♦TRST, torek 23. julija 1957
Leto XIII . Št. 174 (3709)
PRIHOMSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-888 IN S4-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 29 — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV. Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mlečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloZba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - tzdaia Založništvo tržaškega tiska O. zoz- imt
Vlada ZDA in težave z razorožitvijo
Komplicirana Dullesova razlaga in predlog o inšpekciji, materialu in izstrelkih
Ves Dul lesov govor je prežet z nezaupanjem, ki je podlaga vseh treh njegovih predlogov - Vprašanje razorožitve postaja vedno težje
Na zadnje kritike Hruščeva zaradi počasnosti pogajanj v Londonu, je Dulles odgovoril, da «demokratične države, za katere ta vprašanja predstavljajo njihov obstoj, ne ravnajo na lahek način in morajo upoštevati javno mnenje«. Dalje je za vlado ZSSR dejal, da se zdi, da je pripravljena pristati na prvo začetno fazo razorožitve in sicer na ustvarjanje sistema zračnih in letalskih in kopenskih inšpekcij; toda ZSSR noče sporazuma glede področij, kjer bi se inšpekcije morale začeti in glede prirode te inšpekcije. Zdi
WASHINGTON, 22. — Državni tajnik Foster Dulles je imel danes napovedani	govor o	razorožitvi, ki	so
ga prenašali po televiziji. Govornik je v bistvu dejal, fia ni vzroka za pesimizem glede končnega uspeha Pogajanj o razorožitvi; toda dokler ne bo Sovjetska zveza «dala dokaza iskrenosti«, «morajo ZDA ohraniti svojo obrambno silo predvsem s pomočjo sporazumov
0 kolektivni varnosti, da bi na ta način zajamčile svojo obrambo«. Dulles je naštel na koncu govora naslednje važne predloge, za katere je dejal, da predstavljajo začetek, ne pa smoter;
1. «Predlagamo, naj Sovjetska zveza pristane na ustanovitev sistema inšpekcij z zadevnimi jamstvi Proti nenadnemu napadu.	ŽDA so	pripravljene spre-
jeti inšpekcijo nad vsem svojim ozemljem v Severni Ameriki v zameno za inšpekcijo nad Sovjetsko zvezo. Mi se sedaj posvetujemo z našimi prijatelji Kanadčani glede možnosti razširitve tega severnoameriškega področja, s tem da bi vključili vanj tudi Kanado.« ZDA so dalje pripravljene proučiti tudi večje _ število «omejenih področij«, ki bi mogla biti postopoma razširjena. Začetno področje bi moglo biti določeno z vključitvijo Arktike, Aljaske, Aleutskih otokov in odgovarjajočih delov Sibirije. Kamčatke in Kurilskih otokov. Na ta predlog bi seveda morale Pristati druge države, s katerimi se vršijo pogajanja.
Dalje je Dulles obrazložil, da “i bilo to severno področje zanimivo predvsem zaradi tega, ker gredo čezenj poti za morebitni nenadni napad in tudi zato, ker na teh področjih ni političnih in drugih vprašanj kakršna obstajajo na urugih delih- sveta. «Tudi možnost določitve evropskega Področja se pazljivo proučuje.
"lede tega sodelujejo ZDA z ostalimi zavezniki NATO.
Splošna želja je da se takšno Področje ustanovi. Toda hkra-t> so vsi prepričani, da predstavlja posebne komplikaci.
Je-v potrebno bi bilo mnogo Več časa za ustanovitev takš-nega evropskega področja kot Pa za severno področje, kjer Podobnih komplikacij ni«. skratka, Dulles je dejal, da ?■ bilo možno uresničiti ((začetno organizacijo« in na podlagi njenih izkustev bi se nato moglo hitro nadaljevati z organiziranjem novih podro-
01 j.
. 2. Predlagamo akcijo v zvezi z Jedrskim orožjem. Mi ne predlagamo odstranitve tega orožja ali pa možnosti njegove . uPorabe, kajti eliminiranje tega orožja je nemogoče izvesti. Vendar pa je mogoče zmanjšati obsežnost jedrskega orbžja in preprečiti raz-Slrlenje tega orožja po vsem svetu. Nas ne skrbijo druge svobodne države, ki bodo prodajale nuklearno orožje in dvomimo, da bi Sovjetska zveza dovolila kdaj koli svojim zaveznikom, da bi imeli atomsko orožje. Toda če se ne določijo sedaj mednarodni postopki za ustanovitev nadzorov® nad atomskim orožjem, po vprašanje kaj kmalu nemogoče rešiti. Ta drugi pred-°g se deli na tri dele;
a) ((Predlagamo, naj se vse države sporazumejo, da po določenem datumu, ne bodo y*č proizvajale atomskega Hladna za atomsko orožje. Ta ratum bo določen potem, ko
,	uu	določen	puicm,	n.w
P° Ustanovljen učinkovit si-®m za nadzorstvo, b) predlagamo ureditev si-,ma, na podlagi katerega bi
j'^ča atomskega orožja s tem, Qa bi
se izpremenilo v napra-e za uporabo v miroljubne Vrhe, eventualno v okviru . ternationol Atomic Energy
Bency kj se zdaj ustanavlja. J V skladu s predlogi dveh Br«jšnjih točk, predlagamo
Poskusno prekinitev atomskih poskusov za okrog 10 mese-
j ?• «Sodelovati hočemo pri . “davi sistema, ki bi zajam-
mogla skrčiti sedanja skla-
čil
d« bi se vsemirski izstrel-
uporabljali enostavno za mroljubne in znanstvene na-pne. Dokler ne bomo pre-
-.‘oani o resnosti s katero bt SR pristala na zm^ijšanje je zaključil svoj
“Wožitve.
«ovor Dniies moramo zaradi JjPohranitve, vršiti svojo oižnost in ohraniti naše var-4.,stne ukrepe in ukrepe na-
Sih
.zaveznikov. Ce bi bili vsi
vojaško siio ZDA in njihovih zaveznikov po eni strani in sovjetskega bloka po drugi. Nemogoče je torej formuliranje «enačb» glede vojaškega potencala in oborožitve. Zgrešeno je govoriti o zmanjšanju števila vojaških sil, ker bi bil-, pni primerjavi potrebno upoštevati številne či-nitelje: od tipa oborožitve do obstoja predvojaških ali pomožnih oddelkov.
Nato je naštel Dulles tisto, kar je po njegovem mnenju možno napraviti.
a) Možno je z medsebojno kombinacijo zračnih inšpekcij na kopnem preprečiti nenadni masovni napad ali pa vsaj zmanjšati tveganje in mero takšnega presenečenja. Prav to je bil povod za Eisenho-werjev načrt pred dvema letoma, ko je predlagal aodprto nebo», ker je po Dullesovem mnenju osnovna točka, v kolikor nobena država ne bi tvegala, da začne spopad, ker bi vedela, da ne more računati s činiteljem ((presenečenje« niti ob samem začetku.
b) Tehnično je možno nadzorovati uporabo atomskega materiala nove proizvodnje in jamčiti, da ta material ne bo
J- VHOD ntiotnv-	u“	la	maieriai	ne	do
tU^l S*ZS^ln° Z uporaben za izdelavo orožja:
lja pristati na prekinitev proizvodnje atomskega materiala v vojne namene tako, da bi se preprečila tudi proizvodnja atomskega orožja v vsem svetu. SZ hoče še vedno prekinitev atomskih poskusov neodvisno od drugih u-krepov in za dobo, ki bi bila neodvisna od napredovanja v drugih smereh. S svojin^ zavezniki, je rekel Dulles, še vedno poskušamo skleniti sporazum glede ZSSR glede začetnega programa. Pripomnil je, da s časom postajajo težave vedno 'večje glede o-mejitve in nadzorstva oboroževanja ter da prav zavest te nujnosti povzroča, da so pogajanja vedno bolj stvarna in resna.
Nato je govoril o tem, kaj je mogoče storiti in kaj ne:
1. Ni mogoče računati samo na obljube. Listina OZN vsebuje mnogo obljub med katerimi tudi določbo, da se ne sme uporabljati sile razen v primeru obrambe pred o-boroženem napadu. «Toda na sovjetske obljube ni mogoče računati kot se je pokazalo«.
2. Ni mogoče zajamčiti u-ničenja in odprave jedrskega orožja, ker znanstveniki se strinjajo v tem, da ni sredstev za uničenje atomskega materiala, ki že obstaja. Zato moramo svoje načrte zgraditi na predpostavki, da bi države, ki imajo atomsko orožje to’ orožje tudi uporabile v primeru vojne.
3. Ni mogoče ustvariti formulo, ki bi mogla definirati
preteklost namreč ne more biti pod nadzorstvom, bodočnost pa da,
c) Tehnično je možno organizirati sistem opazovanja, ki bi registriral važne atomske poskuse in bi bil vsak poskus kršenja določb za njihovo prepoved tvegan. Toda gre za zelo komplicirano vprašanje, ki zahteva možnost razpolaganja z aparati za opazovanje na številnih področjih.
č) Dejansko se lahko vzpostavi nadzorstvo nad bodočim razvojem glavnih sredstev za izstreljevanje uničevalnega o-rožja. V tem pogledu so zlasti važni balistični medkonti-nentalni izstrelki.
d) Možno je tudi določiti mere naj^išjega števila oboroženih sil. Toda to ne bii imelo posebnega pomena v vojaškem pogKdu, temveč bi predstavljalo le zanimivo kazalo realnega načina, kako se gleda na sporazum take vrste.
e) Mogoče je tudi znižati navadno orožje, ki se nahaja v arzenalih ZSSR in ZDA vključno s sredstvi za izstreljevanje jedrskega orožja, kakor tudi določiti, kateri del tega orožja bi vskladiščili in ga mednarodno nadzorovali. To znižanje bi imelo praktičen pomen v zvezi s številom mož, ki bi ostali pod orožjem.
f) Lahko bi tudi uresničili premestitev atomskega materiala v sedanjih skladiščih v nova Skladišča, iz katerih bi jih jemali samo za miroljub-
IIIHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIHIIIIIIinilUIHtllllllllllllllllllllllltHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimill
Zorin vztraja: določiti datum in dobo prepovedi
Ponovno obtožuje vlado ZDA, da ovira pogajanja v Londonu
VjL1. napori samo v teh veli-vn in konstruktivnih sistemih •Jnosti, bi to pomenilo tve-ZoA naj obstoj in hrabriti j R> da bi zanemarjala na-razorožitvene predloge.« tj začetku svojega govora je J les naštel smoter ameri-„ * zunanje politike in zlasti eaudaril, da ZDA ne bodo sto-& * ničesar, kar bi moglo javiti v nevarnost varnost gln*ne Evrope in kar bi moda..'' imenu razorožitve izgle-lit» 'cot pristanek na razde-Jv Nemčije ali pa na zati-Je svobode in neodvtsno-J narodov. Omenil je nato 10®?* Stassenove predloge na da	konferenci	in dejal,
j.. Pomenijo ti predlogi samo Jetek, ki je sicer somejen Jbak stvaren«. «Majhen nate- ®*t je že uresničen na kon-j enci. Tveganja, na katera ^ Potrebno pristati če hočeta- . napredovati, so mnogo lih važna kot pa tista, ki fin, Vsebuje negibljivost, ki jo *'°vzroča strah>>
LONDON, 22. — Na današnji seji razorožitvene konference v Londonu je pododbor OZN ponovno razpravljal c prekinitvi razgovorov. Govorila sta najprej angleški delegat Noble in sovjetski delegat Zorin. Prvi je vprašal, kdaj bo pododbor začel razpravljati o nadzorstvu, ki bo uvedeno, potem ko bodo prenehale eksplozije,nato pa, kako stojijo stvari glede organizacije nadzorstva samega. Zorin mu je odgovoril, da je potrebno najprej določiti datum začetka prenehanja eksploziji in dobo trajanja prekinitve. Nato je izrecno poudaril, da so vsi načrti glede razorožitve odvisni od sporazuma v tej točki.
Pozneje je govoril francoski delegat Moch. Rekel je, da je najboljši način za ukinitev oboroževalne tekme razpravljanje o vprašanju, ali je potrebno vezati prekinitev poskusov s prekinitvijo proizvodnje jedrskega materiala, Dejal je:	((Nadzorovati pre-
kinitev te proizvodnje je relativno lahko. Poleg tega pa takšno nadzorstvo ne bi škodovalo gospodarski neodvisnosti držav m tudi ne bi spravilo v nevarnost tajnosti proizvodnje.« Nato je vprašal Zorina, ali je zadnja intervencija sovjetskega delegata v tem vprašanju bila predmet proučevanju sovjetskih strokovnjakov. Zorin je odgovoril z vprašanjem, ali je Moch da, na proučevanje sovjetski načrt za prenehanje eksplozij neodvisno od katerega koli drugega pogoja.
Ameriški delegat Stassen je izrazil mnenje, da ZDA želijo resno nadaljevati pogajanja za dosego predhodnega sporazuma o ukrepih delne razorožitve. Kakor je znano predlagajo zahodni delegati prenehanje poskusov za deset mesecev medtem ko je sovjetski delegat mnenja, da je '.o razdobje prekratko, Zahodni delegati predlagajo, naj se to vprašanje poveže s preneha-nejm proizvodnje atomskih
ne namene. Letos bi to skupaj z ustanovitvijo nadzorstva nad materialom, ki bo v prihodnosti pripravljen, prispevalo bistveno k zmanjšanju tveganja atomske vojne.
Kardelj in Rankovič prispela v Stockholm
STOCKHOLM. 22. — Kardelj im Rankovič, Veselinovič in gen. Kreačič so s soprogami prispeli iz Helsinkija v Stockholm. Na letališču so jih pozdravili predsednik švedske vlade Dage Erlander in višji funkcionarji švedskega zunanjega ministrstva. Pred odhodom so bili jugoslovanski gostje v Helsinkiju na večerji, ki jo je priredil predsednik finske vlade.
Ciper, Alžir, razorožitev na dnevnem redu (ffi
Prihodnja glavna skupščina bo morala tudi izvoliti novega generalnega tajnika, če ne bo zopet izbrala Daga Hammarskjoelda
NE'W YORK, 22. — V skladu s pravilom, ki zahteva, da se provizorični dnevni red zasedanj glavne skupščine OZN objavi dva meseca pred začetkom zasedanja, je generalni tajnik OZN danes objavil začasni dnevni red 12. zasedanja, ki se bo pričelo v New Yorku 16. septembra.
Med 59 vprašanji, ki so vpisana na dnevni red, so tudi volitve generalnega tajnika O ZN, katerega mandat bo v kratkem potekel, vprašanje a-tomske in konvencionalne razorožitve, vprašanje bodočnosti Toga, vprašanje Cipra in vprašanje Alžirije.
Delegacije lahko zahtevaio. da se vpišejo še nova vprašanja na dodatni dnevni red, ki bo objavljen pozneje. Da postane dokončen, mora biti pro-
vizorični dnevni red odobren po skupščini, ko se ta sestane na redno zasedanje.
Računa se. da bo pred rednim zasedanjem še izredno zasedanje, ki bo trajalo nekaj dni in ki bo proučevalo poročilo o položaju na Madžarskem, ki ga je pripravila posebna komisija skupščine.
Libanon je uradno prijavil kandidaturo svojega zunanjega ministra Charlesa Malika za predsednika prihodnje generalne skupščine OZN. Pri tem računa Libanon na podporo afroazijskih in mnogih prijateljskih držav. Tako bo Malik protikandidat Novozelandcu Leslieju Monru.
Indonezija je odpoklicala svoje čete iz sestava mednarodnih sil OZN, baje zaradi materialnih razlogov.
Prvi uspehi upornikov
Nedopustna angleška intervencija v Omanu
Toda gre za 80 odstotkov proizvodnje nafte in s tem zopet za «prestiž» - Vlada ZDA za sedaj samo «opazuje»
LONDON, 22. — Iz Omana prihajajo vesti, da so uporniki zavzeli vso notranjost države, čeprav točnih obvestil ni, ker so zveze z Maskato prekinjene. Uporniki so zavzeli vse vrhove gorovja, ki loči obalna mesta od notranjosti. Sultan iz Maskate je zaprosil Angleže za’ pomoč in danes je zunanji minister Selwyn Lloyd izjavil;
«Res je, da Velika Britanija ni vezana z nobeno pogodbo, ki bi jo obvezo-
vala pomagati sultanu, ko gre za notranje zadeve. Kljub temu pa je londonska vlada imela za svojo dolžnost dati čimbolj popolno podporo srnjemu zvestemu prijatelju.« To pomeni, da se bo Anglija vmešala v notranje zadeve neodvisnega Omana in s tem kršila listino OZN. Iz Beiruta že prihajajo vesti, da je angleški glavni štab za Srednji
Otvoritev egiptovskega parlamenta
Naser: Izbrali smo pot časti
in ne	izdajstva^ i_nnizkotnih kupčij
Predsednik Egipta je izrekel tudi upanje, da ne bo dolgo, ko bo tudi alžirsko ljudstvo dobilo neodvisnost
bomb in s sporazumom glede izvajanja ukrepov razorožitve.
Prihodnja seja podoubora bo v sredo.
V Parizu pa je dopisniku ((Manchester Guardiana« sovjetski delegat Zorin izjavil med drugim:
((Zahodne sile ovirajo sklenitev sporaV-uma o razorožitvi in prepoved atomskega orožja. Njihovi predstavniki trdijo, da ne more biti prekinitve atomskih poskusov, dokler se ne doseže sporazum glede drugih vprašanj razorožitve. Takšno stališče pomeni v brezkončnost odlagati prepoved poskusov in ZSSR po tej poti ne more «
V zvezi z zahodnim predlogom, da se imenuje komisija strokovnjakov, je Zorin poudaril, da bi morali zahodni predstavniki pred ustanovitvijo komisije, ki naj bi proučila podrobna vprašanja, pristati na načelo prepoyedi začenši z datumom prepovedi, kakršnega koli poskusa atomskega orožja. «V sedanjih okoliščinah, je zaključil Zorin, komisija strokovnjakov ne bi imela trdne podlage: bila bi le prevara, ker bi ustvarila prepričanje, da so razna vprašanja že rešena, medtem ko v resnici niso «
V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je predsedstvo vlade prejelo osebno poslanico predsednika sovjetske vlade Bulganina predsedniku vlade Mac Millanu, ki predstavlja odgovor na britansko noto, poslano vladi ZSSR prejšnji mesec. V pismu Izraža Bulganin svojo kritiko britanskega stališča na raz-orožitveni konferenci v Londonu in poudarja, da Velika Britanija ovira dosego sporazuma v prvi fazi razorožitve. Bulganin poziva Mac Millana. naj se zavzame za zmanjšanje mednarodne napetosti. Predsednik sovjetske vlade predlaga tudi, naj b;i se poglobili socialni in kulturni stiki med obema državamat kar bi prispevalo k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom,
KAIRO, 22. — Novi egiptovski parlament se je danes prvič zbral ter izvolil za predsednika Abdela Latifa El Bog-dadija, polkovnika letalstva ter ministra za občinske in kmetijske zadeve, za načrtovanje in za obnovo Port Saida. Izvoljen je bil s 332 glasovi, 8 glasov pa sta prejela dva druga kandidata.
Verjetno bo novi predsednik poual ostavko na svoje tri ministrske resore, tako da bo potrebna sprememba vlade, kar bi po mnenju nekaterih opazovalcev nudilo predsedniku Naserju priložnost, da se iznebi nekaterih od svojih 17 ministrov. Kot kandidati za izpad se navajajo ministri z? nacionalno usmeritev Fathi Radvvan, zunanji minister Fav. zi ter minister za vzgojo Hama! El Din Husein.
