SEZONA 1925/26. — 20. MARCA 1926. — ŠTEVILKA 14
_________________!_______j__mil	I______________II	'Ml M lil I lil milili 11niiiiiiiiitiHinmiiiiiiiiiiiiiiinin
GLEDALIŠKI LIST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
III I I	II	l|ll,IMUI	1	I	m	111	Ul	III I 1111	H 1 I IIII H MI 1111 llllllllllllll
IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU	CENA	5	DIN
iiii!iii'iii;iiiiiiiiii:ii;iiiiiii!ii!i:iii;iiiii!'iiiirrr;!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiii|iii'i'ii!'l|ii!ii'i:i'i|i^'>iii''i'';‘i'i~' ;i- i-h1! i ;;i:!i.iiiiiii'ii:i.!.;iHn;i:i!HiiiiiiiiiiiM|ltiii!-i.i:.ii!:!:i:iiii!i'i.i.!i:i:i'i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Fygmalion.
(Bernard Shaw.)
Enajsta ura je minila in ravnokar je bila končana predstava v bližnjem gledališču. Nočno nebo nad mestom se je bilo med tein neopazno pooblačilo in nenadoma se je vlil. dež. Občinstvo, po večini gledališko, je zasedlo vse v bližini čakajoče avtomobile in ceste so se naenkrat spraznile. Zdaj se stiskajo samo še vedrivci pod podstreški raznih hiš, zabavišč, hotelov in drugih zavodov.
Prvo dejanje nam kaže skupino takih vedrivcev pred vrati neke cerkve. Med njimi so tri poglavitne osebe naše komedije, katerih pota se ob tej uri in na tem mestu prvič v življenju strnejo. Slavni profesor in fonetik Henry Higgins, avtor univerzalnega alfabeta, pozorno posluša razne fonetične zanimivosti svojih sosedov ter jih, ne oziraje se na levo in desno, zapisuje v svojo beležnico. Polkovnik Pickering, ki je spisal knjigo o živem sanskrtu in se pripeljal iz Indije, da bi se seznanil s tem slovečim fonetikom, stoji tik njega in ga zafrkuje. In dež je prignal pod to streho tudi cvetličarko Elizo, silno preprosto, neizobraženo in po izražanju izredno sirovo dekle. Ti trije se seznanijo, lligginsa mika, naučiti to dekle dostojnega, finega in pravilnega govorenja, dekle pa hrepeni tudi samo po omiki in pride že drugo dopoldne in v drugem dejanju k Hig-ginsu na dom, da bi se pri njem učilo. Nadaljni razvoj je v tem. da preobrazi Higgins v določenem času Elizo v damo. V ta namen stavita s Pickeringom. ki stanuje pri njem. Elizo peljeta za preizkušnjo v gledališče, potem na vrtno zabavo, kjer nihče niti ne sluti, da ima pred seboj navadno cvetličarko, temveč vsak celo misli o njej, da je visoka dama. Eliza torej reši svojo nalogo izvrstno. In ne samo to. Ona se uživi v novi poločaj tako globoko, da ne najde več poti nazaj v svojo minulost. Tako je Pygmalion-Higgins oživil mrtvi Ido, to se pravi, za civilizacijo in omiko mrtvo Elizo.
Higginsova mati je naravnost vzorno omikana dama. Njen sin Henry pa na žalost nima nobenih manir, kar ljubezniva gospa prav odkritosrčno prizna in obiskovalce svojega doma celo na to opozori. Razne njegove slabosti odkrije tudi v drugem dejanju gospa Pear-ceova, njegova gospodinja. No, Higgins je učenjak, dobričina po
/
duši, sicer pa neustrašen, brezobziren, odkritosrčen in vedno »po koncu«, kakor pravi o njem njegova mati.
Ravno nasproten mu je polkovnik Pickering, avtor živega sanskrta. Odličen po svojih manirah, blag, pomirljiv, in Eliza poje zahvalo za svoje lepo vedenje samo njemu.
Eliza ima za dobro komedijo krasen razvoj. Od pocestne, umazane cvetličarke do vojvodinje, žene generalnega guvernerja v Indiji, irskega namestnika ali koga, ki potrebuje vice-kraljico, kakor pravi Higgins, in kakor bi rekli mi: do soproge Henryja Higginsa.
