. Sramota nad vse sramote !« Orjaška podzemeljska Jama »Dimnice« v Slivjah. Za to novo vatikansko jsmo, rsdi kstere je morala tržaika podružnica »Slov. plan. druitva« biti hud boj, izdelani eo že vsi potrebni načrti radi naprave vhoda. Odbor je storil kolikor je bilo možno, da je stvsr nstanko proučil, kar as mu js koasčno tudi posrečilo. To bo prvi vhod po aačinu najnovejše gradbe, kakor-šnega desedsj nima ie aobena jama. Vkljnb temu, da se je moralo aadaj plesati ia spuščati ss v jsmo po 40 m globokem, navpičnem rovu, kar moreta le pogum in čvrsta roka in noga, sa ja jama že jako obširno preiskala ; vsndsr ps raziskovanja v ajaj ia niso dovršena, radi jesera, ki ga dosadaj ai bilo možno obiti. Jako sanisaiv j« tudi po- jav, da ja bila voda v obeh podsassaljakih potokih, ki sta v jami, o aajveči poletni suši as isti stopinji, kakor v letošnji jeseni, ko ja več tednov neprestano deževalo. Kar sa v bliiini »Dimaic« aabsjs* druga jama, nazivana »Ponikve«, is katare se čaja vedno vslovito bnčanjs in v ksttrj rsdi voda in globočiae do eedsj ia ni doepels človeška noga, i a ki bi bila morda lahko v svssi s »Dimnicami«, podal se je te dni rsš ne umorni raziskovalec jam, član g. E g i d i j C a h tudi v to jamo, katera naporno ia saaimivo raz skavaaja opišemo v kratkem. Kan pejdeme Jntri ? Vse boda jatri poč.vslo, vsi bodo prsanovnli svati Božič ia na bo sloveasce ssbava v meetu. Ob takih pracnikih ostajajo aavsdao ljudje doma ia se zabavsjo v krogu svojih bliiajih. Ako pa vremenske razmere dopuščajo vsak rad nsprsvi popoludne dva ali tri koraka, tsko bi tudi priporočali naš1 mladini, ki isaa dobre aoge, aaj sa potrudi jutri do Kontovelja. To je priporočljivo pred vsem is zdrsvttvsnih ozirov, ker gibanja ia čisti zrsk naše okolica dobro uplivsti na naše tslo, in slednjič, ker je mnogo mestaih Slovanov, kateri aaio ss vedno slovensko okolico mslo ali aič aa posasjo in tajši grajajo ob prasni kik stolice po kavsrnah in gostilnah. Nsj pride torej, kdor le more, jntri na sbi-raliiče pevcev pred »Narodnim domom« ob 1 in tri četrt nri popoludnr. Od tukaj aas vopelje tramway do B^rkovelj in potem boaao v tri četrtih p rad vratmi našega Kon-toveljs, od koder ja razgled na mesto ia moije je saravnoet očarajoč. »Slov. pevsko društvo« in drogi islstaiki dobijo prostora v Krasni dvoraai, katero pripusti blagohotno sa to priliko bratsko druitvo »Daaica«. Seveda bs bo tu vriila pevska zabava in prijatelji petja bodo dobro doili ! Na svidenje! Dekliška šala EilsabetUče v Tonaaja priredi boiičaico dae 26. ia 27. t. m. in aa •JS. in 27. knkor je bilo jnvljeao v štev. 22 >Ediaoeti«. Tajni ladij i »Sv. Jarij« in »Ssige tvar«, ki sta ss vdeležili demoastrsoije siru ženega brodovja proti Turčiji, sts se v petek zvečer povrnili v Pulo. Im sianas. Danes: Adsm in Eva; ~ojadin; Dunja. — Jntri: Rojstvo Kristovo; Božidar ; Žarnica. — Temperatura včeraj: ob ari po-peludne -j- 7.5* Celaius. — včeraj: megleno in vlatno. Društvene vesti in zabave. »Beiičniea« v velikem, doslej aeas-vadnem slogu ss bo vršila danes ob 4. uri popoludns v veliki dvorsai »Narodnega doma«. S »delovali bodo otroci iz vseh drnžbinih zavodov. Božično drevo bo električno razsvetljeno. Program s« bo vriil točao. Zato se je cadajati, da aa v danes, daa 24. t a. ob 2. uri popoln mka vaja sa maiss sbor v prostorib »Tr- »ko inobraiavalaaca drnitva«, alies 8. a ie ni Ulo! — »Silvestro-vsga veier a« namreS, kekor bo letos, ko ga priredita skupno »Tržsiki Sukol« in »Drn-■nt Sno dmštvo« v veliki dvorani »Nsrod-aegs doms«. Program bo cbseasl.. ne, tega aa povemo ia ss dsaes. Le toliko bodi povedeno : imeniten bo ! 1 Plesni odsek pevekega druitva »Zarja« v Bojanu priredi v torek dne 26. t m. v »Konmmnem druitvu« v Rojsnu »plesni vsn?ek« od 8. do 12. ure svsisr. Darovi. Zrn dražbo sv. Cirila ln Hetod^a eo darovali Mohorja ni pri sv. Antonu novsm dosedsj ie 67 K. — G. Filip Knnte, bruanr v Bsnjsluki, js poslal 2 K ia sicer: eao sa podruiaieo sv. Cirila ia Metodija v Trstu, drugo pa aa družbo sv. C rila in Metodija ss Istro. Književnost m umetnost Na simfoaiinl konoert, ki ga priredi druitvo »Narodai dom« v Trstu dae 26. t m. ob 5. uri popoludae v gledslišSni dvorani »Narodaaga doms«, opozsrjamo is ea-krat slsvno občinstvo, toliko is mesta ssmsgs. kolikor is okolice. Glede aa velesanimiv vspored, ki sestaja is aajbolji.h skladb iskljuiao ruskih nnjugledaejih sklsdsteljev, asj nikdo, ki ljubi prskrssno milo slovsnsko glasbo, ne aamudi prilika udeležiti se koacerta. Zanimanje sa koaeert je selo iivshao, sato nsj ss veskdo, ki misli priti, prnvoissno pobrine za vstopnico. — Ker snins konoert že ob 5. uri popoludne in bo trajal k veSemu kaki dve uri, je to jako priliSno za vnsnje udeleinike, ki se po koncertu lahko priliSno zgodaj povrnejo domov. Vetopnice in sedeži so v predprodaji pri vrstsrju »Narodnegn doma«. A. ASkere: MnČeniki. (Slike is naše protirt-f irmscije.) V Ljubljani 1906. Založil L. Sehwsntner. Naslov kajige povi njeno vsebino: boj med slovenskimi lutrovci in pspeikim R mom nnm je nnslikal tukaj Aškerc v peaniisi obliki nn podlagi temeljitih sgodovinskih študij, pridnega raaiskavanja po arhivib. »Mufiemki« so assledaiki njegovega »Primoža Trubarja« (knkor je sledils v nsši zgodo iai r.formaciji protirtf jrmacijh) in v Prologu jih je ilustr -rsl pašnik s citatom is »Primeža Trubarja«: Pisen roj ! Tu plemiči in kralji, tam duhovniki prihajajo . . . ia slovenski kmetje v trumah goetih ns boj'Šftn š rnem vstajajo . . . Tu soborci tvoji, tam eovmgi . . . Dedov neših dramo gledam.... > Pradedje naši lutroveki so tof svobode to so naii mu*eaiki!