Potem je prišel v parlament predsednik Naser, ki so ga poslanci burno pozdravili. Takoj je prisegel, nato pa je imel govor, ki je trajal čez dve uri. Njegov govor so poslušali člani diplomatskega zbora in številne druge osebnosti.
Naser je glede odnosov z zahodnimi velesilami izjavil, da je prišlo do prvih nesoglasij ob vprašanju obrambe Srednjega vzhoda. Na Zahodu so hoteli, da bi bila obrambna zveza naperjena samo proti Sovjetski zvezi, medtem ko je bil Naser mnenja, da mora obrambni sistem veljati proti vsakemu napadalcu. «Drugič pa smo prepričani, da lahko branijo Srednji vzhod samo narodi tega področja sveta in ne zunanje sile. In tega Angleži in Američani niso hoteli nikoli razumeti.«
O palestinskem problemu je Naser dejal. «Od trenutka, ko smo prišli na oblast, je bila ena izmed naših prvih misli, da likvidiramo čimprej ta problem. Nismo mislili, da predstavlja Izrael za nas neposredno nevarnost. Mislili smo, da se nam z graditvijo novega in srečnega Egipta ter z razvijanjem našega gospodarstva ni nič bati od tiste strani. Toda zahrbtni in kruti napad Izraela proti našemu ozemlju 8. februarja 1955 nas je zbudil in nas privedel v realnost, da je namreč Izrael mostišče imperialistov ter mednarodnega sionizma, postavljeno v srce samega arabskega sveta, ki si -želi svobode.
Tako smo bih prisiljeni resneje misliti o možnosti, da okrepimo našo vojsko. Obrnili smo se na naše tradicionalne vojne tovariše, naročila smo dali Veliki Britaniji in obrnili smo se tudi na ZDA. Ameri-kanci so nam takoj postavili pogoje: priključiti bi se morali eni izmed imperialističnih zavezništev, da bi prejeli v zameno sredstva za svojo o-brambo. Angleži pa so napravili še več. Prekinili so svoje dobave orožja, čeprav smo ga že plačali, zaradi tega, ker na konferenci v Ban-dungu nismo zavzeli staiišča njim v prid. Ce bi takrat sprejeli njihove predloge, bi danes imeli vse zaželeno o-rožjc. Toda mi smo izbrali pot časti ter smo dokazali, da nismo pripravljeni, da se obvezujemo k izdajstvu in nizkotnim kupčijam«. Dolgo ploskanje je sprejelo ta del Naserjevega govora in pa tisti del, v katerem je izjavil, da je Egjpt s tem, ko se je obrnil za dobave orožja na SZ, u-spel, da je napravil konec zahodnega izsiljevanja za vse države Srednjega vzhoda.
O konferenci v Bandungu pa je Naser rekel: ((Popolnoma smo pristali na načela, ki rjih je proglasila ta konferen-
ca, ker odkritosrčno želimo svetovni mir in da bi narodi imeli pravico, da odločajo sami o sebi. Glasovali smo v prid resolucije, ki predvideva mirno rešitev palestinskega vprašanja v skladu s koristmi arabskega prebivalstva Palestine, in izrekli smo se za neodvisnost Tunizije, Maroka in Alžirije. Prvi dve deželi sta že svobodni in prepričan sem, d.j .*1 bo dolgo, ko bo tudi alžirsko ljudstvo dobilo neodvisnost«.
Ko je obtožil zahodne velesile, da hočejo gospodarsko zadušiti Egipt, je predsednik Naser dejal-. ((Imperialisti so vedeli, koliko nam je bilo do zgraditve Asuanskega jezu. Nagel porast prebivalstva in razširjenje brezposelnosti nas silita, da hitro razvijamo naše gospodarstvo. Mi smo si postavili za cilj izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva in naši sovražniki so to vedeli. Zato so nam še enkrat začeli postavljati pogoje za svojo pomoč. Toda kot veste smo tako umazano trgovanje odklonili in smo nacionalizirali splošno družbo Sueškega prekopa. Ko je propadla «o-peracija glad« imperialistov, so se poslužili še zadnjega sredstva: nasilja. Ta blazna pustolovščina pretekle jeseni je bila zadnja od norosti, ki so zabeležene v mračnih analih kolonializma. Imperialisti so tako izigrali zadnjo karto in sedaj jim ne preostaja drugega kot jeza in sovraštvo«. Potem je Naser še dejal, da zahodne velesile niso dale dokaza dobre volje za mirno rešitev še nerešenih vprašanj z Egiptom.
Glede odnosov s Sirijo je predsednik rekel, da se bo E-gipt odzval sirskim željam za zvezo z njim.
Del svojega govora pa je predsednik posvetil notranji politiki. Omenil je, kaj se je napravilo, ter navajal mnogo številk o poljedelski in industrijski proizvodnji dežele. Med drugim je povedal, da je Egipt porabil milijon šter-lingov za atomske raziskave in da ima sedaj čez sto atomskih znanstvenikov, ki študirajo v največjih središčih za atomske raziskave na svetu.
Funkcionarji carine ter e-giptovske pomorske policije so šli danes na dansko trgovsko ladjo «Birgite Toft«, ki je prispela v Suez( da bi nadaljevala pot po prekopu. Ladjo ima najeto Izrael. Prihaja iz Ranguna, natovorjena z rižem, in usmerjena je v Haifo. Popoldne pa so egiptovske o-blasti pri prekopu sporočile, da lahko danska ladja jutri pluje skozi prekop in nato v Izrael. Aretirali pa so nekega Izraelca, ki je bil na ladji.
 •«»-------
«Akabski zaliv je in bo ostal arabski*
DAMASK, 22. — Predsednik sirske vlade Sabri Asali je v komentarju Eisenhovver-jeve izjave, po kateri je treba Akabski zaliv smatrati za mednarodno vodno pot. izjavil listu kAI Kabas«: «Akabski zaliv, ki vodi k svetim krajem islama, je bil in bo vedno o-stal arabski. Prav zato, da bi se Akaba spremenila v oporišče napada proti Arabcem, se dajejo izjave v korist internacionalizacije. toda Sirija. Egipt, arabske in islamske države ter dežele svobodnega sveta, ki so prijateljice Arabcev, bodo znale obdržati tudi za ceno vsakršne žrtev čisto arabski značaj te vodne poti.« Saleh Akil, državni mi-
nister za informacije, pa je komentirajoč to novo stališča vlade ZDA izjavil, da je volja Sirije, da se upre hladni vojni, katere ena oblika je prav to stališče, in da se ne pridruži niti zahodni niti vzhodni politiki, temveč da brani svoje pravice, pri čemer loči prijatelje od nepnjateljev.
Slovo od prestola za tuniškega beja?
TUNIS, 22. —■, Osem diplomatskih predstavnikov Tunizije v inozemstvu se je davi zbralo v Tunisu pod predsedstvom ministrskega predsednika Burgibe. Kot se zatrjuje, so razpravljali o možnosti, da bj odstranili beja ter proglasili republiko. Pred sejo je Burgiba časnikarjem dejal, da gre samo za normalno u-pravo. Na koncu seje pa je dejai. da to jutri spet seja.
Zvečer je bil sestanek političnega urada Neodesturja. Vedelo se je, da bodo govorili o odstavitvi beja 'm pričakovala se je tudi kaka izjava v tem smislu. Toda predsednik Burgiba je samo izjavil, da je za 25. julij sklicana ustavodajna skupščina na zasedanje, na katerem bo razpravljala o «obliki tunizijske države«.
vstaje proti okupatorjem s slovesnimi akademijami, odkritjem spomenikov, sjomin-skih plošč in z drugin*i prireditvami. Med drugim so odkrili na Pokljuki spomenik padlim borcem Prešernove brigade na mestu, kjer je v narodnoosvobodilni borbi padlo 69 borcev III. bataljona. Odkritja spomenika se je udeležilo okrog 1000 prebivalcev in udeležencev osvobodilne borbe iz Gorenjske in drugih krajev Slovenije, V Novi Gorici so odprli muzej, ki ima poseben oddelek posvečen narodnoosvobodilni borbi. Na Pivki so odprli renovirani oddelek furnirja in vezanih plošč, v Sežani pa odkrili spomenik padlim borcem's Krasa.
Dan vstaje v Sloveniji
BEOGRAD, 21. — V ljudski republiki Sloveniji so včeraj proslavljali dan oborožene
vzhod z bazo na Cipru izdal povelje trem pomorskim enotam iz Indijskega oceana in Perzijskega zaliva, naj odplujejo v Maskato. Po drugi strani pa angleško letalstvo prevaža iz Adena v Maskato o-rožje, pri čemer uporablja verižna letališča, ki ležijo v južnem delu Arabije. Iz Ba-hreina ob Perzijskem zalivu, severno od Maskate, je angleško poveljstvo že določilo in odposlalo čete v Maskato in v oazo Buraini, za katero vlada spor že dolga leta med Saudsko Arabijo in angleškimi kolonialisti. Druge vesti prihajajo, po katerih se angleške enote iz Kenije pripravljajo na odhod v Maskato. Toda — to le v primeru, če bi se položaj poslabšal.
Govori se, da bodo Angleži najprej upornike bombardirali tako kot so to storili ob mejah protektorata, ki spada pod Aden. Akcije bo vodil Charles Gauld, glavni predstavnik angleške politike ob Perzijskem zalivu, ki se je včeraj sestal v Maskati z angleškimi svetovalci in višjimi oficirji letalstva in kopenske vojske na Srednjem vzhodu. Najprej nameravajo presekati cesto, ki vodi iz Maskate t.j. z obale v notranjost, kjer je središče upora. Nato bodo angleške akcije zavzele vse o-zemlje, s katerega so uporniki pregnali sultanove vojake, ki jim poveljujejo angleški častniki in podčastniki/
Sam Selwyn Lloyd je potrdil vesti, da so angleške čete že v pokretu. Vendar pa da se trenutno — kolikor je njemu znano — še nobena angleška enota ne nahaja na o-zemlju Maskate. Dalje je obdolžil bivšega imana države Oman, ki ga je Sultan predlanskim pregnal v Saudovo A-rabijo, da je povzročil upor in skupaj s svojim bratom Talibom dosegel začetne uspehe. Dejal je. da se proučujejo ukrepi za pomoč sultanu «v krajevnem merilu«.
Selwyn Lioyd je hotel nato opravičiti angleško oboroženo intervencijo in omenil, da sta Velika Britanija in maskatski sultanat povezana s pogodbo, ki je stara že čez 125 let. Dejal je. da uporniki prejemajo odkrito pomoč iz tujine, izven področja sultanata. V odgovor poslancem je Lloyd dejal, da ne ve ničesar o možnosti. da bi bilo orožje, ki ga uporabljajo uporniki ameriškega izvora. Potrdil pa je, da gre za moderno orožje, ki je prišlo izven Maskate. Na predlog opozicije, naj o kakršni koli angleški intervenciji v Omanu vlada obvesti parlament, je L!oyd odgovoril negativno. Končno je izjavil, da ne vidi nobenega vzroka zakaj bi moral pričakovati napad s strani Saudske Arabije. Predsednik vlade Mac Mil-
Libija zvesta arabski ligi
TRIPOLIS, 22. — Libijski ministrski predsednik Abdul Megid Kocbar je v nekem intervjuju dejal, da hoče Libija kot član Arabske lige izvajati vse njene sklepe. Ni priključena ne zahodnemu in ne vzhodnemu bloku in se omejuje na vzdrževanje dobrih odnosov z enim in drugim, U-poštevajoč istočasno obveze, ki jih ima po pogodbah z nekaterimi državami ter obveze. ki jih ima kot članica OZN. Libija je pripravljena
rade volje sprejeti vsako go-. lan pa je imel zjutraj sesta spodarsko pomoč in se obve- nek z ministri in vojaškimi zuje,- da ne bo nikoli pozabila I poveljniki in z njimi razprav-moralne in materialne pomoči ljal o ukrepih v Omanu, prijateljskih držav.	I	Iz Kaira poročajo, da je u-
III lllllllll IIIII lllllllllllllllllllllll III lllllliilllllllllllillll Ulil IIII tlllKiiiliiuili lil || m iiiiiiiiliilllllirliilMII III lil liiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
V parlamentu
med socialisti in komunisti o SET
Konec tedna pojde senat na počitnice in kmalu še poslanska zbornica, tako da agrarne pogodbe ne bodo prišle v razpravo pred počitnicami
rad omanskega imana izjavil, da je do upora prišlo zaradi aretacije voditelja upornikov, šejka Ibrahima Ihn Hisa El Hartija, katerega so poklicali v Maskato, da bi se z njim pogajali. Glavni tajnik Arabske lige pa se je sestal danes z ravnateljem imanove-ga urada.
Vsi komentatorji so si edini v tem. da so angleški kolonialisti prisiljeni na vojaško intervencijo, ker gre za ogromno produkcijo angleških petrolejskih družb v tem delu arabskega polotoka, ki znaša 80 odst. celotne proizvodnje.
Iz Washingtona pa poročajo, da je predstavnik državnega departmaja izjavil, da gleda vlada ZDA na dogodke v Omanu «z veliko zaskrbljenostjo.« ker to «prispeva k izzivanju napetosti na Arabskem polotoku.« »Vlada ZDA, je dodal, je storila poluradno vse, kar ie bilo v njeni moči, da bi prispevala k ohranitvi miru.«
Politični opazovalci poudarjajo, da bo vlada ZDA storila tosto, kar bo v korist ameriškim petrolejskim družbam, ki predstavljajo oštro konkurenco angleškim družbam na arabskem polotoku.
Bulganin in Hroščev obiščeta Vzh. Nemčijo
BERLIN, 22. — Danes je bilo uradno objavljeno da bosta Bulganin in N. Hruščev obiskala Vzhodno Nemčijo v začetku avgusta. Na obisku bosta ostala okrog en teden in razpravljala z voditelji Vzhodne Nemčije o važnih političnih vprašanjih.
 «»-------
Ital.-jugosl. pogajanja pred zaključkom
RIM, 22. — Gospodarska po. gajanja z Jugoslavijo, ki so se začela v Rimu 3. julija, se bodo v kratkem končala. Pričakuje se, da bosta obe delegaciji podpisali sporazum, protokol o blagovni izmenjavi za prihodnje leto in pisma o prometu in znanstveno-tehničnem sodelovanju.
 «»-------
Božičevič o obisku sindikalistov v Italiji
BEOGRAD, 22. — Podpredsednik osrednjega odbora sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič, ki je vodil delegacijo sindikatov na obisku v Italiji, je izjavil po vrnitvi v domovino, da so člani jugoslovanske delegacije zapazili željo CGIL po tesnem sodelovanju z jugoslovanskimi sindikati. Delegacija je s člani CGIL proučila osnovne oblike nadaljnjega sodelovanja med obema organizacijama, ki bo zajelo ne le sodelovanje med obema sindikalnima cen« tralama, temveč tudi sodelovanje med strokovnimi zvezami, okrajnimi sindikalnimi sveti in sindikalnimi organizacijami posameznih podjetij. Jugoslovanska delegacija je obiskala Rim. Neapelj, Bologno, Milan, Benetke in nekatera druga mesta. V razgovorih so člani CGIL seznanili jug. delegacijo z aktualnimi vprašanji italijanskega sindikalnega gibanja in pokazali veliko zanimanje za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, zlasti za doseženo stopnjo industrializacije, za gospodarski položaj delavskega razreda in za delavsko samoupravo.
RIM, 22. — Jutri bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih rednega upravljanja. Uradno poročilo ne omenja. če se bo na seji govorilo tudi o zunanji politiki. Zoli se je zaradi jutrišnje seje danes sestal z raznimi sodelavci, med drugimi z ministroma Tambronijem in Guiem.
Glede debate o SET v poslanski zbornici je splošno mnenje, da se bo lahko zaključila še pred koncem meseca, čeprav je prijavljenih precej govornikov. Konec tedna pojile senat na počitnice in nekaj dni nato verjetno tudi poslanska zbornica. Tako se razprava o agrarnih pogodbah ne bo pričela pred počitnicami, ali pa jo bodo le nekoliko načeli, glavni del teksta zakona pa bodo odložili za jesen.
Glavno zanimanje na današnji seji poslanske zbornice je veljalo govoru socialista Lombardija. Med njegovim govorom je prišlo do kratkega prepirčka z Giancarlom pajetto, ki se je pa pomirljivo zaključil. Lombardi, ki je govoril v bistvu povoljno o SET, je poudaril, da je tolmačenje socialistov prav nasprotno od tolmačenja, ki ga dajejo libe-beralci.
Na koncu je dejal, da hočejo socialisti s tem, ko se bodo vzdržali glasovanja o SET, izraziti svoje trdno zaupanje v italijanski in evrop-
ski delavski razred, ki je poklican, da s svojo politično borbo odloči razvoj in smer novega integralnega gospodarstva.
Komunist Bianco pa je Lom bardiju odgovarjal, da sta obe evropeistični pogodbi sredstvo za razdor, ki naj preprečita mednarodno pomiritev. Glede poljedelskega tržišča pa je dejal, da vstopa Italija v SET kot ilovnat lonec med železne lonce, kjer se bo razbil ob prvem sunku. Za politiko razvoja poljedelstva bi bilo za Italijo bolje, da bi se razširila notranja potrošnja ki je še med najnižjimi v Evropi.
Komisija poslanske zbornice za delo, je zakon o pokojninah za neposredne obdelovalce in spolovinarje poslale nazaj zbornici zaradi zahteve komunistov po izboljšavah. Prišlo je do besne polemike, ker je Bonom; obtoževal komuniste, da hočejo sabotirati hitro odobritev zakona.
A. P.
Smrt senatorja Antonia Banfija
MILAN, 22. — Danes popoldne je umrl komunistični senator Antonio Banfi. Bolezen, ki se je senatorja Banfija lotila v hujši obliki pred kakimi 20 dnevi, • je pokazala pred
štirimi dnevi znatno izboljšanje, tako da se je ze mislilo, da bi bolnika spravili domov. Toda davi . je nastopilo nenadno poslabšanje.
Senator Antonio Banfi se ;e rodil leta 1886 v Vimercatu. Bil je doktor filozofije ter profesor na višjem institutu v Florenci in na univerzi v Genovi, pozneje pa na univerz, v Milanu, ker je predaval zgodovino filozofije.
Bil je podpisnik številnih manifetov, med drugimi tudi Crocejevega manifesta antifašističnih intelektualcev. Potem mu je bila odvzeta vsaka u-radna služba. Po 25. juliju 1943 je organiziral antifašistične univerzitetne profesor je. Vpisal se je v KPI ter sodeloval z Eugeniom Cunelom pri ustanovitvi mladinske fronte. Bil je partizanski bo jevnik v 3. in 40. brigadi GAP do vstaje.
Bil je dopisni član akadem -je Lincei ter član številnih znanstvenih inštitutov v Italiji in inozemstvu. V KPI je bil član centralnega komiteja, poleg tega pa milanski občinski svetovalec.
Leta 1948 je bil izvoljen za senatorja v okrožju Abbiate-grasso z 52.654 preferenčnimi glasovi. V senatu je bil čla . šeste Komisije (prosveta in u-metnost). Leta 1953 je bil ponovno izvoljen za senatorja, to pot v okrožju Cremona z 29.193 preferenčnimi glasovi.