Elizin oče, smetar Dovlitte. je popolna podoba vse duhovite Sha\vov\ske kritike na socialne in življenske prilike sploh. Tu govori satirik Shaw na vsa usta. In moža, pripadnika nevrednih siromakov in zagrizenega sovražnika srednjih stanov, pahne ravno tja, kamor noče. to je med srednje stanove. V Ameriki je živel namreč mož, po imenu Ezra Wannafeller. ki je daroval pet milijonov za ustanovitev nravstveno reformnih društev po vsem svetu in zahteval od Higginsa. naj iznajde zanj univerzalen jezik. Temu je pisal Higgins in se med drugim pošalil, da je najoriginalnejši moražfst njegove 'dežele navaden smetar Ajlfred 'Dovlitte. Na v to poročilo in da bi dokazal, da Američani niso kakor Angleži, ker priznavajo in cenijo zasluge vsakega, če je tudi pripadnik najnižjih siojev, je zapisal Ezra Wannafeller v svojem testamentu Dovlittlu letnih tritisoč funtov s pogojem, da bo šestkrat na leto predaval v Wannafellerjevi univerzalni moralno reformni ligi.
Dandanes Bernarda Sha\va kot komediografa in gledališkega pisca sploh ni treba ne hvaliti, ne grajati in je bilo najbrž že vse, kar bi o njem rekli, stokrat in stokrat premleto, kajti igra se po vsem svetu, tako po Evropi kakor po Ameriki in Aziji in Afriki, in ker se povsod in mnogo igra. se o njem pač povsod in mnogo piše. Eno pa je gotovo:	prodrl je, povzpel se je do svetskega glasu in
slave. Shavv je torej mednarodno priznan. S tem pa seveda ni rečeno, da ga ta ali oni izmed slovenskih Kritikov in poročevalcev ne strga. —
»Pygmalion« je izredno posrečena komedija. V njej ni samo dovolj literature, temveč tudi v izobilju teatra. Čimbolj se vanjo poglobiš, temveč fraparitnih notranjih vezi ti odkriva, temveč za-pletkov in odpletkov in temveč vezi z življenjem, s katerim je vsa pretkana, lil ravno zaradi tega je za oder težka.
Pri nas igra naslovno vlogo g. Rogoz. Elizo ga. Nablocka, Dov-littla g. Levar, Pickeringa Gregorin. Higginsova ga Marija Vera, Pearceovo ga Medvedova. Hillovo ga Wintrova, Klaro gna Vida. Fredyja g. Lipah.	P.
Rude in kovine
družba z o. z. Ljubljana
2
Knjiga o našem gledališču.
Slovmske divadlo (Slovensko gledališče). — Spisal dr. Frank Wollnian. V Bratislavi 1925. Spisi filozofske fakultete univerze Komenskega v Bratislavi. Št. VI. Str. 332).
Naprej!
Vstopil je sluga in položil debelo knjigo na mizo.
»To je tista knjiga.«
To je torej tista knjiga. Saj je celo več nego knjiga. To je delo s 332 stranmi velikega formata. In jaz sem mislil, da je to mala knjižica, kjer podaja češki učenjak splošen razvoj našega slovenskega gledališča. Ali je mogoče, da se da o našem gledališču napisati tako obširno delo v tujem jeziku? Saj še v slovenščini nimamo temeljitega dela o razvoju naše dramatike. A. Trstenjakovo knjigo »Slovensko gledališče« seveda vsi poznamo. Toda to je samo zgodovina do otvoritve deželnega gledališča 1. 1892. Takrat pa se je pravzaprav šele začel razmah naše dramatične umetnosti. Kdor hoče poznati razvoj, mora pregledati ves gledališki arhiv, vse liste in časopise in zasledovati razna poročila, kritike in podlistke, v katerih se kažejo vzori in boji, uspehi in neuspehi naših prejšnjih let. In dr. Wollman se je lotil tega obširnega in ne lahkega dela. Zavedal se je dobro svoje težke naloge. V predgovoru govori o svojih nazorih glede teatrologije. Sam pravi: »Morda se bo v bodočnosti pokazalo, da je vse to. kar se v dramatiki pojavlja, torej tudi v svojih neumetniških ali manj umetniških poskusih, najobsežnejši in najpomembnejši izraz vsake družbe in vsake dobe.