Posamezna Storilk« Dim 1'—. Poštnina plačana r gotovini. ŠTEV. 15. V LJUBLJANI, 21. januarja 1926. LETO IH. NARODNI DNEVNIH Ishaja vsak dan opoldne, izveemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Heodvisen oolitiren list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenimi vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. «pW**«3 ..Katolicizem in politika. Dr. Hohnjec, ki uživa najboljšo reputacijo kot poslanec, je objavil v >Slovencu« uvodnik »Katolicizem in politika«. V tem uvodniku povdarja dr. Hohnjec, da more katolik biti samo za katoliško politiko, ker so krščanski veleumi, zlasti pa okrožnice papežev že določili stališče katolika glede vseh važnejših vprašanj notranje in zunanje politike. Zato morajo vsi katoliki skupaj in se tudi ne smejo ustrašiti pred strašilnim napisom: klerikalizem. Tozadevno citira dr. Hohnjec govor papeža Pija X., ki je dejal dne 27. maja 1914 sledeče: »Ce najdete takšne, ki se hvalijo s svojo vero in s svojo vdanostjo papežu ter hočejo biti katoličani, toda smatrajo za največjo sramoto, ako se jih imenuje klerikalce, povejte jim svečano: vdani sinovi papeža so tisti, ki poslušajo njegovo besedo ter se mu v vsem pokoravajo, ne pa oni, ki izmišljajo sredstva, da bi njegova navodila prevarili « Uvodnik dr. Hohnjeca moramo smatrati kot izraz mišljenja vodilne duhovščine pri SLS. Zato ga jemljemo na znanje in bomo politiko SLS presojali tudi po tem uvodniku. Priznavamo, da so izvajanja dr. Hohnjeca dosledna in sicer ravno tako, kakor je bil dosleden župan v Daytonu, ki ja hotel tudi Darwinovo teorijo ob-.oditi na podlagi starega testamenta. Kar pravi papež, to je za vsakega katolika obvezno in ravno tako je obvezno vse, kar pravi od papeža imenovani duhovnik. Ta je edino poklicani voditelj katolika, ne samo v verskih, temveč tudi v političnih stvareh in zato slab katolik tisti, ki se sramuje besede klerikalec! Kler vodi katoliško stranko in katolik se mora s tem dejstvom sporazumeti. Nimamo nič proti temu, če so katoliki s takšnim stališčem tudi zadovoljni. Vsakdo ima pravico, da osvoji tudi najbolj napačno stališče in če se kdo odreče svoje politične samostojnosti, je to njegova stvar. Druga stvar pa je, če stranka, zlasti še, če katoliška stranka govori enkrat tako, drugič pa drugače. Druga stvar je, kadar kliče ob volitvah dr. Korošec vse Slovence na okup in če pri drugi priliki dr. Hohnjec pozna le katolike. Vso pravico ima SLS, da se deklarira kot najbolj verna papeževa stranka in da tudi kot taka deluje, toda naj ne slepomiši, da je predstavnica Slovencev. Stranka, ki po svojem programu pozna samo Slovence, ki so katoliki, taka stranka ne more biti predslaviteljica Slovencev. Ali eno, ali drugo, toda oboje je nemogoče. Ravno tako pa ne more reči SLS, če je mnenja dr. Hohnječevega, da je že v papeževih okrožnicah določeno stališče katolika v vseh važnejših vprašanjih notranje in zunanje politike, da je svobodoljubna stranka. Smo tega heretičnega mnenja, da ni nihče na svetu v političnih stvareh nezmotljiv in tudi papež ne. Zlasti pa ne glede slovenskih zadev, ki jih papež gotovo silno malo pozna. Zato je diskusija v politiki neizogibna, SLS pa je aprioristična stranka in zato ne svobodoljubna. Dosledno izvajanjem dr. Hohnjeca bi pravzaprav bilo, da katolik sploh ne misli o političnih vprašanjih ter da samo čaka, kaj bo ukazal papež. Če so katoliki res tega mnenja, potem stranke sploh ne rabijo, ker bi pri tej absolutni pokornosti postala cerkev identična s stranko. Nazori dr. Hohnjeca morajo neizogibno privesti k verskim bojem. Mi te ocL klanjamo in če mislimo na grozodejstva, 'Proračun vojregaSninistrstva znaša 2,412 milijonov. Beograd, 21. januarja. Včeraj dopoldne je imela večina iinančnega odbora konferenco, dočim se je' plenum sestal popoldne ob 5. in vzel v pretres budžet ministra za vojsko in mornarico. Senzacijo so izzvali s svojim nastopanjem go-varniki opozicije, ki so s poudarkom izjavljali, da se stanje v vojski zboljšuje in da se nezadovoljstva manjšajo, zaradi česar so oni zagovarjali potrebe ministrstva vojske in mornarice. Vojni minister general Trifunovič je podal ta-le ekspoze: Prvi načrt budžeta ministrstva za vojno in mornarico je znašal mnogo več ko ta načrt. Uvažujcč vse prilike in okolnosti, sem izdelal s sodelovanjem svojih referentov prvoten predlog budžeta v znesku 3 milijard 800 milijonov. Moj prednik je pred dvema letoma pri izdelavi budžeta dobil številko štirih milijard, kar znači, da stvarne potrebe vojske variirajo med 3.800,000.000 Din in 4.000,000.000 Din. V vseh vojnih budže-tih od osvobojenja sem ni bilo za potrebe vojske vneseno toliko, kolikor so to stvarne potrebe zahtevale. Zato je ta primanjkljaj obremenjal dva naslednja proračuna. Prvoten predlog budžeta 3 milijard 800 milijonov dinarjev je pregledan in reduciran večkrat. Upoštevajoč ekonomskofinančno stanje naše države, sem prvoten predlog znižal na 2 milijardi 445 milijonov dinarjev, t. j. za 40%. V tem budžetu ni predvideno vse ono, kar je_ potrebno za vzdrževanje vojske in tudi ne ono, kar je potrebno za njeno ustvarjanje. Zato je številka izdatkov tolika. Ako bi se ta vsota izločila iz budžeta in ako bi se vsota, določena za mornarico, izločila v poseben budžet, kakor je to pri mnogih drugih državah, potem bi stvarni izdatki vojnega budžeta znašali eno sedmino vsega proračuna. Ako se naš sedanji proračun primerja z vojnimi proračuni male Srbije, potem se vidi, da je bil budžet male Srbije sorazmerno večji. Istotako bomo uvideli, ako vzporedimo naš budžet z vojnimi bu-džeti naših sosedov, da znašajo njih vojni proračuni eno petino in nekateri eno četrtino celega budžeta dotične države. Pri i tej priliki moram izjaviti: popustil sem s težkim srcem edino v nadi, da se bodo prilike zboljšale in da se bo ta primanjkljaj takrat nadomestil. Radikal Stepanovič naglaša važnost naše vojne obrambe in predlaga, da se napravijo prihranki samo v partijah nabav prehrane za vojaštvo in živino ter obleke glede na nižje tržne cene od onih, ki so bile za časa izdelave tega budžeta. Skupno je predlagano na prihrankih 30 milijonov dinarjev. Dr. Kulovec je izjavil, da že leto dni ni dobil nobene pritožbe iz vojaških vrst, kar znači, da postajajo razmere v vojski pril i eno urejene. Predsednik finančnega odbora Radonjič izjavlja, da znašajo dosedanji pri" hranki, ki so bili dosdženi pri poedinih ministrstvih v finančnem odboru, in siki so jih ti boji rodili, z vso odločnostjo. In mnenja smo, da jih odklanja vsakdo, ki nosi v srcu Jezusovo znamenje ljubezni do bližnjega. Dr. Hohnjec je s svojim uvodnikom odstranil vse olepšave s SLS. Klerikalizem je po njegovem uvodniku razkrit. Dobro je to, ker je sedaj položaj jasen. Želimo samo, da bo SLS ostala odkritosrčna in že enkrat nehala paradirati z raznimi figovimi peresi ter odkrito priznala, da je papeževa stranka, da je klerikalna stranka. cer: ministrstvo socialne politike, reduciranih 276 oseb, prihranjenih 8,916.859 dinarjev, ministrstvo za zgradbe, reduciranih 203, prihranjenih 5,574.236 Din, ministrstvo notr. del, reduciranih 661, ranih 661, prihranjenih 13,896.218 Din, ministrstvo pošte in telegrafa, reduciranih 382, prihranjenih 50,714.907 Din, ministrstvo notr. del, reduciranih 561, prihranjenih 33,200.025 Din, ministrstvo za poljedelstvo in vode, reduciranih 0, prihranjenih 4,190.000 Din, ministrstvo za agrarno reformo, nobenih redukcij, prihranka 1 milijon, finančno ministrstvo, reduciranih 2077 oseb, prihranka 252,361.501 Din, ministrstvo za šume m rudnike, reduciranih 167 oseb, prihranka 49,105.156 Din, ministrstvo za pravosodje, reduciranih 91 oseb, prihranka 3,342.568 Din, ministrstvo zunanjih zadev, reduciranih 52 oseb, prihranka 8,852.499 Din, ministrstvo vojske nobenih redukcij, prihranka 30 milijonov dinarjev. Vsega skupaj se je reduciralo 4570 oseb, prihranilo pa 461,253.169 Din. V razpravi o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico je prvi govoril ženili; Tadnik Vujič, ki je naglašal, da smo vsi za ohranitev miru, ki nam je po vojni neobhodno potreben; vendar mir ni odvisen samo od nas, temveč tudi od drugih držav. Zato je potupbna krepka in dobr.o opremljena vojska. Poslanec Slavko Šečerov