GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Leto V. — Štev. 13 — Cena 6 din
Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641 -T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150. celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Jugoslovansko britansko soglasje
              prispevek k oču anju miru v svetu
   Predsednik FLRJ maršal Tito te v soboto s svojim spremstvom zapustil London. Vkrcal se je na našo vojno ladjo »Galeb« in t njo v spremstvu britanskih rušilcev odpotoval ob zahodno-evropski obali skozi Gibraltar v domovino. Obisk visokega jugoslovanskega gosta Veliki Britaniji je s tem končan.
   Vendar komentarji svetovnega tiska niso popustili. Obisk maršala Tita je vzbudil med svetovno javnostjo toliko zanimanja in dal po svoji prisrčnosti in učinkovistosti toliko izpodbud ostalemu miroljubnemu svetu, da o njem in njegovih posledicah na evropsko in mednarodno politično življenje ni mogoče molčati. Že skupno britansko-jugoslovansko    uradno
poročilo poudarja njegov veliki pomen, ko med drugim omenja, da so predstavniki obeh vlad v iskrenem in prisrčnem ozračju pregledali mednarodni položaj ter ugotovili, da se njih stališča v najvažnejših mednarodnih vprašanjih strinjajo. Hkrati so prišli do zaključka, da je tako v interesu Velike Britanije, ka kor Jugoslavije, da se odločno upreta vsakemu napadu od zu-
naj in da se na drugi strani z vso odločnostjo zavzameta za nacionalno neodvisnost in mir. To pa je mogoče doseči samo v tesnem sodelovanju z drugimi svobodoljubnimi narodi sveta.
                                                                                                                                                                                       Posebno skrb so posvetili jugoslovansko-italijanskim odno-
som, kajti le-ti poleg skupnega sodelovanja balkanskih držav Grčije, Turčije in Jugoslavije pomenijo veliki doprinos skupni obrambi Zahoda.
  Uradno poročilo o britanskojugoslovanskih razgovorih v Londona seve ne omenja po-
drobnosti o razgovorih, niti ne konkretnih oblik bodočega sodelovanja med obema državama. Toda že iz njegove vsebine lahko potegnemo jasne zaključke. Marsikdo je pričakoval, da bodo predstavniki obeh držav sklenili medsebojni sporazum o prijateljstvu in sodelovanju,
morda nekaj podobnega, kakor so to pred tedni storile Jugoslavija, Grčija In Turčija. Maršal Tito je v razgovoru z nekim tujim dopisnikom pred svojim odhodom sicer omenil, da bi ne nasprotoval podpisovanju take pogodbe, vendar v
Londonu osebno takih predlogov ni sprožil. Resnica je tudi, da je naša vlada proti sklepanju papirnatih pogodb, kajti zanjo je slednjič važna samo dejanja. V tem primeru vemo, da obstajajo že tradicionalni prijateljski odnosi med našo državo in Veliko Britanijo, nadalje skupnost gledišč ali vsaj podobno gledanje na mednarodna vprašanja ter soglasje v načinu in o poteh, kako ohraniti mir v Evropi in v svetu. Ti temelji so za medsebojno sodelovanje trajnejše jamstvo kakor formalni sporazumi. Nikjer tudi ni rečeno, da do sporazuma v bodočnosti ne bo prišlo. Njih uresničenje je samo vprašanje časa in vprašanje časa primernih potreb.
   Naša država je z obiskom maršala Tita dobila v svetu novo priznanje v težnji po prijateljskem sodelovanju in v borbi za enakopravnost in mir med narodi vsega sveta. Zahodni tisk je o tem dogodka pisal več kakor o marsikateri mednarodni konferenci ali sestanku. 8 tem je dokazal, da spadajo britansko-jugoslovanski razgovori med najvažnejše politične dogodke tega leta.
   To je vsekakor laskavo priznanje novemu uspehu naše zunanje politike. Hkrati pomeni tudi opomin kominformističnim in ostalim napadalnim silam v svetu, da so njih poizkusi, izpodkopati združene težnje po mira in varnosti, obsojene na žalosten konec.
                                                                             Gospod Churchill pozdravlja maršala Tita v rezidenci predsednika vlade v Downing Streetu 10.
                                      Prekmorje bo postavilo spomenik NARODNEMU HEROJU ŠTEFANU KOVAČU
  Da se vsaj delno oddolžimo prvoborcu za pravice delovnega ljudstva Prekmurja, revulucionarju našemu narodnemu heroju Stefanu Kovaču, je Okrajni odbor Zveze borcev sklenil že januarja letos, da se mu postavi spomenik. Današnje in bodoče rodove bo spominjal na človeka, ki se je dvignil iz prekmurskega življa in stopil v borbo proti tiraniji, v borbo za nacionalno in socialno svobodo Prekmurja in vsega slovenskega naroda. Za te cilje je daroval tudi svoje življenje.
  Gradnja spomenika pa je vezana na precejšnje materialne stroške, saj bo po predvidenih delib spomenik stal okrog dva in pol milijona dinarjev. Okrajni odbor Zveze borcev se Je v ta namen že obrnil s prošnjo na delovne kolektive, podjetja, kmetijske zadruge, obrtnike in ustanove ter ostale, da bi s svojimi prispevki priskočili na pomoč. Za gradnjo postavljena tehnična komisija je določila, da bo spomenik stal v mestnem
parku, pred pročeljem starega gradu v M. Soboti, Dela se bodo začela že v aprilu, saj je bilo predvideno odkritje spomenika za 22. julij — Dan vstaje. Vendar pa bo delo tako obsežno, da je čas do tega roka prekratek. Odbor za gradnjo se je sporazumel z graditeljem, mladim umetnikom tov. Musterjem, ki je domačin iz Sobote, da bo spomenik dograjen jeseni in odkrit 17. oktrobra na naš krajevni praznik. Ta dan je za odkritje spomenika še celo primeren, saj se ob 17. oktobru spominjamo najtežjih dni za Prekmurje.
   Prekmurci! Vsi, kar nas je med Muro, Lendavo in tromejnikom in vsi ostali, ki bivate izven ožje domovine, spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču je svar nas vseh, naša skupna dolžnost! S to mislijo pristopimo in spremljajmo gradnjo spomenika Štefanu Kovaču. Naj bo naša skupna obljuba: do 17. okt. bomo poravnali svoj dolg spominu Štefana Kovača!
                                                                                    ZA GRADNJO SPOMENIKA Stefanu kovaČU so PRISPEVALI
   Številna podjetja in posamezniki so se že odzvali pismu Okrajnega odbora zveze borcev in dati svoje prispevke za gradnjo spomenika. Med darovalci so nekateri, ki so to storili že ponovno.
   Med prvimi se je odzval tovariš Landi Franc, dimnikarski mojster Iz Križevec v Prekmurju s prispevkom 1000 din. Dalje: Okrajno kmetijsko gospodarstvo v Lendavi 20.000 din, Občinska podjetja v Martjancih 3000 din, Kmetijska zadruga Lendava 5000 din, Opekama Puconci 20.000 din, trg. podjetje »Potrošnik« v M. Soboti 30.000 din in »Mlekopromet« M. Sobota 50.000 din.
   Nekateri od teh so zneske že nakazali, drugi pa obvestiti odbor o svojem sklepu.
   Bralce in naročnke »Obmurskega tednika« in vse prebivalstvo Prekmurja obveščamo da bomo v našem listu sproti poročali o prispevkih in poteku del pri gradnji spomenika.
V Cankovi so vsi gasilci člani SZDL
  Vsi Hani Prostovoljnega gasilskega društva Cankova so tudi člani Socialistične zveze delovnega ljudstva. Poleg tega so skleniti, da se bodo vsi njihovi družinski člani, stari nad 18 let, tudi včlanili v SZDL. Večina članov PGD dela v raznih sekcijah IZUD Cankova. Tudi na predavanja Ljudske univerze so redno prihajali. Gasilci so naštudirati in uspešno odigrali komedijo Branislava Nušiča »Navaden človek«. Na odru so nastopili tudi nad 40 let stari člani. Z igro so gostovali v Pertoči, nameravajo pa še v drugih vaseh. Cisti dobiček bodo uporabiti za gradnjo gasilskega doma, kar imajo že v načrtu. Vendar z lastnimi sredstvi tega ne bodo zmogli. Zato pričakujejo pomoč od OGZ Sobota in domačega ObLO. Obenem pa želijo, da bi udeležba gasilskih društev v občinskem proračunu bila enaka, ne tako kot lansko leto, ko so nekatera društva nabavila stvari, ki jih ne bi rabila tako kmalu.
  In bodoči načrti. Pripravljajo se za občinski teden, v društvu bodo ustanovili pevski zbor, skupno z dramatsko družino IZUD bodo naštudirali igro »Pokojnik«, povečati bodo število godcev v društvu, pripravljajo pa se tudi za gradnjo gasilskega doma.                    -ič.
  Prva ženska oficir dolge plovbe je napravila izpit pred kratkim v srednji pomorski šoti v Kotoru.
Za odmero davka po katastru
                                                                                                                                          se niso ure eni potrebni podatki
ZA ODMERO DAVKA V
  Občinski ljudski odbori in njihove posebne komisije so že dva meseca pripravljati katastrske podatke o površinah in vrednostnih razredih parcel kmečkih gospodarstev, na podlagi katerih bi se naj ugotovila dohodnina, odmeril davek in naredil obračun za leto 1952.
  To delo, ki je bilo velikega obsega, je že od vsega začetka kazalo, da zbrani podatki, predvsem z ozirom na zastareli kataster. ne bodo mogli biti izključna osnova za dokončno odmero, kajti pojavljale so se velike razlike med posameznim) vrednostnimi razredi in še večje razlike med posameznimi kmečkimi gospodarstvi. Faktorji, ki bi jih naj določil OLO, bi sicer izravnati razlike, vendar bi se kljub temu pojavile napake, ki bi bile vzrok mnogim nesorazmernostim in s tem nerazpoloženju davkoplačevalcev. Te nesorazmernosti bi se z uporabo izravnalnih faktorjev in lestvice pojavljale predvsem med manjšimi in večjimi gospodarstvi v tem, da pri manjših gospodarstvih ne bi dosegati dejanskih dohodkov, dočim bi se pri večjih gospodarstvih ti dvigniti nad povprečje. Ta neskladnost, ki bi torej najbolj prizadela srednja in velika go-
spodarstva, bi nestimulativno vplivala na kmetijsko proizvodnjo, kajti manjša gospodarstva dajejo le tnalo tržnih presežkov, na drugi strani pa bi ta način obdavčitve povzročal še nadaljnjo drobitev gospodarstev, kar je že tako pereč problem Prekmurja.
   Zanimanje okrog novega sistema je bilo zelo veliko, kar priča sodelovanje skoraj vseh davkoplačevalcev pri urejevanju zastarelih katastrskih označb Kataster, tam kjer obstaja, in niso bile izvršene njegove meritve, datira iz leta 1859 in je torej star skoraj 100 let. Med tem časom so se seveda izvršile mnoge bistvene spremembe, predvsem pa v vrsti kultur, v lastništvu, v klasifikaciji. Vrednostnih razredih itd. Mnogo gozdov je med tem časom bilo iztrebljenih in te površine zavzemajo sedaj njivske kulture, tam kjer so še pred sto leti bile gorice, je trto uničila filoksera. Kataster prav tako ne označuje drugih izprememb, kakor izpremenjeni tok Mure, ki je odnesla že mnogo rodovitne zemlje, izprememb zaradi razvijajoče se industrije proizvodnje nafte v Lendavi, izprememb pri razbremenilniku Ledava-Mura, novih cestah, mnogih novogradnjah itd.
Zaradi tega Je sekretariat za gospodarstvo sklenil nameravani prehod na obdavčitev kmečkih dohodkov po katastru odložiti in bo odmera izvršena na isti način kakor v prejšnjih letih, to je po dejanskem dohodku. Okrajni ljudski odbor v So-
                                    Kmetijska zadruga Sobota bo nabavila nove stroje
  Preteklo nedeljo je bil redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Sobota. Ta zadruga Je imela v preteklem letu precej uspehov, saj so imeli v trgovini 3,200.000 din čistega dohodka, ki so ga porabiti za nabavo raznih strojev in drugih sredstev. Le manjši znesek so razdeliti med člane in sicer je dobil vsak 1 odst od vrednosti nakupa v lanskem letu v zadrugi. To so ugotoviti z nabavnimi kijižicami.
  Poleg trgovine je zadruga pospeševala tudi kmetijsko proizvodnjo. Imajo sledeče odbore: poljedelskega, strojnega, živinorejskega in kulturnoprosvetnega. Pred dnevi je odprla tudi kmetijsko knjižnico, kjer si člani lahko izposodijo razne strokovne knjige. Zadruga ima precej strojev: mlatilnico, traktor z vsemi priključki, travniške brane, sejalnike in sadne škropilnice. Lanski dobiček, ki ga je ustvarila v trgovini, pa bo poleg drugega uporabila za nakup novih strojev: 10 okopalnikov in osipalnikov, 5 sejalnikov za koruzo in dva trierja. Doslej je zadruga nabavila za svoje člane 62 vagonov sena in slame in 6000 kg močnih krmil. Skrbi tudi za zatiranje sadnih škodljivcev, ima štiri škropilnice za sadno drevje in posebno ekipo,
ki škropi. Doslej so poškropili 6617 sadnih dreves.
   Na sedem ur trajajočem zboru so mnogo razpravljali o pospeševanju kmetijstva, o delu in nalogah raznih odborov. To pa kaže, da bo zadruga ob sodelovanju vseh svojih članov kos svojim nalogam.
                                                                                                  Lepo, a kljub temu muhasto vreme
                                                                                                            povzroča zaskrbljenost pri kmetovalcih
   V deželi je pomlad. Vremenska že dalje časa, od zadnje sobote tudi koledarska. Vreme je prijetno, toda kljub temu muhasto in čudno. Zemlja še vedno zmrzuje, ko bi moglo biti že vse bolj zeleno, posebno pa travniki in pašniki.
   To povzroča zaskrbljene obraze naših kmetovalcev, predvsem živinorejcev, ki težko čakajo, da bi pašniki ozeleneti in nuditi pašo živini Oves je v glavnem že posejan, kmetovalci se resno bavijo z mislijo o saditvi krompirja. Toda bojazen pred slano je spet tu.
  Lansko leto je bil precejšen Sneg, da se je zemlja ob pomladi le precej navlažila, tako da so jesenski posevki ušli najhujši suši. V zadnji zimi pa niti snega ni bilo kaj prida, muhasta pomlad pa spet ne nudi dežja. Posebno posevkom pšenice bi bil potreben. Uporen mraz v zadnjih jutrih pa straši tudi vinogradnike.
  Upajmo, da bo tudi pomlad nehala s svojo vremensko norčavostjo in da se bodo v kratkem naša polja napila dežja — potem pa le naj sije toplo spomladansko sonce.       G. J.
                                                                                         V NEKAJ VRSTAH
   Letos bodo začeli graditi prekop Donava-Tisa-Donava. Za letošnja dela nameravajo investirati 570 milijonov dinarjev. Prekop bo služil namakanju polj v sušnih letih. Uredili bodo namakanje 3000 ha polj in vse potrebno za začetek del še večjega obsega.
   3000 kg hmelja je odposlal »Hmezad« iz Žalca v Brazilijo. Tovor je poslan z letalom z zagrebškega letališča To je prva pošiljka hmelja iz Žalca,
Kmalu bodo zacvetele jablane...
Dogodki zadnjih dni
   NEPRIČAKOVANO PRESENEČENJE.— Vsa iredentistična Italija se je temeljito pripravila na 20. marec, na peto obletnico tako imenovane trojne izjave vlad ZDA, Velike Britanije in Francije, s katero so Italiji obljubile vrnitev Trsta. Pred petimi leti je bil namreč položaj v Italiji tak, da bi demokrščanska vlada De Gasperija na parlamentarnih volitvah le težko prodrla. Zahodne sile so ji pomagale tedaj s tem, da so razširile v svet gornjo izjavo, pozneje pa so jo več ali manj pozabile. Uradna in neuradna Italija pa jo ob vsaki priložnosti spel vsiljuje javnemu mnenju kot sveto obljubo, ki jo mora ZaZhoZd izpolniti. Pri tem se ne ozira na mirovno pogodbo, ki jo je Rim podpisal z Jugoslavijo in s katero se je pred vsem svetom odrekel današnjega Svobodnega tržaškega ozemlja.
   Lanskoletno obletnico, četrto po vrstnem redu, so pričakali v Trstu in po vseh italijanskih mestih s pravimi faišstlčnimi demonstracijami. Pri tem ni manjkalo kamenja, palic, razbitih šip In prevrnjenih avtomobilov zavezniške anglo-ameriške vojske. Težišče vsega pa so bile protijugoslovanske demonstracije, marsikatera tipično saišstična pa ,e bila tudi na račun Velike Britanije in DZA. Sodeč po protijugoslovanskih demonstracijah pred dvema tednoma, ki so zajele Italijanska mesta, bi človek pričakoval. da se bo lanski 20. marec v Trstu in v Italiji ponovil.
   Toda to se ni zgodilo. Uradni organi so pravočasno razposlali okrožnice, v katerih odsvetujejo demonstracije in z njimi povezano razbijanje. Temu pozivu so se pridružile tudi sicer dokaj šovinistično nastrojene politične stranke Italije. Manjše demonstracije so izvedle samo desničarske skupine, medtem ko so v šolah za nekaj časa prekinili pouk
   V Rimu so se spametovali, ker jim drugače ne kaže. Obisk maršala Tita v Londonu je namreč pokazal, da od tam nimajo pričakovati kakriših koli novih popuščanj in da je mnogo bolje, če se prično o tržaškem vprašanju na pametni podlagi pogajati z našo vlado. Vendar je še prezgodaj ocenjevati resnične želje, Italijanske vlade. Vprašanje je namreč, ali se za takim »popustljivim« ravnanjem ne skrivajo novi nečisti manevri.
   GLE1CHENBERŠK1 SPORAZUM PODPISAN. — Avstrijski zunanji minister dr. Gruber in naš poslanik na Dunaju Dragomir Vuinčič sta podpisala sporazume, sklenjene v Gleichenbergu. Na ta način bodo avstrijski dvolastniki dobili v obdelavo dodelejno jim zemljo v obmejnem pasu, mali obmejni promet pa se bo odprl.