Brez triptiha v Avstrijo
DUNAJ, 22. — Novi pravilnik, ki ga je danes podpisal avstrijski minister za finance, določa, da bodo avtomobili in motorji s tujimi tablicami od 1. avgusta naprej lahko vstopili v Avstrijo brez karnetov ali triptihov. Po novih določbah bodo lahko tuji turisti c-stali v Avstriji s svojim avtomobilom eno leto. ne da bi morali plačati kakršen koli carinski prispevek za vstop vozila v Avstrijo.
Filip Kiimbatovic predava v Benetkah
BENETKE. 22. — V oktnru drugega mednarodnega kongresa gledališke zgodovine v Benetkah so bila danes štiri poročila. Prvi je govoril profesor H. Kindermann z znanstvenega gledališkega instituta dunajske univerze. Po kratkem poročilu R. Hikilla o razvoju gledališča na Finskem, je govoril nemški zgodovinar prof. H. Hnudsen, ravnatelj inštituta gledališkega študija berlinske univerze. Za njim pa je predaval prof. Filip Kalan Kumbatovič, profesor A-kademije za gledališko umetnost v Ljubljani, ki je orisal položaj gledališkega študijo t> Jugoslaviji.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 25, rvajnižja 24,8, zračni tlak 1006,7, vlaga 40 odst., nebo 1 desetino pooblačeno, morje lahno razgibano, temp. morja 23,2.
Vreme danes: Pretežno jasno vreme z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 23. julija
Apolinar, Brana Sonce vzide ob 4.37 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.08. Luna vzide ob 0.49 in zatone cb 16.13. Jutri, SREDA, 24. julija Kristina, Ina
Pred današnjo sejo tržaškega občinskega sveta
Vprašanje stanovanjskih izgonov je treba enkrat za vselej rešiti
V zadnjih dneh je bilo z dekretom izgnanih 169 družin, ki bodo morale do oktobra izprazniti stanovanja ■ Dolžnost vladnega komisarja
Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Glavni predmet seje bo razprava o resoluciji, ki so jo že svoj čas predložili komunisti glede stanovanjskih izgonov. Tudi drugi svetovalci leve opozicije so zahtevali čimprejšnjo temeljito obravnavo tega važnega vprašanja, ki zanima na stotine družin, ki so bile izgnane in ki jim grozi stanovanjski izgon. Pol ure pred začetkom seje, in sicer ob 18. uri, se bodo sestali na županstvu načelniki skupin _ v ob-činakem svetu, da se že vnaprej dogovorijo za morebiten skupen nastop vseh občinskih svetovalcev glede stanovanjskih izgonov in zahtev občinskega sveta za rešitev tega vprašanja. Glavno besedo o tem bo imel na seji odbornik G a s p aro, kii odgovarja tudi za stanovanja. Pričakuje se. da bo poročal o delovanju in p-o-iredovanju občinske uprave za pomoč izgnanim družinam, čeprav, vsaj tako trdita . žu-pan in odbor, občina nima neposredne pristojnosti za reševanje tega vprašanja.
O stanovanjskih izgonih in o ukrepih, ki bi jih morala pristojna oblast sprejeti, da bi preprečila izgon družin, ki si ne morejo same poskrbeti stanovanja po sedanjih prostih cenah, smo mi in drugi časniki že mnogo pisali. Zdi pa se, da je bilo o tem se vedno premalo napisanega, zlasti velja to za vladni komisariat, ki do sedaj ni sprejel še skoraj nobenega predloga Združenja stanovanjskih upravičencev, političnih strank in občinskega sveta. Kljub Vsem dosedanjim protestom in zahtevam, naj državna oblast vsaj začasno prepreči nadaljnje stanovanjske izgone, ali pa naj vsaj poskrbi, da bodo izgnane družine dobile primemo zasilno stanovanje v raznih državnih zgradbah, ki so prazne ali pa samo de'h° zasedene, sodišče še nadalje odreja izgone. Sicer pa sodnija mora izvajati obstoječe zakone v tem pogledu in sa-mo vladni komisariat lahko izda izredne zakonske ukrepe za preprečitev novih izgonov.
Današnje stanje stanovanjskih izgonov je porazno. V preteklih dneh je dobilo odredbo za stanovanjski izgon 169 družin. Toda na stotine drugih izgo.nskih odredb je že pripravljenih in bodo _ v najkrajšem času polnomočne. Od preteklega tedna pa do konca tega meseca mora_ zapustiti stanovanje 24 družin; za prihodnji mesec je določenih 10 izgonov, za september 49, za oktober pa 34. Takp je sodišče razporedilo 169 izgonov, ki morajo biti izvršeni do konca oktobra. To pa še ni vse. Sodnija se sedaj ukvarja z okrog 1000 novimi izgoni, za katere morajo samo še določiti vrstni red in datum izvršitve. Poleg tega pa je v teku okrog 2000 postopkov za odpoved najemnih pogodb, ki so zapadle 30. junija, in zaradi drugih vzrokov. Kot torej vidimo, bližnja prihodnost obeta zelo slabo m če ne bo odgovorna oblast poskrbela za ustrezne ukrepe, ki naj preprečijo nadaljnje izgone, bo do prihodnjega leta na stotine in stotine družin vrženih na cesto, in se bodo pridružile stotinam družin, ki že živijo v neprimernih zasilnih stanovanjih.
Do sedaj je občina pomagala skoraj vsem izgnanim družinam, lri si niso mogl* poskrbeti stanovanja. Sedaj
itimiiiiiiiitiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiititit
Nova delovna pogodba delavcev tiskarske široke
Kot smo že poročali, je bila pred nedavnim 24-urna stavka delavcev tiskarske stroke v trgovskih tiskarnah. Kakor je znano, so delavci stavkali za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe,
Kot poročajo iz Rima, so se sindikalne organizacije pogajale s predstavniki trgovskih tiskarn in dosegle lepe uspehe. Pogodba bo podpisana danes v Rimu. Zaradi tega tukajšnja nova Delavska zbornica obvešča delavce, da lahko od danes naprej opravljajo nadurno delo. Zahteve, ki so bile sprejete, so naslednje:
1. povišanje nagrad za nadurno delo v delavnikih na 30 odstotkov;
2- po treh letih službe 14-dnevni dopust, po 10 letih službe 16-dnevni in po 19 letih 18-dnevni dopust;
3. izenačenje dnevne plače strojnih stavcev (7 ur) s plačo monotipistov (8 ur);
4. zvišanje dveh točk v vrednostni lestvici ročnim s;avcem, tiskarjem, ki delajo odti-e in stereotipistom prve in druge kategorije ter knjigovezom posebne in prve kategorije;
5. znižanje dveh točk plačilne lestvice knjigoveznicam prve kategorije v sorazmerju s knjigovezi druge kategorije, kot velja tudi za ženske dru-t ge in tretje kategorije;
6. znižanje na 88 odstotkov razlike med plačo za ženske uradnice druge in tretje kategorije A in B v primerjavi z ustreznimi kategorijami moških;
7. zvišanje plač in mezd za 7,5 odstotka za vse kategorije moških in žensk:
8 ekonomski del sporazuma stopi v veljavo s prvo plačo po 20. juliju 1957, normativni del pa takoj po podpisu sporazuma.
pa je tudi občina začela stiskati, češ da nima na razpolago dovolj denarja. Zato so pred nedavnim odrekli zasilno stanovanje ali kako drugo pomoč okrog 100 izgnanim družinam. Občinska uprava meni, da si šestčlanska družina, ki irna 70.000 lir mesečnega dohodka, lahko sama poskrbi stanovanje. Mnenja pa smo, da je pravilno, da se občinski uradi zanimajo za dohodke izgnanih družin in da zavrnejo pomoč vsem tistim družinam, ki imajo sorazmerno na število članov družine zadontne mesečne dohodke. Toda odreči pomoč šestčlanski družini, ki ima 70.000 lir mesečno, je krivično. Kako si more tako številna družina najeti stanovanje ali tudi samo nekaj sob v podnajem po prostih cenah, če vemo, da mora danes za najbolj skromne prostore plačati najmanj 20.000 lir mesečno.
Zato za rešitev tega vprašanja ne preostaja drugega, kot da vladni komisariat v najkrajšem času izda izredne ukrepe za prepoved stanovanjskih izgonov, dokler ne bo na razpolago dovolj ljudskih stanovanj, ali pa vsaj dovolj zasilnih stanovanj. Glede zasilnih stanovanjskih prostorov pa je tudi državna oblast tista, ki lahko pomaga rešiti to vprašanje, saj razpolaga z raznimi vojašnicami in drugimi državnimi poslopji, v katerih je precej prostora, da bi lahko nudili zavetje izgnanim družinam. Toda za dokončno ureditev stanovanjskih izgonov in stanovanjske krize sploh je potrebno sezidati nova ljudska stanovanja. In teh stanovanj se v Trstu sorazmerno s potrebami zelo malo zida. saj se število družin, ki potrebujejo stanovanja, stalno veča.
Poleg tega tako važnega vprašanja bi moral občinski svet drevi razpravljati tudi o delovanju občinskih komisij. O teh komisijah je bilo govora tudi na zadnji seji občinskega sveta, ko je svetovalec dr. Pincherle vprašal župana, kdaj bo predložil v obravnavo občinskemu svetu resolucijo levičarskih skupin, republikancev, dr. Agneletta ’.a MEN, v kateri vse te skupine zahtevajo delovanje občinskih komisij, in sicer: komisije za pomorstvo, Vanom-jev načrt, prosto cono in deželno avtonomijo. Zupan in odbor zlasti zavlačujeta delovanje komisije za prosto cono in komisije za deželno avtonomijo, ker se nočeta zameriti fašistom in monarhistom, ki so proti prosti coni in proti deželni avtonomiji. Na vztrajno zahtevo leve opozicije je bil župan na pretekli seji prisiljen obljubiti, da bo omenjeno resolucijo predložil v obravnavo na prvi seji občinskega sveta po prvi seji občinskega odbora. Kot smo bili obveščeni, se je občinski odbor sestal sinoči. Zato, če bo razprava o stanovanjskih Izgonih zaključena pred koncem seje, bj moral občinski svet drevi razpravljati tudi o delovanju občinskih komisij.
poteč iz Boršta 18, ki sta prodajali z vodo mešano mleko.
 «»--------
Nove znamke za frankiranje paketov
Poštna uprava sporoča, da bodo 1. avgusta začeli na vseh poštnih uradih prodajati znamke za frankiranje paketov, ki bodo veljale 40 lir (črno - vijoličaste), 150 lir (barva »Terra di Siena) in 400 lir (črno - zelene).
O Danes zjutraj bodo z vlakom ob 8.30 odpotovali člani tržaške delegacije, ki se bodo udeleželi 6. svetovnega mladinskega festivala v Moskvi. Delegacija, ki jo sestavlja 25 slovenskih in italijanskih mladincev in mladink, odpotuje najprej v Benetke, od tam pa s posebnim vlakom proti SZ.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Prekinjena pogajanja v zidarski stroki
Pogajanja med delodajalci in sindikalnimi predstavniki delavcev zidarske stroke so bila prekinjena. Ta vest je delavce zelo razburila. Delodajalci nočejo sprejeti delavskih zahtev in njihov odgovor je bil povsem negativen glede izboljšanja ekonomskih pogojev. Zaradi tega je ponovno obveljal predlog o razliki med specializiranimi in kvalificiranimi delavci ter nekvalificiranimi delavci, tako da je ostala določena nagrada za proizvodnjo za 7 odstotkov za specializirane in kvalificirane ter 4,25 odst. za nekvalificirane delavce. Prav tako je ostalo nespremenjeno vprašanje akordnega dela in določitev datuma o vstopu v veljavo nove delovne pogodbe.
Včeraj je bil sestanek sindikalnih tajnikov zidarske stroke. V četrtek ob 18. uri pa se bodo sestali aktivisti omenjene stroke. Nova delavska zbornica poziva delavce, naj še naprej vztrajajo v borbi. da bodo dosegli zaželene uspehe.
Filmske predstave vladnega komisariata
Urad za predstave pri vladnem komisariatu bo predvajal drevi ob 20.30 na prostem poučne, zabavne in kulturne dokumentarne filme v Pre-benegu.
V Bazovici pa bo ob 20.45 predvajanje aktualnih dokumentarnih filmov potujočega kina predsedstva vlade.
Zaradi »avrnjenih delavskih zahtev
Enotna stavka delavcev v vseh obratih CRDA
Delavci so se stavke udeležili polnoštevilno - Osmi dan stavke v podjetju Sartori - Položaj v arzenalu in livarni FASEF
Včeraj ob 15.15 se je začela v vseh obratih CRDA, in sicer v Trstu in Miljah enotna stavka, ki sta jo organizirali obe krajevni sindikalni 'organizaciji. Stavka, ki je uspela stoodstotno in se je končala ob koncu delovnega urnika, je bila zaradi tega, ker je ravnateljstvo CRDA odločno odbilo zahteve delavcev in s tem privedlo do prekinitve pogajanj. Kljub tej protestni akciji pa ravnateljstvo še vedno noče popustiti. Kot smo že poročali, so bile tudi prejšnji teden stavke v raznih obratih CRDA, ki so' zelo dobro uspele. Sklep, ki sta ga sprejeli obe sindikalni organizaciji, da napovesta stavko, je bil pri delavcih ugodno sprejet, kar se je tudi pokazalo pri udeležbi v stavki.
Tudi v ladjedelnici Sv. Justa se je včeraj ob 15.30 začela stavka, ki je dobro uspela. Pričakuje se, da bodo delodajalci v kratkem času sprejeli zahteve delavcev.
V podjetju Sartori se je včeraj nadaljevala stavka, in to že osmi dan, ker ravnateljstvo še vedno noče podpisati listine o zahtevah, ki so bile sprejete 29. junija.
Kot smo že poročali, se je položaj v Tržaškem arzenalu nekoliko razčistil. Na skup-
ščini, ki je bila prejšnji torek, so sklenili, da bodo spet o-pravljali nadurno delo, s čimer želijo rokazati dobro voljo ter načeti pogajanja z ravnateljstvom. Tako se bodo danes ob 10. ufi začela na sedežu Zveze industrijcev pogajanja med sindikati in ravnateljstvom Tržakega arzenala.
Včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev pogajanja med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom livarne FA-SBF. Ravnateljstvo je izjavilo, da namerava odpustiti delavce, ker hoče v podjetju spremeniti proizvodnjo. Deset delavcev bo dobilo podporo iz dopolnilne blagajne in čez približno l5 dni bodo spet. začeli z delom. Kaj bo pa z o-stalimi delavci, se ne ve. V sredo pa bo v Ul. Zonta skupščina delavcev livarne FASEF. Na tej skupščini bodo razpravljali o položaju, ki je nastal ob zaprtju tovarne.
 «»-------
Iz Benetk v Indijo
Včeraj dopoldne je zapustil Trst svetovni potnik slikar iz Bergamasca Cesare Procera, ki se je napotil na Reko, od koder bo odšel proti Sofiji, Istanbulu in Indiji. Slikar potuje na najbolj ekonomičen
Operetne predstave' ( n a~p < o na gradu Sv. Justa
Peti dan razprave proti Miljčanom pred tržaškim porotnim sodiščem
Protislovja v policijskih zapisnikih dokazujejo površnost policijske preiskave
V policijskem poročilu iz leta 1946 je rečeno, da so prometno knjižico Trevisanovega pol tovornika našli, sedaj pa so nekateri obtoženi, da so knjižico ukradli
Po nedeljskem premoru se statki preiskave in predvsem ni bila bratova. Včeraj pa je
j# proces zaradi uboja Tre-visana, njegove ljubice Lidie Ravasini in njune gospodinjske pomočnice, nadaljeval včeraj z zasliševanjem uradnikov plovne družbe «Italia», ki so prisostvovali ropu 26. oktobra 1945. leta in treh sorodnikov pokojnega zlatarja.
Uradniki družbe «Italia» niso prinesli nobenega novega elementa, k; bi bil sicer tudi odveč, ker so obtoženci, to je odsotni Dario Bijaim, Sergio Fontanot, Gianmno Chermaz in Luciana Mercandel dejanje priznali, medtem ko sta Rudi Uršič in Bruno Braini, ki so ju obtožili, da je bil rop izvršen po njunem ukazu, odločno zavrgla vsakršno krivdo.
Dr. Matkovič, predstavnik plovne družbe, je potrdil med razpravo prečitano poročilo, ki je bilo po ropu poslano predsedstvu in kopijo tudi sodišču ter samo dodal, da se je roparjem posrečilo odnesti 1.144.946 lir, pri čemer so pozabili na drugo, precej veliko vsoto, ki je tedaj bila tudi v pisarni blagajne.
Federico Busani, ki je bil v času dogodku pomočnik blagajne, je povedal, da so trije vstopili v pisarno in medtem ko je nekdo pretrgal telefonsko žico, sta druga dva spravljala denar v dve aktovki. Pred odhodom jima je eden od roparjev zabičii, da ne smeja obvestiti policijo pred potekom četrt ure. Podobno sta izjavila ostala zaslišana uradnika, Francesco Sbisa in Edoardo Della Zot-ta, nakar je sodišče prešlo na zasliševanje sorodnikov pokojnega Trevisana.
Omeniti moramo, da sčasoma prihajajo na dan nedo-
Kaznovani gostilničarji
Zaradi prodaje nepristnega vina, je prefektura za 10 dni zaprla gostilno Armide Klun por. Colja v Ul. Ginnastica 20, gostilno Anne Covacich poročena Kressevich v Ul. Me-dia 24 ter gostilno Caterine Micheli por. Rudes v Ulici Kandler 6. Poleg tega so organi prefekture odvzeli za 30 dni licenco Albini Parovel iz Mačkovelj 8 in Josiptni Rani   mn...................................mi.im ....
Obtežnc pošiljke blaga iz zalednih držav
Velik pomen pomorskih zvez med Trstom in Perzijskim zalivom
Povečanje prometa s Švico na račun novih ugodnejših tarif za prevoz blaga po italijanskih državnih železnicah
ve. Te nove olajšave so odprle obsežne možnosti okrepitve prometa, kar pa bo seveda prišlo bolj do izraza šele prihodnje mesece. Nemški promet južnih pokrajin je že sedaj v večji meri usmerjen proti Trstu, zlasti za področja onstran Sueškega prekopa.
Vendar bi se dalo napraviti še mnogo več, če bi obstajale ugodnejše železniške tarife, odnosno če bi prišlo do sporazuma med prizadetimi železniškimi upravami.
Povečanje prometa med Trstom in Perzijskim zalivom potrjuje stališče tržaških pristaniških krogov, da ugodne pomorske zveze ustvarjajo promet in da ni treba čakati na pošiljke in šele nato postaviti na neko progo, novejšo, večjo ladjo.