obžaluje, da vojni minister ni podal izčrpnega eks-pozoja. Zahteva, da se vojni krediti glede na stanje narodnega gospodarstva utemelje. Vcjnili kreditov nared ne sme preveč občutiti. Osebni izdatki vojnega ministrstva so visoki. Na vsakih 14 vojakov pride po en višji ali nižji častnik in na vsakih 7 vojakov pride po en starešina, bodisi kaplar ali podčastnik ali častnik. Tako stanje je veliko celo za mobilno stanje. Vojne nabavke so dražje kakor so cene na tržiščih. Tako zahteva vojni minister za prehrano vojske 130 milijonov več, kakor ta hrana na trgu stane. Razlog za to je med drugim ta, ker finančni minister ne daje vojnemu ministru zadostnih dotacij. Izredne vojne dobave ,od 400 milijonov Din je treba izvrševati pod kontrolo, kakor se je to godilo preje v Srbiji. Potrebe mornarice niso zadostno predvidene, prav tako tudi ne potrebe letalstva. Nasprotno pa vojni minister kupuje v Novem Sadu cd neke prepadle banke poslopje za 13 milijonov Din. Kredit za viseče dolgove je treba črtati. Dr. Kulovec pravi v svojem govoru, da se je prehrana v vojski zboljšala in prav tako tudi postopanje z vojaki. Proračun vojnega ministrstva je previsok. Vpliv Zveze narodov je že tolik, da niso več potrebne tako velike armade. Zahteva, da se čimprej predloži zakon o formaciji vojske. Govori o zapostavljanju slovenskih častnikov in ugotavlja, da ni ne enega aktivnega generala Hrvata ali Slovenca. Zahteva od ministra, da naj-energičnejše nadaljuje delo za depolitizacijo vdjske. Minister vojske Trifunovič na koncu odgovarja posameznim'govornikom. Nato preide odbor na glasovanje, pri katerem je bil proračun vojnega ministrstva v načelu in v podrobnostih sprejet z 19 proti 5 glasovom. Opozicionalci so glasovali proti ne zaradi tega, ker ne bi zaupali v našo vojsko, ampak, ker ne zaupajo sedanji vladi. Seja se je zaključila ob 9 ter je naslednja napovedana za danes ob 10. dopoldne z dnevnim redom: razprava o proračunu vrhovne državne uprave. Pašič se vrne. Beograd, 21. jan. Včerajšnji beograjski listi prinašajo iz Zagreba informacije o novem bloku strank, ki bi ga naj tvorili radikali, radičevd, demokrati in muslimani. Ta vest je vzbudila v beograjskih krogih precejšnjo pozornost. Z njo se bavijo včerajšnji popoldanski listi. Značilne so vesti, ki se potrjujejo v službenih krogih, da je prijavljen prihod ministrskega predsednika Pašiča iz Monte Carla. Pričakuje se, da bo Pašič prispel v Beograd 28. t m. Smatrajo, da bo politično življenje oživelo s pričetkom prihodnjega meseca, t. j. po otvoritvi narodne skupščine. POLOŽAJ MAKSIMOVIČA OMAJAN. Beograd, 21. jan. Zaradi napada Radičevega »Doma« na . ministra notranjih del Božo Maksimoviča se v političnih krogih govori, da je položaj ministra notranjih del omajan in ni izključeno, da bo o priliki rekonstrukcije vlade to ministrstvo poverjeno drugemu parlamentarcu. KONFERENCA MINISTROV. Beograd, 21. jan. Včeraj popoldne je bi lh v predsedništvu vlade konferenca ministrov, ki je bila sklicana na poseben predlog ministra za promet, da bi se rešilo vprašanje brodarskega sindikata. Toda na seji, ki so se je udeležili ministri Marko Gjuričič, dr. Šuperina, Pavle Radič, dr. Nikič, Krsta in Slavko Miletič in Miša Trifunovič, se o teh stvareh ni razpravljalo, temveč so bili odobreni manjši krediti za ministrstvo prometa in krediti za gradnjo ozkotirne proge Beograd—Obrenovac. Po tej konferenci je odpotoval minister za agrarno reformo Pavle Radič v Zagreb, a za danes dopoldne se pričakuje povratek Štefana Radiča v Beograd. URADI ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV BODO URADNO PREGLEDANI. Beograd, 21. jan. Ker so se v zadnjem času pojavile mnoge zlorabe v več uradih za zavarovanje delavcev in ndso niO široke ljudske plasti niti ministrstvo za socialno politiko zadovoljne z delovanjem teh uradov, je včeraj minister socialne politike sporazumno z glavno kontrolo določil komisarje, ki bodo pre>-gledavali vse okrožne urade za zavarovanje delavcev in bolniške blagajne delavcev in po potrebi zapečatili blagajne tam, kjer bi se ugotovile zlorabe. GOSPOD PANGALOS BI HOTEL BITI TEPEN. Pariz, 21. jan. Iz Aten javljajo, da je grški diktator Pangalos pripravljen »-vesti velike bojevite načrte. Na Balkanu bi imela v najkrajšem času izbruhniti vojna. V Atenah že resno govore, da je Pangalos sklenil pogodbo z zastopniki angleške vlade za skupno angleško-grško akcijo na Balkanu. NAPET NOTRANJEPOLITIČEN POLOŽAJ V RUMUNIJI. London, 21. jan. »Morning Post« javlja, da je položaj v Rumuniji še vedno pokrit s tajinstveno kopreno. Veliko vprašanje je, ali bo Bratianova #vlada mogla umiriti nezadovoljstvo v narodu, ki je nastalo zaradi Karlove abdikacija To stanje bo postalo tembolj resno, če tudi vojska ne bo zadovoljna z odstopom prestolonaslednika. 22 generalov je že predložilo kralju prošnjo za odpust t* službe. . Koroško vprašanje — pred rešitvijo. Na Dunaju, 18. jan. 1926. Zadnje mesece je bilo veliko pisanja in govora o koroških Slovencih. Koroški deželni zbor je izvolil v seji 10. nov. p. 1. dve komisiji (Šolsko in za pritožbe — Schul- und Beschvverdekommision), ki naj preiščeta in ugotovita zahteve in potrebe koroških Slovencev.- Ix mojega obširnega poročila pred malo tedni pa »o čitatelji »N. D.< videli, kako so v Nationalratu govorili o naših Korošcih. Ponatisnil sem doslovno izjavo celo kor. na-cijonalca dr. Angererja, ki je dejal: da pri-saarajo Slovencem popolno enakopravnost t Nemci. Pravi Iz serije mojih Člankov v »N. D.« pa naj izluščim naslednje temeljne točke: 1. Koroško vprašanje za nas ni edino, ne na-važnejše. 2. To vprašanje se ne bo reševalo s silo. Predno premišljujemo o daljni bodočnosti kor. Slovencev, delajmo na to, da se narod ohrani, da kulturno napreduje in se gospodarsko okrepi. To je prvo in najnujnejše. 3. V dosego takega cilja imamo sami v ro- aa ^ ,,enlce uc lllulc „IM. _ kah najboljši adut: reciprociteto z Nemci v Slovenci ne bodo vzdrževali dnevnika, ako Jugoslaviji. Česar si ti žele, si žele tudi • ai rr.i cimi nP mftrftifl. Slovenci in xa.to naj imajo eni in drugi. manšinsko vprašanje kor. Slovencev m mu kličejo: »Dajte slovenski manjšini na Koroškem v smislu ženevskih resolucij neomejeno možnost narodnokulturne samoodločbe in samouprave, dovolite ji šolsko in kulturno avtonomijo.« . . Zaključujejo s toplim pozivom, naj dajo s tako zakonito rešitvijo lep vzgled vsem evropskim državam. »Tagesposta« pozdravlja ta korak Nemce' in dostavlja: 70 tisoč Nemcev v Sloveniji nima danes nobene (!) samostojne (!) nemške Sole, nobenega lastopnika v parlamentu (.), nobenega dnevnika (!!). ... Na ta končni vzklik »Tagesposte« je treba posebe odgovoriti, pa tako, da pride pred oči vseh Nemcev, poleg tega pa, kaj imajo koroški Slovenci. — Ako Nemci v Sloveniji nimajo zastopnika v parlamentu, treba jim povedali, da je od Nemcev samih odvisno, Volitve s krogljicami 90 tako svobodne, kakor nikjer drugod, a posebnega volilnega reda za Nemce same ne more biti. — Tudi jim 4 Rešitev prepustimo mešani komisiji oboh man Sin. Nemški poslanec v skupščini dr. Graeser Je sam nekaj podobnega predlagal v »Tagosposti«. 6. Lojalno izvrševanje te pogodbe na Koroškem je treba od naše strani nadzorovati. 