Avstrijska vlada se je po daljšem premišljanju vendarle odločila za korak, ki slednjič prinaša koristi samo njenim državljanom. Prav tako lahko upamo, da se bodo avstrijsko-jugoslovanski odnosi odslej dalje hitreje in bolj sproščeno razvijali.
Potresi v Turčiji
  Pretekli teden je Turčijo zajel val potresov, ki so se ponavljali nekaj dni. V nekem mestu blizu Dardanel, ki je imelo 3000 prebivalcev, je potres porušil razen treh vsa poslopja. V mestu ni niti ene družine, ki ne bi izgubila najmanj enega člana. Potres pa so čutili tudi po drugih krajih Turčije, kjer se je prav tako porušilo mnogo poslopij Med Jenidjo in Gonenom, kjer je bilo središče potresa 18. marca, se je odpela velikanska razpoka, dolga več kilometrov, široka 6 metrov in zelo globoka, ki se je pri poznejših potresih še
bolj razširila. Na posameznih mestih so začeti vreti iz zemlje vrelci vroče in mrzle vode. Po prvih poročilih so našli 1.100 človeških trupel, računajo pa, da Je število smrtnih žrtev še mnogo večje, Brez strehe pa je ostalo nad 15.000 ljudi.
   Rdeči križ in turške oblasti neutrudno rešujejo ljudi. Predsednik turške republike, minister za javna dela in minister za notranje zadeve se mude na kraju nesreče. Turške radijske postaje so zaradi nesreče spremenile program, odpravile so lahko glasbo in so stalno objavljale vesti o nesreči. Ameriški Rdeči križ je poslal Turčiji 50.000 dolarjev pomoči za ponesrečence.
   V petek so čutili potres tudi na nekaterih grških otokih. Največ je trpel otok Lesbos, kjer je skoraj popolnoma porušenih več vasi.
Stran 2
OBMURSKI TEDNIK
M. Sobota, 27. marca 1953
ZA BESNICO O MARKOVCIH
   V zadnji številki lanskega letnika našega lista smo objavili krajši članek pod naslovom »Takih prosvetnih delavcev si ne želimo«, ki nam ga je poslal mladinski aktiv iz Markovec (o zadevi so markovski mladinci še pred objavo članka večkrat intervenirali , v. našem uredništvu in se pritožili tudi na Okrajnem komiteju LMS v Murski Soboti). Temu članku sta sledila še dva krajša, v vseh treh pa je bil omenjen ia grajen tovariš Gustav Veber, šolski upravitelj v Markovcih.
   Na četrti članek o Markovcih (»Gasilci v Markovcih so delavni« — objavili smo ga v 10. številki »Obmurskega tednika« s pripombo, odgovorom našega
uredništva), pa smo prejeli daljše pojasnilo od osnovne organizacije ZKJ v Čepincih, ki prikazuje omenjene dogodke v drugačni — smatramo, da v pravilni luči.
  Dopis objavljamo, sicer zaradi preobsežnosti v precej skrčeni obliki, vendar smo izpustili le nebistvene in manj važne stvari. Pripominjamo pa, da bi nam tovariši iz Markovec to lahko sporočili že prej, kakor tudi sami pogosteje prispevali za svoj domači list kako vest, in to pravilno prikazano. Kajti smatramo, da je v Markovcih marsikaj takega, o čemer bi bilo potrebno pisati.
                Uredništvo
                                                                                                                                                                                                       *Obmurskega tednika«
IZ PISMA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKJ V ČEPINCIH
   Tov. Gustav Veber, šolski upravitelj v Markovcih, je bil v vseh člankih, objavljenih v navedenih številkah Obmurskega tednika, ki so jih poslali nekateri preidstavniki KZ in mladinskega aktiva Markovci, neutemeljeno kritiziran in klevetan.
   Navedbe prvega članka, ki je izšel v 51. številki lani in ga je poslal Ludvik Časar, takratni sekretar mladinskega aktiva Markovci, niso resnične. Tov. Gustav Veber upravičeno ni dovolil prireditve v 'šolskih prostorih, ker ga Časar kot sekretar in nekateri člani mladinskega aktiva niso dostojno zaprosili, ampak ga je Časar začel napadati in blatiti z najbolj podlimi izrazi. Tov. Veber kot član ZKJ je voljan pomagati mladinski organizaciji pri kulturnoprosvetnem delu, vendar le poštenim mladincem, ne pa takim, kot je Ludvik Časar, ki je bil lani izključen iz ZKJ, sedaj pa tudi iz LMS. Časarju je šlo le za zaslužek, zato še do danes ni obračunal, kam je dal denar, ki ga je dvignil pri takratnem blagajniku za prireditev.
   K drugemu članku naj omenimo, da je tov. Veber z vsem
učiteljsvom vložil največ truda za praznovanje Novoletne jelke. Ta je bila v čepinskem zadružnem domu za tamkajšnje in markovske otroke, ker je tam primerna dvorana. To je tudi slu-
KAKO JE S KONTROLO V
  V zvezi s člankom »Kako predsednik nadzornega odbora kontrolira zadrugo« dajemo sledeča pojasnila:
  Tov. Veber je član KZ že s prejšnjega službenega mesta iz Melinec. Da tamkaj vplačani delež ni prispeval v KZ Markovci, ni kriv Veber, ampak upravni odbor zadruge. Kot predsednik nadzornega odbora KZ Markovci je tov; Veber skrbel, da odkrije vse pomanjkljivosti v poslovanju. Ker Konkolič Sidonija ni zadostila vsem potrebam, je bila odpuščena.
  Za Konkoličevo je bil nastavljen za poslovodjo Stefan Soler. Takoj v začetku se je opazilo, da njegovo vedenje ni takšno, kot bi moralo biti v socialistični trgovini na vasi (neprimerni pozdravi kot n. pr.: Moj poklon! Pokorni sluga sem! Klanjam se do tal! itd.). Takoj po prihodu se je povezal z raznimi negativnimi elementi kot so Peter Bočkor, Mirko Trplan, Ludvik Varga in še nekateri. Ludvik Varga je celo omenjal, da je Solar prvi poslovodja v Markovcih, ki je rojen za trgovca. Solar pa je menil, da bi Varga lahko prevzel knjigovodstvo KZ Markovci.
  Bivši predsednik KZ Markovci Peter Bočkor je v Soboti nabavljal razno blago na obrazce zadruge, katero je na svojem domu razdeljeval in prodajal svojim sorodnikom. Neupravičeno je kupoval tudi razno blago kakor pohištvo (omare). Plačilo teh omar ni prikazano v blagajniškem poslovanju. Kot predsednik zadruge ni storil ničesar, da bi se raziskala poneverba 14.771 din, za kar je nekdo dvignil tobačne izdelke v Soboti. Zato se je moral zagovarjati pred sodiščem. Osnovna organizacija ZKJ ga je kot člana na
žilo zbližanju obeh vasi. Nikakor pa ni moglo biti škodljivo ali žaljivo, saj so prejšnje leto prišli čepinski otroci v Markovce na proslavo Novoletne jelke. Tov. Veber upravičeno ni hotel | dati upravnemu odboru KZ poimenskega seznama otrok, ki obiskujejo šolo, ker je ta nameraval pri obdaritvi narediti razliko brez upoštevanja socialnega stanja in šolskega uspeha. To sklepamo iz tega, ker upravni odbor KZ ni vprašal učiteljstva, kateri otroci so boljši učenci in bolj potrebni. Zato mu je dal le številčno stanje. V upravnem odboru KZ so namreč ljudje, ki nimajo moralne kvalifikacije, da bi zbirali našo mladino. Mladino morajo voditi množične organizacije in prosvetni delavci, ne pa razni cerkveni odborniki. Tov. Veber je pripravil Novoletno jelko po navodilih osnovne organizacije ZKJ, ki je upoštevala vse navedeno.
  KMETIJSKI ZADRUGI
svojih sestankih stalno opominjala, da je treba raziskati, kdo je dvignil navedene tobačne izdelke. On pa je to odklanjal, češ da ne bo prišel več na sestanek, če bodo o tem še razpravljali. Zaradi vseh navedenih stvari je bil izključen iz ZKJ. Bočkorja pa je obsojalo tudi vse prebivalstvo Markovc.
  Sedanji predsednik KZ Mirko Trplan se ni zavzel za gradnjo zadružnega doma v Markovcih, temveč je raje poskrbel za ustanovitev zadružne gostilne, ki naj bi bila zatočišče vseh nasprotnikov zadružnega doma. Nobeden izmed članov upravnega odbora KZ ni poskrbel za zaščito pripravljenega materiala za gradnjo zadružnega doma, ki je propadal pod vremenskimi vplivi. Sele na intervencijo ObLO so ga nekoliko zaščitili.
  Take so bile nepravilnosti v KZ Markovci, ki so vznemirjale poštene ljudi. Zato so lansko jesen imeli izredni občni zbor KZ, na katerem so se pomenili o tem. Kako si je upravni odbor predstavljal svojo odgovornost pred člani, se vidi tudi Iz odgovora, ki sta ga dala predsednik in poslovodja na tem občnem zboru na vprašanje o otrobih, ki jih je zadruga prejela kot pomoč, češ da so jim krave pojedle — nista pa povedala čigave. Vsega tega pa niso vedeli vsi člani upravnega odbora, temveč le ožji krog. Prav tako predsednik KZ ni hotel povedati tov. Vebru, po kakšni ceni zadruga kupuje in po kakšni prodaja jabolka, češ da ga to nič ne briga. Zaradi svojih nepravilnosti je bil poslovodja Solar na zahtevo OZZ Sobota odpuščen.
  Zaradi vseh teh nepravilnosti je bila izvedena revizija poslo-
vanja KZ Markovcu. Vendar doslej predsednik nadzornega odbora še ni mogel dobiti zapisnika revizijske komisije.
                                                              KDO JE ZA NAPREDEK IN KDO GA OVIRA
  Tov. Veber se je trudil, da bi se odstranile vse nepravilnosti v KZ Markovci in bi se poslovanje izboljšalo, kot je to v sosednjeh Čepincih. Kot zaveden član socialistične skupnosti in odlikovan borec iz NOB se ni ustrašil truda pri tem delu. Imel pa je nasporotnike, ker je v Markovoih precej ljudi v odboru KZ in OF, ki so to zavirali. Tov. Veber je skušal poživiti množične organizacije, predvsem OF. Pa je naletel na podobne ovire kot v zadrugi, ker so bili isti ljudje v odboru KZ
in OF. Zaradi tega je tudi padlo članstvo OF za 50%.
   V zadnjem članku se kritizira prosvetne delavce, da se ne vključujejo v gasilsko društvo. Tudi tega so napisali razdiralni elementi, saj je učitelj Štefan Temlin gasilec in učitelji predavajo na PLZ. Pisec članka poveličuje uspehe, ki jih je društvo doseglo pred 20 leti, ne pove pa ali so vsi gasalci Člani OF. Odobravamo odgovor uredništva na omenjeni članek.
   Vse nasprotnike današnje ureditve in zaviralce napredka bomo javno kritizirali, pa tudi v časopisu, ter se dosledno borili za izvajanje svojih nalog kot člani Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze komunistov.
            Osnovna organizacija ZKJ Čepinci.
                                                                 Predsednik Tito na obisku priangleški kraljevski družini. — Od leve na desno so: kraljica-mati, maršal Tito, Elizabeta II., njen soprog vojvoda Edinburški in sestra kraljice princesa Margareta.
Lep uspeh NK NAFTE
  NK NAFTA — VILLACH (AVSTRIJA) (1:1 (1:0)
                                                                                                                                    v polju precej lepa in tehnično
  Na nogometnem igrišču NK Nafte v Lendavi sta se pomerili minuli petek domača enajstorica in avstrijsko nogometno moštvo VSV Villach, ki se nahaja kot gost Varaždinskega »Tekstilca« v Jugoslaviji. Pred okoli 500 gledalci je pred začetkom tekme pozdravil avstrijske goste predsednik Občine in tajnik društva NK Nafte tov. Slavko Lendič. Prav tako so gostom izročili sliko kot simbol belih rudarjev.
  Začetni udarec so imeli gostje, ki so takoj začeli resno ogrožati domača vrata, vendar je domača obramba Čistila še tako nevarne prodore. Igra se je nato vidno umirila in postala
na višini. Po iznenadnem prodoru Nafte po desni strani je desno krilo Nafte Pinter nepričakovano v 21 minuti poleg presenečenega golmana plasiral žogo v mrežo. Po vodstvu 1:0 v korist Nafte je še igra postala lepša in zanimivejša. Z obeh strani je bilo izvedenih več premišljenih napadov, ki so se končali s plenom golmanov. Posebno se je izkazal vratar gostov, ki je ubranil več nevarnih strelov.
  Prvi del drugega polčasa je pripadal gostom, ki so v tem času po krivdi domače obrambe z avtogolom dosegli izenačenje. Nafta je začela nato stalno ogrožati vrata gostov in je izvedla nekaj zelo lepih in premišljenih kombinacij, vendar jih napadalci niso znali izkoristiti. Obe moštvi sta se trudili do konca, da dasta zmagonosni gol, vendar nista uspeli.
  Rezultat odgovarja prikazani igri obeh moštev, ki sta imeli najboljši del moštva v obrambi. Tekmo je zelo dobro vodil sodnik Kukanja iz Sobote. Tudi Lendavčani so bili zadovoljni z igro domačega moštva in pravijo, da Nafta zna zaigrati, ko ima močnega nasprotnika.
                                                                                                    Pošta uredništva
  B. P. Markovci Glede težav, ki jih imate z gozdarjem, kakor ste jih opisali v članku »Ali je to prav«, stopite na OLO v Soboti in tamkaj razložite, pa ga bodo poklicali na odgovornost. V naši socialistični domovini mora vsakdo spolnjevati svoje naloge in opravljati svoje delo ali pa bo odstranjen z delovnega mesta.
  O takšnih stvareh pa razprav ljajte tudi na zborih volevcev; če teh nimate, pa na drugih množičnih sestankih. Gotovo se bo tudi občinski ljuski odbor zavzel za odpravo takih malomarnosti, ki jih povzročajo nekateri ljudje v vašem kraju. Če sam ni pristojen za to, bo zadevo sporočil po službeni poti na okraj ter pospešil rešitev.
  K. I. Crensovci. Prostor nam ne dopušča, da bi objavili Vaš dopis, ker je za stvari, ki jih obravnavate preobširen Poročilo o proslavi Dneva žena, ki ste Jo imeli ob zaključku tečaja ročnega dela 12. marca, pa je nepopolno, ker ni razvidno niti to, če so na njem sodelovale le tečajnice (12) ali tudi druge, žene, in ali je ta proslava bita prirejena za javnost ali le ta ožji krog. Zato ne more služiti kot odgovor na poročilo o proslavi 8. marca v Odrancih.
  V. K. Cankova. Vaš dopis je bil preobširen, zato smo ga morali občutno skrajšati. Pri dopisovanju se ravnajte po pravilu: pisati kratko, zato pa bolj pogosto. Dolge razprave lahko objavljamo le takrat, če so po svoji vsebini tudi toliko pomembne in če jih nismo obravnavali pred kratkim.
  Vsem dopisnikom. Pišite pogosto, toda kratko. Za vse velja enako kot za V. K Cankova. Ne čakajte, da bi po občnam zboru pisali o delu društva ali organizacije v preteklem letu. O njihovem delu poročajte sproti, čim nekaj naredijo. Tako bo bolj zanimivo za bralce in boste lahko pisali kratko. V enem dopisu pa lahko pišete p različnih stvareh in dogodkih. Tako bo imel naš list mnogo svetlih novic iz vseh krajev.
Ali dobro gasilsko društvo ali pa nobeno
  Predzadnjo nedeljo je bil občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Kupšinci. Pri pregledu gasilskega in kultur-no-prosvetnega dela pa niso mogli pokazati tega, kar bi v tako veliki vasi kot so Kupšinci s 75 družinami lahko naredili in bi morali narediti. Že to, da je v vasi le 15 gasilcev, od katerih jih je prišlo na občni zbor le 10 in 1 nečlan, daje slabo sliko. Ali ljudi ne zanima, kaj so delali njihovi gasilci in kaj bodo delali v bodoče?
  Poročila upravnega odbora so bila bedna in pusta. Tako malo društvo po številu članov — saj ga predstvalja teh nekaj mladincev — in kljub temu v njem ni pravega razumevanja. V preteklem letu so bila v njem precejšnja trenja in osebna sovraštva. Krivda za to je predvsem v bivšem poveljniku, ki je bil neomejen gospodar društva. Krivda pa je tudi pri ostalem članstvu, zakaj ni takoj v začetku zatrlo tako napačno stališče človeka, ki je izrabljal svojo funkcijo. Pravega finančnega poročila sploh ni bilo, čeprav je blagajnik podal nekaj nerealnih številk. Kljub prikrivanju odbora so odkrili, da si je bivši poveljnik kljub nasprotovanju upravnega odbora vzel iz blagajne društva 5000 dinarjev kot posodilo, enako tudi neki drugi član nad 2000 dinarjev. Kdaj bosta ta denar vrnila? Poleg tega pa taka posojila
niso niti dopustna. Denar je treba takoj vrniti in ga naložiti v Narodni banki, kjer se bo obrestoval in bo vsak čas na razpolago, kadar ga bo društvo rabilo.
   Se bolj čuden je obračun gasilske prireditve. Tu izkazuje na dinar točno enako dohodkov kot izdatkov s pripisom »to je obračun, dobička je nej bilo«. Ali se je upravni odbor strinjal s tem? Če se namreč bolj pogleda, se ugotovi, da so nekateri računi popravljani in prikrojeni v svoje, 100 l vina je pa kar zmanjkalo. Zadevo raziskuje OGZ v Soboti in bodo krivci kaznovani. Stvar je treba vzeti resno, ker se s takim denarjem
ne smejo okoriščati posamezniki. Ali ga ne bi rabili za nabavo gasilskega orodja, ki jim še primanjkuje? Zakaj torej upravni odbor ni pregledal obračunov in že prej ugotovil nerednosti?