« ki jim je posvstil Aškero najnovejši plod svoje muse. Ce postane pesnik zgodovinar in povrh ia teadenoijozen zgodovinar, je aarsvso, da spesni tudi marsikaj, kar je na ikodo njegovi muz1'. Tako so Ašktr5evi »Mučen ki« v umetniškem pogledu brei pomena, (saj pe7-nik gotovo tudi ni stremil za tem), n kakor zgodovineko-literarno delo eo za nas Slovence anameniti knjiga, ki je velezanimiva in ki aaelaži vse prizaanje. Pri|or<čiu:o »Mučenike« toplo nsšim izobraiencam ! t^azne Vesti. Krona kralja Oskarja. Norveški list »Morgsnbladst« je pri obi 1 nastopni zanimivi degodsk : Ko js novoizvoljeni kralj Hakoa prišel v Krietijsaijo, je na trgu Šakala velika množica naroda. Malo trenotkov prej, nego je sprevod imel dospeti na Oskarjev trg, se je asnsdoms s spomenike švedskega kralja Oskarja zrušila krona, padla aa tis ia se rssbils. V prvem hipa je med ljudstvom navatala tišias. Ts pojsv je v maožiei porodil rnzaih saisli. Todn brzo ss ja vee pomirilo in ko so opasili kraljevi eprevod, so se hitro pomirili. Dvn dni potem je bilo pri nekem ministru sbrnno veliko društvo ter se je živahno razpravljalo o navedenem dogodku. Nekrst je e stene pndln nn po i eliks kralja O^knrjn. 0 japonskem državniku markizu Ho pripovedujejo, da ailno rnd čita evropeke in nmeriške slovstvene proisvode, ne le knjige, nmpnk tudi issopise. Nemški, frnneoski, angleški in kitr.eki jesik mu teie tako gladko kekor ajegov materi ai jesik japoaski. Nsvsdil se je, kakor satijujejo, da iita na dan po iest ur. Žrtve razmeri Črtic*. JS'ap«ai 1. K*v«. „Minula je 2e sedma ura, a Še ga ni! Saj mi je vendar pisal, da pride na počitnice in da nas nocoj obišče.--Oh Janko, Janko! ko bi ti vedel, kako težko te pričakujem, bi se ne obotavljal. — Pritekel bi k njej, ki te tako srčno ljubi \n _ _ __L _ Ta je šepetala sama seboj B čeva Mimica ter zrla ob zaprtem oknu v ažurno, zvezdnato nebo. »Mimica ! le lepo vredi okoli drevesca ! „Nocoj nas obišče — saj veš — gospod R . . . . Mama preskrbi čaja, ti pa glej, da vrediš sobo, primerno nocojšnjemu večeru". „Papa, kaj ne veš, da nocoj nas obišče tudi M . .. . Janko ?* zaklicala je Mimica milim glaskom za očetom, odhajajočim v stransko sobo. Oče je pa, ne zmenivši se za hčerkine besede, izginil mej vrati. „Torej tudi R ... nas nocoj obišče ... Ta vsiljivi, antipatični človek — Italijan" .. je vzdihnila Mimica ter je skrbno, vendar pa nervozno popravljala svečice na božičnem drevescu. Drrrrin ... je zazvenel električni zvonček. »Janko! Vendar enkrat! Dolgo sem čakala hrepeneče." r - Srce jej je utripalo s podvojeno silo. — Vrata so se odprla___ osupnila je.... „Complimenti signorina, cocola mia ! „Dober večer gospod ! — »In v sobo je stopil mož, srednje rasti, črnih las in zvito-lesketajačih se očij. — „O che bello", je pohvalil drevesce ter skušal pogladiti Mamico po licu. — Ona pa se je odmaknila, pogledala prezirljivo . .. „Gospod, pojdite v jedilnico, tam Vas pričakujeta papa in mama". „Grazie, grazie! Le počakaj prezirljivka, videli bomo. če-gava bo zmaga 1" — je mrmral R.. . ter samozavestno potrkal na stranska vrata. „O, bona sera signor Francesco !" čuti je bilo pozdrav, in vrata su se zaprla-- »Priliznjenec ! . .. Nikjer nimam miru pred njim. — A mojim roditeljem je ljub —, oni ga obožavajo in vabijo na čaj . . . Kaj-li namerujejo ?!...! Ne, ne I Mraz me stresa .... Nocoj — sveta noč ! — Poslan je bil mir ljudem na zemljo, ki so blage volje .... Ali mene tare grozen nemir — črne slutnje — —--— Pol osmih, in njega še ni! Me-li vara ? Ne verujem« .. . Nekdo trka. — »Notri« ! »Janko« ! — »Mimica« !--Za trenutek sta bili združeni v objemu ljubeči srci... „Kako lepo si okitila drevesce" ! — »Da, Janko, ker sem vedela, da me obiščeš. — Misel moja je posvečena vsikđar tebi.. .« „K®do je v obiskih?« se je smejal toli sladko, da ga je ona pogledala očesom, ki je izražalo vso njeno ljubav. »Saj ga poznaš, oni R . . . . že nekaj časa sem zahaja v našo hišo. — Oh, jaz sem ga že tako sita«. — »R .... k vam v obiske ? !«--- Ćelo se mu je zmračilo, očesi sta mu nekam čudno zagoreli .... »Ta človek — moja nesreča ! = Skrunitelj nedolžnih src, morilec sreče, prava grešnik ! Don Juan-je v tej pošteni rodbini poštenjak, je hinavec, ki zna povijati svojo hlimbo v svileno-gladke fraze«. Janko je pograbil per6 in v Mimični spominski knjigi so bili v hipu zapisani stihi: Al' na me nikar ne pozabi, če ravno drug' ženin tvoj bo ! — — — „Mimica! Pridi no že enkrat k nam, čaj je Že hladen. — Spodobi se tudi, da delaš družbo našemu gostu gospodu R ....« začul se je Ženski glas mej vratimi su-sednje sobe. — »Takoj mama! Torej Janko, vstopiva !« »O, gospod M . . .. tudi vi tukaj ! Kako pa kaj na Dunaju, kaj ?» je pozdravil oče B . . ., vstopivšega Janketa. »He gospod B . . .., učimo se, rešujemo domovino, kritikujemo itd.