Ste*. 25 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trst«, v pttek 25. januarja IMS letnik XLiii. tudi ob nedeljah in praznikih. — Urtdaifcv« ga K. 30. f. nad str — Dopisi naj »e /JiKja vMIK tiari Ilica *v. T->anČt*ka AšHf •rcvl^iitvu. — Ncirankum* pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne ^ - Izdajatelj in odgovorni uretiniU Štefan Oodina. — Lastnik konsorcHliile „Edinosti". — Tisk ti=karne Edinosti vpisane zadruge * omejenim pot®«hr«m. / Trstu, ulica sv. FmnČiška »sipkega Št. 20. — Telefon uredniitva in mrave It. 11-67. — Naročnina znašaš Ta celo leto K 31 20, pol leta K 15^, tri tifcsece K 7 SO za nedeljski izdajo za scTo leto K 6 20, pol leta K 3H». EDINOST Posamezne številk« po n vin., z.i>iarele 10 vin. Oglasi se rsSunajo m i milimetre v Širokostl ene kolone. Ceflet oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 viti osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm p , vin* oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaijna vrsta K i. —. MaM oglasi po t> vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprejenj.i lascrami oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje izključno le upravi „Edinosti-. Plača i:i toži se v Trst« Uprava in inse ratnl oddelek >« nahajata v »U.sv. PranČ15'ogajani, da poroča o raznih fazah J sedanji h rezultatov* in da izvaja iz lega one konkluzije. ki so prave, logične in upravičene. Minister je opisoval predvsem napram milini, ki se jim zdi razvoj pogajanj prepočasen, težkočc pogajanj, ki se jih nI mogoče niti približno razlagati. Oro! Czernin (:e opozarjal predvsem na i>ogIavitno razliko. ki obstoja med mirovnimi pogajanji v Brestu Litovskem in vsemi dosedanjimi zgodovinskimi, namreč na javnost podajanj. <\ko se vsled tega v raznih razvojnih stopnjah pogajanj brzojavi ja jo podrobnomu posameznega dne. je popolnoma saino-obsebi umljivo, da učinkujejo pri nervoz-uosti, ki obvladuje ves svet, kakor električni udarci im podžigajo javno mnenje. Mi smo si bili glede slabe strani takega postopanja popolnoma na jasnem, vendar pa srno kljub temu takoj ugodili ruski želj' po tej javnosti, ker nimoma nič prikrivat? In ker bi zamogfo napraviti napačen vtis, ako bi vztrajali na dosedanjem načinu poprejšnje tajnosti. Toda potrebna nasprotna straai teh popolnoma javnih pogajanj je, da velika javnost, zaledje in predvsem Voditelji ohranijo mirno kri. Igra se mora hladnokrvno dolgrati in se bo končala 7 I in ne bu ogroževalo noijsko vprašanje. Minister bi bil jako vtsef, ako bi se poljska vlada zamogla udeleževati pogajanj, kajti _ -TV v.. _____ ____r__. • _ i- i______ štora smo morali nov govor no rali znatno skrajšati; Czerui-jno, Krakov, in ki jih komentira \ irevilnih in izpustiti vso debato.) člankih tu-in inozemsko časopisje, v koli- ~ • kor ni postalo žrtev stavke. Skrčeitie ra- Zvezno armadna poročila. AVSTRIJSKO. ... - .enje ra- cije moke ie bilo le zadnja kaplja, ki :e povzročila, ua je v posodi prekipelo. --UoKler ie bilo nade, da se bodo mirom* pogajanja v Brestu Litovskem gladko vr- DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: | silajn da donesejo zaželjeni rezultat, je s Turčijo. ■Kar mora posebno nas zaniniati v prvi vrsti, je ona nova velika država, na katero bomo mejili v bodoče: Ukrajina;. Prispeli smo v pogajanjih s to delegacijo že jako daleč: zedinili smo se za zgoraj omenjeno protianeksijsko in protiodškod-ninsko podlago in smo si v -glavnem prišli na jasno, da in kako naj se prično trgovinski odnošaji z novo republiko. Toda ravno ta vzigled) Ukrajine priča o eni največjih težkoč. Dočim stoji ukrajinska republika na stališču, da je upravičena, da se pogaja z nami popolnoma avtonomno in samostojno, stoji ruska delegacija na stališču, da meje njene države in Ukrajine še niso določene, da meje Ukrajine sploh še niso definitivno dogovorjene in da je Petrograd radi tega upravičen, da prisostvuje našim pogajanjem z Ukrajino, mnenje, ki se mu gospodje ukrajinske delegacije nočejo pridružiti. I>n ta nejasni položaj notranjih razmer je bil vzrok velikega zavlačevanja. Priti pa hočemo tudi preko teh težkoč in upam. da bo tozadevno za pogajanja, ki se prično zopet v par dneh. pot odprta. Kako stoji stvar danes. po njegovem naziranju je Poljska samostojna država. Ker pa stoji petrograjska vlada na stališču, da sedanja poljska vlada na upravičena, ds govori imenom svoje dežele, smo opustili to zahtevo, da ne izzovemo kakega spora. Vprašanje je gotovo važno, toda še važnejša se mi zdi odstranitev vseh tež coč, k: bi zamogle zavlačevali sklenitev mwu. Druga težkočav je nadaljeval minister, je meutajljiva razlika mnenja našega nemškega zaveznika in petrograjske vlade glede interpretacije samoodločevaine pravice ruskih narodov v ozemljih, ki so zasedena od Nemcev. Tudi Nemčija ne želi nobenih nasnluih pridobitev ozemelj od Rusije, toda diferenca v mnenju je dvojna. Nemčija stoji na upravičenem stališču, da naj številni, že izvršeni izrazi volje po samostojnosti in neodvisnosti potom zakonodajnih korporacii, občinskih zastopov itd. v zasedenih ozunlith, služijo kot pro-vizorična podlaga za ljudsko mnenje, ki naj se preizkusi pozneje i glasovanjem na širši podlagi To je stališče, ki je ru«ka vlada tako za Kuronsko in Litvinsko. kakor tudi za poljske province zaenkrat še odklanja. Druga diferenca se tiče od Ru- se dnik a ruske delegacije poslane iz a ve javnega tajništva nikakor noče priznati .MjevsKt ukrajinske rade za zasti nnijo vsega ukrajinskega naroda, ker zastopa osrednja rada le posedujoče razrede in se zato ne more pogajati imenom vsega ukrajinskega naroda. Zato tudi brez njenega sodelovanja izvršenih dogovorov delegatov osrednje rade ne more priznati in odpošlje radi tega dva delegata v Brest Li-:ovsk z naročilom, da se udeležujeta mirovnih pogajanj kot zastopnika osrednjega /dbora vseukrajinskih delavskih, vojaških ii kmetskih sevietov. vendar znotraj ruke delegacije kot dopolnilni obstojni del •■uske federativne