  Kaj pa meni ostalo prebivalstvo k temu? Vodstva množičnih organizacij bodo morala poskrbeti za reorganizacijo v društvo, če pošteni člani tega ne zmorejo sami. Društvo, ki ne bi spolnjevalo gasilskih predpisov in njegovi člani ne bi de lali pošteno, ne more obstojati Z razpustom pa bi bile prizade te koristi vseh vaščanov. Zato je treba odločno nastopiti proti nepoštenjakom.
                                                                         POPRAVEK K ČLANKU »KAJ JE TREBA VEDETI PRI POPISU PREBIVALSTVA«
  V zgoraj navedenem članku v zadnji številki našega tednika smo v začetku zadnjega odstavka pomotoma navedli, da se vo-
jaki in osebe ki so v zaporih štejejo kot začasno odsotni Pravilno pa je: vojaki in vse osebe, ki so v zaporih, se prav tako štejejo med stalno prisotne na mestu, v kraju popisa, kjer stalno bivajo.
                                                                                           0b 50-letnici ljutomerskega telovadnega društva bo v Ljutomeru telovadna prireditev
   Pred 50. leti je bilo v Ljutomeru ustanovljeno telovadno, društvo. Pobudo za ustanovitev je dal Murski Sokol, čigar aktivni elan je bil tudi sedanji predsednik ljudskega odbora mestne občine Sobota tovariš Jože Velnar, ki sodi med ustanovitelje društva. Njemu in drugim narodno zavednim Slovencem se imajo Ljutomerčani zahvaliti, da so tako zgodaj imeli svojo čvrsto telovadno organizacijo.
   Na to pomembno slovesnost se pripravljajo vsa društva »Partizana« v ljutomerskem okraju. Prvi zbor načelnikov in društvenih vaditeljev, ki je bil pred dnevi v Ljutomeru, je bil dooela posvečen pripravam na veliki letni telovadni nastop, ki bo 7. junija v okrajnem središču. Na posvetovanju so se pogovorili o zletnem programu, predelali vaje in določili program za okrajni nastop.
   Prireditelj je mnenja, da bo to največji telovadni nastop po osvoboditvi. Nastopilo bo nad 2000 telovadcev, ki se bodo pomerili v zletnih vajah, orodni telovadbi, atletiki in športnih igrah. V goste bodo povabili tudi društva iz soseščine, zlasti telovadce iz okrajev Sobota in Maribor in tako dostojno proslavili velik dogodek za ljutomerske telovadce — 50-letnico obstoja društva.
                                                                                             Za odmero davka po katastru
   (Nadaljevanje s prve strani) boti je že izračunal dohodek od kmetijstva po posameznih občinah in pri tem upošteval površine, hektarske donose in pa prizadetost krajev po suši.
    Občinske davčne komisije bodo na podlagi teh podatkov izračunale dohodek posameznim kmečkim gospodarstvom. Od teh komisij, ki se bodo morale posluževati realnih podatkov o zmogljivostih in dohodkih posameznih kmečkih gospodarstev, bo predvsem odvisna pravilna in realna odmera. Ugotavljanje dohodka samo po površinah zemlje in šablonsko »razbijanje« dohodka bi bilo napačno in bi se s tem obnavljale stare napake. Delo davčnih komisij zato nikakor ne sme biti izolirano od davkoplačevalcev in ne zgolj administrativno, temveč tako, da bo ocenitev dohodka čim pravilnejša.
                                                                                                                                                                                    Če bodo davčne komisije redno delale, bodo kmetovalci imeli končen obračun že v tem mesecu v rokah. Občinski ljudski odbori pa bodo morali davkoplačevalce istočasno z obračunom opozoriti še na zaostanke ostalih dajatev, predvsem vodoplavnega doprinosa, ki ga dol-
gujejo za leto 1952 po večini še še vsa gospodarstva goričkega predela in na eventuelne zaostanke neplačane pavšalne skočnine v bivšem soboškem okraju.
                                                              Ali si že poravnal naročnino za Obmurski tednik?
JAKA VSESLIŠI
Peter in Pavel, Habakuk in še kdo
  Zgodilo se je, da sem neopazno prišel v neko hišo na Šafarskem. Bilo je ravno v času, ko se je mračilo. Nič čudnega, da so imeli otroci v mraku za čuda velike oči in fantazija jim je narekovala besede, ki so se strnile v pravljice. Okrog Jožeka in Itanke so sedeli mlajši bratci in sestrice in negibno ka in Ivanke so sedeli mlajši s svojim pripovedovanjem prikleniti male poslušalce. Oči bratcev in sestric so kar visele na njenih ustnicah. Poslušal sem tudi sam. Zastonj sem iskal v mislih po Andersonovih, Hoffmannovih in Grimmovih pravljicah, da bi tam kdaj bral take zgodbice, kot sem jih slišal v tistem, v noč se nagibajočem dnevu. Škoda bi bilo, da bi te pravljice iz Šafarskega ostale samo ustno izročilo. Mislil sem si, saj je še mnogo ljudi, ki radi berejo pravljice. No, pa naj nam Ivanka kar pripoveduje!
  Bilo je nekoč. Toda ne za devetimi gorami in devetimi vodami. temveč kar na Šafarskem. V tem znamenitem kraju sta živela brata Peter in Pavel. Uživala nista kdo ve kake vzgo-
  je, zato so se vse njune slabe lastnosti odlično razvijale. Med drugim sta postala dobra biljarderja, uničevalca alkohola, poznavalca vseh nepisanih možnosti, kako priti na najlažji način do dobrega življenja. Imela sta precej sebi enakih znancev. Petrov krog se je raztegnil, on sam pa je imel srečo. Kar petkrat je prišel ključarju pravice v roke. Seznanil pa se je tudi z gostoljubnostjo ječarja. Od takrat Petra ni več bolel želodec. Črni kruh in hladna voda sta imela svoj blagodejni učinek. Doma je ob belem kruhu in mesu, ki ga je zaklepal v omaro, vedno jadikoval o ranah na želodcu.
     Ivanka je obstala. Očividno je v mislih iskala pot, ki naj bi jo ubrala dalje. No, in iz množice zgodbic je izbrala sledečo:
     Nekega dne se je štajerski kmetič peljal s svojim vozom. Nič čudnega, če je na vozu zadremal. Kako se je prestrašil, ko se je prebudil na tujem dvorišču Konjiča sta namreč zahrzala. Toda že je pristopil Peter, kajti kmetov voz se je
ustavil na njegovem dvorišču.
  »O, prosim! Nič se ne bojte, jaz sem Peter Poštenjakovič,« pravi ljubeznivo Peter.
  Sedaj se je kmet otresel zaspanosti in spoznal Petra.
  »Vidite, kako so moji konji pametni. Kar sami so našli pot k Vam!« Peter si je veselo pomel roke. S kmetom sta se namreč bila pomenila za kupčijo. Za kakšno, pa je razodeval tri sto litrski sod na kmetovem vozu. Peter je namreč bil tudi prekupčevalec...
  Seveda, če se pretaka, potem je potrebna poleg pijače tudi jedača. Ob tej priliki je kmet naštel za jabolčnik dolžne tisočake. O, kako je bil Peter ljubezniv! Tako je bil kmet prepričan, da je napravil dobro kupčijo. Zadovoljen je vstal in segel Petru v roko.
  V tem hipu je potrkalo.
  Vstopila sta dva moža. Njuna uradna in stroga pogleda sta tipala po kmetovem obrazu. Kmet je pričel izgubljati kri iz obraza. Strah je postal še večji, ko se je končno prerinil v sobo tudi drugi, ki je nekam trdo postavljal svojo nogo. Ta je namreč bil celo opasan in oborožen s pištolo.
  »Mi smo od finančne kontro-
le! Jaz sem predsednik, tovariš« — pokazal je na oboroženega — »pa je inšpektor! Nedopustno Je kupčevati brez trošarine. Takoj morate plačati od vsakega litra po 10 dinarjev!« Tako je dejal visokorasli mož, začuda podoben Petrovem bratu Pavlu.
  Kmetu je izginila poslednja kaplja krvi iz lica. Tla pod nogami so se mu zamajala. Spričo nastopa inšpekcije se je šele zavedal, kako se je pregrešil. Ves nebogljen je odštel tri tisočake. Za hip se je usodil pogledati proti predsedniku in inšpektorju. Zgrozil se je. Zadela sta ga uničujoča pogleda. Zaklel se je kmet pri sebi, da s takimi uradnimi osebami ne bo imel nikdar ves opravka. Tako mu bi bilo neprijetno!
  Kmet je segel Petru v roko. Niti opazil ni, da je njegov poznanec s težavo napravil sočuten obraz. Želel je priti čim prej iz njegove hiše Stopil je naglo k vratom. Toda, glej ga spaka! Iznenada se je pojavil še tretji uradni mož, ki je prav tako uradno vprašal:
  »Ali je vse v redu?«
  »Vse je v redu,« so mu v zboru odgovorili. Le kmet je mol-
čal in se potrudil, da je čim prej zapustil Petrovo dvorišče.
    Se isti večer je Peter s člani finančne inšpekcije obiskal vaško gostilnico. Dobro so se imeli: on, njegov brat Pavel in Habakuk. Seveda je bil tudi Adam med njimi. Vino je modrovalo iz njih: »Ej, dobro se imamo na račun štajerskega kmeta!«
    Peter je med drugim tudi zelo čednosten mož. S prav krepkimi vzgledi in govorom vzgaja svoj naraščaj in se postavlja za vzor vsej soseščini... Tako pripoveduje pravljica, kako je nečloveško pretepal in brcal svojo ženo. Z največjo težavo se je odvlekla nekaj sto metrov daleč k sosedovim. Zdravnik jo je rešil, a ni mogel rešiti življenja, ki je bilo na poti...
    Tudi Habakuk je Vzgleden mož. Za ženo se podi s sekiro in ji grozi s požigom. V svoji vnemi jo je naučil, da v sili skoči skozi okno. On je pač neomejen gospodar. Njemu pripada tudi vse najboljše. Komaj oznani kokoš na skednju, da je pomnožila število jajc, že se morajo jajca spremeniti v cvrtje, ki ga Habakuk seveda sam použije. Družine mu ni mnogo mar, četudi kateri od slabosti obleži v skednju.
    Tudi v pravljici moremo ra-
zumeti človeka, ki ga zelo žge po grlu in mu dohodki stečejo skozi goltanec. Za otroka pa je dobra surova, olupljena repa ...
   Peter, Pavel in Habakuk imajo redne študijske sestanke. Študij je zelo naporen. Imajo ga pač v gostilnici. In sklepi? Tudi teh ne manjka. Deveti sklep se glasi: organizirati finančno inšpekcijo in pobrati trošarino. Važno pa je, da o sklepih ni treba nikamor poročati. Včasih pa le prodre tudi v javnost nekaj pravljičnosti iz njihovega življenja.
   Peter je tudi dober državljan. V letu 1953 je slišal o organizaciji Zveze borcev. Mislil si je: tu bi bilo dobro najti zatočišče! Tudi jaz sem imel nekaj opraviti s puško... In res: na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se ga sprejme med člane...
   Peter pa ne bi bil Peter, če ne bi to izkoristil...
   S sosedovimi si je namreč v laseh. Dobro vzgojeni otroci Petrovi že znajo prav krepko in mastno z besedami obmetavati druge ljudi. Soseda, ki je žagala na svojem dvorišču drva, je bila tarča takih besednih obmetavanj. Oče Peter seveda ni obračunal s svojo deco, temveč je s sveti jezi stopil k sosedi in
jo okluftal. Ustno izročilo pravi, da je Peter pri javnem tožilcu v svoj zagovor dejal, da je soseda zasramovala njegovo značko in ga ja zasramovala kot borca!
Ali ni Peter dober državljan l in politik?
Živeli pa so nekoč na Šafarskem tudi drugi bratje... Se danes živi med ljudstvom kot vzgled njihova edinstvena bratovska ljubezen. Res, taka, da je mogoča samo v pravljicah. Ta ljubezen je bila že tako goreča, da se je od nje vnela hiša enega brata. Žrtev te ljubezni je bil celo nek otrok, ki je ostal v goreči hiši.
                                                                                                                                                                                    Poslušal sem pa še drugo pravljico. V času Ivankinega pripovedovanja sem namreč opazil, da dekletce zelo težko izgovarja glas »r«. Zato sem moral bolj uganiti, da se imenuje eden od bratov Rudolf. Drugi pa imajo bolj vsakdanja imena.
                                                                                                                                                                                    Tega brata odlikuje lepa lastnost, da si zna pomagati. Tako je nekoč Rudolf potoval po svetu. Prišel je tudi v Štrigovo,
                                                                                                                                                                                    kraj, ki ga obdajajo griči. Stopil je na enega izmed njih in pokazal svojemu sopotniku, ki je želel v Strigovi kupiti zemljo: »Vidiš, to ti dam, če ml daš 250.000 din. Izgovorjeno —stor-
jeno! Toda še preden se napravi kupčija, je treba napraviti »likof«. Tisti večer je štrigovski gostilničar obogatel za 3000 din.
    Drugi dan stopa srečni kupec po mejah svojega bodočega zemljišča in si ga ogleduje. Tako pride tudi do hiše. Tedaj se pokaže na pragu ženska, ki ga trdo vpraša, s kako pravico si ogleduje njeno zemljišče. Začuden kupec ji razloži svojo zgodbo Toda ženska ga spodi: »Jaz ničesar ne prodajam! Kdo vam je to povedal?«
    Tako je Rudolf prodajal posestvo svoje sestre, a ona o tem ničesar ni vedela. Kljub temu pa je le prižel na svoj račun
    Ivanka je nehala pripovedovati. Bratcem in sestricam je obljubila, da bo drugič nadaljevala. če bodo pridni. Zunaj se je med tem časom stemnilo. Tiho sem zapustil krog čebljajočih otrok in še v postelji dolgo premišljeval o pravljičnih bratih. In mislil sem si: dobro, da so to samo pravljice! Prav gotovo so se rodile pod vplivom skrivnostnega mraka. Skoraj sem pozabil na Ivankino obljubo, ki nam razodeva, da takih pravljic ne manjka v našem kraju. No, ko nam bo Ivanka spet kaj povedala, se bomo i znova oglasili...
M. Sobota, 27. marca 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
DELAVSKI SVET TRGOVSKEGA PODJETJA »ZADRUŽNIK« IZ LJUTOMERA
Manj hrupa in več konstruktivne kritike
     V zadnjem času je bilo na občnih zborih naših zadrug izrečenih več kritičnih pripomb na račun našega podjetja. Dolgotrajna polemika okoli našega poslovanja se še ni končala. Zato bo morda prav, če damo tudi mi svoje pripombe v tej razpravi in hkrati obračun dela v razdobju od ustanovitve podjetja pa do danes. Za ta korak smo se odločili zaradi tega, da bi s skromnimi podatki dokazali, koliko je njihova upravičena in koliko ne.
     Naše podjetje je začelo poslovati šele maja lanskega leta. V začetku svojega poslovanja ni imelo dovolj sposobnega kadra, sledile so finančne težave itd. Spričo tega ni bilo kos vsem nalogam, ki so mu bile zaupane ob ustanovitvi. Delovni kolektiv se je moral zelo potruditi, da je premagal začetne težave in uspešno posegel v zadružno trgovino. Tega nam ni težko dokazati.
     Naš delokrog je zelo velik, naše naloge pa zelo pestre in zahtevne. Opravka imamo z različnimi trgovskimi posli, ki jih v finančnem pogledu ni lahko vskladiti. Navajamo le nekaj primerov: nakup in prodaja kmetijskih strojev, nadomestnih delov, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in reprodukcijskega materiala, odkup in prodaja kmetijskih in gozdarskih proizvodov in prehrambenih predmetov, predelava žita v moko in stranske proizvode itd.
    Podjetje vodita delavski svet in upravni odbor, ki sta se v preteklem letu redno sestajala. Njuni sklepi so bili vedno upoštevani in tudi v praksi uresničeni. Direktorju sta dajala napotke za poslovanje podjetja. Plača delavcev in uslužbencev je bila določena v tarifnem pravilniku podjetja in je znašala povprečno 7800 din na posameznika. Poleg tega so delavci dobili tudi gibljivi del plače v znesku 445.495 din ali 7324 din na posameznika. Iz tega se vidi, da so govorice o nekih bajnih vsotah izmišljene in neresnične.
    Lani smo imeli precej dela. Odkupili smo 130 vagonov jabolk, 125 vagonov krompirja in 950 glav goveje živine in prašičev, uvozili za zadruge več kmetijskih strojev v vrednosti 40 milijonov din, jim prodali za 83 milijonov din reprodukcijskega materiala (na primer: 15 tofi'zaščitnih sredstev, 120 vagonov umetnih gnojil, 450 ton cementa) itd. Zadrugam smo posredovali kmetijske stroje iz uvoza, čeprav so v letu 1952 ustvarile zelo malo deviznih sredstev.
    Nismo prezrli niti lanske suše, ki je našim zadružnikom prinesla precejšnjo gospodarsko škodo. Kupili smo 150 vagonov slame, 6 vagonov otrobov in 80 vagonov sena, torej precejšnje količine krmil, ki so znatno omilile posledice suše. Preganjali smo tudi nakupovalce in živinske mešetarje, ki so najraje odkupovali dobro hranjeno in plemensko živino. Naši ukrepi so mnogo pripomogli k temu, da ni šlo preveč plemenske žil vine pod nož..
   Pred kratkim smo prevzeli semensko postajo v Ljutomeru. Tako se nam odpira Še večje področje za sodelovanje z našimi zadrugami. Pomagali jim bomo s priznanim in kakovostnim semenjem. To pa ne bo več samo trgovski stik. marveč strokovno sodelovanje.
   Zdaj pa o deviznih sredstvih, ki so sl jih lani pridobile zadruge z izvozom svojih pridelkov. Evidenca v devizah je popolna. O tem, zakaj jih bomo uporabili, bo sklepala skupščina Okrajne zadružne zveze. Zaen-
krat jih še ne moremo dati posameznim zadrugam.