« Zgodovina dramatike in gledališča, na ta način napisana, je torej zgodovina narodne kulture. In res. ko sem sledil pisateljevemu pripovedovanju, sem pogledal globoko v naše narodno življenje zadnjih in prejšnjih let. Pisatelj ni novinec v svoji stroki. Vidi se njegov obširni razgled po sodobni evropski dramatični literaturi in globoko pojmovanje gledališke umetnosti. Človek se čudi njegovemu ogromnemu znanju in poznanju naše in sploh jugoslovanske literature. Njegov namen je napisati zgodovino jugoslovanske dramatike. Zato je začel s posameznimi monografijami. L. 1924. je izdal v isti zbirki veliko delo. »Srbohrvatska drama« (na 408 straneh) in sedaj pripravlja novo delo o bolgarski dramatiki. Iz- teh treh del bo nastalo potem veliko skupno delo. ki bo pokazalo jugoslovansko dramatično umetnost pred svetom. Za ta veliki trud in za ljubezen, s katero se je lotil tega važnega dela, mu bomo morali biti vsi iz srca hvaležni. Ako bomo hoteli sami vsaj tako temeljito poznati
Ravnokar prispeli pomladanski modeli
damskih plaščev in kostumov pri tvrdki
Fran Lukič, Pred Škofijo štev. 19
5
razvoj našega gledališča, ki je bilo, je in bo zrcalo našega kulturnega deia m umetniškega stremljenja, ne bo Uazaio dtugftga. kakor da prevedemo njegovo knjigo v slovenščino. Mislim, da v domačem jeziku ne bomo dobili kmalu kaj tako temeljitega, ne oziraje se na to, da je za tako delo težko dobiti založnika. Bratislavska univerza je v češkoslovaški republiki nekako to, kar je ljubljanska pri nas, torej namenjena pred vsem domači slovaški kulturi. In vendar ni bilo pomisleka, da izda češko delo o naši drami. To se mi zdi važno za to, ker je tudi z dejanjem pokazano ono skupno delovanje slovanskih univerz, o katerem se je že ob raznih prilikah govorilo. Pisatelj se je zavedal, da vrši en del tistega kulturnega dela. ki so ga v teku desetletij vršili Čehi v naši dramatični in gledališki umetnosti. Zato je posvetil svoje delo spominu našega prvega dramatika Ant. Tomaža Linharta, prosvetljenega zgodovinarja češkoslo-venske krvi, ustanovitelja slovenske dramatike, ki priča mimogrede o češkem sodelovanju s slovenskimi brati. S tem ni rečeno, da hoče pisatelj povdarjati češke zasluge za razvoj našega gledališča, dotika se tega vprašanja samo, kolikor je to nujno potrebno. V predgovoru pravi: »V tujini se vedno ponavlja trditev, da Slovani nimajo dramatičnega talenta. To ni res. Ta knjiga o dramatiki najmanjšega slovanskega naroda popolnoma zavrača to napačno mnenje. Seveda iz Berlina ali iz Pariza ne prinašajo gledališke agenture slovanskih iger. Dolžnost slovanskih gledališč ni v tem, da zasledujejo, kam vleče veter tuje gledališke mode, ki je ravno tako oblastna in nesmiselna, kakor moda raznih krojaških izdelkov, ampak v tem, da tvorijo samostojno lastno gledališko kulturo. Na slovanskem odru nima mesta nobena tuja igra. ki se da nadomestiti s slovanskim delom iste vrednosti. «
Pisatelj je mnenja, da je že naša zgodovina dramatična: maloštevilen narod se je žagojzdil med alpske grebene in med morje in se je moral braniti treh sovražnikov. »Odtod tisočletna vrsta konfliktov, boj več ko dramatičen, boj za obstanek naroda.«
Pisatelj poseže v naši zgodovini prav do začetka dramatičnih poskusov v dobi reformacije. Opozarja takoj na sodobne pojave v hrvatski literaturi. "N'a To sledi temeljit pregled raznih gledaliških prireditev do Zoisa, ki je podan v svitu sodobne evropske kulture.
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘ 'N		
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg“ 20 in Aleksandrova cesta 1.		Podružnice: Zagreb, Rackoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br 44.
	v.	
Najpopolnejši in najceneji		domači izdelek.