0. Na tak način bomo imeli proste roke, zavarovan hrbet in oelo vplivnih pomočnikov pri reševanju veliko važnejših manjšin jakih vprašanj. . Od slovenske «trani je bila s takimi članki dovolj pokazana dobra volja in tudi pot, po kateri pridemo do polnega uspeha. Z veseljem konetatujemo, da so taki naši glasovi prodrli celo do Berlina. Naši Nemci pa so prvi zgrabili ugodno priliko in nastopili prav resno in n* pravem mestu. Odbor polit, in gospod, društva Nemcev v Sloveniji je le f novembru pisal kor. dež. glavarju Schumjrju In izjavil veselje, da sta bili v deš. zboru imenovani gori omenjeni komisiji. Obenem so ga opozorili na soglasne sklepe zastopnikov Nemcev v Jugoslaviji in Slovencev na Koroškem (dr. Petek!), ki prosijo: naj se reši slov. manjšinsko vprašanje v smisla ienerakih resolucij, v smislu narodne tolerance, narodnokulturne samoodločbe in samoapravel V »Tagesposti« pa so te dni priobčili še javen apel na koroški deželni zbor, naj po lepem vzgledu Letake potom zakona rešijo si ga sami ne morejo, Drugače pa je treba resno vpošteva-ti predloge in korake Nemcev. Ne odgovarjati z nezaupanjem ali celo z animoznostjo, marveč z dobrohotnim zaupanjem, dokler 9e ne dokaže hinavščina! Dr. Morocutti je trezen mož, ki se z najboljšo voljo že vsa leta po prevratu bavi z rešitvijo manjšinjskega vprašanja. Koliko je že pisaril na vse strani, tudi meni }e obširno pisal in nastopal je na mnogih zborovanjih z zgovornostjo moža, ki tudi misli in čuti, kakor govori ali piše. Zato je od naše strani le toplo pozdravitj spomenico Nemcev v Sloveniji^ na deželni zbor koroški — in pospešiti je, da se čim prej sestavi nekaka mešana komisija obeh manjšin. Dr. Morocutti, dr. Graeser in dr. K raft za Nemce v Sloveniji bi bili zastopniki ki jim smemo v polni meri zaupati! — Dr. Petek in še par drugih za Korošce. Ti možje naj pripravijo enako načrt zakona za obe državi! Hitro na delo! Da se bo vse tudi vršilo po zakonu, bodo naši Korošci sami nadzorovali. Ali v zakonu jim mora biti tudi zagotovljena pravica, da bodo smeli prepise svojih pritožb pošiljati tudi našemu poslaništvu potom konzulata v Celovcu. Pri poslaništvu na Dunaju bodi poseben komisar za nadzorovanje naših manj- s'n! - • , , Naj te moje vrste ne ostanejo le glas vpijočega v pušča vil Merodajni krogi: Pozor! Na delo! A. G. Številke. Pod tem naslovom priobčuje v »Kmetskem listu c poslanec Pucelj zanimive podatke o števila našega uradništva in o uradniški redukciji, kakor jo bila sklenjena v finančnem odboru. Vseh državnih nameščencev je bilo v Jugoslaviji 155.753, ln sicer: 1. kategorije 24.383 2. kategorije 31.966 3. kategorije 14.561 zvaničnikov 53.932 slug 16.427 dnevničarjev 8.888 in honor. nastavljencev 5.596 Poleg tega je bilo 559 orožniških oficirjev s tremi generali ter 20.000 orožnikov. Santo za civilne uradnike plačuje država mesečno 271 milijonov dinarjev. Poleg tega mora država plačevati tudi 26.442 upokojencev In 18.242 rodbinskih, članov (vdov in sirot). Skupni izdatki za vse to civilno osobje znašajo letno 3.712 milijonov dinarjev ali skoraj eno tretjino vseh državnih izdatkov. V posameznih ministrstvih so se izvršilo dosedaj sledeče redukcije: 1. V ministrstvu za socialno politiko 276 oseb, efekt prihranjene vsote 8,916.859 dinarjev. 2. Ministrstvo za javna dela: 203 osebe, prihranjeno 5,574.236 Din. 8. Ministrstvo za narodno zdravje: oseb, prihranek 18,896.218 Dim. 4. Ministrstvo za pošto in braojav: oseb, prihranek 50,714.107 Din. 5. Ministrstvo za poljedelstvo: noben uradnik reduciran, pri materialnih izdatkih pa dosežen prihranek 3,640.000 dinarjev. O ostalih ministrstvih še ne navaja posl. Pucelj podatkov, ker še do tedajniso bili njih proračuni od finančnega odbora pregledani. 661 382 K*ko se vrše volitve v Delavsko zbornico! In nato poroča »Slovenec« še celo kolono »Delavska politika« »e zgraža, ker smo nastopili proti nekorektnostim, ki se dogajajo pri volitvah v Delavsko zbornico. Par doka-cov, kako je bil naš nastop potreben. »Jutro« od 20. t. m. piše med drugim: »Klerikalci in »ocialkomunlsti pri teh volitvah uganjajo najhujša nasilja. In to brez vsake kazni. Socialpatrioti so izdelali volilni red tako, da v njem za razna nasilja ni predvidenih nobenih kazni. So že vedeli zakaj. Posebno ljubezen do delavstva pa kažejo klerikalni podjetniki. Znani so nam slučaji, ko so ti krščanski možje zagrozili delavcem, s takojšnjim odpustom, ako ne glasujejo, kakor oni žele... V obratih, kjer imajo socialisti večino, pa je teror tako hud, da naši delavci kar trepetajo ... Uvajali bomo posledice. Milo u drago!« Torej bodo tudi samostojni demokrati terorizirali. »Slovenec« istega dne pa objavlja pod naslovom »Protest proti volivnemu terorju m goljufijam« pismo posl. Kremžarja ministru ca socialno politiko. V tem protestu se pravi, da se pri sedanjih volitvah v Del. zbornico vrše nečuvene sleparije in nasilja. Socialisti, ki imajo ves aparat v svojih rokah, izrabljajo svojo moč na nezaslišan način itd. = »Bernotov kompromis«. Iz stvarnih razlogov, ki smo jih odkrito povedali svojim bralcem, smo svetovali delavcem, da glasujejo pri volitvah v delavsko zbornico za radi-čevsko ali Bernotovo listo. Demagoška »De- sli. S skrajno požrtvovalnostjo je igral v stari čitalnici in 9tarem stanovskem gledališču, nato zopet na novem odru v čitalnici, pa v novem deželnem gledališču od L 1892 do leta 1914, nato na lastnem odru v Mestnem domu dolgo o samih nasiljih m sicer z navedbo imen, d amore oblast otročje lahko nastopita »Delavska politika« ve enako poročati o nasiljih. Piše namreč: _ »Klerikalci so doigrali. Hočejo se rešiti sleparijami in s terorjem svojih podjetnikov in knplanov.« Nato se navaja par imen. Vsi ljubljanski dnevniki torej pišejo o 9le-i parijah in o terorju. In dostaviti moramo, da ; ni nobenega vzroka misliti, da v tem pogle-i du listi lažejo. Ko je bil volilni red narejen, i že tedaj se je mislilo na to, kako da bo mo-i goče s tem volilnim redom slepariti, ker da | so delavci še taiko neumni, da ne znajo sami j presoditi, komu naj dajo svoje glasove. Tak j predpotopen nazor se je porodil v socialistični glavil Volilne sleparije se torej resnično gode in j mislimo, da je oblast dolžna, da naredi temu : škandalu konec! Delavce volilce pa opozarjamo, da ne dajo ; niti enega glasu strankam, ki hočejo z volilnimi sleparijami priti do moči v delavski zbornici. Kdor pošteno misli, ne sega po sleparijah in to si naj delavci zapomnijo. . tiaiv/ iia lasiucui wiu v inciNlICU] OOUIU lavska politika« pa hoče iz tega skonstruirati | ter od L 1918 do danes v obnovljenem Na- •sporazum g. Bernota z meščanskim listom. —J W ”— Ne pade nam na misel, da bi na to nečednost »Delavske politike« reagirali s poseb-him komentarjem. Naša javnost ni tako propada, da ne bi nečednost tega volilnega manevra sama spoznala, Le to rečemo: Za silno neumne mora imeti »Delavska politika« svoje bralce, kadar jim govori o kompromisu tedaj, kadar mi poleg Bernotove priporočamo še drugo listo. Na tak kompromis si lahko vzame »Delavska politika« patent! = Morala »Delavske politike«. Za Kristanov »Zenski liste so bili dostavljeni naslovi na nedopusten način. »Delavska politika« pa misli, da je njena dolžnost, da tako postopanje brani. = Ignorantstvo. Med telefoničnimi vestmi smo priobčili, da se je Radičevega shoda v Subotici udeležilo 25.000 ljudi. Kdor pozna ustroj novinarske službe, ta ve, da ne more novinar prejeto telefonično vest popolnoma kontrolirati glede njene resničnosti, temveč jo priobči, kakor jo dobi. Demagoška »Delavska politika« tega seveda noče vedeti. — Čast ji! = Notico »Načelni Narodni Dnevnik« si naj »Delavska politika« vtakne za zrcalo, da se bo še bolje videla vsa nekulturnost, ki se šopiri v njej. To naj zadostuje! = Pogodil jo je. Sinočnji »Narod« piše o »Delavski zbornici« in pravi: »Bodoča Delavska zbornica v Ljubljani dokaži, da hoče prednjačiti z razsodnostjo, s smislom za realnost, s pametnimi socialnimi predlogi in da ji bodo ljubši faktični uspehi kakor pa visokodoneče krščanskosocialistične in druge zmedene demagogije.« Med druge /zmedene demagogije« spadajo v prvi vrsti socialne teorije SDS. Tako pravijo ljudje, ne mi. = Katoličani skupaj! Iz včerajšnjega »Slovenca«: »Zato vsi katoličani skupaj! Za "as je prostor samo v tisti stranki, koja ima v svojem programu neokrnjena krščanska načela in koja tudi po svojem delovanju daje jamstvo, da krščanstvo ne bo ostalo prazni beseda, s katero se krijejo drugi interesi.« To se pravi z drugimi besedami: Noben katolik ne sme biti pristaš SLS, kajti v tej stranki so jako pogosto mnogo važnejši drugi interesi kakor krščanski. =: Občinske volitve v f:rni gori. V občini Lješko-poljski so bile občinske volitve. Ker federalisti sploh niso postavili svoje liste, se je vršila borba samo med radikaili in demokrati ter so zmagali z veliko večino Da-vidovičevi demokrati. = Muslimani vstopajo ▼ radikalno stranko. V sarajevski »Večernji pošti« je objavljena izjava 50 muslimanov iz Jajca. V tej izjavi izjavljajo ti muslimani, da izstopajo iz JMO v radikalno stranko, ker da 90 se uverili, da je samo politika radikalne stranke pravilna. = Nova nemška vlada. Na intervencijo Hindenburga je bil končno vendar dosežen sporazum med strankami sredine in nova vlada je sestavljena. Demokrati so pustili pasti dr. Kocha in nato je bil sporazum gladko dosežen. Nova vlada je sestavljena sledeče: državni kancelar dr. Luther (nemška ljudska stranka), zunanje zadeve Stresemann (nem. 1,5. str.), notranje zadeve dr. Kiilz (demokrat), finance dr. Reinhold (dem.