   Zaradi konjunkture cen v pretekli jeseni so nastale razlike v cenah krompirja in ostalih pridelkov. Podjetje vodi točno evidenco o tem. kolikšen delež pripada posameznim zadrugam. To razliko smo bili pripravljeni izplačati, vendar tega nismo mogli storiti, ker je republiško zadružno vodstvo odločilo, da bo o delitvi teh sredstev odločala skupščina Okrajne zadružne zveze. Pripominjamo pa, da ta sredstva niso namenjena za nabavo potrošnega blaga, marveč za gradnje, obnovo sadovnjakov in vinogradov ter za nakup strojev in živine.
   Menimo, da se da po našem delu, ki smo ga opisali v nekaj vrsticah, presoditi, da je bilo več kritik neumestnih. Prepričati smo se, da so nam posamezniki očitali napake, ki so se dogajale pred dvema letoma, ko naše podjetje sploh ni obstojalo. Na svoji koži smo občutiti, da so se lani dogajale nepravilnosti v trgovini in medsebojnih odnosih. Nikomur ne bomo zameriti, če pride na dan z ustvarjalno kritiko, ki nam lahko precej pomaga. Napake pa je treba po našem mnenju sproti kritizirati in jih tudi od-
pravljati. Ne moremo pa se sprijazniti s kritiki, ki nam očitajo slabo poslovanje v času, ko še našega podjetja ni bilo. Njim bi povedali edinole to, da so ekonomski ukrepi v zadnjem času preobrniti tudi kolo trgovine.
   Potrudili se bomo, da bomo letos odpraviti lanske napake in posredovati našim zadrugam vsa ona sredstva, ki so jim potrebna v boju za izboljšanje kmetijske proizvodnje. To pa bo naš delež za krepitev kmetijskih zadrug.
                                                                                         Delovni kolektiv »Zadružnik« Ljutomer.
   PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
   Čeprav gornji prispevek še ne pomeni prepričljivega odgovora na vsa vprašanja, M smo jih slišali na občnih zborih zadružnikov, smo se odločili, da ga z manjšimi popravki objavimo. Želimo pa, da bi se oglasili tudi delovni zadružniki in ljudje, ki so poklicani, da spregovorijo javno besedo o zadružni trgovini Radi bomo objavili predvsem take prispevke, ki j bodo poleg kritične ocene dosedanjega poslovanja tega podjetja vsebovali tudi pametne predloge o tem, kako približati zadružno trgovino neposrednim proizvajalcem-zadružnikom.
30 novih vaditeljev za društva Partizan
  Vodstvo »Partizana« za ljutomerski okraj je pred dnevi priredilo 14-dnevni tečaj za vaditelje moških vrst Petnajst društev je poslalo na tečaj 30 izbranih članov in mladincev, ki so pokazali mnogo dobre volje za delo v telovadnicah. Vadili so se v vseh panogah telesne vzgoje. Vsak dan so telovadili 8 do 10 ur. Uspeh ni izostal; zadovoljni so se razšli z obljubo, da bodo pridobljeno znanje presadili v vrste telovadcev. Vse priznanje gre tudi predavateljem, ki so se zelo trudili, da bi po-
slednjega tečajnika usposobili za dobrega vaditelja. Spričevalo z odličnim uspehom so dobili Anton Sovič, Drago Špur in Franc Skrget s Cvena. Feliks Berdin iz Križevec, Zvonko Zemljič iz Radgone in Andrej Plesničar iz Radenc
   Trideset izvežbanih vaditeljev — to je velika pridobitev za društva »Partizan«. Njim pa se bodo pridružila tudi dekleta, ki prav v teh dneh obiskujejo tečaj za vaditelje v ženskih vrstah.                     T Z.
Odločno smo proti zahajanju mladine v gostilne
   Na zadnji seji sveta za kulturo in prosveto pri občinskem LO Apače so se navzoči pogovorili o najaktualnejših problemih, ki zadevajo vzgojo mladine. Tako so ljudskemu odboru predlagali, da naj izda odlok, v katerem je treba gostinskim obratom zabraniti       prodajanje
                                                                                                                                                                                            alkoholnih pijač mladini izpod 16 leta. V Apačah bodo odprti poseben razred za duševno zaostala otroke. Več članov je izreklo svoje mnenje o tem, da je treba začeti popravljati šolska poslopja. Letošnji proračun občinskega ljudskega odbora, ki predvideva 2,869.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, je namenil šolstvu le ne-
kaj nad milijon dinarjev. Del tega zneska bodo porabili za popravilo šolskega poslopja v Stogovcih Proračunska sredstva ne bodo zadostovala za kritje najnujnejših potreb pri popravilu šolskih poslopij. Zato bi kazalo najeti večji investicijski kredit.
   Pogovorili so se tudi o delu ljudskoprosvetnih društev v občini. V zadnjem času so se najbolje odrezati Zepovčani, ki so uprizorili kar štiri igre, pa tudi mladi lutverškl igralci, ki so celo gostovali v Radgoni in ustanovili lutkovno gledališče. Dohiteti pa jih hočejo Stogovčani, ki so pred kratkim : uprizoritvijo Linhartove »Žu-
panove Micke« svečano proslavili mednarodni praznik žena. Tudi v sekcijah SKUD Črnci se zadnje čase odvija živahno delo.
                                                                                              TIŠINA
  V ponedeljek, 23. marca je bilo na Tišini priznavanje plemenskih bikov in marjascev, za ves okoliš tišinske občine. Na priznavanje je bilo privedenih 20 bikov in nekaj merjascev. Pomanjkanje krme je bilo sicer precej opazno na živini, vendar so najboljše plemenjake spet prignali izkušeni živinorejci Prkič. Vučkič, Gyergyek in Sinic
ZBOR VOLIVCEV V SOBOTI Prvi zbor volivcev po zadnjih volitvah je bi! predzadnji torek na IV. votivni enoti v M. Soboti. Po poročilih ljudskih odbornikov so volivci v živahni razpravi načeli kup. zanimivih vprašanj in se pomenili s svojimi odborniki.
                                                                                     K ČLANKU »ZAPRAVLJAL JE NAS DENAR«
  K objavljenemu članku pod gornjim naslovom v Obmurskem tedniku z dne 6. II 1953 št. 6, izjavljam: Tov. Ivan Vrbnjak, odbornik ObLO ni zbiral omenjene rente ter se z isto ni okoristil, kar se je naknadno ugotovilo. Po izloženem smaram, da imenovani ni krivec dejanja, ki ga članek dolži ter ni kupil vina od očeta, zato je vsebina članka, ki se nanaša osebno na njega, neresnična.
  Protizakonito in nečloveško delo, kar omenja članek, ni utemeljeno. Sporazumno s tov. Ivanom Vrbnjakom preklicujem članek kot neutemeljen ter se zahvaljujem za odstop od tožbe.
                                                                                                                                                                                        Janko Fošnar
Ljudsk odborniki med svojimi vo vci
     Ljudski odborniki ivanjkovske občine so pred kratkim prvič obiskali svoje volivce in jim poročali o delu ljudskega odbora Udeležba na zborih je bila skoraj povsod nad normalnim povprečjem. Volivci so se pogovorili o škropljenju sadnega drevja, popravilu občinskih cest in potov ter o čiščenju potokov.
   Na Runču in Žvabu so se volivci izrekli za temeljito popravilo šolskega poslopja. Na Pavlovskem vrhu in v Libanji so zahtevali, da se popravi rezervoar za vodo. Ta naprava jim I bo zelo koristno služila v primeru požara, saj nimajo v bližini vode. Lahončani hočejo čimprej dobiti elektriko. Zato so enodušno glasovali za sklep o vaškem samoprispevku, čigar sredstva bodo potrebovali pri gradnji transformatorja in napeljavi voda. Na zboru so določili, koliko naj vsak prispeva. V Žerovincih so volivci zahtevali, da je treba poklicati na
odgovor tri mladince, ki so zajezili bližnji potok in tako preprečili odtok vode. To so storili zato. da bi laže lovili ribe. Vaščani Malega Brebrovnika potrebujejo plemenskega bika in merjasca. Sklenili so, da bodo uredili pokopališče.
   Manj ljudi pa so našteli na zboru v Cerovcu, kjer so volivci svojemu odborniku naročili, da naj se pozanima za cestne kanale. Slabo udeležbo so imeli tudi pri Jeruzalemu. Navzoči ljudje so izrazili željo, da bi bilo treba popraviti cesto, ki vodi od Svetinj proti Jeruzalemu. Ta cesta sedaj ni sposobna za promet z motornimi vozili. V štirih volilnih enotah pa zborov ni bilo zaradi slabe udeležbe volivcev. Vzroke za to je treba iskati v mlačnem delu vaških vodstev Socialistične zveze, ki se niso niti toliko potrudili. da bi svoje člane vsaj pravočasno obvestili o sklicanih zborih.                       lok
                                           iz Skunk čove grabe piše:
  Premi veri, ka ne ven, kak bi začeja, ka bi bilo bol praf! Že dugo me mantra, ka bi tüdi jaz kero zina, ka bi si moj vüjec Balaž malo spočina, pa ka bi si novo tinta küpa, saj je ovo že skorok čisto ponüca.
  Če me še ne poznate, Van poveri, ka sen Bahirov Tunek. Duma pa sen iz Skünkačove grabe, pol vüre od Piružlovec prta Hupkačovcem.
  Tak, zaj me pa poznate! Zaj j Van pa moram nanuk nekaj povedati. Morti bi začeja z Lotmerkom. Tan majo zaj novo to- j čilnico. Pravijo, ka de konkurirala. Što bi ji le verva! Čüjte zaj: Moj sosed Martinek je meja ovo noč v toti točilnici posel, saj je sila za novo točilnico v; Lotmerki že veka. Ka mu ne bi bija dugi cajt, pa ka bi mu nehče strehe odgaja, mu je pomogala nekša diklina. Dveri pa sta mela dobro zaprete. Dere pa sta bilo z dikilino v največji hici, se je začela od vüni dreti Martinekova bolša polovica. Kaj si je šteja Martinek; odprla je dveri, in že je prletelo z latoj po glovi. Provijo, ka Martinek še nikdo ni vida ob enem teko zvezd: Ova diklina pa jo je kumaj popihala skoz dveri. To Je bilo še dobro, ka je ne v točilnici pozobila svoje jajnke. Zaj pa do lehko odprli točilnico brez krsta, pravijo, ka jo je zadosti krstija Martinek. Tak si pač gučijo lidje.
  Od Lotmerka do Cezajovec je glih tak daleč, kak od Cezajovec do Lotmerka. Če što ne verje,
pa naj kuša. Tüdi to sen vtekna svoj dugi nos. Tan lidje strašno radi gučijo. Le čüjte: rekli so, tan f Cezajevcih ali, ka mojo nekšega poslovodjo, ki je prej priša z Zadrugo navskriž »zavolo nekšega brsaja prek štrojnge«. Glih tak so mi rekli! Ka bi se mu ova reč malo ohladila, so ga za kaštigo poslati v Vogričofce. Zapisnika o totoj seji pa so ne poslati v Lotmerk, so se gvišno bojali, ki bi jih pitali, če nemajo tam še bolj tulo astega posla za delati, kak me. ti šrajnge v mislih.
   To bi van pa skorok pozoba povedati. Je tüdi iz Cezajevec. Tan v šoli mojo nekšo orodjarnico. Pa se van ovi den prikotajo vün namesto motik, lopat in drügega, gujdeki. Tisti, ki mote v zadrugah gujdeke prek, jih morate vpisati pod »orodje«, tak piše f cezajevski slovnica.
   Jaz joko rad poslüšam popevale. Zodjo nedelo sen ša glih skozi Križofce, pa čüjen nekše mile glasove iz zadružne dvorane. Notri pa sen Vida, ka popevle moški zbor. Kak se je dalo, sen napeja vüha. Liden pa se je bole dopadna »pozafčin«, ki je že pozobja, ka je fašenk že mimo.
   V križevski krčmi sen tüdi najša pri litri nekšega Verižica. Seja sen se k jemi, pa mi je prava, ka bi meti radi v Veržeh veseli teater. Še malo je falilo, pa bi ga meti, Potlan pa jin je zabegnulo. Morti de gdo proti jeseni, saj so zaj dobro opravili z Operacije. Pa samo v Veržeh, ne v Lotmerki. Sto bi tüdi Lotmerčanom zamera, saj ne znojo coprati. Što pa more biti Obenem na veselici, na plesu, na brcarski tekmi in še pri Operaciji!
   Honte, honte le! Tüdi okrog Benedikta sen se mota. Pa mi je še gnes žo. Če bi le vidli,
kakše so tan ceste! Pa sen hoda po cesti gor in dol; dvakrat sen si skorok nogo strja; auto pa je skoka po cesti tak visoko, ka sen misla, ka je to eroplan. Skorok do Sčavnice sen priša. Šteja sen pač srečati kakšnega cestara, ka bi ga pito zakaj mojo tü tok slabe ceste. Pa sen ga ne sreča. Ka bi sa malo odpočina, sen ša v krčmo. In koga vidin ton! Sto drügi bi bija, kak ovi cestar, ki sen ga iska. Tisto reč, s kero meša blato, je meja lepo prislojeno ob zid, za pajdašijo pa mu je bija še drügi cestar. Ceste pa se naj same rihtajo!
  Tan sen si tüdi sposodja piceki, pa sen se pela malo v Bnčkovce. To je daleč. Včosih sen rajši nesa piceki na rami, kak pa bi se voza po takši cesti. Vozin se vozim pa že od daleč zagledan bučkovske kuče. Se malo se pelan, pa je nekaj strašno zasmrdelo. Dere pa sen priša v ves, pa je tok smrdelo, ka bi se skorok zadüša. Z obema rokama sen si tišča svoj klün. Pa so me lidje pitali, zakaj se držim za nos. Reka sen, ka takšega smroda nemrem prenošati. Te pa so rekli, ka to ni lüč, pa ka naj bi priša pred enim tjednom, dere je praj tak smrdelo okoli Zadravčeve krčme, ka bi enega praj skorok žlak trufa. Ka so praj tü lotmerški mlekoprometniki in živinoprometniki z nekšemi kulturoprometmki za nekšo slovo delali takšno rajo, ka je bila groza. Tan so praj samo püstili Živinsko kulturo, ki še furt smrdi. Če što ne verje, naj gre to vohat!
  Zaj pa moram hejati, veči de mi še čuk vujša za Skünkačovo grabo.
  Če de ge kaj novega, pa le pišite.
  Tunek is Skünkačove grabe.
                             Kaj bo delal občinski ljudski odbor v ČRENŠOVCIH
  Na svoji redni seji je v nedeljo. Občinski LO Črensovci sprejel nekaj sklepov, po kateri se bo V bližnji bodočnosti ravnal in uresničeval. Gotovo bo zanimalo naše bralce, katere so te dejavnost.
  Razpisal bo volitve za občinskega odbornika v volilni enoti Žižki, ker je dolgoletni odbornik Ivan Žižek umrl zaradi posledic padca na poledeneli cesti.
  Vaščani Žižkov bodo 10. maja izbrati iz svojih vrst novega odbornika v Občinski ljudski odbor.
  Pričelo se je poljsko delo in ker pri Občinskem odboru do sedaj niso imeti Sveta za gospodarstvo, so odborniki sprejeli predlog, da se ustanovi Gospodarski svet, ki ga bo vodil tov. Peter Mertik, odbornik. Gospodarski svet bo vodil gospodarstvo v domači občini. Ta bo imel razmeroma največ dela ter tudi najvažnejše delo.
  Pri popisu prebivalstva
bodo sodelovati vsi odborniki, nekateri aktivno kot popisovalci ali pa kot svetovalci tako, da bo popis v čim večji meri zadostil svojemu namenu. V tem uživa odbor' veliko pomoč sindikalnih in frontnih organizacij in so vse pravočasno predpripravili.
  Sestavili so davčno komisijo ki bo v prihodnjih dneh preračunala davek za vsako posestvo. V ta namen so Izvolili v občinsko komisijo po enega odbornika iz vsake vasi svoje občine.
  Razširili bodo ulice po vaseh. Le-te so v nekaterih primerih močno zožene in tako ovirajo alj celo onemogočajo prevoz
poljskih pridelkov nekaterim sovaščanom. Odbor je sklenil, da bo posebna komisija v naslednjih dneh pregledala vasi in predložila ObLO, da se z raznimi ograjami zožene ulice razširijo kot je to merjeno po katastrski mapi.
    Iz Vanče vasi
  Letni občni zbor KZ Rankovci, Vanča vas je bil 19. marca Pokazal pa je niz slabosti v poslovanju zadruge. Zaradi precejšnjega primanjkljaja, ki so ga prikazala poročila na zboru, so člani sklenili, da se dosedanjemu upravnemu odboru ne da razrešnica vse dotlej, dokler se zadeva ne razščisti.
  Razumljivo je, da pri takem poslovanju člani nimajo nič od zadruge in da s tem pada tudi zaupanje v zadrugo. Na zboru so zahtevali temeljito revizijo poslovanja in postavljali za vzgled dela sesedanjih zadrug, ki lepo napredujejo.
Zanimivo poučno predavanje je bilo pred kratkim, namenjeno prebivalcem Vančne vasi in Rankovec. Predaval je upravitelj nižje gimnazije na Tišini, tovariš Koltaj. Žal pa je bil obisk zelo slab
Gradnja električnega daljnovoda proti vasem ob Muri vidno napreduje. Dalnjovod bo speljan tudi ob Vanči vasi dalje proti Sodišincem Tako je le veliko tipanje, da bodo tudi iz Vanče vasi in dalje kmalu zginile petrolejke.               J. G
Stran 4
OBMURSKI TEDNIK
M. Sobota, 27. marca 1953
ZA NAŠE KMETOVALCE
Kako izboljšamo stanje živinoreje v Prekmurju
 Za vožnje in oranje ali za mleko
   Razdrobljenost kmečkih gospodarstev v Prekmurju je pustila slabe posledice tudi v živinoreji. Velika večina gospodarjev ni mogla rediti konjev, s katerimi bi opravljali poljska dela; zato so vozili in orali s svojimi kravami. Bili pa so tudi gospodarji, ki niso imeli niti po dve kravi, zato so si jih morali izposojati za vožnje in oranje. Seveda se je to odražalo tudi v slabem obdelovanju polj.