republike, za kar se smatra sovjet ljudskih komisarjev. Ta dva pooblaščena zastopnika sta glasom skle-;>a osrednjega izvrševalnega odbora z dne 12. t. m. dobila ukaz. naj izjavita kategorično, da je smatrati vse poizkuse ukra-iinske osrednje rade, da bi nastopala imenom ukrajinskega naroda, za samolastne dobrim uspehom, ako bi>do narodi monar- ^ sedežem v Markovu glasom na pred-nije podpirali svoje odgovorne zastopnike Ua mirovni konferenci. Temelj pogajanj Avstro-Ogrske z raznimi novo nastaiirni ruskimi državami tvoii načelo »Brez nadomestil in prilastitev«. Oni, ki mislijo, da me je mogoče spravit' s poti, na katero sem krenil, so slabi psihologi. Povedal sem vedno javnosti od-krit'>srč!io, po kateri poti hočem hoditi, in Be nisem dal nikdar niti las široko spraviti s te poti, niti na desno niti na levo. Postal sem odtedaj neoporečni ljubljenec Vse-hemcev in onih v monarhiji, kit posnemajo Iste. Istočasno me oni, ki hočejo >Mir za vsako ceno« razkričujejo za vojnega hujskača. Oboje me ni nikdar ženiiralo. Na-fcprorno! to dvojnato psovanje mi je edino razvedrilo v tem resnem času. Izjavljam tu še enkrat, da ne zahtevam od Rusije niti štirijaškega metra in niti vinarja in da v slučaju, ako se postavi Rusija, kakor se zdi, na enako stališče, tudi mora priti do miru. Dotični, ki hočejo mir za vsako ceno, bi zamogli dvomiti o moji poštenosti ak jiin ne bi z enako brezobzirnostjo zabrusil v obraza, da me ne bo nikdar mogoče pridobiti za mir, ki bi posegal prei\0 ravno opisanega okvira. Ako bi naši ruski kompacisceuti zahtevala od nas kako ©dstopitev zemlje ali vojno odškodnino, 5)i nadaljeval \ojno kljub stremljenju po miru, ako ne bi prodrlo moje naziranie. Po tem uvodu in ponovnem naglašanju, Ida za pes mistično domnevanje, da se fcodo pogajanja razbila, ni nobenega povoda. ker so se obojestranske komisije združile na protianeksijski in protiodškod-ninsk: podlagi in bi zamogle izpremeniti 4o podlago le nt^ve instrukcije raznih ruskih vlad ali njihov padec, je prešel mini-sčer na obe največji težkoči, ki vsebujete vzroke, da se pogajanja ne morejo laz-vijati tako hitro, kakor bi mi vsi hoteli. Prva težkoča je. da se moramo pogajati z raznimi novo nastalimi ruskimi državami, ki medsebojno še vedno nrso omejile in proglasile kompetentnih območij. Tu prihajajo v poštev: 1. Rusija pod vodstvom Petro?rada. 2. Naša prava nova sosedna država, velika Ukrajina. .3. Finska in 4. Kavkaz i ja. Z obema prvima državama se pogajamo direktno, menim, iz oči v oči; z obema drugima za enkrat večalimanj indirektno, ker dosedaj še niste poslali nobenih zastopnikov v Brest Litovsk. Tem ruskim kompaciscentom stoje z naše strani nasproti štiri velevlasti. Dokaz za razširje-vanje razpravnih nalog je n. pr. zlasti slu- ne vem, kaiti včeraj sem dobil od svojega zastopnika v Brestu dve brzojavki. gla-Isije zahtevane umaknitve vseh nemških som. katerih ie predsednik ruske delegacije j čet in upravnih organov iz zasedenih loffe poslal delegaciji četverozveznih vla- i ozemelj in sicer pred ljudskim glasova-sti okrožnico, v kateri naznanja, da vlada j njem. Toda takojšnja izpraznitev in umak-Jelavcev in kmetov ukraiinske republike ntev v nemških rokah se nahajaročega 24. januarja 1918. Položaj je neizpremenjen. Nače!n>k generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 24, (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja 1918. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Živahno poizvedovalno delovanje naše pehote na številnih točkah fronte nam je doneslo več ujetnikov. Ob progi Boessnghe—Staden srno uplenili 6 strojnic. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Macedonska fronta. — V posamezni!; c.i?5£&ih topovsko delovanje. Juži: prebivalstvo potrpežljivo prenašalo vsa brezštevilna trpljenja in po man; kanje, ki mu jih je naložfla vojna. Saj se je moglo nadejati, da se po sklepu dela v Brestu Litovskem ustvari vsaj od ene strani raz-bremenjenje in da se začne mirovni kamen valiti ter da se v doglednem času vendar obeta konec • -jne^a mučenvštva. Dokler je šlo za teoretične teže, so se pogajanja precej gladko razvijala, ko pa prikrita aii neprikrita volja za aneksije, in pogajanja so se vršila v tonu in na tak način, da treba reči o ujem,tla se tako ne dela mir! ^ » delovanje. Južna Idealistična ljubezen do miru brez vsakega Dojranskega jezera se fe angleški sunek državnega egoizma od strani ruskih po- Položaj ie prometnega, industrijskega in upravnega aparata br povzročila zopet popolno anarhijo in največjo bedo m ustvarila praktično popolnoma nevzdržno stanje. V obeh vprašanjih gre za to. da se najde srednja pot, ki se mora najti. Diference po mojem j mnenju niso zadosti velike, da bi* zamogle opravičevati izjalovljenje mirovnih pogajanj. Toda taka pogajanja se ne končajo kar čez noc. Ona potrebujejo časa. Ministrska predsednik je nadaljeval: Ako sklenemo enkrat mir z Rusijo*, potem no mojem mnenju ni več dolgo mogoče preprečevati splošnega miru kljub vsem naporom zapadnih ententnih državnikov. Čeprav si ne delam nobenih -iluzij o tem. da splošen mir ne bo zrastel čez noč, sem vendar prepričan, da je pričel dozorevati in da je le vprašanje vztrajanja, aii dosežemo splošen časten mir ali ne. V tem na-ziranju nas potrjuje mirovna ponudba predsednika Wilsona, ki sicer ni sprejemljiva v vseh podrobnostih. Vendar pa opažam v zadnjih predlogih WiIsona znatno izjalovil. Italijanska fronta. -aeizpremenjen. Prvi generalni k v a/tir mojster r>l. 1 .udendorff. BOLGARSKO. SOFUA. 23. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na raznih toč-kah fronte ga jezera darja živahen topovski boj. Pri Alčak Mahle patruljne akcije, tekom katerih smo napravili francoske ujetnike. Severovzhodno Dojranskega jezera in ob dolnji Strumi smo pregnali več močnih angleških patrulj. V Dobru d ži premirje. BITKA MED RUSI IN ROMUNI PRI GALACU. SOFIJA, 24. (Kor.) Bolgarska brzojavna agentura poroča iz Babadaga z dne 2X t. m.: Rusko - romunski odnošaji so skrajno napeti. Po kratkih bojih med manjšimi, ruskimi in romunskimi enotami, so se pričeli tuda boji med večjimi četnimi oddelki. Vsled poizkusa Romunov, da bi se polastili orožja in mmreije kakor tudi vozov čet četrtega sibirskega armadnega zbora, se vrši jugozapadno Galaca že tri dni bitka z največjo srditostjo. Obe stranki se bojujete s topovi in monitorji. Romunske čete dobivajo velika ojačenja. Da ne bi prišli Romunom v roke, so vojaki neke ruske brigade pobegnili tostran 'po premirju določene demarkacijske črte, kjer so odložili orožje, tren in ves materijal. Ostanek ruskega armadnega zbora nadaljuje bitko, ker pričakuje ojačenj. palcev ni našla zasluženega bližanja. Ki er bi trebalo to pokazati, so takoj potisnili v ospredje militarične interese in so v imenu teh odklanjali vsako koncesi-j jo. Nimesto zaželjenih poročil o hitrem poteku pogajanj je čitalo prebivalstvo poročila, ki so zvenela vedno bolj breznadno, ;n ki so mu kazala vedno jasneje, da na ter^ebno VJpadnoVrcspansk^- i'I,etro^iinih mestih nadvladuje sedal vojni , severno Bitolja in vzbodito Var- ^h \ to razpoloženje je padla vest o ^ skrčenju raciji moke. Prebhajstvo »s zahtevalo kruha in miru, a sedaj je vid- >. da se mir namenoma prepreča, in k »I > se mu pičle in povsem nezadostne raci: moke še bolj krčijo «____(Nadaljnja izv - jan;n je cenzor pobelil.) Tako jc in i: j drugače: ljudstvo zahteva kruha in miru! S prvim samim se ne zadovoljrv. ker ve. Ja šele drugi more zagotovit prvega. Dokler divja vojna furija, in tu i. dokler vlada mučna, ljudstvo deprimira-ioča negotovost glede vspeha pogajanj v Brestu-f itovskem, ker je ta predpogoj a dosego splošnega miru: dotlej tudi kruh visi v zraku in ljudstvo se ne more pomiriti. In mi izključujemo absolutno, da bi merodavni krogi v naši državi ne vedeli in razumeli te*ca. Zelo tazširjeno je mnenje, da tem krogom — iz razlogov, ki iiii ni težko razameti — nedostaje odkrite besede ____ „ r____p OJ)_L 1 S T E K. Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. iz njegovega pridušenega glasu, iz nie-govega pogleda in njegovih kretenj je govorila največja strast, obenem pa tudi največja podložnost: neodoljivo izbruhajoča tvtrast in uaiboijša volja, da bi se pokoril •vsemu----brutalnost in obup____nebrzdano moštvo in suženjska ponižnost. Nadja ni bila pripravljena na kaj takega! O, uboga dvajsetletna mala gospa, enako ueizkušena na telesu in duši, ki Je nekdaj mislila, da ljubi starca, čigar ime je nosila, ue bi nikdar slutila, da je mogoča tako strahovita in vendar tako sladka omama, kot ta, ki se je sedaj pola stila njene duše. Zaprla je oči, kajti ni se več upala pogledati njegove glave, iki je bila tako bJLzn njenega lica in ki so Jo ajenl mili, strastni korake buržoazijskih skupin ukrajUskega jribližanje avstro-ogrskemu stališču in da ;rebivalstva proti volji in proti interesom'se nahajajo med poasamezniini točkami lelavskih razredov Ukrajincev in da no- tudi take. ki jih pozdravljamo celo z ve-beni od osrednje rade brez sporazumi je - jseljem. ija z zastopniki delavske in kmetske vlade j Minister je koncem svojih izvajanj iz-izvršeni sklepi ne bodo priznam* niti od javil: Delam za mir L Ukrajino in Petro- ukrajinske sovjetske vlade niti od ukra-iinskega naroda. Ukrajinska delavsika in gradom. Mir s Petrogradom ne izpreminja ■isto nič našega definitrvnega ]K>ložaja. Od kmetska vlada smatra sovnet ljudskih ko- Petroerada nimamo dalje nič pričakovati nisarjev za organ vseruske sovjetske \rla-ie, ki je upravičen, da nastopa imenom jele ruske federacije in delegacije ukraiinske in kmetske vlade, ki je bila odposlana, da razkrije samolastne korake ukra.inske osrednje rade, in bo nastopala skupno in v popolnem soglasju z vserusko delegacijo. Predsednik Jorfe je pristavil temu poročilu, da je ruska delegacija pripravljena, da sprejme tadva ukrajinska zastopnika v svojo zvezo. To je, je pristavil minister, nova težkoča, kajti mi se ne moremo in nočemo vmešavati v notranji stvari Rusije. Ako pa postane enkrat ta pot prosta, potem rudi \ naprej ne bodo obstojale nobene težkoče. Konstatirali bomo sporazumno z ukrajinsko republiko, da veljajo stare meje med A\ stro-Ogrsko in prejšnjo Ru-sifjo tudi me>d: nami in Ukrajino. Kar se tiče Poljske, katere meje sicer še niso natančno fiksirane, nočemo nič od te države. Prosto in brez vsak&ga vplivanja naj si izvoli prebivalstvo Poljsko svojo lastno usedo. S svoje strani ne polagam pri tem nobene posebne važnosti na obliko tozadevnega ljudskega glasovanja. j in m ^.ii 11 ■ i» p »J i pogledš prežinjali tako blaženo in so njene ustnice drhtele tako blizu, tako blizu njenih. Iztrgala je roke, ki jih Hubert ni apal več držati. In ko ga ni gledala več, ko ni več čutila njegovega drhtečega oprijema na svojih zapestjih, je izprejgovorila z glasom, ki ji je čudno tuje zvenel v ušesih, popolnoma hladno, zelo napeto: — Prav je, gospod marki, odpotujte... Ker želite, vani ukazujem----in ukazujem vam tudi, da odidite takoj! Odgovora ni dobila; v žlic temu pa ni upala dvigniti oči, ker se je bala. da se i! zavrti vsa soba okoli nje in da se onesvesti. Kmalu pa se je čutila močnejši, zbrala je vse svoje moči in je dvignila pogled. Huberta ni bilo več. — Ne, nočem se onesvestiti! — si je dejala sama pri sebi zapustila salon frn odšla tja gori v svojo spalnico. Pred ikonostasom je brlela večna luč v rdečem benečanskem steklu, ki je nepremično viselo na zlatih verižicah, ta tako ker nima nič eksportirati. Toda mir s Petrogradom nas prih-'ižitje splošnemu miru. Drugače je z Ukrajino. Ta ima velike zaloge živil, ki jih bo izvažala, ako se pogodimo. Toda' čez noč tega ni mogoče doseči. Ako me boste silili, da sklenem mir brez glave, potem ne bomo imeli nobenih gospodarskih koristi, ker bi nastal vtis, da moramo skleniti mir za vsako ceno. Tak mir nam ne donese niti metrskega stota žita m uspeh bi bil večalimanj platoničen. Naše težkoče končno ne obstojajo ravno v pomanjkanju živil; premagati bo treba premogovne, prevozne in organizacijske krize. Slavke povečujejo in poostrujejo te krize. Gospodje delegati imajo dolžnost, da se odk>če za sledečo alternativo: ako mi zaupate, potem mi morate pomagati; ako nimate zaupanja v mene, potem me morate vrečk Vztrajati hočem na svojem mestu le dotlej, dokler bom vžival zaupanje cesarja in večine delegatov. Za govorom grofa Czernina je sledila debata, ki se je je udeležilo več govornikov, nakar je bila seja ob 6 zvečer prekinjena. 