« »Da, da, na Dunaju mora biti lepo«, se je vmešala mati B . . . . v pogovor — »moj stari vedno pravi, kako zabavno je tam — kako se že pravi — v »Rat-hauskeller-ju«. »O seveda, jako zabavno. Za poročene može je tam cerkev, za samce pa — gledališče«, je pripomnil Janko.1 »Signori ! Na čaj ne pozabimo«, je zaklical R . . . . »No pa res, trčimo na zdravje gosp. R . . . . in gosp. Jankota«, je pozval oče B . . . .« »In na zdravje gospice Mimice !« je pripomnil Janko .... Čaše so zažvenketale .... Mimici in Jankotu sta se v jela pogleda........ bolestna, polna hudih slutenj .... Janko seje poslovil — Mimiea ga je spremljala do vrat .... »Janko, dragi Janko! ostani mi zvest!« »Mimica ! Se-li spominjaš one zabave v Čitalnici? Čuj, od tedaj gospoduješ mojemu srcu» ! — Za hip sta se združila v tesen objem — — — potem pa ločila — za vselej .... * * * »Torej B . .. Čeva Mimica se moži!« „Da, Čula sem, neverjetno" .. »Ali resnica je.« — »Branila se je dolgo, ali tisti zviti! Italijan pridobil si je vso naklonjenost starih in — skoraj bi rekla — očaral tudi njo. — Saj jo vidiš, vedno sta skupaj in jezik jima teče, da je veselje". — »Vem, vem, saj že vse mesto govori o tem" .... „Kaj pa Janko, ali ga je tako hitro pozabila" ? „Kaj hočeš, on si zbere drugo tam gori na Dunaju, ona pa tudi ne more zbirati bog ve kaj ; saj veš, kako je dandanes težko .... Za vsako možitev zanimajoče se device so še dolgo opravljale, kritizirale, hvalile, predno so odložile „razpravo" na prihodnji dan. Na divanu v svoji sobici je sedela ter zrla v strop, zamišljena in nemo B . . . čeva Mimica. — »Šele deset mesecev je od onega večera, in taka sprememba ! ... Oh, Janko, saj ljubim le tebe, ali tvoja ne smem biti nikdar! — Pred očetom in materjo nisem imela miru. — In on ... R ... ima toli sladke, toli zapeljive besede .... Bila sem omamljena — — zavedena .... Sedaj moram biti njegova .... Saj tebe, Janko, nisem več vredna!"......Kakor vzdramljena iz sanj je planila kvišku . . . »Ha, ha! Kako lep, kako zapeljiv je italijanski jezik !« ... .« Na dan poroke došla je mej drugimi, tudi častitka z Dunaja : „Častitam I Pozabljeno, bodi, kar je bilo ?! Ne nikdar! — Ako moreš, spominjaj se kedaj brez solza na večer v Čitalnici in na ljubečega Te — Jankota". —-- Gospa Mimi R .... je bila navidezno srečna žena. — Soprog jo je znal prido- biti popolnoma na svojo stran, tako, d se je naposled popolnoma izneverila svojemu rodu in jeziku. — Za ptuje klasike in poete in za vse, kar je tujega, je bila polna hvale in svojo hčerko je vzgajala v strogo ptujem duhu. — Le tedaj, ko so jej nehote stopali pred oči trenutki iz dekliških let, ko je kakor deklamovalka in igralka nastopala na čitalniškem odru, zamislila se je globoko, ter je z žalno-do-nečim sopranom — kakor da se hoče naslajati na lepih spominih — zapela slovensko pesmico. — In ko se jej je ob taki priliki posili prikazal v duhu Jankov obraz, zbežala je v svoja sobo in se milo razjokala--— * * * V mali sobici predmestne kiše leži bolni Janko M . .. suplent državne realke. — 2e tretji mesec je, kar ga je kruta bolezen vrgla na postelj. — Stara ženica ga negujo skrbno in pazi na vsaki migljaj, da vstreza oslabelemu bolniku. „Teta, kako je zunaj ?" je vprašal slabotnim glasom Janko. — „Prav lep večer je. Povsodi se b!i-stijo božična drevesca in družine so zbrane ob jaslicah" — je odgovorila skrbno postrežljiva teta. — „Oh, sveti večer" ! Danes je sedem let ! ... . Ona je srečna, zdrava in se ne spominja nesrečnega in bolnega Jankota, čegar nesrečo je zakrivila. Hm, ... ona in drugi .... Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! O Bog ! podeli tudi meni mir ... ki že dolgo hrepenim po njem". „Janko, Janko ! ne muči se ! Ali ne veš, da ti to škoduje ? — Saj ozdraviš gotovo, in drugo leto se boš tudi ti veselil živ-ijenja ob božičnem drevescu. — Le potrpi, vse se obrne na dobro". „Dobro, dobro, ljuba teta! Hvala Bogu, da bode v kratkem boljše" .... Po bledem licu sta zdrknili svitli solzici .... in Janko je zatisnil trudni očesi — — — * * Pri R . . . . ih je veselo skakljala šestletna Natalijca, Mimična hčerka, okoli božičnih jaslic. — Nedolžno dete je zastavljalo mamici neštevilo naivnih vprašanj, ali Mimi je ni poslušala. Zrla je steklenimi očmi, zamišljena, nemo tja v „sveto noče. „Mamica, povej mi, čemu imaš to knjigo" ? Mimi se je vzdramila .... Spominska knjiga je zaprašena — — zapuščena! ... . ^Sedem let je od tedaj . . . toliko časa sem že hinavka, ker so tako hoteli..... Prevarile so me zapeljive sladke besede ... obljube .... Danes me zanemarja . . . mož moj ! . . . Bil sem po opravkih, . . . odgovarja osorno. Da, da, po opravkih in še kakšnih .... Gorjč da vem" . . . Odprla je knjigo in čitala zadnje v to knjigo pisane slovenske st'he : „Al' na me nikar ne pozabi — če ravno drug — —"-Knjiga jej je zdrknila iz rok . . . „Janko !" je zaklicala obupno in omahnila na divan — „Bona sera caro figlio" ! „O, complimenti papa, mama" ! „Prišla sva na čaj. saj veš, na sveti večer je to naša navada, da prihajamo v obiske". „Bravo bravo! ravno prav; včeraj sem dobil dobre kapljice. — Le potrpita, takoj se vrnem" — vsprejel je zet R .. . . svojega tasta in taščo B . . . . „No, vidiš«, je menila mati B..... svojemu možu, »kako dober zet je to! Pa se ga je ta neumnica tako branila in gledala za tistim M . . . ovim filozofom". — „E, kaj češ, mladost je norost; zato smo pa mi stari pametnejši, da ne dopuščamo otrokom, da bi delali, kar se jim poljublja", je odvrnil mož samozavestno. Oba sta pokašljala, češ: „Mi že vemo, kaj delamo !" . . . — „Eccola, to upam, bo dober po-žirek", se je pohvalil R . . . . „Barvo ima zelo lepo" je pripomnila tašča. »E, kaj barva! — duh, dnh, ta velja več, nego vse drugo« — je opazil oče B . . . »Bravo, tako je ! — Ali nekoga pogrešam !