4
Pisatelj pripoveduje vse v dobrem pregledu in zanimivem podajanju, tako da bodo knjigo s pridom čitali tudi ljudje, ki jim je naša kultura popolnoma tuja. Naučili pa se bomo iz nje mnogo tudi mi. Posamezne faze našega gledališča nam stopajo tu čim dalje bolj jasno pred oči. Vse naše kulturno in narodno življenje gledamo nekako na odru pred seboj. Pogosto je ta oder prazen ali igrajo na njeni tujci v tujem jeziku, toda to je samo dokaz, da je ta doba žalostna za nas. Pisatelj pa stopi med tem v delavnice naših pesnikov in pisateljev in gleda, kako tragedija se tudi nam obeta. Od 1. 1848. se začenja nov boj za slovensko gledališče. Kakor sence se vrste pred nami vsi, ki prinašajo svoje skromne darove slovenski Taliji. Dolga vrsta jih je. mnogo volje, malo uspeha. Slovenska gledališka umetnost še ni našla same sebe. Hodi še vedno po tujih sledovih. Skuša biti predvsem zabavna in narodna, t. j., da budi zaspano slovensko meščanstvo iz narodnega spanja. Vse je še diletantsko in priprosto. Vsi čutijo, da bi bilo treba kaj večjega in višjega — a doba še ni dozorela. Kje je naša narodna tragedija? Pože. nismo niti vedeli, koliko jih je, seveda slabih, ki so ostale v gledališkem arhivu. Pisatelj je vse prečital in nam pokazal, kako so slovenski pisatelji iskali snovi, da bi podali na odru našo zgodovino. Končno je prišel Jurčičev Tugomer . A »Tugomer« ni mogel ali ni smel na oder. Preveč se je v njem oglašal slovenski lev - Levstik, ki je skupno z Jurčičem koval staroslovenske junake in jim polagal na jezik svoje krepke besede proti nemškemu nasilju.
Tako nas pisatelj privede do otvoritve slov. deželnega gledališča in do prve predstave Veronike Deseniške. Novi boji, nove sile. Začenja se odločna pot navzgor. Ne gre takoj. A med tem že raste nova generacija. Slovensko gledališče ima prvovrstne domače in češke igralce, a manjka repertoarja. O tem se razvnema boj. Ves naš kulturni in literarni boj se vrši okoli gledališkega odra. Pisatelj je globoko posegel v ta naš literarni in kulturni preporod. Prihaja Cankar s svojimi igrami in satirami. In za njim, in okoli njega cela vrsta drugih, mladih. Toda zanimanje za gledališče pada. Publika hoče zabave in publika — to je denar. Intendant Govekar skuša ustrezati' na vse strani, da polni blagajno in gledališče, Cankar dviga svoj bič in zahteva, da gre publika za gledališčem in ne gledališče za publiko. Končno pride do — krize. Damoklejev moč visi nad gledališčem. Nov sovražnik se bliža slovenski Taliji. Kino. Vojna. In po vojni vstajenje — pohod naprej in navzgor do Zupančičeve »Veronike Deseniške«. Na str. 183. zaključuje pisatelj splošni pregled te dobe in pravi: -Slovenci ne smejo pozabiti, da so mal narod in da bodo imeli vedno razmeroma malo dramatikov. Tudi
NAZNANILO.
Na novo urejena restavracija pod „SKALCO“, Mestni trg št. 11 nudi izvrstno pristno vinsko kapljico, kakor tudi topla in hladna jedila. Koncerti vsako soboto, nedeljo in sredo od 20.	24	ure.
5
hiperkriticizem ■ je znak provincijalizma, ako prekorači evropski nivo pri presojanju domače tvorbe. Moral bi najprej razbiti ono splošno in priznano stopnjo francoske, nemške, angleške in severne dramatike, s katero se pri presojanju primerja in ki so jo dosegli trije ali štirje slovenski dramatiki, da ne bi škodljivo uplival doma. Niti sočasni in vzgojni kriticizem ne budi dramatičnih talentov, kakor se je to pokazalo ob času kritične diktature Levstikove in Stritarjeve v letih 70 in 80. Slovenci se morajo od velikih narodov še naučiti, .kako se dela: velik gledališki kolektivni uspeh, gledališče kot del družabnega življenja in ne le literatura. Dramatike imajo. Naj si skupaj brez zavisti ustvarijo veliko gledališko življenje. Imajo to, kar je pri tem najvažnejše: občinstvo. Sedemnajst repriz »Hamleta< v lagodnem Cankarjevem prevodu v sezcni 1923/24 in petnajst repriz »Veronike Deseniške« v sezoni .1924/25 dokazuje, da se Cankar ni motil pri presojanju svojega ljudstva.