   Zato so prekmurski kmetje ocenjevali svoje krave, kako bodo z njimi lahko obdelovali svoja polja in šele potem, koliko mleka jim bodo dajale. Pri tem so bili zadovoljni, če so imeli dovolj mleka za domače potrebe — na dohodke za prodano mleko pa so računali le redki. Seveda večina kmečkih družin ni imela nikoli preveč niti dovolj mleka, kajti krave, ki so bile skoraj vsede dan zaprežene v jarem, niso mogle
j dojiti toliko kot one, ki so bile j na paši. Tudi krmili jih niso temu primerno, niti niso izbirali primerne pasme.
   Prekmurski revnejši kmetje so iskali svoje dohodke predvsem v poljskih pridelkih, zato so zanemarjali živinorejo. Toda tudi polja so jih slabo preživljala in jih še danes, kolikor jih obdelujejo po starem. Zato je resna skrb kmetijskih zadrug in njihovih odsekov v Prekmurju: skrbeti za izboljšanje poljedelstva in živinoreje. Računi kažejo — računamo po sedanjih cenah — da bi kmetovalci imeli večjo korist, če bi na svojih poljih pridelovali namesto žitaric tudi nekaj krme za živino in tako izboljšali svojo živinorejo. Če bi vsaka krava molznica v Prekmurju dala letno le 200 litrov več mleka kot doslej, bi to mleko bilo vredno 90 milijonov dinarjev.
1000 na 1200 litrov, bi namolzli v enem letu 6 milijonov litrov mleka več kakor doslej. In 1200 litrov je še vedno tako malo, da se s tem ne bi smel zadovoljiti noben kmetovalec. Kljub temu pa bi vrednost tega mleka znašala 90 milijonov dinarjev. Koliko pa bi dobili kmetovalci, če bi mlečnost krav povečali povprečno na 1500 litrov?
Zatorej ne kaže, da bi prekmurski kmetovalci morali povečati število svoje živine. Najprej morajo poskrbeti, da se bo njihova živina izboljšala, da bo dajala več mleka. To pa dosežejo z boljšo krmo, z večjo skrbjo za živino, s pridelovanjem več krmil ne le na svojih travnikih, temveč tudi na poljih, z izbiro dobre plemenske živine itd.
Koliko smo storili doslej za izboljšanje živinoreje
   Če hočemo našo živinorejo izboljšati, moramo gojiti boljše pasme goveje živine. To je najvažnejša naloga živinorejskih odborov pri kmetijskih zadrugah. Ponekod so lani in predlanskim ustanovili živinorejske odbore, ki združujejo člane večjih kmetijskih zadrug, kar na nalogah ne spremeni nič. V teh dela 13 živinorejskih inštruktorjev, ki so člani teh odborov, pomaga jim pa 6 kmetijskih tehnikov.
   Živinorejski odbori posvečajo posebno skrb selekciji živine. Pri tej sodeluje v soboškem okraju 966 gospodarstev od 16 tisoč 916, kolikor jih je v okraju, ali vsako 17. Ta gospodarstva redijo 2207 glav rodovni-
ške živine, kar pomeni, da je le vsako 20 govedo rodovniško. Zato čaka naše kmetovalce še mnogo dela in truda, predno bodo izboljšali svojo živinorejo do možne meje in tako povečali svoje dohodke. Najboljša sedanja rodovniška področja so v kmetijskih zadrugah: Tešanovci, Puconci, Črensovci in Sobota.
   Slabo sliko nam nudi tudi pregled plemenjakov v okraju. Ob zadnjem licenciranju jih je bilo 302 ali povprečno na sto krav eden. Ti pa niso primerni za sedanje potrebe, saj jih je
bilo komaj 30 odstotkov kvalitete 1. in II. razreda, ostali pa III. in IV. razreda. Kako naj potem gojimo dobro plemensko govejo živino, če imamo slabe krave in bike plemenjake? Tu se je naredilo precej, saj je samo lani v novembru bilo kupljenih 56 domačih in 9 uvoženih bikov plemenjakov. Vsega pa ni mogoče naenkrat, zato bo treba še letos in v prihodnjih letih.
  Živinorejski odbori le nekateri delajo zadovoljivo. Večina jih skrbi le za plemenjake, medtem ko ostale naloge selekcije zanemarjajo. Najdelavnejša živinorejska odbora sta zaenkrat v Črensovcih in Beltincih.
  Osemenjevalna postaja v So-
boti pa je umetno oplodila 600 krav. To seme pridobiva iz lastnih bikov In še celo več, kot ga rabi, da ga lahko pošilja tudi v Maribor. Mnoge krave pa so bile bolne, zato jih je bilo treba pred osemenitvijo ozdraviti. Takih je bilo več sto.
  Pospešitvi in izboljšanju živinoreje so služile tudi razne razstave živine in nagrajevanje najboljše živine. Lani je bila ena okrajna in dve občinski razstavi, na katerih so najboljši živinorejci prejeli nagrade v skupni vrednosti 380.000 dinarjev.
Koliko živine imamo in kakšno
   Letos januarja je bilo v Prekmuju 45.046 goved in je na eno glavo prišlo 1,35 ha obdelovalne zemlje. Sorazmerno največ živine imajo zasebni kmetje in sicer pride pri njih na eno glavo 1,30 obdelovalne zemlje, medtem ko v zadružnem sektorju 3,30 in državnem 3,40. Ne bi mogli trditi, da je to premalo. Toliko živine pa redijo zaradi obdelovanja polj, ker prodajajo zelo malo mleka. Saj so imeli v januarju le 4210 konj ali povprečno enega na 14 ha obdelovalne zemlje. Če še dodamo, da so za kmetijska dela uporabljali traktorje le v redkih primerih, vidimo, koliko so zaposlene krave zasebnih kmetovalcev pri raznih delih. V državnem sektorju redijo na 10,5 ha obdelovalne zemlje enega konja, poleg tega pa mnoga dela opravljajo s traktorji. Zato redijo krave le za mleko in teleta. To pa se odraža pri mlečnosti krav.
   Po približnih cenitvah — kar pa vedo najbolje kmetovalci sami — daje večina krav le po tisoč litrov mleka letno, kar po-
rabijo kmetovalci v veliki večini za domače potrebe. To nam dokazuje tudi odkup mleka, ki ne dosega v zimskem času niti 2000 litrov dnevno. Mnoge krave pa bi lahko dajale mnogo več mleka, kar nam kažejo primeri dobrih mlekaric.
  Živinorejski odbor pri Okrajni zadružni zvezi v Soboti vodi mlečno kontrolo pri 1267 kravah. Dokončni zaključki o molznosti krav so narejeni pri 565 kravah, pri katerih znaša povprečna letna molznost 1932 litrov mleka. To pa ni najvišja meja, zato jo je z izboljšanjem živinoreje mogoče še zvišati Saj povprečje pri 5 najboljših mlekaricah v okraju znaša 3267 litrov letno. Najboljšo molznico je pa imel v lanskem letu član kmetijske zadruge Sobota kmetovalec Vince Legen, ki je dala 3941 litrov mleka in to po devetem teletu.
  Zakaj torej ne bi mogli povečati molznost tistih krav, ki dajejo le po 1000 litrov mleka letno. Če bi pri 30.000 kravah — kolikor Jih imamo v Prekmurju — povečali mlečnost krav od
Lutverški zadružniki so zborovali
  Na svojem občnem zboru so člani kmečke delovne zadruge »Ivan Hribar« kritično ocenili uspehe in slabosti v lanskem gospodarstvu. Gospodarski račun jim je pokazal, da se bo letos mogoče povzpeti še do večjih uspehov v kmetijski proizvodnji. Lani so imeli v zadrugi tri skupine, ki so obdelovale zemljo. Prva in druga sta uspešneje gospodarili kot tretja. Posadili sta več krompirja, ki je vrgel zadrugi okrog 3 milijone dinarjev. Zato so zadružnikom teh skupin priznali poleg plačila 235 dinarjev za opravljeni delovni dan še 27 dinarjev izredne nagrade na trudodan. Prva skupina je uspešno vodila živinorejo in žela na zboru javno priznanje. Zadruga pa še vedno redi premalo goveje živine. Trenutno imajo v hlevih 103 goveda, čeprav imajo vse pogoje, da bi lahko redili najmanj 150 glav goveje živine.
    Sklenili so, da bodo to vrzel v živinoreji odpravili s preureditvijo zadružnih hlevov in pridobivanjem večjih količin krmnih rastlin. Letos bodo sejali deteljo na 16 ha zemlje. Sejali bodo predvsem take kulture, ki na njihovi zemlji najbolj uspevajo in katerih pridelki gredo najbolj v denar. Dokončno bodo uredili tudi zadružni dom v Lutvercih, v Plitvici pa preuredili v surovem stanju do-
    Kotiček za gospodinje
    Otroci se mleka pogosto branijo. Če jim damo slamico, da bodo z njo srkali mleko iz skodelice, bo skodelica kmalu prazna.
    Vrv za sušenje perila je trpežnejša, če jo denemo za pol ure v močno raztopino galuna.
grajeni zadružni dom v skladišče, ki je tamkajšnji skupini zelo potrebno. Kupili bodo traktor »Steyr«, s katerim bodo poleg lani kupljenega goseničarja »Fiata« izpopolnili mehanizacijo v zadrugi. Pomagali pa bodo tudi zasebnim živinorejcem.
Janko Sitar, kmet. tehnik
Nekaj o spomladanski setvi ovsa
   Oves uspeva na vsaki zemlji, ki vsebuje dovolj vlage. Na više ležečih peščenih tleh, kjer zlasti v sušnih letih primanjkuje vlage, pa Je setev ovsa bolje opustiti.
   Oves je treba zgodaj sejati, brž ko se zemlja spomladi dovolj posuši. Praktični poizkusi so pokazali, da je pridelek ovsa za toliko manjši, kolikor smo zamudili pri setvi. Na enem ha zemlje je treba posejati od 100 do 140 kg očiščenega in razkuženega semena. Količina semena je odvisna od kakovosti zemlje in od tega, ali bomo sejali drobno ali debelo zrnato seme. Če smo s setvijo zakasnili, moramo na ha zemlje posejati od 5 do 10 % več semena. Sejemo ga najbolje s strojem v globino do 5 cm.
   Do največje količine pridelka se bomo dokopali, če bomo oves sejali za okopavinami, katerim smo v prejšnjem letu dobro pognojili s hlevskim gnojem. Vedeti pa moramo, da v takem primeru oves rad poleže, če mu hkrati ne pognojimo s kalijem ali fosforjem.
   Praktično je dognano, da je oves najbolj hvaležen za izdatno gnojenje. Na naših zemljah krijemo potrebe po kaliju, če na enem ha, z ovsem posejane zemlje, potresemo 200 kg 40 do 50 % kalijeve soli, potrebo po fosforju pa z 200 do 300 kg fosfornih gnojit Oves je tudi zelo hvaležen za dušičnato gnojenje. Na ha porabimo navadno okoli 200 kg apnenega dušika.
   Pogoji za obilno žetev so: dobra sorta, primerna zemlja, izdatno gnojenje in uničevanje plevela. Če hočemo plevel že v kali uničiti, je potrebno, da
zemljo dvakrat dobro prebranamo. Prvič to storimo, še preden se oves pokaže iz zemlje, drugič pa, ko že začne poganjati. Brananje v njegovi razvojni dobi — od prvega do tretjega j lista — ni priporočljivo, zlasti še na peščenih tleh. Nežne rastlinice, ki jih pri brananju zasujemo, se ponavadi zadušijo v zemlji.                   -gaj
  Obvarujemo ozimino!
   Čeprav nismo letos zapazili večjih poškodb zaradi mraza na žitnih posevkih, pa nevšenost še ni mimo nas. Znano je, da se zmrznjena zemlja podnevi otaja, ponoči pa znova zamrzne. Pri zmrzavanju zavzema večjo prostornino, kar povzroča, da se potrgajo rastlinske koreninice.
   Setve, ki so trpele zaradi pozebe, je treba spomladi, ko se zemlja osuši, povaljati, da se korenine ponovno pritisnejo k zemlji. Priporočljivo je tudi gnojenje z dušičnatimi gnojili (čilski soliter, amonijev sulfat). Če pa teh gnojil nimamo pri roki, potem takim shiranim posevkom gnojimo z apnenim dušikom. Na 1 ha ga porabimo od 80 do 100 kg. Apneni dušik je jedko dušičnato gnojilo, zato moramo biti pri gnojenju posebno previdni. Trosimo ga le v popoldanskih urah in ob lepem vremenu. Drugače se nam lahko zgodi, da nam bo ožgal in uničil že tako oslabele rastlinice Cesto pa ne zadostujejo samo dušičnata gnojila: zato gnojimo takim posevkom tudi s superfosfatom (100 kg na ha) ali pa kalijevo soljo (60 kg).
Vprašanja - odgovori
   Že več let mi predenica dela občutno škodo na deteljiščih. Zmanjšuje mi pridelek. V zadnjih letih sem večkrat menjal površine, toda predenice se nisem mogel znebiti. Kako bi uspel?                     K. J.
   Odgovor: Ko seme predenice vskali, začne naglo poganjati tanke rumenkaste nitke, ki se oprijemljejo rastlin Iz teh nitk kmalu poženejo koreninice (tkzv. havstorije) v steblo rastline-hraniteljice. S pomočjo svojih koreninic živi predenica vso dobo na račun tiste rastline, ki se jo Je oprijela (običajno je to detelja, lucerna, lan ali kaka druga sorodna rastlina). Z rastjo nitk predenice pa se tudi širi okužba.
   Predenico prenašamo z njive na njivo s semenom. Če se jo hočemo znebiti, potem moramo sejati zdravo seme (od neokužene detelje), ali seme, ki smo ga poprej očistili na posebni pripravi — tako imenovanem trifolin stroju. V Sloveniji imamo le enega čistilca za deteljno seme. Z njim upravlja kolektiv državnega posestva v Selu na Dolenjskem. Okrajne semenske postaje že več mesecev sprejemajo okuženo seme in ga pošiljajo na Dolenjsko. Čiščenje je brezplačno. V krajih pa, kjer zberejo večjo količino okuženega semena, opravijo to nalogo kmetijske zadruge.
   Ker je seme predenice zelo kaljivo (do 10 let) in se kaljivost ne da zlahka uničiti, dasi gre seme skozi prebavni kanal živali, je treba to upoštevati pri grojenju. Prav tako ne smemo več let na okuženem mestu sejati rastlin, ki jih predenica rada napada.
   Na okuženih mestih uničimo predenico, če napadeno rastlino pokosimo, preden začne predenica cveteti Pokošeno deteljo ali lucerno sežgemo, površino (sega 1 m čez rob okužbe) pa poškropimo z 1 odst. »Rumesanom. (2 do 3 l na kvadratni meter) s 5-odstotno raztopino modre galice, 15-odst. raztopino železne galice ali pa z 1-odst raztopino natrijevega arzenita.
                           P. Fr,
Mešano umetno gnojilo ,KAS“
  Praksa nam potrjuje, da mnogi kmetje ne znajo pravilno mešati umetnih gnojil. Posledica tega so precejšnje napake, ki često povzročajo občutno gospodarsko škodo. Da bi se tem napakam izognili, je naša industrija začela izdelovati mešano umetno gnojilo pod imenom »KAS«. To je mešanica kalijeve soli (K), amonium sulfata (A) in superfosfata (E). Če gnojimo s tem gnojilom, potem govorimo o »popolnem gnojenju«.
  Na 1 ha zemeljske površine porabimo sledeče količine tega univerzalnega gnojila:
  Za ozimine: (pšenica, rž, ječmen) — gnojiti pred setvijo in gnojilo zabranati — 450 do 600 kg.
  Za okopavine: (krompir, koruza, repa) — gnojimo, preden sadimo, gnojilo zabranamo  — 700 do 850 kg.
  Na travnikih ga porabimo 400 kg, v vinogradih od 700 do 850 kg in pri gnojenju povrtninam od 6 do 8 kg (100 kvadratnih metrov).
  Pripominjam, da tega gnojila nismo pri nas proizvajali že od leta 1935. Zato moramo pri gnojenju posebej paziti, koliko ga bomo porabili na ha. Zgoraj omenjene količine so namreč v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Če pa se bo tovarna, ki se ukvarja s kemično analizo tega gnojila, odločila, da napravi morebitne korekture takratnih predpisov, bomo o tem pravočasno obvestili naše bralce.
KROMPIRJEVE BOLEZNI
   Čimbolj so kulturne rastline žlahtne in plemenite, tembolj so podvržene raznim vplivom od zimaj, raznim boleznim. Med temi je tudi krompir. Preko 30 različnih bolezni in zajedavcev preži nanj, če ne računamo še drugih vplivov, ki kvarno vplivajo na rodnost, uspevanje in donos.
   Naj večjo škodo pri nas delajo viroge na krompirju, ki povzročajo tako imenovano degeneracijo ali po domače izrojevanje krompirja Dalje so nevarne razne druge bolezni, ki jih povzročajo bakterije in glivice. Znane so predvsem: krompirjeva plesen, črna listna pegavost, bela noga, ovelost krompirja, črna noga in škodljivci: koloradski hrošč, in krompirjev molj. Poleg teh pa še tudi drugi.
                                                                                                         Rak
   Silno nevarna bolezen je rak na krompirju (Synchytrium endobiotieum). Ta nevarna glivična bolezen, ki hudo prizadene njivski plodored, je bila prvič odkrita leta 1896 na Madžarskem. Zato ni čudno, če so jo v letih madžarske okupacije opazili baje tudi v Prekmurju. Znano je namreč, da ta bolezen obstaja tudi v Avstriji. Zatorej moramo biti budni, čeprav je pri nas še ni.
   Kako izgleda ta nevarna bolezen? Na podzemnih delih krompirjeve rastline nastanejo rakave tvorbe. Na gomoljih se
te tvorijo iz očesc. V začetku so te tvorbe bledorumenkaste, ko krompir dozori, pa porjavijo, gnijejo in razpadajo. Kal bolezni — glivice se more v obliki zimskih trosovnikov zadrževati v zemlji tudi da 10 in več let. Zato nam ta bolezen hudo prizadene naš plodored, ker 10 let ne bi smeli na tisti njivi saditi krompirja. Če bi se ta bolezen razširila, bi kmetje lahko sadili krompir na svojih njivah le vsako deseto leto, oziroma bi lahko zasadili letno le eno desetinko svojih polj. To bi najbolj prizadelo male kmete in vrtičkarje.