Pomorska družba «Adria Lines et comp. Trading« bo v kratkem	dobila šesto	ladjo
«A1 Kuwait», ki bo imela 8.300 ton. Družba bo tako razpolagala z nad 50.000 bruto registrskih ton ladjevja na katerega lahko vkrcajo okrog 75.000 ton blaga. Ta okrepitev ladjevja družbe odgovarja po-	_
trebam pri	meta. Družba	sedaj	demo, da	je	Gastone	Trevi-
svicarsicega	maga	po	proučuje	ustanovitev	novih	j	san	nekoč potrdil	da	puška,
»kem	ozemlju	posebne olajša-1 pristankov	ob Rdečem morju.	1	vsaj	tista,	ki	so jo	zaplenili,
Lokalna pomorska družba «Adria Lines et. comp. Trading« potrjuje izreden pomen pomorskih zvez med Trstom in Perzijskim zalivom, katerim je uspelo pritegniti obsežne pošiljke blaga iz zalednih držav. To dejstvo je prišlo do izraza tudi na mednarodnih razgovorih v okviru tržaškega mednarodnega velesejma, kjer so tudi podčrtali, da je uspelo pritegniti blago ne samo iz tradicionalnih zalednih držav temveč tudi obsežnejše pošiljke iz Nemčije in Švice. Opaža se stalen porast prometa iz Trsta proti omenjenemu področju, kot tudi stalno večji promet iz Perzijskega zaliva proti tržaškim zalednim državam. Zlasti je pomembno, da ne gre za masovno blago, temveč dragocene gotove izdelke in surovine, ki jih pred ustanovitvijo omenjenih rednih prog niso pošiljali skozi Trst, temveč so jih usmerili v druga pristanišča.
K povečanju prometa s Švico so pripomogle tudi nove ugodnejše tarife za prevoz blaga italijanskih državnih železnic, ki so odobrile za prevoz švicarskega blaga po Italijan-
razna nesoglasja. Tako je na primer napisano v nekem zapisniku, da so morilci stopili preko 4 do 6 stopnic in nato vstopili v klet, kjer so pomorili vse tri prebivalce Tre-visanove kmečke hiše pri Sv. Jerneju. Kako je moglo priti do teh izjav?
Obtoženci so resnično tako izjavili pred policijo, a kakor smo pretekli teden slišali, so jim priznanja izsilili s trpinčenjem. Sicer pa osebe, ki bi bile res prisotne pri zločinu, kaj takega ne bi mogle nikoli ižjaviti, ker stopnic, pa čeprav so vrata kleti nižja od dvoriščnega tlaka, sploh ni. To tudi dokazuje, da so izjavili, kar so hoteli preiskovalni agenti, ki so imeli pred očmi sliko hiše, a se na' tej ni videlo, če so Stopnice ali samo majhna vzpetina. Verjetno so mislili, da so stopnice in tako je napisano v zapisnikih, kot da bi prišlo iz ust sedanjih obtožencev.
Prvi je stopil pred sodišče Trevisanov. skoraj slepi oče. ki je zanikal, da bi njegov pokojni rin trgoval z izprijenimi osebami in kupoval u-kradeno zlatnino. «To se ni izplačalo«, je dodal in zavrnil tudi sum, da je bil Giusto vpisan v fašistično stranko in bil kapetan fašistične milice. Ker je on skrbel za celo družino, ni bil niti pri voja kih. Po prijavi nekega njegovega kolona so ga partizani aretirali, vendar so ga že dan po priprtju izpustili in od tedaj naprej ni imel nobenih sitnosti več. Bil je res Italijan, vendar se ni zanimal za politiko.
Nato se je govorilo o nje' govih prijateljih in sovražnikih in tudi o sumih, ki jih je imela družina v zvezi z zločinom. Med osumljenimi osebami sta bila poleg obeh Mau-rov, ki sta bila obtožena, da sta kradla pokojniku vino iz kleti, a sta bila kasneje oproščena. tudi znani Cecchelin in Trevisanov prijatelj Rudi Russian. Toda proti njim ni bilo nič točnega. Dejstvo pa je, da so na Trevisana dvakrat streljali, vendar se je mož vselej rešil brez poškodb: enkrat v veži v Ul. S. Lazza-ro, kjer je stanoval in drugič na poti z avtomobilom proti kmečki hiši nedaleč od Lazareta.
Najvažnejše pa je, da stan mož, kakor tudi njegov sin Gastone (oba sta namreč enako odgovorila na predsednikovo vprašanje), nimata nobenih e-lementov proti sedanjim obtožencem.
Gastone Trevisan jp poznal svojega brata bolje kot oče, vendar niti on n; vedel povedati ničesar v prid obtožbe. Spoznal je le puško, l:i je last Belicha, za tisto, ki jo je imel pokojni brat, vendar je dodal, da ko jo je on videl, ni bila v takem stanju.
Preds.: »Ste gotovi, da je bila pokazana vam lovska puška res last vašega brata?« »Trevisan; «Da»,
Preds.: «In vendar so štiri osebe, ki‘jim je toliko verjeti kot vam, ki trdijo prav nasprotno!«
Ta puška je pravzaprav e-den glavnih elementov za obtožbo. Tako je menila policija, ki je prepričana, da jo je Belich po umoru ukradel Trevisanu. Toda Belich je kaj kmalu dokazal, da je puško kupil od nekega Vecchiettija in ta je navedel nova imena oseb, ki so bile pred njim lastniki iste puške. Naj nave-
prvotno izjavo spremenil. To da o tem se bo govorilo več ko bodo prišle priče, ki bolje poznajo puško.
Sicer , Trevisan ni prvič spreminjal izjave: na policiji je z gotovostjo spoznal kravato plave barve za bratovo. Toda že naslednjega dne je to preklical, pred sodiščem je izjavil, da ga je do tega prisilila žena s pripombo, da je takih kravat na tisoče. Zanimivo pa je, da je bila kravata zaplenjena pri Giacominiju, ki je bil že oproščen obtožbe istega umora in v kateiega so v začetku tudi Trevisanovi sumili.
O kravati pa se sestra pokojnega Trevisana, Alma, ni spominjala ničesar, čeprav je tudi njen podpis pod Gastone jevim na zapisniku o spoznanju enega izmed ukradenih kosov oblačil iz kmečke hiše. Niti njeno pričevanje ni prineslo nič novega in sodišče z zasliševanjem svojcev pokojnega ni v iskanju resnice napravilo niti koraka naprej.
Na včerajšnji razpravi pa Je bilo precej protislovij, posebno kar se tiče zapisnikov. Predvsem glede stopnic pred kletjo in tudi zaradi prometne knjižice pokojnikovega pol-tovornika, ki je bila, po obtožnici sodeč, ukradena. Toda na strani 24 sodnih aktov v policijskem obvestilu sodnih oblasti z dne 13, novembra 1946. leta je rečeno, da so omenjene listine našli v enem izmed številnih predalov kuhinje v hiši pri Sv. Jerneju. To stoji jasno napisano in vendar se morajo kljub temu nekatere osebe zagovarjati, da so si med ropom prisvojile tudi listine, ki so bile v kuhinji-Govorilo se je .še o kožuhu pokojne Ravasinijeve in o raz nih podrobnostih, vendar je bilo najbolj presenetljivo pripovedovanje pokojnikovega brata Gastoneja o dveh od njegovih številnih obiskov na kvesturi. Ob neki priliki so mu na kvesturi povedali imena «morilcev» ter pokazali na Derina, češ ta je ubil Giusta. Gastoneju je tedaj kri zavrela in ko se je hotel pognati proti obtožencu, so ga nekateri funkcionarji obkolili, medtem ko mu je dr. Grappone resno rekel; ((Aretiranih oseb se ne smete dotakniti«.
Podobno izjavo mu je dal tudi bivši tržaški kvestor dr. Marzano, h kateremu je šel z očetom, da se mu zahvali za preiskavo in odkritje zločincev- Med pogovorom mu je visoki funkcionar povedal, da je dal ukaz, «da se osumljencev ne sme nihče dotakniti« Vse skupaj se zdi čudno in kaže, kot da bi si kdo želel že vnaprej pripraviti ...alibi.
Je bilo Trevisanu naročeno naj izobesi jugoslovansko zastavo? To vprašanje so večkrat postavili med včerajšnjo razpravo. Odgovoril je njegov brat, in sicer pritrdilno. V Trstu ne! Pri Sv. Jerneju da in čeprav je pokojnik, ki je bil sicer Italijan, a se ni brigal za ničesar ter ni nikoli blatil Jugoslavije, izjavil, da ne bo izobesil ničesar in za nobenega, mu ni nihče storil ničesar žalega. Več je o njem izpovedal obtoženi Braini, ki je bil tedaj odgovoren za bar v ljudskem domu v Campo-rah. Trevisan je večkrat zahajal v ljudski dom in je dajal tudi prispevke za zidavo novega. Ob neki priliki je Brainiju celo obljubil stensko uro. Trevisan je tudi pošiljal ljubico, ki jo je Braini opisal kot krasno in elegantno dekle, po vino k njim,
način:	z avtostopom m si
namerava po poti preskrbeti manjkajoča denarna sredstva tako, da bo risal pokrajine in tihožitja. Na pot je odšel iz Benetk, kjer mu je župan izročil poslanico miru in bratstva za vzhodne narode.
Rojstva, smrti in poroke v prvem semestru 1955
Po podatkih tržaške občine se je v preteklem mesecu rodilo na področju občine 247 otrok (259 v juniju 1956), pri čemer so prišli 204 otroci na svet v bolnišnici ali v sanatoriju, 43 otrok pa je bilo rojenih na domu.
V istem mesecu je na področju tržaške občine umrlo 238 oseb (203 v juniju 1956), pri čemer je 224 oseb umrlo naravne, 14 pa nasilne smrti. 65 oseb je umrlo na domu, 161 v bolnišnici in v sanatorijih, 12 pa drugje.
V preteklem mesecu tekočega leta je bilo sklenjenih 158 porok (202 v juniju 1956), in sicer 146 cerkvenih in 12 civilnih.
Skupno je bilo v prvem polletju rojenih 1428 otrok, in sicer 1342 zakonskih in 86 nezakonskih). V istem razdobju je letos umrlo 1633 oseb, od katerih 1551 naravne in 82 nasilne smrti (v prvem polletju 1956 je umrlo 2052 oseb, od katerih 1968 naravne in 84 nasilne smrti). Malenkostno razliko v primerjavi s prvim polletjem tekočega leta in istim časom preteklega leta so zabeležili tudi pri porokah. Letos je bilo 726 porok, in sicer 677 cerkvenih in 49 ’civilnih, medtem ko je bilo lani v prvem semestru 788 porok, in sicer 734 cerkvenih in 54 civilnih.
 «»-------
Volitve obrtnikov
Delegati obrtnikov, katere so izvolili 14. julija, bodo 4. avgusta izvolili devet predstavnikov v pokrajinsko obrtniško komisijo in v pokrajinsko bolniško blagajno za o-brtnike. Tako je včeraj sporočil pokrajinski komisar za obrtništvo, ki je določil tudi način volitev.
Volilo bo 82 delegatov za pokrajinsko obrtniško komisijo in 84 delegatov za pokrajinsko bolniško blagajno za 0-brtnike. Pravico voliti imajo samo delegati, ki so bili izvoljeni 14. julija, izvoljen pa je lahko vsak obrtnik, ki je vpisan v pokrajinske liste. _
Najvažnejša razlika v načinu fned prvimi volitvami m sedanjimi je v tem, da bodo lahko sedaj predložili uradne liste kandidatov, ki pa ne smejo vsebovati več kot šest l-men in katere mora podpisati najmanj desetina delegatov.
To, sedaj že mrtvo dekle, je včeraj postalo središče zanimanja, predvsem ker se je govorilo, da sta se s Trevisa-nom večkrat sprla. Po nekem sporu, ko jo je zalotil v Ul. delFEremo v družbi bivšega zaročenca, naj bi podaril mladi sostanovalki kožuh črne barve. Kje pa je ta kožuh?
Po mnenju policije si ga je prisvojil Fontanot, po mnenju drugih pa je bil doma pri materi Ravasinijeve. O tem bo danes spregovorila mati pokojnice, katero bodo zaradi bolezni zaslišali na domu. Cina bo morala povedati marsikaj in morda bo prišlo na dan kaj več o govoricah, da je bil tudi Trevisanov najboljši prijatelj Russian (to je sumila tudi pokojnikova sestra in ostali, ki so se pro-tivili skupnemu življenju brata in ljubice), zaljubljen v Ravasinijevo.
Preds.; Rossi, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, odv, zasebne stranke:	M. B‘erluga,
obramba: odp. P- Sardos, Ke-zich, Amodeo, Stradella, Mor-gera in Presti.
itiiiiiiiiaii«iiii>iii>i*ti>»ii>ii*ii>>i*iii*ii>ii>iiii,l|i||ii|BIIIIIIIII|i|B»ii|iii|>"lll,iii,*i,>i,l,>>ll>l>l>l,l,>
Poročilo gospodarske agencije ASTRA
Šibke kupčije v trgovini % lesoin
Znižan obseg izvoza proti deželam Bližnjega in Srednjega vzhoda - Konkurenca Romunije
Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 bo zaradi počitnic zaprta od 8. julija do 9. avgusta t. L
Kot poroča tržaška gospo-1 sevanje nizko in kjer pride
darska agencija «Astra», je zabeležil promet z lesom skozi tržaško pristanišče v zadnjem razdobju občutno nazadovanje, zlasti proti področjem Bližnjega in Srednjega vzhoda. Zabeležili so namreč zelo nizko povpraševanje, medtem ko se nič točnega ne ve o namerah različnih vlad glede uvoznih dovoljenj in dodelitve kreditov. Na osnovi nekaterih redkih kupčij upajo tržaški operaterji, da bodo v kratkem nekoliko olajšali izdajanje kreditov, zlasti ker menda sedaj izdajajo 25 odst. več uvoznih dovoljenj, kot so predvidevali. Ta pojav pa se do sedaj še ni odrazil na trgu, in ni privedel do pove-večanega povpraševanj^.
V zadnjem razdobju so zaključili le malo kupčij celo s Kuwaitom, Bahreinom 111 Am-manom, torej s trgi, ki so prevzemali obsežnejše količine lesa in so predstavljali vedno nekako izjemo v arabskem svetu.
Romunija je sedaj razširila svoj izvoz rezanega lesa proti deželam Srednjega vzoha in zlasti proti Perzijskemu zalivu, kjer se ji je posrečilo monopolizirati dobršen del pošiljk. V Perzijskem zalivu poslujeta tudi dve avstrijski podjetji. Ugotovili so tudi izredno avstrijsko aktivnost v Sudanu, pri čemer gre za daljnosežne načrte, da bi nekate-tera avstrijska podjetja prevzela v celoti dobave proti temu področju, za kar so pripravljena tudi na nekatere začetne žrtve. Plačilni pogoji in cena je namreč izredno ugodna za sudanska podjetja, kar seveda povzroča nezadovoljstvo med tržaškimi in nekaterimi avstrijskimi operaterji, ker se omenjene kupčije negativno odražajo na stanju sudanskega trga.
Neizpremenjen je položaj v Levantu, kjer ostaja povpra-
do zaključka kupčij le- od časa do časa in še takrat le za izredno kvalitetno blago, katerega ne najdejo na romunskem trgu, na katerem se to obsežno področje sedaj 0-skrbuje z lesom.
Tudi Severna Afrika je znižala ritem nakupov, kar velja tudi za Grčijo
Velika večina lesa, ki ga prevažajo skozi Trst, se še vedno dobavlja na avstrijskem trgu, saj so jugoslovanski kontingenti prenizki. Tranzitne cene so stalne.
Velika večina lesa, ki ga prevažajo skozi Trst, se še vedno dobavlja na avstrijskem trgu, saj so jugoslovanski kontingenti prenizki. Tran žitne cene so stalne.
Piton usekal krotilca
Dramatično dogodivščino je včeraj preživel krotilec Silvio Matera iz Verone, -ki se je pripravljal na nastop v tržaškem »Luna parku«, kjer že nekaj dri nastopa skupaj s krotilko Cabirio in vrsto kač. Včeraj pa ni imel sreče in ga je napadel čez tri metre dolg piton, ki je očitno pozabil na krotilčeve «vzgojne» nauke. Krotilec je sicer takoj odskočil, vendar ga je piton usekal v ustnico. Rana k sreči ni bila hudega značaja in so krotilcu samo nudili prvo pomoč v bližnji ambulanti.  «»-------------------
Nesreča med igro
S tobogana je padel včeraj popoldne 12 let star Giuseppe tsantorelli iz UL Commercia-le 75, ki si je pri padcu zlomil zapestje leve roke in za-dobi) druge manjše poškodbe. Z avtomobilom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dobrem mesecu sprejeli na or-, topedski oddelek-
Danes ob 21. uri druga predstava «Rose-Marie».
Jutri zadnja predstava ((Plesa kačjih pastirjev« C. Lombarda in F. Leharja.
— . -in
Krop opekel otroka
S smrtjo se bori štirimesečni otrok, ki se je tako hudo opekel, da so si zdravniki pridržali prognozo. Nesreča se je pripetila včeraj zjutraj ob 6.30 v hiši št. 1 na Trgu Goldoni, kjer stanuje s starši štirimesečni Fabio Demicheli. Mati je otroka takrat postavila v zibelko v kuhinji, kjer je bila na štedilniku velika posoda z vrelo vodo.
Nenadoma se je ta posoda prevrnila prav na otroka, ki je takrat spal. Otrok je močno zakričal, zaradi česar je iz druge sobe pritekla nesrečna mati, nato pa še oče, ki je malčka takoj s privatnim avtomobilom odpeljal v bolnišnico. Tam je dežurni zdravnik ugotovil, da ima o-trok opekline druge stopnje po desni roki.
Ni znan razlog, zaradi katerega se je prevrnil lonec z vrelo vodo, ki je tako hudo opekla otroka.
 «»-------
Tramvaj v tovornik
Tramvaj in težak tovornik sta se zaletela drug v drugega včeraj zjutraj ob 8. uri na križišču Ul. Cellini in Trga Liberta. Tramvaj št. 6, katerega je upravljal Adriano pin-tori iz Sv. M. M. spodnje, je vozil proti Barkovljam, ko mu je prekrižal pot težak tovornik. za katerega volanom je sedel 35-letni šofer Mario Bonacini iz Milana.
Oba vozača sta takoj z vso silo zavrla, vendar nista mogla preprečiti nesreče, tako da se je tramvaj zaletel s precejšnjo silo v zadnji del tovornika.
Vozača tovornika in tramvaja sta ostala pri hudem u-darcu nepoškodovana, in sta se huje poškodovala le dva potnika, ki sta se vozila v tramvaju. 28-letna gospodinja Maria spada por. Lagoi -z Vrde-le-Skoljeta št. 248 je pri u-darcu padla na tla, 70-letne-ga upokojenca pietra Biasina pa je sunek vrgel na cesto, ker je stal ravno pri vratih tramvaja.
Oba ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so gospodinjo Mario Spado pridržali na opazovalnem oddelku zaradi rane na desni strani temenice in se bo zdravila teden dni. Biasin pa si je ranil levo obrv in se opraskal po rokah ter nogah, vendar pa je lahko odšel domov, kjer se bo moral prav tako zdraviti teden dni.
Kasneje so v bolnišnico prišli še 22-letna Giorgina Furlan por. Serafini iz Ul. San Marco 45. 38-letni Placido Bo-scariolo iz Ul. Madonnina 11 in 19-letna Angela Reganzin katerim so zdravniki obvezali manjše rane, ki so jih za-dobili ob padcu v tramvaju Vsi bodo okrevali najkasneje v enem tednu.
_«» ----
Podlegla poškodbam
Na II. kirurškem oddelku je včeraj kmalu po opoldnevu podlegla poškodbam Josi-pina Zadnik vd. Lukas, ki jo je v petek podrl na tla neki motociklist.
 «»-------
’ Nezgodi na delu
Sredinec je odtrgala žaga 18-letnemu vajencu Sergiu Engrandiju iz Ul. S- Cateri-na 3, ko je včeraj okrog 11. ure delal v mizarski delavnici, kjer je stalno zaposlen. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali avto RK s Trga Sansovino. Zdravnik je ponesrečenemu vajencu obvezal rano in ga poslal na opazovanje v bolnišnico.