« — in stara seje ozirala po sobi. »Kje je pa Mimi nocoj in pa Natalijca?« »Jo že zopet boli glava, v postelji je; Natalijca se pa ne gane od nje, je odvrnil R . . .. slabo volj no. — »No, no! bo že boljše, ženskam pač vedno kaj manjka. . .« je posegel vmes oče B____! — Poskusimo no, to »božjo kapljico«, prav iskri se. — Pijmo na naše zdravje 1« Vsi so vskliknuli: »Eviva !!«.... In čaše so zažvenketale .... in pili so ... . m o-rilci sreče! — — —----- Komisar Reber. Božična povest Spisal Ivo TroŠt. Velik ni bil, raje bolj širok. Obraz ni kazal najmanjše posebnosti. Sive oči so zrle izpod sivih obrvi prav tako brezpomembno v svet, kakor je bil zares brezpomemben on sam, da-si je prišteval svoje življenje — on sam — svetovnim dogodkom. Na široko pristrižena in več nego do polovice osivela francozka brada je sve~ dočila radovednemu svetu, da je bil komisar Keber svoboden uradnik, ki si ni puščal usiljevati »uradnih cesarskih brad«* Nasprotniki so pa trdili, da ni imel niti tolike svobodomiselnosti, kolikor je je kazala njegova brada. Kdo naj razsodi ? Na Kebru je bilo itak malo originalnosti. In kdor pričakuje originalne povesti iz njegovega življenja, temeljitega »esseja« o njegovem psihičnem razvoju ali zanimivega životopisa, se prav tako moti, kakor vsak človek, ki išče zanimivosti tam, kj«r jih ni. Izkratka : bi! je prav navaden človek, rekli bi lahko celo —vsakdanji dolgočasne^ — filister. Božični večer je širil tajnostno svoja krila po božjem svetu. Iz nebes je priplaval angelj miru in voščil bednim Slovencem po vseh kronovinah : »Mir ljudem na zemlji!« Od vseh strani solnčnih in zasneženih, zelenih in ledenih je donelo v krepkih dur-akordih : »Mir na zemlji, mir ljudem, vsem zemljanom !« Mir Slovencem — bi bil smrt, poguba, propast !< Komisar Keber se je spri s svojo soprogo, raspodil družino brez posebnega vzroka, ker je zadel s kurjim očesom ob ogel mize, pa je zaloputnil vrata obednice in stopal naravnost v spalnico, kjer si je zapalil tobak. Prav zložno je puSil ob oknu ter zrl v mrzlo božično noč. Na krpi neba, ki ga je dosezalo oko skozi okno so migljale zvezde, a spodaj na ulici so goma-zili ljudje semintja, kakor v mravljišču. Vsakdo je hitel, kakor bi se bal, da mine Božič brez njega. Gospod Keber ni prižgal niti luči in le v spominu gledal jaslice, božična drevesa, kakor so jih prirejali nekdaj pri njem, ko so bili doma še otroci in še majhni. Tudi sam je v mladosti sestavljal različne skopine na mahovitem hribcu in se trudil — zastonj da bi sestavil kaj zanimivega. Saj se mu ni posrečilo niti v poznejem življenju. Zdelo se mu je sicer odraslemu, da bi mogel izumeti prav originalne jaslice, toda, tedaj je bil že — jurist .... Imeli so Kebrovi veče število otrok, ki so danes razkropljeni po vseh krajih naše ožje' in širje domovine. Doma je samo Še najmlajša hčerka Darinka. Pozneje so odslovili tudi posle ; sedaj imajo samo še »deklo za vse«. Keber je namreč skromen človek, skromen, kadar to trdi, in varčen, kadar hoče. Stara gospa mora sama opravljati razna dela, ki jih ne bi vsaka njena vrstnica. Strog soprog je gospod Keber in čeato godrnja v, siten . . . Pa še te dve lastnosti nista zanimivi na njem ; zanimiva je samo njegova smola v življenju. Pred sedmimi leti so ga vpokojili naslovom in penzijo c. k. višega komisarja na lastno proSnjo. Keber je namreč tedaj dovršil že v naprej določeno in tolikrat povdarjano Število službenih let, pa se je napotil v pokoi z gotovo nado, da ga bodo prosili predstojniki, naj že ostane ; pa ga niso, in zato ni ostal, ne morda zaradi jeze ali razočaranja. To je bil tudi vzrok, da je uvrstil svojo vpokojitev med najnovejše svetovne dogodke. Samega sebe je poslej družil prvim narodnim mučenikom, da-si je narod prav toliko poznal njegovo mučeništvo, kolikor komisar Keber krhrire, ki jih trpi narod. Vendar mu je bilo to hladilna olajšava. Poslej se je jezil samo še na zlobno usodo, ki je bil on njen najbolj zavrženi pastorek. Vse življenje mu je pričalo jasno in glasno: i) da ni popolnosti pod solncem, 2) da sta ga tako Žalost kakor veselje vselej našla nepripravljenega in 3) da ga je vsak važnejši dogodek dohitel v prepove-danom stadiju, kar pomenja u vsakdanjem narečju, da je bil ob takih prilikah — slučajno in nepričakovano in prav gotovo, če ne tisti dan, pa prejšnji večer »v ražcah« .... Zato pa njegovo življenje ni bilo zanimivo, temveč njegova smola. Ko mu je že dogorevalo v pipi, se je domislil, da je nocoj sveti večer. Spodobi se torej, da prižge vsaj luč v sobi. Res je storil to vsled častitljive navade in pa. da bi s tem dražil žeuo, ki je n:vjbrž mislila, da se staremu poleže jeza ter pride v obednico - - igrat c^omino. Zast onj, komisar Keber je prižgal luč, da bi lažje iskal in našel svetlih spominov v svojec, nad šestdesetletnem življenju. Zdelo se mu je, da jih brez luči ne najde nikdar in celo z lučjo težko. * * Ljudje so bili na ulici vedno bolj redki. Le še posamični