\ vojna dr. Ges-sler (dem.), narodno gospodarstvo dr. Cru-tius (n. lj. str.), železnice dr. Krohne (n. lj. str.), javna dela dr. Brauns (centrom) in ju-stica dr. Marx (centrum). Centrum dobi 5e ministrstvo za zasedeno ozemlje in ga je začasno prevzel dr. Manc. Ministrstvo prehrane še ni zasedeno. = Švicarska in Rusija. Švicarski Zvezni svet je razpravljal o zahtevi Rusije, da se ji mora dati vsled umora Vorovskega zadoščenje, ker se drugače ne udeleži nobene mednarodne konference, ki se visi v Švici, zlasti pa ne važne razorožitvene, Zvezni svet je rusko zahtevo odklonil, ker nima Rusija nobene pravice do zadoščenja. Pač pa bi Švica smela zahtevah zadoščenje vsled opustošenja švicarskega poslaništva v Petrogradu in konfiskacije premoženja švicarskih državljanov v Rusiji. = Izpremenibe v sovjetski birokraciji. — S sklepom predsedstva osrednjega izvrševal-nega odbora SSSR je bil Kamenjev odstavljen kot predsednik odbora za delo in obrambo ter kot predsednik sveta narodnih komisarjev. Obenem je bil Kamenjev imenovan za narodnega komisarja trgovine. Za namestnika predsednika sveta narodnih komisarjev sta bila imenovana narodni komisar za promet Rudsutah in narodni komisar za kontrolo Kubišev. Oba ostaneta na svojem mestu. Urad za delo in obrambo je prevzel Rikov, toda le začasno. Splošno se sodi, da dobi to mesto Trockij, ko prestane sovjetski purga-torij. rodnem slovenskem gledališču. ^Dokler ni prevzel vodstva našega' gledališča 1. 1918 novi Gledališki konsorcij, je vladala neprestana kriza in mizerija; gledališče se je borilo za gol obstanek, in umetooet v njem je bila sirotica. Ž njo vred pa so bili sirote vsi naši ignalci. Marsikdo je obupal, se .posvetil varnejšemu poklicu ali je odšel v tujino za boljšim kruhom. G. Danilo pa je ostal zvest slovenski Taliji in dočakal dobo, ko se ro tudi naše gledališče podržavilo ter postalo Narodno slovensko gledališče. V brezprimernem požrtvovanju samega sebe mladostnemu idealu, v vzgledno zvesti veri v jasnejšo bodočnost slovenskega naroda, njegovega gledališča in slovenske dram-j ‘‘ke umetnosti je doživel g. Danilo petdeset-Mnico svojega udanega, uspehov in odrskih triumfov bogatega delovanja. Dramajtieno druftvo v Ljubljani je zato pre-V • ? P^r«dUev jubilejske proslave svojega n&jstarejgega in najzvestejšega sodelavca g. Antona Cerarja-Danila, režiserja in staroste T7e“8*?ih gledaliških članov ljubljanskih od 1. 1867 doslej. Pokroviteljstvo nad to jubilejno proslavo pa je prevzela najuglednejša slovenska gospa, Franja dr. Tavčarjeva na čelu ljubljanskega ienstva. 'Proslava Danilove igralske 501etudce se bo vršila okoli 20. svečana t. 1. v Ljubljanskem opernemf gledališču. Na to proslavo se usoja podpisani odbor opozoriti vse Slovence in Slovenke s prošnjo, naj se spomnijo jubilarja na časten način. Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani, dne 8. januarja 1926. Predsednik: Al. Lilleg Podpredsednik: Avgust Praprotnik. Tajnik: Fran Govekar. Blagajnik: Dr. Gjuro Adlešič. Odborniki: Fran S. Finžgar, dr. Ivan Grafenauer, Pavel Golia, dr Albert Kramer, dr. Fran Novak, Janko Bleiweis-Trsteniški, dr. Ivan Bobida. Politične vesti. _ k položaja. Ii Beograda se poroča, da se v zadnjem času mnocro govori o novi kombinaciji, ki naj bi nastopila mesto sedanje. Po tej kombinaciji naj bi se sedanja koalicija razširila tudi na Davidovičevce in muslimane. To pa naj bi se zgodilo na ta način, da se osnuje nova stranka, narodna stranka, v katero bi vstopili radikali, radičevci, demokrati in muslimani. Možnost te kombinaoije utemeljujejo s kronanjem. Verjetnost te kombinacije ni ravno velika. —Cievarič piš« o Rsdič«. V svoiem organu piše znani beograjski publicist Krsta Cicva-tU sledeče: »Radič misli samo na nove volitve. To se jasno vidi iz vsakega govora se- 1 iškega voditelja. Svoje dni se je omejil na agitacijo na Hrvaškem, sedaj pa je razvil svojo agitacijo tudi v drugih pokrajinah. Radič računa na absolutno večino na Hrvaškem, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, dalje tudi v Vojvodini in ne na sadnje tudi v Makedoniji, kjer misli postaviti svoje kandidatne liste. V tem slučaju bi vodil najmočnejšo stranko in bi sl prilastil vajeti državne oblasti. Ce bi bil odkritosrčen pristaš unitaristične ideje, potem na stvari ne bi bilo nič slabega... Toda seljački voditelj se ni izpre-menil in danes nadaljuje staro politiko z novimi sredstvi. V njegovo »spokorjenje« ni mogoče verovati.« Prosveta. PROSLAVA ANT.0N CERAR-DANILOVE PETDESETLETNICE DELOVANJA PRI SLOVENSKEM GLEDALIŠČU. Petdeset let poteče kmalu, odkar je gospod Anton Cerar-Danilo vstopil z mladeniško navdušenostjo med pionirje slovenske dramatične umetnosti. Bilo je to leta 1877, v dobi temni in težki, ko je marsikdo obupaval nad bodočnostjo slovenskega naroda, ko je zvečine nemški deželni odbor kranjski zadal smrten udarec Dramatičnemu društvu in slovenski mladi Taliji v Ljubljani in ko so skoraj vsi prvi, idealno požrtvovalni igralci dile-tantje izgubili vero v svoje delo m naše gledališče. Takrat je stopil g. Danilo med poslednjo zvesto čertioo, najmJajši a najpogumnejši, 'najvztrajnejši med vsemi In od 1. 1877 doslej je g. Danilo vztrajal preko vseh kriz, katastrof in izprememb v usodi našega gledališča. , Boreč se često za lastni obstanek, se je boril z neomajno vero in ljubeznijo za napredek in procvit slovenske dramaUke umetno- VITEZSLAV NOVAK: VIHAR (BOUftE). Simfonična pesnitev »Vihar«, s katero je uprava Narodnega gledališča hvalevredno letos seznanila ljubljansko koncertno publiko spada v tretjo perijodo ustvarjanja velikega češkega skladatelja Vitezslava Novaka, v perijodo največjih njegovih del. Dočim j« v prvih Novakovih delih očitno mogoče spoznati vpliv njegovega učitelja Dvoraka, smisel za strnjeno logično obliko, ljubezen do narodne glasbe, moravske in slovaške, kažejo poznejša dela individualiteto, katera temelji v romantiki in impresijonizmu. Jasen je na skladatelja vpliv prirode, dalje pa erotično občutenje, razmerje do ženske. Vsebina »Viharja« je znana iz tiskanega vzporeda in številnih razlag, v glasbenem oziru sta ga v posebnem predavanju analizirala g. skladatelj Emil Adamič in dirigent g. Niko Štritof. Po svoji arhitektoniki in po svojih tehničnih težkočah, po bogastvu glasbenih misli, bizarni harmoniki in mojstrski motivični izpeljavi je »Vihar« še danes eno najmočnejših, najmogočnejših in dovršenej-ših slovanskih simfoničnih glasbenih del sploh. Na izvajajoče stavi ogromne zahteve, zlasti na orkester, predvsem seveda na dirigenta. In, da smo v Ljubljani doživeli izvajanje tega velikega glasbenega umotvora je gotovo v prvi vrsti zasluga g. Nika Štritofa, ki je lepo vrsto let z redko vnemo in veliko ljubeznijo študiral njegovo partituro, poglobil se vanjo in jo tudi interpretiral z znanjem izvrstnega, prevdarnega in rešitve najtežjih nalog zmožnega dirigenta. Operni orkester pomnožen z Orkestralnim društvom Glasbene Matice in nekaterimi člani muzike dravske divizijske oblasti je bil dobro zaseden razven v godalih ter je vse težkoče svojega enormnega parta zmagoval s Čudovito lahkoto in ga pripravil do prave veljave. Ker je bila razdalja med prvim in drugim izvajanjem precej velika, vmes pa samo ena skupna vaja, pri reprizi ni bilo vse t’ko točno >n uigrano kot prvič. Marsikaj pa je drugi? v orkestru boljše in 'izrazitejše zvenelo. — Zbor ima v »Viharju« postransko, pa vendar dokaj lepo in zlasti ob koncu dela hvaležno vlogo. Pevski zbor Glasbene Matjee je bil obakrat v svojem elementu, toda dnigK še boljši kot prvič. Koncu >Y.ih*rj^_Je ® svojim ubranim, mogočnim P**}®" Pomagal do veličastnega učinka. So*18*1 \ kmeto- va ee. Betetto in Banovec) so svoje partije odpeli jak« pohvalno, dasi Jebllvdrugič g. Retetto indisponiran. Tudi oba obrežna ro-oaria (člana pevskega zbora Glasbene Matice, sta drugič lepo uspela. Uspeh obeh koncertov je bil