  Zato je v lastnem interesu slehernega kmetovalca, da budno pazi na morebitni pojav krompirjevega raka. Vsako sumljivo stvar je treba takoj prijaviti oblastem. Če bi prišlo do okužbe, je treba vse rakave gomolje in krompirjevko na okuženem polju sežgati. Krompir z okužene njive se ne sme prodajati, še manj pa uporabiti za seme.
  Da bi preprečili okužitev pa moramo paziti, kakšen krompir bomo sadili, dobro moramo poznati izvor semena. Paziti moramo, da ne prenesemo bolezni s semenom niti z zemljo z okužene njive, ki bi jo prenesli na orodju ali čevljih. Omeniti je še treba, da imamo tudi veliko srečo, ker imamo zanesljivo odporne (imune) sorte krompirja, ki jih rak ne more napasti. Izmed teh sort so nekatere pri nas že znane in razširjene, kot
so: akersegen (rodovitnik), flava, jubel, voran, merkur, vekaragis in druge. Zato skrbimo, da si bomo oskrbeli te sorte, ki so pri nas tudi rajonizirane.
                                                                                                                                                                                                                 Franč Markovič, k. t.
Take komedije niso za naše odre
   V starih arhivih naših društev te vedno najdemo taka dramska dela, ki po svoji vsebini ne spadajo več na naše odre. Nekdaj so jih pisali zato, da bi čimbolj lažnivo in potvorjeno prikazovali življenje kmečkega človeka, da bi s plehkimi veseloigrami ali pa cmeravi, ml, strogo krščansko-moralnimi dramami držali preprosto ljudstvo v nevednosti m zaostalosti. Danes moramo tako igre odločno odklanjati, ker zavirajo razvoj svobodnega socialističnega človeka in ga s svojo zaostale in okorelo vsebinsko problematiko držijo v sponah religioznega mračnjaštva in suženjstva.
   Ena izmed takih iger Je tudi komedija „Čigav je grunt“ nepoznanega pisatelja V. K. z Dravskega polja. Avtor pr,kazuje našega kmeta v taki luči kot so ga gledali vsi nekdanji, buržoazni usmerjeni in priložnostni pisuni. S ceneno in neslana burko hočejo ustvariti vtis, da se kmečki ljudje manjvredni in zabiti, da ne znajo ničesar drugega kot Jesti, piti in se prepirati za ženske in grunte. Res je sicer, da se je okrog grunta nabralo marsikaj, kar so pisatelji obdelali i različnih gledišč, nekateri bolj, drugi pa manj posrečeno. Pisatelj omenjene igre jo postavil dejanja na tri različna pozorišča: žegnanje, ko-
line in krst. Pijača, prepiri in pretepi — te so glavni momenti te igre, ki naj bi bila komedija. V posameznih prizorih prehaja celo v žaloigro. Zabeljena je z raznimi neokusnimi šalami in ocvirki iz zakladnice žaljivih besed: ,.cucki, žabe, fakini, na korajžo!" itd. Kmečko deklo Katro oriše pisatelj kot ,,neumno dekle, ki debelo gleda''. Ali ni to sramotenje naših deklet? Tud! deklo Jero ia hlapca Draša prikazuje kot omejena človeka, ki spadala v hlev, ne pa med ljudi. Skratka: ni mo bilo do tega, da bi pokazal na nekdanje socialne razliko, marveč je rajši osmešil zaničevane hlapce, dekle In zaostale kmečke ljudi ter tako zabaval vsega sito občinstvo. Poleg tega je igra, zlasti v tretjem dejanju, pravcati „obrednik" krščanskih navad in običajev ob krstu, slovesno-smešnih ceremonij od blagoslovljenih sveč do križanja in „bogbomagaj". V njej ne gre za ljudske običaje, marveč za propagiranje verskih vraž: „Da bi le otrok v veri živel in znal delati..."
   In smisel te komedije? čeprav je avtor poskušal prikazati zapostavljanj« ubogega človeka, ki se je priženil na grunt, pa se ta socialne tekma zgubi v pisani šari različnih dogodkov in docela obledi. Zate bo gledalec odnesel s predsta-
ve vtis, da je gledaj na odru vrsto kreatur, ki so ob obilnem pijančevanju, nesmiselnih šalah in brezpomembnih prepirih mlatilo prazno slamo in s pretvarjanjam resničnega živijenja sramotila našega kmečkega človeka.
      Menda le ne bo nobonega ljudsko-prosvetnoga društva, ki bi tako komedijo hotelo oživeli pred svojim občinstvom.
 V NEKAJ VRSTAH
 26 inozemskih kmetijskih strokovnjakov bo prišlo v Jugoslavijo in se bodo mudili v naši državi več mesecev; 40 jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov pa bo odšlo na večmesečno prakso in specializacijo v inozemstvo
Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu.
M. Sobota, 27. marca 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 5
Delo pospešuje zdravljenje tuberkuloze
     Vojna in okupacija sta nam zapustili žalostne posledice tudi na področju zdravstva. V tem oziru Jugoslavija med prizadetimi deželami ni izjema. Povsod se morajo zdravstvene oblasti žilavo boriti, da bi čimbolj omejile razne nalezljive bolezni, med katerimi je posebno razširjena tuberkoloza. Tudi naši državi ta zahrbtna bolezen ne prizanaša. Skoraj v vseh po vojni prizadetih deželah si prizadevajo usposobiti vojne invalide za delo. Isto velja za tuberkulozne, ki jih je bolezen priklenila na bolniške postelje. V nekaterih naprednih deželah so ustanovila posebne zavode za rehabilitgbijo tuberkuloznih bolnikov. Tudi pri nas bomo v kratkem dobili takšne zavode.
    Psihologija tuberkuloznega bolnika se očito razlikuje od psihologije drugih bolnikov. Bolnik, ki ga leta in leta muči pljučna tuberkuloza ali tuberkuloza kosti ali sklepov, postane sčasoma občutljiv za vsako malenkost. Vsa njegova pozornost je obrnjena na bolezen njegova občutljivost čedalje bolj narašča, kar seveda zdravljenju škoduje. Sami bolniki so dali pobudo za to, da bi jim bolezen lajšali in zdravljenje pospeševali z delom. Vsako delo pa ni primerno za vsakega jetičnika. Težkega dela sploh ne morejo opravljati, lažje delo pa bolniku odvrne pozornost od bolezni in posredno vpliva na zdravljenje kot nekakšna terapija. Mnogi jetičniki, ki postanejo med boleznijo nesposobni, da bi opravljali isto delo, kakor so ga opravljali, ko so bili še zdravi, so se med zdravljenjem v bolnišnici naučili stenografije, strojepisja, tujih jezikov, knjigovodstva, raznih ročnih del itd. Tako se bolnik prekvalificira in ko zapusti bolnišnico, se lahko brez tuje pomoči preživlja.
   Lani spomladi je bilo v Opatiji posvetovanje vseh zdravnikov republiških sekcij za tuberkulozo. Med drugim so sklenili, da bodo prihodnje leto storili čimveč za rehabilitacijo tuberkuloznih bolnikov. Pri tem jim bo vsestransko pomagal tudi Rdeči križ. Naši zdravniki, ki se bore proti tuberkulozi, nameravajo napraviti iz postelje jetičnika majhno delavnico. V beograjskem Institutu za tuberkulozo delajo tako že štiri leta na ženskem prsnem oddelku. Človek kar verjeti ne more, kaj vse izdelujejo bolnice. Njihova ročna dela občudujejo tudi razni strokovnjaki za izdelovanje krasnih gobelinov, priborov za manikiranje, raznih škatel, albumov in drugih izdelkov. Bolnice se zelo zanimajo za najrazličnejša ročna dela. Mnoge so se šele v bolnišnici naučile
izdelovati razne predmete. Kmetice iz najbolj zakotnih vasi so se naučile plesti. Zdravniki jih pri tem spodbujajo.
  Po bolnišnicah in sanatorijih za tuberkulozne nameravajo vpeljati stalne ure, v katerih bi učitelji za ročna dela, stenografijo, knjigovodstvo, tuje jezike in nekatera lažja dela bolnike strokovno poučevali. Bolniki bi delali, kadar bi sami to hoteli in mogli. Za jetičnike bi bilo zlasti priporočljivo, da bi se učili pletenja in precizne mehanike. Dosedanje izkušnje kažejo, da imajo bolniki od tega največjo korist. V drugih naprednih deželah imajo v tem oziru že bogate izkušnje. Na Švedskem imajo tovarno telefonov, kjer so zaposleni samo tuberkulozni bolniki, delajo kadar hočejo, in pod stalnim nadzorstvom zdravnikov.
Smeh podaljšuje življenje
  To so sicer ljudje že davno vedeli, pred kratkim pa je bilo to tudi znanstveno dokazano. Neki britanski zdravnik, strokovnjak za psihiatrijo, je objavil namreč rezultate svojega dolgoletnega raziskovanja o povprečnem trajanju življenja ljudi z optimističnim (vedrim) in pesimističnim (mrkim) značajem, Ugotovil je, da je povprečno življenje veselega, vedrega Človeka za sedem let daljše od življenja Črnogledega pesimista.
                                                                                           Človek je v jutranjih urah nekoliko večji kot zvečer
  Hrustančni del v hrbtenici med posameznimi vretenci vpija vase vodo in tako postane večji. Pod težo človeškega telesa se iz hrustanca iztisne voda. ki jo zvečer hrustanec znova vsrka vase. Posledica tega je, da se hrbtenica ponoči poveča za kaka 2 cm.
                                                                                             Tudi to je mogoče
  V zvezni državi Saskatchewan v Kanadi je z zakonom prepovedano v javnih lokalih piti alkoholne pijače stoje. Vsak gost mora sede popiti svojo merico. Višina kazni za prekrške te odredbe je odvisna od svobodne odločitve sodnika. Pred kratkim pa se je neki sodnik postavil na stališče, da je ta odredba posebno važna za javni red in mir. Nekega kršitelja, ki je v naglici stoje popil vrček piva, je kaznoval s štiriindvajsetimi dnevi zapora.
Prve ceste
                                                               so zgradili Perzijci
   Zgodovina cest ni stara. To je pravzaprav čudno, saj si zdaj življenja brez njih skoraj ne moremo misliti Prve ceste so zgradili šele Perzijci za kraljev Kira in Darija. Ceste, ki so jih gradili Grki, so bile namenjene izključno romarjem, trgovci pa so uporabljali morske poti. Ostanki takšne »svete ceste« drže iz Aten v Elevzino. Rimljani so bili prvi, ki so začeli graditi ceste s kamnito podlago. Njihove legije so zgradile po teže prehodnih krajih nad 140.000 km cest in nad 170.000 kilometrov poti. Ena najdaljših nepretrganih cest, ki so jih zgradili Rimljani, je speljana od Lisabone preko Francije, Avstrije, ob Donavi na Balkan, ter preko Bospora v Malo Azijo, do izliva Eufrata.
   Od časov starih Rimljanov do srednjega veka živahnejše graditve cest ni bilo. V Franciji so zgradili prvo cesto od Pariza do Orleansa šele leta 1556. V Napoleonovih časih pa se je graditev cest v Evropi izredno hitro razvijala. Zdaj so po gostoti cestnega omrežja ZDA prva država na svetu, saj imajo nad 5 milijonov kilometrov cest. Človek bi se moral voziti z avtomobilom dobrih 27 let, da bi prevozil vse ceste v ZDA. Po cestnem omrežju druga država na svetu je Nemčija. Na njenih cestah je 1500 mostov. Anglija
potroši na leto za graditev cest kakih 50 milijonov funtšterlingov. V Angliji imajo cesto, široko 105 metrov. In vendar ta cesta ni najširša na svetu, kajti v Argentini imajo celo 150 metrov široko cesto.
  Pri graditvi modernih cest upoštevajo zlasti varnost vožnje z avtomobili. Zato grade ob njih razne varnostne naprave. V Švici imajo na vsakem tretjem kilometru javno telefonsko govorilnico. Na strmih klancih pa stoje velike posode z vodo za hladitev motorjev. V ameriški državi Ohio je avtomobilistom olajšana orientacija s fosforescirajočo črto na cesti. V Franciji pa imajo na ostrih ovinkih vzidane avtomate, ki avtomobiliste po zvočnikih opozarjajo na nevarnost. Tudi za vzdrževanje cest imajo v naprednih deželah posebne naprave. V Angliji imajo posebne avtomobile za vsesavanje prahu, v Ameriki pa za pobiranje žebljev. Tak avto ima močan magnet, ki pobira po cestah vse železno, kar bi utegnilo biti pnevmatikam nevarno.
DEDEK PRIPOVEDUJE ...
   «... in ko boste vi, dragi vnučki, v mojih letih, boste pa že plačevali davek po katastru!«
                                                                                                                                                                                                  (Iz zadnje številke »Totega lista«)
Brezposelnost v svetu
   Napetost v svetu je nekoliko popustila, kar se kaže v počasnejšem tempu oboroževanja, s tem pa v zmanjšanju industrijske proizvodnje in novih investicij. Prav tako se je tudi svetovno tržišče, ki ga je korejski spor spravil iz ravnotežja, spet normaliziralo in ponudba v glavnem zadovoljuje povpraševanju. Popustila je tudi dirka za surovinami, v tem, ko se svetovne cene približujejo cenam pred korejskim spopadom.
   To zmanjšanje pa ne vpliva samo na gibanje tržišča, temveč tudi na zaposlenost. Že v letu 1951 je val brezposelnosti zajel nekatere države, medtem ko se je v letu 1952 razširil tudi na ostale. Posebno občuten odstotek brezposelnosti je bil v letu 1951 v Belgiji — 206.000 ljudi, v Zahodni Nemčiji — 1,431.000 ljudi in v Italiji — 1,713.000 ljudi. To kaže kronično brezpo-
selnost v teh državah. V letu 1952 pa je val brezposelnosti še narasel. Tako poročajo o večji brezposelnosti v Angliji, Franciji, Avstriji in drugod. V Avstriji je četrt milijona brezposelnih, kar je doslej največje število po drugi svetovni vojni. Pričakujejo, da bo to še naraslo. Brezposelni pripadajo vsem poklicem. Največ jih je v gradbeništvu in sicer 173.000 kovinarjev je 22.700, v lesni industriji 9.700. Samo v decembru je. ostalo 42.000 gradbenih delavcev brez dela. Kot vzroke navajajo prenehanje vseh javnih del, oziroma zmanjšanje ali prenehanje investicijskih del.
                                                                                    Iz stare rimske zakonodaje
   Prvi zakon proti neomoženim in neoženjenim so izdali stari Rimljani v 17. letu pred našim štetjem. Zakon je določal, da morajo v zakon vsi moški od 25. do 60. leta in ženske od 20. do 50. leta starosti. Kdor se ni pokoraval zakonu, je zgubil pravico do podedovanja.
Materinska čustva mačke
  V Argentini je moralo neko letalo zasilno pristati, nakar se je vnelo. Vsi potniki so se k sreči uspeli rešiti, bili pa so strahovito prestrašeni. V splošni zmedi se neka starejša potnica spomni svoje siamske mačke, ki jo je imela s seboj v letalu. V razburjenju jo je pozabila v letalu skupno s košarico, v kateri so bile štiri mlade mačkice. Kljub temu, da jo je klicala in vabila iz kabine, ni prišla. Ko so ogenj pogasili, so našli zoglenelo mačko, kako je varovaje pokrivala košarico z mladiči, ki so se tudi zadušili.
  Nad milijardo kilovatnih ur električne energije je dalo lani 74 večjih in manjših hidrocentral in 56 toplotnih elektrarn v Sloveniji. To je približno toliko, kolikor je znašala leta 1939 celotna proizvodnja električne energije v Jugoslaviji
  Sodelovanje gasilcev z ljudskimi odbori
  V nedeljo 29. marca se bodo na področjih naših občinskih ljudskih odhodov zbrali poveljniki gasilskih društev, ki bodo sestavljala krajevni gasilski odred, Iz svoje sredine bodo izbrali krajevnega poveljnika. Tako so gasilski organizaciji dane večje možnosti za povezavo z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami v občini. To sodelovanje je zadnje čase precej šepalo.
  Dosedaj je sektorskega poveljnika imenoval štab brigade pri okrajni gasilski zvezi. Skladno s 15. členom Pravil o organizaciji in delu prostovoljnega gasilstva pa se sektorski po-
veljnik preimenuje v krajevnega poveljnika, ki ga volijo društveni voditelji.
   Kajevni poveljnik mora imeti predpisano strokovno kvalifikacijo gasilskega častnika. Če te kvalifikacije nima, se mora potrudili, da si jo bo v teku leta pridobil v 3 mesečni častniški šoli v Medvodah, Pri volitvah pa je treba upoštevati tudi ostalo delo kandidata na terenu, v društvu in ostalih množičnih organizacijah. Ne bi bilo prav, če bi to važno funkcijo zaupali človeku, ki je dosedaj zanemarjal operativno delo v svojem društvu, pa čeprav je gasilski častnik.               KC
                                                                                                 Zvestoba psa
   V Le Havru v Franciji se je pognala neka žena iz obupa v vodo. Takoj za njo je skočil v vodo njen pes, ki jo je zagrabil za lase in jo poskušal privleči do obrežja. Kljub temu, da je bil za tako delo preslaboten, ni popustil. Mimoidoči, ki so reševali ženo, so psa komaj odstranili od obupanke. Ko je žena prišla k zavesti, je pes kakor neumen poskakoval od veselja in ji začel lizati vodo z obraza in rok.
   Traktorji in kmetijski stroji 16 tujih tovarn so prispeli te dni v našo državo iz Anglije, Francije, ZDA, Nemčije, Italije in Avstrije, da jih bomo preizkusili, kateri so za naše kmetijstvo najbolj primerni.
   Zahodna Nemčija mora na podlagi pogodbe o reparacijah dobaviti Izraelu razno blago v skupni vrednosti 3 milijarde mark ter dati svetovnim židovskim organizacijam na razpolago 450 milijonov mark.