pasanti so se tišče v dve gubi in tesno zaviti v havelok podvizali na gorko, nekateri tudi naravnost v cerkev, kamor so uprav vabili mestni zvonovi k polnočnici. Sveti večer je zakraljeval po mestu, svečanostni mir je naznanjal, da se začenja veliki spomin velikega dogodka, mejnik v zgodovini človeškega rodu. Nekako instinktivno je čutil to t udi gospod Keber. Toda njegovo samolj ubje je bilo toliko, da so se mu važnejši z deli dogodki v lastnem življenju, ki ni bil nikdar zadovoljen t njim. Ćesto je videl polno kupo blaženosti uprav dotikajoče ae njegovih ustnic, pa se mu je bliskoma umaknila v nedogled no daljavo. V tem hlastanju za srečo in--smolo v življenju so se vrstili njegovi dne vi. Sin boljšega posestnika »e je, ne brez nezgod in težav, preril v latinskih šolah do mature. Srčno se je veselil tren utka, ko stisne spri če velo zrelosti na prsa ter poreče »zbogom« vsem grškim in la tin-skim aoristom. Delal bi pa Rebra očit no krivico, kdor bi trdil, da je bil slab v jezikih. Ne ; učil se jih je in tudi naučil, ker ao se jih učili drugi, ker ni hotel ostati za njimi. Pa glej, slučaj ! Poslušal je dol? m dolgovezen govor načelnika. izpraSevalne v veliki dvorani vjjričo vseh pco-r. Več. nego preifeč se mu je zdelo teh opominov. Kajti Keber je komaj čakal in tudi drugi so čakali teije spričevala, nego duše v vicah rešitve. To je imelo biti za-nje usodno. Tedaj je stopil k njemu njegov najljubši profesor ter mu šepnil na uho: »Keber, prosim Vas, stopite za trenutek na kolodvor. Z dunajskim vlakom se pripelje moj prijatelj dr. M., Vam dobro znan. Recite mu, naj me počaka »pri solncu«. Storite mi to ljubav, prosim!« Odhitel je in opravil. Njegovi sošolci so strepetajočim srcem pričakovali poljuba ali udarca sreče : zrel — nezrel — in ga tudi dočakali. Tudi Keber je bil zrel, a veselega sporočila ni mogel slišati na kolodvor dunajskemu vlaku. Ko je pozneje doganjal pravoslovne nauke, ga je mikalo, da bi si pridobil častni naslov pravdarskega doktorja, toda njegov brat in njegov — mošnjiček sta bila drugačnih misli. Keber ni imel denarja za potrebne takse in brat mu ga ni hotel poslati, ker mu ga ni zaupal toliko. „Povsodi ista nezgoda", je ponavljal, wvedno-nepripravljen. Stavim, da stopim uepripravljen tudi po smrti pred sodnika". „Gotovo", so mu pritrjali prijatelji, „že druzega ne pozabiš doma svojo pipo". „Ali pa tobak, ha, ha !" Tudi iz one dobe, ko se je komisar Keber jasno in naj resneje ženil, se mu niso smehljali svetli opomini, še pozna leta mili znanci. Niti nocoj — sveti večer — sedem in šestdeset v dneh njegovega življenja, ga niso obsuli, niso šepetali ljubkih besed na njegova ušesa. Nemo je strmel za dimom, sukajočim se v zraku in vzrl tam — nekdanjo prevaro, ki jo je doživel takoj po poroki, ko mu je tašča izplačala prav toliko stotakov dote z ljubljeno hčerko, kolikor se je prej nadejal — tisočakov. To je pa bilo že tedaj — v idealnih časih — samo desetkrat manje. Kdo naj potem še dvomi, da mu je to skvarilo vse medene tedne in Še več mesecev mladega zakona. Toda Keber ni bil tedaj več mlad, marveč zrel možak, ki se je tolažil s tem, da je enaka usoda objela več njegovih znancev. Privadil se je slednjič sladko-grenke juhe svetega zakona z isto stoiško mirnostjo, k»kor se je na gimnaziji oprijel tujih jezikov zato. ker so isto nadlogo prenašali tudi drugi. Slabši od drugih ni maral biti Keber nikoli, boljši biti pa ni mogel — torej filister. Zato je potem vspeval med svetom. Imel je znancev obilo, prijateljev, kolikor je hotel. Sprijaznil se je slednjič celo s svojo taščo, ker so bila zanesljiva znamenja na obnebju rodbinske sreče, da prejme za to nagrado v podobi lepega števila svetlih krone — dedščine. Pot življenja se mu je začela polagoma uglajati in privadil bi se bil najbrž tudi neizogibni smoli, ko bi bila prenehala biti smola. Pojavilo se je zopet novo zlo, bre-zozirno in neodoljivo I razmeroma zadovoljen sam s seboj in z lastnim položajem se je začel lepo rediti. Prijatelji so mu zato prorokovali — srečno smrt vsled srčne kapi . . . To mu ni dajalo mirnega trenutka. Slednjič še nepričakovana vpokojitev. »Se smrt me zaloti nepripravljenega; boste videli«, je tožil ob polni kupici zbranim tovarišem. „Pipo zabiš gotovo na svetu". „In pa vse drugo, ha, ha !" je odgovarjal junak Keber, ki je Že davno odklonil junaško umreti, ker se je junaško borilo že toliko mož ob zvršetku svojega življenja na zemlji. Keber da bi bil vi-jema ? Nikoli! (Zvršetek pride). Brzojavne vesti. Štrajk v Hrastnika prenehal CELJE 23. Daiavoi v Hr«»uii*u so zečiSBO pričeli topet delati. Nasledil k Tittonlja RIM 23. Ka*ur se govori, utegne msr-kiz Lh San G uliano postati M-lednikum ministra vnaujib stvari Tittomj«. Are tovarna radi vohunstva. PAK1Z 23. V Belfortu j« on aretovan neki K.a 1 ol Z ji&o, dniaar iz Munlhauseua, ker je bil na sumu, d j: je vohun. V Mar e Iji fets bila radi votui.stvn uratovana dva Nen.ea, Jurij W lf ;a ajtgov tajnik Ladu-vik ttueger. Pri W fu eo baje a. šli it. Črte obrežnih vtr leb in n< tiče parobrodniu zvtz Med Mar« lj«* m Severno Af se branili 1 bombami in strelnim orožjem. Okoln polunoči je topništvo obstreljevalo bišo, ki jo je vojaštvo zaskočilo. U-*t*šav je bilo mrtvih osiroma ranjenih okoln 400, o i čet je padlo 5 častnikov ia 132 