v moralnem oziru velik in težko bomo čakali, da zopet doživimo v L:ubljani izvajanje tako prelepega dela. Prvi koncert je bil popolnoma razprodan ln če \bi ga bili takoj ponovili, bi bil ponovno razprodan Ker pa je repriza padla na januar, mesec v katerem se Ljubljana klanja Terpsihori, je na drugem koncertu bilo mnogo praznih sedežev. Skoda, škoda. Upravi gledišča, vsem na koncertu sodelujočim in posebno dirigentu g. kapelniku Niku Štritofu pa mora biti naša javnost iz srca hvaležna za \elik glasbeni užitek, ki so ga ji pripravili z izvajanjem »Viharja«. Pismeno se jim je zahvalil tudi sam skladatelj Vltezslav Novak. Raisodba jury v razpisu nagrad za nove zborovske skladbe mesečne revije »Zbori« bo objavljena v prihodnjih dneh. Dnevne vesti. NASA UPRAVA. V beograjski »Politiki« čitamo: »Politika« je v svojih številkah z dne 15. in 16. t. m. objavila predlog zakona o centralni upravi. Rečeno je, da bo vlada razpravljala o tem zakonu takoj po .povratku Pašiča in da ga bo takoj dala izglasovati od skupščine. Zakon bo stopil takoj v veljavo, ko bo razglašen in ministrstvo za socialno politiko bo moralo najdalje v treh mesecih od tega dne likvidirati svoje posle in prestane obstojati. Vse to mora torej biti izvršeno do konca tega leta. V isti številki »Politike« pa je tiskan oglas ministrstva za socialno politiko, ki razpisuje dražbo za najem ene, dveh ali treh his za nameščenje svojih pisaren in sicer za dobo od 1. maja 1926 do 1. maja 1927, torej za ■čas, če je verjeti besedam in nameram vlade, ko to ministrstvo sploh ne bo več obstojalo. — Važno vprašanje. — 0 Pribičevičevem shodu na Taboru je objavilo »Jutro« silno obširno poročilo. Poročilo je sestavljeno jako spretno in se prav lepo bere, mnogo lepše, kakor pa ves govor g. Pribičeviča, tako da je večina Ljubljančanov poročilo brala s prav napeto pozornostjo, govora samega pa niso brali niti najbolj vneti pristaši SDS. Posebno jo zanimala ljudi ena točka v poročilu, namreč, da meri veledvorana na Taboru 800 kvadratnih metrov, na kateri je stalo po »Jutru« v nedelo dopoldne 7000 ljudi. Po pravilih stare Močnikove raiunice pride torej na en kvadratni meter 7000 : 800 = 8.7, to je 8 celih ljudi in od vsakega človeka še 7 de-setin.Na vsakem kvadratnem metru je stal torej en človek brez glave ali z drugimi be-oedami: Na vsakem kvadratnem metru je stal v nedeljo v sokolski dvorani na Taboru 1 samostojni demokrat. Frau Huber, rechnens nach, wanns konnen! — Lakota. Ljudje pravijo, da čuti človek lakoto, kadar ima prazen želodec. Človeški želodci 90 si pa precej podobni po svojem ustroiu ne glede na velikost. Znano je dalje tudi, da je največja skrb vseh, zlasti delovnih ljudi, da si svoje želodce vsaj enkrat na dan pošteno napolnijo. Razne delavske in socialne ustanove, kamor spada tudi delavska zbornica, pa imajo nalogo, da lačnim delovnim liudem pomagajo napolniti želodce na človeka dostojen način. Človek bi mislil po vaem tem, da se bodo za delavsko zbornico •zanimali v prvi vrsti lačni delavski želodci. Pa se ne! Za delavsko zbornico se zanimajo v prvi vrsti politiki. Svoje kandidate je postavila Jugoslov. strokovna zveza, ki stoji pod okriljem politične, v katoliškem duhu orientirane SLS. Ali poznajo zdravniki tudi katoliško lakoto? Zanimajo se za volitve tudi »napredni« ljudje Žerjavovega in Kristanovega kova: Ali poznajo zdravniki tudi »napredno« lakoto? Doslej menda še ne! Kdor imn prazen želodec, tega ne briga mnogo niti SLS niti SDS itd., ampak ga briga možnost zaslužka in prehrane. — Ukaz o premeščenju profesorjev. V ministrstvu prosvete je pripravljen nov ukaz o premeščenju gimnazijskih ravnateljev in profesorjev. Ukaz je poslan na dvor v podpis. — V ministrstvu prosvete je podpisan pravilnik o polaganju držnvnih strokovnih izpitov za uradnike v resoru tega minastr- Strossmayerjev dan se bo praznoval letos kot se poroča iz dobro poučenih beograjskih krogov, na slovesen način po vsej dr-■i:ivi. Zagrebške proslave se udeleži najbrže tudi kralj. — Dospelost taks Finančno ravnateljstvo v Mariboru razglaša: V koncem prošlega leta objavljeni opozoritvi zbornice za trgovino, obrt in industrijo glede dospelosti nekaterih periodičnih taks se pod točko 4. navaja, da je treba takso za otvorjene ali tekoče ra-pod okriljem politične, v katoliškem duhu samo denarnim zavodom, ki «o delniške družbe, da so pa druge delniške družbe proste. To naziranje je napačno, ker zakon^ zahteva predmetno takso od vseh delniških družb, tudi od industrijskih in trgovskih, iz-vzemši edinole zavarovalnice. V tem smislu je ravnokar izšla okrožnica goneralne direkcije posrednih poreza. — Protestni shod proti davčni obremenitvi Slovenije se vrši na Bledu v nedeljo dne 24. jaauarja 1926 ob 3- url popoldne v prostorih restavracije g. Al. Majcena (Sekova-nič) v Gradu. Na shodu bo poročal predsednik Zveze hiSnih posestnikov g. Ivan Frelih' o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki z Bleda in okolice, kakor tudi drugi davkoplačevalci. Ker se bo obenem tudi protesti-ralo proti previsokim davkom v Sloveniji ter se bo na željo razpravljalo o lokalnih gospodarskih zadevah, se pričakuje velike udeležbe. — Znižanje cene tobaku za nosjjanje. — Uprava državnih monopolov je znižala z novim letom ceno burmutu (tobaku za noslja-nje) od 100 na 60 Din za 1 kg. — Ta tobak zn nosljanje (Burmut) je sedaj v prodaji v paketih po 100 gramov za ceno 6 dinarjev, ali se bo isti pozneje pakoval po 50 gramov, oko se za to pokaže potreba. — Padanje mesnih cen v Zagrebu. Zadnja dva meseca je živinski trg v Zagrebu vedno bolj živahen. To velja v prvi vrsti za svinjino. Vsled večje množine blaga seveda padajo cene — vsak teden sigurno za 50 para pri kg. Tako 9o padle cene živim svinjam v kratkem času od 22-50 Din na 16.50 Din za kg. Vzrok za sedanji le-tni čas nenavadnemu pojavu je to, da stagnira izvoz, ker so naše domače cene še vedno višje kot pa cene na svetovnem trgu. — Obisk bolnic v Sloveniji. V bolnicah v Sloveniji je balo v času od 26. decembra 1925 do 2. januarja 1926 2818 bolnikov. Na splošno državno bolnico jih odpade 529, na bolnico za ženske bolezni v Ljubljani 79, na blaznico-hiralnico v Ljubljani 212, na umobolnico na Studencu pa 422. — Stavbeno gibanje v Zagrebu. Glasom uradne statistike je bilo tekom lanskega leta zgrajenih v Zagrebu 338 novih hiš, in sicer 2 štirinadstropni, 11 trinadstropnih, 14 dvonadstropnih ter 60 enonadstropnih. — Gimnazija v Knjaževcu. — Po odredbi ministrstva prosvete se sedmi in osmi razred gimnazije v Knjaževcu, ki sta bila nedavno radi prenralega števila frekventantov ukinjena, zopet otvorita. — Mostovi v Skoplju. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit 180.000 Din za popravo železnega mostu v Skoplju ter kredit 200.000 Din za popravo lesenega mostu preko Vardarja v Skoplju. — Državne zgradbe v Albaniji. Albansko poslaništvu javlja, da je bil sprejet v albanskem parlamentu zakon o zgradbi stanovanj z j albanske državne uradnike. Samo v Tirani se ima sezidati 200 hiš. Poslaništvo poživlja jugoslovenske stavbenike in stavbne, podjetja, da pošljejo tekom prihodnjih mesecev svoje zastopnike s ponudbami v Tirano. . — Nov fasistovski dekret zoper tirolske Nemce. Iz Rima poročajo: Izšel je nov dekret, glasom katerega se da potom opcije pridobljeno italijansko državljanstvo vsak čas preklicati, če 9e izkaže optant s svojim obnašanjem italijanskega državljanstva nevreden. — Demonstracija brezposelnih v Berlinu. Te dni so izdali brezposelni v Berlinu na več shodih skupno parolo, da prirede velik ma-nifestacijski obhod, ki s» ie imel končati pred mestno hišo, oziroma pred pisarno za preskrbo brezposelnih. Skupine 90 bile med obhodom od policije razgnane. — Za razlastitev nemških kneievskih posestev. Te dni so predložili zastopniki nemške lige za človeške pravice in drugih sličnih organizacij nemškemu notranjemu ministrstvu predlog za dovolitev referenduma glede popolne ekspropriacije knezov. Priključili so tozadeven zakonski načrt. Vloga je imela nad 9000 podpisov iz berlinskega mestnega okraja Neukolln. Sledila bo še druga lista z nad 20.0C0 podpisi. ,— Tujski promet v Rusiji. Glasom sovjetskih uradnih podatkov je obiskalo Rusiro tekom leta 1925 1664 