Pisatelj podaja dela naših pisateljev do najmanjše podrobnosti. Piše tudi. o dramatičnih delih, ki niso prišla na oder. Končno prinaša razgled po motivih in idejah naših dramatičnih del. Če pomislimo, da razven par daljših študij nimamo temeljitega spisa, ki bi nam podajal našo dramatično produkcijo od te strani, bomo znali ceniti delo pisatelja, ki je izčrpal vse dostopne vire, da je pokazal duševni svet naše drame in s tem glavne probleme našega narodnega življenja.
Zaključuje z besedami:
»Manjkal bi še slovenski dramatični odgovor na vprašanje, ki si ga je stavil vsak dramatični junak in se je pojavljalo v sto in sto gledalcih: »V kaj naj verujemo? Kaj naj upamo?« Šele Oton Župančič je v svoji Veroniki Deseniški združil v eno: individualizem. narodno in socialno stremljenje, versko hrepenenje. On je prvi dal v slovenski dramatiki odgovor. Slovenski in v resnici slovanski1. Slovenska duša. očiščena gotike, euakorodna z onimi, ki imajo moč. toda razsvetljena v spoznanju svojega božjega praizvora, čuti bratstvo človeštva. Cankar je bil v slovenski dramatiki ogenj, ki je sežigal gotiško rjo na slovenski duši, bil je hrepenenje brez moči, Župančič je njen prvi svetli žarek. Oba sta jasna dokaza slo-vanskosti slovenske dramatike, ki išče z vso silo v odporu proti
Cnrinslio posrednici špedicijslii bureou
Maribor, Jesenice.
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 41.
6
nemško-romauski foriui. lastnega izraza za svoje no.trajnejše in usodnejše doživljane etične resnice, za svoje poraze in duhovne zmage.«	.
Pri presojanju del in pisateljev se stavi pisatelj — kar se samo po sebi razume — na popolnoma nepristransko stališče in skuša pokazati njih vrednost v luči prave umetnosti. Tako je dobil,naš literarni svet izven sebe objektivnega sodnika., ki se mi zdi,, da je vse po pravici razsodil. Da se je pri delu, ki se je tiskalo y tujini, vrinilo tudi nekaj tiskovnih napak, je naravna stvar. Par jih je zagrešil tudi avtor, a vse to naj naštevajo drugi kritiki. Na koncu je podan na 10 straneh francoski resume, tako da bo nesla ta knjiga prva v pregledu glavne podatke o naši drami v svet.
Šele zdaj, ko imamo to delo, občutimo, kako smo ga potrebovali in zato, da je podano v tako popolni obliki, zasluži pisatelj od nas vseh globoko priznanje.	T. L.
RAZNO.
Leonid Andrejev na francoskih pozoriščih.
Kdor bi se lotil razpravljati o Pirandellovih vzornikih, bi moral odmeriti precej prostora Andrejevu. Prednost ruskih psihologov pred drugimi je obče znana stvar. Vendar zapadno občinstvo se na splošno ne zanima preveč za dušeslovne probleme. Sedaj pa. ko je Italijan Pirandello obrnil s svojimi igrokazi pozornost na slična vprašanja, je bolj ali manj utrta pot tudi psihološki gledališki proizvodnji. Tako je Pitoeff 1. 1921.	uprizoril	v	pariškem	teatru	Moncev
Moža, ki dobiva zaušnice .	Pozneje	ga	je	sprejela	v	svoj	seznam
še Comedie des Champs - Elysees.