moi. MOSKVA 23. Na Stranskem trgu, v Tverskaji in baleverdu j« bil hud boj na pnške mad dragonci in členi bojne organi zacije. Danea sjutraj je bila v naskoku vzeta hiša Fidler, pri čamsr je bilo zaple njeao mnoštvo orošle in eksplosivnih snovij. Glavna Četa bojne organizacije, ki je skušala prodreti do meetne hiše ter aretovati člene meetne dume, je bila njete. Dvoje darilo. Neko jutro, ko sem čital časopise kakor po navadi, obrnil je na-se mojo pozornost neki dogodek, ki je bil med dnevnimi vestmi naslovljen z besedami »Iz bede«. Vdova nekega tovarnarja, občeznana in premožna gospa, je zastrupila sebe in svoje tri otroke, eno leto po moževi smrti — radi bede. Le za čudo je ostalo živo samo najmlajše, sedemletno dekletce, katero so oživili po dolgem naporu in o katerem upajo, da je ohranijo življenju. Ostale žrtve tega obupnega čina, mati in obe drugi dve njeni hčerki, so mrtve. Mnogokrat se dogajajo take drame in časopisje jih prinaša ravno tako, kakor onega jutra. To so dnevno ponavljajoči se dogodki vsakdanjega življenja, časopisi so polni takih vesti, ki običajno končujejo z dodatkom: »ta dogodek je neizmerno razburil ali osupnil celo okolico«. V najbližji okolici je sicer morda res vse osupnjeno, toda vsi drugi pa preberejo taki dogodek le površno, mirno in hladnokrvno. Globlje se zamislijo in bolj pretresejo le tedaj, ako najdejo slučajno v tej črni kroniki kakovo znano ime. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Poznal sem ono rodbino. Omenjeni dogodek me je zelo vzrujal, izvršil se je tako nepričakovano, da ga kar nisem mogel verjeti. Poznala sva se z ranjkim gospodom omenjene gospe, ki je bila sedaj v stanu končati svoje življenje in ono svojih otrok ; bili smo prav dobri znanci. Jaroslav je bil sicer nekoliko lahkomišljen, ali med mojimi znanci ni bilo boljšega družabnika, nego je bil on. Sicer mi je bilo znano, da ni njegova rodbina živela po njegovi emrti po prejšnjih razmerah, edel sem, da se je morala v marsičem vtesniti. a o tem nisem imel niti pojma da bi bile njegove razmere tako zelo obupne, tako neredne, da ne bi bili mogli najti iz njih druge poti, nego ono v — smrt. Isti večer smo se pogovarjali tudi v družbi o tem tajnostnem dogodku in razpravljanje o njem ni pretresalo samo mene, nego tudi vse druge, saj je bila ta rodbina vsem prav dobro znana. Ko sem bil jaz prišel, so govorili o njej in vsi navzoči so poslušali z zanimanjem, kar je pravil prijatelj Dragotin, ki je bil z nepozabnim Jaroslavom že od mladih let v tesni prijateljski zvezi. Sam Dragotin ni nikoli slutil, da bi se bilo godilo tako grozno postavnej udovi, gospej Zdenki Tudi ni verjel svojim lastnim očem, ko je zjutraj čital o tem dogodku, a da bi zvedel vsaj približno, kaj se je zgodilo, je bil šel takoj zjutraj k sestri one uboge udove. Našel jo je vso objokano ter neiz- Prnrlaialnira ,n Pek»rn» fie odda v rrUUdjaillltid najem ul. Istria 640. I |X|A£t| z odličnim izpitom za slo- UullOlJlud venski nemški in italijanski poduk, bi podučevala deco odi čne družine vse učne predmete v gori omenjenih jezikih. Cena zmerna. — Ponudbe naj se blagovoli pisati do 19. t. m. z naslovom »Odlična« Restante, glavna pošta, Trat. VnoiAm se odda soba s tremi po- lldJUHI steljami ulica Industria 2/III. Naznanjam slavnemu obšinstvu, da imam v svoji gostilni »Alla Costanza« v ulici Nuova štev. 18 vsakovrstna vina in kraški teran. merno vzrujano. Zelo jo je potrl ta nenadni/ žalostni dogodek. Niti ona ni slutila do današnjega jutra, kako hudo se je godilo njeni sestri. Sestra ji je bila vedno zatajila, da se nahaja na pragu skrajne bede in popolnega ubožtva. Gospa Božena je ihteča pokazala Dra-gotinu listek, zadnji pozdrav uboge Zdenke. Prosila je sestro odpuščenja na boli, ki jo jej provzroča, poslavljala se je prav prisrčno in dodala zrok, zakaj je morala umreti. Trpela je glad in bedo s svojimi otroci in misel na bodočnost teh revnih deklic napol nila jej je dušo z grozo in strahoto--—. V svojem mučnem položaju se ni hotela poveriti nikomur, sramovala se je siromaštva, katerega ni bila vajena in da-si je beda vedno krutejše nastopala vendar je dolgo prikrivala pred svetom vse svoje trpljenja. »Tega nisem priznala nikomur, niti Tebi« je stalo v listku, »ker sem se ravno pred Tebjj najbolj sramovala. Mnogokrat, da prav mnogi krat onega prvega božičnega večera po naši poroki, na oni prvi, zlati, krasni božičii večer, ki pa je moj najbolestnejši spomn od vseh v mojem življenju, — sedaj vem, da sta tedaj imela prav popolnoma Vi dva oba, Ti in Tvoj mož«. »Poprašal sem«, nadaljuje Dragotin, »kjj naj pač pomenijo te besede«, z nova je začela jokati in še le potem, ko se je zopet nj koliko pomirila, mi je stvar razložila in j:iz sem se na to globoko zamislil. Oj ali je x> čudna osoda na tem svetu, je vzdihnil. »Tedaj povejte nam to!« »Ako hočete, lahko napišete celo novelo«, mi naglo reče Dragotin. »A verujte mi, da bi tako priprosta, resnična pripovedka iz človeškega življen:a lahko mnogim koristila, lahko bi preprečila mnogokatero zlo, preprečila bi marsikatero bedo in osušila marsik tero solzo«. »Sem res radoveden, povej kaj je ?« -(Zvršetek pride) > Parlžka In londonska borza. Pariz, (Sklep.) — Francozka renta i>3.72 , italijanska renta 1 6.