tujcev. Od teh je bilo največ Nemcev (122) in Amerikancev (113). Največji kontingent tvorijo učenjaki (109), nato slede umetniki, igralci in glasbeniki (79), novinarji (67), obrtniki (53). delavci (40), dijaki (33), učitelji (17), oficirji (8) in duhovniki (12). ■ — Razpis. Higienski zavod kraljevine Sr- bov, Hrvatov .in Slovencev v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika o kolonah za desinfekcijo H. br. 20.008 z dne 13. junija 1922 deset mest za gojence desinfektorske Sole. Ti gojenci bodo dobivali brezplačno hrano, stanovanje in mesečni prispevek 200 Din. — Šola bo trajala od dne 1. marca do dne 30. junija 1926. Sprejemni pogoji: do-v,-šena ljudska šola in dovršen vojaški rok, popolna telesna sposobnost in neomadeže-vana preteklost. Po opravljenem izpitu se namestijo gojenci za srezke desinfektorje. — Pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje je treba opremiti z dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter jih izročiti osebno najkasneje do dne 15. februarja 1926 v Hi-gijenskem zavodu v Ljubljani. — Izpremembe v poštni službi. V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni sledeči poštni uradniki, oziroma uradnice: Leopold Rihar, Rajko Koritzky, Marija Cvar, Alojzija Pišek, Marija Škrlj in Terezija Žnidaršič, vsi j pri poštnem uradu Ljubljana 1; Vladimir Jazbec, Rudolf Lebič in Josip Velikonja, vsi , | pri poštnem uradu Ljubljana 2; Ljudmila ! Podržaj pri poštnem uradu Ljubljana 3 ter ) Konrad Dvofak pri poštnem ravnateljstvu v '• Ljubljani. — Eksplozija in orkan t Las Palmasu. Iz j Madrida poročajo: Na španskem potniškem ’ parniku »Gomera Hierro« se je pripetila ( i pred Las Palmasom težka eksplozija. Dva | Danes zvečer ob 20. uri v Filharmonični dvorani koncert koncertne pevke JELKE STAMATOVIČ._____________________ potnika sta bila ubita, več teikoranjenih, ne-pa jih je vrgel zračni pritisk v morje, istega dne je besnel v mestu in okolici silen orkan, ki je poškodoval več hiš. — Nesreča luksuznega vlaka Carigrad-»•ni. .Luksuzni vlak Carigrad—Pariz je ponesrečil te dni tm pred Parizom. Jedilni voz ui voz za prtljago sta skočila s tira. Jedilni voz je ostal sredi proge. Cloveškin žrtev ni bilo. _ Karanih olaža dveh vlakov na newyorški podzemski železnici. V Newyorku sta trčila te dni radi goste megle dva vlaka podzemske železnice. Na mestu nesreče so našli 34 ranjencev. — Dva aeroplana padla z višine 1000 me-troT Te dni sta pod vzela dva italijanska ofi-cirja na aerodromu v Furbari z vojaškimi letali polet. Med manevriranjem »ta aparata trčila in treščila z višine 1000 metrov na zemljo. Oba pilota 6ta obležala mrtva. — Velik požar v Skoplju. Gospa Bogdanovič v Skoplju je šla v ponedeljek v gledališče. Pred odhodom je pustila v peči ogenj. Med njeno odsotnostjo je potisnil močan sunek I vetra plamen iz peči in nastal je požar, ki I so je, ker ni bilo nikogar v stanovanju, prav : hitro razširil. V kratkem času ni gorelo sa-1 mo prvo nadstropje, temveč tudi pritličje, kjer pravtako ni bilo nikogar doma. Ogenj je opazil službujoči orožnik, ki je dal par strelov ter tako alarmiral sosede, nakar je vdrl v hišo ter ogenj kmalu lokaliziral. Zgorelo je več obleke, perila in mobilij v skupni vrednosti 100.000 Din. Skoda je krita z zavarovalnino. — Požar v ministrstvu narodnega zdravja. Te dni je izbruhnil v filmskem oddelku ministrstva narodnega zdravja požar, ki so ga ojMzili pravočasno uslužbenci ter ga pogasili še preduo je prišla na lice mesta požarna bramba. Skoda je -_4ub temu znatna. — Pijan šofer Te dni je padel v Budimpešti neki pijan šofer s svojim avtomobilom, v katerem, je sedelo pet oseb, v bližini Fran Josipovega mostu v Donavo. Pasantom se je posrečilo, da so izvlekli vse ponesrečence iz vode. ~oen od njih, neKi agent, se je pri padcu tako težko poškodoval, da je par ur nato umrl. ^staii pasažirji so odnesli malenkostne poškodbe. Vsa družba s šoferjem vred je pila pred nesrečo vso noč in vse doooldne, zato se bo zagovarjal šofer pred sodiščem. — Vsled udarca na glavo onemel. Kmet Stevo Vlahovič iz Miklevške se je pretepal te dni s svojim bratom Gajom. Brat ga je udaril s tako silo 9 kolčem po glavi, da je onemel ter vrhutega ohromel na levi roki. Zdravniki upajo, da bo ostal poškodovanec kljub težki poškodbi pri življenju. — Vodja komitašev se zglasil prostovoljno oblastim. Po tragični smrti Petra Čavljeva je prevzel posle makedonskih komitejev v Albaniji vojvoda Krsta Leondrev. Imel je nalogo podvzeti iz Korče akcijo zoper Jugoslavijo. Moral pa je vselej, kadar se je pojavil v južni Srbiji, bežati pred ogorčenim ljudstvom. Ko je uvidel, da je nadaljevanje komitske akcije v južni Srbiji nemogoče, je sklenil, da se preda jugoslovenskim oblastim. Sprva se je hotel predati oblastim v Ohridu, Strugi, Bitolju, zbal pa se je linčanja. Zalo se je odločil, da potuje v Beograd. Tu-ko je prišel iz severne Albanije v Dubrovnik, kjer so ga aretirali in privedli v Beograd. Tam so ga zaslišavali dva dni v notranjem ministrstvu, nakar so ga poslali v Bi-tolj. Po zaslišanju je izjavil Leondrev, da je storil to, kar je hotel že davno storiti. Dejal je, da je prepričan, da bo makedonski ko- | mite kmalu ukinjen. Člani komitejev bodo j ^videli, da pomeni vsako nadaljevanje ak- ! cije sigurno smrt. Lanskoletni pogin tolikih i band je resen memento. Kljub vsem lopov- j »tvom, ki> 4— ima Leondrev na vesti, je bil j amnestiran. Kot bivališče mu je bil določen Bitolj, kjer se bo gibal popolnoma svobodno. — Veleizdajniška afera v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Državno pravdništvo v Kasse-lu je dvignilo zoper »velikega mojstra mla-donemškega reda« Mahranna in zoper tako-zvanega »kanclerja« reda Ottona Borneman-na obtožbo radi veleizdaje. Obtožena hacken-kreuzlerska voditelja sta konspirirala s francoskimi publicisti in politiki. — Krvava rodbinska drama. V Viškovcu na Hrvaškem se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. Posestnik in zidar Mate Bručič je bal dober gospodar. Imel je precej denarja, ki ga je pa hranila njegova žena Matilda, velika skopulja. Kritičnega večera je zahteval Mate od svoje žene denar, da bi bil kupil neke potrebne stvari. Nastal je prepir, tekom katerega je navalil Mate na svojo ženo s stolom. Toda žena je bila bolj urna kot on. Prestregla je udarec in zabodla svojemu možu kuhinjski nož v ledja. Ko so nesli Bručiča na voz, da bi ga prepeljali v bolnico, je umrl. Njegovo ženo so zaprli. — Atentat na ravnatelja prisilne delavnice. Iz Karlovih Varov poročajo: Te dni je bil izvršen na ravnatelja neke tukajšnje prisilne delavnice dr. Georgija atentat. Dr. Ge- I orgi je bil poklican k nekemu dozdevnemu bolniku v telovadnico. Med potjo je bil z dvema streloma v levo stran prsi smrtno-nevarno ranjen. Domneva se, da gre za čin kakega prejšnjega korigenda. — Verski fanatik umoril sto zamorcev. — Kot poroča »Corriere della Sera«, je umoril neki protestantovski črnec v Lakefurdu (Belgijski Kongo) iz verskega sovraštva sto drugih zamorcev, ki se niso hoteli uati krstiti. 80 km od Kiniame je bilo najdenih v nekem gozdu 89 trupel umorjencev. — Obsojen urednik. Pred osiješkim sodiščem je bil obsojen urednik gospodarskega lista »Hug« dr. Milan WolLner na ava meseca zapora in 40.000 Din denarne globe, na povračilo sodnih stroškov v znesku 60Uu Din, 2168 Din ou nine tožiteljicl, učiteljici Zorci Sertič za osemkratno vožnjo v Osijek in 20.000 Din odškounine za povzročeno ji sramoto. Dr. V*ollner je objavil v svojem listu članek pod naslovom »Bestijalna učiteljica«, I v katerem je očital učiteljici, da je prizadejala nekemu otroku iz sadističnih motivov pet težiiin telesnih poškodb ter da je histerična. Pri obravnavi je bilo zaslišanih veliko število prič. Kljub temu pa se sodišče ni moglo prepričati, da je imel dr. Wollner prav. Tako obtoženec kot tozateipca sta priglasila vzklic in ničnostno pritožbo. — Množestven pretep V neki vasi blizu Ljubuškega je prišlo te dni do krvavega pretepa med kmeti, ki se ga je udeležilo nad 20 mož. Več oseb je bilo težko ranjenih. Štirje pretepači so aretirani. — Avstrijska slikarica okradena v Rimu. Avstrijski slikarici Marti Brod je bilo ukradenih te dni, medtem ko je slikala v Rimu Angelski grad, 100.000 švicarskih franKOV, 400 lir in potni list. — Originalen tatinski trik. V Floridsdorfu je vzbudil te dni ob priliki racije pozornost policije neki možakar vsled svoje izredne debelosti. Ko si ga je policija ogledala nekoliko bližje, je ugotovila, da je imel ovite okrog telesa okroi? 