'Op. ured. Radi pomanjkanja pro- r.eizreeen mir izžarivajoča luč, ki ji neprestano prilivajo ljudje brez pokoja. V medli, rožnati svetlobi te lučke, sredi vse te mrtve krasote, ?iedaleč od razkošne postelje, kjer je samotno prespavala svoje noči, je mlada žena pokleknila na kleeakrik in se br:dko. bridko razjokala. To1:\ tako poštena ie bila njena duša, tako malo je poznala premetenost strasti, da ii niti en trenutek podvomila o nepreklicno.«!! svojega izreka, s katerim je poslala markija v pregnanstvo, niti o tnarkiie-vi poslušnosti. Zanjo je moralo bite končano vse. zanjo je bilo končano vse. Nad-ia bi bila mislila, da bi se pregrešila, če b) tudi ie sama pri sebi Se enkrat razmišljala o storjeni dolžnosti----vprašala se nifti ni, ali bt ne bila mogla storiti tudi drugače. Zavest dolžnosti jo ie potegnila s seboj z neodoljivo gonilno silo vrelca, ki pada z ogromne višave: z višine stoletij, ki v človeških dušah Zbirajo čustva, kakor kopičijo ledenike na vrhu eorovfa. Rasne p^lltiSne vesti. Avstrija hi ogrska živila. »Miinchener Neueste Nacbrichten« objavlja 21. t. in. naslednjo brzojavko iz Budimpešte: Nasproti trdit va m a vstrijskega časopisja, da je Ogrska soodgovorna za težave pri prehrani v Avstrsji, ugotavlja ^Pester Lloyd«, da Ogrska dobavlja vsak dan v Avstrijo 60 vagonov moke in 30 vagonov žita. Dobavo majhnega ostanka te količine so preprečile edino le prevozne težave zaradi ofenzive proti Italiiji. Vkljub temu da se je pridelek zmanjšal, so se izvozi iz Ogi-ske v Avstrijo v vojnih letih skrčili komaj za spoznanje. V Avstriji da imajo kmetje žita in moke v izObilrci in krmijo žito živini. Tudi Češka in Galicija ste deželi, ki pridelujeta nad svojo potrebo. Avstr.ja potrebuje močne vlade, ki bi v lastni di -žavi s krepko roko napravila red. Nemška očitanja Cehom. Nemški listi poročajo: Poslanec dr. Schirrff in tovariši so v sredo interpelirali ministrskega predsednika zaradi »državi nevarnih čeških agitatorjev v »inozemstvu« in posebno zaradi organizatorja češko-slovaške brigade dr. Beneša. Interpelacija navaja celo vrsto podrobnosti iz Beneševih brošur. (Kako so prišli nemški poslanci do teh vsekakor v sovražnem inozemstvu izdanih brošur, in ali so sploh tudi v resnic'' izšle te brošure, ali pa vsaj s tako vsebino, kot trde interpelantje, nam ni znano, zato tudi ne noremo 'zreči svo«ega mnenja o njih. — Prip. ured.) Tako pravi dr. Beneš, da so od prvega dne mobilizacije sem rezervnimi iz malih mest 'n s kmetov očitno kazali svojega upornega duha. >'se kazni so imele le eno posledico, da so vojaki ob prvi priložnosti, ki se jim je nudila na bojišču, prešli k Rusom. S ponosom imenuje dr. Beneš 11., 28„ 35., 36. in 88. polk, katere so pri poizkusit ubega praski grenadirji in njgrski honvedi navzkrižno obstreHevali. Po dr. Beneševem računu se je 350.000 mož vdalo Rusom :n Srbom. Demonstracije in mirovna pogajanja. Vsi dogodki podkrepljajo našo trditev, da demonstracije, ki so se te dni vršile po raznih mestih države, posebno pa ua Dunaju, n!so bile z&olj gospodarske in socijalne narave, marveč, da so jitn bili vzroki tudi visoko politiški. Temu našemu nazoru pritrjajo tudi izvajanja, ki jih je priobčila v nedeljski številki praška »Union«- pod pomembnim naslovom »Me-ne-Tekel- Upharsin«. Piše: Sirotke plasti ljudstva so izguhile vero v to, da so me-rodajni krogi pripravljeni za mir: to je prvotni vzrok vseh sedanjih stavkovnih in protestnih gibanj, ki so jim bila pozo- Kruha m miru zanuc-va ljudstvo — v tem je vsebovana vsa pomembnost zadnjih dogodkov v državi: bile so gospodarsko-socijalne in — politične naravi. Zastonj se trudijo razni »Fremdenblatti« m »Informacije« da hi prikrivale to dejstvo. stvar*, SKRČENJE KRUŠNEGA ODMERKA. Kakor je znano, je ministrstvo za lin J k > prehrano izdalo naredbo, s katero sc.skr-čuje dosedanji splošni tedenski odmer ", moke za osebe, ki ne pridelujejo same •/ od 1400 na 1150 gramov (od 1 kg 40 na 1 kg 15 dkg). Za delavce. Mi opravljal > težka dela, se zniža tedenski odmerek o.i 2940 gramov (2 kg 94 kdg) na 1850 :• .:-inov (l kg 8 dkg). Moka. ki se je dobivala doslej, se jc pri nas v Trstu podelavala vsa za kruh. in tako smo dobivali v Trstu po 28 dkg kruha na dan. kar odgovarja 20 dkg moke. I »e-lavci. ki opravljajo težka dela, pa so dobivali 42 dkg kruha na dan, kar odgovarja 30 dkg moke. Kedar se je v Trstu razdeljevala moka, smo jo tud: dobili v tem razmerju — izgubili smo 28 dkg kruha, da smo dobili 20 dkg moke. Časopisje je javljajo, da se odmerek kruha ne zniža, pač da se zniža odmerek moke na polovico. Razumljivo je, da to velja za one dežele, kjer se je poleg kruha tudi redno razdeljevala moka. Pri nas na Primorskem pa ni bilo tako. kajti pri nas se je ves odmerek moke (20 dkg na osebo m dan) porabljal za kruh. Splošna določba je bila. da vsaka oseba sme dobiti 20 dkg moke na dan. S temi 20 dkg moke se da, kakor je splošno uveljavljeno, napraviti 28 dkg kruha (40 odstotkov več koi je pa moke: 1 kg moke da 1 kg 40 dkg kruha). Moke pri nas sploh nismo dobivali. Ali kaj pa sedaj, ko se za vso državo skrči odmerek moke? In skrči se za 25 dkg na osebo in teden? Kaj bi bilo boljše za tržaško prebivalstvo? Ali da dobiva samo kruh, samo moko, aH pa k niha In moke za potrebo? Kar je določeno za vso državo, velja tudi Trst. Odmerek moke je bil doslej merilo, in mora ostati merilo tudi za bodoče. Tako se je določilo tam žigosaj, hi po tem se je »treba ravnati«! Naše mnenje je, da bi