Včeraj ob 18.15 so na II. kirurškem oddelku sprejeli s prognozo okrevanja v 12 ali 15 dneh 34 let starega Fede-rica Goatina iz Mester pri Benetkah, ki je v livarni 1LVA zašel z roko med kos železa in jekleno vrv, s kateri bi moral železo dvigniti. Delavec si je pri tem poškodoval prstanec in mezinec desne roke in so ga morali z avtomobilom RK odpeljati v bolnišnico.
 «»—-
TOREK, 23. julija 1957 PHSl POSTAJ A A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisani svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Slovenske narodne pesmii i-n plesi- 13.30 Glasba po željah; 17.32 Plesna čajanka; 18.00 Gian-Carlo Menotti:	Koncert v F-duru za klavir in orkester; 18.32 Vesela glasba; 18.50 Moški vokalni kvintet; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spo-rt; 20.30 Pestra operna glasba; 21.00 Ivan Cankar: »Romantične duše«, igra v 3 dej., igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Podoknice; 23.30 Polnočna glas-ba.
1 R S T I.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
16.45 Kontrasti v jazzu; 17.10 Koncert basista Ettoreja Gerija; 17.30 Igra orkester Sciascla; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Ritmi in popevke; 21.00 Renato Simoni: «Vdova», komedija v 3 dej.; 22.30 Franz Liszt: «Les Preludes«.
KOPER Poročila v italijanščini:	6.30,
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	v.Jft
13.30, 15.00,
7.15 Glasba za dobro jutro;
7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarska rubrika: Stanovanjske skupnosti - naš neposredni pro-blem; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Dalmatinske narodne pesmi izvaja vokalni kvintet »Lisinski« iz Zagreba; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17.25 P. I. Čajkovski: Koncert za violino in ork. v D-du-ru op. 35: 18.10 Od melodije do melodije; 19.00 Igra ansambel Renato Carosone; 19,25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 21)2,1 01. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22 ,U0
7.30 Cicibanom — dober dan! -Jože Pahor: Brez prehodnice; 8.05 «Z veselim srcem« (slovenske narodne pesmi); 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Utrinki iz literature _ Janko Kersnik: Mačkova očeta: 9.20 L. van Beethoven: Koncert za klavir i-n orkester št. 3 v c-molu; 10.10 Spored operetne in zabavne glasbe;
11.00 Za dom in žene; 11.15 Pester spored baletne in solistične glasbe; 12.00 Ljubljanski vokalni oktet in Logarski fa-ntje v narodnem tonu:	12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Janez Banič: Praznična bolezen konj; 12.40 J-Massenet: Le Cid, baletna suita;
13.15 Odlomki iz slovanskih oper;
14.00 Vlado Golob: Divertim-ento za mali orkester z obligatnim klavirjem:	14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 15.40 Radijski roman — Enrih Koš: Kit — ime^ novap tudi Veliki Mak . XJ
16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 športni tednik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00 Zabavna glasba,
20.00 Poje Ljubljanski komoro-1 zbor: 20.30 Radijska igra — So-merset Maugham: Deževje: 21.22 Igrajo veliki zabavni orkestri;
22.15 Povabilo na ples.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 18.40 Športne vesti; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Prvi aplavz: 22.30 Tiskovna konferenca; 23.00 Vesti.
KINO
Pazite na tisočake!
Karabinjerji v Lanzu so včeraj dopoldne pridržali moža in ženo, kmetovalca iz Ve-narje pri Turinu, ki sta porabila na desetine tisočlirskih bankovcev. Karabinjerjem sta izjavila, da sta našla zavoj s čez sto tisočlirskimi bankovci na svojem posestvu in sta jih pričela mirno rabiti v dobri veri, da so pravi.
Karabinjerji so pričeli z obširno preiskavo, da ugotove, če njune trditve odgovarjajo resnici, odnosno če ne gre za dva razpečevalca ponarejenega denarja, ki spadata v neko neodkrito tolpo ponarejevalcev. Na vsak način pa je pametno tisočlirske bankovce dobro pregledati in se prepričati, če so pravi.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. In 22. Julija 1957 se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO:	76-1 et na Maria
Blanch vd. Geruslna, 37-letnt Ric-cardo Pison, 75-leura Regina Co-mar por. Bobul, 54-letni Antonio German, 81-letnl Antonio Coraz-za, 25-letna Eleonora Palclch por. Marlncich, 50-1 etn a Giovanna Ci-nerari, 42-letna Maria Caroti por. Baldisseri.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v Juliju
1NAM, Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmnura 10; Vlelmettl, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah In Nicotl v Skednju.
G-
Excelsior. 16.00: «8 železnih ljd-di«, R. Ki!ey, L. Marvin, B-Coleand.
Fenice. 16.00: «Podk-uipljeno mesto«, D. OKeefe, Pat 0’Brien-Nazionale. 16.30; «Grisbi», Jead Gab-in in Jacques Becker. Filodrammatlco. 15.00:	«Aogel
ringa«, J. Derek, P. Douglas. Grattacielo. 16.00:	«Guaglioiie*.
Zabaven film. M. Girotti, O-Rubini, D. Gray, T. Pica. Supercinema. 16.00:	«Kurussu»i
technicolor, cinemascope, J* Bromfield.
Arcobaleno. 16.00: ((Represalija*’ technicolor, G. MacHson, r-Farr
Astra Rojan. 17.00: »Pariš, Palače hotel«, C. Boyer, F. Arnoul. Capitol, 16.30: ((Poročna gostija*-Umetniški film MGM. B. D8' viis, E. Borgnine.
Cristallo. 16.30:	»Ubogi, vervdaf
lepi«, Marisa Allasio.
Alabarda. 16.00: «Stiri piloti reakcijskih letal«, Davvn Adam5 in Massimo Giirotti.	,
Arlston. Glej kino na prosteim Aurora. 16.30: «Jutri je prepet-no«, A. M. Pierangeli, De Sic*' Armnuta Glej kino na prostem-Ideale. Zaprto za počitnice. Impero. Zaprto zaradi počitnic- , Italta. 16.30: »Fra Martino«, P*u' Hoerbiger, Marianne Koch. Moderno. 18.00: «Preki sod«, Cooper.	f
Savona. 16.00:	((Prijateljice«, 51'
R. Drago, G. Ferzettii In v-Cortese.
Viale. 16.00: »Kriminalistična ekipa: primer 24«, M. \Vindsof. Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice-Belvedere. 16.30: «Sveti tiger«, VVeissm-ueller.
Massimo. 16.30: «Taksi za borbo*' S. Hayden, A. Franz.
Novo cine. 16.00: »Vražji rabi, Curd Jurgens.
KINO NA PROSTEM Arlston. 2030: «Dcmon z otok**' John Wayne in M. Muephy. -Armonia. 15.00: (na prostem ,
2000); »Preko reke«, A. MO' phy.
Arena dei flori. 20.15: »Altair*' A. Lualdi, F. Interlenghi,
Serrvas.
Garibaldi. 20.15: «Sljajna obsed' rvost«, Rock Hudson, J. Wym*'n Marconi. Ob 16.30, na prosten 20.30; «Mari.Ja Antolnetta, k J’’, ljlca Francije«, Michele m gan, Richard Todd.
Paradlso. 20.15:	«Proces nifstu '
A. Nazzari i-n S. Patnpanlnl. Ponzls-na. 20.15: «Ne streljaj, ljubi me«, Doris Day, H. Kr*' Rojan.	20.00 in	22.00:	»Tr'L
fantje 17. Texasa», M. GaJ11 in J.	Hunter.
Secolo Sv. Ivan. 20.30: »El &r' go«, J, Payne, A Wheelan-, Skedenj. 2030:	«ZeIeznl UuP
men.	Prepovedano	mladini.	,
Stadio. 20.30: »Hondo«, J. W*yn In G.	Page.
Valmaura. 20.30; »Celine v t1 menih«.
MALI OGLASI
MIŠO s šestimi stanovanji C dam, lir 1.200.000. Izključeni r sredtvvalcl. Tel. 26-742.	,
SIVALNi STROJ, kompleten
luksuzno omarico 29500 lir, ..
okroglo «« jetrne cene). r_,0
v ul ni slroj 7. okroglo »^-o-32.000 lir (neverjetne cene). " f0 daja tudi na obroke. uu**e j Rosson-I — Korzo Garibaldi (trgovina).
Svečanosf na gradbišču slovenskega kulfurnega doma! CURZIO MALAPAR1E
„ mm*
V nedeljo dopoldne so na gradbišču v Ul. Petronio 4, svečano vzidali v temelje novega kulturnega doma spominsko listino. Odbor za zgraditev doma Je na svečanost povabil predstavnike oblasti, slovenskih kulturnih organizacij in ustanov ter vseh naprednih političnih strank. Generalnega komisarja Je predstavljal prefekt dr. Macciotta, kvestor-Ja pa dr. Malinconico. Nadalje so svečanosti prisostvovali predstavniki Slovenske prosvetne zveze. Glasbene Matice, Slovenskega narodnega gledališča, Slovensko-hrvatske ljudske prosvete ter drugih organizacij in ustanov. Svoje predstavnike so poslale tudi NSZ, PSI, PSDI, UP in KPI. Čeprav povabljeni, se nista odzvali SDZ in Slovenska katoliška skupnost. — Dr. Jože Dekleva je kot predsednik odbora za zgraditev doma pozdravil prefekta dr. Macciotto kot zastopnika generalnega komisarja dr. Palamare, ki ni mogel priti, zastopnika kvestorja dr. Malincomca in generalnega konzula FLRJ v Trstu Mitjo Vošnjaka ter nato prečital listino, ki smo Jo objavili v naši nedeljski številki. Sledila Je nato zakuska in ogled del. Svečanosti sta prisostvovala tudi tov. dr. Joža Vilfan s soprogo, ki sta slučajno bila v Trstu
na poti iz ZDA v domovino
Malaparte se je rodil 9. junija 189$ v Pratu. Iz ana-grafskih podatkov izvemo, da je bilo njegovo pravo ime Kurt Erich Suckert, ki ga je pozneje italijaniziral v Mala-parte. Ze v zgodnji mladosti ga je mikalo neznano, in ta sla po neznanem mu je pridobila mnogo prijateljev, pa tudi mnogo nasprotnikov, vsi pa so ga spoštovali zarudi njegovega odkritega značaja in besede.
S 16 leti je bil tajnik republikanske stranke v Pratu, a je kmalu opustil politično dejavnost. Leta 1914 gre kot prostovoljec v Francijo, po vojni pa ga najdemo v italijanskem poslaništvu P Varšavi. Ko se je vrnil v domovino je začel izdajati revijo «Ocea-nica», ki pa je imela kratko življenje. Leta 1924 je ustanovil štirinajstdnevnik «La conquista dello Stato». Sodelovanje v fašističnem tisku mu ni preprečilo, da ne bi hkrati sodeloval v Gobettijevi reviji uRivoluzione liberalen, ki je bila protijašistično usmerjena. Lela 1931 je izdal v francoščini «Tecnique du coup d’Etat>>, ki so ga nacisti sežgali na javnem trgu v Leipzigu. Za Gobettija je napisal «Don Camaleo«, ki ga je fašizem prepovedal. Zaradi njegovega stališča do fašizma so ga leta 1933 konfiniraCi, po konfinaciji pa je bil sodelavec pri «Corrie-re della serun. V drugi svetovni vojni je bil vojni dopisnik tega lista z ruske fronte. Te reportaže je pozneje zbral v knjigi ali Volga nasce in Eu-ropa». Leta 1943 je postal član CLN kot zvezni častnik med vrhovnim zavezniškim poveljstvom in partizansko divizijo uPotenle«. Leta 1944 je izdal eKaputt«, po vojni pa «La pelle», ki je doživela 165 ponatisov. Sodeloval je pri ilustrirani reviji «7 'empo» z rubriko «Battibecco», v kateri je brez dlak na jeziku polemiziral in žigosal nezdrave pojave v italijanskem javnem življenju. Proti k,oncu leta 1956 je odpotoval na Kitajsko, od koder naj bi za revijo
eVie nuove» napisal vrsto člankov o noui Kitajski. Tam je zbolel, vrnil se je v domovino in po nekaj mesecih trpljenja umrl.
Med njegovimi deli naj o-meniino še »La rivolta dei santi maledetti« (1921). *L’Eu-ropa vivente«, «L’Italia barbara« (1926), eAvventure di Un capitano di sventura» (1928), zbirko povesti «Sodoma e Gomorra»	<1931),	»I
morli di Blignp giocano a car-te» (1931), «La pazzia di Orlando », v sodelovanju s Fal-quijem «Vita di Pizzo di Fer-ro. delto Italo Balbo« (1931), *Le bonhomme Lenine» (1932), eFughe in prigione»	(1936),
«Sangue» (1938) »Una truge-dia italiana»	(193 S). »Dottrta
come me« (1940), nlntelligenza di Lenin» (1932), uSole cieco» (1947) in sMaledetti toscan i» (1956). Poleg tega se je poskusil z gledališčem in napisal «Das Kapital« (1949), ki ga je kritika raztrgala, kar pa je priklicalo n gledališče več ljudi, kot kakršna koli druga uspešna komedija, in «Anclle le donne hanno pev so la guerra» (1954). Tudi v sedmi umetnosti se je Mala-parte poskusil s «Cristo proi-bito«. Scenarij za ta film je napisal sam, pa tudi režiral ga je in napisal zanj tudi glasbo. Film sam pa ni doživel uspeha.
Oceniti delo Curzia Mala-parteja ni lahko. Življenjske, politične in literarne izkušnje, skozi katere je Malaparte šel, a se pri njih ni ustavil, pa nam dokazujejo, da je bil v neki meri žrtev dobe, k> je v nji živel, in da se je v svojih mladih letih spoznal z drugimi sličnimi nemirnimi duhovi, kakor sta bila na pr. duhovna epustolovca» Pa pint ii, D’An-nunzio, kar je zapustilo tudi pri njem opazne sledove. V povojni dobi pa je s svojo nekompromisarsko in odkrito besedo pozitivno vplival na italijansko javno življenje in je kljub svoji prepotentni o-sebnosti vendarle pošteno o-pravljal svojo dolžnost javnega delavca.
NEDELJSKA SVEČANOST V SEŽANI
Odkrit spomenik borcem za osvoboditev Krasa
•sH' >
Svečano odkritje spomenika padlim
Kraševci in zlasti Sežanci niso mogli lepše in dostojneje proslaviti dan vstaje slovenskega ljudstva, saj so v središču Sežane preteklo nedeljo odkrili spomenik padlim borcem, aktivistom in vobče vsem fašističnim žrtvam na Krasu, ki je spomin na vse padle v dolgi narodnoosvobodilni borbi kraškega ljudstva.
Slavnostno odkritje spomenika je bilo okrog 11. u-re dopoldne. Udeležilo se
ilSTIDfi
oKufarneT! domu vTrsto
v Ulici tohmio 4	...	.	„
\k- ‘l&iaPCVkftC; r-.C,: ■ :v-f!0 -igjf
, , . t	štolsh.	vi:	;.:vi	in	vfjj
gSCit:: shtsj&m* povežani zosfetimi Slovenc; in z fij&cvšrvž.uia;.".. rtun razvojem,v hterero 'p ludi. j® tržaike Slovenc* potna vacno priilomoičo <poh>iad narodov" leta 1843. V njenih dcoro |i dem ih sapicah se je rngrnihrio rafe	in	družen S;*.*-
nje, k: se je v kasnejših letih stopnjevalo do vedno ixv oraani;:;«-rth oblik.
Ojeta igožp bič ustorv* enovfeltuc,Tte.tiianfcUvo, kt |c slovmksm mestn?ir<d	igy.r..	le	rvicz	ak-dali.ikc
predita,-«.Njegovo delovjnjž ic j« počivik, jeTrAsira ?dso;i.:o • in hraniirJcž \m 1904 agtadšia s svojimi srectet- in s Prispevki . Siovenos*.* v središču mssfet Narodni dam, ki ja postal tb. aiišče m sedež glavnih organfzaa; & poSH-čas, gospodarsko, prosv*in-r> ( in kutefrno dokvanje. Vrnem ;fc bila tudi Sepo oprem!;«.a z,--..-. lišto dvorana, v tolen je tedanje siovensko giedalsš-l i . -r 1.: redne predstave
figo bujno narodno Itvijeaj« 3« j* uspešno razvijalo da pive •swttew» vojne leta 19M iti se nadaljevalo vatih 1919 in 195»pad Ifeiijo, 'vse doidernl zioanste rt^aBšišilinega požigafca v slepem sovraštvi’ doo!qv«ic«viJ)jllj3t3žo zažgala Narodni to. Tako so vvensk osrednje usianave in organizacije vTrsfu ostak brez strehe. <~i«<3s-
ja m :.e ta«
te ptett »vih
t	j	Ut	»J	'n	VUI	> fWV \e f P’ r	t 't >	’	*
Itedila je najhujša doba narodnega in političnega zatiran;;, * Slovencev, ki pa v njihovih srcih ni mogia uničiti vere -pravi&cdti nao nasiljem. &<i* udpurs sejs 00 krajo .
 j 2 nastopom druge svetovne vojne v naraanodsv- fe ; ;
v kateri so tržaški Slovenci imeli M svoji strini tudi	* ■
sto delovno ljudstvo	f
TELEVIZIJSKO NAGRADNO TEKMOVANJE NA ŠVEDSKEM
Pet let zakona
Dekletom pomeni to idealno rešitev, ker bi se na ta naein osamosvojila, a fantje bi se mogli brez skrbi v tem času pripravljati na poklic - Glasovi za in proti - «Slabang» pomeni enim raj, drugim pekel, srečo ali pogubo
Švedi so sl nekaj prav posebnega izmislili: poskusni zakon. In sicer na stroške televizijske družbe.
Tudi na Švedskem imajo namreč v televizijskih oddajah nekako nagradno tekmovanje, kot je pri nas oddaja «Odnehaš ali nadaljuješ«. A pri tem tekmovanju morejo sodelovati edinole zaljubljeni pari, oziroma že zaročeni zaljubljenci, Nagrada pa tam ni pet milijonov, marveč pet let skupnega življenja v idilični vih na samotnem otoku, življenje v zakonu na poskuš-njo. Cel otok je namenjen samo temu. Takle predzakonski par živi in stroške televizijske družbe.
»Slabang« se imenuje to nagradno tekmovanje. Začenjajo pa s prav nedolžnimi
vprašanji. Kot pri vsaki stvari.
«Al i bi pomagali pobirati
črepinje krožnika, ki bi se razbil med kakim nekoliko bolj glasnem pogovoru med vama?«
«Kakšno pohištvo bi si najprej nabavili, če bi si sezidali »vojo hišo?«
«Koliko otrok bi hoteli i meti?«
«Se spominjate, kakšno obleko je imela Inger, ko sta se spoznala?«
«Kaj bi storili, če bi vam naročila žena, do morate stepati preprogo?«
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIliililIllIllllllliiliillIlllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllinilllllltlllliilillliiiiiiliiiiiMlllilIll
PETA KAMPANJA ZA REŠEVANJE KITAJSKIH NOTRANJIH VPRAŠANJ
BURŽOAZNO-DESNIČARSKI ELEMENTI SO ^POKLEKNILI PRED LJUDSTVOM«
V Ljudsiki republiki Kitajski je ponovno na vrsti intenzivna notranjepolitična kampanja. Ze nad mesec dni se vodi ostra politična borba proti desničarskim elementom. Za LR Kitajsko je že postala nekaka tradicija, da se vsa važnejša politična vprašanja rešujejo s kampanjami, v katerih sodelujejo široke plasti aktivistov. Od osvoboditve do danes je ta velika dežela i-mela že pet podobnih notranjepolitičnih borb, ali, kot jim oni pravijo, gibanj. Ta gibanja so: gibanje za agrarno preosnovo, protiameriška kampanja v času korejske vojne, gibanje za uničenje in izkoreninjenje protirevolucije, kampanja proti birokratizmu, korupciji in razsipništvu ter kampanja za ideološko prevzgojo intelektualcev. Vso to so bi * širokopotezne politične akcije, s pomočjo katerih so ob sodelovanju ljudskih množic več ali manj uspešno rešil! ali še rešujejo važna vprašanja.