OBJAVE - OBVESTILA - OGLASI
MALI OGLASI
Slamoreznico — »Drava« na verigo, motorni ali ročni pogon prodam. Naslov v upravi.
Čevljarski stroj (cilinderco) ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
Prodam enostanovanjsko hišo. Hujs, avtotaksi, M. Sobota.
Prodam kompletni trgovski inventar in eno decimalno tehtnico 150 kg, eno patentno tehtnico 20 kg, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravi lista.
V zakup vsamem manjše posestvo ali grem za viničarja v ljutomerskem okraju. Naslov v upravi lista.
Pridelovalci sladkorne pese dvignite seme pri svojih zadrugah, kakor tudi umetna gnojila. Kdor še ni sklenil pogodbe za sladkorno peso, naj sklene pri zadrugi; seme in umetna gnojila dobi brezplačno. Za okoliš Sobota deli umetna gnojila KZ Sobota, kmetijski odsek (Herman). Tudi okoliške zadruge naj tam dvignejo seme. K prevzemu semen in umetnih gnojil naj pridelovalec prinese pogodbo s seboj.
Osebno izkaznico in razne dokumente sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne proti nagradi na označeni naslov.
                                                                                                        Objava
  Na zalogi imamo knjižico številka 4 »Priročnik za izprašanega gasilca«. To knjižico si lahko kupi vsak član, cena je 42 dinarjev. Knjižico dobite V naši pisarni.
  Sekretarji, ne pozabite, da je minilo I. tromesečje in je treba poslati prvo tromesečne poročilo za leto 1953. Rok dostave je najpozneje do 4. aprila.
  Vsa PGD opozarjamo, da preštudirajo našo okrožnico štev. 111-53 in se točno ravnajo po navodilih.
  Da bi se gasilci poznali tudi v civilni obleki, si lahko pri nas nabavite značke za civilno obleko; cena je 60 dinarjev.
                                                                                                                                                                                            Iz pisarne OGZ M. Sobota.
Obvestilo
  Okrajna obrtna zbornica v M. Soboti obvešča vse kandidate za opravljanje mojstrskega izpita, da bo v aprilu 1953 tridnevni tečaj. Kandidati, ki takšnega tečaja niso posečali v februarju, naj se priglase do 10. aprila 1953, v pisarni Zbornice, kjer prejmejo podrobna navodila. Opozarjamo predvsem poslovodje socialističnih obrtnih obratov, ki nimajo kvalifikacije mojstra, da se priglase na tečaj in opravijo izpit za obrtnega mojstra, ker drugače v bodoče ne bodo mogli ostati poslovodji obratov. — Iz pisarne Zbornice.
                                                                                               Gasilska objava
  Iz Ljubljane smo dobili sporočilo, da imamo v našem okraju društva, ki niso naročena na »Gasilski vestnik« in dolgujejo naročnino za preteklo leto. To so društva: Grlava, dolguje 235 dinarjev, Rožički vrh 350 dinarjev, Spodnja Ščavnica 350 din, Žerovinci 55 din, Stara Gora 350 din, ŠalinciKrištanci 220 din, Apače 410 dinarjev, Žepovci 110 din, Ivanjševci 700 din, Slatina Radenci 410 din, Tomaž-Pršetinci 205 dinarjev in Veržej 4100 dinarjev.
  Čudimo se kako more društvo uspešno delovati, če ni naročeno na svoj strokovni list, ki bi moral biti vsakemu gasilcu najboljši prijatelj in svetovalec. Društva naprošamo, da dolg čimprej poravnajo.
                                                                                                                                                                                      Iz pisarne OGZ Ljutomer.
OKLIC
o začetku poizvedb zaradi osnavljanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Bukovnica, v sodnem okraju Murska Sobota.
  Z dnem 13. aprila 1953 se začno poizvedbe zaradi osnavljanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Bukovnica.
  Poizvedbe bodo od 13. aprila 1953 dalje vsak delavnik od 8. do 15. ure v Bukovnici.
  K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekami upniki in vse osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami. Navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
  Posestniki zemljišč in drugi
upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali o prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe aU druge listine, v kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in v kolikor jih imajo oni ali njihovi upniki.
   Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižna mapa od 27. marca 1953 do 11. aprila 1953, vsak dan od 7. do 14. ure na okrajnem sodišču v Murski Soboti, v sobi štev. 7.
   Okrajno sodišče v Murski
   Soboti, dne 23. marca 1953. Vodja poizvedb: sodnik Metod Komotar
Radio tombola 12. IV. 1953
    V 2. kolu Radio-tombole je enkratno povečano število dobitkov. Izžrebanih bo preko 50. 000 denarnih dobitkov v vrednosti 12 milijonov dinarjev. Če na tablice je ostala neizpremenjena in stane tudi pri tem žrebanju samo 20 DINARJEV. Dobite jih v vseh prodajalnica h srečk Jugoslovanske loterije (v Ljutomeru v prodajalni čas opisov Panonija, v G. Radgoni v obeh trafikah).
    Prav tako vrše izplačila tombolskih dobitkov vsi prodajalci srečk na podlagi žrebne liste, katera bo objavljena v vseh časopisih.
    SREČA VAS ČAKA — MORDA BOSTE TOKRAT ZADELI VI?! Zahtevajte načrt dobitkov.
Vzgojna vprašanja
Marjetka posnema svojo mamico
                                                   »Zakaj si rekla sosedi Jelki goska?“
  Mala Marjetka je vsa žarela v obrazu, ko jo je mama izpraševala, zakaj je žalila sosedo Jelko. Povesila je glavico, z drobnimi prsti je mečkala svojo obleko, solze so ji zalivale oči, bila je vsa preplašena. Tresla se je. Pričakovala je, da jo bo mamica zopet tepla. Začela se je jokati, spregovorila pa ni niti besede.
  Kaj je le vse doživljala mala Marjetka, ko je kot »obtoženka« stala pred svojo strogo mamo? Pred nekaj dnevi je bila soseda Jelka še pri njih, slišala je, ko sta se z mamico lepo pogovarjali, bila je vesela, ko je soseda prihajala k njim, ker je lahko takrat svobodneje zadihala. Takrat, ko sta se tako vneto pogovarjali vsaj ni slišala besed, pred katerimi je že neštetokrat zatrepetala — »Marjetka, pazi! ali ne boš ubogala? Misliš, da bo mamica samo prala in tikala, ti pa boš rovala po zemlji in se metala po tleh?«
  Pred nekaj dnevi pa se je vse spremenilo. Marjet kina mama se je sprla s sosedo zaradi neke nepomembne stvari. Marjetke takrat ni bilo doma. Seveda, bolje je, da ni slišala tega. Od tistega dne soseda ni več prihajala k njim. Marjetka je večkrat
jezno nekaj razlagala očetu. Obizpraševala mamico, zakaj ne pride soseda Jelka. Hotela je že sama iti k njej, toda, ob takih prilikah je videla vedno strogi mamičin pogled in slišala ostre besede: »Ne smeš!«
  »Zakaj ne, mamica, sosedo Jelko imam rada,« je hotela Marjetka pojasnjevati svoji mamici. Zaman. Mama je še strožji pogled uprla vanjo. Slišala je še bolj razburljve besede:
  »Ne smeš in konec!«
  Marjetka se je vsa tresla in je utihnila. Zabolelo jo je, toda, kaj naj stori, če mamica tega ne dovoli? Nekaj časa je bila zamišljena, potem pa je zopet pozabila na vse. V igri in smehu je pobledela pred njenimi očmi slika sosede Jelke.
  V soboto popoldne se je igrala na dvorišču Marjetka z otroki. Ob zidu za hišo, je bil velik kup peska. Ta kup peska je kar postal »velik hrib«. Otroci so nalomili vejice in naredili velik gozd. Seveda, niso pozabili niti na cesto, ki je peljala skozi gozd na vrh hriba. Nenadoma je Mar. jetka postala žejna. Zbežala je hitro v sobo, da bi se napila vode. Bila je še na hodniku, tik pred vrati. Slišala je, da nekdo v sobi glasno govori. Mamica je
stala je. Ni si upala naprej. Vedela je, da ničesar ne opravi pri mamici, če je huda. Slišala je besede: »Kaj bo mene učila ta goska, kako moram ravnati z otrokom. Z gosko nočem imeti več nobenega opravka.« — Marjetka je razumea kdo je »goska«. Se malo je čakala in poslušala, potem pa se je vrnila v veslo družbo in kmalu pozabila na žejo. Besede »goska« pa le ni pozabila. Otroci so se kmalu razšli.
  Marjetka je ostala sama in delala v gozdu še eno stezico. Zakaj je le mamica rekla sosedi »goska«? — je začela razmišljati. V majhni glavici je hitro padel sklep: Oh, mamica bo vesela, še jaz ji bom rekla »goska«. Mamica me bo gotovo bolj rada imela. Kakor je Marjetka sklenila, tako je tudi naredila. Proti večeru je zbežala na cesto in se igrala pod oknom sosede Jelke tako dolgo, dokler je ni zagledala. »Tetka Jelka, ti si ,goska’. Zakaj mamico jeziš? Ona je tudi rekla, da si .goska’«.
  To ji je povedala in je zbežala.
  Drugi dan, ko Marjetke ni bilo doma, nekje se je zopet potepala. je prišla soseda k Marjetkini mami in jo je vprašala, zakaj je to govorila pod otrokom. Marjetkina mama ni hotela tega priznati, nahrulila je sosedo:
  »Jaz tega nisem rekla. Če je Marjetka tako povedala, je že nekje drugje slišala!«
  Marjetkini mamici je bilo hudo, ko je soseda odšla. Spomnila se je vseh njenih svaril, nasvetov in naukov. Kri ji je udarila v glavo. Bilo jo je sram pred sosedo.
  »Čakaj, čakaj, ti mala neuganka, ti bom že pokazala!«
  To je bil njen sklep. Poiskala je malo Marjetko.

  Marjetka je le končno povedala svoji mamici resnico:
  »Ti si rekla, mamica, da je soseda goska.«
  Njene besede so bile tihe in presekane. Vsa se je tresla.
  »Kaj, jaz?.. Čakaj, čakaj!« ... in je že dvignila roko, da bi pretepla Marjetko.
  V    zadnjem trenutku se je premislila. V srcu jo je močno zabolelo. Povesila je oči in rekla Marjetki bolj tiho kot glasno:
  »Pojdi, Marjetka!«
  Marjetka se je oddahnila. Še enkrat je plaho in izprašujoče pogledala svojo mamico ter je odšla.
  Marjetkina mama pa je vstopila v sobo, zaprla vrata za seboj, vsedla se je k mizi in zajokala .
  V  glavi so ji rojile misli:
  — Res je, karkoli narediš, kar ni prav, karkoli slabega poveš vpričo otroka, otrok vse pobere, otrok te posnema. Sedaj razumem, zakaj je moja Marjetka taka. —
  Starši, ali ne bomo tudi mi kdaj slišali iz ust svojih otrok:
  »Vi ste krivi!...«
                                                                                                                                                                                                                   N. J.
  M. Sobota. 27. marca 1953
2000 prostovoljnih delovnih ur
             bodo opravili ljutomerski gradbinci pri gradnji obrtnega doma
   Obrtna zbornica okraja Ljutomer pripravlja gradnjo obrtniškega doma v Ljutomeru. Za gradnjo so se zelo zavzemali vsi delegati na zadnji letni skupščini zbornice. Obrtniki bodo pomagali z denarnimi prispevki, z delom in materialom Člani delovnega kolektiva gradbenega podjetja OZZ so obljubili, da bodo sami prispevali 2000 prostovoljnih delovnih ur.
  Na skupščini so delegati pregledali enoletno delo in se pomenili tudi o pojavih šušmarstva, ki se je razpaslo predvsem na področju občin Križevci pri Ljutomeru, Kadenci in Radgona. Prijavljenih je je okrog 120 šušmarjev. Zborspodarstvo pri OLO podvzela niča jih bo s pomočjo sveta za gospodarstvo pri OLO poklicala na odgovornost.              -RO
                                                                                    TUDI V IVANJCIH SO DOBRI GASILCI
   Preteklo nedeljo so ivanjski gasilci polagali izpite za izprašanega gasilca. Izpit je položilo 11 tovarišev in štiri tovarišice. Za izpite so se dobro pripravili, predvsem so bile dobre tovarišice. Dobro bi bilo, da bi jih posnemali vsi gasilci iz njihovega sektorja.           Les.
                                                                                                 •
                                                                                     Strokovna vzgoja gasi cev je potrebna
   Tega se zavedajo tudi v Ženavljah, kjer so pred kratkim polagali izpite za izprašanega gasilca. Položilo jih je 11 gasilcev in gasilk. V svojih vrstah imajo gasilke, ki so že poročene, kar je vsekakor vzgleda vredno. 2enaveljski gasilci so se pridno pripravili za izpite, čeprav nimajo v svoji sredini gasilskega podčastnika, kar naj bo za vzgled gasilskim društvom, ki imajo celo po dva podčastnika in se niso spomnili na strokovno vzgojo svojih gasilcev.
   Tudi v Martinju je 12 gasilcev položilo izpite. V svoje vrste bodo morali vključiti tudi žene.
                                                                                                                                                                                                 Leš.
                                                                                                 ¥
                                                                                     LETOS SO ZACELI BOLJE KOT LANI
   Rezervni oficirji pododbora Sobota so imeli preteklo nedeljo prvo predavanje letošnjega programa. Udeležba je bila dobra. Zmenili so se, da bodo imeli vsak mesec po dvoje predavanj sicer bo prihodnje predavanje že 5. aprila. Dokler ne bodo dobili svojega kluba, bodo predavanja v klubu JLA.
                                                                                      V Puconcih hodo ustanovili TVD Partizan
   Na zadnji občinski mladinski konferenci v Puconcih, ki je bila prav množično obiskana, so po živahni diskusiji sklenili, da bodo pritegnili v mladinske aktive vse doslej neorganizirane mladince in mladinke, člani stari nad 18 let pa se bodo včlanili v Socialistično zvezo delovnega ljudstva; sodelovali bodo z množičnimi or ganizadjami; pripravili se bodo za občinski dan, na katerem bodo sodelovali množično; ustanovili bodo telesno-vzgojno društvo Partizan. Poleg teh so v program bodočega dela vnesli še nekatere druge stvari.
                                                                              MLADINCI MADŽARSKE NARODNOSTI NISO ZAOSTAJALI
  Tudi v Lendavi so se zbrali mladinci na taborjenje predvojaške vzgoje. Čeprav je bilo med njimi precej pripadnikov madžarske narodnostne manjšine, ki slovenščine ne obvladajo dovolj, so pokazali mnogo zanimanja, ki jim ga nudi predvojaške) vzgoja. Radi so se menili s svojimi komandirji in spraševali, kar niso razumeli. Zato niso zaostajali za mladinci slovenske narodnosti.
                                                                           V PETROVCIH SO NAŠLI DOBREGA PREDAVATELJA
  Mladinci predvojaške vzgoje, ki so imeli pretekli teden taborenje v Petrovcih, so zaprosili aktivnega podporočnika Gojka, ki je bil na bolezenskem dopustu, da jim je predaval. Tov. Gojko je ugodil njihovi želji in jim je tri ure razlagal teorijo streljanja Mladinci so bili z njegovim predavanjem zadovoljni in so se mnogo naučili
Prostovoljci v Prosenjakovcih
    Kako mladinci cenijo predvojaške vzgojo, je pokazal primer v Prosenjakovcih, kjer so nekateri mladinci rojeni leta 1937 zaprosili, da bi jih sprejeli med tabornike predvojaške vzgoje. Seveda so radi ugodili njihovi želji. Za manever ob zaključku tečaja pa se je priglasilo 15 mladink, ki so zelo uspešno končale sanitetni tečaj.
  Postavili pa so se tudi mladinci predvojaške vzgoje skupno s svojimi komandirji in to brez ozira na narodnost Omeniti je treba predvsem komandirja centra predvojaške vzgoje, rezervnega podporočnika Evgena Šinkeca, ki je vložil največ truda Na njegovo pobudo so mladinci sami zbirali material, ki jim Je bil potreben ob taborjenju, in so
se tudi oskrbeli sami z vsem, kar so rabili. To je zaenkrat edini primer v soboškem okraju. Tudi svoje vadbišče so si uredili kar najbolj primerno. Pri tem jih ni motilo nič, da ga imajo v bližini državne meje, kjer so jih lahko opazovali Madžari onstran meje. Tudi skrivati se niso imeli zakaj, saj ne gojijo nobenih napadalnih namenov, le vadili so se, da bi znali braniti svoje.

  KRIŽEVSKA MLADINA JE PRIREDILA RAZSTAVO Obiskovalci kmetijske gospodarske šole v Križevcih pri Ljutomeru so v nedeljo 22. marca priredili zanimivo razstavo, ki jo je obiskalo večje število odraslih ljudi Na razstavi se je lahko vsakdo prepričal, da so se mladinci v pretekli zimi marsikaj koristnega naučili. Dobri učni uspehi pa so priznanje tudi požrtvovalnim predavateljem Sola Una svoj mladinski pevski zbor in dramatsko skupino Za zaključek pouka so naštudirali veseloigro »Gospa Ministrica« in jo v nedeljo uprizorili v zadovoljstvo navzočega občinstva.
                                                                                               BOGOJINA
  Komandir centra predvojaške vzgoje v Bogojini je pokazal mnogo iznajdljivosti, a še več požrtvovalnosti, saj je storil vse, kar se je dalo, da bi uspeh taborenja bil čim boljši. To je ob pomoči tajnika Občinskega ljudskega odbora v Bogojini tudi dosegel.
Šušmarjeneje jim je neslo, toda ...
  V ljutomerskem okraju ne manjka poštenih obrtnikov, ki si s svojim poklcnim delom pridobivajo sredstva za življenje, precej od tistega, kar zaslužijo, pa primaknejo tudi v skupno skledo. Prav zato imajo vso pravico, da vprašajo tiste, ki opravljajo svoj poklic za zaveso, ki ji pravimo šušmarstvo: Mar za vas ne velja tisto, kar je za nas sveto, odkrita beseda in poštenje?