To jesen se je Pariz navduševal ob dveh Andrejevijevih delih, ki obravnavata pirandelsko temo: osebno enotnost in blaznost. Prvo, >Misel«, poznamo že z ljubljanskega odra. drugo »Jekaterino Ivanovno« pa z gostovanja hudožestvenikov. Vsebina te je: Jurij Stibelev si po krivici umišlja. da ga je njegova žena varala z nekim Mentikovom; ustreli proti njej s samokresom, jo zgreši ter uteče. Ali kakor da je krogla zadela Katarino v dušo samo. Iz obupa in jz blaznega srda se Katarina vda zares Mentikovu. Sicer ga ne ljubi', saj nikogar ne ljubi; ampak kakor da je ta prigodba razodela njeno bistvo njej sami. Ta poštena ženska se prevrite v razuzdanko.! postane. bi dejal, svoje lastno protivje. Spozabi se z nekim slikarjevi; vse to pa kakor v sanjah. V pravem pomenu besede je iz uma.^In to življenje, ki zanikuje vso njeno prošlost, je v istini smrt. Jurij pa:
j TONI JAGER- čHfE^&lHl
| TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH j
| LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 11
7
se zdi. je na mah izčrpal vso svojo upornost in osvetljivost: brez-gibno prisostvuje vsemu temu poniževanju, nič si ne more pomagati. Oba sta iz sebe. In Andrejev neusmiljeno razkraja ta dvojni, nerazumljivi razpad, ki nalikuje čudežno udejstvenim sanjam. Seveda je v tej drami nekaj samovoljnega, izumetničenega, kar malce moti in draži. Sicer se pa baš izraz svojevoljnosti ter umetničenja tako pogostoma rabi. kadar gre za sicilskega dramaturga. Samo pravično je. če se pri pozna, da je baš Andrejev pred Pirandellom ne samo naznačil stezo, marveč v jarki luči osvetlil vsa nasprotstva osebnega življenja.	ak.
Duhovit dramatik.
Martainville (1776—1830). dramski pisatelj, doma iz Cadixa. je prav modro ukrenil, kako bo plačal dolg limonadarju ob Tempel-skem bulvardu.
Izpreliajal se je pred zgradbo svojega upnika, dokler ni srečal kakega znanca. Ta ali oni ga je navadno povabil, on je vzprejel. vstcpil s svojim prijateljem v najbližjo kavarno, ki je bila upnikova, in si dal prinesti čašico črešnjevega žganja. Namestil Črešnjevca mu je natakar prinesel Šilce čiste vode. Pogostoma so mu ponudili, naj si privošči še eno merico, pa je zopet storil tako. S to pošteno zvijačo je Martainville dostikrat dovedel kakega gosta svojemu upniku in obenem skrčil svoj račun za ceno, ki jo je njegov tovariš plačal za čašico vode. kakor bi bila pravi Črešnjevec.
Isti Martainville se je nekega dne junaški odrezal. Na revolue-nem sodišču kliče Fouguier Tinville:
»De Martainville?
Obtoženec ponosno in podsmešljivo ugovarja:
»Samo Martainville. Semkaj so me prignali, da me skrčiš (to je: glavo odsekaš na giljotini), ne pa da me raztegneš. :
Zadet v svojem samoljubju je hotel tercrist Fouquier Tinville reči tudi svojo besedo, pa čeprav je bila tokrat, kakor po čudežu, velikodušna krilatica. Dejal je:
Alors qu' on 1' elargisse! (t. j. razširite ga ali pa spustite ga na svobodo). Na la način je odrezani dramaturg odnesel zdravo kožo.	Da.
Originalne prave angleške
gramofone in plošče
znamke „GLAS SVOJEGA GOSPODA" se dobe samo pri tvrdki
A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 5
Modna trgovina F. Meršol nasl.
se nahaja sedaj v Wolfovi ulici št 5. Priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile in hombaža. Predtiskanjc ročnih del. Modno in kratko blago. Velika zaloga rokavic nogavic in pletenin za ‘dame, gospode in otroke! — Ustanovljeno leta 1887.
8
Slavnostne igre v Solnogradu. M. Reinhardt bo tudi letos avgusta meseca med slavnostnimi igrami vprizoril dela: Goethejev »Faust«, H. v. Hofmannsthal »Jedermann« in Goldonija >Sluga dveh gospodov«.
Aglaja Orgeni, slavna pevska učiteljica, je te dni na Dunaju umrla. Njeno delovanje je bilo na višku v Šestdesetih letih, ko je bila angaževana v Berlinu, Rila je med prvimi pevskimi pedagogi, ki so se zavzeli za metodo dihanja s trebušno votlino. Imela je seveda mnogo nasprotnikov, dokler ni ta metoda teoretično in praktično predvsem s Carusom popolnoma prodrla. Ko so jo za prusko-avstrijske vojne pozvali kot članico berlinske opere, naj poje na slavnostnem večeru, prirejenem v čast pruske zmage, je pevka odklonila sodelovanje z besedami: »Hči avstrijskega generala sem.«
G. Conradi, znani nemški igralec prejšnje generacije, je te dni v Berlinu umrl v starosti 71 let. Deloval je nad 20 , leti v Berlinu, poprej pa v Darmstadtu, kjer je bil odslovljen radi žalitve velikega vojvode hesenškega. Conradi je namreč pri neki predstavi ekstem-poriral: »Veselo vdovo« si človek komaj dvakrat lahko pogleda, najvišje glave pa sedemkrat.« Ta ekstempore je publika sprejela z aplavzom, igralec pa je bil odpuščen. Veliki vojvoda je namreč bil tisto sezono pri "Veseli vdovi« sedemkrat, pri resnih umetninah pa — nikoli.