40 metrov brzojavne žice, ki je tehtala 37 kg. — 410 kg težka bronasta podoba ukradena. Te dni je bila ukradena na razstavnem prostoru za dekorativne umetnosti v Parizu na Bsplanade des Invalide« med 9. in 12. uro dopoldne podoba iz brona, težka 410 kg. Zagonetka je, kako so mogli odnesti tatovi soho, ki je 9tala na piedestalu, pri belem dnevu iz paviljona, v katerem so vršili delavci demontažna dela. Da so postavili soho, je rabilo svoječasno 12 delavcev pel dneva. Domneva se, da so jo odpeljali z vozom. — Paderevski član pariške umetniške akademije Iz Varšave poročajo: Paderevski je bil izvoljen za člana pariške umetniške akademije. — Velik meteor nad Mostarjem. Te dni so opazovali v Mostarju zanimiv pojav na nebu. Firmament je bil nenadoma žarko razsvetljen. V velikih množicah so se utrinjale zvezde. Fenomen je trajal tri do štiri minute. »Veliki pustni korzo« Slavčeva maškarada 14. februarja 1926, hotel »Union«. >■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Ljubljana. Koncert Jelke Stamatovič v Filharmonični dvorani. V četrtek, 21. t. m. se vrši v Filharmonični dvorani prvi koncert z izključno srbskim sporedom. Koncertni program je dvodelen in sicer v prvem delu umetna pesem novejše dobe, v drugem delu pa narodne pesmi, kakor so jih priredili za koncert najboljši srbski skladatelji. Spored izvaja mezzosopranistka gdč. Jelka Stamatovič, ki je silno simpatična pojava na koncertnem odru in ki si zna takoj ob svojem nastopu osvojiti srca poslušalcev. Njeno predavanje je jako naravno, njen glas izvrstno šolan na praškem konservatoriju, topel in pol® one tužne sentimentalnosti, ki je tako tipična za naše južne brate in sestre. Isto bi lahko trdili o njeni interpretaciji. Povsod, kjer je do sedaj nastopala: v Beogradu, raznih srbskih mestih, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku — je žela vsled teh svojih lastnosti polno priznanje publike in kritike. Za naš koncert ai je izbrala izključno srbski program. Z največjim uspehom pa poje razne svetovne avtorje Glucka, Masseneta, Dvofaka, Novak*, Schumanna, Schuberta itd. Prepričani smo, da bo njen nastop v Ljubljani pokazal mnogo zanimanja, ki ga imamo za glasbo bratskega srbskega naroda. Preuprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Ljubljančan — avstrijski finančni minister. Ljubljančan Josef Kollmann se je naselil svoječasno v Badenu pri Dunaju kot trgovec. Pridobil si je ugled in zaupanje in izvolili so ga za župana in poslanca. Sedaj je postal celo finančni minister. S tukajšnjo rodbino Robert Kollmann ni v sorodu. — Pravljice za deco. — Atena priredi svoj tretji pravljični večer v petek dne 22. t. m. v mah dvorani Narodnega doma. Pripovedovala bo lepe pravljice gospa Vanda Gor-čeva, ki nas je že zadnjič zanesla s svojim živim in prisrčnim načinom pripovedovanja. Vabimo starše in vse, ki se zanimajo za pred-našanje pravljic! I— Pozor! Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 23. t. m. predava v salonu pri »Levu« gosj>od Alojz Potočnik o veleinteresantni temi, ki se glasi: »Zgodovina Ljubljane«. To obširno predavanje se vrši v dveh ciklusih. Prihodnjo soboto nam bo podal prvi del o stari Ljubljani, t. j.’1. Mostiščarji, 2. Emona. 3. Utrdbe in Grad, 4. Mestna vrata in 5. Mostovi. O novi Ljubljani sledi predavanje 30. t. m. Vabimo k temu prvemu in lepemu predavanju o Ljubljani vse Ljubljančane in k>čane«. Začetek točno ou pol 9. uri zvečer. Vstop prost, vsi dobrodošli. — Odbor. 1— Zgubila se je v nedeljo okrog 11. na Cankarjevem nabrežju ženska ročna torbica z vsebino 160 Din, žensko srebrno uro z ve-rižioo, dvema ključema in raznimi malenkostmi. V torbici je bilo tudi pismo z naslovom lastnice. Pošteni najditelj se naproša, da vrne izgubljeno na naslov lastnice. DOPIS. Polzela. Društvo gojenja treznosti Višnjev križ na Polzeli ima s roj redni občni zbor v nedeljo dne 24. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v klubovih prostorih (g. Čimperšek) na Polzeli. Dnevni red običajen. Prijatelje treznosti uljudno vabi — odbor. NENAVADNA ZIMA V ITALIJI. Iz Rima poročajo dne 18. t. m.: Po vsej Italiji vlada še vedno izredno hud mraz, kakršnega ljudje ne pomnijo. Spremljajo ga močni vetrovi. V Trstu je poškodovala silna burja več ladij. V Benetkah je snežilo 18 ur neprenehoma. Zapadlo je pol metra snega. Lagune so mestoma pokrite z 10 do 15 cm debelim ledom. Radi ledu in močne burje ne morejo dovažati ladje v mesto živil, tako da so ostale Benetke brez mleka in sočivja. Neka ladja, ki je vozila provijant, je obtičala v ledu. Na pomoč ji je bil poslan parnik, ki pa ga je dohitela ista usoda. Istotako je obtičala v ledu neka jadrnica, ki je imela na krovu govejo živino in svinje za beneški trg. Vlaki so imeli znatne zamude. V Firenci je porušil vihar veliko število brzojavnih in telefonskih drogov, tako da je prekinjenih več zvez. V bližini Turina se je zrušil na progo velik kup ledu. V led je zavozil neki tovorni vlak, vsled česar sta skočila s tira lokomotiva in prvi voz. Na italijanski rivijeri je uničil mraz mnogo južnega drevja, ki ne prenese tako 09tre klime. Da so se pojavile v Istri tolpe volkov, smo že poročali. Naknadno se poroča, da so »e pojavile celo pred Trstom in v bližini Neaplja v vasi Regente. Tolpa volkov je udrla ob snežnem metežu v vas ter raztrgala veliko število ovac, konj in krav. Lovci so organizirali takoj lov ter ubili nekoliko zveri, na- k*p”R3SI?.^Ž5PJS» tri tlnancarje. D» sta na&la pri tem smrt, tretjega so prenesli težko poškodovanega v bolnico. Uprava ..Narodnega Dnevnika prodaja makulaturni papir a Din 5 — kg, SOKOLSTVO. Ljubljanski Sokol je v živahnih pripravah za slavnostno akademijo ob priliki izročitve Dušanovega meča, priborjenega na medzlei-aih tekmah v Beogradu leta' 1925. Vse že nestrpno pričakuje svečanega trenutka predaje in prevzema meča, a vaditeljski zbor se trudi, da nastopi z res izbranim sporedom. Na mnogobrojna vprašanja iz vrst članstva in prijateljev Ljubljanskega Sokola, 'kdaj da se \T&i ta slavnost, se žal še ne more odgovoriti določno vendar pa mislimo, da vsekakor v marcu t. 1. V aimskem načrtu ima Ljubljanski Sokol /alje še dve večji prireditvi, lin sicer: -maškarado dne 16. februarja in .komers v čast društvenim 40-, 50- in 60-letnikom dne 27. februarja. Podrobneje bomo o teh prireditvah poročali v teku prihodnjih dni. Zdravo! Odbor. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, greda, dne 20. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den 77, bi. 78; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljub-liana den 210; Merkantilna banka, Kočevje d“en. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 962; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna1 družbad. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120. Blago: Bukova drva, suha 1 m, fco nakladalna postaja 2 vag. den. 21, hi. 21.50, zaklj. 21.50; bukovi železniški pragovi, 2.60 m, 16X26, fco meja den. 38, bi. 41; hrastovi hlodi, I., II., od 30 cm prem. naprej, fco meja bi. 600; deske 20, 25 mm, 4 m, monte, para1-lel., foo meja bi. 535; pšenica 76 kg, 2%, fco slav. postaja bi. 310; koruza stara, fco vag. niaikl. postaja bi. 165; koruza, umetno sušena, fco vag. slavonska postaja bi. 150; koruza, umetno sušena, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. den. 185, bi. 185, zaklj. 185; koruza čm-kvantin, času prim. suha, fco Špilje, tranz. 1 vag. den. 230, bi. 230, zaklj. 