  Spričo čedalje bolj odločnih zahtev obrtnikov, da se šušmarstvu že enkrat napravi konec, je okrajni ljudski odbor napravil ustrezne korake, ki ne bodo za šušmarje nič kaj prijetni Pooblaščena oseba je v zadnjem času odkrila več ljudi, ki se
poklicno bavijo z obrtniškimi posli. Jože Fridau iz Radgone (hoče biti zlatar in urar obenem!), Janez Sunčič, mizar iz Borec. Hinko Kolar, čevljar iz Apač, Milan Ceh, slikar iz Ljutomera... in še cela vrsta jih je, katerim je usojen zagovor pred oblastnimi organi. Da jih čakajo kazni, ni treba posebej omenjati. Sicer pa:    to
zahtevajo tisti obrtniki, ki si s poštenim delom služijo svoj kruh.
                                                                                                           ¥
    ODKOD TRENJA MED GASILCI VUČJE VASI? Predzadnjo nedeljo bi tudi gasilci v Vučji vasi morali opraviti izpite za izprašane gaslce. Toda prišlo je vsega sedem članov, niti toliko jih ni bilo, da bi lahko izvedli trodelni napad. Najbolj čudno pa je, da je na čelu devetih izostankarjev bil sam društveni poveljnik. Z enourno zamudo se je priglasil komisiji.
   Odkod taka dejanja? Odkod taka nerednost? Ali je morda ta kaj drugega?
   Vsakdo lahko opazi v gasilskih vrstah trenje med mladimi starejšimi Naj bo že tako ali tako, tudi s tistim motorjem in prireditvami; medsebojno trenje škoduje delu in razvoju društva, zato je treba s tem priti do konca prav bo, če se za razmere v gasilskem društvu Vučje vasi pozanima tudi okrajno gasilsko vodstvo.
                                                                                                                                                                                                                    -Y
                                                                                                           ¥
NAD 500 KMEČKIH LJUDI NA TEČAJIH PLZ V RADENSKI OBČINI Pred kratkim je v radenski občini zapustilo šest tečajev za protiletalsko zaščito nad 500 kmečkih ljudi ki so uspešno prestali izkušnjo pred ocenjevalno komisijo. Spričeval ni dobilo le okrog 3 odst bojazljivcev, ki niso upali stopiti pred strokovnjake. V Radencih in Hrastju-Mota je nad polovico tečajnikov izdelalo izpit z odlinčim uspehom. Svoj uspeh so kronali skrajšimi kulturnimi prireditvami              -ika.
                                                                                                                                                                                      V radenskem okolišu so vaški odbori Socialistične zveze še vedno v zatišju
  Pred dnevi so se v Radencih zbrali člani občinskega vodstva in zastopniki vaških odborov Socialistične zveze. Na seji so med drugim ugotovili, da člani niso zadovoljni z delom posameznih vaških odborov, ki se sploh niso sestali, odkar so bili izvoljeni. Izkazala sta se edinole vaška odbora v Hrastju-Mota in Radencih. Tod se vaški voditelji redno sestajajo in posvetujejo o vseh perečih vprašanjih. Navzoči odborniki so sklenili, da bodo v družbi s člani proučili gradivo IV. kongresa Ljudske fronte. Pogovorili so se tudi o pripravah za občinsko konferenco.               ika
Večer vedre glasbe
  Orkester kulturno-umetniškega društva »Ivan Kaučič« iz Ljutomera je preteklo soboto priredil v Domu kulture samostojen koncert. Na sporedu so bile take skladbe, ki so tudi povprečnemu poslušalcu dostopne in razumljive. Glasbeniki so tokrat z vedro glasbo pridobili na svojo stran marsikoga izmed tistih, ki jim koncerti težje glasbe niso posebno pri srcu. Ves kolektiv, zlasti pa solista — violinist Kristl in pevka Seršenova — je žel pri poslušalcih, ki so tokrat našli v dvorani dve uri zasluženega razvedrila, toplo priznanje. Dve skladbi so morali celo ponoviti. Za tesnejši stik med poslušalci in nastopajočimi je skrbel tovariš Novak, ki je s svojim napovedovanjem, prepletenim s pristnim humorjem, budil razpoloženje v dvo-
rani. Ob zaključku so zaigrali še skladbo partizanskih pesmi kot uvod v bodoče koncerte po željah poslušalcev.
   Po izjavah poslušalcev sodeč, so glasbeniki tokrat napravili precejšen korak do občinstva, ki jim bo v prihodnosti, če bodo tako nadaljevali, prinesel pričakovane uspehe, pa tudi tisto, kar si najbolj želijo: polno dvorano hvaležnih poslušalcev
    BREZ ENOTNOSTI NI USPEŠNEGA DELA Vas Kančevci leži na treh hribih in je precej raztresena. Kljub temu so včasih vaščani bili enotni. Letos pa se niso mogli sporazumete, kje naj bi zgradili gasilski dom. Na dveh občnih zborih se niso mogli sporazumeti zato pa tudi občnega zbora ne končati. Preteklo nedeljo so se pa le pobotali in sklenili, da bodo skupno zgradili gasilski dom sredi vasi Na tem zboru se je gasilsko društvo povečalo za nekaj tovarišev Taki pojavi nesporazumevanja so nepavilni. Zato je OGZ v Soboti imela prav, ko ni dovolila, da bi gasilski dom postavili na mestil kakor je zahtevala manjšina ljudi sicer pa se pametni ljudje vedo pomeniti v vsaki zadevi
Manever v Beltincih
  Pretekli teden so mladinci v Beltincih zaključili taborjenje predvojaške vzgoje z velikim manevrom. Poleg 150 mladin cev, ki so redno prihajali na taborjenje, Je na manevru sodelovalo 59 mladink, ki so v pretekli zimi obiskovale tečaj ženske kmečke mladine, 12 gasilcev, 10 članov PLZ in 12 članov Zveze borcev. Za uspel manever pa so največ naredili predsednik in tajnik Občinskega ljudskega odbora Beltinci Kreslin in Vertot ter tamjakšnji matičar Mlinarič; precej pa so pomagali predsednik ZB Alauf, predsednik PLZ Vereš, apotekar Sepeši in občinski zdravnik dr Perkič.
  Manever se je začel zvečer in je trajal do polnoči, nakar so vsi sodelujoči odkorakali pred pisarno OLO. Ves potek ma-
nevra je bil prav dober Vsi sodelujoči so se vživeli v svoje naloge in jih opravljali resno. Člani zveze borcev so bili razdeljeni med mladince, kjer so pazili, da ni noben kršil pravil. Radovednost je prignala tudi ostale vaščane, ki so prišli pogledat potek manevra.

                                                                                             LJUTOMER
  Pred kratkim je v Ljutomeru predaval rezervnim oficirjem major JLA tov Mulej o pešadiji in njeni obožitvi. Ob tej priliki so navzoči sklenili, da bodo imeli podobna predavanja vsako prvo n tretjo nedeljo v mesecu. Grajali pa so tudi nekatere nedisciplinirane tovariše, ki se ne udeležujejo sestankov in predavanj.
TEDENSKI KOLEDAR
   Petek. 27. marca — Lidija Sobota. 28. marca — Janez Nedelja, 29 marca — Ciril Ponedeljek. 30. marca — Branimir Torek, 31 marca — Brina Sreda. 1. aprila — Boško četrtek, 2. aprila — Frančišek P. Petek, 3. aprila — žarko Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja, 5. aprila — Velika noč GIBANJE SONCA: v petek, dne 27. marca vzide ob 5,49, zaide ob 18,19 uri; v četrtek, dne 2. aprila vzide ob 5.37, zaide ob 18.28 uri.
   GIBANJE LUNE; polna luna 30. marca ob 13.55 uri.
   SPOMINSKI DNEVI:     27. marca 1713.
leta je bij kmečki punt na Tolminskem s pohodom proti Gorici. — 27. marca 1941. leta je ljudstvo zrušilo vlado Cvetkovič—Maček. — 29. marca 1923. leta so v Julijski Benečiji z dekretom italijanskega kralja poitalijančili slovenska in hrvatska imena — 1. aprila 1947. leta so se začela dela na mladinski progi šamac—Sarajevo. — 2- aprila 1868. leta je začel izhajati v Mariboru „Slovenski narod" ki ga je urejal Anton Tomšič, učenec ptsatelja Franca Levstika. — 4. aprila 1942. leta Je bila prva konferenca med slovenskimi in hrvatoktmt partizanskimi funkcionarji v Grbalu pri Brodu ob Kolpi.
                                                                                                                             SEJMI V APRILU
  Beltinci: 25 aprila, živinski in kramarski.
  Jurij — Rogaševci: 24. aprila, kramarski.
  Krievci: prvo soboto v mesecu svinjski, 16. aprila živinski in kramarski.
  Murska Sobota: prvi ponedeljek v aprilu živinskl in kramarski.
  Tišina; 10. apr. živinski in kramarski
  Turnišče: prvi četrtek v aprilu živinski in kramarski, vsak četrtek svinjski
  Črensovci; vsako soboto svinjski.
  Dobrovnik: vsak ponedeljek svinski.
  OPOMBA: Če je navedenega dne nedelja ali državni praznik, bo sejem naslednji dan
                                                                                                      KINO
   Sobota predvaja 27 do 30. III ameriški bavni film »plamen in puščica« — 31 marca in 1. aprila angleški film »Pot k uspehu«.
   Ljutomer predvaja 28. in 29. marca švicarski film »Štirje v džipu« — 1 aprila jugoslovanski film »Dokumenti časa«.
   Grad predvaja 29 marca ameriški film »Pot v utopijo«.
   Čepinci predvaja 29. marca »S čredami čez kontinent«.
   Ivanjkovci predvaja 29 marca avstrijski film »Eroika«.
                                                                                      Vsak teden ena
                                                                                    NEKJE V GOZDU NA GORIČKEM
   »Ajjaj! Kaj naj storimo? Ali res ne bomo dočakali gozdarja?«
   »Meni se zdi, da bi mi hitreje populili vsa drevesa in jih znosili gozdarju na dvorišče, kakor bo on prišel v gozd in nam odkazal, katera lahko posekamo.«
  VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. marca do 2. aprila Se nadalje lepo jasno vreme Temperatura brez spremembe Padavine je pričakovati okrog 27 marca in nato bodisi 31.marca, bodisi 3. aprila. V ostalem suho oziroma lepo vreme
Janez Švajncer:	(24)
STRELI NA MEJI
     Stenska ura v gostilni Je prešla že polnoč. Mojzer in orožniki so se odpravljali domov. Keglca je rdeča v obraz in zibaje se na nogah poučila svojega sina:
     »Ti, Mirko, glej, da ne boš ostal predolgo. Nočem, da bi naša hiža prišla na slab glas.« Tudi ona je bila ena izmed tistih vaščank — na zunaj pobožnih in krščansko vzgojenih — v resnici pa ni priznavala niti župnika niti režima Skrbela je samo za to, da bi si nagrabila čimveč premoženja Tudi je ni bilo sram popivati v gostilni in se družiti z moškimi Toda samo z njo enakimi. Zato se je tembolj izogibala učitelja Breznika, ki je vlekel na »rdečo stran«. Obsojal je življenje v državi in trdil, da nekoč ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih. Figo mu je pokazala pod nos in mu rekla, da ji takšni ljudje niso potrebni.
     »Ne boj se zame, mama. Saj vidiš, da nisem v slabi družbi,« je odvrnil Mirko, sklanjaje se nad biljardom.
     Keglca je pocukala Mojzerja za rokav plašča in se zasmejala. »Vidite, kako moj sin igra. Jaz se tega ne bi mogla nikdar naučiti«
     Jurij je z izgubljenimi očmi pogledal izza kart in pokimal: »Mhm.«
     Sodar Maks in bivši orožnik Grašič, vedno suha kot poper, sta se ves večer pogovarjala med seboj, trkala in zastonj pila.
     »Na skorajšnje svidenje,« se je Maček dobrikal za odhajajočimi ter jim hitel odpirat vrata. »Lahko noč! Srečno hodite!« Je še zaklical za njimi in zaprl vrata. »Zdaj mi je kar laže.« Do financarjev in orožnikov mora biti človek skoraj preveč ponižen. »Mirko, zakaj nisi rekel materi, naj bi ostala še tu. Piti nam ne bo zmanjkalo. Se bomo igrali, kaj ne Jurij?«
     »Nama Maček ni rekel, naj še prideva,« je menil Cmager, ko je za Anzo gazil po snegu.
     »Hitler mu bo že pokazal da si bo zapomnil,« je odgovoril Anza in se zibal počasi po poti.
     »Pozno je že, se je spomnil Vinko, ki je na biljardu že precej zaigral.
     Maček se je vmešal: »Zunaj še vedno sneži. Tudi jutri ne bo za nobeno delo. Veste kaj! Kuhano vino bi se nam prileglo.«
     »Mhm, ne bi bilo slabo,« je pokimal Jurij in se prijel za trebuh.
     »Kdo ga bo pa skuhal?« Je z zaspanim glasom pritegnil sodar Maks. ki se ga je vino vedno bolj prijemalo.
     »Nekdo bo že Kaj to tebe briga,« je modroval Grašič in nastavil kozarec na usta.
     Maček jih je miril: »Le tiho Pogledal bom v kuhinjo Nekaj bo že.« Pusti! je goste same Slišali so ga. kako je zaklepal in preizkušal vežna vrata, nato pa odšel v kuhinjo Tu je bila tema Žene ni hotel poklicati, da ga ne bi nagnala spat Spomnil se je na deklo, ki je spala poleg kuhinje stopil je v njeno sobo in poklical »Tona. vstani, boš nekaj skuhala za goste.«
     Prej ko dekla ga je slišala najstarejša hčerka Štefka Ogrnila Je haljo in prišla iz sobe na nasprotni strani »Oče kaj hočete?« je vprašala.
     »Ljudje nočejo domov Kuhano vino bi radi pili in prigriznili.
     »Zdaj je že pozno. Jutri naj pridejo.«
     »Pomisli malo Plačali bodo, saj jim ne bom dal zastonj.«
     »Zakaj se niso prej spomnili na to?«
     »Pojdi že in skuhaj vino! Se v mesnico poglej, če je kaj ostalo,« je skoraj ukazal Maček in se vrnil v gostilno.
     Vinko je hotel oditi Bolj kot na igro Je mislil nocoj na prekupčevanje z živino in na znance v Avstriji, s katerimi se je že večkrat pogovarjal o — Hitlerju, ki da bo zavladal vsemu svetu in uničil vse sovražnike. Zato je tudi ljudem na vasi govoril o tem in Jih skušal pridobiti na svojo stran Toda poštenjaki so mu odgovarjali: »Ne moremo ti verjeti, da bo Hitler uničil gospodo. Če bi to bilo res, ti ne bi z njim držal.«
     »Čas je, da grem domov,« je rekel Mirku in odložil biljardno palico.
     »Bodi pameten. Kam hočeš v tem vremenu? Počakaj, da bo svetlo,« ga je zadrževal Mirko.
     »Pa ja! Zjutraj bomo šli domov,« Je brundal pijano sodar Maks.                                                           
     »Zjutraj, seveda,« je potrdil Grašič in začel peti: »Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan ..« Pritegnil je tudi Maks, da je šlo skozi učesa.
     »Dovolj smo igrali, jaz bom odšel.«
     Maček je prijel Jurija pod roko in ga vlekel s stola. »Vstani, Jurij, še midva bova pomagala, da tema dvema ne bo dolg čas. Potem bo Vinko že še ostal.«
     Juriju se je neumno zdelo, da bi se sukal okoli biljarda. Pri kvartanju je lahko vsaj sedel na stolu Vendar je ubogal Mačka, se leno dvignil s stola in še sam dejal Vinku: »Ostani, ostani. Bomo vsi štirje zaigrali.«
     Maks je buljil v kozarec na mizi, Grašič je iztegnil noge in začel dremati Med dremanjem je hrkal in kinkal z glavo Ker so Vinku toliko prigovarjali, da bi vsi skupaj igrali, Je začel prebirati palice, jih potežkaval in pristal: »Naj bo! Začnimo! Bomo videli, kdo bo koga obral!«
     Maček je skrivaj pomežiknil Keglovemu Mirku, se prijel z roko za gumb na suknji in pobobnal s sredincem po kazalcu. To Je pomenilo, da bosta igrala skupaj in si delila dobiček ali pa plačala vsak polovico izgube Mirko je razumel m mu prikimal.. tako da Vinko in Jurij tega nista opazila.
     Na mizi se je še kadilo iz lonca s kuhanim vinom na krožnikih so ležali ostanki mastne pečenke, zunaj pa je vstajalo zimsko jutro V gostilniško sobo, zakajeno z dimom In prepojeno z vinskim duhom, se je polagoma usipala svetloba Juriju je šumelo v glavi Z drhtečimi prsti je segal v denarnico, polagal na mizo denar in se kakor omotičen naslanjal na palico. Nič bolje se ni godilo Vinku in njegovi rejeni listnici.
     »Se ne mislite iti spat?« Je vprašala skozi vrata Mačkova žena »Dan je za delo, zvečer lahko spet igrate.«
     Mačku je bilo prav »Saj res,« je rekel in odložil palico, »za to noč je bilo dovolj. Ce hočete, bomo zvečer nadaljevali.« Vzdramil je tudi Maksa in Grašiča: »He, vidva, dovolj dolgo sta spala. Jutro je. Vstanite. Najedla in napila sta se zdaj smeta ostati pri meni Bosta pomagala lomiti led na ribniku,« Maks v spanju Mačka ni mogel razumeti, Grašič pa se je stresel, ko se Je zavedel, da bo moral oditi iz tople sobe Karkoli je ponoči zastonj pojedel in spil, je moral Mačku odslužiti na njegovem gruntu, čeprav so igralci poravnali račune
     Vinko in Jurij sta se na mrazu kmalu streznila. Delavci na ribniku so ju takoj spoznali in uganili, kje sta prebila noč. Eden izmed njih je pljunil po ledu, ki so ga lomili za Mačkovo hladilnico mesa in opozoril svojega soseda: »Naca, glej jih, hudiče. Mi spimo ponoči, da bi se odpočili, tale dva na zapravljata delavčev zaslužek. Enkrat se bo tudi to končalo in takrat jima vsi svetniki ne bodo znali pomagati.
                                                                                                                                                                                                                                  (Dalje sledi)