Sedaj je na vrsti kampanja proti buržoazno desničarskim elementom, ki traja že nad mesec dni. Ta kampanja se nekako povezuje s prejšnjo kampanjo, ki je bila usmerjena proti napačnemu delovanju KP Kitajske in na še prejšnjo V zvezi s ((pravilnim reševa--njem protislovij med množicami in vudstvom«, o čemer je dal odločilno mnenje sam Maocetung.
Borba proti desničarjem je nekako osrednja točka vseh trenutnih političnih dogodkov v deželi. Od 11. julija, ko je pekinški »Ljudski dnevnik«
objavil prvi uvodnik o potrebi . protinapada na desničarske elemente, je bila celotna politična dejavnost v deželi u-smerjena k »razčiščevanju desničarskih stališč in desničarskih elementov«. Najbolj enostavno povedano: kot desničarji so bili označeni vsi o-m, katere so obtožili, da so kritiko in odpravljanje napak izkoristili za napad na sam socialistični sistem in na partijo kot vodilno silo v deželi.
V poudarjanju pomena pro-tidesničarske kampanje je i-mel vsekitajski ljudski kongres posebno važno vlogo. Več kot 400 delegatov, ki je na zasedanju sodelovalo v diskusiji, je ostro in brez vsakih obzirov napadlo vse desničarje. Pod tem plazom, pod u-darei kritike vsekitajskega kongresa, celotnega tiska in neštetih sestankov po ustanovah in podjetjih so buržoazni desničarji »-padli na kolena in se poklonili pred ljudstvom«, kot je o tem pisal pekinški tisk.
Klonile so tudi vodeče o-sebnosti iz «tabora desničarjev«, ministra osrednje vlade Lolungči in Cangpodčun. Vse do pred kratkim so se desničarji upirali in niso hoteli priznati svoje dejavnosti, ki bi bila usmerjena proti socialistični ureditvi in stališču KP Kitajske. Lolungči je na zasedanju prišel tako daleč, da je med drugim rekel: »Razkosajte me, toda jaz vam zagotavljam, da v meni ne boste našli niti koščka antisociu-lističnega in untiportijskega prepričanja« Cangpodčun p* j« na
z drznim protinapadom:	»Vi
hočete mojo glavo, da bi o-
prali svoje grehe,« s čimer je namigoval na staro prakso kitajskih cesarjev, ki so s sekanjem glav raznih od ljudstva zasovraženih funkcionarjev hoteli pomiriti nezadovoljstvo ljudstva.
Zadnji dan zasedanja vseki-tejskega kongresa pa sta ministra predložila delegatom pismena priznanja, da sta kriva, kar jima očitajo. Lolungči je med drugim pisal: «Jaz sem pred LR Kitajsko kriv. Vsa moja miselnost, vsa moja dejavnost je bila protipar-tijska i‘n protisocialistična. Danes se klanjam pred ljudstvom in priznavam svoj zločin. Sedaj me je sram samega sebe in sovražim svoje kapitalistično mišljenje. Šolal sem se v Ameriki in na Angleškem in vedno sem se navduševal nad buržoazno demokracijo. Kot minister lesne industrije sem izvajal izredno birokracijo . ..»
Na podoben način je ravnal tudi njegov tovariš minister za promet Cangpodčun, ki je zapisal: «Sem "den izmed onih, ki so storili hude politične napake. Moje zamisli in izjave so koristile imperialistom in najhujšim sovražnikom našega ljudstva. Moje napake niso od včeraj, ampak koreninijo V moji preteklosti. ki je vsa buržoazno kapitalistična in špekulantska. Zastrupljen sem s kapitalistično ideologijo in vedno sem smatral, da sta socializem in demokracija dva med seboj nasprotna si pojma. V bistvu
I1IIJUM vUil)jl|JUlll UII p« *	pujuiii,	v ijihivii
prve kritike odgovoril | sem proti diktaturi proleta-
riata, proti demokratičnemu centralizmu in proti vodilni vlogi KR Kitajske ...»
Podobna priznanja je dalo tudi kakih deset drugih delegatov, katere so prav tako označili kot buržoazno desničarske elemente in ki so bili na zasedanju predmet ostre kritike. Vsi ti so priznali svoje grehe in prosili, naj bi se jim dala kakršnakoli mož.nost, da bi te svoje grehe popravili in se ponovno vrnili na pravo pot.
Tak rezultat ostre protides-ničarske ofenzive na zasedanju, ta priznanja, te avtokriti-ke vodilnih osebnosti med desničarskimi elementi so bile v kitajskem tisiku ocenjene kot velika zmaga te protides-ničarsdee kampanje, toda na račun še nekaterih ostankov desničarskih elementov, za katere se smatra, da v svojih priznanjih niso bili dovolj i-skreni, se na Kitajskem poudarja, da bo kampanja za prevzgojo razumnikov ter (iprotidesničarska kampanja« morala trajati dalj časa. Borba z desničarji je za »bodočnost dežele in usodo kitajskega ljudstva življenjsko važna«, je pred dnevi pisalo partijsko glasilo «Zen min ži bao«».
»Ko se bo ta borba uspešno zaključila, ko bo samo ljudstvo premagalo in povsem izločilo buržoazne desničarje, se bo začeta kampanja za popravljanje napak v delovanju komunistične partije nadaljevala«. piie skoraj ves kitajski lisk.
U. ti.
«Kaj bi napravili, če bi bili nekam povabljeni, pa vaš mož no bi mogel iti z vami?«
Itd. Itd.
Raznovrstna so ta vprašanja, splošna in tudi čisto malenkostna na videz. Vendar pa imajo vsa en sam namen: dognati, kakšni so nazori vsakega udeleženca tega tekmovanja o življenjskih vprašanjih in kako gleda na zdravo in retno skupno življenje.
Ce so odgovori pravilni in prepričljivi, dobijo nagrado. Najbolj nenavadno, najbolj prijetno, a tudi najbolj nevarno: bivanje V vili na samotnem otoku v Baltiškem morju. Za pet let. Brez najmanjše skrbi za vsakdanje potrebe. Za vse to poskrbi radijska družba. Celo stroški za e-ventualne goste so všteti v to nagrado. Zaljubljeni par ima v tem času edino dolžnost, da ugotovi, ali sta za skupno življenje ali ne. In potem se odločita, ali se bosta poročila ali ne.
Prvi par je bil že izbran. Bo Eiferson in Inger Reinus sta to. Sla bosta na otok, v svojo vilo, kjer bosta pet let uživala «medene tedne«.
V zvezi s tem se je na Švedskem vnela precej živa polemika. Čeprav so Švedi glede takih vprašanj bolj široki, manj podvrženi raznim predsodkom in ne gledajo na odnose med mladimi ljudmi tako starokopitno in morda tudi ne tako hinavsko kot drugod, so mnogi mnenja, da je ta pobuda televizijske družbe le prenevarna.
Izkušnje so sicer pokazale, da se večina mladih ljudi poroči, ne da bi se med seboj dodobra poznali. Mlad človek ne ve, kaj vse prinese vsakdanje življenje v zakonu. V domačem krogu se oba pokažeta prej ali slej v svoji pravi luči. Tam se pokažejo navade in razvade, nagnjenja in srčna kultura. Dobrota in plemenitost srca. V skupnem življenju se šele vidi, koliko je vsak izmed obeh pripravljen popustiti na ljubo svojemu drugu, koliko je sebičnost močnejša od vsega drugega. Pokaže se, ali živita zakonca eden za drugega, ali le eden z drugim. Ali pa celo eden proti drugemu. Zato res ni tako brezpomembno, ali se zaročenca, preden skleneta zakonsko zvezo za vse življenje, že prej dobro poznata ali ne.
In prav ta namen je hotela švedska radijska družba, s tem tekmovanjem doseči.
Sicer ni na Švedskem nič čudnega, niti škandaloznega, če zaročenca napravita daljše potovanje tudi v inozemstvo skupaj, ali pa če stanujeta skupaj tudi po več let, kot da bi bila že poročena,
In vendar so uvedli še to nagradno tekmovanje.
A prav proti temu so se začeli mnogi oglašati. Ne proti potovanjem. ne proti skupnemu bivanju. Samo proti
temu. Proti »Slabangu«. Ali morda najbolj proti temu.
Seveda ne vsi. Zlasti ne mladina. In posebej dekleta. Dekleta so najbolj zagrizene zagovornice tega natečaja. Najbolj so vnete v dokazovanju, kako je to koristno in . . . A ni to nič čudnega. Vsako dekle začuti potrebo po neodvisnem življenju,	po	samostojnosti. Fantje	niso	tako
pod varuštvom staršev kot dekleta. In takale vila na samotnem otoku, ni to sen, ki ga zdavna goji? Imeti tak ljubek domek samo zase, v njem si urediti življenje po svoji želji, po svojem okusu, življenje s tistim, ki izpopolnjuje njo in ji je vse? Da, to je želja vsakega dekleta! Neravna želja vsakega normalnega in zdravega dekleta.	Na	Šved-
skem in tudi pri nas.
A fantje se z dekleti strinjajo, Morda ne iz čisto ena-
kih razlogov kot dekleta in tudi ne ia takih razlogov, kot bi to bilo pri na« ali v Franciji. Za fante je tako bivanje mikavno predvsem zaradi tega, ker ima za pet let zagotovljeno vzdrževanje in se lahko mirno posveti svojemu študiju, se brez skrbi pripravlja na svoj poklic. Hkrati pa se seveda pri tem pripravlja tudi za zakon.
Najvažnejši pogoj pri tem tekmovanju je, da morajo biti vsi odgovori popolnoma iskreni.
Vendar pa se kar naprej slišijo glasovi, da bi morali »Slabang« ukiniti. Beseda «Sla-bang« ne pomeni pravzaprav nič. Morda pride do glasu, ki ga daje gong; «Bang!» A danes pomeni #Slabang» mnogo stvari: raj in pekel, pohujšanje in rešitev, srečo in pogubo. Enim to, drugim ono.
S. A.
ga je veliko število Sežan-cev in prebivalstva iz drugih kraskih vasi. Na svečanost so prišli tudi mnogi Tržačani, bivši partizani in aktivisti, ki so se zlasti za časa partizanske borbe borili na Krasu, in pa ki so kot aktivisti organizirali in budili ljudstvo k splošnemu uporu proti nacifašistične-mu okupatorju. Republiško oblast je zastopal znani tržaški antifašistični borec in sedaj republiški poslanec I-van Regent, ki je govoril zbrani množici.
Tov. Ivan Regent se je v svojem govoru spomnil na dolgoletno, trdo in krvavo borbo kraškega ljudstva za svojo narodno in socialno osvoboditev. Spomnil se je fašističnega preganjanja naših ljudi na Krasu, njihov upor proti nasilju, ki se je s partizansko borbo združil v skupni upor celotnega slovenskega in jugoslovanskega ljudstva proti fašistom in nacistom, za narodno osvoboditev in za izgradnjo nove socialistične domovine. Za te smotre, je dejal tov. Regent, so jugoslovanski narodi žrtvovali 1 milijon 700 tisoč svojih najboljših sinov. Nato je pripomnil, da je borba za izgradnjo socializma terjala in še vedno terja od vsega jugoslovanskega ljudstva velike napore, ki niso nič lažji od oborožene borbe, čeprav se vodi v povsem drugačnih okoliščinah. In prav zaradi junaških naporov jugoslovanskih narodov za časa vojne in v vseh dosedanjih povojnih letih so bili postavljeni že trdni temelji nove socialistične družbe, obenem pa si je Jugoslavija pridobila velik u-gled v vsem svetu.
Pred njim je govoril predsednik sežanske občine tov. Germek. V daljšem govoru je prikazal celotno zgodovino delavske in narodnoosvobodilne borbe na Krasu. Poudaril je, kako sta se kraški kmet in tržaški delavec že ob prvem začet-
ku delavskih borb povezala in se skupno borila dolga desetletja proti fašističnemu zatiranju. Ravno tako sta se skupno znašla v partizanskih edinicah, v oboroženi borbi proti nacifašiz-mu, v borbi za narodno in socialno osvoboditev. Kraške vasi so za časa protifašistične borbe darovale 405 svojih sinov, ki so padli kot partizani, talci ali pa ki so umrli v raznih zaporih in taboriščih smrti. Ta velik krvavi delež je Kraševcem prinesel osvoboditev in dokončno priključitev k matični domovini.
Spomenik se vzdiguje ob glavni cesti, ki pelje skozi Sežano, nasproti hotela »Triglav«. Kipi iz brona stojijo na kamnitih podstavkih. Načrt za spomenik je napravil arhitekt Ivo Spinčič iz Ljubljane, bronaste kipe pa akademski kipar Alojz Kogovšek iz Ljubljane, postavili pa so ga delavci podjetja «Kraški zidar« iz Sežane. Spomenik iz kraškega kamna, ki je postavljen na nasprotni strani treh bronastih kipov, je oskrbelo podjetje «Mar-morindus*. Na tem kamnu so vklesane sledeče besede v spomin vsem padlim za osvoboditev Krasa in Jugoslavije:
«Zvest svoji zemlji, jeziku in veri v pravico, je kraški človek v trdih bojih s pohlepnimi tujci za svoj obstanek dozorel za ljudsko vstajo in socialno revolucijo. Prelil je svojo srčno kri, iz katere mu je vzcvetela prostost. Izpolnjene so stoletne sanje: skalnati Kras je priključen svobodni domovini. V naporih za boljše življenje gre novim zarjam naproti.«
Prebivalstvo, upravne u-stanove in množične organizacije so položili pred spomenik mnogo vencev in cvetja. Ves dan je prebivalstvo romalo k spomeniku, v tihem spominu na svoje drage, padle v osvobodilni borbi.
						
NA NOVI GVINEJI SE CIVILIZACIJA STIKA S KAMENO DOBO
v
Čuden kjer se
«ženitni ritual» moški boje žensk
Zanimiv je otok Nova Gvineja, a še bolj so zanimivi ljudje, ki tam živijo, in njih navade. Pomešane so navade, ki so se ohranile še iz predzgodovinske dobe, in podobne, ko se uporabljajo najmodernejše naprave.
Nova Gvineja je po velikosti drugi otok na svetu, » posamezna plemena živijo popolnoma ločena drugo od drugega. Tudi jezik imajo različen. 2ivijo pa v najbolj primitivnih razmerah. Nič se njih način življenja ne loči od življenja človeka V paleolitski dobi.
Kljub temu pa jim to ne brani, da ne bi sedli v avion, da jih prepelje iz enega kraja v drugi. Na otoku živi poleg Malajcev in Polinezijcev. Papuancev in Negritov še nešteto drugih narodnostnih skupin. Po dosedanjih podatkih je na Novi Gvineji okoli 1 milijon ljudi. Sodijo, da je po oddaljenih predelih otoka še mnogo prebivalcev, ki niso še nikoli prišli v dotiko s civilizacijo.
Prav zaradi svoje primitivnosti tudi nimajo enotnega jezika. Zato ima tako rekoč vsaka naselbina svoj jezik, ki je le malo podoben drugim.
Pri večini gvinejskih plemen mož in žena ne stanujeta pod isto streho. Moški spijo v »moški hiši«, medtem ko prebijejo žene noč v konicah, ki so raztresene med moškimi hišami.
Neki čuden strah imajo možje pred ženami. In spoštovanje. Tudi najpogumnejšemu Gvinejcu se zdi ženska silno nevarna. Dosti časa potrebuje in precej poguma, preden sr približa ženski. Zakon naziva-jo »magijo polti«, in preden do tega pride, gre Gvinejec za dalj časa v pragozd, v nekako izgnanstvo. Tam si nabira moči in poguma, da se bo mogel »nekaznovano« približati ženi.
Značilne so navade in sploh ves način življenja plemena Buang, ki živi v gorovju' Mo-robe, ki kaže, kako je živel človek v predzgodovinski dobi. Buanci se še dandanes o-devajo samo v lubje neke rastline, ne poznajo ne krzna ne drugih oblačil.
Plemena, ki so naseljena o-koli jezera Cambuli, živijo popolnoma brez dela. Pokrajina je tako rodovitna, da ni treba nikomur »koro niti s prstom migniti za pridobivanje hrane. Palma jim daje svoje o-kusne sadeže, a jezero je polno rib. Tisto malo dela. ki je s pobiranjem sadežev in lovljenjem rib v zvezi, prepuščajo možje ženam, a sami se posvečajo — umetnosti. Gvinejski možje so prepričani, da so ustvarjeni za umetnost. Medtem ko opravljajo žene vsa domača dela, oni slikajo, modelirajo, gravirajo, prepevajo, piskajo na piščali- in izvajajo razne ritualne plese.
Čeprav živ.ijo v. okolju, kjer.
Je vsega v izobilju, kjer je toliko naravnih lepot ter prihajajo v stik tudi s civiliziranim človekom, so vendarle sužnji svojih tisočletnih na-vad, praznoverja in neznanja. Tradicija zahteva, da postane deček šele takrat pravi mož. ko negoka ubije, V prvi vrsti sovražnika.
Prebivalci v goratih delih otoka pa morajo za svoj obstanek trdo delati. To so A-rapeši. Tudi ti so silno vraževerni. Arapeš po tej svoji veri ne sme uživati sadeža «ig-ntim«, katerega je sam pride-
lal. Prav tako ne sme zaklati prašiča, ki ga je več mesecev redil, niti ne sme užiti divje živali, ki jo je sam ujel. Arapeš sme uživati samo sadeže Iz tujih vrtov, in meso živali, ki so jo zredili drugi, a sadje z njegovega vrta in meso iz njegove staje je namenjeno drugim.
Vsi moški na Gvineji izvajajo na sebi krvave operacije, ki so važen del rituala «moške misterije«, Zene pa se ločeno od moških prepuščajo «ženskemu kultu«, katerega simbol je rodovitnost. 2enski ritual je skrivnost, ki je ne sme ne videti noben moški ne zanjo vedeti. Neredko se to žensko slavje tako dolgo zavleče. da začnejo moški na ves glas protestirati in celo nad nje gredo. Seveda ne posamič, marveč skupno. In potem se vname med moškimi in ženskami prepir in tudi pretep.
To pa ne spada več v — ritual.
B-
FRICK
— Ponovite mi, kaj vam je rekel pri aretaciji,
— Z vsemi prostaškimi izrazi.’
— Ne. ne. brez njih.
— Potem ui rekel ničesar.
Gorlško-beneški dnevnik
Pred popolno elektrifikacijo Dola ?