poraba vsega odmerka moke za kruh nikakor ne odgovarjala ljudski potrebi, kajti kofikortoliko moke je vedno treba za napravo raznovrstnih i^di. Ce imamo torej v splošnem 1 kg 15 dkg moke na razpolago na osebo In teden, bi bilo pač najprimernejše, da se rišča Dunaj in Nižja Avstrija, Gradec, Br-" stvar razdeli takolejl Siran II. Naj se da na osebo vsak dan 200 e (20 tika) kruha, kar znaša 1400 g (1 kg 40 dkg) na leden; poleg tega pa 150 g (15 dkg) Dontafe vmV. Pazite na pUn. C. kr. maniestni&tvo nam inoVe na teden. To odgovarja popolnoma j javlja: Glasom statistike zadnjega časa se računu da 1 kg moke da 1 kg 40 dkg kru- je nenavadno mnogo porabilo plina kar za- ki nrlrnarru\ VAlilfP 7alrwxp' mremoea. ha. Ravno tako naj bi dobili so zaposleni pri težkem d?lu. dkg) kruha na dan Ln potem na teden 150 g (15 dk£) moke. Tako bi bilo krulia za potrebo in tudi moke toliko, kolikor seje najnujneje potrebuje v vsakem domačem gospodarstvu. .. .. . __ Pripomnimo naj še. da se oi'cnelm> ra-čuna lako. da da 1 kg moke 1 kg; 4C) dkg krulia. dočim pa je v resn ci stvar^za oo-činstvo boliša. kajti dosedaj se je za 1 kg 40 dkg kruhaUporabljalo vedno več kot pa 1 N^šemnenje je torej v splošnem da bi se dala stvar ureditit ako, kot sme> rekli,pro-simo pa občinstvo, da nam odkrito in jasno brez pridržka pove svoje .mnenje. Naš list je odprt vsaki pametni misli in vsakemu 'pametnemu predlogu. * * «= Govedina za nelmovite sloje. Jutri v soboto, in v nedeljo se bo nadaljevala prodaja govedine za neimovite sloje proti preščipnjenju št 6 izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rd^ crto) n sicer v soboto na izkaznice st. 21, ser,je a b in v nedeljo na izkaznice st. 21, serije a* b c d. Na vsako izkaznico se more kupiti Ve kg mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutrai v naslednjih mesnicah: # S:nigas?lia, Barkovlje 4, Brn, Rojan Trocca. ul. Commerciaie 3, Crisiach, Poste 16. Stanis!awsky, u!. S. Spindione 7 Višintini, ul. Gavana 22, Vattovatz, ul. GiustlneHi 5. Rocchelli, Piazza Piccola 2, Zadnlk. P. S. Giovanni 6, Simonetta. ul. ideiie I egna 4. Pinter. ul. Farneto 9, Le-Ina duzz:, ul. Amalia 23, Polli, ul. Acque-fdultc 13. Castellitz, ul. Giulia 67, R°?ella, ul G'irlia 1. Burba, ul. Alessandro VOita d, Perriatii. ul. Barriera vecchia 4, Depace, ui Barriera vecchia 26. Rizzian, trg Barriera vecchia 1, Saffaro. ul. Istituto 28, Tolacco ul. Settefontane 45, Narussig, ul. 'Settefontane 228 (Rocol). Pozzi, ul. Settefontane 1. Rizzian. ul. del Rivo 34. Delavske zadruge, ul. S. Marco. Rizzian. ul. :dell' Istria 1, Gatznig. Skedenj nO. : CENE: Prednji deli z doki ado K 3*36 kg, zadnji deli z doklado K 4— kg. delavci, ki 1 hteva primerno velike zaloge premoga 340 g (34 j Ker so te zaloge vsled nerednega dovaza- 9, ul. (ob. Artisti 4, Oglje. 10 kg na rumene izkaznice. Sv Vid: st. 1—70 (obrobna št. 3) one 25 1., pri Rupena, ul. Fabbri 3, (cena 84 vin. ksK — Staro mesto: št. 1—150 št. 3) dne 25. 1. pri Bertok, ul (cena b4 vin. kg). — Stara mitnica: st . j—400 (ob. št. 3) dne 25. 1., pri Girotto, ul. M ad on ni na 39, (cena 84 vin. kg) — Nova mitnica: št. 1—500 (ob. št. 3) dne 2o. U pri Maurencich. ul. Oelsi 6, (cena 84 vin kg). — Novo mest št. 1—100 (obrobna nja le majhne in je -računati tudi z zastanki v dovozih, kakor v drugih mestih, zato se, prebivalstvo nujno poživlja, naj kar najbolj varčuje s plinom. Odbor za obnovitev Goriška opozarja slovenske pravnike in abiturijente na razpis službenih mest pri- mestnem municipiju v Gorici. Želeti bi bilo, da bi se ogla-siili za ta mesta tudi slovenski prosilci, da svoječasno ne bo izgovora, ako bodo nastavljeni sami ItaJijami. Vojaško shižbova-aije ni nobena ovira za prošnjo. Zborovanje istrskih županstev, ki se je vršilo včeraj na Kozini ob udeležbi 35 slovenskih, hrvatskih in italijanskih občin, zaradi aprovizaoide, je bHo impozantno. Sklenil so se važne resolucije in izvolilse je odbor, ki ima nalogo, da jih tzvede. Obširno poročilo sledi. Za deklaracijo. Po izvršenem zborovanj ki se ie včeraj vtšUo na Kozmi ob udeležbi, ki je bila prava manifestacija istrskih občin za zboljšanje položaja sestradanega prebivalstva, so se zbrali zastopniki slovenskih in hrvatskih občm v nadaljno zborovanje, na katerem se Je z velikim navdušenjem odobrila deklaracija Jugoslovanskega kluba, podana v državnem zboru 30. ma&nlka 1917. Izjavo so podpisali vsi navzoči občinski zastopnici. _ O zborovanju objavikno natančnejše poročilo. . . _ ... # . Samo na zahtevo strank! Prejeli smo. Te dni sem šel v urad c. kr. poste ul. bta-d on in oddal priporočeno piano. -^radnica mi je izdala nemško-la^Ko potrdilo. — Vprašal sem, se-li ne more -dobiti slovenskega potrdila? Uradnica je šla k načelniku urada in se je znjim tiho razgovar- jala. Konečno je prinesla tudi ^venske|ie sledil govor tiskovine. Povedala mi je. da se te izdaja le na izrecno zahtevo strank! Na mojo onazko, da je po mojem mnenju že dovolj, ako stranka iziroča pismo s slovenskim naslovom, se je ženščina obrnila do za menoj stoječe stranke in rekla: P ra vsem pomanjkanju kruha in drugih življenskih po- . ----:i--1 +1, C - politiko!" št 3) ckie 25. 1., pri Stock, ul. SQuero nuo-vo 15 (cena 80 vin. kg). — Sv. Jakob: št 1—60 (ob. št. 3) dne 25. I. pri Dolce. ul. P Diacono 6. (cena 80 vin. kg), št. 61—100 (ob. št. 3) dne 25. 1.. -pri Gigoj, ul. Concor-dia 17. (cena 84 vin. kg). — Vrdeia: st. 1—150 (ob. št. 3) dne 25. I., pri Mi ceu. b. Cillino 2. (cena 84 vin. kg). . Premog (fossile). 20 kg na modro izkaznico. Sv. Jakob: št. 1—210 (ob. št. 18) dne 25. 1. prč. Bubnic. ul. Songente 7. št. 211— 3ol (ob. št. 18) dne 25. 1., pri Paliaga, ul. Ol-mo 9. št. 362—508 (ob. št. 18) dne 25. 