— španski erterieur yi 27 S^n & otonaeQake bw,te 596. Minjioe na London Pariš. (Rklpp.i Avstrijska Oriavne itfzr ■ ~ — Lombardl 122.— anl^-'-isjn tnrSka reat« £0 42, a 'atrijska vlsts ror. 93 70, ogrska 4'/ zla.*' r*nt» 96 70, Lftndaz^i--tn;Vc> oral e »35 50 panik* bank« 13.90, itiliiank? -n^ridi-jonalne akcije 730 - uaiie *> Ciit) 16 66. Trdna. Londoc. (Skl«o KomolHirv 8S.lL, jombard! .- irebr^ 30.1/*, Spane« *anta -, ijanaka rmnta -rta, dnkisi 37/g jonjie* a ^anajn 24.33 Praznik. Tr±na u o oćl 23, decembra Badfmnetta. t ; airil 16 74 In K 16.76, rŽ za april K 14.08 do 14 10, vea za april od K 14.30 io 14 32; kor is* ■ maj K. 13.56 ' H 13 58 : pona ibe in povpraSev »ai* srednje, endenca mirna. — Prodaja 12.00« meterskih ntonv, za 5 stoti ik nižj«. Driga žiti bres kupčije. — Vreme: blago, ali vlažno. ii a . ( « Kav* • asre za tak. mas-sc po k^ 46.— 'rt ta marec 45.»/»- ^ew-York Otva . Kavs Rlr « tv> če Stalno, do 5 stotink nižje. — Prodaja 8000 vreč. London. Sladkor te repe surov 81/, Si. Mirno. Zaloga tu- in inozeinsfili yin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 11' a c q u e stv. 6. (nasproti Kale Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaui, Bur gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp'odaja odpol litra naprej. Qfl delavce za nakladanje in IOOO razkladanje lesa v vagone na lesnem trgu pod Skednjem. Oglasiti se je pri Josipu Milic, Škedenj. Iiim p—11» ta* 23. deeemfera Tržaška borza. »apolaoal K 19.14—19 16 aagla«* 'lr B lo —.— Londo- vratu, "-»rmir K 24015 -MO^O "raselja « 9F».75--80 'talija ' *7d—• 80 itaalfiaaakl baft.* S V .0 . ,17 80-117 95 namfk) baa»n - tntnjiks adnito« mat 99.40 99 70 i* cronskm renta t 95.05 95 35 — — —kr»iiu •}* 666— 66&— «*w- 6*0.— «62. Kdor Ijnbl kakao in čokolado, temu bodi priporočan: Ivana fioffa ^ Kandol-Kakao ki ima najmanj tolač« v Babi, jo torej najlaže prebaven, na orovsroča nikoli zaprtosti in je ob najbolj- Uffl okusu izredno poceni. Friaten samo z imenom Ivan Hoff in s levjo varstveno znamko. Zavoji po V4kg 90 vinarjev » » Vs » 50 » Dobiva se povsod. TOVARNA OBFVALA MODLB^ TRST Corso 29 Telefon štev. 1191. Priloftaostaa partija Amerikanski čevlji naj fin. pa gld. 7.— Ni zvišala cen, kajti ista ne kupuje ne iz prve in iz drug«; roke marveč jih izdeluje V lastni tovarni ter jih prodaja brez posredovanja. IOI podružnica v Avstro-Ogrski, Nemčiji in Srbiji. Okivalo u možice črni z elastiko > s trakovi oacana . najf. V. lak. celi lak. gld. 2J90 » 3.25 » 4.50 ^ 5,50 » 5.50 6,— Obuvala za ženske . . giđ. črni z elastiko . » a trakovi . > z gumbi rameni s trakovi » z gumbi crni e trako i oacaria JTlzki člžmi od blaga s podplati In usnjatiml petami = po 75 novdldctv. — Nizki čižmi chevreau črni Komaše od usnja za hribolazce, lovce in za ženske po gld. 3.75 automobiliste; galevše ameri kanske iz gome: CavJJl »a možke gladki po gld. 2 90 fini od telečje kože gld. o. »Mhvmvviiioio, saiusc čuuen KčtnSKe IZ gu«"01 Priložnostna partija. voščila najfin, za chevreau po 25 novCičev »ajfineji a*«, chevreau &ni«trakov. .....• škatljica •••••• «umbi M žen8ke po g Ia tcnatit sa Milita itnia so SI S G E E J E YI ŠI ¥ AL SI STBOJL VKnpi se nk ie T Olil prodaialucal, Koje imaio to napisio tablo nad Tratii:] & C°. rte. frtita a. iivaliej tim. TRST — CORSO 34. - — TR8T KwizdoVa tekočina Tekočina za hribolazee. Znamka kača Preskušeno aromatič110 zdravilo za ribati žile in milice. Za hribolazee. koledarje in jezdece jako pripravno za ojačenje po velikih naporih. Cena*:':"ewwcl' \m Vdcbiva se pristno v lekarnah. liustrovani cesiki gratis in franko. Glavna zaloga FRAN Iv. KWIZDA kr. avstro-ogrski, kralj, rum unski in knež. bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar = Kornoibnrg pri Dunaju. Prvo primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in spedtdjsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tsisfono it. »47. - Via deli* Stazione itv. 7. - Taiafono «t. «47 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraj« tu- in inozemstva, v zaprtih patentnih vozovih sa pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje predietof, ki se jemljejo na Dflio?anie in prevažanje Blaga na ?se proge.) = Sprejema »e tudi pohištvo is druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. wm- Edini tržaški ..vod «. = „VACUM CLEANER . ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PKEPROH ^ iV Tovna, postrežba in nizke cene. ^R • >- najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj ae priporoča za Bozcalia, Occaria, Chevreauz in lakirane čevlje. D U NAJ, XIIIL Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu! BORISU um POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt- 7.. II. nadstr v lastni hI«L Hranilne vloee sprejemajo »e od vsacega 5« tudi d i č.an društva io ae obrestujejo po 4V«*/«> ** bi odb'j*\ rentai davek. Posojila dajejo se s.-mo Čiancm in s cer na menjice po 6 •/• «■ n* vknjižbe po 51/,0/« r radnje veaki dan od 8. do 12.1/* ure pop. razveo nedelj in praznikov. Stanje hranilnih vlec leta 1904 K 1,435 607 11 pofuojil . . . „ „ 1^73.842-34 _ glavnih deleiev „ „ „ 112. i"iO— Potao-im. raču str. 837.315. C. VECCHIET 9W ZLATAR ~wm TRST - Corto stev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno ziatenino, — srebrnino in žepne ure. ■V Cene zmerne. Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. G10ACHIN0 ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojacnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatiatf M stoječa pod pokroviteljstvom slob. in lcralj. mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne- vsakega Slovana je zavarovati se pri domaćem zavodu — že da ne gr< Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - trst ---CORSO štev. 1 ---- M* Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske! se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. J^** Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Jvan petelin tovarna testenin TRST Sr. Iran pri Trstu. Ivan Suban TR§T ulica Chiozza .'J3. TRST Velika zaloga svežega stajerskega masla, navadnega masla I. vrste po K 2' 16 klg. centrifugi rano maslo za čaj po K 2-70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteljkah od 1 litra po 96 stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago vedno sveže. iV a zah'ev se pošlje cenik. Predno kupite zlatanino in dragocenosti cbiSčite Delavnico zlatnin ^^ in dragocenostij Josip Pompillo Corso it 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ni bati konkurence. Ker se potrebuje *lato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to »vrbo i-padajoče delo -----»e takoj izvrši. - ■— .......- Kovaška mehanična delavnica lirama kovin, zarod za nikeloranje, vozla• čeranje, posrebrnenje r vokotlorlnjenje in pocinjenje. VIKTOR FA Ht O V kratkem pride v Trst. kjer se vstavi za eden mesec, zdravnik specijalist za notranje bolezni in nervozne J)r. jfi. Jjarcanovich slušatelj univerz v BeroJinu, Monakovem in na Dunaju. Sprejemni bo r hotela Delorme r sobah št. ti—7 od 10.—12. j) red p. in od :>.—4. pop. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh si ul 3 jih, kadar je treba se po bolezni ojašiti. O-Uuva o 8 16 kolajnami na raznih raztavah !■ z nad 3000 I. zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = &rst. = I I i Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. Uittak, ulica della Zonta št. 7, I. TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. fg: Jfeposredni uvoz. Dohod novih amerikanskih črevljev Au-man-ie. Specijaliteta: štifljetni in črevlji. * - Najnovejši vzorci. ■ R. NEUMANN TRST — Corso 22 — TRST i i > > > > > > > > > Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rasturah V Rimu, Beroliuu in Saint-Luis. (Htfea. Un. ar. Jfinko Dolenc 1 zobozdravnik, izvežban na kliniki v Gradcu in v Berolinu m^km^^hm je otvoril svoj — ulica R. Zovenzoni št. 4 Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ o O. Zaloga moških oblok FRAX KALASCH Zimska suknja od K 21—50. Ranglan, površniki, jopiči podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc spodnjih hlač od fuitanja, belih srs^c itd. zobozdravnišHi atelje v Trstu, uliea Ponterosso štev, 5, II. n Izvršuje vsakovrstne plombe zobovja v kavčuku, zlatu in brez plate, obturatorjo in regulacije nepravilno izraščenih zob. Izdiranje zob brez bolečin. — Ordinuje od 8.—12. dop. in 2.-6. pop. li zob. zA ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD uho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere n .ika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd — Xa par se moči suknjeno blago. V pomnoiitev osobja sprejmeva za modni in »vileni odelek dobro izurjenega pomoćni kavešče&a slovenskega, ital. in nemšk. jezika več po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina pregrad & Černelič Gorica, Trfevaki dem. Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ Zaićitna znamk a : „Sidro". Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expelier i« »plo-iio priz- ano kot izvrstno bol blainJoCe mazilo; cena ctot., K in K J dobi Ta ▼ vseh lekarnsh. Pri nakupoTauju tega povsod pn-lj jbJjem»ga domakatljah z mrntm ra^ ttno muko ,,Udr»', iz Kiclit«r- Jev® lekarne, potem se je fOtOTO prejel orifinabi pridelek. — — — — — — Richterjeva lekarna len" i rus: Tržaška regittrovana zadrug« z omojonlm poroštvom. Pinanm Cmsermm štev. m, 1. M. — TRST — T lastni hiši. Telefon it. 93*' Vhod po glavnih stopnicah. " " Mranlln« Rontnl P000JIU zastave po 51/,*/.- ^ Uradne uro: od 9.—12 dopoludna in od 3.—A. popoludne. . . Izplačuj vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in P™™** J® ** P baa MjBoaerneje nrejan« varnostno eslleo aa shrambo vrednostalh paplrjav, llstla Itd. J Pottno hranilni6al rafinn «10.004. —• V Vhod po glavnih stopnican. -mm no uloflo sprejema od vsakega, 6e tudi nI ud zadruge is jih obrestuj« f 4\. I Onvok od nrimilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono lin daja samo zadružnikom in sicer aa uknjižbo po 51/«*/., na menjic« po e /„ aa Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella ul.Meflia28 TRST Telefon374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najiovejšep sestara na množeči se obrat in napredujočim pritiskom. — Obirata u oEe. — Stiskalnice za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo. Zahtevajte pri nakupu Varstrena znamka. Schichtov-o štedilno milo _____—™■ — ■ LIT TIlTif n 0 • ie BV ujamčeno 6toto 'Pl in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljive nilt naj pari dtbre, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". ty£obiva S8 POVSOđ! JITRI SCHICHT, USTJE na LABI. Največja tovarna te vrste na evrepejskem ozemlju. ---c-