Po proračunu družbe SELVEG bi načrt veljal 7 milijonov lir
O vprašanju bo razpravljal občinski svet na prihodnji seji
Doberdobska občinska uprava ima na programu poleg drugih važnih zadev tudi e-lektrifikacijo številnih zaselkov vzdolž državne ceste št. 55. Za potrebe tega prebivalstva se vse dosedanje uprave niso zanimale, tako da smo tamkaj nahajali res čudno stanje; vasi ob važnih električnih linijah, ob važnih prometnih žilah, tako rekoč na pragu mesta, so bile brez e-lektrike, ki je danes prav tako potrebna za življenje kot kruh in voda.
Z namenom, da bi dosegla ta smoter, je občinska uprava morala najprej poravnati dolg, ki ga je imela z družbo SELVEG za napeljavo elektrike v Jamlje. SELVEG je svoj čas postavila za pogoj, če naj napravi proračun za elektrifikacijo vasi v Dolu, plačilo dolga za Jamlje. Občini so priskočili na pomoč Dolani, ki so nabrali potrebno vsoto denarja in jo kot predplačilo za napeljavo elektrike po njihovih vaseh dali občini.
Z izpolnjenimi pogoji je občinska uprava upravičeno u-pala, da bo družba SELVEG izpolnila svojo obljubo. Pred dnevi je končno le obvestila županstvo v Doberdobu, da je pripravila proračun, po katerem bi elektrifikacija zaselkov v Dolu (Boneti, Mikoli, Pal-kišče in še nekateri drugi) stala okoli sedem milijonov lir.
Strošek je precejšen in občinska uprava bo morala temeljito pregledati svoje finance, če bo hotela ob istočasnem ravnovesju proračuna izvesti tudi načrt.
Ker pa o tako visokem strošku občinska uprava ne more sama odločati, se bodo fnorali predstavniki občine najprej o zadevi pomeniti s pokrajino, potem pa še s pristojnim ministrstvom.
Čeprav pa je strošek precej visok in bo v večini krit s posojilom Posojilnice in hranilnice, bo morala občinska u-prava napraviti to žrtev v korist prebivalstva, ki že predolgo čaka na rešitev vprašanja.
 o---------
Danes pregled živine v Števerjanu in v Rupi
Občinski živinozdravnik je včeraj, kot običajno pregledal govejo živino v mestu in v Standrežu, danes dopoldne pa bo obiskal Steverjan, Ru-po in Gabrje.
 «» -------
Nedeljsko neurje prekrižalo mnoge načrte
Čeprav je te zjutraj kazalo, da vreme ne bo najlepše, vendar so mnogi Goričani le upali, da bodo lahko odšli k morju, ker jim je slabo Ivreme, ki je vladalo prejšnje dni, preprečilo sončenje in toplo morsko kopel. Toda kmalu po kosilu se je nebo močno na-oblačilo in začelo je treskati in grmeti, da so propadli vsi načrti meščanov za obisk morja in celo načrti tistih, ki so mislili odditi na kratek izlet v Kanalsko dolino. Deževalo je skoraj ves popoldan, tako, da so prišli zvečer predvsem na svoj račun lastniki goriških kinematografov in pa barov, ki so se napolnili z ljubitelji stelematcha». Najbolj razočarane pa so seveda bile goriške dame, ki so se vneto pripravljale na tekmovanje najlepše- Goričanke, ki bi jo morali izbrati na nedeljskem plesnem večeru, katerega pa
so morali organizatorji zaradi slabega vremena odložiti na prihodnjo nedeljo.
Izlet Sovodenjcev v
Ko smo včeraj ves dan preživeli ob lepem sončnem dnevu, nismo mogli priti do drugega sklepa, kot da se je v nedeljo vreme zarotilo proti Sovodenjcem, ko so napravili izlet v Soško dolino ob tako deževnem vremenu. Od jutra pa skoraj do večera je lilo kot iz škafa. Tako je kazalo, kot da hoče nekdo kar naenkrat zliti nanje še tiste kance, ki so ostali na dnu škafa po toliko dneh izlivanja.
Vreme pa niti od daleč ni motilo zabavnih izletnikov, ki so odpotovali dobre volje, še boljše volje pa so se vrnili. Obiskali so več krajev, kjer so se povsod dobro počutili. Kadar je pričel pogum upadati, je pevovodja tov. Dori Klavčič požvižgal na piščalko in pevci so zapeli novo pesem, ki je vsem vlila dobre volje. Po tolikem petju so zato zaslužili, da so jim v Solkanu drugi zaigrali nekaj poskočnih, ob katerih so se zlasti mlajši izletniki veselo zavrteli.
14 novih zidarjev
Pred dnevi se je končal tečaj, na katerem so 14 oseb usposobili za zidarje. Na zaključni ceremoniji, na kateri so razdelili diplome, s katerimi jim bo omogočena hitra zaposlitev so bili prisotni predstavnik urada za delo Giovanni Merlato, predsednik Središča za socialno solidarnost prof. Lanfranco Zuccali, predstavnik UIL Vincenzo Fontini in drugi.
Predsednik združenja je potem čestital udeležencem tečaja ter jim prikazal potrebo, da se specializirajo v tej panogi, ki se zaradi številnih gradenj v Italiji in v Evropi vedno bolj uveJjavlj.a.
Tečaj so obiskovali Dionisio Battorti, Giordano Bressa, Al-do Cerni, Giovanni Cocean-cig, Franco Danielis, Luigi De Capitani, Raimond Gergolet, Stanislav Gorjup, Silvano Me-deot, Avgust Pintar, Luciano Puric, Franc Radetič, Lucijan Radetič in Ivan Tabai.
■ «»------
Prihodnjo nedeljo zborovanje antifašistov
Izvršni odbor ANPPIA je preteklo nedeljo v Gradiški sklenil, da bo tudi letos proslavil 25. julij v okviru pokrajinskega zborovanja vseh antifašistov iz goriške pokrajine. Zborovanje bo v nedeljo 28. julija popoldne v Gradiški.
Pes prevrnil dečka
Ko je šel včeraj zjutraj 11-letni Franco Vitozzi iz Tržaške ceste št. 24 s kolesom po kruh, ga je na križišču Tržaške ceste in Ul. Duca D’Aosta naskočil velik volčjak ter ga prevrnil s kolesom vred. Pri padcu na asfalt si je Vitozzi poškodoval levi komolec in prejel lažje poškodbe po telesu. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal na zdravljenju.
 **—
Pri padcu s kolesa si je pretresel možgane
Zakaj se je včeraj ob 16.30, v bližini bolniške blagajne v
Ul. Leopardi, Carlo Simonell; iz Gorice nenadoma prevrnil s kolesa še ni znano. Bolničarji Zelenega križa, ki so prihiteli z ambulanto v Ul. Leopardi so našli Simonellija v nezavestnem stanju. Mož ni spregovoril niti pozneje v bolnišnici Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je pri padcu pretresel možgane in si poškodoval tudi roke in noge.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči leikarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102, tel. 31-52.
KINO
CORSO. 17.00:	«Newyorška
zver*, J. Bryner.
VERDI. 17.30: «Quel certo non so che», Bop Hope, A. M. Saint, v vistavision in v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«Dva An-
gleža v Parizu*, O. Versoi, A. Guiness, panoramično platno.
MODERNO. 17.00: «Rušilci nasipov*.
POLETNI KINO. 21.00: «Vam-pirji prostora*.
Otvoritev treh oddelkov Goriškega muzeja
Muzej je nameščen v krom-•berškem gradu, ki bo ščasoma postal tudi privlačna izletniška točka
Včeraj, na dan vstaje slovenskega naroda, so javnosti odprli v starodavni kromber-ški graščini, ki je bila nekdaj last grofov Coroninijev, prve tri oddelke Goriškega muzeja. To so etnografski oddelek, Gregorčičev in pa narodnoosvobodilni oddelek, ki so nameščeni v šestih sobah prvega nadstropja.
Muzejski uslužbenci so kljub težavam, na katere so naleteli, uspeli zbrati približno 2 tisoč pet sto raznih predmetov, ki osvetljujejo zgodovino tega dela Slovenskega Primorja.
Kot se je izvedelo, bodo kromberški grad v prihodnjih petih letih dodobra adaptirali in v njem namestili še preostale muzejske oddelke. Načrte naj bi muzejska u-prava uresničila s pomočjo Okrajnega ljudskega odbora, ki je že doslej veliko storil za muzej. Uprava muzeja namerava predvsem obnoviti o-ba severna stolpa, opraviti nekatera obrtniška dela v notranjosti poslopja ter urediti okolico gradu. Okoli gradu je namreč približno 6 hektarjev zanemarjene površine, kjer je nekdaj bil lep park. Sedaj mislijo park obnoviti, urediti vodomet in druge naprave-da bi kromberški grad postal tudi privlačna izletniška in turistična točka.
  iiiiiiiniitiiiiiiiniiimiiiiiiimi
Novi zakon o cestnem prometu
Stališče avtomobilskega kluba do dveh važnih vprašanj
Sprejeti pravilne kriterije za odvzem šoferskih knjižic in ukiniti odredbo o zmanjšanju brzine v naseljih
Pred časom je bil občni zbor članov Italijanskega avtomobilskega kluba, kateremu je prisostvoval tudi predsednik pokrajinskega odbora ACI iz Gorice. Na tem zboru so sprejeli dve resoluciji, ki izražata mnenje članov, ki ga bodo morali upoštevati pri sestavi zakona o cestnem prometu.
V prvi resoluciji, ki se nanaša na odvzem šoferske knjižice šoferjem, ki so napravili kakšen prekršek, je rečeno, da je tak postopek lahko učinkovit, če je napravljen po pravičnih kriterijih. Sedaj za od-
Včeraj *o na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 4. uri ponoči in sicer 9 stopinj C, popoldne ob 14. uri pa 24,2 stopinj C
vzem šoferske knjižice m toč nih določil in v raznih pokrajinah se ravnajo po raznih načelih. Potem ko so izrekli pomisleke, da prefekti odvzemajo šoferske knjižice, so se izrekli za pravično določitev kriterijev, po katerih naj se šoferjem odvzemajo dokumenti in da naj se pri sestavljanju teh določil vpraša za svet tudi pokrajinske komisije. v katerih so tudi predstavniki šoferjev.
Druga resolucija pa se nanaša na predlog za zmanjšanje brzine v naseljih. Resolucija pravi, da se ne more z gotovostjo reči, kaj je naselje. Zmanjšanje brzine bi po mnenju sestavljavcev resolucije predstavljalo hudo oviro za promet, obenem pa bi se lahko izkazalo tudi škodljivo za samo varnost prometa. Resolucija odločno zahteva odpravo dekreta od 2. aprila 1957. ki predvideva zmanjšanje brzine v naseljih. Namesto njega naj se določijo ceste, kjer naj se brzina zmanjša, obenem
pa naj se odredi zmanjšanje brzine tam, kjer je to potrebno zaradi potreb prometa.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo od 14. julija do 20. julija 16 rojstev, štiri osebe so umrle, 9 je bilo oklicev in 6 porok.
RODILI SO SE: Franca Bu-covini, Roberto Paškulin, Gian-franco Palocci, Lucia Maran-gon, ki se je rodila mrtva, Mariagrazia Gregorig, Claudia Vescovi, Ornella Vescovi, Gio-vanna Vidoz, Sergio Marega, Maria Cuffolo, Roberto Mer-kelj, Andreina Feresin, Franco Berardi, Innocenzo D’An-gelo, Savina Kovic in Fabio Trevisan.
UMRLI SO: 72-letni kmet Antonio Vidoz, 65-letna Ana Černe vdova Nemic, 78-letna Giuseppina Figar vdova Gru-sovin in 86-letna Antonia Co-rizza.
OKLICI: kmet Giulio Furlani in tkalka Maria Perso-glia. agrarni izvedenec Benia-mino Fasaro in bolničarka A-lice Pecorari, šofer Albino Batistutta in Silvana Makuc, čevljar Francesco Valenti in tkalka Duilia Cecchin, električar Luigi Bensa in Lidia Go-mišček, industrialec Giancar-lo Caprara in Lina Scarel, a-gent javne varnosti Antonio Lecce in Pasqua Chionchlo, u-radnik Emanuele Giannone in Milena Amarilli, delavec Leonardo De Palo in tkalka Io-landa Franzo.
I POROČILI SO SE:	zidar
Športni dnevnik
Polfinale evropske cone Davisovega pokala
ITALIJA IN BELGIJA
v finalu	Davisovega
Finalni dvoboj bo v prvih dveh avgusta v Bruslju - Incident med igro
Pietrangeii-Schmidt
Italija - Švedska 4:1
MILANO, 22. — Italija se je kvalificirala v finale evropske cone Davisovega pokala z zmago nad Švedsko s 4:1. Zadnji dan dvoboja Pietrangeii v odločilnem srečanju premagal Schmidta z rezultatom 7:9, 8:6, 6:3, 6:2. Do zadnje borbe posameznikov med Meriom in Davidsonom ni prišlo, ker je Davidson odstopil delno zato, ker bi tudi z eventualno zmago ne mogel več spremeniti končne zmage italijanskega moštva, delno pa iz protesta, ker je linijski sodnik oškodoval Schmidta v trenutku, ko bi si ta lahko zagotovil drugi set, kar bi seveda imelo lahko določilen vpliv na nadaljni potek dvoboja.
Schmidt, ki je včeraj igral odlično, je namreč v drugem setu imel tri set žoge od katerih je prvo zgrešil, z drugo dotaknil mrežo, tretjo pa neubranljivo plasiral tik pre ’ linijsko črto. toda stranski sodnik je odločil, da je bila žoga zunaj. Po kratkem prerekanju je Schmidt izgubil svojo dotedanjo hladnokrvnost, izgubil set iin nato se naslednje dva, v katerih ni nudil resnega odpora.
Ko bi se moral začeti zadnji dvoboj, je kapetan švedskega moštva zbral svoje :-gralce ter skupno s predstavnikoma švedskega konzulata demonstrativno zapustil igrišče. Švedski igralci se nato tudi niso udeležili običajnega banketa.
Predsednik italijanske teniške zveze dr. Tolusso je obžaloval, da je prišlo do tega incidenta, grajal odločitev švedskega moštva in zatrjeval, da je bila sodnikova pogrešna odločitev povsem nenamerna.
TEHNIČNI REZULTATI: Merlo - Schmidt 6:0, 6:0, 6:3 Davidson - Pietrangeii 4:6, 6:0, 6:1, 6:1
Pietrangeii, Sirola - Davidson, Schmidt 6:4, 6:4, 6:4 Pietrangeii - Schmidt 7:9, 8:6, 6:3, 6:2 Merlo - Davidson fortait.
pomerila z Italijo v prvih dneh avgusta v Bruslju.
Dvoboj med Belgijo in Anglijo je bil vseskozi izredno napet in odločitev je padla šele v zadnjem setu zadnjega dramatičnega dvoboja med Brichantom in Daviesom, potem ko so Angleži po igrah dvojic že vodili z dvema zmagama proti eni. Danes sta belgijska igralca Briehamt in Washer naredila izreden podvig. Obe preostali igri posameznikov sta odločila v svojo korist in s tem zagotovila zNago svojemu moštvu.
TEHNIČNI REZULTATI: Davies (V.B.) - Washer (Bel.)
5:7, 6:3, 8:6, 6:4 Brichant (Bel.) - Wilson (V. B.) 6:0, 7:5. 6:4 Davies, Wilson (V.B.) - Brichant, Washer (Bel.) 6:3, 6:4
Washer (Bel.) - Wilson (V.B.)
3:6, 6:4, 6:4, 6:0 Brichant (Bel.) - Davies (V. B.) 1:6, 4:6, 6:3, 6:2
TENIS
Drugi poraz Hoada
FOREST HILLS, 22. — «Na turnirju prvakov*, ki se ga udeležujejo izključno profesionalni igralci, je Amerikanec Tra-bert premagal Hoada z rezultatom 6:4, 10:12, 6:2, 3:6, 6:3. V zadnjem dvoboju dneva je Gonzales premagal Seguro s 6:4, 6:3, 6:4 in si tako že zagotovil končno zmago na turnirju.
PRAGA, 22. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja za ženske v Pragi, je Puzejeva (CSR) premagala Lazzarinijevo (It.) s 6:3, 8:6.
Polfinale za ^Srednjeevropski pokal»
Vojvodina-Rapid 4:1
Uprava Rapida odpovedala nadaljnje sodelovanje Rapida v tekmovanju
NOVI SAD, 22. — V povrat. ni tekmi za srednjeevropski pokal je včeraj pred 20.000 gledalci Vojvodina premagala dunajskega Rapida s 4:1 (2:1). Ker je v prvi tekmi zmagal Rapid s 3:0, bo v sredo odigrana v Beogradu tretja tekma, ki bo odločila o finalistu, ki se bo nato pomeril z bu-dimpeštanskim Vasasom, ki je izločil Crveno zvezdo s skupnim rezultatom obeh tekem 6:3.
Le malo kdo je pričakoval, da bo Vojvodini uspelo nadoknaditi Visok poraz z Dunaja, toda Novosadčani so svojega renomiranega nasprotnika tako rekoč kar »povozili* z odlično igro, kakršne v Novem Sadu še niso videli. Domači so prevlauovali skoraj vseh 90’ igre, v prvem delu pa so igrali skoraj izključno pred vrati gostov in če bi bil njihov napad učinkovitejši, bi lahko dosegli najmanj 3 gole razlike. Gostje so prvi strel proti vratom Vojvodine poslali šele v 15’.
Vojvodina je igrala na vse
iitiiiciudiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiirvtifiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiirtmiiiiimiiiifiimiiiiiiiiifiiiiiiitiiutmiiiiiiiiiiiiiinnitniiiiiioiiiiiiiiii
Kolesarska dirka po Jugoslaviji končana
Trefflich (Nem.) in Jugoslavija prva med posamezniki in ekipami
V zadnji etapi je zmagal Avstrijec Durlacher ■ V končnem vrstnem redu posameznikov Levačič (Jug.) drugi
BEOGRAD, 22. — Kolesarska dirka po Jugoslaviji je končana. Zadnja peta etapa Beograd - Novi Sad - Beograd ni prinesla bistvenih sprememb. Jugoslovani in Vzhodni Nemci, ki so bili favoriti za prva mesta, se niso hoteli spustiti v dvomljive podvige in so budno pazili drug na drugega. Tako je Jugoslavija ohranila prvo mesto v ekipni klasifikaciji z minimalno prednostjo ene sekunde pred ekipo Vzhodne Nemčije, med posamezniki pa je ohranil vodstvo Vzhodni Nemec Trefflich pred Jugoslovanom Levačičem.
V 5. etapi Beograd - Novi Sad - Beograd je zmagal Av-
Belgija - Anglija 3:2
BRUSELJ, 22. — Z zmago nad Anglijo z rezultatom 3:2 se je Belgija kvalificirala v finale evropske cone Davisovega pokala, v katerem se bo
»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimillllllllllUimillllllllllllllUHMIIHIHIIIUHIIMIHIIIIIIIIIIIMIIIIIinilf
Jugoslovansko atletsko prvenstvo
Zaradi deževnega vremena samo povprečni rezultati
Vipotnik 800 m 1 '50" 6; Stamejčičeva v daljino 5,52
Francesco Bone in gostilničar ka Stefania Carletti, dr. Ivan Zupan in dr. Marija Močnik, šofer Lino Fabbro in Bruna Petroni, šofer Silvano Casa-grande in tkalka Luciana Pe-rissinotto, zidar Franc Volarič in bolničarka Ernesta Kokole, delavec Stanislav Milia-vec in delavka Paola Kovačič.