1. pri Bergagua. ul. Bosco 26. (cena 1 K 44 , vin. za 10 kg). — Kiarbola: št. 62—231 (ob. št. 15) dne 25. I.. pri Jurissevich, ul. S. i Marco 16. (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — ' Kjadin: št. 310—348 (ob. št. 14) in št. 1—48 i (ob. št. 15) dne 25. t., pri Hrovarin. ul. Me-dia 52. (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Ro-jan: št. 658—701 (ob. št. 8) in št. 1—150 ((»b. št. 9) dne 26. januarja pri Struckel, ul. Boroevič 51, (cena 1 K 44 vin. za 10 tog). K»k. 10 kg na modro izkaznico. Novo mesto: št. 74v>—785 (ob. št. 17) in Št. 1—44H (ob. št. 18) dne 25. I., pri Trev> san. ul. Gel«i 23. št. 441—670 (ob. št. 18) 1171—1380 (ob. št. 18) dne 25. L, pri Pene, dne 26. L, pri Stock. ul. Squero nuovo 15 (cena 23 vin. kg). — Stara mitnica: št. 1171—1380 (ob. št. 18 dne 25. I. pri Pene, ul. Toro 13. št. 1.381—1450 (ob. št. 18) in št. 1—272 (ob. št. 19) dne 25. L. pri Am-brosich. ul. Toro 14. št. 273—530 (ob. št. 19) dne 25. L. pri Zoran,, ul. Farneto 46. (cena 23 vin. kg), št. 5ol—1137 (obrobna št. 19) dne 25. L, pri Uirotto. ul. Madonnina j 39. (cena 54 vin. kg), št. 1138—1350 (ob. št. 19) dne 25. I-, pri Nemeiiz. ul. Acque 20. (cena 23 vin. kg). — Sv. M. M. spodnja: št. 61—243 (ob. št. 6) dne 25. L, pri Vidrieh. ul. R gutti 31. (cena 23 vin. kg). — Kjadin. št. 42—348 (ob. št. 15) in št. 1 — 102 (ob. št. 16) dne 25. I., pri Rupena. ul. FoscoJo 19, (cena 23 vin. Drva za kurivo. 20 kg na modre izkaznice. Staro mesto. št. 228—315 (ob. št. 19) dne 25. I.. pri Bertok. ui. Arstisti 4, (cena 31 vin. kg). — Stara mitnica, št. 1351— 1450 (ob. št. 19) in št. 1—41 (ob. št. 20) dne 25. 1 pri Zoratti, ul. Farneto 46. št. 42—200 (ob. št. 20) dne 25. I., pri Amhro-sich, ul. Toro 14 (cena 31 vin. kg). — Novo me&to. št. 671—785 (ob. št. 18) in št. 1—53 (ob šr. 19) dne 25. I., pri Cucovich, ul An asti;Mi 9 (cena 32 vin. kg), št. 54— 251 (ob. št. 19) čine 26. I., pri Struckel, ul. Boroev č 51, (cena 31 vin kg). JUGOSLO AASKE ŽENE IN DEKLETA, PODPIŠITE IZJAVO ZA JUGOSLOVANSKO DEKLARACIJO l trebščin prihajajo ljudje tu s Niiem ne mlad in ne preveč nervozen, da je b'Ja žalilka izven urada bi se ne bri mogel vzdržati! To so nesramnosti, ki zahtevajo odpomoči in jaz je bom iskal se drugim potom. Nam očitajo politiko, v resnici pa jo tirajo le oni, ker iz vzrokov narodnega sovraštva nočejo vršiti svoje dolžnosti napram vsem strankam brez razlike! Ne tira politike tisti, ki zahteva le svoio pravico, zajamčeno mu v zakonih, pač pa tisti, ki v državni službi krši to pravico in te zakone. — T. Odprava temeljnih taks pri zaračunani« brzojavnih picstojbin. — Pričensi z dnem 1. februarja 1918 se ne bodo ieme'jne takse za brzojavke nič več zaračunavale. Od te&a časa naprej se zvišajo v vseli srae-rah. v katerih je bilo v smisfci brzojavnega tariia predpisano vplačevanje temeljnih taks, dosedanej pristojbine za besedo za 4 vjn< — v prihodnje bo znašala n. pr. besedna pristojbina na Nizozemsko 20 v (doslej 16 v); pristojbina za brzojavke 8 besedi v tej smeri bo torej 1 K 60 v (dosedaj 60 v 4- 8 X 16 = 1 K 88 v); za brzojavke 12 besedi 2 K 40 v (dos4ej 60 + 12 X 16 = 2 K 52 v). Zvišane besedne pristojbine se bodo pobirale samo ob sebi umevno samo v totoko, v kolikor je pro met v posamezne dežele sploh pripuščen v smislu tozadevno veljavnih predpisov. Prometne omejitve, ki obstoje sedaj, ostanejo nespremenjene vxtfc tej strogo toTif-no-tehnična odredbi. Pritožba. Prejeli smo: Nekdo, ki stanuje v hiši 418 na Škorklfr (Pendioe), je našel dne 23. t. m. v kruhu, ki ga je kupil pri peku Fortunatu Beber, v istej ulici 407, ka«r celo zaponko i-z neke — cunje. Umevno, da se je družini obračal želodec in da ni mogla več jesti tistega kruha. — Ostala je oni dan — brez kruha. N? treba praviti, kaj ipomenja to ob pomanjkanju vseh drugih živiid. Poleg tega t?reba uvaže-vati ozire na javno zdravje, da je kruli, v katerem se nahajajo take — oprostite izraz — svinjarije, nevarno za človeško zdravie Iz občine Dekani. Dne 27. t. m. ob 2. uri ix>poldne skličeta v prostorih g. Andreja Rondiča v Loki »Bralno d-ruštvo« v Crni-kalu in »podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro* v Crnikalu javen shod, da 1.) tudi mi — čeprav vlada v naši občini absolutizem —izrečemo in pokažemo. da smo se oklenili jugoslovanske ideje, proglašene z dekkrracijo z dne 30. maja 1917; 2.) da proslavimo spučetnrka te plemenite -ideje, našega nasmrtnega apostola dr. 1. £v. Kreka, izjavljajoč, da hočemo nadaljevati njegovo započeto delo. Sežansko učiteljsko društvo bo imelo svoje zborovanje v četrtek dne 31. ian. L l. v šolskih prostorih v Sežani ob 1 pop. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Poročilo o delegacijskem zborovanju »Zavze« dne 28. 12. 1917. 3. Razgovor o učit. gmotnem položaju. 4. Volitve. 5. Morebitni predlogi. Z oziroen na važnost tega zborovanja, pričakuje se poi-noštevilna udeležba. — Odbor. V Bukovini poslujejo zopet: poštni urad Ropczi.* za promet z vrednostnimi pismi, Sergie za denarni promet in za promet z vrednostnimi pismi, Lukawetz ob Seretu za pisemski in denarni promet :n za promet z vrednostnimi pismi; zadnjeimeno-vani urad, Dorna Kandreny, Dorna Wat-ra. Kiimpojtmg. Pojana Stampi in Pozoritta tudi za omejeni promet z zavitki. Promet zasebnih vojno-poštnib zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na vojno-postne urade št. 191 in 398. ustavljen pa na vojnopoštni uraJ št. 433. ittv. 26 Kazenska razprava proti morilcu Karo-!line Bassa se ie vršila pred tukajšnjim divizijskim sodiščem po naglem sodu. Dogodek. ki je vzbudil v meščanstvu toliko ogorčenja, fe aanan. Vojak Anton Petrovčeli je ponujal Karolini Bassa, ki je pekla m prodajala biškote in drugo pecivo, moke v nakup, jo zvabil v veliko vojašnico, io tam umoril in oropal. Pri razpravi je obtoženec tajil dejanje ter hotel najprej dokazati svoj »alibi« {da je bil v kriticm dobi drugje). Ta dokaz pa se mu ni posrečil. Uničujoče zanj je izpovedal kot priča 151etni pokojnični sin ErminiL ki je morilca spoznal m z vso gotovostjo potrdil, da je ta vojak tisti, ki je spetial njegovo mater v vojašnico, da ji proda moko. Ravno tako obtoževalno zanj je izpovedala kot priča pokojnična soseda in po-maaalka gospa Gobleir, ki Je tudi spoznala