230; koruza nova, času primerno suha, gar. fco vag. slavonska postaja 1 vag. den. 123, bi. ,123, ziiklj-123; oves srbijanski, par. Ljubljana bi. 21o; oves slavonski, rešetan, fco Postojna tranz. den. 220, bi. 225; ječmen 66,67, par. Ljubljana bi. 235; ječmen, zaduhel, krmilni, fco Ljubljana bi. 200; ajda poljska, jugoocannjer na, fco jugomeja bi. 262.50; rž 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja bi. 212; proso rumeno, glasom vzorca, fco Ljubljana den. 200, bi. 225; otrobi, srednjedebeli, fco Ljubljana bi. 145; ježice, zlatorumene, fco vag. dol. p. den. 250; la Portlandcement »Salona« Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. BORZE. — Zagreb, dne 20. jan. Devize: Newyonk 56.15—56.75, London izpl. 273.82—275.82, Pa- riz 210—214, Praga 166.52-168.52, Curih 1088—1096, Milan iiz.pl. 226.9—229.3, Berlin 1340—1350, Dunaj 790.4—800.4. — Curih, 20. jan. Beograd 9.16, Newyork 517.625, London 25.1775, Praga 15.33, Pariz 19.33, Milan 20.90, Bukarešta 2.32, Dunaj 72.85, Sofija 3.10, Berlin 123.2375, Budimpešta 0.007255. X Znižanje ležarine in stojnine ter podaljšanje nakladalnih rokoT. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča vse interesente, da stopi naredba o znižanju ležarine za blago, ki se nahaja na železniških skladiščih in tovoriščih s 1. februarjem t 1. v veljavo. Istočasno se bo podaljšal tudi nakladalni in razkladalni rok od sedanjih 6 na 24 ur in znižala stojnina za vagone, tako da se bo plačalo drugi dan po 5 Din na vagon in uro, tretji dan po 20 Din na vagon in uro za nadaljne dni pa po 50 Din na uro. Ležari-na za blago, ki se nahaja v železniških skladiščih, bo znižana na polovico sedanjega iznosa, dočim bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih (na železniških klančinah) veljala stara ležarina in sicer 30 odnosno 50 para za 100 kg na dan. X Opozorilo trgovcem, ki točijo alkoholne pijače. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja lastnike delikatesnih trgovin, okrepčevalnic i'td., ki točijo v svojih lokalih tudi alkoholne pijače, da poteče z 31. januarjem rok po čl. 105. pravilnika o gostilnah (Uradni list z dne 3. septembra 1925). Po tem členu izgubi pravico, točiti pijače v lokalu, kdor v teku 6 mesecev po razglasitvi pravilnika (3. julija 1925) ni spravil lokalov v sklad s predpisi 61. 82. do 85. pravilnika. Kdor prijave srezkemu poglavarstvu še ni izvršil, naj to stori brez odloga, morebiti v na- slednji obliki: »Podpisani izvršujem v svojem trgovskem lokalu v na podlagi koncesije z dne točenje alkoholnih pijač. Ker sem svoje lokale uredil, kakor to predpisuje čl. 105. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, prosim, da se vzame ta prijava na Manje in da se mi izda potrdilo v zmislu čl. 84.. točke 2. novedenega pravilnika.« Kolekovi-na za vlogo znaša 5 Din, za rešitev 20 Din. XMednarodna gradbena razstava r Torinu. V Torinu se vrši letos spomladi (maja— junija) mednarodna gradbena razstava. Razstava se bo delila na tri velike oddelke: arhitektura (retrošpektivna in moderna), stavbena obrt, uporaba električnih naprav. Prospekti so interesentom na vpogled v piiarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Za kratek čas. Na maškaradi sedi komercijski svetnik ne~ maskiran. Nenadoma pristopi k njemu elegantna maska, mu sede v naročje^ in pravi: »No, svetnice, ali se dobro zabavaš?« Ves začuden vpraša stari gospod: »Toda,, gospodična, odkod me vendar poznate?« Maska odgovori s potvorjenim glasom: >No, no, ne delaj se tako lepega: prav dobro se poznava. Spomni se na otroka!« Komercijski svetnik je od strahu skoro okamenel. Ko se nekoliko pomiri, pogleda na vse strani, če teh besed ni kdo slišal, in rece: »Oh, gospodična, motite se! Mogoče mislite mojega sina?« »Da, tudi njega mislim. Obadva mislim.« Razjarjen hoče skočiti stari gospod kvišku-kar zadoni povelje: Maske doli!« Tedaj je bila stvar pojasnjena: Mlada dama je bila namreč — njegova tašča .. (184) y oklopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Georg steče naprej, Leonor za njim, enonožni Adam pa dela skoke kot velikanski kenguru. Da, tamle se pelje, v razdalji enega kilometra, pravkar opiše velik lok. Ko so zapustili avto, so bila skoro vsa okna odprta. Zdaj so potegnjene vse oklopne plošče navzgor. To je storil bolnik pač brez prave zavesti, popolnoma mehanično; zadostoval je le en pritisk in vse plošče so se zaprle. Potem je moral vpostaviti tudi aparat za kisik, sicer bi se zadušil, tako ali tako. Tako daleč je torej še segala njegova pamet. Kaj pa je pravzaprav hotel, ve le Bog. Kako pa naj bi pojmovali misli, ki jih je imel norec, kateremu je bil podoben Charly v svojih mrzličnih delirijih! Najbrže se vozi zdaj kar tako okrog. »Charly, Charlyl« kliče Leonor iz vsega grla. »Pridi sem, pridi sem!!!« Ali sliši mož v avtomobilu? Najbrže ne. Tedaj pa zavpijeta tudi Georg in Adam, prevzeta groze. , Nenadoma je skočil Charly zadaj iz voza, in sicer v napačno smer, s hrbtom proti hitremu vozu takoj pade na tla in obleži... avtomobil pa se pelje dalje v loku, kakor je bas nastavljen. Kaj pomeni to za zaostale, tega ni treba pojasnjevati. Najbolj je zavpila Leonor, zdaj steče naprej, toda Georg skoči za njo in jo potegne nazaj v predor. »Za Boga, Leonor, ali hočeš še ti umreti?!!« Stoje sicer ves čas še v predoru, kjer veje svež zrak, vseeno pa je v zraku že toliko borove kisline, da komaj dihajo; vsak korak naprej pa je že lahko smrtonosen. Še vedno vidijo avtomobil. Vozi počasi, morda le dvajset kilometrov na uro nikakor pa ni misliti, da bi ga kdo dohitel v eni minuti. Zakaj toliko časa bi moral dotični zadržati sapo. Če bi bila možnost, bi bil Georg že davno to storil. Ko je skočil Charly iz avtomobila, so se vrata za njim zaprla sama. Avtomobil vozi na desno, proti jugu, v loku, a ne morda v polkrogu. Uločenje je le majhno. Niti misliti ni, da bi se vrnil h gori. Smer je povsem druga. Zaletel se bo v skale, ki omejujejo to dolino smrti; zaostali ne bodo mogli do njega, ne zdaj in sploh nikoli. ge en pogled in potem jim izgine izpred oči; in saj nima pomena, da bi se stavili v smrtno nevarnost, le da ga še enkrat vidijo. Tam pa leži nesrečni Charly, ne da bi se ganil, že davno zadušen, če si ni pri padcu takoj zlomil tilnika. In tudi do njegovega trupla ne morejo. Zaostale tri osebe se spogledajo in šele v tem trenutku se prav zavedo, v kakšnem položaju so pravzaprav. >0 Bog, o Bog, kaj bo sedaj z nami?!« stoka Lee nor. •Zdaj lahko skačem tu vse svoje življenje po eni. nogi!« se oglasi Adam jokavo. Georg je še najbolj miren. »Še živimo in dani so vsi pogoji, da ohranimo življenje,« reče, »in slednjič bomo vendar našli tudi sredstvo, da zapustimo to, od strupenih plinov obdano goro.« ' Leonor pa nikakor še ni potolažena. Nenadoma se z divjim zgibom sklone, pobere več zlatih kepic,, ki jih s silo zopet vrže ob tla. »Oj, prokleto zlato, vsega je krivo le ono!!« zakliče vsa obupana. Debelo pogleda Georg svojo izvoljenko, ki se obnaša tako divje. »Leonor, Leonor, ali hočeš reči, da sem jaz vsega kriv, ker sem ti govoril o tem zlatu?! Ali nisem takoj povedal, da vlada v tej dolini smrt? Ali sem ti kaj zamolčal?« Sedaj pogleda Leonor debelo njega. (Dalje prih.) Stoječi les na Plešivcu ki gravitira na Kamnik nudi v prodajo po ofertni licitaciji. »Uprava Gornjegrajskih posestev ljubljanske škofije v M»rijinemt|radu“, pošta Mozirje. Množina bo precej velika, vendar ne bo presegla mase 10.000 kub. metrov. Točna množina se bo določila šele oblastveno. Ponudbe naj se pošilja v zaprti kuverti do najkasneje 30. januarja 1926, koje naj vsebujejo: 1. da je kupec za celo množino, ki bo določena; 2. ceno za kub. meter bodisi na vse, ali pa za po-edine debelostne razrede; 3. plačilni obroki — garancije — event. predplačila; 4. izjava, da so mu znane uzance, s kojimi gozdarsko osobje imenovane uprave izroča les ter da se bo točno držal navodil in predpisov gozdarskih organov glede načina sečnje. »prejme inštrukcije. — Ponudbe na upravo lista pod: »Inštrukcija«. Mlad železniški uradnik želi lastnega ognjišča. Išče srčkano družico. Gospodične do 20 let naj se javijo pismeno na upravo lista pod »Sreča«. Blagajna (Wertheiro) dobro ohranjena št. 3 ali 4 se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Kmetska hranilnica«. Kuti se dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«. Svojim znancem napravite veselje _ s primernim darilom in lo je le mogoče, če iste kupi pri S tvrdki S j JOSIP PETEUNC - Ljubljana | ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo! PREMOG - CEBIH 8?olfowa ulica 1/11. - Telefon 56. Kontoristinja imoina viet) pisarniških del tiuibe. Gre tudi na dežeio ter nekaj n©*ecev brezplačno. P^be pmsi na iipravo lista pod: >Xatan