Stoletnico Beethovnoe smrti bodo obhajali na Dunaju zelo slovesno prihodnje leto. Državna opera bo na novo naštudirala operi »Fidelio« in »Atenske mine«, v koncertni dvorani pa bodo izvajali »Missa solemnis« in IX. simfonijo.
Gostovanje ljubljanske opere. Narodno gledališče v Ljubljani priredi s svojim opernim ansamblom pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča v drugi polovici meseca aprila in v prvi polovici maja gostovanja v Sarajevem, Dubrovniku in Splitu. Po sedanjem projektu odpotuje operni ansambel iz Ljubljane v petek dne 16. aprila ter ima prvo predstavo v Sarajevem v soboto dne
17.	aprila. V Sarajevem bo opera pela šest večerov, v Dubrovniku pet, v Splitu pa osem do deset večerov. Na sporedu so sledeče opere: Verdi:	Aida,	Musorgski: Boris Godunov. Catallani: La
Wally. Wagner: Večni mornar. Hatzer Povratek,-Wolf - Ferrari: Zvedave žene, Verdi: Trubadur. Puccini: Boheme* Massenet: Manon. Verdi: Rigoletlo in eventualno še Leoncavallo: Gftnhaei ter Puccini: Gianni Schicchi. Opera se vrne v Ljubljano 10. maja.
Prihodnja premiera v Ljubljanski drami bo ,^e pred velikonočnimi' prazniki. Vprizorjen bo Ibsnov John Gabriel Borkman .
KONFEKCIJ.«
LdSTNrt
IZ&EL4VJ4
EN DETAIL
EN GROS
LJUBLJ/3N«, PREŠERNOV« ULKd 9
- Največja konfekcijska trgovina -
Mojstrsko krojena damska in moška obla čila
ELITE" Dl z o. z
9
DRAMA.
P Y G M A L I O N.
Komedija v petih dejanjih. Spisal Bernard Sha\v. Poslovenil Fran Albrecht.
Ga Higginsova . . Marija Vera
Profesor tlenry Higgins,
njen sin ........................Rogoz
Alfred Dovlittle, smetar - . Levar
Eliza, njegova hči .	.	.	Nablocka
Ga Eynsford Hill	Wjntrova
Klara ) ,	,	Vidi
j ! njena otroka	,	.
rredy |.J	,	Lipah
Polkovnik Pickering Ga Pearceova Pohajač ... Sarkastični gledalec
. Gregorin Medvedova .	, Sancin
. Jerman
Sobarica......................Gorjupova
..................Osipovič
Vedrivci.......................Murgelj
1....................Zorko
Režiser: M. Pugelj, scenograf: Ivan Vavpotič.
Prvo dejanje pred cerkvijo, drugo pri Higginsu. tretje pri Higginsovi. četrto spet pri Higginsu, peto pri Higginsovi.
Čas: sedanii.
ANA C H R IS T I E.
Drama v treh dejanjih. Spisal Eugen O’ Neill.
Poslovenil O. Župančič.	Režiser:	Pavel	Golia.
Johnny, krčmar.............................................................   Lipah
Dva težaka iz luke ...............................................Murgelj	in Zorko
Larry, natakar ........................................................ .	Medven
Chris Chirstoplierson, čolnar . .  ...............................  .	.	. Cesai
Marthy Owtenova ..............................^	.	. k .	.	.	.	.	Rakjarjeva
Ana, Chrisova Hči .........................................................Nablocka
Mat Burke, kurjač ................................................  .	.	.	. Levar
Pismonoša.........................................................  I	.	Jerman
Prvo dejanje v krčmi pri »Fajmoštru v Novem Yorku. Drugo v kajuti na čolnu za premog; tretje na krovu.
Čas: sedanji.
V. BESTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524.
TEODOR KUNC
- taka konfekcija in modni salon - ter kožuhovine, modnega blaga, svil i. t. d. Ljubljana, Mestni Irg št. 14 (Pod lrančo št. 1 franc, toalete in bluze ter sem spadajoča dela.
10
OPERA.
VEČNI MORNAR.
(Der fliegende Hollander).
Romantična opera v treh dejanjih. Besedilo in glasbo zložil Rihard Wagner. Poslovenil A. Štritof.
Dirigent: A. Balatka.	Režiser: prof. O. Šest.
Daland, norveški pomorščak...................................Betetto	- Rumpelj
Senta, njegova hči..........................................Čaletova	- Žaludova
Erik, lovec ................................................  Knittl	- Orlov.
Holandec (Večni mornar) .........................................  .	Holodkov
Mary, Sentina pestunja ................................................Potučkova
Dalandov, krmar ............................v	....	j	...	.	Mohorič
Palandovi mornarji. Moštvo večnega mornarja. Dekleta.
Kraj: Norveška obala.
Dekoracije in kostume izdelali ateljeji Narodnega gledališča.
Po prvem in drugem dejanju daljši pavzi.
'/.bore Holandčevih mornarjev pojo za sceno člani »Ljubljanskega zvona-.
ZVEDAVE ŽENSKE.
Muzikalna komedija v treh dejanjih (G slikah). Besedilo napisal po C. Goldoniju dr. L. Sugana, uglasbil E. Wolf - Ferrari. Prevel Fr. Bučar.
Diregent: A. Neffat.
Režiser: Fr. Bučar
Ottavio . .		Arlecchino . . .	. . Zupan
Beatrice . .	. . Potučkova	Leandro . . . .	
Rozaura v. . .	. . Lovšetova	Asdrubale . . .	
Colombina . .		Almoro ....	. . Jelnikar
Lelio			Al vise 		
Eleonora . . . .		Lunardo . . .	. . Sekula
Florindo . . .		Momolo ....	. . Erklavec
Pantalone . . .	. . . Šubelj	Men ego ....	. . . . Pip
Ljudstvo, gcndolirji	služinčad. Godi se v Benetkah 1750. —		Deloma nove
dekoracije naslikal	V. Skrušny. —	Prva uprizoritev 1903.	v Miinchenu.
Krasno izbiro raznovrsi. pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
Peter Kobal (Kranj), po dr. LJubljana-Kolizej
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
H
RIBA"
specialna trgovina vsakovrstnih rib
J. OGRINC
Ljubljana, Gradišče poleg Schumija Vsaki dan sveže sladkovodne in morske ribe
11
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
13.	marca	sobota	Henrik IV		Red C
14.	tt	nedelja	Deseti brat 		Izven
15.	tt	ponedeljek	Obrt gospe Warrenove. . . .	Red B
16.	tt	torek	Zaprto.	
17.	, ff	sreda	Deseti brat 		Red C
18.	tt	četrtek	Ana Christie		Red F
19.	tt	petek	ob 15. uri pop. Druga mladost.	
			Ljudska predstava pozniž cenah	Izven
			ob 20. uri zv. Deseti brat. Ljudska	
			predstava po znižanih cenah	Izven
20.	tt	sobota	Pygmalion		Izven
21.	n	nedelja	ob 15. uri pop. Naša kri. Ljudska	
			predstava po znižanih cenah	Izven
			ob 20. uri zv. Pygmalion .	Izven
22.	tt	ponedeljek	Obrt gospe Warrenove . .	Red A
23.	tt	torek	Zaprto.	
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
13.	marca	sobota	Grofica Marica..........................Izven
14.	„	nedelja	ob 15. uri pop. Tosca ....	Izven
ob 20. uri zv. Grofica Marica	.	Izven
15.	„	ponedeljek Zaprto.
16.	„	torek	Žongler naše ljube gospe	Red	E
! 17.	„	sreda	Trubadur.................................Red	A
18.	„	četrtek	Zaprto.
19.	„	petek	Zaprto. (Tosca, gostovanje v
! s • w	Celju.)
20.	„	sobota	Večni mornar ..................................Red	D
•21,-	„	nedelja	Grofica Marica ......	Izven
22.	„	ponedeljek Zaprto.
23.	„	torek	Manon...................................Izven
i
 ...............................................   Illlllllllllllllllllllllllllllll
................
Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: M Pugelj. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.