LJUBLJANA, 22. — Drugi del državnega atletskega prvenstva je ves čas motil dež, tako da doseženi časi niso bili najboljši, skok s palico pa so morali zaradi neuporanega odskočišča celo odložiti. Kljub temu je bilo doseženih nekaj nadpovprečnih rezultatov, kar velja predvsem za Vipotnika, ki je pretekel 800 m v času 1’50”6 ter za Stamejčičevo,^ k> je postavila najboljši letošnji rezultat v državi v skoku v daljino s 5 52 m.
V naslednjem podajamo pregled rezultatov za moške ;n ženske za prvi in drugi dan:
PRVI DAN:
Moški — 100 m: Dragaševič 10,9, Oslakovič 10.9, Fecel 110. 400 m: Grujič 48.7, Saric 49.4, Sabolovič 49.6. 1500 m: Mugo-ša 3:50.2, Murat 3:50.b, Futo 3:52.2, Važic 3:52.4, 10.000 m: Mihalič 30:01.0, Žuvela 31:06.8. 31:06.8, Skenderovič 31:46 4. 110 m ovire: Lorger J4.2, Pe-trušič 14.7, Vucelič 15.0. Višina: Marjanovič 190, Šepa 190, Kavčič 190. Daljina: Miler 7.45, Savič 7.12. Leskovac 6.94. Krogla: Penko 15.35, Radoše-vič 15.23 Bojič 14.95. Kopje Pavlovič 68.32, Miletič 67.79, Vujačič 63.75. Kopitar 62.43.
Zenske — 100 m:	Babovič
12.3, Šikovec 12.3, Lane 12.4. 400 m: Rajkov 59.2, šulentič 1:03.3.	80	m ovire:	Babovič
11.4, Stamejič 11.6. Rajnnoic
12.3. Višina:	Jug 150, Panič 150. Krogla: Use-k 14.47, Pe-rovi 12. 61, Radosavljevič 12.54, Celešnik 12.10. Disk: Celesnik 42.62, Hudobivnik 40.77, Radosavljevič 36.61, Usenk 35.88, 4x100 m: Maribor (Lesnik, Ne-deljkovič, Unterreiter, Lubej. 51.6, Kladivar 61.6, Senta 53.8 Odred 53.9.
DRUGI DAN:
Moški — Kladivo:	Račič
59.33. Bezjak 58,82, Galin 52.03. 400 m ovire:	Radulovič 55.4.
Zupančič 56.2, Cajhen 56,3. 200 m: Trifunovič 22,0, Vucelič 22,1. Oslakovič 22,5. £00 m: Vipotnik r50’’6, Radišič 1’52’ 2, Grujič 1’52"9 . 5000 m: Štritof 14'52 "2. Futo 14’59”8. Disk: R i-doševič 48 54. Krivokapič 46.19, Mueller 43.68. Troskok:	Milo-
vanovič 14,11, Kuzmanovič 13,92, Jocič 13,92. 4x100 m: Pa-, tizan 43,5, Zvezda 43.8, JLA
44.3.
Zenske — Kopje: Kaiuševič 43,44, Perovič 41,15. 200 m: Šikovec 25,9, Lane 26,1, Stamejčič 26,3. 800 m: Rajkov 2’25”6, Tot 2’29”9. Daljina:	Smejčič
5,52, Džapas 5,16, Rajnkolc
strijev Durlacher pred Poljakom Glowatyjem. Od Jugoslovanov je bil Petrovič 10., Bajc 18.. Levačič 22., Valčič 25., itd.
Končni vrstni red posameznikov:
1. Trefflich (V. Nemčija) 24:52.46,	2. Levačič (Jug.)
24:54.04. 3. Mascha (Avstrija) 25:02.09,	4. Vloebergs (Bel.)
25:06.22, 5. Peeters (B.) 25:00.40, 6. Petrovič (Jug.) 25:07.16, 'I. de Winter (B.) 25:08.08, 8. Stol. per (V.N.) 25:08.41, 9. Durlacher (A.)25:10,38, 10. Glowaty (P.) 25:11.00,	14. Bajc (Jug.)
25:16.31, 22. Šebenik (Slovenija) 25:33.57, 23. Valčič 25:37.38, 26. Flajs (Slov.) 25:44.49.
Končni vrstni red ekip:
1 Jugoslavija (Levačič, Petrovič, Bajc) 75:17.51, 2. Vzh Nemčija 75:17.52.	3. Belgija
75:21.10, 4. Avstrija 75:52.30, 5. Poljska 76:12.22, 6. Romunija 77:03.45, 7. Madžarska.
KOLESARSTVO
Trening kolesarjev za svet. prvenstvo
MILANO, 22. — V okviru priprav za svetovno prvenstvo je italijanska kolesarska zveza sklicala na skupni trening na predlog tehničnih komisarjev Coste m Proiettija naslednje kolesarje:
Hitrostna vožnja:	Pesenti,
Beghetto, Gasparella, Lombardi, Pinareilo, Rebughini.
Zasledovalna vožnja:	Gan-
dini, Bono, Domenicali, Muse-ne, Simonigh.
Cet^a dirka:	Pambianco,
Assireili, Lampi, Conti, Fagni, Mora. Martini, Magni, Mancini, Pizzoglio, Tinazzi, Zorzoli.
Trening za hitrostnjo in zasledovalno vožnjo bo od 22. jul. do 8. avg. v Pescantini, trening cestnih kolesarjev pa od 24. jul. do 8. avg. v Ca-strocaro Terme (Forli)
NOGOMFT
Bredesen zapustil Milan in se vrnil v 1
MILANO, 22. — Norveški nogometaš Bredesn, od lani član Milana, je nenadoma z letalom zapustil Italijo in se vrnil v domovino. Breaesen
metno kariero. Ker pa je Bredesen vezan z Milanom s pogodbo za dve leti in ker ga je Milan v prihodnji sezoni hotel prodati Udinese v zameno za Frignanija, katerega bi potem odstopil Juventusu v zameno za Hamrina, bo vodstvo Milana verjetno podvze-lo proti Bredesenu sodne korake.
Jugoslovanski atleti na festival v Moskvi
BEOGRAD, 22. — Na športnih tekmah svetovnega mladinskega festivala, ki bo prihodnji mesec v Moskvi, bodo sodelovali tudi naslednji jugoslovanski športniki:
atletika:	Mihalič, Lorger,
Marjanovič, Radoševič, Lesen jjn Bezjak;
plavanje:	Jeričevičeva in
Njegoš;
ping-pong: Markovič in Vogrinc;
boks: Hladni, Paljič, Mitro-
vič, Jakovljevič;
rokoborba: Horvat kov.
in Vu-
STOLPEC TOTIP 2 1, I 2, 1 2, X 1, 2 2, 2 1 Kvote:	12. točk — 2.238.788
lir. 11 točk — 138.007 lir, 10 točk — 13.522 lir.
ali nič. Prvi gol je dosegla že v 4’ po Ivošu, v 16’ pa drugega po Vukeliču. Za tem jeimel vratar gostov veliko dela in ko se je zdelo, da bo moral kloniti še v tretje, je Rapid znižal razliko ma 2:1. V prvem delu je Vojvodina dosegla še en gol. ki ga pa sodnik Vlček (CSR) zaradi dozdevnega off-sida ni priznal.
V drugem polčasu je Vojvodina v začetku nekoliko popustila, pozneje pa je sprožila novo ofenzivo, ki ji je prinesla zasluženo zmago. Rezultat je najprej povišal na 3:1 v 70’ Veselinovič, 5’ pred koncem pa je Vukelič postavil končni rezultat, ki je odličnim Vojvodincem ponovno odprl vrata v finale tekmovanja za srednjeevropski pokal.
* * *	i
DUNAJ, 22. — Po vesteh z Dunaja, je vodstvo Rapida sklenilo odpovedati nadaljnje sodelovanje Rapida v tekmovanju za «Srednjeevropski pokah). Vojvodina se je s tem že kvalificirala za finale. V komunikeju Rapida je rečeno, da je ta sklep sprejelo zaradi ^negotovosti, da bo telesna varnost Rapidovih igralcev po dogodkih v Novem Sadu zajamčena)). Nadalje je v komunikeju rečeno, da tekmi v Beogradu ne bi mogla prisostvovati delegata odbora srednjeevropskega pokala Vogel in dr. Jira (CSR), ker nista dobila vstopnega vizuma in ki zaradi tega nista mogla prisostvovati tekmi v Novem Sadu in končno zaradi dejstva, da je nemogoče vložiti protest, ki bi bil lahko pravočasno rešen, ker sta predsednik in tajnik odbora trenutno v Moskvi oziroma v Pekingu.
Glavni tajnik NZJ Milovan Ličanin je v tej zvezi izjavil, da je sklep uprave Rapida presenetljiv, posebno pa insinuacija o «t elesni negotovosti» igralcev Rapida v Jugoslaviji, ker se namreč še nikoli ni zgodilo, da bi bil igralec kateregakoli inozemskega kluba telesno ogrožen v Jugoslaviji. Ličanin je tudi dejal, da je bil za tekmo v Novem Sadu določen kot delegat dr.	Jira in	da	ne	ve	zakaj ni	prišel,	da	pa	je	ta
posel v skladu z določili o-pravil prisotni član odbora A-lek sander Baštrovič. Končno je Ličanin obžaloval odločitev uprave	Rapida	in	izjavil,	da
je ' treba storiti vse, da se odigra tretja tekma v Beogradu.
V jugoslovanskem javnem mnenju pa prevladuje mišljenje, da je ta	sklep	uprave
Rapida narekovala izključno bojazen pred porazom.
 «»-------
SZ - Bolgarija 4:0
SOFIJA, 22. — Pred 50.000 gledalci se je nogometna tekma med reprezetnacama SZ in Bolgarije zaključila z visoko zmago SZ z rezultatom 4:0 (2:0). Gole so dosegli: v 40’ Strelcov, v 44’ Iljin; v drugem polčasu v 11’ Strelcov, v 16’ Isajev.
oaaovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT • Trst
8
predvaja danes 23. in jutri 24. t. m.
ŽIG
NASILNEŽA
Igrajo:
RORY CALHOUN, YVONNE DE CARLO. MARA CORDAY
KRAIGHER KONTROLOR| Roma„SKR OBAR
Pripravil se je na boj, to je oči vidno. Gleda me tako sovražno in uničujoče, ko da bi me hotel poteptati v zemljo.
Ko sem ga prvikrat našel v prodajalnici, je sedel po domače kar na mizi, s prekrižanima rokama, bingljajoč z noži-cama, in s strašno sladkim smehljajem na obrazu, ki ga zaljubljeno obrača in zvija proti Filipini. A ko zagleda mene, prebledi in zardi skoraj obenem, izraz ljubeznivosti pa mu preide počasi preko zadrege in neodločnosti v srditost in divjost. Z očmi bliska in strelja name in med trdo stisnjenimi ustnicami sopiha in hrope, ko da bi se hotel z naravnost zverinsko krvoločnostjo vreči name ter me pomandrati.
Jaz ga pa nočem videti.
»Klanjam se, gospodična! In vaše zdravje?*
Prisrčno ji stisnem roko ter jo potrepljem in pobožam — roko namreč — ko da bi imel že staro pravico do tega.
«In vi, gospod kontrolor? Vse po volji v uradu?*
Blažen je njen smehljaj in njena roka voljna in vdana kot mehka mačica priliznjena.
Medtem se junaški Iskra skoraj sesede in izgubi na svojem prostoru. Hrbet mu zleze v dve gubi. Roke mu vise med koleni do gležnjev dol, poražene in nesrečne. Glava mu je v tilniku visoko zleknjena in usta idiotsko odprta. Celo telo je mrtvo, samo oči žive in buljijo vame v plamenem ognju zaničevanja.
Ker naju Filipina ni seznanila, se obrnem končno sam k njemu ter se mu vljudno predstavim. On pa se ne gane in skoraj bi stavil, da ni zapazil moje kretnje, hipnotiziran od
ene same misli brezmejnega sovraštva.
šele potem, ko se obrnem malovažno zopet od njega, se z globokim vzdihom zdajci zave, vzravna in skoči na tla, klanjajoč se imenitno gospodični Filipini, poslavljajoč se v izzivajoči, ponosni nemščini, ki naj bi bila bržkone ukor najinemu slovenskemu pogovoru. Na njeno kretnjo proti meni zamahne samo zaničljivo z roko in se odstrani s pogledom name, ki bi me bil moral hipoma razbliniti v zrak.
Oj, Iskra, Iskra, kako bi te vzdignil za ušesa in ti pokazal Benetke! Kaj bi se tu gnevil? Nekoliko se pozabavam z njo; njen način spoznam in njeno posebnost. Kaj mi je potem več zanjo? — Ali si domišljuješ, da je zaljubljena vate? Zakaj te pa ni že vzela? Ali je ne hodiš gledat že celih pet let? — Ecco, prijatelj! Jaz ti pripravim tla; lažja ti bo potlej zmaga... Kaj bi torej prežal name kot jastreb na piščanca — in se repenčil za menoj kot pes za tatom. Saj ti jo privoščim, iz srca ti jo privoščim — samo v svoj register naj jo prej zapišem!
Ampak Iskra — Mihael Iskra je njegovo čestito ime — Iskra ne razume mojih argumentov, če grem v urad ali iz ifrada in pridem tam mimo, pa se pozdravim gosposko s Filipino, že čutim za tilnikom Iskro, ki me strelja s pogledi tam izza oslepelega okna svoje krmežljave branjarije. In ko odidem mimo, zašklompnejo njegova vrata. Iskra stopi na cesto in pogleda za menoj in se komaj vzdrži, da ne brcne še z nogo za menoj; pa stopi majestetično čez cesto in se potrudi k Filipini, ki jo pozdravi hinavsko in se ji pokloni suženjsko; pozabavlja čez te škrice, domišljave in ošabne, ki zalezujejo nedolžnost in zapeljujejo poštenost, da bi se jih moral človek ogibati kot samega peklenščka. In preide na politiko in udari po Slovencih — ker Mihael Iskra je nemškutar, pravičen nemškutar pred bogom in pred ljudmi.
«Kaj bi tu zgago delali in ljudstvo zavajali, ko jih ni nihče klical in ni nikomur zanje! Kam bo kmet s tisto novo-slovenščino, ki so jo importirali iz Rusije ali iz Srbije ali od kod, in ki je nihče ne razume? — Kaj bi bil neki škric brez nemščine? Ali se je ni učil, na vse pretege učil, da je kaj postal? To je sama zavist, gola zavist! Da bi tudi kdo drugi kaj ne postal in si ne pomagal dalje in si ne postlal udobnejel
— Kmet zahteva nemščine v šolah. Otroci se naj nemški uče. Kako pa naj drugače izhajajo z gospodi v uradih in s trgovci in s prekupci, ki prihajajo kupovat pridelke in sadje in mošt in vino? — Sami izdajalci so! Ali ni naš cesar Nemec? In naša vojska nemška? — Ti pa nas hočejo spraviti pod Rusa, če ne celo pod srbskega Jurja, Jurji jurjasti!*
«Na, na, gospod Iskra, le ne preiskro!* ga miri Filipina. «Kaj? H Kranjcem bi nas radi pritisnili, k tistim gorjancem zarobljenim, da bi jim mi dolgove plačevali in da bi se nam davki povišali! Saj je že vsaka kura obdavčena in jajca so vsak dan dražja...*
Gospod Iskra bi sedaj najraje zalamentiral nad draginjo in denarno mizerijo. Oči se mu zamišljeno zamegljijo. A pravočasno se še spomni, da gospodična Filipina ne sme slutiti njegovega obupnega položaja.
«Letos imamo občinske volitve. Slovenci se že baje pripravljajo.*
Govoril je nemški in Slovence je imenoval «Windische».
«V prvem razredu nam prede, pravi župan. Dve posojilnici in cela vrsta doktorjev! Teh škricev se je sedaj nateplo k nam, da bi svinje krmil z njimi.*
Po strani poškili k Filipini in jo pogleda zvito.
«Vi ste volili zadnjič v drugem razredu. Tudi tam pojde trdo. Morda bo odvisno od enega glasu.*
Filipina, ki je nekaj šivala, preneha z delom in se zagleda skozi okno. Tudi ona je nemškutarica. V glavnem se strinja z Iskro, a zadnji čas se ji je nekaj zmedla politika. Tih nasmešek ji zaigra krog usten in kakor slutnja ji vstane v očeh. A tudi v Iskri je vstala slutnja. Nenadoma zaškriplje z zobmi in udari po mizi s svojo zgrbljeno peščico.
«Ne! Pa če se vsi narobe obrnejo — zmagati moramo! Mi jim pokažemo, zgagam pritepenim!*
A Filipina še vedno zre skozi okno in sanje ji gredo po glavi in poredna misel ji huškne vanjo; Le petelini se, kra-marček smešni! Meni je pa slovenski kontrolor vseeno ljubši!... In če si njega volim, moram tudi z njim voliti!... In kramarček zasluti svojo smešnost, pa se vgrizne v ustno in obmolkne...
Tako je, Iskra! Vidiš?!	— Ha,	poznam	svoje	ljudi. V
pisarni sedim in zevam od	dolgega	časa, pa	vaju	poslušam,
naivneža.
S politiko mi pa ni tako natančno. Saj me že tako skrbi, kako bo ob teh preklicanih volitvah. če bi šlo po mojem, bi sploh odpravili vse volitve.	Jezo in nevoljo	imaš	z njimi.
Zameriš se na eno ali na drugo stran in tudi na obe in na več strani. Razprtije vzcvetO, družabnost zamira; mesto zabave pa nastopijo kravali in pretepi. In to mi je zoprno, človeku zagrenijo vse veselje. Ti si se trudil, da si si priboril ljubeznivih znanj; napel si vezi in nastavil mreže — pa ti nenadoma vse izpodrežejo, da se zrahlja in zavozlja v klobko. — Kje si ogreješ svoje samsko srce?	Kje se	nasrkajo	tvoje	ljubezni
žejne ustnice?... — Ker tudi ženske se že začenjajo motati krog take pirave nemarščine, kot je politika? Lasajo se za stranke in praskajo za kandidate.
V degenerirani in podivjani dobi živimo. Nekdaj se je vsaj mladina pojala za ideali. Lepi časi so bili. Svoboda, enakost, bratstvo! In ljubezen, seveda! Mogoče tudi vino... A danes nastopa zopet pravica pesti. Nemec bi požrl Slovenca, ali ga vsaj pomel s svoje poti do Adrije; in Slovenec... No, nazadnje: jaz bi se tudi upiral z vsemi štirimi, ko bi me hotel kdo pohrustati.
A jaz sem bil sklenil, da načeloma ne izpregovorim o politiki. Naj se koljejo med seboj, kolikor jim drago; jaz se že nekako prerijem skozi.
Dr. Žižek mi	je sicer	nekaj namigaval	o Strausovki.
(Tržanje, zlasti pa tržanke, so me bili seveda že zaročili z njo). In	dr-Ju Žižku bi	bil velikanski užitek, malo	potegniti me
zaradi «zarjavele devičice*. A politična presodnost mu je zavezala jezik ter mu vdihnila bistro idejo, izigrati me pri Filipini in pridobiti njen glas za Slovence.
Zame je ta reč nekoliko	neprijetna. Ko bi	ona res meni
na	uslugo volila z	nami, ki	se čutil na vsak način dolžnika
pred njo. Za moje namene pa bi bilo veliko ugodnejše, ko bi bila ona moja dolžnica, ko bi si jo mogel jaz zavezati in prikleniti s čimerkoli.	fiNadaljevanje sledi)