morilca. Priča Peter Žuljan, ki je spremljal sina pokojnice Erminija, ko Je ta sel iskat mater v vojašnico, je 4zpovedal, da je v vojašnici zapazil vojaka, ki Je kopa! jamo v gnoj, a poleg njega je ležalo truplo pokoinice, obrnjeno piroti t4om. Tako je bil zločin odkrit. Priča Karel Zemljan, vojak s katerim je kritičnega dne morilec prebil popoldan, sin na katerega se je Petrovich skliceval, ie popolnoma na laž postavil morilčeve trditve. Končno je morilec priznal, da je bil on tisti, ki je pokojnici ponudil moko, tajil pa je, da bi jo bil umoril. Moko da ma je ponujal neki šofer, o katerem ni vedel ničesar povedati. Ta šofer da se ie nahajal v kasarni. — Pri morilcu so našli 310 kron v debelem papirju, 21 kron v drobižu. Trdil je, da mu je »šofer« izroč:l 350 kron. Pokojnici je bilo oropa-| nih 700 kron. Uradni zagovornik dr. Oetta-' Wand rich je predlagal, da se da morilca preiskati iglede na njegovo duševno stanje in da se prekine postopanje, da se v tem iz\ rše poizvedbe glede šoferja. Oba predloga je sodniia zavrnila. Po govoru vojaškega pravdnika dr. Bmčiča, kateremu ovornika, je bila razprava zaključena. Včeraj zvečer ob 5'30 je bila proglašena irazsodba, s katero je bil obtoženec obsojen na 18 letno ječo. — Pripomniti bi bilo le. da je morilec štajerski - nemškutar iz pašalika slavnega ptuiskega peka in žu-nana Orniga. Z ozi-rom na zlobne opombe v poročilih tukajšnjih italijanskih listih »padava slov eno«. Trstu, dne 25. januarja 1918 Priznamo pa-tudi odkrito, da smo tudi mi rodnosti, ne da prezrti v torkovem večernem »Lavorato--Opazovalec. ru« na zadnjem mestu objavljeni oklic, čemur je bH pač vzrok dejstvo, da ->Lavo-ratore« na objavil oklica v nedeljski številki, dasiravno mu je bil izročen v italijanskem prevodu v soboto opoldne z izrecno prošnjo, da bi se objavil v nedeljski jutranji števalki istočasno z objavo v ^Edinosti«. Ker se je imel sestanek vršiti v četrtek, je bila ribjava v »Lavoratorjevi« torkovi večeni številki pač že precej brez smotra, ker smo prepričani, da je italijanske občine v Istri zaradi sedanjih sijajnih poštnoprometnih razmer niso mogle dobiti pravočasno. Toliko v pojasirio vsem prizadetim. Pravice slovenskega Jezika v aproviza-cijsklh prodajalnicah. Prejeli smo: Ker »Edinost« toliko piše o preziranju slovenskega jezika v prodajabiicah aprovizacij-ske komisije, naj Vam sporočim še naslednje: V prodaiahiici aprovizaciiske komisije v ul. Ambrogio Ralli je nameščena Slovenka, katera vedno občuje slovenski s strankami, katere govore slovenskii In ker se ne potajuje, jo njene tovarišice zasmehujejo m psujejo. Zgodilo se je, da ji je njena tovarišica, blagajničarka Evge-nija Šare že parkrat zalučala v obraz nesramno psovko — »ščava«. Slovenka je morala molčati, kajti da bi se hodila komu pritoževat, je izključeno, saj ne ve sploh (omu bi se pritoževala, ko so visi enaki, in bi najbrž taka pritožba tudi nič ne koristila, temveč kvečjemu le škodovala. S takim ravnanjem se očividno hoče odpraviti še tistih par slovenskih nameščenk, ti se nahajajo v prodajalnicah aproviza-cijske komisije, kajti kdo bi pa tudi vztrajal na svojem mestu, če mora danzadnem poslušati psovke in zaničevanje svoje na- a f moramo to pribiti in odklanjamo vsako skupnost s takimi »Slovenci«, ki so svoj živ dan nemškutarji, a bi jih hoteli zopet »posloveniti«, kakor hitro postanejo zločinci. Naj jih le Ima na vesti, kdor si jih je vzgoj-M, in »plemeniti« poročevalci laških listov z njimi. Dramatično društvo v Trstu vabi vse one, ki so sodelovali kot člani dramatičnega društva na našem odru. in vse one ki bi se želeli posvetiti, v prihodmje takemu sodelovanju, na sestanek, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo. 27. t. m., dopoldne ob 10 uri v veliki dvorani »Narodnega doma«. Predsednik. Iz Kopra. Gospod Jakob Čemažar, župnik v Šmarjah pri Kopru, brvši katehet CM šole v Kopru, in g. I. Zlobec, župnik v Pomjanu, sta doposlala 25 K kot novoletno darilo za slovensko šolo v Kopru Prisrčna hvala bligima darovateljema Odbor nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za okrožje Sv. Vid se je konstituiral tako-le: predsednik Makso Cotič, tajnik kapelan Virgilij Sček, blagajnik ?tefan Bratož; namestnik:: Ivan Levičar, Josip Ljubič, Ante Velkavrh, Fr. Božeglav. ^ ^ „ . Stavkovno gibanje v Puli. Dne 22. t m je tudi civilno delavstvo v Puli stopilo v stavko. Namen mu ie bil — kakor izrecno naglasa puljski »Hrvatski List* — da pred vsem pokaže svojo solidarnost z drugim delavstvom v Avtriji ter da demonstrira za pravičen mir potom sporazuma. De lavstvo je poslalo k trdnjavskemoi komisarju in pristaniškemu admiralu deputacijo ki je predložila želje rn pritožbe. Te se tičejo v prv» vrsti povrnitve delavskih rodbin, uredbe plač in skrbi za obleko In obuvalo. Oblasti so obljubile dalekosežno uvažsvanje želja, vssled česar ie delavstvo naslednjega dne šlo zopet na delo. Za hotele in gostilne ob soški fronti. — i-O --dnii odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja« na Dunaju I. Banktgasse 2, poroča: V naših krajih ob soški fronti je tudi precejšnje število hotelov in gcstil-nic. namenjenih več ali manj tujskemu prometu. Vsled svetovne vojne >e pa tipski promet docela prenehal, med italijansko vojno pa le veliko našili hotelov m gostilnjc več ali mani razdejanih ali celo razrušenih. Umeje se, da je vsted tega nastala za lastnike kakor za morebitne na jemnike velika škoda, ki bi utognHa po stati usodepolna za gospodarje kakor za podjetja sama v dosedanjih rokah. »Osrednji odbor« je posvetil temu vprašanju posebno skrb in je v ta namen osnoval iz svoje srede poseben strokovni odsek, kateri bo vlagal na pristojna ministrstva vse potrebne vloge, v prvi vrst:- one. da postanejo deležni že vršeče se vojne hotelske podpore, pozneje pa še za izredno subvencijo. Ker je ta zadeva zelo nujna, vabijo se vsi hotelirji in gostilničarji nase Goriške, naj v svojo lastno korist nemudoma pošljejo svoje sedanje naslove na •gornji naslov. Prejeli bodo potem okrožnico z vsemi potrebnim7 pojasnili in navodili. Resnic! na Dubo. V i ^ J včerajšnji * Edinosti« se je očitalo oratoru«, da ni hotel objaviti oklica c .irskega županstva na vse občine v Istri svrho skupnega protesta proti postop nju poklicanih činiteljem v aprovizacijbkem vprašanju, v resirci je »-Lavoratore« objavH omenjeni oklic v torkovi večerni številki, za kar pa seveda ni mogel vedeti naš zunanji dopisnik. ki je v klel, da »Lavoratore ni« objavil oklica v nedeljskih in ponedeljskih ; dneh in tudi ne v torkovi jutranji številk'.1 bi bila mogoča iKlpotnoč. Sil vesto v večer, ki, ga je priredila moška podružnica CMD s sodelovanjem Glasbene Matice je imel sledeči gmotni uspeli: vstopnina in lože K &ST40: darovi ini preplavila K 658- paviljoni K 5.512'59; skupno je bilo vnovčenega K 7052*99. Stroškov je bilo: za vino in jedila K -1.695 stroški programa K 154*60, dvorana, razsvetljava čiščenje in dr. K 2<36'13; skupne K 511573. Čistega prebitka je tore} kron 1937*26. — Blagajnik. Tržaška kmetijslui družba vabi vino gradnike, ki še niso naročili potrebne množine fgalice, saloidina r.n sivega žvepla, do to store v nedeljo, 27. t. m., od 8 do 12 v njenem uradu, v ulici Vienna 10 1. Mestna zastavljalnica. V soboto. 26. t. m., se bodo od 9 doD. do 1 pop. prodajna javni dražbi dragocenosti, zastavljene na bele listke serije 141 in sicer (»d št. 2301 do št. 4000. »Balkan«. Početkom februara o. g. početi će izlaziti »Balkan«, prvi i jedini f.Ma-telistički list štampan u hrvatskom iezku. Izlazi svakoga 1. u mjesecu. Pretplata mu je K 6'50 na godinu, K 3'50 na po godine. Pojedini brojevi 80 tilira. Umoljavaju se filatelisti (sabirači maraka) u sv«im hrvatskim i slovenačkim zemljana, da jave dopisnicom svoju adresu. Listovi se šalju na »Balkan«, Zagreb, Tvornička ul. 12., a novci na »Balkan« Zagreb 1. PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN CESKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - - Poslano) Pozor zavarovanci! sklada Trstu, županstva Mozetič, in Franc Goriška poslovalnica c. kr. za vojaške vdove in sirote v ulica Lazzaretto vecchio 3 opozarja tem cenjeno občinstvo in na Goriškem, da gg. Josip c. kr. pisarniški oficijant Oblak, nista več v njeni službi, vsled česar nimata pravice v imenu te poslovalnice sklepati zavarovanja. Poslovalnica ima vsepovsodi svoje domače zastopnike in sicer : za politični okraj Tolmin: g. Josip Pitamic ; Cerkno: g. Tusulin Josip, c. kr. sodni kancelist; Cerkno: g. Ciril Ivančič, c. kr. davčni upravitelj; Cerkno: g. Goriup Rihard, nadučitelj; P;južne: g. Abram |osip, vikar j^Obloke: g. Rejec Anton, župan; Sebrelje: g. Kobal Ivan, posestnik; Prapretno : za politični okraj Sežana: g. Franc Bekar, revident; Sežana: g. Jenko Josip, davčni eksekutor; Sežana: g. Ivan Tiringer. župnik; Vatovlje: g. Kosovelj Anton, nadučitelj; Tomaj: g. Zabrič Štefan; Kazlje: g. Kosovelj Franc, župan; Dutovlje: g. Hreščak Alojz, učitelj; Lokev: g. Glažar Josip, c. kr. pis. oficijant; Sežana: Čepar Franc: Divača: za politični okraj Goriški g. Pavel Plešničar, učitelj; Ajdovščina; g. Skerk Friderik, c. kr. davčni asistent; Ajdovščina: g. Podgornik Filip, nadučitelj, Gor. Tribuša. um MALI OGLASI Is: □□ □□ s« ra«*n»jo p« ft rtot. boiA-io-Mfttln« iiakaa« k«»de m najo enkrak — Najmanjša : pristojbi«ji saala 60 »%otick . len □o licem aluik:njo za rsa hiAaa de a. proti dobremu Ulica Val irivo 5, II. n. ▼eS5a tudi pla£ilu. — 1771 HfrlHAJi jfc "g1115*' knJ S8 nemške ljudske Jole. UltlltU Najditelj naj jih prine-e proti ------ na Ins. odd. Edinoati. 1170 Dnevno izborno pivo v botelu Balk.tn Ca^ertra. Ztiklje vsaka vrst« kupnja Babič Fran grande 20 Pia m 17*0 Molino 1 33 Urar r jera- Fotograf i vsakovrstne aazoni St. 17, vr 'J. poprave ur. Ulica 1714 Anton Jerkid posluje v ■vojboi atel^Ju Trstu. Via delle Poste it 10. 407 Prodajo se v Jablanici št. 1 pri Trnovo-BIstricl trije enoiadstropnl srnfčlnshl hlevi pripravil la prezidavo v stanovanje obsezri 1600m* z dvoriščem in zelenjadnim v; tom za 25000 kron. — Već zemljišč?, se lahko prikupi. — Več se izve pri A. BRV A Rji1 v lablanici št. 1 pri Trnovo-Bistrid. Banjšice (p. Čepovan) so podpisale pri VL vojnem posojilu visoko svoto vojnega posojila. Banka „Union" opozarja, da leže obligacije občinarjev Banjšice pri njej in prosi gospoda Leopolda Humar-ja, ki je svojčas nabiral podpise, kam naj pošlje obligacije za občinarje. Iz prijaznosti posreduje v tej zadevi Zavarovalni oddelek Goriške poslovalnice c. kr. av. sklada za vojaške vdove in sirote, sedaj v Trstu ulica Lazzaretto vecchio št 3 kamor se je obrniti s vprašanji. J ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm&k v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoba v brez bo« lešine. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE -- ■4 EmiEla Ceregato- Trsi Csmpo S. Glccomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo. trgovino pM&ih in iolsklb potrebščin Prodaja razglcdnlc in Igrač vseh vrst, (rodolalo si tnS BislltontM v slov. iszRfik fF*"5' *) Za člank« pod t« zvečer naprej I vstopnina K z i I i JADRANSKA BANKA TrsL Viti Cassa 1! Rlsparmo itev. 5 (Lastno poslopje) Kapital ta razarva K 13,200.000.— Ftlljalke: Dunaj Tegetbofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloga na knjilica 31s°o Vloga na knjiilca od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovan]* vlog na tekočem in Žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki hi nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišč«. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize., promefe itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skiadiščih. S'Hfe deposits. — Prodaja srečk razredne loter je. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi:, rembours krediti. — Borzna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.--Eskompt m^nic. Telefoni: 1463, 1793 in 267«. Rrzojr.vi: JADRANSKA. === Uradne ure: od 9 do 1 popoldni: —